1. No category

Edo Oblak, sekretar Združenja slovenskih žagarjev, primarnih
predelovalcev lesa in trgovcev z žaganim lesom pri GZS:
Podrta kakovostna hlodovina, ki ostane v
gozdu, povzroča gmotno škodo lastnikom
gozda, saj so ta drevesa predniki skupaj z
gozdarji dolga desetletja vzgajali in ohranjali
zato, da bi zdajšnji lastniki lahko les s pridom
uporabili, ne pa pustili, da strohni.
V Združenju žagarjev Slovenije si že več let
prizadevamo, da se pretok hlodovine iz državnih
gozdov preusmeri na slovenske žage, ki bodo v verigi
z lesnopredelovalno industrijo in trgovino z rezanim
lesom dodale vrednost.
Torek, 26. maja 2015, št. 100 www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100 www.finance.si
Miha Marenče, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, meni, da je treba na
primernih lokacijah vzpostaviti od 10 do 20 lesnopredelovalnih centrov
INTE RVJU
Najbolje je, da z državnimi gozdovi
gospodari enotna gospodarska družba
Republike Slovenije ne bo usposobljena, da
že prvo leto opravi razpis za izvedbo del v
vseh gozdovih, zato je smiselno v okviru veljavne zakonodaje poiskati možnost krajšega prehodnega obdobja za zdajšnje koncesionarje, in sicer za izvedbo poseka, spravila,
gojitvenih del, ne pa tudi prodaje. Po ustanovitvi bo morala nova družba najprej kadrovsko okrepiti predvsem prodajno službo,
kjer bo priložnost za nove zaposlitve. Poleg
tega bo v državnih gozdovih še vedno treba
posekati in spraviti do gozdne ceste več kot
milijon kubičnih metrov lesa. Preudarno se
bo morala družba posvetiti predvsem vprašanju, za kako veliko površino državnih gozdov bo pripravila razpis za izvajanje del, saj
bodo pri dovolj majhnih površinah dela laže
pridobila slovenska lokalna podjetja.
""Glavna sprememba, ki jo bo prinesel
novi zakon, je prehod s podeljevanja
koncesij na ustanovitev enotne druž­
be, ki bo upravljala gozdove v državni
lasti. Ali lahko na kratko opišete vsebi­
no novega zakona?
Gozdarska zakonodaja, kot jo poznamo
zdaj, je bila oblikovana pred dobrimi 20 leti. Takrat se je dejavnost tedanjih gozdnogospodarskih podjetij razdelila na izvajalski del, kjer so bile podeljene 20-letne koncesije za gospodarjenje z gozdovi v državni
lasti, in javno gozdarsko službo, ki je prevzela načrtovanje gospodarjenja z gozdovi
ne glede na lastništvo. Koncesije se iztekajo, zato je upravičeno vprašanje, kako naprej. Več kot 20-letno delovanje te ureditve
je pokazalo pozitivne in negativne izkušnje, priča smo družbenim spremembam,
vse bolj je izražen javni in zasebni interes do
gozdov, imamo nove izsledke raziskovanj,
spremljanj gozdov in drugo. Vse to narekuje spremembo zakonodaje na gozdarskem
področju. Na podlagi izkušenj doma in v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji – v zadnji
zlasti na Bavarskem, se je postavilo več modelov nove ureditve. Pristojno ministrstvo je
oblikovalo posebno delovno skupino, potekale pa so tudi številne javne razprave in posvetovanja. Na podlagi vsega tega in ne nazadnje tudi žledoloma, ki se je zgodil lani, se
je resorno ministrstvo odločilo, da bo uredilo gozdarsko zakonodajo v dveh korakih.
""Katerih?
V prvem koraku želimo ločiti gospodarjenje z državnimi gozdovi od javne gozdarske službe. Ta mora v drugem koraku ohraniti neodvisnost in strokovnost ne glede na
lastništvo. Poudariti je treba, da ostajajo gozdovi v državni lasti. Za namen gospodarjenja in njihovega upravljanja se ustanovi gospodarska družba v izključni lasti Republike Slovenije, ki svojega poslovnega deleža
ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.
""Kaj bo morala družba zagotavljati?
Dosegati bo morala optimalen donos, pri
tem pa upoštevati trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi.
Družba bo morala gozdove upravljati skladno s cilji nacionalnega gozdnega progra-
irena herak
»Na splošno nihče ostro ne nasprotuje zakonu, vendar so določene skupine proti, dokler ne ugodimo njihovim zahtevam,« pravi Miha Marenče,
državni sekretar na ministrstvu za
kmetijstvo. Z njim smo se pogovarjali o predlogu zakona o gospodarjenju
z gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Predlog je trenutno v medresorskem
vladnem usklajevanju, za obravnavo
v parlamentu pa bo pripravljen takoj
po državnozborskih počitnicah. Zakon predvideva ustanovitev gospodarske družbe, ki bo lesni industriji sposobna dolgoročno zagotavljati
potrebne količine različnih vrst lesa.
ma, veljavno zakonodajo in načrti za gospodarjenje z gozdovi, uresničiti bo morala cilje regionalnega razvoja in razvoja podeželja, zlasti z zagotavljanjem novih delovnih
mest in ohranjanjem kmetij v gorskem in
hribovitem svetu z omejenimi možnostmi
gospodarjenja. Upoštevati bo morala javni
interes in cilje, ki jih ima Republika Slovenija na področju ohranjanja narave in zavez v povezavi s podnebnimi spremembami, hkrati pa skladno z usmeritvami akcijskega načrta Les je lep do leta 2020 povečati konkurenčnosti gozdno-lesne verige. Le
tako bo lahko družba postala primer dobre
prakse pri upravljanju naravnih virov oziroma vseh dobrin in storitev gozdnih ekosistemov. To bo lahko dosegla s sodobnimi tehnologijami dela v gozdu in ustrezno
usposobljenimi zaposlenimi, ki jim bo morala omogočiti usposabljanje, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
""Katere pa bodo njene temeljne naloge?
Glavna naloga družbe bo izkoriščanje gozdov. To zajema sečnjo lesa, spravilo in prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih
del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov. Pridobivala in prodajala bo gozdne dobrine ter gradila in vzdrževala gozdno infrastrukturo, razen gozdnih cest. Drugače od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ima status javnega
zavoda, bo gospodarska družba sama prodajala gozdne lesne sortimente in iskala izvajalce za dela v državnih gozdovih, kar bo
prineslo večji dobiček. Ta bo v osnovi namenjen za financiranje nakupa gozdov, obve-
znosti iz postopkov denacionalizacije gozdov ter izplačilo odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih gozdov. Družba bo
poravnavala obveznosti do občin in financirala gozdno-okoljske ukrepe. Pomembno
je, da bo delovanje družbe lahko pripomoglo k sklenitvi celotne gozdno-lesne verige.
Zakon omogoča izvajanje tudi drugih sorodnih dejavnosti, kar pa bo družba opredelila v svojem poslovnem načrtu.
""Katere prednosti za celotno lesno ve­
rigo bo prinesel zakon?
Novoustanovljena družba bo upravljala vse
gozdove v lasti Republike Slovenije, kar pomeni tudi enotno prodajo vseh gozdno-lesnih sortimentov. Po odzivih lesnopredelovalne industrije bo to zanjo odločilna prednost, saj je zdajšnja prodaja lesa prek koncesionarjev razpršena in velikokrat zaradi različnih razlogov nedostopna. Družba bo torej
z odkupovalci sklepala dolgoročne pogodbe, kar bo lesnopredelovalni industriji delno zagotovilo stabilno dobavo lesa po količini, vrsti in kakovosti, to pa pomeni tudi velik prispevek pri iskanju strateških partnerjev, brez katerih glede na trenutni položaj
lesnopredelovalna industrija ne bo uspešna.
""Koliko je bilo koncesionarjev, ki so up­
ravljali gozdove v državni lasti?
Koncesije so bile leta 1996 v osnovi podeljene gozdarskim izvajalskim podjetjem, ki so
nastala iz nekdanjih gozdnih gospodarstev.
Podeljene so bile brez javnega razpisa za
20 let podjetjem, ki so te gozdove upravljala pred uveljavitvijo zakona o gozdovih leta
1993. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki
Če
prodajamo
svoje znanje
v gozdno–
lesni verigi,
zraste
dodana
vrednost
kubičnega
metra lesa
s 30 na več
kot tisoč
evrov.
""Miha
Marenče,
državni
sekretar na
ministrstvu za
kmetijstvo
ne opravlja celostne poslovne funkcije izkoriščanja gozdov, ampak zanje podeljuje koncesije, ima trenutno podpisanih 18 koncesij,
ki potečejo junija 2016. Naknadno je bilo po
spremenjeni oziroma dopolnjeni zakonodaji, ki ureja predmetno področje, na podlagi
javnega razpisa podeljenih še deset desetletnih koncesij. V teh primerih gre za kmete,
ki aktivno gospodarijo na kmetiji v gorskem
oziroma hribovitem svetu z omejenimi mož­
nostmi gospodarjenja, in dve izobraževalni
organizaciji.
""Koliko površin so upravljali in kolik­
šen je bil letni posek koncesionarjev?
Republika Slovenija ima v lasti 252 tisoč hektarjev gozdov, kar pomeni dobro petino vseh
gozdov v Sloveniji. V imenu Republike Slovenije z večinskim deležem teh gozdov (235 tisoč hektarjev) gospodari sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov. Predlanskim – podatki
iz leta 2014 zaradi žledoloma odstopajo – so
koncesionarji posekali 1,15 milijona kubičnih metrov lesa, od česar je bilo 54 odstotkov iglavcev, 46 odstotkov pa listavcev. Glede na veljavne gozdnogospodarske načrte
bo v gozdovih v lasti Republike Slovenije do
konca leta 2020 možno letno posekati okoli
1,5 milijona kubičnih metrov lesa.
""Kakšna bo po novem vloga koncesi­
onarjev?
Koncesijska razmerja ostajajo nespremenjena do konca pogodbenega razmerja. Po podatkih koncesionarskih podjetij, ki so danes
v zasebni lasti, naj bi neposredno in posredno zaposlovala 1.300 ljudi. Novoustanovljena družba za gospodarjenje z gozdovi v lasti
""Družba, ki bo upravljala gozdove, bo
les tudi prodajala, kar pomeni, da se
bo ponudba skoncentrirala. Kakšen bo
njen položaj na trgu?
Les iz gozdov v lasti Republike Slovenije
obsega četrtino vsega potenciala slovenskih gozdov in glede na trenutne zmožnosti
lesnopredelovalne industrije, ki je med 0,8
in milijonom kubičnih metrov, pokriva od
50 do 60 odstotkov potreb po hlodovini ter
nekaj več potreb po celulozi in lesu za plošče. Celotna realizacija poseka v letu 2013 je
bila 3,5 milijona kubičnih metrov, od tega je
posek v državnih gozdovih pomenil 33 odstotkov. Po veljavnih gozdnogospodarskih
načrtih bi lahko bil celoten posek v Sloveniji
sicer okoli šest milijonov kubičnih metrov.
""V čem se bo razlikovala od koncesio­
narjev?
Družba bo za izvedbo del v gozdovih prek
javnega razpisa iskala izvajalce, hkrati pa bo
sama les prodajala. Pomembno je, da bo celoten proces tekel v okviru enega podjetja,
ki bo zaradi tega lahko racionalneje poslovalo in dosegalo višje cene pri prodaji ter laže usmerjalo druge funkcije gozdov. Dolgoročno gledano, se bo družba lahko ukvarjala tudi z drugimi dejavnostmi, neposredno
povezanimi z gozdom, recimo s turizmom.
""Komu bo družba prodajala les?
Družba bo les prodajala po tržnih cenah,
in sicer na podlagi sklenjenih pogodb. Pri
tem ji ni treba iskati najugodnejšega kupca,
kar pomeni, da bi morala les sicer prodajati prek licitacij. Pri vzpostavljenih konkurenčnih slovenskih gozdno-lesnih verigah
bo les zaradi razlike v transportnem strošku predelan doma, sicer pa ne.
""V Sloveniji nimamo dovolj tako ime­
novanih lesnih centrov za primarno
predelavo lesa. Kako bi bilo treba pove­
čati zmogljivosti, da bi posekano lesno
maso predelali v Sloveniji?
Ključ je vzpostavitev konkurenčnih
gozdno-lesnih verig. To v praksi pomeni,
da je na primernih lokacijah treba vzpostaviti od 10 do 20 lesnopredelovalnih cen-
trov. Izvajati bodo morali vsaj primarno
predelavo (razrez) in za ogrevalne sisteme ali proizvodnjo električne energije porabiti ves odpadni les. Določena sredstva
so na voljo tudi prek razpisov, nepovratnih
sredstev ali ugodnih posojil. Vzpostavitev
verig je sicer odvisna od razmer na trgu, ki
zahteva predvsem dober poslovni načrt.
""Koliko dodane vrednosti bi s tem pri­
delali?
Slovenskemu lesu danes ne dodamo vrednosti. To nas najbolj pesti. Lastnik gozda namreč za kubični meter lesa dobi od 30 do 70
evrov, od 10 do 20 evrov dobi izvajalsko gozdarsko podjetje. Že pri primarni predelavi
se ta vrednost poviša na 120 do 150 evrov.
Polizdelki pomenijo med 300 in 600 evri
dodane vrednosti, končni izdelki pa kar od
800 do tisoč evrov. Če torej zgolj posekamo
in prodamo les v tujino, izgubimo več kot 90
odstotkov možne dodane vrednosti in s tem
veliko delovnih mest. Če prodajamo svoje
znanje na področju gozdno-lesne verige, je
dodana vrednost več kot tisoč evrov na kubični meter posekanega lesa.
""Vrniva se k zakonu, katerega javna
obravnava je zdaj končana. Katere so
najbolj značilne pripombe k predlogu
in kdo jih je dal?
Prejeli smo 33 pripomb. Razdelimo jih lahko na splošne, kjer se organizacije ne strinjajo z ustanovitvijo državnega podjetja,
in konkretne. Kmetijstvo želi dobiti trdna
zagotovila, da bi v državnih gozdovih dela
lahko opravljali kmetje, ki imajo v gorskem
oziroma hribovitem svetu omejeno možnost gospodarjenja. Naravovarstveniki na
prvo mesto postavljajo okoljske in socialne
funkcije, ne pa dobiček. Koncesionarji želijo zagotovilo, da bodo dela izvajali delavci, zaposleni pri njih.
""Kako so se na predlog odzvali gospo­
darski subjekti v lesni verigi?
Pozitivno, predvsem zaradi enotnega nakupa lesa na podlagi dolgoročnejših pogodb. Na drugi strani pričakujejo trdnejša zagotovila, da bo les namenjen predvsem predelavi v Sloveniji, kar seveda zaradi odprtega trga v Evropski uniji zakonsko ni mogoče zagotoviti.
""Kako poteka medresorsko usklajeva­
nje in kdaj pričakujete, da bo zakon na­
red za parlamentarno obravnavo?
Medresorsko usklajevanje od konca javne
razgrnitve teče zelo intenzivno, pri čemer
se iščejo zakonsko dovoljene in optimalne rešitve v korist zapisanim ciljem družbe. Ob tem poteka vrsta izmenjav mnenj z
različnimi organizacijami. Resorno ministrstvo pripravlja tudi izhodišča za poslovni
načrt družbe, ki bodo zajemala predvsem
podatke o gozdovih, stroških in prihodkih,
organizacijske sheme in podobno. Zakon
bo nared za parlamentarno razpravo na
prvi seji državnega zbora po počitnicah.
Z novim zakonom
bomo razvijali celotno
lesno verigo
Predlog zakona o gospodarjenju z gozdom v lasti Republike Slovenije je bil
pripravljen že v prejšnjem
mandatu. Po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana ga takrat vsi koalicijski partnerji niso podpirali, v zdajšnji vladi pa je drugače, tudi zato, ker je gospodarjenje z državnim gozdom del koalicijske pogodbe. Poleg tega je stanje v slovenskih gozdovih akutno in
v bližnji prihodnosti bo treba iz njih spraviti veliko količino lesa.
Na ministrstvu za kmetijstvo
pri sprejemanju novega zakona
na vladi in pozneje tudi v parlamentu ne pričakujejo večjih
zapletov, saj je koalicija o tem
precej usklajena, jasno pa je,
da dogovori o določenih vprašanjih še potekajo. »Osnovna
ideja je sprejeta, pogovarjamo
pa se predvsem, kako naj državno podjetje, ki upravlja državne gozdove, zviša dodano
vrednost v celotni lesnopredelovalni verigi. Gospodarjenje
z gozdovi je zelo pomembno,
vendar se prava dodana vrednost ustvari s predelavo lesa in
končnimi izdelki,« pravi Dejan Židan, ki je še posebej opozoril na razvijajočo se panogo
proizvodnje lesenih montažnih hiš, kjer slovenske gospodarske družbe postajajo prepoznavne na vseh evropskih
trgih. Ta podjetja potrebujejo
veliko gradbenega lesa in tega
zdaj kupujejo v tujini.
Lani je bilo stanje v gozdu
zaradi žleda akutno, saj je bilo
treba hitro spraviti veliko količino lesa. Kot pravi Dejan Židan, je to le eden od razlogov,
zakaj potrebujemo nov sistem upravljanja državnih gozdov. Hkrati poudarja tri glavne funkcije gozda: gospodarsko, socialno-demografsko in
ekološko.
Slovenija ima veliko
kakovostnega lesa
V Sloveniji je kar nekaj investitorjev, ki bi vlagali v lesno panogo, saj imamo kakovostno
in raznoliko ponudbo lesa, količin pa je tudi dovolj. Na leto
namreč posekamo več kot milijon kubičnih metrov lesa, posekali pa bi lahko okoli 1,2 milijona kubičnih metrov. Vendar
je ta ponudba zelo razdrobljena, kar lesni industriji, tako žagam kot predelovalni industriji, onemogoča, da bi si zagotovila dolgoročno dobavo. »Enotna državna družba, ki bo gos-
Irena Herak
oglasna
priloga
Gozd in les
Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove
Slovenije:
""»Z državno družbo bomo poenotili prodajo in s tem tudi
ponudbo lesa, ki ga potrebuje lesna industrija,« pravi Dejan
Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
podarila z državnimi gozdovi, kar pomeni tudi prodajo lesa, bo ponudbo konsolidirala
in pod konkurenčnimi pogoji zagotavljala dolgoročno dobavo lesnim družbam,« razlaga Židan in dodaja, da zakon
vzpostavlja pogoje za nove naložbe, s čimer bomo zvišali dodano vrednost, dobili nova delovna mesta in tudi povečali
prilive v proračun.
Demografija in ekologija
Zakon bi lahko pozitivno vplival tudi na podeželje. Na ministrstvu za kmetijstvo opažajo,
da kmetije na hribovskih območjih, ki imajo precej gozdnih površin ali pa jih najemajo, potrebujejo več površin. Le
tako bodo kmetije lahko preživele in se razvijale. Ker državna
družba ne bo imela operative
za gozdna dela, bi ta segment
lahko prenesla tudi na omenjene kmetije, pri čemer bi prodaja lesa ostala v domeni državnega podjetja. Tako bi zagotovili dodatne prihodke ljudem
na odročnih območjih, ohra-
nili poseljenost ter preprečili
zaraščanje.
Dejan Židan opozarja tudi
na ekološke dejavnike. Zaradi
ohranjanja raznolikosti vrst mora država ohranjati del gozdnih
površin, na katerih ne izvaja nobenih dejavnosti. »Rastlinske in
živalske vrste se morajo obdržati, saj lahko pričakujemo precejšnje podnebne spremembe.
In prav avtohtone rastlinske in
živalske vrste omogočajo nemoteno gozdarjenje in kmetovanje v nepredvidenih razmerah,
do katerih lahko pride v prihodnosti,« razlaga Dejan Židan.
Takšna območja lažje vzdržujemo v enotnem državnem gozdu kot pa v lastniško razdrobljenih gozdovih, ki jih upravlja več
subjektov. »Lahko se sliši precej
neresno, saj površine, ki jih ne
izkoriščamo, ne prinašajo nobenega prihodka, vendar pa moramo kot država skrbeti tudi za
te vrste gozdov, pri čemer tega
bremena ne smemo prenašati
na zasebne lastnike slovenskih
gozdov,« pravi minister za kmetijstvo Dejan Židan.
Gozd in les je oglasna priloga časnika Finance.
Urednik priloge:
Vasilij Krivec, FinBizMedia
E-pošta: vkrivec@fbm.si
Prelom: Finance
Trženje:
Janez Hudej
Tel.: (01) 30 91 469
E-pošta: janez.hudej@finance.si
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@finance.si
Lektoriranje: Finance
Edo Oblak, sekretar Združenja slovenskih žagarjev, primarnih
predelovalcev lesa in trgovcev z žaganim lesom pri GZS:
Podrta kakovostna hlodovina, ki ostane v
gozdu, povzroča gmotno škodo lastnikom
gozda, saj so ta drevesa predniki skupaj z
gozdarji dolga desetletja vzgajali in ohranjali
zato, da bi zdajšnji lastniki lahko les s pridom
uporabili, ne pa pustili, da strohni.
V Združenju žagarjev Slovenije si že več let
prizadevamo, da se pretok hlodovine iz državnih
gozdov preusmeri na slovenske žage, ki bodo v verigi
z lesnopredelovalno industrijo in trgovino z rezanim
lesom dodale vrednost.
Torek, 26. maja 2015, št. 100 www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100 www.finance.si
Miha Marenče, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, meni, da je treba na
primernih lokacijah vzpostaviti od 10 do 20 lesnopredelovalnih centrov
INTE RVJU
Najbolje je, da z državnimi gozdovi
gospodari enotna gospodarska družba
Republike Slovenije ne bo usposobljena, da
že prvo leto opravi razpis za izvedbo del v
vseh gozdovih, zato je smiselno v okviru veljavne zakonodaje poiskati možnost krajšega prehodnega obdobja za zdajšnje koncesionarje, in sicer za izvedbo poseka, spravila,
gojitvenih del, ne pa tudi prodaje. Po ustanovitvi bo morala nova družba najprej kadrovsko okrepiti predvsem prodajno službo,
kjer bo priložnost za nove zaposlitve. Poleg
tega bo v državnih gozdovih še vedno treba
posekati in spraviti do gozdne ceste več kot
milijon kubičnih metrov lesa. Preudarno se
bo morala družba posvetiti predvsem vprašanju, za kako veliko površino državnih gozdov bo pripravila razpis za izvajanje del, saj
bodo pri dovolj majhnih površinah dela laže
pridobila slovenska lokalna podjetja.
""Glavna sprememba, ki jo bo prinesel
novi zakon, je prehod s podeljevanja
koncesij na ustanovitev enotne druž­
be, ki bo upravljala gozdove v državni
lasti. Ali lahko na kratko opišete vsebi­
no novega zakona?
Gozdarska zakonodaja, kot jo poznamo
zdaj, je bila oblikovana pred dobrimi 20 leti. Takrat se je dejavnost tedanjih gozdnogospodarskih podjetij razdelila na izvajalski del, kjer so bile podeljene 20-letne koncesije za gospodarjenje z gozdovi v državni
lasti, in javno gozdarsko službo, ki je prevzela načrtovanje gospodarjenja z gozdovi
ne glede na lastništvo. Koncesije se iztekajo, zato je upravičeno vprašanje, kako naprej. Več kot 20-letno delovanje te ureditve
je pokazalo pozitivne in negativne izkušnje, priča smo družbenim spremembam,
vse bolj je izražen javni in zasebni interes do
gozdov, imamo nove izsledke raziskovanj,
spremljanj gozdov in drugo. Vse to narekuje spremembo zakonodaje na gozdarskem
področju. Na podlagi izkušenj doma in v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji – v zadnji
zlasti na Bavarskem, se je postavilo več modelov nove ureditve. Pristojno ministrstvo je
oblikovalo posebno delovno skupino, potekale pa so tudi številne javne razprave in posvetovanja. Na podlagi vsega tega in ne nazadnje tudi žledoloma, ki se je zgodil lani, se
je resorno ministrstvo odločilo, da bo uredilo gozdarsko zakonodajo v dveh korakih.
""Katerih?
V prvem koraku želimo ločiti gospodarjenje z državnimi gozdovi od javne gozdarske službe. Ta mora v drugem koraku ohraniti neodvisnost in strokovnost ne glede na
lastništvo. Poudariti je treba, da ostajajo gozdovi v državni lasti. Za namen gospodarjenja in njihovega upravljanja se ustanovi gospodarska družba v izključni lasti Republike Slovenije, ki svojega poslovnega deleža
ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.
""Kaj bo morala družba zagotavljati?
Dosegati bo morala optimalen donos, pri
tem pa upoštevati trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi.
Družba bo morala gozdove upravljati skladno s cilji nacionalnega gozdnega progra-
irena herak
»Na splošno nihče ostro ne nasprotuje zakonu, vendar so določene skupine proti, dokler ne ugodimo njihovim zahtevam,« pravi Miha Marenče,
državni sekretar na ministrstvu za
kmetijstvo. Z njim smo se pogovarjali o predlogu zakona o gospodarjenju
z gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Predlog je trenutno v medresorskem
vladnem usklajevanju, za obravnavo
v parlamentu pa bo pripravljen takoj
po državnozborskih počitnicah. Zakon predvideva ustanovitev gospodarske družbe, ki bo lesni industriji sposobna dolgoročno zagotavljati
potrebne količine različnih vrst lesa.
ma, veljavno zakonodajo in načrti za gospodarjenje z gozdovi, uresničiti bo morala cilje regionalnega razvoja in razvoja podeželja, zlasti z zagotavljanjem novih delovnih
mest in ohranjanjem kmetij v gorskem in
hribovitem svetu z omejenimi možnostmi
gospodarjenja. Upoštevati bo morala javni
interes in cilje, ki jih ima Republika Slovenija na področju ohranjanja narave in zavez v povezavi s podnebnimi spremembami, hkrati pa skladno z usmeritvami akcijskega načrta Les je lep do leta 2020 povečati konkurenčnosti gozdno-lesne verige. Le
tako bo lahko družba postala primer dobre
prakse pri upravljanju naravnih virov oziroma vseh dobrin in storitev gozdnih ekosistemov. To bo lahko dosegla s sodobnimi tehnologijami dela v gozdu in ustrezno
usposobljenimi zaposlenimi, ki jim bo morala omogočiti usposabljanje, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.
""Katere pa bodo njene temeljne naloge?
Glavna naloga družbe bo izkoriščanje gozdov. To zajema sečnjo lesa, spravilo in prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih
del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov. Pridobivala in prodajala bo gozdne dobrine ter gradila in vzdrževala gozdno infrastrukturo, razen gozdnih cest. Drugače od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ima status javnega
zavoda, bo gospodarska družba sama prodajala gozdne lesne sortimente in iskala izvajalce za dela v državnih gozdovih, kar bo
prineslo večji dobiček. Ta bo v osnovi namenjen za financiranje nakupa gozdov, obve-
znosti iz postopkov denacionalizacije gozdov ter izplačilo odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenih gozdov. Družba bo
poravnavala obveznosti do občin in financirala gozdno-okoljske ukrepe. Pomembno
je, da bo delovanje družbe lahko pripomoglo k sklenitvi celotne gozdno-lesne verige.
Zakon omogoča izvajanje tudi drugih sorodnih dejavnosti, kar pa bo družba opredelila v svojem poslovnem načrtu.
""Katere prednosti za celotno lesno ve­
rigo bo prinesel zakon?
Novoustanovljena družba bo upravljala vse
gozdove v lasti Republike Slovenije, kar pomeni tudi enotno prodajo vseh gozdno-lesnih sortimentov. Po odzivih lesnopredelovalne industrije bo to zanjo odločilna prednost, saj je zdajšnja prodaja lesa prek koncesionarjev razpršena in velikokrat zaradi različnih razlogov nedostopna. Družba bo torej
z odkupovalci sklepala dolgoročne pogodbe, kar bo lesnopredelovalni industriji delno zagotovilo stabilno dobavo lesa po količini, vrsti in kakovosti, to pa pomeni tudi velik prispevek pri iskanju strateških partnerjev, brez katerih glede na trenutni položaj
lesnopredelovalna industrija ne bo uspešna.
""Koliko je bilo koncesionarjev, ki so up­
ravljali gozdove v državni lasti?
Koncesije so bile leta 1996 v osnovi podeljene gozdarskim izvajalskim podjetjem, ki so
nastala iz nekdanjih gozdnih gospodarstev.
Podeljene so bile brez javnega razpisa za
20 let podjetjem, ki so te gozdove upravljala pred uveljavitvijo zakona o gozdovih leta
1993. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki
Če
prodajamo
svoje znanje
v gozdno–
lesni verigi,
zraste
dodana
vrednost
kubičnega
metra lesa
s 30 na več
kot tisoč
evrov.
""Miha
Marenče,
državni
sekretar na
ministrstvu za
kmetijstvo
ne opravlja celostne poslovne funkcije izkoriščanja gozdov, ampak zanje podeljuje koncesije, ima trenutno podpisanih 18 koncesij,
ki potečejo junija 2016. Naknadno je bilo po
spremenjeni oziroma dopolnjeni zakonodaji, ki ureja predmetno področje, na podlagi
javnega razpisa podeljenih še deset desetletnih koncesij. V teh primerih gre za kmete,
ki aktivno gospodarijo na kmetiji v gorskem
oziroma hribovitem svetu z omejenimi mož­
nostmi gospodarjenja, in dve izobraževalni
organizaciji.
""Koliko površin so upravljali in kolik­
šen je bil letni posek koncesionarjev?
Republika Slovenija ima v lasti 252 tisoč hektarjev gozdov, kar pomeni dobro petino vseh
gozdov v Sloveniji. V imenu Republike Slovenije z večinskim deležem teh gozdov (235 tisoč hektarjev) gospodari sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov. Predlanskim – podatki
iz leta 2014 zaradi žledoloma odstopajo – so
koncesionarji posekali 1,15 milijona kubičnih metrov lesa, od česar je bilo 54 odstotkov iglavcev, 46 odstotkov pa listavcev. Glede na veljavne gozdnogospodarske načrte
bo v gozdovih v lasti Republike Slovenije do
konca leta 2020 možno letno posekati okoli
1,5 milijona kubičnih metrov lesa.
""Kakšna bo po novem vloga koncesi­
onarjev?
Koncesijska razmerja ostajajo nespremenjena do konca pogodbenega razmerja. Po podatkih koncesionarskih podjetij, ki so danes
v zasebni lasti, naj bi neposredno in posredno zaposlovala 1.300 ljudi. Novoustanovljena družba za gospodarjenje z gozdovi v lasti
""Družba, ki bo upravljala gozdove, bo
les tudi prodajala, kar pomeni, da se
bo ponudba skoncentrirala. Kakšen bo
njen položaj na trgu?
Les iz gozdov v lasti Republike Slovenije
obsega četrtino vsega potenciala slovenskih gozdov in glede na trenutne zmožnosti
lesnopredelovalne industrije, ki je med 0,8
in milijonom kubičnih metrov, pokriva od
50 do 60 odstotkov potreb po hlodovini ter
nekaj več potreb po celulozi in lesu za plošče. Celotna realizacija poseka v letu 2013 je
bila 3,5 milijona kubičnih metrov, od tega je
posek v državnih gozdovih pomenil 33 odstotkov. Po veljavnih gozdnogospodarskih
načrtih bi lahko bil celoten posek v Sloveniji
sicer okoli šest milijonov kubičnih metrov.
""V čem se bo razlikovala od koncesio­
narjev?
Družba bo za izvedbo del v gozdovih prek
javnega razpisa iskala izvajalce, hkrati pa bo
sama les prodajala. Pomembno je, da bo celoten proces tekel v okviru enega podjetja,
ki bo zaradi tega lahko racionalneje poslovalo in dosegalo višje cene pri prodaji ter laže usmerjalo druge funkcije gozdov. Dolgoročno gledano, se bo družba lahko ukvarjala tudi z drugimi dejavnostmi, neposredno
povezanimi z gozdom, recimo s turizmom.
""Komu bo družba prodajala les?
Družba bo les prodajala po tržnih cenah,
in sicer na podlagi sklenjenih pogodb. Pri
tem ji ni treba iskati najugodnejšega kupca,
kar pomeni, da bi morala les sicer prodajati prek licitacij. Pri vzpostavljenih konkurenčnih slovenskih gozdno-lesnih verigah
bo les zaradi razlike v transportnem strošku predelan doma, sicer pa ne.
""V Sloveniji nimamo dovolj tako ime­
novanih lesnih centrov za primarno
predelavo lesa. Kako bi bilo treba pove­
čati zmogljivosti, da bi posekano lesno
maso predelali v Sloveniji?
Ključ je vzpostavitev konkurenčnih
gozdno-lesnih verig. To v praksi pomeni,
da je na primernih lokacijah treba vzpostaviti od 10 do 20 lesnopredelovalnih cen-
trov. Izvajati bodo morali vsaj primarno
predelavo (razrez) in za ogrevalne sisteme ali proizvodnjo električne energije porabiti ves odpadni les. Določena sredstva
so na voljo tudi prek razpisov, nepovratnih
sredstev ali ugodnih posojil. Vzpostavitev
verig je sicer odvisna od razmer na trgu, ki
zahteva predvsem dober poslovni načrt.
""Koliko dodane vrednosti bi s tem pri­
delali?
Slovenskemu lesu danes ne dodamo vrednosti. To nas najbolj pesti. Lastnik gozda namreč za kubični meter lesa dobi od 30 do 70
evrov, od 10 do 20 evrov dobi izvajalsko gozdarsko podjetje. Že pri primarni predelavi
se ta vrednost poviša na 120 do 150 evrov.
Polizdelki pomenijo med 300 in 600 evri
dodane vrednosti, končni izdelki pa kar od
800 do tisoč evrov. Če torej zgolj posekamo
in prodamo les v tujino, izgubimo več kot 90
odstotkov možne dodane vrednosti in s tem
veliko delovnih mest. Če prodajamo svoje
znanje na področju gozdno-lesne verige, je
dodana vrednost več kot tisoč evrov na kubični meter posekanega lesa.
""Vrniva se k zakonu, katerega javna
obravnava je zdaj končana. Katere so
najbolj značilne pripombe k predlogu
in kdo jih je dal?
Prejeli smo 33 pripomb. Razdelimo jih lahko na splošne, kjer se organizacije ne strinjajo z ustanovitvijo državnega podjetja,
in konkretne. Kmetijstvo želi dobiti trdna
zagotovila, da bi v državnih gozdovih dela
lahko opravljali kmetje, ki imajo v gorskem
oziroma hribovitem svetu omejeno možnost gospodarjenja. Naravovarstveniki na
prvo mesto postavljajo okoljske in socialne
funkcije, ne pa dobiček. Koncesionarji želijo zagotovilo, da bodo dela izvajali delavci, zaposleni pri njih.
""Kako so se na predlog odzvali gospo­
darski subjekti v lesni verigi?
Pozitivno, predvsem zaradi enotnega nakupa lesa na podlagi dolgoročnejših pogodb. Na drugi strani pričakujejo trdnejša zagotovila, da bo les namenjen predvsem predelavi v Sloveniji, kar seveda zaradi odprtega trga v Evropski uniji zakonsko ni mogoče zagotoviti.
""Kako poteka medresorsko usklajeva­
nje in kdaj pričakujete, da bo zakon na­
red za parlamentarno obravnavo?
Medresorsko usklajevanje od konca javne
razgrnitve teče zelo intenzivno, pri čemer
se iščejo zakonsko dovoljene in optimalne rešitve v korist zapisanim ciljem družbe. Ob tem poteka vrsta izmenjav mnenj z
različnimi organizacijami. Resorno ministrstvo pripravlja tudi izhodišča za poslovni
načrt družbe, ki bodo zajemala predvsem
podatke o gozdovih, stroških in prihodkih,
organizacijske sheme in podobno. Zakon
bo nared za parlamentarno razpravo na
prvi seji državnega zbora po počitnicah.
Z novim zakonom
bomo razvijali celotno
lesno verigo
Predlog zakona o gospodarjenju z gozdom v lasti Republike Slovenije je bil
pripravljen že v prejšnjem
mandatu. Po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana ga takrat vsi koalicijski partnerji niso podpirali, v zdajšnji vladi pa je drugače, tudi zato, ker je gospodarjenje z državnim gozdom del koalicijske pogodbe. Poleg tega je stanje v slovenskih gozdovih akutno in
v bližnji prihodnosti bo treba iz njih spraviti veliko količino lesa.
Na ministrstvu za kmetijstvo
pri sprejemanju novega zakona
na vladi in pozneje tudi v parlamentu ne pričakujejo večjih
zapletov, saj je koalicija o tem
precej usklajena, jasno pa je,
da dogovori o določenih vprašanjih še potekajo. »Osnovna
ideja je sprejeta, pogovarjamo
pa se predvsem, kako naj državno podjetje, ki upravlja državne gozdove, zviša dodano
vrednost v celotni lesnopredelovalni verigi. Gospodarjenje
z gozdovi je zelo pomembno,
vendar se prava dodana vrednost ustvari s predelavo lesa in
končnimi izdelki,« pravi Dejan Židan, ki je še posebej opozoril na razvijajočo se panogo
proizvodnje lesenih montažnih hiš, kjer slovenske gospodarske družbe postajajo prepoznavne na vseh evropskih
trgih. Ta podjetja potrebujejo
veliko gradbenega lesa in tega
zdaj kupujejo v tujini.
Lani je bilo stanje v gozdu
zaradi žleda akutno, saj je bilo
treba hitro spraviti veliko količino lesa. Kot pravi Dejan Židan, je to le eden od razlogov,
zakaj potrebujemo nov sistem upravljanja državnih gozdov. Hkrati poudarja tri glavne funkcije gozda: gospodarsko, socialno-demografsko in
ekološko.
Slovenija ima veliko
kakovostnega lesa
V Sloveniji je kar nekaj investitorjev, ki bi vlagali v lesno panogo, saj imamo kakovostno
in raznoliko ponudbo lesa, količin pa je tudi dovolj. Na leto
namreč posekamo več kot milijon kubičnih metrov lesa, posekali pa bi lahko okoli 1,2 milijona kubičnih metrov. Vendar
je ta ponudba zelo razdrobljena, kar lesni industriji, tako žagam kot predelovalni industriji, onemogoča, da bi si zagotovila dolgoročno dobavo. »Enotna državna družba, ki bo gos-
Irena Herak
oglasna
priloga
Gozd in les
Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove
Slovenije:
""»Z državno družbo bomo poenotili prodajo in s tem tudi
ponudbo lesa, ki ga potrebuje lesna industrija,« pravi Dejan
Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
podarila z državnimi gozdovi, kar pomeni tudi prodajo lesa, bo ponudbo konsolidirala
in pod konkurenčnimi pogoji zagotavljala dolgoročno dobavo lesnim družbam,« razlaga Židan in dodaja, da zakon
vzpostavlja pogoje za nove naložbe, s čimer bomo zvišali dodano vrednost, dobili nova delovna mesta in tudi povečali
prilive v proračun.
Demografija in ekologija
Zakon bi lahko pozitivno vplival tudi na podeželje. Na ministrstvu za kmetijstvo opažajo,
da kmetije na hribovskih območjih, ki imajo precej gozdnih površin ali pa jih najemajo, potrebujejo več površin. Le
tako bodo kmetije lahko preživele in se razvijale. Ker državna
družba ne bo imela operative
za gozdna dela, bi ta segment
lahko prenesla tudi na omenjene kmetije, pri čemer bi prodaja lesa ostala v domeni državnega podjetja. Tako bi zagotovili dodatne prihodke ljudem
na odročnih območjih, ohra-
nili poseljenost ter preprečili
zaraščanje.
Dejan Židan opozarja tudi
na ekološke dejavnike. Zaradi
ohranjanja raznolikosti vrst mora država ohranjati del gozdnih
površin, na katerih ne izvaja nobenih dejavnosti. »Rastlinske in
živalske vrste se morajo obdržati, saj lahko pričakujemo precejšnje podnebne spremembe.
In prav avtohtone rastlinske in
živalske vrste omogočajo nemoteno gozdarjenje in kmetovanje v nepredvidenih razmerah,
do katerih lahko pride v prihodnosti,« razlaga Dejan Židan.
Takšna območja lažje vzdržujemo v enotnem državnem gozdu kot pa v lastniško razdrobljenih gozdovih, ki jih upravlja več
subjektov. »Lahko se sliši precej
neresno, saj površine, ki jih ne
izkoriščamo, ne prinašajo nobenega prihodka, vendar pa moramo kot država skrbeti tudi za
te vrste gozdov, pri čemer tega
bremena ne smemo prenašati
na zasebne lastnike slovenskih
gozdov,« pravi minister za kmetijstvo Dejan Židan.
Gozd in les je oglasna priloga časnika Finance.
Urednik priloge:
Vasilij Krivec, FinBizMedia
E-pošta: vkrivec@fbm.si
Prelom: Finance
Trženje:
Janez Hudej
Tel.: (01) 30 91 469
E-pošta: janez.hudej@finance.si
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@finance.si
Lektoriranje: Finance
16 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Gozd in les 17
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
anketa
Kako ocenjujete predlog zakona o upravljanju in gospodarjenju z gozdom v lasti Republike Slovenije?
državnih gozdov preusmeri na slovenske žage,
ki bodo v verigi z lesnopredelovalno industrijo
in trgovino z rezanim lesom dodale vrednost ter
tako skupaj ustvarile nova delovna mesta. Dobro
povezovanje vseh akterjev – gozdarjev, žagarjev,
predelovalcev in trgovine z rezanim lesom – lahko prinese v zelo kratkem času prve dobre rezultate tako državi kot lokalnim območjem, na katerih raste les, s tem pa se omogoči razvoj, ki je v
zadnjih letih vidno pešal.«
Sanacija po
žledolomu
poteka po
načrtih
Gozdarska stroka in lastniki gozdov še odprav­
ljajo posledice lanskega žledoloma v gozdovih.
Kot je prejšnji petek na tiskovni konferenci po­
vedal Damjan Oražem, direktor Zavoda za goz­
dove Slovenije, so do sredine letošnjega maja
zaradi sanacije poškodovanih gozdov posekali
približno 700 tisoč kubičnih metrov, v rednih
sečnjah pa okoli 300 tisoč kubičnih metrov lesa.
V gozdovih bo ostala četrtina
poškodovanega lesa
Kakovost poškodovane lesne mase v gozdovih se je
v 15 mesecih po žledolomu že zelo znižala, kar zelo
omejuje uporabnost lesne mase in vpliva na njeno
ceno. »Ocenjujemo, da bo v gozdovih ostala prib­
ližno četrtina poškodovanega drevja, zlasti tam,
kjer so spravilne razmere težje, stroški spravila pa
so višji od prihodka od posekanega lesa,« je pouda­
ril Damjan Oražem in dodal, da bo podrt les ostal
v tistih gozdovih, kjer lastniki niso zainteresirani
ali usposobljeni za sečnjo v zahtevnih razmerah.
Listavci v teh primerih niso problematični – ce­
lo nasprotno, odmrla biomasa ugodno vpliva na
biotsko pestrost gozda. Precej več težav povzroča­
jo iglavci, saj so idealno gojišče za razvoj podlub­
nikov. »Podrta kakovostna hlodovina, ki ostane v
gozdu, vsekakor povzroča gmotno škodo lastni­
kom gozda, saj so ta drevesa predniki skupaj z goz­
darji dolga desetletja vzgajali in ohranjali zato, da
bi zdajšnji lastniki lahko les s pridom uporabili, ne
pa pustili, da strohni,« dodaja Oražem.
Letos pričakujejo razmah podlubnikov
Množičen pojav podlubnikov na iglavcih je resna
grožnja ob vseh naravnih katastrofah v gozdovih.
Obnoviti bo treba 900 hektarjev
Sečnji poškodovanega in podrtega drevja sledi
priprava sestoja in gozdnih tal na obnovo, ki se je v
saniranih gozdovih že začela. Naravna obnova na
ustrezno pripravljenih površinah poteka samodej­
no, obnova s saditvijo sadik pa se izvaja tam, kjer na­
ravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna. Po
oceni v sanacijskem načrtu bo obnova s saditvijo sa­
dik potrebna na okoli 900 hektarjih gozda, to je na
šestih odstotkih vseh površin (14 tisoč hektarjev), ki
jih bomo morali po žledolomu v Sloveniji obnoviti.
Nadaljnji ukrepi, ki sledijo na saniranih površi­
nah, so ukrepi nege mladega gozda. Z ukrepi nege
(obžetev zeli, trav in grmovnic, čiščenje gošče) bo­
do zagotovili ustrezne razmere za razvoj mladega
gozda ter spet vzgojili kakovostne in stabilne gozdne
sestoje. Sredstva za obnovo poškodovanih gozdov,
za izvedbo ukrepov nege in varstva poškodovanih
gozdov ter nekatera dela pri obnovi gozdnih pro­
metnic se bodo zagotavljala predvsem iz sredstev
Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020. Iz­
vedbeni mehanizmi programa PRP so v pripravi,
sredstva za omenjene ukrepe bodo lastniki goz­
dov lahko predvidoma začeli izkoriščati letos jese­
ni, za ukrep usposabljanja v gozdarstvu pa že junija.
Zbrali smo programe za
pomoč lastnikom, upravljavcem gozdov in podjetjem s področja lesnopredelovalne industrije, prek
katerih lahko posamezniki in poslovni subjekti sofinancirajo svoje dejavnosti.
Sredstva lahko pridobijo prek
razpisov ministrstva za kme­
tijstvo, slovenskega regional­
no razvojnega sklada in Eko
sklada. Sredstva so na voljo za
urejanje infrastrukture, teh­
nološke posodobitve, organi­
zacijske procese in izobraževa­
nje, zaposlovanje in druge kad­
rovske zadeve.
Ministrstvo za
kmetijstvo
Aleš Beno
Leta 2014 smo se v Sloveniji obsežnejšim poškod­
bam gozdov zaradi podlubnikov dokaj uspešno
izognili, k čemur je pripomoglo tudi hladno in vla­
žno vreme. Nekatera suha in toplejša obdobja v le­
tošnji pomladi pa nakazujejo, da se lahko v prihod­
njih mesecih težava s podlubniki močno zaostri.
Trenutna opažanja in povečevanje števila po
podlubnikih napadenih dreves kažejo na večji ob­
seg tovrstnih poškodb na smreki in jelki, še zlasti na
Postojnskem in Novomeškem ter na območju Ljub­
ljane, Kranja, Tolmina, Kočevja in Maribora. Zato
zavod za gozdove poziva vse lastnike gozdov, naj re­
dno pregledujejo svoje gozdove. Če opazijo podlub­
nike, naj obvestijo revirnega gozdarja ter pravočas­
no posekajo in spravijo iz gozda napadena drevesa.
Udeležite se prireditev
ob Tednu gozdov
""Teden gozdov je tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva, ki poteka že od zgodnjih
sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vedno zadnji teden v maju. Letošnje prireditve v okviru Tedna gozdov potekajo prav ta teden, do 31. maja.
""Letošnji Teden je posvečen promociji nege
gozda kot osnovnega orodja gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. Pravilno
in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v
gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem žledolomu, nega pa spremlja rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd. Več informacij o dogodkih je na voljo na spletni strani
(www.zgs.si).
Delo v gozdu je nevarno
Podrta kakovostna hlodovina, ki ostane v gozdu,
povzroča gmotno škodo
lastnikom gozda, saj so ta
drevesa predniki skupaj z
gozdarji dolga desetletja
vzgajali in ohranjali zato, da
bi zdajšnji lastniki lahko les s
pridom uporabili, ne pa pustili, da strohni.
""Damjan Oražem, direktor Zavoda
za gozdove Slovenije
""Obnovitvena dela v gozdovih še vedno pomenijo tveganje za nesreče pri delu. Letos so na zavodu za gozdove našteli 30 nezgod pri delu v
gozdu med nepoklicnimi delavci, kamor sodijo predvsem lastniki gozdov in njihovi družinski člani, od tega je bilo pet nesreč smrtnih. To je
manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo do konca
maja devet smrtnih nezgod, v vsem letu 2014 pa
je delo v gozdu zahtevalo 18 žrtev med nepoklicnimi in tri žrtve med poklicnimi delavci. Damjan
Oražem je opozoril, da manj nesreč ne pomeni
neposredno večje varnosti pri delu, saj je tudi obseg delovnih aktivnosti manjši kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi letošnje nezgode so
omejene predvsem na območja sanacije žledoloma. Tri smrtne nezgode so se zgodile pri sečnji,
dve pa pri spravilu lesa.
primeru lesna in pohištvena industrija lahko zagotovita največ delovnih mest. Pričakujemo torej,
da bodo zakon o ustanovitvi in akti družbe Slovenski gozdovi sledili tem ciljem. Žal pa v zdajšnjem
osnutku zakona še nismo našli dovolj jasnih zagotovil, da bo nova družba uresničila navedene državne in lesarske cilje. Zato smo v združenju izrazili stališče, da še ne moremo podpreti predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi, ker je pomanjkljiv.
Od pripravljavcev zakona tako pričakujemo, da
bodo smiselno upoštevali sedem naših predlogov
ZLPI, ki smo jih dali že sredi februarja ter bodo domačim predelovalcem lesa zagotovili redno in dolgoročno zanesljivo oskrbo z gozdno-lesnimi sortimenti iz gozdov v državni lasti. Le tako se bo v Sloveniji lahko okrepila predelava lesa, zmanjšal se
bo izvoz hlodovine ter ohranilo in nastalo še veliko delovnih mest. Pričakujemo torej dopolnitev
zdajšnjega osnutka zakona in smo pripravljeni pri
oblikovanju novih rešitev tudi aktivno sodelovati.«
Spodbude za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo
""Lanski žledolom je podrl
približno devet milijonov
kubičnih metrov lesa, od
tega smo v letu in pol spravili
nekaj več kot 40 odstotkov
podrtega drevja.
Kakovost poškodovane
lesne mase v gozdovih se je v
15 mesecih po žledolomu že zelo znižala,
kar zelo omejuje uporabnost lesne mase
in vpliva na njeno ceno
V lanskem žledolomu je bilo podrtih okoli devet milijonov kubičnih metrov lesa. Do danes
so ga pospravili 3,7 milijona kubičnih metrov,
od tega 61 odstotkov iglavcev, v gozdovih pa
bo ostala približno četrtina podrtega drevja.
""Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS: »Država želi od lesa
oziroma gozdov v njeni lasti dobiti čim več. Interes
lesarjev in pohištvenikov pa je, da imajo delo in da
so konkurenčni. Država lahko dobi od lesa precej,
če ga dobro proda, in še precej več, če z njim ustvari številna delovna mesta z dovolj visoko dodano
vrednostjo na zaposlenega. Pomembno je tudi, da
se les predela v gozdno-lesnih verigah na območju
Slovenije do čim bolj končnih izdelkov, saj v tem
""Velislav Žvipelj, direktor
Slovenskega regionalnorazvojnega sklada: »Ta trenutek zelo težko komentiram predlog zakona, saj je neznank še veliko. Želim pa si, da bi nov zakon
ustvaril razmere za razvoj tako
gozdne kot tudi lesarske panoge
v Sloveniji.«
Ukrepi na področju gozdar­
stva, predelave lesa v novem
programu razvoja podeželja
2014–2020
Naložbe v osnovna sredstva –
ukrep 4 (17. člen)
Naložbe, ki zadevajo infra­
strukturo, povezano z razvo­
jem in prilagoditvijo kme­
tijstva in gozdarstva – pod­
ukrep 4.3:
""ureditev gozdne infrastruk­
ture (9,6 milijona evrov) – na­
daljevanje ukrepa 122: nalož­
be v gradnjo in obnovo goz­
dnih cest in gozdnih vlak ter
pripravo gozdnih vlak. Vrsta
podpore: nepovratna finanč­
na pomoč (subvencija). Upra­
vičenci: lastniki in solastniki
zasebnih gozdov ter njihova
združenja, agrarne in pašne
skupnosti ter druge fizične in
pravne osebe, ki so pooblaš­
čene za izvedbo naložbe. De­
lež sofinanciranja: do 50 od­
stotkov upravičenih stroškov.
Najnižji znesek podpore: 500
evrov, v celotnem program­
skem obdobju 2014–2020: do
500 tisoč evrov. Učinek ukre­
pa: boljša odprtost gozdov z
gozdnimi prometnicami.
Razvoj kmetij in podjetij –
ukrep 6 (19. člen)
Naložbe v vzpostavitev in ra­
zvoj nekmetijskih dejavno­
sti – podukrep 6.4 (64,7 mili­
jona evrov, odvisno od prijav
za predelavo lesa) – nadalje­
vanje ukrepa 311, 312:
""naložbe v vzpostavitev in ra­
zvoj nekmetijskih dejavnosti
(razpršitev), druga stopnja
predelave lesa. Vrsta podpo­
re: povratna podpora v ob­
liki instrumentov finančne­
ga inženiringa. Upravičen­
ci: fizične osebe, ki imajo re­
gistrirano dopolnilno dejav­
nost na kmetiji, ter mikro in
mala podjetja na podeželju.
Učinek ukrepa: zagotovi­
ti lažji dostop do finančnih
sredstev in tako spodbuditi
hitrejši gospodarski zagon
na podeželju.
Naložbe v razvoj gozdnih ob­
močij in izboljšanje sposob­
nosti gozdov za preživetje –
ukrep 8 (21. člen)
Preprečevanje in odprava
škode v gozdovih zaradi goz­
dnih požarov ter naravnih
nesreč in katastrofičnih do­
godkov – podukrep 8.4 (24.
člen; 20,4 milijona evrov):
""v okviru tega podukrepa se
bosta izvajali dve operaci­
ji: odprava škode in obnova
gozdov po naravni nesreči,
ureditev gozdnih vlak, pot­
rebnih za izvedbo sanacije
gozdov. Za ta podukrep je na­
menjeno 20,4 milijona evrov.
Naložbe v gozdarske tehno­
logije ter predelavo in mobi­
lizacijo lesa – podukrep 8.6
(26. člen)
Naložbe v nakup nove meha­
nizacije za sečnjo in spravilo
lesa (11 milijonov evrov) – na­
daljevanje ukrepa 122:
""vrsta podpore: nepovratna
finančna pomoč (subvenci­
ja). Upravičenci: pravne in fi­
zične osebe, njihova združe­
nja, agrarne, pašne skupnos­
ti, ki so zasebni lastniki, solas­
tniki ali zakupniki gozdov, ter
podjetja, ki izpolnjujejo pogo­
je za mikro, mala ali srednja
podjetja. Delež sofinancira­
nja: do 40 odstotkov upravi­
čenih stroškov. Najnižji zne­
sek podpore: tisoč evrov. V
celotnem programskem ob­
dobju 2014–2020: do 500 ti­
soč evrov. Učinek ukrepa: in­
tenziviranje gospodarjenja,
povečanje sečnje, zmanjša­
nje števila nesreč v gozdu, po­
večanje dohodka iz gozdar­
stva na kmetijah, ohranjanje
in ustvarjanje novih delov­
nih mest.
Naložbe v predindustrijsko
predelavo lesa (žage, sekal­
niki, cepilniki …; 28 milijo­
nov evrov) – nadaljevanje
ukrepa 123:
""vrsta podpore: nepovratna
in povratna podpora v ob­
liki instrumentov finančne­
ga inženiringa. Upravičen­
ci: gospodarske družbe, za­
druge, samostojni podjetni­
ki, ki so opredeljeni kot mi­
kro ali malo podjetje, kmeti­
je z dopolnilno dejavnostjo.
Delež sofinanciranja: do 40
odstotkov upravičenih stro­
škov. Najnižji znesek pod­
pore: 3.500 evrov. Učinek
ukrepa: vzpostavitev obra­
tov pred­industrijske predela­
ve lesa, posodobitev opreme
žagarskih objektov, ustvar­
janje novih delovnih mest.
Ustanovitev skupin in organi­
zacij proizvajalcev – ukrep 9
(27. člen; 2,2 milijona evrov)
Ustanovitev skupin proizva­
jalcev v gozdarstvu:
""podpora se bo dodeljevala v
obliki nepovratne finančne
pomoči skupinam in organi­
zacijam proizvajalcev v obliki
pavšalnega zneska. Ta se bo
izplačevala v letnih obrokih
za prvih pet zaporednih let
po datumu priznanja skupine
ali organizacije proizvajalcev
na podlagi njenega poslovne­
ga načrta. Pavšalna pomoč se
bo izračunala na podlagi le­
tnega prihodka od prodaje,
ki ga je skupina in/ali orga­
nizacija proizvajalcev ustva­
rila v prejšnjem letu. Upra­
vičenci v okviru tega ukrepa
bodo na novo ustanovljene
skupine in organizacije proi­
zvajalcev, ki so pravne osebe
in izpolnjujejo pogoje za mi­
kro, mala in srednja podje­
tja. Ustanovljene bodo mora­
le biti za področje kmetijstva
oziroma gozdarstva ter biti
uradno priznane od MKGP
po zakonu o kmetijstvu na
podlagi poslovnega načrta.
Najvišja stopnja podpore bo
10 odstotkov letne tržne pro­
izvodnje in se bo postopno
zniževala: 10 odstotkov dele­
ža tržne proizvodnje za prvo
in drugo leto podpore, devet
odstotkov deleža tržne proi­
zvodnje za tretje leto podpo­
re, osem odstotkov deleža tr­
žne proizvodnje za četrto le­
to podpore in sedem odstot­
kov deleža tržne proiz­vodnje
za peto leto podpore. Najvišji
znesek javne podpore bo 100
tisoč evrov na leto. Zadnji ob­
rok se bo izplačal po preveri­
tvi, ali se poslovni načrt pra­
vilno izvaja. Učinek ukrepa:
spodbuditi povezovanje za
skupno trženje.
Slovenski
regionalno razvojni
sklad
Posojila – skupaj je razpisanih
šest milijonov evrov sredstev –
so na voljo za projekte na obmo­
čju Republike Slovenije. Zapro­
sijo lahko vlagatelji, ki so regi­
strirani za glavno dejavnost ob­
delave in predelave lesa ali pro­
izvodnjo izdelkov iz lesa ter bo­
do hkrati izvedli začetno nalož­
bo v osnovna sredstva za oprav­
ljanje dejavnosti na tem podro­
čju. Vlagatelj lahko pridobi poso­
jilo največ do 75 odstotkov upra­
vičene vrednosti projekta, ven­
dar največ 500 tisoč evrov, in ne
manj kot 15 tisoč evrov. Sredstva
so na voljo za: vzpostavitev nove
poslovne enote, razširitev zmo­
gljivosti, razpršitev proizvodnje
poslovne enote, bistveno spre­
membo proizvodnega procesa
v zdajšnji poslovni enoti. Za po­
sojila lahko zaprosijo velika, sre­
dnja, mala in mikro podjetja, in
sicer gospodarske družbe in za­
druge – znotraj klasifikacije (v
skupinah, razredih in podrazre­
dih) C 16 ter C 31 (razen razreda C
31.03 – proizvodnja žimnic). Vla­
gatelji morajo biti ustanovljeni
po ZGD-1 ali ZZad pred 1. januar­
jem 2013 ter izkazovati najmanj
dve polni leti poslovanja.
Sredstva so namenjena za:
""nakup nepremičnin: objekti s
pripadajočimi zemljišči in po­
slovni prostori;
""gradbeno-obrtniško-insta­
lacijska dela za potrebe no­
vih ali starih objektov: prip­
ravljalna dela na zemljiščih
in objektih, rušitvena dela,
gradbena dela, obrtniška de­
la ..., ter za stroške nadzora,
ki so lahko do največ enega
odstotka vrednosti upravi­
čenih gradbenih del, in stro­
ške dobave gotovih elemen­
tov (nakup in prevoz) z nji­
hovo montažo pri posame­
znih gradbenih in obrtni­
ških delih;
""nakup strojev in opreme (z
montažo in prevozom): pri
velikih podjetjih izključno no­
va, pri MSP pa lahko tudi ra­
bljena, vendar narejena po 31.
decembru 2011;
""nakup nematerialnih naložb:
nakup patentov, licenc, bla­
govnih znamk, znanja ali ne­
patentiranega tehničnega zna­
nja, a največ do 20 odstotkov
upravičenih stroškov projekta;
""stroške svetovanj MSP: sveto­
vanje, pomoč in usposablja­
nje za izmenjavo znanja in iz­
kušenj ter izboljšanje sodelo­
vanja MSP, ki jih zagotovijo zu­
nanji svetovalci.
Posojilni pogoji so: višina obre­
stne mere: trimesečni EURI­
BOR in letni pribitek, ki je odvi­
sen od koeficienta razvitosti ob­
čine, v kateri je projekt; skupna
doba vračanja posojila je do 12
let (z vključenim največ 36-me­
sečnim moratorijem) in ne mo­
re biti daljša od ekonomske do­
be projekta.
Rok za prijavo: 30. junij 2015
Posojila Eko sklada
Eko sklad je konec aprila ob­
javil javni poziv za kreditira­
nje okoljskih naložb pravnih
oseb, samostojnih podjetni­
kov in zasebnikov z oznako
53PO15, na podlagi katerega
je bilo razpisanih 10 milijonov
evrov ugodnih posojil. Med
drugim so sredstva razpisa­
na tudi za naložbe v zmanjša­
nje izpustov toplogrednih pli­
nov in za naložbe v tehnologi­
je, ki zmanjšujejo onesnaževa­
nje zraka v tehnološkem pro­
cesu, gradnjo oziroma preno­
vo naprav za čiščenje dimnih
plinov in odpadnega zraka.
Kreditirajo tudi tehnologije za
varstvo voda in njeno učinko­
vito rabo. Poleg tega so poso­
jila na voljo za začetne nalož­
be v spremembe proizvodne­
ga procesa tako, da se prese­
gajo okoljski standardi.
Pogoji za odobritev poso­
jila so izvedba naložbe, ki je
skladna z veljavno zakonoda­
jo, posojilna sposobnost po­
tencialnega posojilojemalca in
predlog ustreznega zavarova­
nja želenega zneska posojila.
Posojilo podjetju za posa­
mezno naložbo lahko doseže
od 25 tisoč evrov do dva mili­
jona evrov. Največji delež pri­
znanih stroškov, ki jih vlaga­
telj lahko financira z ugodnim
posojilom Eko sklada, je:
""85 odstotkov priznanih
stroškov naložb v zmanjše­
vanje izpustov toplogrednih
plinov in drugih škodljivih
izpustov v zrak;
""80 odstotkov priznanih stro­
škov naložb v gospodarjenje
z odpadki, varstvo voda in
učinkovito rabo vode, ki so
lahko predmet kreditiranja
na podlagi javnega poziva;
""75 odstotkov priznanih
stroškov začetnih naložb v
okoljske tehnologije, ki jih
določa javni poziv.
Letna obrestna mera za ta po­
sojila je trimesečni EURIBOR
in 1,5 odstotka. Odplačilna do­
ba posojil z vključenim mora­
torijem je največ 15 let oziroma
največ pet let za nakup opre­
me in vozil po določbah javne­
ga poziva. Dovoljen je največ
enoletni moratorij na odplači­
lo glavnice posojila.
Aleš Beno
""Edo Oblak, sekretar Združenja slovenskih
žagarjev, primarnih predelovalcev lesa in
trgovcev z žaganim lesom pri GZS: »Slovenija je
ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi, zato
je sprememba gospodarjenja z državnimi gozdovi skoraj nujna. Res je, da državnih gozdov ni več
kot 20 odstotkov, vendar je za lokalna območja
lahko odskočna deska za zagon primarne predelave lesa. V Združenju žagarjev Slovenije si že
več let prizadevamo, da se pretok hlodovine iz
16 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Gozd in les 17
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
anketa
Kako ocenjujete predlog zakona o upravljanju in gospodarjenju z gozdom v lasti Republike Slovenije?
državnih gozdov preusmeri na slovenske žage,
ki bodo v verigi z lesnopredelovalno industrijo
in trgovino z rezanim lesom dodale vrednost ter
tako skupaj ustvarile nova delovna mesta. Dobro
povezovanje vseh akterjev – gozdarjev, žagarjev,
predelovalcev in trgovine z rezanim lesom – lahko prinese v zelo kratkem času prve dobre rezultate tako državi kot lokalnim območjem, na katerih raste les, s tem pa se omogoči razvoj, ki je v
zadnjih letih vidno pešal.«
Sanacija po
žledolomu
poteka po
načrtih
Gozdarska stroka in lastniki gozdov še odprav­
ljajo posledice lanskega žledoloma v gozdovih.
Kot je prejšnji petek na tiskovni konferenci po­
vedal Damjan Oražem, direktor Zavoda za goz­
dove Slovenije, so do sredine letošnjega maja
zaradi sanacije poškodovanih gozdov posekali
približno 700 tisoč kubičnih metrov, v rednih
sečnjah pa okoli 300 tisoč kubičnih metrov lesa.
V gozdovih bo ostala četrtina
poškodovanega lesa
Kakovost poškodovane lesne mase v gozdovih se je
v 15 mesecih po žledolomu že zelo znižala, kar zelo
omejuje uporabnost lesne mase in vpliva na njeno
ceno. »Ocenjujemo, da bo v gozdovih ostala prib­
ližno četrtina poškodovanega drevja, zlasti tam,
kjer so spravilne razmere težje, stroški spravila pa
so višji od prihodka od posekanega lesa,« je pouda­
ril Damjan Oražem in dodal, da bo podrt les ostal
v tistih gozdovih, kjer lastniki niso zainteresirani
ali usposobljeni za sečnjo v zahtevnih razmerah.
Listavci v teh primerih niso problematični – ce­
lo nasprotno, odmrla biomasa ugodno vpliva na
biotsko pestrost gozda. Precej več težav povzroča­
jo iglavci, saj so idealno gojišče za razvoj podlub­
nikov. »Podrta kakovostna hlodovina, ki ostane v
gozdu, vsekakor povzroča gmotno škodo lastni­
kom gozda, saj so ta drevesa predniki skupaj z goz­
darji dolga desetletja vzgajali in ohranjali zato, da
bi zdajšnji lastniki lahko les s pridom uporabili, ne
pa pustili, da strohni,« dodaja Oražem.
Letos pričakujejo razmah podlubnikov
Množičen pojav podlubnikov na iglavcih je resna
grožnja ob vseh naravnih katastrofah v gozdovih.
Obnoviti bo treba 900 hektarjev
Sečnji poškodovanega in podrtega drevja sledi
priprava sestoja in gozdnih tal na obnovo, ki se je v
saniranih gozdovih že začela. Naravna obnova na
ustrezno pripravljenih površinah poteka samodej­
no, obnova s saditvijo sadik pa se izvaja tam, kjer na­
ravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna. Po
oceni v sanacijskem načrtu bo obnova s saditvijo sa­
dik potrebna na okoli 900 hektarjih gozda, to je na
šestih odstotkih vseh površin (14 tisoč hektarjev), ki
jih bomo morali po žledolomu v Sloveniji obnoviti.
Nadaljnji ukrepi, ki sledijo na saniranih površi­
nah, so ukrepi nege mladega gozda. Z ukrepi nege
(obžetev zeli, trav in grmovnic, čiščenje gošče) bo­
do zagotovili ustrezne razmere za razvoj mladega
gozda ter spet vzgojili kakovostne in stabilne gozdne
sestoje. Sredstva za obnovo poškodovanih gozdov,
za izvedbo ukrepov nege in varstva poškodovanih
gozdov ter nekatera dela pri obnovi gozdnih pro­
metnic se bodo zagotavljala predvsem iz sredstev
Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020. Iz­
vedbeni mehanizmi programa PRP so v pripravi,
sredstva za omenjene ukrepe bodo lastniki goz­
dov lahko predvidoma začeli izkoriščati letos jese­
ni, za ukrep usposabljanja v gozdarstvu pa že junija.
Zbrali smo programe za
pomoč lastnikom, upravljavcem gozdov in podjetjem s področja lesnopredelovalne industrije, prek
katerih lahko posamezniki in poslovni subjekti sofinancirajo svoje dejavnosti.
Sredstva lahko pridobijo prek
razpisov ministrstva za kme­
tijstvo, slovenskega regional­
no razvojnega sklada in Eko
sklada. Sredstva so na voljo za
urejanje infrastrukture, teh­
nološke posodobitve, organi­
zacijske procese in izobraževa­
nje, zaposlovanje in druge kad­
rovske zadeve.
Ministrstvo za
kmetijstvo
Aleš Beno
Leta 2014 smo se v Sloveniji obsežnejšim poškod­
bam gozdov zaradi podlubnikov dokaj uspešno
izognili, k čemur je pripomoglo tudi hladno in vla­
žno vreme. Nekatera suha in toplejša obdobja v le­
tošnji pomladi pa nakazujejo, da se lahko v prihod­
njih mesecih težava s podlubniki močno zaostri.
Trenutna opažanja in povečevanje števila po
podlubnikih napadenih dreves kažejo na večji ob­
seg tovrstnih poškodb na smreki in jelki, še zlasti na
Postojnskem in Novomeškem ter na območju Ljub­
ljane, Kranja, Tolmina, Kočevja in Maribora. Zato
zavod za gozdove poziva vse lastnike gozdov, naj re­
dno pregledujejo svoje gozdove. Če opazijo podlub­
nike, naj obvestijo revirnega gozdarja ter pravočas­
no posekajo in spravijo iz gozda napadena drevesa.
Udeležite se prireditev
ob Tednu gozdov
""Teden gozdov je tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva, ki poteka že od zgodnjih
sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vedno zadnji teden v maju. Letošnje prireditve v okviru Tedna gozdov potekajo prav ta teden, do 31. maja.
""Letošnji Teden je posvečen promociji nege
gozda kot osnovnega orodja gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdov. Pravilno
in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v
gozdu je še posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem žledolomu, nega pa spremlja rast in razvoj prav vsakega gozdnega sestoja, ki ga želimo vzgojiti v kakovosten, zdrav, stabilen in donosen gozd. Več informacij o dogodkih je na voljo na spletni strani
(www.zgs.si).
Delo v gozdu je nevarno
Podrta kakovostna hlodovina, ki ostane v gozdu,
povzroča gmotno škodo
lastnikom gozda, saj so ta
drevesa predniki skupaj z
gozdarji dolga desetletja
vzgajali in ohranjali zato, da
bi zdajšnji lastniki lahko les s
pridom uporabili, ne pa pustili, da strohni.
""Damjan Oražem, direktor Zavoda
za gozdove Slovenije
""Obnovitvena dela v gozdovih še vedno pomenijo tveganje za nesreče pri delu. Letos so na zavodu za gozdove našteli 30 nezgod pri delu v
gozdu med nepoklicnimi delavci, kamor sodijo predvsem lastniki gozdov in njihovi družinski člani, od tega je bilo pet nesreč smrtnih. To je
manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo do konca
maja devet smrtnih nezgod, v vsem letu 2014 pa
je delo v gozdu zahtevalo 18 žrtev med nepoklicnimi in tri žrtve med poklicnimi delavci. Damjan
Oražem je opozoril, da manj nesreč ne pomeni
neposredno večje varnosti pri delu, saj je tudi obseg delovnih aktivnosti manjši kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi letošnje nezgode so
omejene predvsem na območja sanacije žledoloma. Tri smrtne nezgode so se zgodile pri sečnji,
dve pa pri spravilu lesa.
primeru lesna in pohištvena industrija lahko zagotovita največ delovnih mest. Pričakujemo torej,
da bodo zakon o ustanovitvi in akti družbe Slovenski gozdovi sledili tem ciljem. Žal pa v zdajšnjem
osnutku zakona še nismo našli dovolj jasnih zagotovil, da bo nova družba uresničila navedene državne in lesarske cilje. Zato smo v združenju izrazili stališče, da še ne moremo podpreti predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi, ker je pomanjkljiv.
Od pripravljavcev zakona tako pričakujemo, da
bodo smiselno upoštevali sedem naših predlogov
ZLPI, ki smo jih dali že sredi februarja ter bodo domačim predelovalcem lesa zagotovili redno in dolgoročno zanesljivo oskrbo z gozdno-lesnimi sortimenti iz gozdov v državni lasti. Le tako se bo v Sloveniji lahko okrepila predelava lesa, zmanjšal se
bo izvoz hlodovine ter ohranilo in nastalo še veliko delovnih mest. Pričakujemo torej dopolnitev
zdajšnjega osnutka zakona in smo pripravljeni pri
oblikovanju novih rešitev tudi aktivno sodelovati.«
Spodbude za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo
""Lanski žledolom je podrl
približno devet milijonov
kubičnih metrov lesa, od
tega smo v letu in pol spravili
nekaj več kot 40 odstotkov
podrtega drevja.
Kakovost poškodovane
lesne mase v gozdovih se je v
15 mesecih po žledolomu že zelo znižala,
kar zelo omejuje uporabnost lesne mase
in vpliva na njeno ceno
V lanskem žledolomu je bilo podrtih okoli devet milijonov kubičnih metrov lesa. Do danes
so ga pospravili 3,7 milijona kubičnih metrov,
od tega 61 odstotkov iglavcev, v gozdovih pa
bo ostala približno četrtina podrtega drevja.
""Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS: »Država želi od lesa
oziroma gozdov v njeni lasti dobiti čim več. Interes
lesarjev in pohištvenikov pa je, da imajo delo in da
so konkurenčni. Država lahko dobi od lesa precej,
če ga dobro proda, in še precej več, če z njim ustvari številna delovna mesta z dovolj visoko dodano
vrednostjo na zaposlenega. Pomembno je tudi, da
se les predela v gozdno-lesnih verigah na območju
Slovenije do čim bolj končnih izdelkov, saj v tem
""Velislav Žvipelj, direktor
Slovenskega regionalnorazvojnega sklada: »Ta trenutek zelo težko komentiram predlog zakona, saj je neznank še veliko. Želim pa si, da bi nov zakon
ustvaril razmere za razvoj tako
gozdne kot tudi lesarske panoge
v Sloveniji.«
Ukrepi na področju gozdar­
stva, predelave lesa v novem
programu razvoja podeželja
2014–2020
Naložbe v osnovna sredstva –
ukrep 4 (17. člen)
Naložbe, ki zadevajo infra­
strukturo, povezano z razvo­
jem in prilagoditvijo kme­
tijstva in gozdarstva – pod­
ukrep 4.3:
""ureditev gozdne infrastruk­
ture (9,6 milijona evrov) – na­
daljevanje ukrepa 122: nalož­
be v gradnjo in obnovo goz­
dnih cest in gozdnih vlak ter
pripravo gozdnih vlak. Vrsta
podpore: nepovratna finanč­
na pomoč (subvencija). Upra­
vičenci: lastniki in solastniki
zasebnih gozdov ter njihova
združenja, agrarne in pašne
skupnosti ter druge fizične in
pravne osebe, ki so pooblaš­
čene za izvedbo naložbe. De­
lež sofinanciranja: do 50 od­
stotkov upravičenih stroškov.
Najnižji znesek podpore: 500
evrov, v celotnem program­
skem obdobju 2014–2020: do
500 tisoč evrov. Učinek ukre­
pa: boljša odprtost gozdov z
gozdnimi prometnicami.
Razvoj kmetij in podjetij –
ukrep 6 (19. člen)
Naložbe v vzpostavitev in ra­
zvoj nekmetijskih dejavno­
sti – podukrep 6.4 (64,7 mili­
jona evrov, odvisno od prijav
za predelavo lesa) – nadalje­
vanje ukrepa 311, 312:
""naložbe v vzpostavitev in ra­
zvoj nekmetijskih dejavnosti
(razpršitev), druga stopnja
predelave lesa. Vrsta podpo­
re: povratna podpora v ob­
liki instrumentov finančne­
ga inženiringa. Upravičen­
ci: fizične osebe, ki imajo re­
gistrirano dopolnilno dejav­
nost na kmetiji, ter mikro in
mala podjetja na podeželju.
Učinek ukrepa: zagotovi­
ti lažji dostop do finančnih
sredstev in tako spodbuditi
hitrejši gospodarski zagon
na podeželju.
Naložbe v razvoj gozdnih ob­
močij in izboljšanje sposob­
nosti gozdov za preživetje –
ukrep 8 (21. člen)
Preprečevanje in odprava
škode v gozdovih zaradi goz­
dnih požarov ter naravnih
nesreč in katastrofičnih do­
godkov – podukrep 8.4 (24.
člen; 20,4 milijona evrov):
""v okviru tega podukrepa se
bosta izvajali dve operaci­
ji: odprava škode in obnova
gozdov po naravni nesreči,
ureditev gozdnih vlak, pot­
rebnih za izvedbo sanacije
gozdov. Za ta podukrep je na­
menjeno 20,4 milijona evrov.
Naložbe v gozdarske tehno­
logije ter predelavo in mobi­
lizacijo lesa – podukrep 8.6
(26. člen)
Naložbe v nakup nove meha­
nizacije za sečnjo in spravilo
lesa (11 milijonov evrov) – na­
daljevanje ukrepa 122:
""vrsta podpore: nepovratna
finančna pomoč (subvenci­
ja). Upravičenci: pravne in fi­
zične osebe, njihova združe­
nja, agrarne, pašne skupnos­
ti, ki so zasebni lastniki, solas­
tniki ali zakupniki gozdov, ter
podjetja, ki izpolnjujejo pogo­
je za mikro, mala ali srednja
podjetja. Delež sofinancira­
nja: do 40 odstotkov upravi­
čenih stroškov. Najnižji zne­
sek podpore: tisoč evrov. V
celotnem programskem ob­
dobju 2014–2020: do 500 ti­
soč evrov. Učinek ukrepa: in­
tenziviranje gospodarjenja,
povečanje sečnje, zmanjša­
nje števila nesreč v gozdu, po­
večanje dohodka iz gozdar­
stva na kmetijah, ohranjanje
in ustvarjanje novih delov­
nih mest.
Naložbe v predindustrijsko
predelavo lesa (žage, sekal­
niki, cepilniki …; 28 milijo­
nov evrov) – nadaljevanje
ukrepa 123:
""vrsta podpore: nepovratna
in povratna podpora v ob­
liki instrumentov finančne­
ga inženiringa. Upravičen­
ci: gospodarske družbe, za­
druge, samostojni podjetni­
ki, ki so opredeljeni kot mi­
kro ali malo podjetje, kmeti­
je z dopolnilno dejavnostjo.
Delež sofinanciranja: do 40
odstotkov upravičenih stro­
škov. Najnižji znesek pod­
pore: 3.500 evrov. Učinek
ukrepa: vzpostavitev obra­
tov pred­industrijske predela­
ve lesa, posodobitev opreme
žagarskih objektov, ustvar­
janje novih delovnih mest.
Ustanovitev skupin in organi­
zacij proizvajalcev – ukrep 9
(27. člen; 2,2 milijona evrov)
Ustanovitev skupin proizva­
jalcev v gozdarstvu:
""podpora se bo dodeljevala v
obliki nepovratne finančne
pomoči skupinam in organi­
zacijam proizvajalcev v obliki
pavšalnega zneska. Ta se bo
izplačevala v letnih obrokih
za prvih pet zaporednih let
po datumu priznanja skupine
ali organizacije proizvajalcev
na podlagi njenega poslovne­
ga načrta. Pavšalna pomoč se
bo izračunala na podlagi le­
tnega prihodka od prodaje,
ki ga je skupina in/ali orga­
nizacija proizvajalcev ustva­
rila v prejšnjem letu. Upra­
vičenci v okviru tega ukrepa
bodo na novo ustanovljene
skupine in organizacije proi­
zvajalcev, ki so pravne osebe
in izpolnjujejo pogoje za mi­
kro, mala in srednja podje­
tja. Ustanovljene bodo mora­
le biti za področje kmetijstva
oziroma gozdarstva ter biti
uradno priznane od MKGP
po zakonu o kmetijstvu na
podlagi poslovnega načrta.
Najvišja stopnja podpore bo
10 odstotkov letne tržne pro­
izvodnje in se bo postopno
zniževala: 10 odstotkov dele­
ža tržne proizvodnje za prvo
in drugo leto podpore, devet
odstotkov deleža tržne proi­
zvodnje za tretje leto podpo­
re, osem odstotkov deleža tr­
žne proizvodnje za četrto le­
to podpore in sedem odstot­
kov deleža tržne proiz­vodnje
za peto leto podpore. Najvišji
znesek javne podpore bo 100
tisoč evrov na leto. Zadnji ob­
rok se bo izplačal po preveri­
tvi, ali se poslovni načrt pra­
vilno izvaja. Učinek ukrepa:
spodbuditi povezovanje za
skupno trženje.
Slovenski
regionalno razvojni
sklad
Posojila – skupaj je razpisanih
šest milijonov evrov sredstev –
so na voljo za projekte na obmo­
čju Republike Slovenije. Zapro­
sijo lahko vlagatelji, ki so regi­
strirani za glavno dejavnost ob­
delave in predelave lesa ali pro­
izvodnjo izdelkov iz lesa ter bo­
do hkrati izvedli začetno nalož­
bo v osnovna sredstva za oprav­
ljanje dejavnosti na tem podro­
čju. Vlagatelj lahko pridobi poso­
jilo največ do 75 odstotkov upra­
vičene vrednosti projekta, ven­
dar največ 500 tisoč evrov, in ne
manj kot 15 tisoč evrov. Sredstva
so na voljo za: vzpostavitev nove
poslovne enote, razširitev zmo­
gljivosti, razpršitev proizvodnje
poslovne enote, bistveno spre­
membo proizvodnega procesa
v zdajšnji poslovni enoti. Za po­
sojila lahko zaprosijo velika, sre­
dnja, mala in mikro podjetja, in
sicer gospodarske družbe in za­
druge – znotraj klasifikacije (v
skupinah, razredih in podrazre­
dih) C 16 ter C 31 (razen razreda C
31.03 – proizvodnja žimnic). Vla­
gatelji morajo biti ustanovljeni
po ZGD-1 ali ZZad pred 1. januar­
jem 2013 ter izkazovati najmanj
dve polni leti poslovanja.
Sredstva so namenjena za:
""nakup nepremičnin: objekti s
pripadajočimi zemljišči in po­
slovni prostori;
""gradbeno-obrtniško-insta­
lacijska dela za potrebe no­
vih ali starih objektov: prip­
ravljalna dela na zemljiščih
in objektih, rušitvena dela,
gradbena dela, obrtniška de­
la ..., ter za stroške nadzora,
ki so lahko do največ enega
odstotka vrednosti upravi­
čenih gradbenih del, in stro­
ške dobave gotovih elemen­
tov (nakup in prevoz) z nji­
hovo montažo pri posame­
znih gradbenih in obrtni­
ških delih;
""nakup strojev in opreme (z
montažo in prevozom): pri
velikih podjetjih izključno no­
va, pri MSP pa lahko tudi ra­
bljena, vendar narejena po 31.
decembru 2011;
""nakup nematerialnih naložb:
nakup patentov, licenc, bla­
govnih znamk, znanja ali ne­
patentiranega tehničnega zna­
nja, a največ do 20 odstotkov
upravičenih stroškov projekta;
""stroške svetovanj MSP: sveto­
vanje, pomoč in usposablja­
nje za izmenjavo znanja in iz­
kušenj ter izboljšanje sodelo­
vanja MSP, ki jih zagotovijo zu­
nanji svetovalci.
Posojilni pogoji so: višina obre­
stne mere: trimesečni EURI­
BOR in letni pribitek, ki je odvi­
sen od koeficienta razvitosti ob­
čine, v kateri je projekt; skupna
doba vračanja posojila je do 12
let (z vključenim največ 36-me­
sečnim moratorijem) in ne mo­
re biti daljša od ekonomske do­
be projekta.
Rok za prijavo: 30. junij 2015
Posojila Eko sklada
Eko sklad je konec aprila ob­
javil javni poziv za kreditira­
nje okoljskih naložb pravnih
oseb, samostojnih podjetni­
kov in zasebnikov z oznako
53PO15, na podlagi katerega
je bilo razpisanih 10 milijonov
evrov ugodnih posojil. Med
drugim so sredstva razpisa­
na tudi za naložbe v zmanjša­
nje izpustov toplogrednih pli­
nov in za naložbe v tehnologi­
je, ki zmanjšujejo onesnaževa­
nje zraka v tehnološkem pro­
cesu, gradnjo oziroma preno­
vo naprav za čiščenje dimnih
plinov in odpadnega zraka.
Kreditirajo tudi tehnologije za
varstvo voda in njeno učinko­
vito rabo. Poleg tega so poso­
jila na voljo za začetne nalož­
be v spremembe proizvodne­
ga procesa tako, da se prese­
gajo okoljski standardi.
Pogoji za odobritev poso­
jila so izvedba naložbe, ki je
skladna z veljavno zakonoda­
jo, posojilna sposobnost po­
tencialnega posojilojemalca in
predlog ustreznega zavarova­
nja želenega zneska posojila.
Posojilo podjetju za posa­
mezno naložbo lahko doseže
od 25 tisoč evrov do dva mili­
jona evrov. Največji delež pri­
znanih stroškov, ki jih vlaga­
telj lahko financira z ugodnim
posojilom Eko sklada, je:
""85 odstotkov priznanih
stroškov naložb v zmanjše­
vanje izpustov toplogrednih
plinov in drugih škodljivih
izpustov v zrak;
""80 odstotkov priznanih stro­
škov naložb v gospodarjenje
z odpadki, varstvo voda in
učinkovito rabo vode, ki so
lahko predmet kreditiranja
na podlagi javnega poziva;
""75 odstotkov priznanih
stroškov začetnih naložb v
okoljske tehnologije, ki jih
določa javni poziv.
Letna obrestna mera za ta po­
sojila je trimesečni EURIBOR
in 1,5 odstotka. Odplačilna do­
ba posojil z vključenim mora­
torijem je največ 15 let oziroma
največ pet let za nakup opre­
me in vozil po določbah javne­
ga poziva. Dovoljen je največ
enoletni moratorij na odplači­
lo glavnice posojila.
Aleš Beno
""Edo Oblak, sekretar Združenja slovenskih
žagarjev, primarnih predelovalcev lesa in
trgovcev z žaganim lesom pri GZS: »Slovenija je
ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi, zato
je sprememba gospodarjenja z državnimi gozdovi skoraj nujna. Res je, da državnih gozdov ni več
kot 20 odstotkov, vendar je za lokalna območja
lahko odskočna deska za zagon primarne predelave lesa. V Združenju žagarjev Slovenije si že
več let prizadevamo, da se pretok hlodovine iz
18 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Jože Sterle z GZS pravi, da se približno 70 odstotkov lesa
iz državnih gozdov proda in predela doma
INTERVJU
Novi zakon mora izboljšati
zdajšnje razmere
sta celulozni les in les za lesne
plošče. Po ocenah se v normalnih razmerah 70 odstotkov lesa iz državnih gozdov predela
v Sloveniji. Koncesionarji brez
predelave oskrbujejo z lesno
surovino od 140 do 200 obratov in so tako najpomembnejši dobavitelj surovine slovenski lesni industriji. V 20 letih
so koncesionarji v opremo in
osnovna sredstva vložili 120
milijonov evrov. Poleg tega od
1.500 zaposlenih v gozdarstvu
koncesionarji zaposlujejo kar
1.300 delavcev. V podjetjih je
veliko znanja, dobrega kadra
in ustrezne opreme, tudi nove tehnologije.
Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri
Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), na osnutek
zakona o gospodarjenju z
gozdovi v lasti Republike
Slovenije gleda kot na izrazito tehnični zakon, ki
ne omenja ciljev, zastavljenih na GZS ter zapisanih tudi v nekaterih dokumentih vlade in državnega zbora. Gre predvsem za
zagotovilo, da se ohranijo zdajšnja delovna mesta
v gozdarstvu in da se lesna industrija še oskrbuje z
lesom iz državnih gozdov,
vsaj toliko kot doslej. Poudarja, da koncesionarji, ki
zdaj opravljajo dela v državnih gozdovih, zaposlujejo 1.300 ljudi ter so glavni in najbolj zanesljivi dobavitelji lesne surovine
slovenski lesni industriji.
""Prihodnje leto se iztečejo koncesije. Kako gledate
na to 20-letno koncesijsko
obdobje?
Na to obdobje v javnosti ni
objektivnega pogleda. Koncesionarji so bili nenehno pod
pritiskom in napadi politike in
medijev. Žal se nikoli ni ocenjevala zadeva kot celota. Edino merilo, po katerem so ocenjevali koncesionarje, so bile
koncesnine, ki so jih plačevali državi. Tudi če pogledamo
to merilo, vidimo, da ni bilo tako slabo. GZS je naredila primerjavo s sosednjimi državami in ugotovila, da je višina
koncesnine primerljiva z državnimi gozdovi Avstrije. Če
pa kot primer vzamemo Hrvaško, lahko ugotovimo, da državno podjetje Hrvatske šume
državi ne plačuje posebnih dajatev, temveč od nje celo dobi
določene subvencije. V teh državah se s tem ni nihče ukvarjal, pri nas pa skoraj vse državne institucije, od računskega
sodišča do odbora za kmetijstvo državnega zbora. Zanimivo je tudi, da je stanje v zasebnih gozdovih resnično kritično, pa se s tem politika in
mediji bore malo ukvarjajo.
V državah, ki smo jih primerjali, je glavni cilj razvoj podjetij in ohranitev ali povečanje
števila delovnih mest, tako v
gozdarstvu kot lesni industriji, ne pa sama višina koncesnine oziroma dajatve, ki jo podjetja plačujejo.
""Omenili ste tudi medije.
Tudi v medijih je vladala popolna zmeda. Primerjale so
se neprimerljive kategorije.
Večina avtorjev ni razlikova-
Koncesionarji brez predelave
oskrbujejo z lesno surovino od 140
do 200 obratov in so tako najpomembnejši dobavitelj
surovine slovenski lesni industriji.
""Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS
sestava poseka v slovenskih gozdovih
V kubičnih metrih
Neto posek
1.000.000
Iglavci
500.000
Listavci
500.000
Hlodovina iglavci
400.000
Hlodovina listavci
150.000
Preostali industrijski les
450.000
Predelava koncesionarjev
250.000
Vir: Združenje za gozdarstvo pri GZS
la med koncesnino, ceno lesa
na panju, ceno na kamionski
cesti in ceno na skladišču. Po
dolgem in počez so primerjali
vse, vpletli so še zasebne gozdove, kjer se večina dela opravi na črno z medsosedsko pomočjo ali pa to naredijo lastniki sami. Država tu ne pobere
skoraj nobenega davka, vse
skupaj pa se primerja s podjetji, ki morajo plačati vse dajatve. Gre za strokovne pojme, ki
niso tako zapleteni, da jih ne bi
bilo mogoče razumeti in razložiti laični javnosti. Bilo je veliko manipulacij.
""Katere so torej pozitivne
strani koncesij?
Delo je bilo zagotovljeno za 20
let, zato so tudi koncesionarji zagotavljali delo za nedoločen čas, v krizi se ni odpuščalo. Delavci so redno dobivali
plače in plačani so bili vsi prispevki. Socialna varnost je bila velika, poskrbelo se je za invalide in tudi starejše delavce,
ki niso več dosegali rezultatov. Koncesionarji so poskrbeli, da se je večina lesa iz državnih gozdov predelala doma. Izvaža se samo tisti les, ki nima
več predelave v Sloveniji, kot
""Mladi raziskovalci z Bleda
naj bi ugotovili, da je donosnost slovenskih državnih
gozdov štiri, v avstrijskih pa
35 evrov na hektar.
Zanimivo bi bilo vedeti, katere metode in podatke so raziskovalci uporabljali. V Sloveniji imamo okrog 230 tisoč hektarjev državnih gozdov, donos v letu 2013 pa je bil
približno 14 milijonov evrov.
Če zdelimo obe številki, je
bil donos v slovenskih državnih gozdovih nekaj manj kot
61 evrov na hektar. Iz uradnih podatkov avstrijskega
državnega podjetja je mogoče razbrati, da je bil EBIT
(dobiček pred obdavčitvijo
in obrestmi, op. a.) predlanskim 24,5 milijona evrov.
Skupna površina avstrijskih
državnih gozdov pa je 511 tisoč hektarjev. Donos avstrijskih državnih gozdov je torej
približno 50 evrov na hektar.
Ko odštejemo obdavčitev dobička in obresti, je donos seveda manjši.
""Gozdarski ekonomisti ponavadi ne računajo donosov
na hektar, temveč na kubični meter. Kaj kažejo ti podatki?
Časnik Finance je februarja
letos objavil podatek, da je avstrijsko državno podjetje v letu 2013 posekalo 1,5 milijona
kubičnih metrov lesa in plačalo državi 17 milijonov evrov
odškodnine. To je 12 evrov za
kubični meter. Slovenski koncesionarji so plačali več kot 14
milijonov evrov odškodnine
za milijon evrov kubičnih metrov posekanega lesa, kar znaša 14 evrov na kubični meter.
Vsi podatki so dostopni v javno
dostopnih virih. Nikjer tudi ni
bila objavljena študija mladih
raziskovalcev, iz katere bi bila razvidna metoda dela. Vsak
znanstvenik vam bo povedal,
da je to bistvo vsake raziska-
ve, sicer podatkov po različnih metodah ni možno vedno
primerjati. Tem mladim raziskovalcem bi priporočal, naj
najprej objavijo študijo, metodologijo dela in potem rezultate, ki naj jih prej preverijo, ne
pa nasprotno. Če bodo še tako delali, se jim utegne kariera sesuti že na začetku. Lahko
pa so napačni sklepi tudi predmet tožbe, če ste z njimi nekomu naredili gmotno ali moralno škodo.
""Na e-portalu je bil objavljen predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Kakšne so
bile vaše glavne pripombe k
tej osnovni različici?
Predlog zakona razmeroma
natančno ureja odnose med
državo in potencialno novoustanovljenim podjetjem
Slovenski državni gozdovi. V
uvodnih členih med drugim
opredeli razpolaganje z gozdovi, načrt in omejitve pri razpolaganju z njimi, brezplačni
prenos lastninske pravice na
občino, upravljanje gozdov,
pravnoorganizacijsko obliko družbe, organe družbe in
drugo. Določene so tudi obveznosti družbe do države in
druge formalnopravne zadeve. Menimo, da je v tem delu
zakon izrazito tehnične narave in v tem pogledu Združenje za gozdarstvo pri GZS
k njemu nima posebnih pripomb, razen te, da mu država
že v začetku nalaga razmeroma velike finančne obveznosti. Zakon pa v nobenem členu ne omenja vprašanja oskrbe lesne industrije z lesom in
nadaljnjega dela koncesionarjev, ki imajo zaposlenih 1.300
gozdnih delavcev.
""Za oddajo del so predvideni javni razpisi. Ali se bojite,
da ne boste konkurenčni?
Na žalost prav to. Težko si
konkurenčen, če imaš delovno silo zaposleno za nedoločen čas. Poleg tega so ta podjetja obremenjena z invalidi
in starejšimi delavci. Če podjetja na teh razpisih ne bi dobila dela, bi morala odpuščati ali celo zapirati vrata, zlasti
ker se je v gozdarstvu razpaslo
delo na črno ali pa celo delo z
delavci iz najrevnejših držav
EU. Mi smo državi predlagali
nekatere ukrepe. Če se ne bo
zgodilo nič, bo država prek
razpisov in najnižjih cen pospeševala prekarno delo. Tako bi prišla v nasprotje s svojimi stališči, saj so nekateri poslanci in predstavniki vlade do
prekarnega dela zelo kritični.
""Kaj pa oskrba lesne industrije z lesom iz državnih
gozdov?
Od novega zakona pričakujemo, podobno kot pri delovnih
mestih, da bo izboljšal zdajšnje
razmere. Da bi lahko razmišljali, pa najprej ugotovimo,
kakšen je zdajšnji položaj (glej
tabelo, op. a.). V državnih gozdovih posekamo okrog milijon
kubičnih metrov lesa, približno polovica je iglavcev in polovica listavcev. Tehničnega lesa
– hlodi – je polovica, preostalo
je industrijski les. Koncesionarji, ki se primarno in finalno ukvarjajo z lesno industrijo, predelajo od 250 do 300 tisoč kubičnih metrov tehničnega lesa. Z ostankom pa oskrbujejo od 140 do 200 obratov
lesne industrije. Lahko rečemo, da se tako rekoč ves tehnični les predela doma, v izvoz pa gre les, ki v Sloveniji nima več predelave. Ocena je torej, da se 70 odstotkov lesa iz
državnih gozdov proda in predela doma, če gre za normalno leto, in ne žledolom. Glavno vprašanje je, ali bo novi zakon to ohranil, izboljšal ali celo poslabšal. Zdajšnji predlog
zakona na to vprašanje ne odgovarja. Niti v enem samem
členu ni omenjena lesna industrija, celo v ciljih ne. Pa poglejmo še, kaj smo o državnih
gozdovih napisali v akcijski
načrt Les je lep. Tam je napisano takole: »Splošni ukrep S.6.
Vzpostavitev modela upravljanja državnih gozdov, ki bo zagotavljal čim več predelave lesa v Sloveniji. Kazalnik: število vzpostavljenih povezav
vzdolž gozdno-lesne verige.
Rok: priprava koncepta do
2013, izvajanje od 2016 dalje.
Nosilec: ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo, deležniki v gozdno-lesni verigi.« Iz samega predloga zakona ni mogoče razbrati, kateri so tisti členi, ki bi
realizirali cilje iz akcijskega načrta. Na GZS opozarjamo, da
v tej državi večkrat sprejemamo zakonske in podzakonske
akte, ki so v očitnem nasprotju z različnimi resolucijami in
akcijskimi načrti vlade in parlamenta. Lesna industrija ni
omenjena niti v členu, ki govori o ciljih zakona. Zato predlagamo, da se v 4. členu, ki govori o ciljih, ne poudarja zgolj
dobičkonosnost, temveč tudi
cilji, kot so minimalni ogljični
odtis, lokalna zaposlitev in lokalna predelava, oskrba lesne
industrije z lesom, pospeševanje oblikovanja gozdno-lesnih
verig in morda še kaj.
Gozd in les 19
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Snežnik skoraj vso hlodovino predela sam
Družba Snežnik gospodari z dobrimi 17 tisoč hektarji gozdov na območju krajevne skupnosti Kočevska Reka. Zaradi skrbi za zaposlene
in okolje je družba ob 60-letnici delovanja prejela pomembno zlato priznanje občine Kočevje. Njen ponos so
dobri rezultati in perspektivni program razvoja gozdne
in lesnopredelovalne industrije. Danes zaposluje 202
delavca in zagotavlja delo tudi podizvajalcem z območja
občine Kočevje, zato je njen
vitalni obstoj in premišljen
razvoj življenjskega pomena
za krajane in kraj sam.
To je namreč redko poseljeno območje z 802 krajanoma,
gozdnatost pa dosega 90 odstotkov vseh površin. Glavni
dejavnosti družbe sta gozdarstvo in lesna predelava, pri
čemer podjetje Snežnik vso
hlodovino iglavcev in večino hlodovine listavcev predela v lastnih obratih. Na vsako
delovno mesto posekajo 400
kubičnih metrov lesa, dodana vrednost na zaposlenega
pa je lani dosegla dobrih 29 tisoč evrov, kar je za dobro četrtino več kot leta 2011.
Povezujejo gozdarstvo in
lesarstvo
»Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje je izdelalo akcijski načrt
za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, zato z družbo Snežnik želim pokazati, da
je odličen primer povezovanja
gozdarstva in lesarstva,« pravi
direktor družbe Snežnik Julijan Rupnik, ki v podjetju vidi še
ogromno neizkoriščenih možnosti in priložnosti, kar potrju-
Dejavnosti
gozdarstva:
""posek in spravilo gozdno-lesnih sortimentov,
""izvajanje gozdnogojitvenih del,
""gradnja gozdnih prometnic
(gozdne ceste, gozdne vlake),
""prevoz gozdno-lesnih sortimentov.
Julijan Rupnik, direktor
podjetja Snežnik:
Želim pokazati, da
je Snežnik odličen
primer povezovanja
gozdarstva in
lesarstva.
je njegovo prepričanje, da so na
pravi poti.
V območnem načrtu znaša
predvideni posek med letoma
2011 in 2020 na območju GGO
Kočevje dobrih 5,3 milijona kubičnih metrov lesa. »Gre tako za
posek v državnih in zasebnih
gozdovih ter gozdovih lokalnih
skupnosti. Možni posek bi moral delo zagotavljati 1.350 delavcem,« pojasnjuje Julijan Rupnik
in se sprašuje, zakaj jih danes
v gozdno-lesni verigi v občini
Kočevje dela precej manj. Prav
tako celotno vodstvo Snežnika
meni, da v občini Kočevje ne bi
smelo prihajati do težav z oskrbo z gozdno-lesnimi sortimenti,
saj se na tem območju razprostirajo tako zasebni kot državni in občinski gozdovi.
Nadpovprečni kazalniki
poslovanja
Družba Snežnik je pomemben
zaposlovalec, saj je po velikosti velika gospodarska družba.
Kljub današnjim vse manj ob-
zirnim časom, zaostrenim razmeram in povečevanju koncesijskih dajatev družba zadnjih
pet let posluje pozitivno in izkazuje rast kazalnikov poslovanja. »Nismo po naključju tu,
kjer so korenine večine gozdnatih površin s tega območja, zato
je tenkočutno usmerjanje in vodenje družbe ter dinamika uresničevanja poslovnih načrtov še
kako pomemben in odgovoren
del našega poslanstva,« poudarja Rupnik. Če primerjamo družbo Snežnik in dejavnost žaganja, skobljanja in impregniranja
lesa, ugotovimo, da ima družba
nadpovprečne kazalnike pri čisti donosnosti prihodkov, donosnosti sredstev (ROA), donosnosti kapitala (ROE) in poslovnega izida iz poslovanja (EBIT).
Snežnik korektno sodeluje
s Skladom kmetijskih zemljišč
in gozdov Republike Slovenije
in Zavodom za gozdove Slovenije in ima do junija prihodnje
leto s skladom podpisano koncesijsko pogodbo.
Les iz certificiranega gozda je vreden več
PEFC je najpogostejši sistem certificiranja gozdov in omogoča pregleden nadzor gospodarjenja
v gozdovih s sledljivostjo
izvora lesa od gozda do
končnega izdelka.
Mariborski Inštitut KON-CERT
s strokovno ekipo certificira
procese trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po standardu PEFC, pri čemer sodeluje
tudi z mednarodno priznanimi strokovnjaki. PEFC je prvi
in najobsežnejši program za
certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. V gozdo-
vih, certificiranih po certifikatu PEFC:
""ne posekajo več lesa, kot ga
priraste,
""po poseku površine znova pogozdijo z naravno ali umetno
obnovo,
""ščitijo pravice delavcev,
""spodbujajo lokalno zaposlovanje,
""spoštujejo pravice domorodnih narodov in lastnikov,
""gozdove vzdržujejo kot življenjski prostor rastlin in
živali,
""varujejo proizvodne, ekološke in socialne funkcije gozda,
""ohranjajo biološko raznovrstnost ekosistemov,
""preverjajo izvor surovin.
Les s certifikatom ima čedalje večjo veljavo na trgu, hkrati pa pomeni priložnost lastnikom in lesni industriji za nemoteno prodajo čedalje bolj okoljsko ozaveščenim kupcem. S pridobitvijo certifikata PEFC boste
porabnikom pokazali, da vam ni
vseeno za neodgovorno izkoriščanje in izsekavanje gozdov, ter
poskrbeli za ohranjanje gozdov
tudi v prihodnosti. Kupci bodo
tako dobili zagotovilo, da vaši lesni in papirni izdelki prihajajo iz
zakonitih in trajnostnih virov.
Večinska lastnica je
Republika Slovenija
Podjetje Snežnik je bilo ustanovljeno januarja 1953, do leta 1990 je delovalo in gospodarilo na zaprtem območju, kjer
je veljal poseben režim gibanja
oseb. Leta 1990 je zaprto območje postalo odprto za javnost,
podjetje pa se je preoblikovalo v Javno podjetje Snežnik, p.
o. Kočevska Reka. Leta 1995 je
podjetje ustanovilo hčerinsko
družbo Snežnik Sinpo, d. o. o.,
za zaposlovanje in usposabljanje invalidov, dve leti pozneje, ko se je končalo lastninsko
preoblikovanje, pa se je podjetje preimenovalo v Snežnik, d.
d., Kočevska Reka. Večinski lastnik družbe je s 70-odstotnim
deležem Republika Slovenija.
Družba je leta 2003 pridobila certifikat kakovosti ISO 9001,
okoljski certifikat FSC in certifikat bonitetne odličnosti.
Dejavnosti lesne
predelave:
""proizvodnja žaganega lesa
(iglavci, listavci),
""proizvodnja masivnih lepljenih plošč,
""proizvodnja biomase (lubje,
žagovina, sekanci),
""storitvene dejavnosti (proizvodnja in distribucija toplotne energije, sušenje lesa ...),
""bukovi elementi, jelov program, polkna, palete.
""Realizirana sečnja v letu
2014: 81.495 m3
""Razrez lesa: 41.220 m3
""Proizvodnja plošč: 1.434 m3
Snežnik, d. d.
Kočevska Reka 1b
1338 Kočevska Reka
www.sneznik.si
e-pošta: info@sneznik.si
Tel.: (01) 893 07 00
Faks: (01) 893 07 15
Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica
UGODNA POSOJILA SLOVENSKEGA REGIONALNO
RAZVOJNEGA SKLADA
iz Ribnice za:
LESARSTVO, KMETIJSTVO, OBČINE, PODJETNIŠTVO,
LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE
Slovenski regionalno razvojni sklad obvešča, da ima odprta dva javna razpisa, in sicer:
- Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave
lesa, objavljen v Ur. l. RS, št. 21/2015 z dne 27.3.2015 in
- Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo, objavljen v
Ur. l. RS, št. 32/2015 z dne 8.5.2015.
Razpisana posojila imajo ugodno obrestno mero (kmetijstvo 3- mesečni EURIBOR s pribitkom od 0,5% do 1,0%, lesarstvo 3- mesečni EURIBOR s pribitkom od 0,8% do 1,2%) in ročnostjo do 12 let ter z možnostjo koriščenja moratorija do treh let.
Sklad najavlja tudi javne razpise s področja občin, pred-financiranja projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi ter razpis za začetne investicije na področju podjetništva.
Informacije na:
telefonu: (01) 836-19-53
e-naslovu: info@regionalnisklad.si
Objava razpisov na:
www.regionalnisklad.si
www.regionalnisklad.si/razpisi
SPODBUJAMO ZDRAVO RAST
18 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Jože Sterle z GZS pravi, da se približno 70 odstotkov lesa
iz državnih gozdov proda in predela doma
INTERVJU
Novi zakon mora izboljšati
zdajšnje razmere
sta celulozni les in les za lesne
plošče. Po ocenah se v normalnih razmerah 70 odstotkov lesa iz državnih gozdov predela
v Sloveniji. Koncesionarji brez
predelave oskrbujejo z lesno
surovino od 140 do 200 obratov in so tako najpomembnejši dobavitelj surovine slovenski lesni industriji. V 20 letih
so koncesionarji v opremo in
osnovna sredstva vložili 120
milijonov evrov. Poleg tega od
1.500 zaposlenih v gozdarstvu
koncesionarji zaposlujejo kar
1.300 delavcev. V podjetjih je
veliko znanja, dobrega kadra
in ustrezne opreme, tudi nove tehnologije.
Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri
Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), na osnutek
zakona o gospodarjenju z
gozdovi v lasti Republike
Slovenije gleda kot na izrazito tehnični zakon, ki
ne omenja ciljev, zastavljenih na GZS ter zapisanih tudi v nekaterih dokumentih vlade in državnega zbora. Gre predvsem za
zagotovilo, da se ohranijo zdajšnja delovna mesta
v gozdarstvu in da se lesna industrija še oskrbuje z
lesom iz državnih gozdov,
vsaj toliko kot doslej. Poudarja, da koncesionarji, ki
zdaj opravljajo dela v državnih gozdovih, zaposlujejo 1.300 ljudi ter so glavni in najbolj zanesljivi dobavitelji lesne surovine
slovenski lesni industriji.
""Prihodnje leto se iztečejo koncesije. Kako gledate
na to 20-letno koncesijsko
obdobje?
Na to obdobje v javnosti ni
objektivnega pogleda. Koncesionarji so bili nenehno pod
pritiskom in napadi politike in
medijev. Žal se nikoli ni ocenjevala zadeva kot celota. Edino merilo, po katerem so ocenjevali koncesionarje, so bile
koncesnine, ki so jih plačevali državi. Tudi če pogledamo
to merilo, vidimo, da ni bilo tako slabo. GZS je naredila primerjavo s sosednjimi državami in ugotovila, da je višina
koncesnine primerljiva z državnimi gozdovi Avstrije. Če
pa kot primer vzamemo Hrvaško, lahko ugotovimo, da državno podjetje Hrvatske šume
državi ne plačuje posebnih dajatev, temveč od nje celo dobi
določene subvencije. V teh državah se s tem ni nihče ukvarjal, pri nas pa skoraj vse državne institucije, od računskega
sodišča do odbora za kmetijstvo državnega zbora. Zanimivo je tudi, da je stanje v zasebnih gozdovih resnično kritično, pa se s tem politika in
mediji bore malo ukvarjajo.
V državah, ki smo jih primerjali, je glavni cilj razvoj podjetij in ohranitev ali povečanje
števila delovnih mest, tako v
gozdarstvu kot lesni industriji, ne pa sama višina koncesnine oziroma dajatve, ki jo podjetja plačujejo.
""Omenili ste tudi medije.
Tudi v medijih je vladala popolna zmeda. Primerjale so
se neprimerljive kategorije.
Večina avtorjev ni razlikova-
Koncesionarji brez predelave
oskrbujejo z lesno surovino od 140
do 200 obratov in so tako najpomembnejši dobavitelj
surovine slovenski lesni industriji.
""Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS
sestava poseka v slovenskih gozdovih
V kubičnih metrih
Neto posek
1.000.000
Iglavci
500.000
Listavci
500.000
Hlodovina iglavci
400.000
Hlodovina listavci
150.000
Preostali industrijski les
450.000
Predelava koncesionarjev
250.000
Vir: Združenje za gozdarstvo pri GZS
la med koncesnino, ceno lesa
na panju, ceno na kamionski
cesti in ceno na skladišču. Po
dolgem in počez so primerjali
vse, vpletli so še zasebne gozdove, kjer se večina dela opravi na črno z medsosedsko pomočjo ali pa to naredijo lastniki sami. Država tu ne pobere
skoraj nobenega davka, vse
skupaj pa se primerja s podjetji, ki morajo plačati vse dajatve. Gre za strokovne pojme, ki
niso tako zapleteni, da jih ne bi
bilo mogoče razumeti in razložiti laični javnosti. Bilo je veliko manipulacij.
""Katere so torej pozitivne
strani koncesij?
Delo je bilo zagotovljeno za 20
let, zato so tudi koncesionarji zagotavljali delo za nedoločen čas, v krizi se ni odpuščalo. Delavci so redno dobivali
plače in plačani so bili vsi prispevki. Socialna varnost je bila velika, poskrbelo se je za invalide in tudi starejše delavce,
ki niso več dosegali rezultatov. Koncesionarji so poskrbeli, da se je večina lesa iz državnih gozdov predelala doma. Izvaža se samo tisti les, ki nima
več predelave v Sloveniji, kot
""Mladi raziskovalci z Bleda
naj bi ugotovili, da je donosnost slovenskih državnih
gozdov štiri, v avstrijskih pa
35 evrov na hektar.
Zanimivo bi bilo vedeti, katere metode in podatke so raziskovalci uporabljali. V Sloveniji imamo okrog 230 tisoč hektarjev državnih gozdov, donos v letu 2013 pa je bil
približno 14 milijonov evrov.
Če zdelimo obe številki, je
bil donos v slovenskih državnih gozdovih nekaj manj kot
61 evrov na hektar. Iz uradnih podatkov avstrijskega
državnega podjetja je mogoče razbrati, da je bil EBIT
(dobiček pred obdavčitvijo
in obrestmi, op. a.) predlanskim 24,5 milijona evrov.
Skupna površina avstrijskih
državnih gozdov pa je 511 tisoč hektarjev. Donos avstrijskih državnih gozdov je torej
približno 50 evrov na hektar.
Ko odštejemo obdavčitev dobička in obresti, je donos seveda manjši.
""Gozdarski ekonomisti ponavadi ne računajo donosov
na hektar, temveč na kubični meter. Kaj kažejo ti podatki?
Časnik Finance je februarja
letos objavil podatek, da je avstrijsko državno podjetje v letu 2013 posekalo 1,5 milijona
kubičnih metrov lesa in plačalo državi 17 milijonov evrov
odškodnine. To je 12 evrov za
kubični meter. Slovenski koncesionarji so plačali več kot 14
milijonov evrov odškodnine
za milijon evrov kubičnih metrov posekanega lesa, kar znaša 14 evrov na kubični meter.
Vsi podatki so dostopni v javno
dostopnih virih. Nikjer tudi ni
bila objavljena študija mladih
raziskovalcev, iz katere bi bila razvidna metoda dela. Vsak
znanstvenik vam bo povedal,
da je to bistvo vsake raziska-
ve, sicer podatkov po različnih metodah ni možno vedno
primerjati. Tem mladim raziskovalcem bi priporočal, naj
najprej objavijo študijo, metodologijo dela in potem rezultate, ki naj jih prej preverijo, ne
pa nasprotno. Če bodo še tako delali, se jim utegne kariera sesuti že na začetku. Lahko
pa so napačni sklepi tudi predmet tožbe, če ste z njimi nekomu naredili gmotno ali moralno škodo.
""Na e-portalu je bil objavljen predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Kakšne so
bile vaše glavne pripombe k
tej osnovni različici?
Predlog zakona razmeroma
natančno ureja odnose med
državo in potencialno novoustanovljenim podjetjem
Slovenski državni gozdovi. V
uvodnih členih med drugim
opredeli razpolaganje z gozdovi, načrt in omejitve pri razpolaganju z njimi, brezplačni
prenos lastninske pravice na
občino, upravljanje gozdov,
pravnoorganizacijsko obliko družbe, organe družbe in
drugo. Določene so tudi obveznosti družbe do države in
druge formalnopravne zadeve. Menimo, da je v tem delu
zakon izrazito tehnične narave in v tem pogledu Združenje za gozdarstvo pri GZS
k njemu nima posebnih pripomb, razen te, da mu država
že v začetku nalaga razmeroma velike finančne obveznosti. Zakon pa v nobenem členu ne omenja vprašanja oskrbe lesne industrije z lesom in
nadaljnjega dela koncesionarjev, ki imajo zaposlenih 1.300
gozdnih delavcev.
""Za oddajo del so predvideni javni razpisi. Ali se bojite,
da ne boste konkurenčni?
Na žalost prav to. Težko si
konkurenčen, če imaš delovno silo zaposleno za nedoločen čas. Poleg tega so ta podjetja obremenjena z invalidi
in starejšimi delavci. Če podjetja na teh razpisih ne bi dobila dela, bi morala odpuščati ali celo zapirati vrata, zlasti
ker se je v gozdarstvu razpaslo
delo na črno ali pa celo delo z
delavci iz najrevnejših držav
EU. Mi smo državi predlagali
nekatere ukrepe. Če se ne bo
zgodilo nič, bo država prek
razpisov in najnižjih cen pospeševala prekarno delo. Tako bi prišla v nasprotje s svojimi stališči, saj so nekateri poslanci in predstavniki vlade do
prekarnega dela zelo kritični.
""Kaj pa oskrba lesne industrije z lesom iz državnih
gozdov?
Od novega zakona pričakujemo, podobno kot pri delovnih
mestih, da bo izboljšal zdajšnje
razmere. Da bi lahko razmišljali, pa najprej ugotovimo,
kakšen je zdajšnji položaj (glej
tabelo, op. a.). V državnih gozdovih posekamo okrog milijon
kubičnih metrov lesa, približno polovica je iglavcev in polovica listavcev. Tehničnega lesa
– hlodi – je polovica, preostalo
je industrijski les. Koncesionarji, ki se primarno in finalno ukvarjajo z lesno industrijo, predelajo od 250 do 300 tisoč kubičnih metrov tehničnega lesa. Z ostankom pa oskrbujejo od 140 do 200 obratov
lesne industrije. Lahko rečemo, da se tako rekoč ves tehnični les predela doma, v izvoz pa gre les, ki v Sloveniji nima več predelave. Ocena je torej, da se 70 odstotkov lesa iz
državnih gozdov proda in predela doma, če gre za normalno leto, in ne žledolom. Glavno vprašanje je, ali bo novi zakon to ohranil, izboljšal ali celo poslabšal. Zdajšnji predlog
zakona na to vprašanje ne odgovarja. Niti v enem samem
členu ni omenjena lesna industrija, celo v ciljih ne. Pa poglejmo še, kaj smo o državnih
gozdovih napisali v akcijski
načrt Les je lep. Tam je napisano takole: »Splošni ukrep S.6.
Vzpostavitev modela upravljanja državnih gozdov, ki bo zagotavljal čim več predelave lesa v Sloveniji. Kazalnik: število vzpostavljenih povezav
vzdolž gozdno-lesne verige.
Rok: priprava koncepta do
2013, izvajanje od 2016 dalje.
Nosilec: ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ministrstvo
za gospodarski razvoj in tehnologijo, deležniki v gozdno-lesni verigi.« Iz samega predloga zakona ni mogoče razbrati, kateri so tisti členi, ki bi
realizirali cilje iz akcijskega načrta. Na GZS opozarjamo, da
v tej državi večkrat sprejemamo zakonske in podzakonske
akte, ki so v očitnem nasprotju z različnimi resolucijami in
akcijskimi načrti vlade in parlamenta. Lesna industrija ni
omenjena niti v členu, ki govori o ciljih zakona. Zato predlagamo, da se v 4. členu, ki govori o ciljih, ne poudarja zgolj
dobičkonosnost, temveč tudi
cilji, kot so minimalni ogljični
odtis, lokalna zaposlitev in lokalna predelava, oskrba lesne
industrije z lesom, pospeševanje oblikovanja gozdno-lesnih
verig in morda še kaj.
Gozd in les 19
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Snežnik skoraj vso hlodovino predela sam
Družba Snežnik gospodari z dobrimi 17 tisoč hektarji gozdov na območju krajevne skupnosti Kočevska Reka. Zaradi skrbi za zaposlene
in okolje je družba ob 60-letnici delovanja prejela pomembno zlato priznanje občine Kočevje. Njen ponos so
dobri rezultati in perspektivni program razvoja gozdne
in lesnopredelovalne industrije. Danes zaposluje 202
delavca in zagotavlja delo tudi podizvajalcem z območja
občine Kočevje, zato je njen
vitalni obstoj in premišljen
razvoj življenjskega pomena
za krajane in kraj sam.
To je namreč redko poseljeno območje z 802 krajanoma,
gozdnatost pa dosega 90 odstotkov vseh površin. Glavni
dejavnosti družbe sta gozdarstvo in lesna predelava, pri
čemer podjetje Snežnik vso
hlodovino iglavcev in večino hlodovine listavcev predela v lastnih obratih. Na vsako
delovno mesto posekajo 400
kubičnih metrov lesa, dodana vrednost na zaposlenega
pa je lani dosegla dobrih 29 tisoč evrov, kar je za dobro četrtino več kot leta 2011.
Povezujejo gozdarstvo in
lesarstvo
»Ministrstvo za kmetijstvo in
okolje je izdelalo akcijski načrt
za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, zato z družbo Snežnik želim pokazati, da
je odličen primer povezovanja
gozdarstva in lesarstva,« pravi
direktor družbe Snežnik Julijan Rupnik, ki v podjetju vidi še
ogromno neizkoriščenih možnosti in priložnosti, kar potrju-
Dejavnosti
gozdarstva:
""posek in spravilo gozdno-lesnih sortimentov,
""izvajanje gozdnogojitvenih del,
""gradnja gozdnih prometnic
(gozdne ceste, gozdne vlake),
""prevoz gozdno-lesnih sortimentov.
Julijan Rupnik, direktor
podjetja Snežnik:
Želim pokazati, da
je Snežnik odličen
primer povezovanja
gozdarstva in
lesarstva.
je njegovo prepričanje, da so na
pravi poti.
V območnem načrtu znaša
predvideni posek med letoma
2011 in 2020 na območju GGO
Kočevje dobrih 5,3 milijona kubičnih metrov lesa. »Gre tako za
posek v državnih in zasebnih
gozdovih ter gozdovih lokalnih
skupnosti. Možni posek bi moral delo zagotavljati 1.350 delavcem,« pojasnjuje Julijan Rupnik
in se sprašuje, zakaj jih danes
v gozdno-lesni verigi v občini
Kočevje dela precej manj. Prav
tako celotno vodstvo Snežnika
meni, da v občini Kočevje ne bi
smelo prihajati do težav z oskrbo z gozdno-lesnimi sortimenti,
saj se na tem območju razprostirajo tako zasebni kot državni in občinski gozdovi.
Nadpovprečni kazalniki
poslovanja
Družba Snežnik je pomemben
zaposlovalec, saj je po velikosti velika gospodarska družba.
Kljub današnjim vse manj ob-
zirnim časom, zaostrenim razmeram in povečevanju koncesijskih dajatev družba zadnjih
pet let posluje pozitivno in izkazuje rast kazalnikov poslovanja. »Nismo po naključju tu,
kjer so korenine večine gozdnatih površin s tega območja, zato
je tenkočutno usmerjanje in vodenje družbe ter dinamika uresničevanja poslovnih načrtov še
kako pomemben in odgovoren
del našega poslanstva,« poudarja Rupnik. Če primerjamo družbo Snežnik in dejavnost žaganja, skobljanja in impregniranja
lesa, ugotovimo, da ima družba
nadpovprečne kazalnike pri čisti donosnosti prihodkov, donosnosti sredstev (ROA), donosnosti kapitala (ROE) in poslovnega izida iz poslovanja (EBIT).
Snežnik korektno sodeluje
s Skladom kmetijskih zemljišč
in gozdov Republike Slovenije
in Zavodom za gozdove Slovenije in ima do junija prihodnje
leto s skladom podpisano koncesijsko pogodbo.
Les iz certificiranega gozda je vreden več
PEFC je najpogostejši sistem certificiranja gozdov in omogoča pregleden nadzor gospodarjenja
v gozdovih s sledljivostjo
izvora lesa od gozda do
končnega izdelka.
Mariborski Inštitut KON-CERT
s strokovno ekipo certificira
procese trajnostnega gospodarjenja z gozdovi po standardu PEFC, pri čemer sodeluje
tudi z mednarodno priznanimi strokovnjaki. PEFC je prvi
in najobsežnejši program za
certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. V gozdo-
vih, certificiranih po certifikatu PEFC:
""ne posekajo več lesa, kot ga
priraste,
""po poseku površine znova pogozdijo z naravno ali umetno
obnovo,
""ščitijo pravice delavcev,
""spodbujajo lokalno zaposlovanje,
""spoštujejo pravice domorodnih narodov in lastnikov,
""gozdove vzdržujejo kot življenjski prostor rastlin in
živali,
""varujejo proizvodne, ekološke in socialne funkcije gozda,
""ohranjajo biološko raznovrstnost ekosistemov,
""preverjajo izvor surovin.
Les s certifikatom ima čedalje večjo veljavo na trgu, hkrati pa pomeni priložnost lastnikom in lesni industriji za nemoteno prodajo čedalje bolj okoljsko ozaveščenim kupcem. S pridobitvijo certifikata PEFC boste
porabnikom pokazali, da vam ni
vseeno za neodgovorno izkoriščanje in izsekavanje gozdov, ter
poskrbeli za ohranjanje gozdov
tudi v prihodnosti. Kupci bodo
tako dobili zagotovilo, da vaši lesni in papirni izdelki prihajajo iz
zakonitih in trajnostnih virov.
Večinska lastnica je
Republika Slovenija
Podjetje Snežnik je bilo ustanovljeno januarja 1953, do leta 1990 je delovalo in gospodarilo na zaprtem območju, kjer
je veljal poseben režim gibanja
oseb. Leta 1990 je zaprto območje postalo odprto za javnost,
podjetje pa se je preoblikovalo v Javno podjetje Snežnik, p.
o. Kočevska Reka. Leta 1995 je
podjetje ustanovilo hčerinsko
družbo Snežnik Sinpo, d. o. o.,
za zaposlovanje in usposabljanje invalidov, dve leti pozneje, ko se je končalo lastninsko
preoblikovanje, pa se je podjetje preimenovalo v Snežnik, d.
d., Kočevska Reka. Večinski lastnik družbe je s 70-odstotnim
deležem Republika Slovenija.
Družba je leta 2003 pridobila certifikat kakovosti ISO 9001,
okoljski certifikat FSC in certifikat bonitetne odličnosti.
Dejavnosti lesne
predelave:
""proizvodnja žaganega lesa
(iglavci, listavci),
""proizvodnja masivnih lepljenih plošč,
""proizvodnja biomase (lubje,
žagovina, sekanci),
""storitvene dejavnosti (proizvodnja in distribucija toplotne energije, sušenje lesa ...),
""bukovi elementi, jelov program, polkna, palete.
""Realizirana sečnja v letu
2014: 81.495 m3
""Razrez lesa: 41.220 m3
""Proizvodnja plošč: 1.434 m3
Snežnik, d. d.
Kočevska Reka 1b
1338 Kočevska Reka
www.sneznik.si
e-pošta: info@sneznik.si
Tel.: (01) 893 07 00
Faks: (01) 893 07 15
Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica
UGODNA POSOJILA SLOVENSKEGA REGIONALNO
RAZVOJNEGA SKLADA
iz Ribnice za:
LESARSTVO, KMETIJSTVO, OBČINE, PODJETNIŠTVO,
LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE
Slovenski regionalno razvojni sklad obvešča, da ima odprta dva javna razpisa, in sicer:
- Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave
lesa, objavljen v Ur. l. RS, št. 21/2015 z dne 27.3.2015 in
- Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo, objavljen v
Ur. l. RS, št. 32/2015 z dne 8.5.2015.
Razpisana posojila imajo ugodno obrestno mero (kmetijstvo 3- mesečni EURIBOR s pribitkom od 0,5% do 1,0%, lesarstvo 3- mesečni EURIBOR s pribitkom od 0,8% do 1,2%) in ročnostjo do 12 let ter z možnostjo koriščenja moratorija do treh let.
Sklad najavlja tudi javne razpise s področja občin, pred-financiranja projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi ter razpis za začetne investicije na področju podjetništva.
Informacije na:
telefonu: (01) 836-19-53
e-naslovu: info@regionalnisklad.si
Objava razpisov na:
www.regionalnisklad.si
www.regionalnisklad.si/razpisi
SPODBUJAMO ZDRAVO RAST
20 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Kakšna je
Vrhunska rezalno-cepilna
genetska
stroja podjetja Tajfun
pestrost gozdov
Na Gozdarskem inštitutu
Slovenije od lani sodelujejo pri evropskem projektu Lifegenmon, katerega
namen je razvoj sistema
genetskega monitoringa
gozdov v Evropi. Na podlagi rezultatov projekta
bodo razvili sistem ukrepov za upravljanje gozdov, ki upošteva zaščito in
gospodarjenje z gozdnimi
genskimi viri.
Projekt Lifegenmon, v
Sloveniji je vodilni partner
Gozdarski inštitut Slovenije,
se je pri nas v Grčiji in Nemčiji začel lani, končali pa ga
bodo sredi leta 2020. V Sloveniji pri projektu sodelujeta še Zavod za gozdove Slovenije, ki zagotavlja strokovno
in komunikacijsko podporo, ter Center nevladnih organizacij osrednje Slovenije, ki opravlja nadzor učinkov projekta.
Mednarodna ekipa
gozdarskih strokovnjakov
Med projektom bodo za jelko
in bukev določili kazalnike in
merila za monitoring genetske pestrosti od Bavarske do
Grčije ter pripravili smernice za vzpostavitev gozdnega genetskega monitoringa
za omenjeni in še pet drugih drevesnih vrst. Za gozdarske strokovnjake bodo
izvedli treninge, pripravili podlage za smernice pri
določanju zakonskih sprememb in vzpostavili mednarodno ekipo gozdarskih strokovnjakov.
Hitrejše in učinkovitejše
ukrepanje
Genetska pestrost zagota-
vlja preživetje in prilagodljivost dreves na spremembe v
okolju ter je odločilna za zagotavljanje vitalnosti gozdov ob vremenskih ekstremih, boleznih in škodljivcih. Rabi kot zgodnji opozorilni sistem, ki bo pripomogel k ocenjevanju in napovedovanju dolgoročnega odziva drevesnih vrst na gospodarjenje z gozdom in na podnebne spremembe. Gozdarji bodo lahko ukrepali hitreje in učinkoviteje ter tako zagotavljali optimalno biološko in ekonomsko vrednost
gozdov.
Obveščanje o pomenu
gozdov
Širšo javnost bodo obveščali o pomenu gozdov, gozdarstva, biološke komponente,
genetske raznovrstnosti ter
pomenu podnebnih sprememb za družbo in njeno
prihodnost. Izvajali bodo
delavnice, obiske v gozdu,
poletne šole in druge dogodke, za otroke pa bodo izdali
serijo knjig, risank in drugih
publikacij. Projektna ekipa
je aktivna na spletu in družabnih omrežjih – stik z njimi lahko navežete po spletu
(www.lifegenmon.si).
Komunikacije s strokovnjaki, znanstveniki in političnimi odločevalci potekajo prek udeležbe in organizacije delavnic in konferenc, sodelovanja na strokovnih, znanstvenih in političnih srečanjih ter strokovne in znanstvene publicistike. V prihodnjih letih načrtujejo tudi vzpostavitev mednarodnega spletnega portala o gozdarstvu
in gozdovih.
Nova rezalno-cepilna stroja RCA 480 JOY in RCA 480
JOY PLUS sta plod razvoja
in znanja podjetja Tajfun
Planina in sta namenjena
vsem, ki se ukvarjajo s predelavo hlodovine v polena za kurjavo. V Tajfunu
poudarjajo velik napredek obeh modelov v uporabnosti in produktivnosti, kar ju postavlja na vrh
v svojem segmentu.
Pri nakupu nove motorne
žage naj ne odloča le cena
Cenovno ugodne žage
imajo v glavnem manj
moči, so težje, njihovo
vzdrževanje in čiščenje je
oteženo, dražje in zaradi
pomanjkanja rezervnih
delov pogosto nemogoče.
Zato vsem uporabnikom
motornih žag priporočamo, da se pred nakupom
nove žage posvetujejo s
strokovnjakom.
Gre za nadgradnjo prejšnjega modela RCA 400 JOY, zato
imata nova modela kar nekaj
izboljšav.
Izboljšave
V Tajfunu navajajo predvsem
večji premer hlodovine, ki jo je
mogoče žagati (prej 40, zdaj 48
centimetrov). Novi model RCA
480 JOY PLUS ima tudi vgrajen PLC-krmilnik za upravljanje stroja, spremljanje in obdelavo podatkov. Upravljavec
stroja lahko na zaslonu spremlja število vrtljajev kardanske
gredi, delovne ure, delovne
tlake, temperaturo olja, produktivnost stroja in morebitne alarme.
Velika prednost je avtomatsko niveliranje noža za različno debelino hlodovine (model RCA 480 JOY PLUS), kjer se
nož samodejno prilagodi debelini hloda. Na obeh modelih je
nov tudi za pet centimetrov širši dodajalni trak, novi so prestavljiva podporna valja na podajalniku in vodilni loputi za vodenje hloda v stroj, spremenjeno je bilo držalo hloda, cepilno silo so s 150 povečali na
250 kilonewtonov, izboljšano
je bilo tudi omejevalo dolžine
žaganja.
dvigalom naložijo na nakladalno rampo RN 3000, ki s podajalnimi valji usmerja hlod na
podajalnik rezalno-cepilnega stroja. Na njem se pred začetkom delovanja z omejevalnikom dolžine nastavi dolžina polen; nastavitve so možne
stopenjsko od 25 do 50 centimetrov. Hlod na podajalniku
potuje do omejevalnika dolžine, nato upravljavec stroja z ročico prežaga hlod in ga pozneje
tudi razcepi. Razcepljena polena se s transporterjem izvržejo na kup, prikolico ali paleto.
Potek cepljenja
Največ 48 centimetrov debele in šest metrov dolge hlode z
Prodaja po vsem svetu
Prodajo novih modelov so začeli aprila letos, so pa s svoji-
Rezalno-cepilni stroj RCA 480 JOY in RCA 480
JOY PLUS
""Dolžina polena: 25–50 cm
""Premer hloda: 5–48 cm
""Meč: Oregon 24'', b = 1,5 mm
""Veriga: 3/8« Oregon MULTICUT, Z = 42
""Sila cepljenja: 250 kN – dve hitrosti cepljenja s samodejno nastavitvijo hitrosti
""Teža s transporterjem: 1.300 kg + 130 kg (TT 503 160 kg)
""Priporočena pogonska moč traktorja: 30 kW (transport – 60 kW)
""Priporočeno število vrtljajev priključne: 400–430 min-1
""Hitrost traku: nastavljiva brezstopenjsko, 0–0,8 m/s
mi rezalno-cepilnimi stroji uspešni v več kot 40 državah na
vseh celinah.
Podjetje Tajfun Planina je
bilo ustanovljeno že leta 1967.
Danes je vodilni evropski proizvajalec gozdarske mehanizacije in je s 185 zaposlenimi
pravzaprav pravi kozjanski industrijski velikan. Proizvajajo gozdarske vitle in rezalnocepilne stroje, 95 odstotkov izdelkov izvažajo po celem svetu.
Zdaj ima Tajfun že štiri lastna
podjetja v tujini, in sicer v ZDA,
Rusiji, Braziliji in Srbiji. Letos se
lahko podjetje pohvali z nagrado rating leta, za družbe z najboljšo bonitetno oceno v minulem letu.
Kratka zgodovina
Leta 1991 se je podjetje na podlagi zakona o preoblikovanju
POZD preoblikovalo v d. o. o.,
najprej v mešani in nato v zasebni lasti. Leta 2002 je vodenje družbe prevzel Iztok Špan,
ki je v podjetju zaposlen od leta 1999, Jože Špan pa je ostal
prokurist in še vedno dela v
razvoju.
Pred približno desetimi leti so se v podjetju lotili tehnološke posodobitve, leta 2003
so kupili laserski rezalnik za
pločevino in še nekaj novih
strojev. Nove izdelke razvijajo sami, jih ščitijo s patenti in
prodajajo pod svojo blagovno znamko v lastni prodajni mreži. Leta 2011 so prodajni prihodki podjetja Tajfun
zrasli za 40 odstotkov, s 16 na
21,5 milijona evrov. Leta 2012
so prihodki po tako velikem
skoku sicer upadli, vendar letos načrtujejo z novimi izdelki vnovično veliko rast. Za leto 2015 načrtujejo, da bodo
prodajni prihodki podjetja
zrasli za približno 10 odstotkov, kolikor znaša povprečna letna rast.
Gozd in les 21
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
»Motorna žaga je vredna
le toliko, kolikor je vreden
njen servis,« je dejal Andreas
Stihl, ki je pred 85 leti začel
pisati uspešno zgodbo podjetja, ki je danes v svetu številka ena.
Zaupanje in zadovoljstvo
uporabnikov sta pri podjetju Stihl na prvem mestu. Za
vse naprave namreč zagotavljajo rezervne dele še deset let po prenehanju
proizvodnje. Mreža pooblaščenih trgovcev
vam zagotavlja strokovno, individualno svetova-
nje ob nakupu ter strokovno servisiranje in preostale
poprodajne storitve.
Kaj vse odlikuje Stihlove
motorne žage
Glavne in večini uporabnikov že dobro poznane lastnosti motornih žag STIHL so:
""preprosto, do uporabnika
prijazno uporabljanje,
""trpežnost,
""idealno razmerje med močjo in težo,
""zavora verige QuickStop,
""pokrov rezervoarja, ki ne
potrebuje orodja,
""stransko napenjanje
verige,
""sistem proti vibracijam,
""lahek zagon s STIHL ElastoStartom,
""trpežni zračni filter in še bi
lahko naštevali.
Tehnologija, ki olajša delo
v gozdu
Nova generacija profesionalnih motornih žag STIHL
vas bo prepričala z zmanjšano težo in številnimi
praktičnimi lastnostmi, ki olajšajo delo v
gozdu. Do okolja prijazen in
varčen motor 2-MIX s predpranjem omogoča do 20-odstotni prihranek goriva. Učinkovit in trpežen sistem za filtriranje zraka zaradi dolge življenjske dobe filtra pa pomeni prihranek pri vzdrževanju.
Motorna žaga STIHL MS
241 C-M s serijskim elektronskim upravljanjem motorja
M-Tronic, ki zagotavlja optimalno zmogljivost motorja
brez nastavitve uplinjača, je
bila prva z novo tehnologijo
M-Tronic. Zdaj so s to tehno-
Motorna žaga STIHL MS 241 C-M
""STIHL MS 241 C-M je vsestransko uporabna
bencinska motorna žaga moči 2,2 kilovata s sistemom M-Tronic. Odmerjanje goriva se uravnava elektronsko, pri čemer se samodejno prilagaja razmeram okolice. Tako motorna žaga vedno
doseže optimalno moč motorja. Njeno uporabnost povečujejo številni praktični dodatki, na
primer filter HD2, ki se preprosto čisti, matica z
zaščito pred izgubo na pokrovu verižnika, enodelni pokrov motorja s hitrimi spojkami in funkcija shranjevanja nastavitve za hitro nadaljevanje dela po počitku.
logijo na voljo tudi preostale profesionalne žage STIHL
(MS 261, MS 362 in MS 661).
Vsi novejši modeli motornih žag STIHL vas bodo prepričali z občutno večjo močjo,
večjim navorom, optimalno
vodljivostjo in profesionalnim sistemom proti vibracijam ter trajnim sistemom
filtriranja zraka z novim filtrom HD2.
Še bi lahko naštevali novosti, ki vas čakajo pri pooblaščenih trgovcih STIHL – obiščite jih, z veseljem vam bodo
svetovali.
Predvsem pa ne pozabite
na svojo varnost
Preden se odpravite v gozd,
nikar ne pozabite na zaščitno
opremo za zaščito lastnega
zdravja in življenja! Poleg motornih žag, sekir, gozdarskih
klinov in pribora za osnovno vzdrževanje motorne
žage vam ponujajo tudi široko izbiro osebne zaščitne opreme.
Več informacij najdete
na naši spletni strani (www.
unicommerce.si).
Ustvarjamo
za ekstreme.
www.unicommerce.si
20 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Kakšna je
Vrhunska rezalno-cepilna
genetska
stroja podjetja Tajfun
pestrost gozdov
Na Gozdarskem inštitutu
Slovenije od lani sodelujejo pri evropskem projektu Lifegenmon, katerega
namen je razvoj sistema
genetskega monitoringa
gozdov v Evropi. Na podlagi rezultatov projekta
bodo razvili sistem ukrepov za upravljanje gozdov, ki upošteva zaščito in
gospodarjenje z gozdnimi
genskimi viri.
Projekt Lifegenmon, v
Sloveniji je vodilni partner
Gozdarski inštitut Slovenije,
se je pri nas v Grčiji in Nemčiji začel lani, končali pa ga
bodo sredi leta 2020. V Sloveniji pri projektu sodelujeta še Zavod za gozdove Slovenije, ki zagotavlja strokovno
in komunikacijsko podporo, ter Center nevladnih organizacij osrednje Slovenije, ki opravlja nadzor učinkov projekta.
Mednarodna ekipa
gozdarskih strokovnjakov
Med projektom bodo za jelko
in bukev določili kazalnike in
merila za monitoring genetske pestrosti od Bavarske do
Grčije ter pripravili smernice za vzpostavitev gozdnega genetskega monitoringa
za omenjeni in še pet drugih drevesnih vrst. Za gozdarske strokovnjake bodo
izvedli treninge, pripravili podlage za smernice pri
določanju zakonskih sprememb in vzpostavili mednarodno ekipo gozdarskih strokovnjakov.
Hitrejše in učinkovitejše
ukrepanje
Genetska pestrost zagota-
vlja preživetje in prilagodljivost dreves na spremembe v
okolju ter je odločilna za zagotavljanje vitalnosti gozdov ob vremenskih ekstremih, boleznih in škodljivcih. Rabi kot zgodnji opozorilni sistem, ki bo pripomogel k ocenjevanju in napovedovanju dolgoročnega odziva drevesnih vrst na gospodarjenje z gozdom in na podnebne spremembe. Gozdarji bodo lahko ukrepali hitreje in učinkoviteje ter tako zagotavljali optimalno biološko in ekonomsko vrednost
gozdov.
Obveščanje o pomenu
gozdov
Širšo javnost bodo obveščali o pomenu gozdov, gozdarstva, biološke komponente,
genetske raznovrstnosti ter
pomenu podnebnih sprememb za družbo in njeno
prihodnost. Izvajali bodo
delavnice, obiske v gozdu,
poletne šole in druge dogodke, za otroke pa bodo izdali
serijo knjig, risank in drugih
publikacij. Projektna ekipa
je aktivna na spletu in družabnih omrežjih – stik z njimi lahko navežete po spletu
(www.lifegenmon.si).
Komunikacije s strokovnjaki, znanstveniki in političnimi odločevalci potekajo prek udeležbe in organizacije delavnic in konferenc, sodelovanja na strokovnih, znanstvenih in političnih srečanjih ter strokovne in znanstvene publicistike. V prihodnjih letih načrtujejo tudi vzpostavitev mednarodnega spletnega portala o gozdarstvu
in gozdovih.
Nova rezalno-cepilna stroja RCA 480 JOY in RCA 480
JOY PLUS sta plod razvoja
in znanja podjetja Tajfun
Planina in sta namenjena
vsem, ki se ukvarjajo s predelavo hlodovine v polena za kurjavo. V Tajfunu
poudarjajo velik napredek obeh modelov v uporabnosti in produktivnosti, kar ju postavlja na vrh
v svojem segmentu.
Pri nakupu nove motorne
žage naj ne odloča le cena
Cenovno ugodne žage
imajo v glavnem manj
moči, so težje, njihovo
vzdrževanje in čiščenje je
oteženo, dražje in zaradi
pomanjkanja rezervnih
delov pogosto nemogoče.
Zato vsem uporabnikom
motornih žag priporočamo, da se pred nakupom
nove žage posvetujejo s
strokovnjakom.
Gre za nadgradnjo prejšnjega modela RCA 400 JOY, zato
imata nova modela kar nekaj
izboljšav.
Izboljšave
V Tajfunu navajajo predvsem
večji premer hlodovine, ki jo je
mogoče žagati (prej 40, zdaj 48
centimetrov). Novi model RCA
480 JOY PLUS ima tudi vgrajen PLC-krmilnik za upravljanje stroja, spremljanje in obdelavo podatkov. Upravljavec
stroja lahko na zaslonu spremlja število vrtljajev kardanske
gredi, delovne ure, delovne
tlake, temperaturo olja, produktivnost stroja in morebitne alarme.
Velika prednost je avtomatsko niveliranje noža za različno debelino hlodovine (model RCA 480 JOY PLUS), kjer se
nož samodejno prilagodi debelini hloda. Na obeh modelih je
nov tudi za pet centimetrov širši dodajalni trak, novi so prestavljiva podporna valja na podajalniku in vodilni loputi za vodenje hloda v stroj, spremenjeno je bilo držalo hloda, cepilno silo so s 150 povečali na
250 kilonewtonov, izboljšano
je bilo tudi omejevalo dolžine
žaganja.
dvigalom naložijo na nakladalno rampo RN 3000, ki s podajalnimi valji usmerja hlod na
podajalnik rezalno-cepilnega stroja. Na njem se pred začetkom delovanja z omejevalnikom dolžine nastavi dolžina polen; nastavitve so možne
stopenjsko od 25 do 50 centimetrov. Hlod na podajalniku
potuje do omejevalnika dolžine, nato upravljavec stroja z ročico prežaga hlod in ga pozneje
tudi razcepi. Razcepljena polena se s transporterjem izvržejo na kup, prikolico ali paleto.
Potek cepljenja
Največ 48 centimetrov debele in šest metrov dolge hlode z
Prodaja po vsem svetu
Prodajo novih modelov so začeli aprila letos, so pa s svoji-
Rezalno-cepilni stroj RCA 480 JOY in RCA 480
JOY PLUS
""Dolžina polena: 25–50 cm
""Premer hloda: 5–48 cm
""Meč: Oregon 24'', b = 1,5 mm
""Veriga: 3/8« Oregon MULTICUT, Z = 42
""Sila cepljenja: 250 kN – dve hitrosti cepljenja s samodejno nastavitvijo hitrosti
""Teža s transporterjem: 1.300 kg + 130 kg (TT 503 160 kg)
""Priporočena pogonska moč traktorja: 30 kW (transport – 60 kW)
""Priporočeno število vrtljajev priključne: 400–430 min-1
""Hitrost traku: nastavljiva brezstopenjsko, 0–0,8 m/s
mi rezalno-cepilnimi stroji uspešni v več kot 40 državah na
vseh celinah.
Podjetje Tajfun Planina je
bilo ustanovljeno že leta 1967.
Danes je vodilni evropski proizvajalec gozdarske mehanizacije in je s 185 zaposlenimi
pravzaprav pravi kozjanski industrijski velikan. Proizvajajo gozdarske vitle in rezalnocepilne stroje, 95 odstotkov izdelkov izvažajo po celem svetu.
Zdaj ima Tajfun že štiri lastna
podjetja v tujini, in sicer v ZDA,
Rusiji, Braziliji in Srbiji. Letos se
lahko podjetje pohvali z nagrado rating leta, za družbe z najboljšo bonitetno oceno v minulem letu.
Kratka zgodovina
Leta 1991 se je podjetje na podlagi zakona o preoblikovanju
POZD preoblikovalo v d. o. o.,
najprej v mešani in nato v zasebni lasti. Leta 2002 je vodenje družbe prevzel Iztok Špan,
ki je v podjetju zaposlen od leta 1999, Jože Špan pa je ostal
prokurist in še vedno dela v
razvoju.
Pred približno desetimi leti so se v podjetju lotili tehnološke posodobitve, leta 2003
so kupili laserski rezalnik za
pločevino in še nekaj novih
strojev. Nove izdelke razvijajo sami, jih ščitijo s patenti in
prodajajo pod svojo blagovno znamko v lastni prodajni mreži. Leta 2011 so prodajni prihodki podjetja Tajfun
zrasli za 40 odstotkov, s 16 na
21,5 milijona evrov. Leta 2012
so prihodki po tako velikem
skoku sicer upadli, vendar letos načrtujejo z novimi izdelki vnovično veliko rast. Za leto 2015 načrtujejo, da bodo
prodajni prihodki podjetja
zrasli za približno 10 odstotkov, kolikor znaša povprečna letna rast.
Gozd in les 21
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
»Motorna žaga je vredna
le toliko, kolikor je vreden
njen servis,« je dejal Andreas
Stihl, ki je pred 85 leti začel
pisati uspešno zgodbo podjetja, ki je danes v svetu številka ena.
Zaupanje in zadovoljstvo
uporabnikov sta pri podjetju Stihl na prvem mestu. Za
vse naprave namreč zagotavljajo rezervne dele še deset let po prenehanju
proizvodnje. Mreža pooblaščenih trgovcev
vam zagotavlja strokovno, individualno svetova-
nje ob nakupu ter strokovno servisiranje in preostale
poprodajne storitve.
Kaj vse odlikuje Stihlove
motorne žage
Glavne in večini uporabnikov že dobro poznane lastnosti motornih žag STIHL so:
""preprosto, do uporabnika
prijazno uporabljanje,
""trpežnost,
""idealno razmerje med močjo in težo,
""zavora verige QuickStop,
""pokrov rezervoarja, ki ne
potrebuje orodja,
""stransko napenjanje
verige,
""sistem proti vibracijam,
""lahek zagon s STIHL ElastoStartom,
""trpežni zračni filter in še bi
lahko naštevali.
Tehnologija, ki olajša delo
v gozdu
Nova generacija profesionalnih motornih žag STIHL
vas bo prepričala z zmanjšano težo in številnimi
praktičnimi lastnostmi, ki olajšajo delo v
gozdu. Do okolja prijazen in
varčen motor 2-MIX s predpranjem omogoča do 20-odstotni prihranek goriva. Učinkovit in trpežen sistem za filtriranje zraka zaradi dolge življenjske dobe filtra pa pomeni prihranek pri vzdrževanju.
Motorna žaga STIHL MS
241 C-M s serijskim elektronskim upravljanjem motorja
M-Tronic, ki zagotavlja optimalno zmogljivost motorja
brez nastavitve uplinjača, je
bila prva z novo tehnologijo
M-Tronic. Zdaj so s to tehno-
Motorna žaga STIHL MS 241 C-M
""STIHL MS 241 C-M je vsestransko uporabna
bencinska motorna žaga moči 2,2 kilovata s sistemom M-Tronic. Odmerjanje goriva se uravnava elektronsko, pri čemer se samodejno prilagaja razmeram okolice. Tako motorna žaga vedno
doseže optimalno moč motorja. Njeno uporabnost povečujejo številni praktični dodatki, na
primer filter HD2, ki se preprosto čisti, matica z
zaščito pred izgubo na pokrovu verižnika, enodelni pokrov motorja s hitrimi spojkami in funkcija shranjevanja nastavitve za hitro nadaljevanje dela po počitku.
logijo na voljo tudi preostale profesionalne žage STIHL
(MS 261, MS 362 in MS 661).
Vsi novejši modeli motornih žag STIHL vas bodo prepričali z občutno večjo močjo,
večjim navorom, optimalno
vodljivostjo in profesionalnim sistemom proti vibracijam ter trajnim sistemom
filtriranja zraka z novim filtrom HD2.
Še bi lahko naštevali novosti, ki vas čakajo pri pooblaščenih trgovcih STIHL – obiščite jih, z veseljem vam bodo
svetovali.
Predvsem pa ne pozabite
na svojo varnost
Preden se odpravite v gozd,
nikar ne pozabite na zaščitno
opremo za zaščito lastnega
zdravja in življenja! Poleg motornih žag, sekir, gozdarskih
klinov in pribora za osnovno vzdrževanje motorne
žage vam ponujajo tudi široko izbiro osebne zaščitne opreme.
Več informacij najdete
na naši spletni strani (www.
unicommerce.si).
Ustvarjamo
za ekstreme.
www.unicommerce.si
22 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Draga nafta spodbuja rast trga lesnih goriv
"
Dr. Peter Prislan,
dr. Nike Krajnc
Gozdarski inštitut Slovenije
Pomoč kupcem in
proizvajalcem lesnih goriv
Visoke cene fosilnih goriv,
predvsem kurilnega olja,
ki se je v zadnjih desetih
letih skoraj potrojila, pozitivno vplivajo na porabo
različnih oblik lesnih goriv. Drugače od fosilnih so
cene lesnih goriv razmeroma stabilne in večinoma neodvisne od globalnih usmeritev. Največji zadržek pri prehodu na ogrevanje z lesno biomaso so
visoki stroški naložbe, ki
pa se zaradi nižjih obratovalnih stroškov povrnejo hitreje kot pri naložbi v
ogrevanje s fosilnimi gorivi, sploh če za naložbo pridobimo subvencijo Eko
sklada.
Predvsem na podeželju so
bila včasih najbolj razširje­
no lesno gorivo drva oziro­
ma polena, v zadnjem času
pa se čedalje bolj uveljavlja
ogrevanje na pelete, saj je
sistem po udobnosti zelo po­
doben ogrevanju na olje. Ne­
zanemarljiva je tudi uporaba
sekancev, ki jih uporabljajo
zlasti za ogrevanje večjih jav­
nih stavb in v daljinskih siste­
mih ogrevanja.
Najcenejši sekanci,
najdražji peleti
Najcenejše lesno gorivo so še
vedno lesni sekanci. Ti se raz­
likujejo glede na vlažnost in
prevladujočo frakcijo delcev;
zaradi višjih stroškov proiz­
vodnje so praviloma sekanci
z manjšo vsebnostjo vode in
manjšimi delci dražji. Za naj­
bolj prodajano obliko sekan­
cev – okoli 30-odstotna vla­
žnost in velikost delcev okoli
36 milimetrov – bomo trenu­
tno odšteli 70 evrov za tono,
kar je za približno 12 odstot­
kov manj kot v drugi polovi­
ci leta 2014.
""Gozdarski inštitut Slovenije cene lesnih goriv spremlja že od leta
2011, ponavadi pred kurilno sezono in po njej. Podatke pridobivajo s spletnim ali telefonskim anketiranjem ter analizo drugih virov, kot so spletne strani proizvajalcev in distributerjev ter tiskani oglasi.
""Na Gozdarskem inštitutu Slovenije deluje tudi laboratorij za
lesno biomaso, kjer skladno z evropskimi standardi redno opravljajo analize kakovosti lesnih goriv. Vzpostavili so sistem zagotavljanja in nadzora kakovosti lesnih peletov ter tržno znamko
S4Q za manjše proizvajalce, ki vključuje shemo rednega nadzora
kakovosti. Prek podpornega sistema zagotavljanja kakovosti bodo
lahko proizvajalci peletov dokazovali, da njihovi izdelki dosegajo navedeno raven kakovosti. Shemo nameravajo razširiti tudi na
druga lesna goriva.
""Za lažjo primerjavo cen različnih oblik lesnih goriv s cenami fosilnih goriv ponavadi uporabljamo enoto »evro na tono« ali »evro
na megavatno uro«. Prodajalci navadno navajajo cene v evrih na
kubični meter, prostorninski meter ali nasuti meter, odvisno od
oblike goriva. Velikokrat navajajo celo nepravilne enote ali pa jih
sploh ne navajajo. Da bi bila primerjava cen lažja, so na Gozdarskem inštitutu Slovenije razvili program, ki omogoča preračunavanje med različnimi enotami. Dostopen je na spletu (http://wcm.
gozdis.si).
""Ob nakupu lesnih goriv je poleg cene treba upoštevati tudi njihove lastnosti oziroma
kakovost – na primer dimenzijo, vsebnost vode, delež pepela in druge parametre.
Cene lesnih goriv v
prvi polovici leta 2015
Cena pelet, pakiranih
v 15-kilogramske vreče
Razlika med ceno
pelet in kurilnega olja
v EUR na tono
v EUR na tono
320
v odstotkih po polletjih
50
290
44
260
38
39,34
254,61
0
Sekanci Drva Briketi Peleti
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
Cena drv, vlažnosti okoli
20 odstotkov in dolžine od 25
do 50 centimetrov, se je v pri­
merjavi z obdobjem pred ku­
rilno sezono 2014/2015 v pov­
prečju povišala za dobrih pet
odstotkov, tako da bi trenu­
tno za tono odšteli 140 evrov.
Cena svežih drv, katerih vla­
žnost je več kot 30-odstotna,
pa je v povprečju za devet od­
stotkov nižja.
230
2. polletje 2011
32
2. polletje 2011
1. polletje 2015
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
1. polletje 2015
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
Nekaj več kot za dva od­
stotka so se zvišale tudi ce­
ne briketov; za tono brike­
tov, pakiranih v PVC-emba­
lažo po 10 kilogramov, bo­
mo trenutno odšteli v pov­
prečju 220 evrov. Cene pe­
letov so se znižale za pet od­
stotkov v primerjavi z drugo
polovico leta 2014, v primer­
javi z istim obdobjem lani pa
za tri odstotke. Trenutno bo­
mo za tono peletov, pakira­
nih v 15-kilogramske vreče, v
povprečju odšteli 255 evrov.
Če pa pelete kupimo v raz­
sutem stanju ali v tako ime­
novanih big-bag vrečah, lah­
ko privarčujemo do 23 oziro­
ma 17 evrov. Najcenejši so na­
vadno peleti neposredno pri
proizvajalcu, medtem ko so
lahko pri distributerjih do 14
odstotkov dražji.
Cene lesnih goriv se lahko
razlikujejo tudi glede na dol­
žino transportne poti, veli­
kokrat pa ponudniki ponuja­
jo popuste na večje nabavlje­
ne količine.
Razlika v ceni med
biomaso in fosilnimi gorivi
se znižuje
Cena kurilnega olja se je v
prvi polovici leta 2015 gibala
okoli 89 evrov na megavatno
uro, kar pomeni, da so sekan­
ci kot najcenejši med lesnimi
energenti cenejši za 77 odstot­
kov, peleti kot najdražja obli­
ka lesne biomase pa za 39 od­
stotkov – stanejo 54 evrov za
megavatno uro. Največjo raz­
liko med ceno peletov in ku­
rilnega olja smo imeli v dru­
gi polovici leta 2012, ko so bi­
li peleti za skoraj 50 odstot­
kov cenejši od kurilnega olja,
trenutno pa se zaradi upada­
jočih cen kurilnega olja razli­
ka zmanjšuje.
SGG Tolmin d.d.
Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko izvajamo analize
kakovosti lesnih goriv (predvsem pelete in sekance). V okviru
različnih domačih in mednarodnih projektov spremljamo kakovost lesnih goriv na našem trgu. V letošnjem letu bomo ponovno
analizirali kakovost pelet na trgu, rezultati testov bodo objavljeni
pred novo kurilno sezono. Razvijamo in uveljavljamo enostavni
sistem zagotavljanja kakovosti lesnih goriv, ki bo tudi manjšim
ponudnikom omogočal kontrolo kakovosti ter potrošnikom
vlival zaupanje v domače proizvajalce in ponudnike. Smo v fazi
predstavitve in promocije slovenske tržne znamke za lesne pelete: »S4Q – Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet«. Oznaka S4Q na vreči pelet pomeni, da je kakovost pelet kontrolirana
in da ima izvajalce vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti.
Vse aktualne novice iz našega področja dela objavljamo na:
www.facebook.com/gisgte.
Več informacij o tržni znamki in kakovosti pelet dobite na strani:
www.S4Q.si, lahko pa nam pišete tudi na gte@gozdis.si.
Soško gozdno gospodarstvo
Tolmin d.d.,
Sedež Brunov drevored 13,
5220 Tolmin, Slovenija
Tel.: +386(0)5 38 10 700
Faks: +386(0)5 38 81 820
E- naslov : info@sgg-tolmin.si
Gozdarski inštitut Slovenije
ODDELEK ZA GOZDNO TEHNIKO IN EKONOMIKO
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 00, gte@gozdis.si
Pohištvo brez prepoznavne blagovne
znamke je tudi brez prihodnosti
• Naša temeljna dejavnost je gozdarska proizvodnja
sečnja in spravilo lesa, izvajanje gozdnogojitvenih
del, gradnja gozdnih cest in vlak ter transportne
storitve. Dejavnost širimo tudi v primarno predelavo
gozdnih lesnih sortimentov.
• Tržimo gozdne sortimente vseh drevesnih vrst.
Letno na lesni trg ponudimo okrog 150.000 m3
lesnih sortimentov.
• Opremljeni in usposobljeni smo za sečnjo in spravilo
lesa z najsodobnejšimi žičničarskimi sistemi za delo
na zahtevnih in težkih terenih in transport drugih
tovorov.
• Stroji in tehnologija, ki jo uporabljamo pri delu v
gozdu, je prijazna do naravnega okolja. Servisiramo
gozdarske, gradbene in kmetijske stroje ter vozila.
• Vsako leto na površini preko 300 ha z negovalnimi
deli in ukrepi izboljšujemo kakovost gozdov,
krepimo biološko raznovrstnost in stabilnost gozdnih
ekosistemov.
• Sodelavcem nudimo možnost in priložnost za
izobraževanje in usposabljanje ter s tem omogočamo
osebni razvoj, zadovoljstvo in blaginjo.
• Temeljne razvojne usmeritve enakovredno
vključujejo varnost in humanizacijo gozdnega dela
in varovanje naravnega okolja.
Gozdarsko dejavnost izvajamo v skladu z okoljskim
standardom ISO 14001 in FSC standardom.
govno znamko mora stati iskre­
na zgodba, nakladanju, ki ga je
polno na vsakem koraku, kup­
ci ne verjamejo več,« je prepri­
čan Matej Feguš, direktor in
večinski lastnik mladega pohi­
štvenega podjetja Donar. To da­
nes kupcem ponuja predvsem
posebno uporabniško izku­
šnjo, ki združuje sodobno obli­
kovano pohištvo z vgrajeno na­
predno tehnologijo, za poslu­
šanje glasbe in komunikacijo z
mobilnimi napravami. Snujejo
tudi inovativne rešitve v premi­
šljeno opremljenih in načrtova­
nih večfunkcionalnih prosto­
rih, kjer se pohištveni elemen­
ti prilagajajo trenutnim potre­
bam in željam uporabnikov.
Ljubljana je prejšnji teden
gostila mednarodno konferenco Znamčenje v pohištveni industriji, kjer
so priznani domači in tuji strokovnjaki spregovorili o inovativnih pristopih
k znamčenju, povezanemu s pohištveno dejavnostjo, in o različnih strategijah pozicioniranja na trgu.
Izjemna zasičenost trga s
pohištvom namreč zahteva premišljeno in učinkovito upravljanje blagovnih
znamk.
V pohištveni industriji vlada
izjemna konkurenca, saj je trg
zasičen z izdelki in blagovnimi
znamkami. Zato je kakovostno
razlikovanje proizvajalcev in
njihovih izdelkov močno odvis­
no od prepoznavnosti blagov­
nih znamk, saj prav te skrbijo
za ustvarjanje drugačnosti, vi­
šajo dodano vrednost, večajo
prepoznavnost in gradijo zau­
panje kupcev. Blagovna znam­
ka je za večino podjetij v števil­
nih panogah gospodarstva naj­
večje tržno premoženje, zato je
treba z njo ustrezno ravnati in
jo razvijati.
Gradnja identitete
»Uspešne blagovne znamke
so kot ljudje z močno osebno­
stjo. Lahko so ti všeč ali pa ne,«
je znamčenje opisala Kirsten
Ives, odgovorna za svetovanje
na področju blagovnih znamk
pri Moodley Brand Identity, vo­
dilni multidisciplinarni agenci­
ji za strateško oblikovanje v Av­
striji. V nadaljevanju je prikaza­
la primere uspešnega znamče­
nja v pohištveni industriji, in si­
cer tako manjših lokalnih po­
hištvenih znamk kot tudi veli­
kih mednarodno uveljavljenih
imen. Ne glede na to, ali gre za
Poslanstvo družbe SGG Tolmin d.d. je v
usklajenem zadovoljevanju potreb in interesov
lastnikov, poslovnih partnerjev in zaposlenih.
PODPORA • TESTIRANJE • NADZOR
ZNAK KAKOVOSTI SLOVENSKIH PELET
Ob ceni je treba upoštevati
tudi kakovost
Ob nakupu lesnih goriv je
poleg cene treba upoštevati
tudi njihove lastnosti oziro­
ma kakovost – na primer di­
menzijo, vsebnost vode, de­
lež pepela in druge parame­
tre. Med pomembnejšimi la­
stnostmi lesnih goriv je vseb­
nost vode ali vlažnost. Veči­
na modernih kotlov optimal­
no deluje le, če je vsebnost
vode v gorivu znotraj dovo­
ljenih oziroma predvidenih
mej. Če je vsebnost vode pre­
visoka, bo kotel deloval neu­
činkovito, s povečanimi iz­
pusti ali pa sploh ne bo de­
loval. Poleg tega je z vsebno­
stjo vode tesno povezana tu­
di kalorična vrednost; s po­
večanjem vsebnosti vode se
niža energijska vrednost le­
sa, saj se del energije, ki se
sprosti med procesom izgo­
revanja, porabi za izhlape­
vanje vode.
Gozd in les 23
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
www.ggnm.si
Kakovostno in
po ugodnih cenah:
•opravljamo sečnjo
in spravilo lesa
•izvajamo gozdnogojitvena in
varstvena dela
•projektiramo, gradimo in
vzdržujemo gozdne ceste in
vlake
•odkupujemo les na panju in
kamionski cesti
•izdelujemo in prodajamo žagan
in tesan les
•projektiramo in izvajamo
hortikulturno in vrtnarsko
dejavnost
•proizvajamo in prodajamo vse
vrste cvetja, lončnic, okrasnih
grmovnic in dreves
Se priporočamo!
""V Mestu oblikovanja, kjer je potekala konferenca Znamčenje v pohištveni industriji,
so odprli tudi razstavo Hiše sveta, ki si jo lahko ogledate do 21. junija.
manjšo delavnico s pridihom
romantičnih časov ali prodajo
pohištva prek spleta, je razvoj
pohištvene znamke in njene
zgodbe odločilnega pomena.
»Danes je vsak lahko obliko­
valec pohištva, rezultat je ze­
lo razdrobljen in zasičen trg,
na katerem oblikovanje samo
po sebi ne zadošča. Zato ni do­
volj le ustvariti dober izdelek,
za njim mora stati tudi dobra
zgodba,« dodaja Ivesova. V na­
daljevanju je še povedala, da
največjo škodo znamki pogos­
to delajo kar podjetja sama s
tem, ko kupcem pošiljajo raz­
lična sporočila.
Porabniki blagovno znam­
ko dojemajo kot občutek glede
posameznega izdelka ali stori­
tve podjetja. Percepcija uporab­
nika je velikokrat celo nezave­
dna, vsekakor pa velja, da pod­
jetja ne morejo nadzorovati ču­
stev in misli porabnikov, lahko
pa delno vplivajo nanje. Podob­
no kot pri osebah – od njihovega
vedenja in komunikacije je od­
visno, kako jih bodo drugi ljud­
je prepoznali in sprejeli. Na po­
dročju pohištva se zdi naloga
razmeroma preprosta, saj ve­
liko ljudi že sicer goji določeno
spoštovanje ali strast do lesnih
izdelkov, izdelovalci pa so tisti,
ki morajo strankam prepričlji­
vo sporočiti, kaj in kako delajo.
Pohištvo je posel
O tem, kako pohištveno bla­
govno znamko razviti v vse­
bino za dobičkonosen poslov­
ni model, je udeležence konfe­
rence nagovorila Metka Hro­
vat, odgovorna za razvoj stra­
tegij blagovnih znamk, ki tek­
mujejo v mednarodnem okolju
v svetovalnem podjetju Brand
Trust, specializiranem za po­
večevanje privlačnosti blagov­
nih znamk. »Blagovna znam­
ka je praviloma tisti del posla,
ki podjetjem zagotavlja dodano
vrednost. Je tisto menedžersko
orodje, ki podjetje lahko pote­
gne iz cenovne vojne. In ne na­
zadnje je preprosto menedžer­
sko orodje le, če so temelji pos­
tavljeni kredibilno, so za trg pri­
vlačni in nedvoumno razliku­
jejo podjetje od tekmecev,« je
poudarila. Opozorila je tudi na
eno od pomembnih pravil pri
znamčenju: »Ponudite manj,
toda boljše od konkurence, in
vedno presegajte pričakova­
nja kupcev.«
Dobre prakse kaže
posnemati
Kljub zelo konkurenčnemu
okolju je priložnosti na pohi­
štvenem trgu danes ogromno.
Tudi manjša podjetja imajo vse
možnosti za uspeh, če le najde­
jo pravilen pristop prek resnič­
nega razumevanja trga. Za zaš­
čito in prihodnji razvoj tradici­
onalnih danskih obrti si priza­
deva Kasper Holst Pedersen iz
danskega družinskega podje­
tja PP Møbler, ki že 60 let razvi­
ja tradicionalno, a vizionarsko
pohištveno delavnico z enkra­
tnim tržnim položajem, ki je
posledica njihovega strastne­
ga odnosa do oblikovanja ter
globokega spoštovanja do le­
sa in njegovega značaja. Podje­
tje ima zgodbo, ki jo neguje in
nadgrajuje iz desetletja v deset­
letje. »Proces izdelovanja pohi­
štva mora biti vključen v nara­
ven trajnostni krog s skrbjo za
materiale ter za vnovično sa­
jenje in negovanje gozdov,« je
prepričan, saj pri svoji dejav­
nosti podjetje prisega na traj­
nosten življenjski slog in druž­
beno odgovornost.
Z odlično prakso se lahko
pohvalijo tudi slovenska po­
hištvena podjetja. Kultni stoli
rex so še vedno eden največjih
slovenskih industrijskih obli­
kovalskih dosežkov. »Izziv na­
šega podjetja je bil, kako spet
oživiti blagovno znamko in jo
ustrezno umestiti na trgu ter
katere strategije pri tem upo­
rabiti. Uspelo nam je zgraditi
sodobno oblikovalsko kolekci­
jo petdesetih in šestdesetih let,
ki raste iz leta v leto,« je strategi­
jo uspeha pojasnil Žiga Vrhovec
iz podjetja Impakta Les, v kate­
rem so leta 2010 postali lastni­
ki blagovne znamke Rex Kralj
priznanega slovenskega arhi­
tekta Nika Kralja in avtorskih
pravic za njeno uporabo. Pod­
jetje bo v kratkem zaradi lažje
prepoznavnosti prevzelo ime
blagovne znamke.
»Za izdelkom oziroma bla­
Prihaja popolna
individualizacija pohištva
Pogled v prihodnost za pro­
izvajalce pohištva ni enosta­
ven. Prej ali slej bomo priča tu­
di 3D-tiskanju pohištva, s či­
mer bo pohištvo postalo do­
besedno povsod navzoče, saj
si bodo kupci lahko oblikovali
in natisnili pohištvo po lastnih
željah in potrebah. V prihod­
nje bo zato blagovna znamka še
toliko bolj pomembna za tržni
uspeh proizvajalcev pohištva.
MURALES d.d.
d.d. LJUTOMER
LJUTOMER
MURALES
V Muralesu izdelujemo stole, mize,
kotne klopi in vitrine iz masivnega lesa.
Trudimo se, da bi bila ponudba našega
pohištva čim pestrejša. V dolgoletnem
poslovanju smo zadovoljili številne
kupce tako na domačem kot tujem trgu.
Zaradi bogatih izkušenj in izpopolnjene
tehnologije v Muralesu lahko
proizvedemo večje in tudi manjše serije
visokokakovostnih masivnih izdelkov.
Različne vrste lesa, različni dizajni in
trendi, barvne kombinacije zagotavljajo,
da bo Muralesov izdelek plod vaše
domišljije. Izberete lahko najprimernejši
izdelek za vaš dom ali objekt
(restavracija, hotel, javna ustanova …).
Ob nakupu našega izdelka boste v
svoj dom prinesli košček naravnega
bogastva – les in začutili njegovo
povezanost z naravo.
Delamo z izostrenim občutkom za les, z
ljubeznijo do ljudi,
ki čutijo z lesom in uživajo v lepem.
V veliko zadovoljstvo nam je, da kupci
potrjujejo naš slogan
»VEČ KOT TRDEN STOL
JE MURALESOV STOL.«
www.murales.si
22 oglasna priloga
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
Draga nafta spodbuja rast trga lesnih goriv
"
Dr. Peter Prislan,
dr. Nike Krajnc
Gozdarski inštitut Slovenije
Pomoč kupcem in
proizvajalcem lesnih goriv
Visoke cene fosilnih goriv,
predvsem kurilnega olja,
ki se je v zadnjih desetih
letih skoraj potrojila, pozitivno vplivajo na porabo
različnih oblik lesnih goriv. Drugače od fosilnih so
cene lesnih goriv razmeroma stabilne in večinoma neodvisne od globalnih usmeritev. Največji zadržek pri prehodu na ogrevanje z lesno biomaso so
visoki stroški naložbe, ki
pa se zaradi nižjih obratovalnih stroškov povrnejo hitreje kot pri naložbi v
ogrevanje s fosilnimi gorivi, sploh če za naložbo pridobimo subvencijo Eko
sklada.
Predvsem na podeželju so
bila včasih najbolj razširje­
no lesno gorivo drva oziro­
ma polena, v zadnjem času
pa se čedalje bolj uveljavlja
ogrevanje na pelete, saj je
sistem po udobnosti zelo po­
doben ogrevanju na olje. Ne­
zanemarljiva je tudi uporaba
sekancev, ki jih uporabljajo
zlasti za ogrevanje večjih jav­
nih stavb in v daljinskih siste­
mih ogrevanja.
Najcenejši sekanci,
najdražji peleti
Najcenejše lesno gorivo so še
vedno lesni sekanci. Ti se raz­
likujejo glede na vlažnost in
prevladujočo frakcijo delcev;
zaradi višjih stroškov proiz­
vodnje so praviloma sekanci
z manjšo vsebnostjo vode in
manjšimi delci dražji. Za naj­
bolj prodajano obliko sekan­
cev – okoli 30-odstotna vla­
žnost in velikost delcev okoli
36 milimetrov – bomo trenu­
tno odšteli 70 evrov za tono,
kar je za približno 12 odstot­
kov manj kot v drugi polovi­
ci leta 2014.
""Gozdarski inštitut Slovenije cene lesnih goriv spremlja že od leta
2011, ponavadi pred kurilno sezono in po njej. Podatke pridobivajo s spletnim ali telefonskim anketiranjem ter analizo drugih virov, kot so spletne strani proizvajalcev in distributerjev ter tiskani oglasi.
""Na Gozdarskem inštitutu Slovenije deluje tudi laboratorij za
lesno biomaso, kjer skladno z evropskimi standardi redno opravljajo analize kakovosti lesnih goriv. Vzpostavili so sistem zagotavljanja in nadzora kakovosti lesnih peletov ter tržno znamko
S4Q za manjše proizvajalce, ki vključuje shemo rednega nadzora
kakovosti. Prek podpornega sistema zagotavljanja kakovosti bodo
lahko proizvajalci peletov dokazovali, da njihovi izdelki dosegajo navedeno raven kakovosti. Shemo nameravajo razširiti tudi na
druga lesna goriva.
""Za lažjo primerjavo cen različnih oblik lesnih goriv s cenami fosilnih goriv ponavadi uporabljamo enoto »evro na tono« ali »evro
na megavatno uro«. Prodajalci navadno navajajo cene v evrih na
kubični meter, prostorninski meter ali nasuti meter, odvisno od
oblike goriva. Velikokrat navajajo celo nepravilne enote ali pa jih
sploh ne navajajo. Da bi bila primerjava cen lažja, so na Gozdarskem inštitutu Slovenije razvili program, ki omogoča preračunavanje med različnimi enotami. Dostopen je na spletu (http://wcm.
gozdis.si).
""Ob nakupu lesnih goriv je poleg cene treba upoštevati tudi njihove lastnosti oziroma
kakovost – na primer dimenzijo, vsebnost vode, delež pepela in druge parametre.
Cene lesnih goriv v
prvi polovici leta 2015
Cena pelet, pakiranih
v 15-kilogramske vreče
Razlika med ceno
pelet in kurilnega olja
v EUR na tono
v EUR na tono
320
v odstotkih po polletjih
50
290
44
260
38
39,34
254,61
0
Sekanci Drva Briketi Peleti
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
Cena drv, vlažnosti okoli
20 odstotkov in dolžine od 25
do 50 centimetrov, se je v pri­
merjavi z obdobjem pred ku­
rilno sezono 2014/2015 v pov­
prečju povišala za dobrih pet
odstotkov, tako da bi trenu­
tno za tono odšteli 140 evrov.
Cena svežih drv, katerih vla­
žnost je več kot 30-odstotna,
pa je v povprečju za devet od­
stotkov nižja.
230
2. polletje 2011
32
2. polletje 2011
1. polletje 2015
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
1. polletje 2015
Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
Nekaj več kot za dva od­
stotka so se zvišale tudi ce­
ne briketov; za tono brike­
tov, pakiranih v PVC-emba­
lažo po 10 kilogramov, bo­
mo trenutno odšteli v pov­
prečju 220 evrov. Cene pe­
letov so se znižale za pet od­
stotkov v primerjavi z drugo
polovico leta 2014, v primer­
javi z istim obdobjem lani pa
za tri odstotke. Trenutno bo­
mo za tono peletov, pakira­
nih v 15-kilogramske vreče, v
povprečju odšteli 255 evrov.
Če pa pelete kupimo v raz­
sutem stanju ali v tako ime­
novanih big-bag vrečah, lah­
ko privarčujemo do 23 oziro­
ma 17 evrov. Najcenejši so na­
vadno peleti neposredno pri
proizvajalcu, medtem ko so
lahko pri distributerjih do 14
odstotkov dražji.
Cene lesnih goriv se lahko
razlikujejo tudi glede na dol­
žino transportne poti, veli­
kokrat pa ponudniki ponuja­
jo popuste na večje nabavlje­
ne količine.
Razlika v ceni med
biomaso in fosilnimi gorivi
se znižuje
Cena kurilnega olja se je v
prvi polovici leta 2015 gibala
okoli 89 evrov na megavatno
uro, kar pomeni, da so sekan­
ci kot najcenejši med lesnimi
energenti cenejši za 77 odstot­
kov, peleti kot najdražja obli­
ka lesne biomase pa za 39 od­
stotkov – stanejo 54 evrov za
megavatno uro. Največjo raz­
liko med ceno peletov in ku­
rilnega olja smo imeli v dru­
gi polovici leta 2012, ko so bi­
li peleti za skoraj 50 odstot­
kov cenejši od kurilnega olja,
trenutno pa se zaradi upada­
jočih cen kurilnega olja razli­
ka zmanjšuje.
SGG Tolmin d.d.
Na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko izvajamo analize
kakovosti lesnih goriv (predvsem pelete in sekance). V okviru
različnih domačih in mednarodnih projektov spremljamo kakovost lesnih goriv na našem trgu. V letošnjem letu bomo ponovno
analizirali kakovost pelet na trgu, rezultati testov bodo objavljeni
pred novo kurilno sezono. Razvijamo in uveljavljamo enostavni
sistem zagotavljanja kakovosti lesnih goriv, ki bo tudi manjšim
ponudnikom omogočal kontrolo kakovosti ter potrošnikom
vlival zaupanje v domače proizvajalce in ponudnike. Smo v fazi
predstavitve in promocije slovenske tržne znamke za lesne pelete: »S4Q – Sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet«. Oznaka S4Q na vreči pelet pomeni, da je kakovost pelet kontrolirana
in da ima izvajalce vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti.
Vse aktualne novice iz našega področja dela objavljamo na:
www.facebook.com/gisgte.
Več informacij o tržni znamki in kakovosti pelet dobite na strani:
www.S4Q.si, lahko pa nam pišete tudi na gte@gozdis.si.
Soško gozdno gospodarstvo
Tolmin d.d.,
Sedež Brunov drevored 13,
5220 Tolmin, Slovenija
Tel.: +386(0)5 38 10 700
Faks: +386(0)5 38 81 820
E- naslov : info@sgg-tolmin.si
Gozdarski inštitut Slovenije
ODDELEK ZA GOZDNO TEHNIKO IN EKONOMIKO
Večna pot 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 200 78 00, gte@gozdis.si
Pohištvo brez prepoznavne blagovne
znamke je tudi brez prihodnosti
• Naša temeljna dejavnost je gozdarska proizvodnja
sečnja in spravilo lesa, izvajanje gozdnogojitvenih
del, gradnja gozdnih cest in vlak ter transportne
storitve. Dejavnost širimo tudi v primarno predelavo
gozdnih lesnih sortimentov.
• Tržimo gozdne sortimente vseh drevesnih vrst.
Letno na lesni trg ponudimo okrog 150.000 m3
lesnih sortimentov.
• Opremljeni in usposobljeni smo za sečnjo in spravilo
lesa z najsodobnejšimi žičničarskimi sistemi za delo
na zahtevnih in težkih terenih in transport drugih
tovorov.
• Stroji in tehnologija, ki jo uporabljamo pri delu v
gozdu, je prijazna do naravnega okolja. Servisiramo
gozdarske, gradbene in kmetijske stroje ter vozila.
• Vsako leto na površini preko 300 ha z negovalnimi
deli in ukrepi izboljšujemo kakovost gozdov,
krepimo biološko raznovrstnost in stabilnost gozdnih
ekosistemov.
• Sodelavcem nudimo možnost in priložnost za
izobraževanje in usposabljanje ter s tem omogočamo
osebni razvoj, zadovoljstvo in blaginjo.
• Temeljne razvojne usmeritve enakovredno
vključujejo varnost in humanizacijo gozdnega dela
in varovanje naravnega okolja.
Gozdarsko dejavnost izvajamo v skladu z okoljskim
standardom ISO 14001 in FSC standardom.
govno znamko mora stati iskre­
na zgodba, nakladanju, ki ga je
polno na vsakem koraku, kup­
ci ne verjamejo več,« je prepri­
čan Matej Feguš, direktor in
večinski lastnik mladega pohi­
štvenega podjetja Donar. To da­
nes kupcem ponuja predvsem
posebno uporabniško izku­
šnjo, ki združuje sodobno obli­
kovano pohištvo z vgrajeno na­
predno tehnologijo, za poslu­
šanje glasbe in komunikacijo z
mobilnimi napravami. Snujejo
tudi inovativne rešitve v premi­
šljeno opremljenih in načrtova­
nih večfunkcionalnih prosto­
rih, kjer se pohištveni elemen­
ti prilagajajo trenutnim potre­
bam in željam uporabnikov.
Ljubljana je prejšnji teden
gostila mednarodno konferenco Znamčenje v pohištveni industriji, kjer
so priznani domači in tuji strokovnjaki spregovorili o inovativnih pristopih
k znamčenju, povezanemu s pohištveno dejavnostjo, in o različnih strategijah pozicioniranja na trgu.
Izjemna zasičenost trga s
pohištvom namreč zahteva premišljeno in učinkovito upravljanje blagovnih
znamk.
V pohištveni industriji vlada
izjemna konkurenca, saj je trg
zasičen z izdelki in blagovnimi
znamkami. Zato je kakovostno
razlikovanje proizvajalcev in
njihovih izdelkov močno odvis­
no od prepoznavnosti blagov­
nih znamk, saj prav te skrbijo
za ustvarjanje drugačnosti, vi­
šajo dodano vrednost, večajo
prepoznavnost in gradijo zau­
panje kupcev. Blagovna znam­
ka je za večino podjetij v števil­
nih panogah gospodarstva naj­
večje tržno premoženje, zato je
treba z njo ustrezno ravnati in
jo razvijati.
Gradnja identitete
»Uspešne blagovne znamke
so kot ljudje z močno osebno­
stjo. Lahko so ti všeč ali pa ne,«
je znamčenje opisala Kirsten
Ives, odgovorna za svetovanje
na področju blagovnih znamk
pri Moodley Brand Identity, vo­
dilni multidisciplinarni agenci­
ji za strateško oblikovanje v Av­
striji. V nadaljevanju je prikaza­
la primere uspešnega znamče­
nja v pohištveni industriji, in si­
cer tako manjših lokalnih po­
hištvenih znamk kot tudi veli­
kih mednarodno uveljavljenih
imen. Ne glede na to, ali gre za
Poslanstvo družbe SGG Tolmin d.d. je v
usklajenem zadovoljevanju potreb in interesov
lastnikov, poslovnih partnerjev in zaposlenih.
PODPORA • TESTIRANJE • NADZOR
ZNAK KAKOVOSTI SLOVENSKIH PELET
Ob ceni je treba upoštevati
tudi kakovost
Ob nakupu lesnih goriv je
poleg cene treba upoštevati
tudi njihove lastnosti oziro­
ma kakovost – na primer di­
menzijo, vsebnost vode, de­
lež pepela in druge parame­
tre. Med pomembnejšimi la­
stnostmi lesnih goriv je vseb­
nost vode ali vlažnost. Veči­
na modernih kotlov optimal­
no deluje le, če je vsebnost
vode v gorivu znotraj dovo­
ljenih oziroma predvidenih
mej. Če je vsebnost vode pre­
visoka, bo kotel deloval neu­
činkovito, s povečanimi iz­
pusti ali pa sploh ne bo de­
loval. Poleg tega je z vsebno­
stjo vode tesno povezana tu­
di kalorična vrednost; s po­
večanjem vsebnosti vode se
niža energijska vrednost le­
sa, saj se del energije, ki se
sprosti med procesom izgo­
revanja, porabi za izhlape­
vanje vode.
Gozd in les 23
www.finance.si
Torek, 26. maja 2015, št. 100
www.ggnm.si
Kakovostno in
po ugodnih cenah:
•opravljamo sečnjo
in spravilo lesa
•izvajamo gozdnogojitvena in
varstvena dela
•projektiramo, gradimo in
vzdržujemo gozdne ceste in
vlake
•odkupujemo les na panju in
kamionski cesti
•izdelujemo in prodajamo žagan
in tesan les
•projektiramo in izvajamo
hortikulturno in vrtnarsko
dejavnost
•proizvajamo in prodajamo vse
vrste cvetja, lončnic, okrasnih
grmovnic in dreves
Se priporočamo!
""V Mestu oblikovanja, kjer je potekala konferenca Znamčenje v pohištveni industriji,
so odprli tudi razstavo Hiše sveta, ki si jo lahko ogledate do 21. junija.
manjšo delavnico s pridihom
romantičnih časov ali prodajo
pohištva prek spleta, je razvoj
pohištvene znamke in njene
zgodbe odločilnega pomena.
»Danes je vsak lahko obliko­
valec pohištva, rezultat je ze­
lo razdrobljen in zasičen trg,
na katerem oblikovanje samo
po sebi ne zadošča. Zato ni do­
volj le ustvariti dober izdelek,
za njim mora stati tudi dobra
zgodba,« dodaja Ivesova. V na­
daljevanju je še povedala, da
največjo škodo znamki pogos­
to delajo kar podjetja sama s
tem, ko kupcem pošiljajo raz­
lična sporočila.
Porabniki blagovno znam­
ko dojemajo kot občutek glede
posameznega izdelka ali stori­
tve podjetja. Percepcija uporab­
nika je velikokrat celo nezave­
dna, vsekakor pa velja, da pod­
jetja ne morejo nadzorovati ču­
stev in misli porabnikov, lahko
pa delno vplivajo nanje. Podob­
no kot pri osebah – od njihovega
vedenja in komunikacije je od­
visno, kako jih bodo drugi ljud­
je prepoznali in sprejeli. Na po­
dročju pohištva se zdi naloga
razmeroma preprosta, saj ve­
liko ljudi že sicer goji določeno
spoštovanje ali strast do lesnih
izdelkov, izdelovalci pa so tisti,
ki morajo strankam prepričlji­
vo sporočiti, kaj in kako delajo.
Pohištvo je posel
O tem, kako pohištveno bla­
govno znamko razviti v vse­
bino za dobičkonosen poslov­
ni model, je udeležence konfe­
rence nagovorila Metka Hro­
vat, odgovorna za razvoj stra­
tegij blagovnih znamk, ki tek­
mujejo v mednarodnem okolju
v svetovalnem podjetju Brand
Trust, specializiranem za po­
večevanje privlačnosti blagov­
nih znamk. »Blagovna znam­
ka je praviloma tisti del posla,
ki podjetjem zagotavlja dodano
vrednost. Je tisto menedžersko
orodje, ki podjetje lahko pote­
gne iz cenovne vojne. In ne na­
zadnje je preprosto menedžer­
sko orodje le, če so temelji pos­
tavljeni kredibilno, so za trg pri­
vlačni in nedvoumno razliku­
jejo podjetje od tekmecev,« je
poudarila. Opozorila je tudi na
eno od pomembnih pravil pri
znamčenju: »Ponudite manj,
toda boljše od konkurence, in
vedno presegajte pričakova­
nja kupcev.«
Dobre prakse kaže
posnemati
Kljub zelo konkurenčnemu
okolju je priložnosti na pohi­
štvenem trgu danes ogromno.
Tudi manjša podjetja imajo vse
možnosti za uspeh, če le najde­
jo pravilen pristop prek resnič­
nega razumevanja trga. Za zaš­
čito in prihodnji razvoj tradici­
onalnih danskih obrti si priza­
deva Kasper Holst Pedersen iz
danskega družinskega podje­
tja PP Møbler, ki že 60 let razvi­
ja tradicionalno, a vizionarsko
pohištveno delavnico z enkra­
tnim tržnim položajem, ki je
posledica njihovega strastne­
ga odnosa do oblikovanja ter
globokega spoštovanja do le­
sa in njegovega značaja. Podje­
tje ima zgodbo, ki jo neguje in
nadgrajuje iz desetletja v deset­
letje. »Proces izdelovanja pohi­
štva mora biti vključen v nara­
ven trajnostni krog s skrbjo za
materiale ter za vnovično sa­
jenje in negovanje gozdov,« je
prepričan, saj pri svoji dejav­
nosti podjetje prisega na traj­
nosten življenjski slog in druž­
beno odgovornost.
Z odlično prakso se lahko
pohvalijo tudi slovenska po­
hištvena podjetja. Kultni stoli
rex so še vedno eden največjih
slovenskih industrijskih obli­
kovalskih dosežkov. »Izziv na­
šega podjetja je bil, kako spet
oživiti blagovno znamko in jo
ustrezno umestiti na trgu ter
katere strategije pri tem upo­
rabiti. Uspelo nam je zgraditi
sodobno oblikovalsko kolekci­
jo petdesetih in šestdesetih let,
ki raste iz leta v leto,« je strategi­
jo uspeha pojasnil Žiga Vrhovec
iz podjetja Impakta Les, v kate­
rem so leta 2010 postali lastni­
ki blagovne znamke Rex Kralj
priznanega slovenskega arhi­
tekta Nika Kralja in avtorskih
pravic za njeno uporabo. Pod­
jetje bo v kratkem zaradi lažje
prepoznavnosti prevzelo ime
blagovne znamke.
»Za izdelkom oziroma bla­
Prihaja popolna
individualizacija pohištva
Pogled v prihodnost za pro­
izvajalce pohištva ni enosta­
ven. Prej ali slej bomo priča tu­
di 3D-tiskanju pohištva, s či­
mer bo pohištvo postalo do­
besedno povsod navzoče, saj
si bodo kupci lahko oblikovali
in natisnili pohištvo po lastnih
željah in potrebah. V prihod­
nje bo zato blagovna znamka še
toliko bolj pomembna za tržni
uspeh proizvajalcev pohištva.
MURALES d.d. LJUTOMER
V Muralesu izdelujemo stole, mize,
kotne klopi in vitrine iz masivnega lesa.
Trudimo se, da bi bila ponudba našega
pohištva čim pestrejša. V dolgoletnem
poslovanju smo zadovoljili številne
kupce tako na domačem kot tujem trgu.
Zaradi bogatih izkušenj in izpopolnjene
tehnologije v Muralesu lahko
proizvedemo večje in tudi manjše serije
visokokakovostnih masivnih izdelkov.
Različne vrste lesa, različni dizajni in
trendi, barvne kombinacije zagotavljajo,
da bo Muralesov izdelek plod vaše
domišljije. Izberete lahko najprimernejši
izdelek za vaš dom ali objekt
(restavracija, hotel, javna ustanova …).
Ob nakupu našega izdelka boste v
svoj dom prinesli košček naravnega
bogastva – les in začutili njegovo
povezanost z naravo.
Delamo z izostrenim občutkom za les, z
ljubeznijo do ljudi,
ki čutijo z lesom in uživajo v lepem.
V veliko zadovoljstvo nam je, da kupci
potrjujejo naš slogan
»VEČ KOT TRDEN STOL
JE MURALESOV STOL.«
www.murales.si