1. No category

LIFE13 NAT/SI/000314
ANALIZA IN OCENA
STANJA PROJEKTNEGA
OBMOČJA
Analysis of the sectoral databases and
sectoral plans
Zavod RS za varstvo narave
Projekt LIFE KOČEVSKO
http://life-kocevsko.eu
http://www.zrsvn.si
Ljubljana, maj 2015
Zavod RS za varstvo narave
Tobačna ulica 5
1000 Ljubljana
Naslov projekta:
Akronim:
Šifra projekta:
Trajanje projekta:
Spletna stran projekta:
Vodilni partner:
Naslov izročka:
Akcija:
Odgovorni partner za
izvedbo akcije:
Sodelujoči partnerji:
Avtorji:
E-naslov:
Telefonska številka:
OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU
Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko
LIFE KOČEVSKO
LIFE13 NAT/SI/000314
01.09.2014 – 28.02.2019
http://life-kocevsko.eu
Občina Kočevje
Analiza in ocena stanja projektnega območja
A1: Priprava naravovarstvenih izhodišč za upravljanje območij Natura
2000 Kočevsko
Zavod RS za varstvo narave
Zavod za gozdove Slovenije, Občina Kočevje, Ljudska univerza Kočevje
Avtorji: Denis Žitnik, Boštjan Kepic, Lara Jogan Polak, Milena Petek
denis.zitnik@zrsvn.si
00 386 1 244 53 53
Dokument je izdelan v okviru projekta Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko – LIFE KOČEVSKO
(LIFE13/NAT/SI/000314) s prispevkom finančnega inštrumenta Evropske skupnosti LIFE+.
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ................................................................................................................................................. 5
SUMMARY ................................................................................................................................................. 6
1.
SPLOŠEN OPIS PROJEKTNEGA OBMOČJA .................................................................................. 7
1.1 Lokacija in meje območja .................................................................................................................. 7
1.2 Fizične značilnosti območja ............................................................................................................... 7
1.3 Viri ..................................................................................................................................................... 8
2.
PROSTOR IN RABA ........................................................................................................................... 9
2.1 Raba tal ............................................................................................................................................... 9
2.2 Stanje občinskih prostorskih načrtov................................................................................................ 10
2.3 Osnovna namenska raba prostora ..................................................................................................... 11
2.4 Podrobnejša namenska raba prostora ............................................................................................... 11
2.5 Viri ................................................................................................................................................... 12
3.
VARSTVO NARAVE ....................................................................................................................... 13
3.1 Zavarovana območja ........................................................................................................................ 13
3.2 Naravne vrednote ............................................................................................................................. 14
3.3 Ekološko pomembna območja (EPO) .............................................................................................. 15
3.4 Posebna varstvena območja – območja NATURA 2000 ................................................................. 16
3.5 Analiza kompleksnega območja Natura 2000 Kočevsko ................................................................. 25
3.6 Študija umeščanja ukrepov GOPS za obdobje 2014-2020 znotraj projektnega območja ................ 29
3.7 Prioritete vlaganja sredstev na gozdnih območjih Natura 2000 do leta 2020 .................................. 31
3.8 Podrobnejše varstvene usmeritve za območje Natura 2000 Kočevsko. .......................................... 32
3.9 Viri ................................................................................................................................................... 36
4.
GOZDARSTVO IN LOVSTVO ........................................................................................................ 37
5.
KMETIJSTVO ................................................................................................................................... 38
5.1 Kmetijska praksa in kraško podzemlje ............................................................................................. 38
5.2 Ribniško-Kočevsko podolje ............................................................................................................. 42
5.3 Oris kmetijstva na projektnem območju........................................................................................... 44
5.4 Analiza kmetijstvo ............................................................................................................................ 45
5.5 Viri ................................................................................................................................................... 55
6.
UPRAVLJANJE VODA .................................................................................................................... 57
6.1 Monitoring ........................................................................................................................................ 58
6.2 Površinske vode ................................................................................................................................ 59
6.3 Podzemna voda................................................................................................................................. 62
6.4 Vodni viri in vodovarstvena območja (VVO) .................................................................................. 66
6.5 Viri ................................................................................................................................................... 68
7.
RIBIŠTVO.......................................................................................................................................... 70
7.1 Analiza ribiškega upravljanja na projektnem območju .................................................................... 72
7.2 Kočevski ROK (povzetek načrta)..................................................................................................... 73
7.3 Jezero Kočevska Reka ...................................................................................................................... 79
7.4 Viri ................................................................................................................................................... 81
8.
PREBIVALSTVO IN POSELITEV.................................................................................................. 82
8.1 Viri ................................................................................................................................................... 93
9.
IZOBRAŽEVANJE............................................................................................................................ 94
9.1 Predšolska vzgoja ............................................................................................................................. 94
9.2 Osnovnošolsko izobraževanje .......................................................................................................... 95
9.3 Srednješolsko izobraževanje ............................................................................................................ 97
9.4 Terciarno izobraževanje ................................................................................................................... 98
9.5 Izobraževanje odraslih ...................................................................................................................... 99
9.6 Viri ................................................................................................................................................. 100
10.
KULTURNA DEDIŠČINA...................................................................................................... 101
10.1 Nepremična kulturna dediščina .................................................................................................... 101
10.2 Viri ............................................................................................................................................... 103
11.
TURIZEM ................................................................................................................................ 104
11.1 Viri ............................................................................................................................................... 106
12 PRILOGE: ........................................................................................................................................... 107
POVZETEK
Pričujoči dokument je prvi mejnik v pripravi Izhodišč za upravljanje območij Natura 2000 Kočevsko in
podaja temeljne informacije o izhodiščnem stanju projektnega območja. S pomočjo tega dokumenta bodo
v nadaljevanju akcije A1 pripravljena Izhodišča za upravljanje območij Natura 2000 Kočevsko, na
podlagi katerih se bodo nato v sklopu akcije A3 pripravili izvedbeni načrti za konkretne terenske akcije –
C akcije.
Cilji analize stanja so pripraviti celovit in sistematičen pregled vseh ključnih obstoječih podatkov
strokovnih služb ter obstoječih sektorskih načrtov, ki so pomembni za upravljanje projektnega območja. Z
analizo je narejen celostni pregled ukrepov, ki so bili izvedeni na podlagi sektorskih načrtov ter
podrobneje ovrednotena uspešnost upravljanja z območij Natura 2000 Kočevsko. Na podlagi analize se
bodo oblikovale usmeritve za odpravo pomanjkljivosti ter večje usklajevanje sektorjev pri upravljanju
območij Natura 2000 Kočevsko.
V okviru priprave dokumenta so bili pridobljeni, pregledani in analizirani:
- obstoječi podatki strokovnih služb (Agencije Republike Slovenije za okolje, Zavoda za gozdove
Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Zavoda Republike Slovenije za varstvo
kulturne dediščine, Zavoda za ribištvo Slovenije),
- obstoječi sektorski načrti (gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot, območni
lovskoupravljavski načrti in letni lovski programi, ribiško gojitveni načrti, načrt upravljanja z
vodami),
- obstoječi podatki o podrobnejši namenski rabi prostora (občinski prostorski načrti),
- kmetijski podatki iz različnih virov (podatki GERK, RABA in KOPOP ukrepi iz PRP 2014-2020,
podatki kmetijsko-svetovalne službe Kočevje, podatki Popisa kmetijstva 2010),
- številni podatki s spletnega statističnega podatkovnega portala SI-STAT (demografija, trg dela,
kmetijstvo, izobraževanje, turizem …),
- drugi relevantni podatki iz različnih virov.
Rezultati analize bodo predstavljeni vsem ključnim deležnikom na 3 sektorskih delavnicah (gozdarstvo in
lovstvo, ribištvo ter prostorsko načrtovanje) ter na skupni delavnici. Pričakujemo, da bodo rezultati
analize na delavnicah preverjeni, dopolnjeni in potrjeni s strani ključnih deležnikov.
SUMMARY
This document is the first milestone in the preparation of Conservation baselines for management of
Natura 2000 Kočevsko sites and provides a detailed assessment of the initial status of the project area.
Data in this document will then be used for elaboration of Conservation baselines for management of
Natura 2000 Kočevsko sites, which will represent the basis for preparation of the measure plans for the
concrete conservation actions – C actions (A3).
The main objective of the present analysis is to prepare a comprehensive and systematic overview of all
relevant sectoral management plans (forestry, game management, nature conservation, fishery, water,
spatial planning and development plans, proposed agri-environmental measures from RDP 2014-2020,
etc.) and other relevant sectoral and socio-economic data from the project area. Analysis presents
comprehensive overview of the measures executed on the basis of existing sectoral plans and evaluation
of effectiveness of the past management of Natura 2000 sites Kočevsko. Based on analyzed data,
objectives for the improvement of the current management and sectoral cooperation will be suggested.
Multiple meetings with key stakeholders (foresters, hunters, anglers, agriculture advisors, key forest
owners, etc.) were organized to help us prepare sectoral analysis and a lot of effort was put into
motivating them to participate in project workshops.
Results of the analysis will be presented to key stakeholders in 3 sectoral workshops (forestry and
hunting, fishery and spatial planning) and one general workshop. We expect that the results of the
analysis will be verified, updated and validated by the key stakeholders.
1. SPLOŠEN OPIS PROJEKTNEGA OBMOČJA
1.1 Lokacija in meje območja
Projektno območje Kočevsko se nahaja v južnem delu Slovenije in obsega 106.809 ha. V celoti obsega
SCI in SPA Natura 2000 območje Kočevsko. Na jugu z reko Kolpo meji z Republiko Hrvaško. Večina
območja leži na razgibanem kraškem terenu, s številnimi gorskimi grebeni in kraškimi dolinami. Grebeni
potekajo v smeri jugovzhod- severozahod. Najvišje točke območja so: Goteniška gora z najvišjim vrhom
Goteniški Snežnik (1289 m), Velika gora, Stojna, Kočevska Mala gora, Kočevski Rog in Poljanska gora.
Najnižja točka je ob Kolpi pri vasi Radenci (180 m). Glavna podolja so Kočevsko polje, podolja, ki
povezujejo Gotenico in Kočevsko Reko, Dragarska dolina, Loški potok, Kostelska raven pod Stružnico in
Poljanska dolina.
Slika 1. Projektno območje Kočevsko.
1.2 Fizične značilnosti območja
Projektno območje ima precej heterogeno klimo, saj se tu mešata interferenčni in preddinarsko predpanonski klimatski tip. Za prvega je značilen dotok toplih in vlažnih zračnih mas iz Mediterana, ki se
pri dviganju ob gorovjih ohlade in povzroče visoke padavine z izrazitim jesenskim maksimumom. Za
preddinarsko - predpanonski tip so značilni temperaturni ekstremi celinskega podnebja in enakomernost
padavin. Območje sodi med predele z nadpovprečno količino padavin v Sloveniji. Količina padavin se
povečuje z naraščajočo nadmorsko višino. Več padavin je na JZ in J pobočjih. Povprečna letna količina
padavin znaša okoli 1.500 mm, največ jih pade spomladi v juniju in jeseni v oktobru. Območje je
razprostrto na razgibanem kraškem terenu ter polno z gozdom prekritimi gorskimi grebeni in dolinami.
Srednja letna temperatura je 8,3 °C. Temperaturna nihanja so velika (minimalno -34 °C in maksimalno 35
°C).
Največji del območja gradijo karbonatne kamnine triade, jure in krede. V apnenčastem svetu so razvite
vse značilne kraške oblike: najštevilnejše so kraške doline ali vrtače najrazličnejših velikosti in globin,
kraški žlebiči in ponve kot začetni znaki zakrasevanja, kraške udorne jame (koliševke), kraški kotliči,
brezna, kraške jame, suhe, vodne in ledene, suhe uvale, zatrepne (zagatne), slepe in viseče kraške doline,
kraška polja kot največje morfogenetske tvorbe kraškega reliefa, prepadi, gorske strme stene in skalovje
ter kraški izviri, požiralniki, bruhalniki, estavele, presihajoči potoki in ponikalnice.
Apnenci in dolomiti so tod čisti, vsebujejo le malo (okoli 1 %) netopnega ostanka, kar povzroča
specifično pokarbonatno tlotvorbo. Tu so prisotne vse stopnje in prehodi v talni genezi: surova
kamenišča, rendzine, rjava pokarbonatna tla, rjava pokarbonatna sprana (lesivirana) tla, opodzoljena in
psevdooglejena tla. Slednji dve obliki se pojavljata zlasti v terenskih depresijah in ob vznožju pobočij,
kjer so se globokemu pokarbonatnemu koluviju pridružile še nekatere silikatne komponente.
Največ gozda je na rjavih pokarbonatnih tleh na apnencu. Ta so posebno v žepih globoka in dobro
preskrbljena s hranili in vodo. Tlotvorni procesi na dolomitu, ki je slabše topen kot apnenec, a lažje
prepereva, so drugačni. Zaradi slabše topnosti dolomiti manj razpadajo, površinsko in globinsko. Površje
je gladko, zaobljeno, brez večje kamnitosti. Globina tal je enakomerna. Na dolomitih je predvsem mnogo
rendzin. Vodne razmere za globje zakoreninjeno drevje so tu slabše. Zlasti če so takšna plitva tla v
pobočju ali na grebenih, je za njih značilna večja sušnost.
Tla na obrobju dolin, v dolinah in kotlinah ter ob vznožju pobočij so zgrajena iz bolj ali manj globokega
pokarbonatnega koluvija ali tudi aluvialno prinešenih glinasto – ilovnatih pokarbonatnih ostankov (v
nižjih legah), z manjšo ali večjo količino silikatne primesi. Tod so razvita rjava izprana (lesivirana) in
rjava podzolasta tla. Posebno skupino predstavljajo še pleistocenski ilovnato-glinasti nanosi z rdečerjavimi podzolastimi tlemi, ki se pojavljajo le mestoma v dolinah ter niso velikega pomena za gozdno
vegetacijo na območju (GGN GGO Kočevje, 2012).
Območje odlikujeta tako površinska kot tudi kraška (podzemska) rečna mreža. Vode odtekajo v porečja
Save in njenih pritokov Krke in Kolpe. Razen Kolpe, Krke in Čabranke, v samem območju ni večjih
nadzemnih vodnih virov. Ostali vodotoki so po svoji naravi kraški. Kraško rečno mrežo (okrog 80 %
površine območja) sestavljajo številni izviri, ponori ter deloma površinski deloma podzemski vodotoki.
Površinski vodotoki so vezani predvsem na kraška polja, ki ob vstopu na karbonatne kamnine poniknejo v
podzemski svet.
1.3 Viri
- Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kočevje (2011-2020). zavod za
gozdove Slovenije, območna enota Kočevje, 2012.
- Celovit prostorski plan za Regijski park Kočevsko-Kolpa. Acer, Novo mesto, 1995.
2. PROSTOR IN RABA
2.1 Raba tal
Na projektnem območju prevladujejo gozdovi. Analiza grafičnih podatkov evidence dejanske rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 20.10.2014 je pokazala, da je gozdov preko 90 % celotne površine
projektnega območja. Po deležu celotne površine območja jim sledijo trajni travniki (5,6 %) in kmetijska
zemljišča v zaraščanju (1,1 %), ostale rabe, zajemajo po manj kot 1 % površine.
Preglednica 1. Raba tal glede na evidenco dejanske rabe zemljišč (Vir: Dejanska raba – 20.10.2014 – MKO).
ID
RABE
1100
1180
1211
1221
1222
1240
1300
1410
1420
1500
1600
1800
2000
3000
4210
4220
5000
6000
7000
RABA
Njiva
Trajne rastline na njivskih površinah
Vinograd
Matičnjak
Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak
Ostali trajni nasadi
Trajni travnik
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
Plantaža gozdnega drevja
Drevesa in grmičevje
Neobdelano kmetijsko zemljišče
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
Gozd
Pozidano in sorodno zemljišče
Trstičje
Ostalo zamočvirjeno zemljišče
Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom
Vode
Skupaj projektno območje Kočevsko
Površina (ha)
154,58
0,38
7,87
2,01
247,83
1,88
5965,13
1122,21
3,69
833,35
374,07
389,88
96656,61
854,21
1,17
1,56
24,25
4,37
110,02
106755,07
Površina
(%)
0,1
0,0
0,0
0,0
0,2
0,0
5,6
1,1
0,0
0,8
0,4
0,4
90,5
0,8
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
100,0
Slika 2. Raba tal glede na evidenco dejanske rabe zemljišč.
2.2 Stanje občinskih prostorskih načrtov
Občinski prostorski načrt (OPN) je sprejet v 9 občinah na projektnem območju (Cerknica, Črnomelj,
Dolenjske Toplice, Loška dolina, Loški Potok, Ribnica, Semič, Sodražica in Žužemberk).
Preglednica 2. Stanje občinskih prostorskih načrtov.
Občina
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Plan je sprejet
ne
da
da
ne
da
ne
ne
da
da
ne
da
da
da
da
Faza postopka
ne
dopolnjen osnutek
dopolnjen osnutek
osnutek – smernice
osnutek – smernice
2.3 Osnovna namenska raba prostora
Slika 3. Osnovna namenska raba projektnega območja.
Na podlagi pridobljenih občinskih prostorskih načrtov smo pripravili karto osnovne namenske
rabe prostora na projektnem območju. Iz karte je razvidno, da na območju močno prevladujejo
gozdna zemljišča, sledijo kmetijska zemljišča.
2.4 Podrobnejša namenska raba prostora
Na spodnji karti prikazujemo nekatera območja podrobnejše namenske rabe, katerih umeščanje v
prostor zahteva večjo mero usklajevanja in sodelovanja najrazličnejših deležnikov.
Slika 4. Podrobnejša namenska raba prostora.
2.5 Viri
-
http://rkg.gov.si/GERK/.
Občinski prostorski načrti (OPN), katere smo pridobili s strani občin.
http://arhiv.mm.gov.si/mop/interno/.
3. VARSTVO NARAVE
3.1 Zavarovana območja
Pretežni del projektnega območja nima statusa zavarovanega območja. Večji del območja je predlagan za
regijski park državnega pomena (99556 ha). Na celotnem projektnem območju je skupno 19 zavarovanih
območij (7 točkovnih in 12 območij). Vsa točkovna zavarovanja so naravni spomeniki. Od ploskovnih
zavarovanih območij je 9 naravnih spomenikov, 1 naravni rezervat, 1 krajinski park in 1 regijski park s
skupno površino 1524 ha.
Preglednica 3. Zavarovana območja.
ID
1226
1227
1228
1229
1231
1232
1233
IME
Ahnenloch
Cinkov križ
Ledena jama pri Jelenici
Ledena jama pri Kunču
Velika Knežja jama
Črmošnjiška jelka
Jazbina
VRSTA ZO
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
1117
1206
1230
1234
1235
1812
3897
4039
4045
4048
4049
4051
Željnske jame
Pragozd Pečke
Podsteniška koliševka
Pihalnik
Rožeška koliševka
Mirtoviški potok
Krajinski park Kolpa
Kolpa
Dečinska stena
Velika stena nad Radenci
Fortunova brajda
Kobiljača
naravni spomenik
naravni rezervat
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
krajinski park
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
Slika 5. Zavarovana območja znotraj projektnega območja.
3.2 Naravne vrednote
V Registru naravnih vrednot RS je za projektno območje vpisanih 86 točkovnih naravnih vrednot (29 %
je naravnih vrednot državnega pomena), 111 območij (poligonov) naravnih vrednot (52 % je naravnih
vrednot državnega pomena) in 886 jamskih objektov. Prevladujejo drevesne naravne vrednote (46 %),
sledijo hidrološke in ekosistemske naravne vrednote.
1083 naravnih vrednot na projektnem območju predstavlja 9 % vseh naravnih vrednot vpisanih v register
RS (12.154 vpisov oziroma 3.071 naravnih vrednot in 9.083 jam) (Vir: Pravilnik o spremembah
Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 93/2010). Seznam naravnih vrednot
je naveden v Prilogi 2.
Slika 6. Naravne vrednote znotraj projektnega območja.
3.3 Ekološko pomembna območja (EPO)
Na podlagi Uredbe o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/2013, 99/2013) je za
projektno območje določenih osem poligonov ekološko pomembnih območij (EPO): Kočevsko, Ribniška
dolina, Gorjanci, Kolpa, Lahinja, Krka – reka, Dobličica in Osrednje območje življenjskega prostora
velikih zveri ter štiri ekološko pomembna območja jame: Mrzla jama pri Ložu, Vodna jama v Jelendolu,
Jama v Šahnu in Bilpa. Pokritost projektnega območja z EPO je 100 %. Opisi EPO so v Prilogi 3.
Slika 7. Ekološko pomembna območja znotraj projektnega območja.
Preglednica 4. Ekološko pomembna območja.
KODA
30117
30137
30143
30151
31100
34500
61400
64700
64800
65100
66300
80000
IME
STATUS
Mrzla jama pri Ložu
Vodna jama v Jelendolu
Jama v Šahnu
Bilpa
Kočevsko
Ribniška dolina
Gorjanci
Kolpa
Lahinja
Krka – reka
Dobličica
Osrednje območje življenjskega prostora
velikih zveri
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
EPO
POVRŠINA (HA)
/
/
/
/
99946
1,2
20,9
6853
0,1
2,6
0,9
105862
3.4 Posebna varstvena območja – območja NATURA 2000
Znotraj projektnega območja se pojavljajo trije statusi ekološkega omrežja Nature 2000: potencialno
posebno ohranitveno območje (pSCI), posebno ohranitveno območje (SCI) in posebno varstveno območje
(SPA). Območji z največjo površino, določeni po ptičji (97935 ha) in habitatni direktivi (106794 ha) sta
SPA in SCI Kočevsko in skupaj hkrati v celoti predstavljata obseg projektnega območje. V manjšem
obsegu sta prisotni še Natura 2000 območji Divji potok in Kolpa. Projektno območje meji na naslednja
Natura območja: Rinža, Ribniška dolina in Vrčica, ki jih zaradi zanemarljivega deleža v območju, v
nadaljevanju ne omenjamo.
Preglednica 5. Natura 2000 območja.
KODA
SI3000175
SI3000263
SI3000387
SI5000013
IME
Kolpa
Kočevsko
Divji potok
Kočevsko
STATUS
pSCI, SCI
pSCI, SCI
pSCI
SPA
POVRŠINA (HA)
5,9 ha
106.794 ha
8,3 ha
97.935 ha
Slika 8. Ekološka mreža Natura 2000 na projektnem območju.
Na projektnem območju je 11 habitatnih tipov. Območje sodi med najbolj gozdnata območja Natura 2000
v Sloveniji. Gozdovi poraščajo 98797 ha (92 % celotnega območja). Prevladujejo ohranjena
kvalifikacijska gozdna habitatna tipa 91K0 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion) in
9110 Bukovi gozdovi Luzulo- Fagetum). Kvalifikacijski gozdni habitatni tipi so še: 91L0 Ilirski hrastovobelogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) in 9180* Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na
pobočnih gruščih.
Na projektnem območju so ob večini dobro ohranjenih površinskih vodotokov določeni kvalifikacijskih
habitatni tipi: 3260 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion
fluitantis in Callitricho-Batrachion in 7220* Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion). Ob manjših in večjih
površinskih vodotokih so ohranjena območja s kvalifikacijskim habitatnim tipom 91E0* Obrežna
vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion,
Alnion incanae, Salicion albae)).
Ekstenzivno kmetijstvo je oblikovalo tudi ohranjeno kulturno krajino. Tako so na projektnem območju
kvalifikacijski habitatni tip 6110* Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi) in 6210(*)
Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča
kukavičevk).
Preplet ohranjenih gozdov in vodotokov ter ekstenzivne kmetijske krajine je primeren habitat za številne
kvalifikacijske vrste. Po habitatni direktivi je določenih 48 kvalifikacijskih vrst (6 prednostnih), po ptičji
direktivi pa 16 vrst.
Veliko kvalifikacijskih vrst je vezanih na gozdni prostor. Območje je ključno za ohranjanje hroščev:
rogač (Lucanus cervus), alpski kozliček (Rosalia alpina), bukov kozliček (Morimus funereus), škrlatni
kukuj (Cucujus cinnaberinus), močvirski krešič (Carabus variolosus) in brazdar (Rhysodes sulcatus) edina znana lokaliteta v Sloveniji.
Ekstenzivne kmetijske površine, ohranjena vodna vegetacija in gozdni prostor je pomemben za netopirje
(7 kvalifikacijskih vrst), ribe (12 kvalifikacijskih vrst) in velike zveri (volk (Canis lupus), rjavi medved
(Ursus arctos), navadni ris (Lynx lynx).
Velike kompleksne površine ohranjenih gozdov so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja kozače
(ocena populacije 150-170 parov). Skupaj z območjem Natura 2000 SPA Snežnik - Pivka je Kočevsko
najpomembnejše območje za to vrsto. Na območju je prisotna vitalna populacija koconogega čuka
(Aegolius funereus) (50 do 80 parov) in populacija malega skovika (Glaucidium passerinum) (20 do 30
parov).
Pomembna skupina na območju kočevskih gozdov so žolne. Najpogostejša je črna žolna (Dryocopus
martius) z 80 do 150 pari in pivka (Picus canus) z 80 do 100 pari. Vijeglavka (Jynx torquilla) z 150 do
200 pari naseljuje gozdne robove in zaraščajoče kmetijske površine. Starejše razvojne faze bukovih in
jelovo bukovih gozdov z velikim deležem mrtve mase in nizko intenziteto gospodarjenja so življenjski
prostor belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos), ki je na območju prisoten najmanj z 10 do 15 pari. V
povezavi z območjem Natura 2000 Snežnik –Pivka je projektno območje ključno za ohranjanje ugodnega
stanja belohrbtega detla v Sloveniji (več kot 80 % populacije) ter pomembno za ohranjanje ugodnega
stanja triprstega detla (Picoides tridactylus), ki naseljuje tudi višje predele jelovo bukovih gozdov.
V gozdnem prostoru so prisotni dve vrsti gozdnih kur. Divji petelin (Tetrao urogallus) naseljuje grebene
in vrhove predvsem v Goteniški in Veliki gori. Na celotnem območju je v habitatih z razvito grmovno in
zeliščno plastjo prisoten gozdni jereb (Bonasa bonasia).
Na jezeru v Kočevski reki se prehranjuje par orla belorepca (Haliaeetus albicilla). Ostenja nad Kolpo in
skalnati osamelci so gnezditveni habitat sokola selca (Falco peregrinus) in planinskega orla (Aquila
chrysaetos) (1 do 2 para).
Preglednica 6. Pregled območij Natura 2000 in evropsko pomembnih vrst in habitatni tipov, ki se nahajajo znotraj
projektnega območja.
KODA
IME
STATUS
SI3000175
Kolpa
pSCI, SCI
VRSTE IN HABITATNI TIPI ZNOTRAJ PROJEKTNEGA OBMOČJA
Sesalci:
vidra (Lutra lutra).
Ribe:
platnica (Rutilus pigus),
zvezdogled (Gobio uranoscopus),
sulec (Hucho hucho),
pohra (Barbus meridionalis),
pegunica (Chalcalburnus chalcoides),
zlata nežica (Sabanejewia aurata),
upiravec (Zingel streber),
kapelj (Cottus gobio),
Kesslerjev globoček (Gobio kessleri),
velika nežica (Cobitis elongata),
potočni piškurji (Eudontomyzon spp.).
Plazilci:
močvirska sklednica (Emys orbicularis).
Mehkužci:
KODA
IME
STATUS
VRSTE IN HABITATNI TIPI ZNOTRAJ PROJEKTNEGA OBMOČJA
navadni škržek (Unio crassus).
SI3000263
Kočevsko
pSCI, SCI
Habitatni tipi:
3260 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez
Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion.
Sesalci:
širokouhi netopir (Barbastella barbastellus),
veliki navadni netopir (Myotis bechsteini),
mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros),
veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum),
južni podkovnjak (Rhinolophus euryale),
vejicati netopir (Myotis emarginatus),
navadni netopir (Myotis myotis),
volk (Canis lupus*),
rjavi medved (Ursus arctos*),
ris (Lynx lynx),
vidra (Lutra lutra).
Dvoživke:
hribski urh (Bombina variegata),
veliki pupek (Triturus carnifex).
človeška ribica (Proteus anguinus) *.
Žuželke:
brazdar (Rhysodes sulcatus),
alpski kozliček (Rosalia alpina*),
bukov kozliček (Morimus funereus),
veliki frfotavček (Leptidea morsei),
veliki studenčar (Cordulegaster heros),
močvirski krešič (Carabus variolosus),
gozdni postavnež (Euphydryas maturna),
škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus),
črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria*),
močvirski krešič (Carabus variolosus),
drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti),
rogač (Lucanus cervus).
Raki:
navadni koščak (Austropotamobius torrentium*).
Rastline:
navadna obročnica (Adenophora lilifolia),
Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana),
mah Dicranum viride,
mah Buxbaumia viridis.
Mehkužci:
ozki vrtenec (Vertigo angustior),
drobni svitek (Anisus vorticulus),
navadni škržek (Unio crassus).
Ribe:
potočni piškurji (Eudontomyzon spp.),
sulec (Hucho hucho),
platnica (Rutilus pigus),
zvezdogled (Gobio uranoscopus),
pezdirk (Rhodeus sericeus amarus),
pohra (Barbus meridionalis),
pegunica (Chalcalburnus chalcoides),
zlata nežica (Sabanejewia aurata),
navadna nežica (Cobitis taenia),
kapelj (Cottus gobio),
KODA
IME
STATUS
VRSTE IN HABITATNI TIPI ZNOTRAJ PROJEKTNEGA OBMOČJA
velika nežica (Cobitis elongata).
SI3000387
Divji potok pSCI
SI5000013
Kočevsko
SPA
Habitatni tipi:
3260 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez
Ranunculion fluitantis in Callitricho- Batrachion,
6110* Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi),
6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (FestucoBrometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk),
7220* Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion),
8160* Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem
pasu,
8310 Jame, ki niso odprte za javnost,
9110 Bukovi gozdovi (Luzulo-Fagetum),
9180* Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih,
91K0 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)),
91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio- Carpinion),
91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus
glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)).
Raki:
navadni koščak (Austropotamobius torrentium*).
Ptice:
belohrbti detel (Dendrocopos leucotos),
triprsti detel (Picoides tridactylus),
belorepec (Haliaeetus albicilla),
črna žolna (Dryocopus martius),
gozdni jereb (Bonasa bonasia),
divji petelin (Tetrao urogallus),
koconogi čuk (Aegolius funereus),
kozača (Strix uralensis),
mali muhar (Ficedula parva),
mali skovik (Glaucidium passerinum),
pivka (Picus canus),
planinski orel (Aquila chrysaetos),
sokol selec (Falco peregrinus),
sršenar (Pernis apivorus),
vijeglavka (Jynx torquilla),
rjavi srakoper (Lanius collurio).
Preglednica 7. Habitatni tipi znotraj projektnega območja (ekološke zahteve HT so navedene v Prilogi 4).
3260 Vodotoki v nižinskem in
montanskem pasu z vodno
vegetacijo zvez Ranunculion
fluitantis in CallitrichoBatrachion
SI3000263 Kočevsko
Velikost cone
(ha)
SDF ocene
znotraj
projektnega
območja
61
Ugodno (b)
SI3000175 Kolpa
3,3
Ugodno (b)
Ohraniti velikost, specifične lastnosti,
strukture
6110* Skalna travišča na
bazičnih tleh (Alysso-Sedion
albi),
SI3000263 Kočevsko
1095
Ugodno (a)
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata; izboljšati kvaliteto
habitatnega tipa
Habitatni tip
Območje Natura 2000
PUN 2000 usmeritev
Ohraniti velikost, specifične lastnosti,
strukture
6210(*) Polnaravna suha
travišča in grmiščne faze na
karbonatnih tleh (FestucoBrometalia) (*pomembna
rastišča kukavičevk),
7220* Lehnjakotvorni izviri
(Cratoneurion),
SI3000263 Kočevsko
7488
Ugodno (b)
obnoviti strukture, lastnosti in rabo
habitata
SI3000263 Kočevsko
25
Ugodno (b)
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata
8160* Srednjeevropska
karbonatna melišča v
submontanskem in
montanskem pasu,
8210 Karbonatna skalnata
pobočja z vegetacijo skalnih
razpok
8310 Jame, ki niso odprte za
javnost
9110 Bukovi gozdovi (LuzuloFagetum)
SI3000263 Kočevsko
1095
Ugodno (b)
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata; izboljšati kvaliteto
habitatnega tipa
SI3000263 Kočevsko
1095
Ugodno (b)
izboljšati kvaliteto habitatnega tipa
SI3000263 Kočevsko
106794
Ugodno (a)
SI3000263 Kočevsko
1195
Ugodno (b)
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata
9180* Javorovi gozdovi (Tilio- SI3000263 Kočevsko
Acerion) v grapah in na
pobočnih gruščih
91K0 Ilirski bukovi gozdovi
SI3000263 Kočevsko
(Fagus sylvatica (AremonioFagion))
7927
Ugodno (b)
57321
Ugodno (b)
91L0 Ilirski hrastovobelogabrovi gozdovi
(Erythronio- Carpinion)
SI3000263 Kočevsko
2842
Ugodno (b)
91E0* Obrečna vrbovja,
jelševja in jesenovja
(mehkolesna loka); (Alnus
glutinosa in Fraxinus excelsior
(Alno-Padion, Alnion incanae,
Salicion albae))
SI3000263 Kočevsko
233
Ugodno (b)
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata; izboljšati kvaliteto
habitatnega tipa
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo
habitata
ohraniti strukture, lastnosti in rabo
habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo
habitata
obnoviti površino habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo
habitata
Preglednica 8. Kvalifikacijske vrste znotraj projektnega območja, ki so vezane na gozdni prostor (ekološke zahteve vrst so
navedene v Prilogi 5).
Območje
Natura 2000
Vrsta
Velikost
cone vrste
znotraj
SDF ocena
projektnega
območja
100800
Ugodno (a)
PUN 2000 USMERITVE
širokouhi netopir
(Barbastella
barbastellus)
SI3000263
Kočevsko
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati kvaliteto cone vrste;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati kvaliteto cone vrste;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati kvaliteto cone vrste
veliki navadni
netopir (Myotis
bechsteini)
SI3000263
Kočevsko
100800
Ugodno (a)
mali podkovnjak
(Rhinolophus
hipposideros)
SI3000263
Kočevsko
36263
Ugodno (b)
Do 165 osebkov
veliki podkovnjak
(Rhinolophus
ferrumequinum)
južni podkovnjak
(Rhinolophus
euryale)
SI3000263
Kočevsko
24972
Ugodno (b)
Do 450 osebkov
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
SI3000263
Kočevsko
3981
Ugodno (b)
Do 80 osebkov
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati kvaliteto cone vrste
vejicati netopir
(Myotis
emarginatus)
navadni netopir
(Myotis myotis)
volk (Canis
lupus*)
SI3000263
Kočevsko
14102
Ugodno (b)
SI3000263
Kočevsko
SI3000263
Kočevsko
17962
101244
Neugodno (c)
Do 200 osebkov
Ugodno (a)
rjavi medved
(Ursus arctos*)
SI3000263
Kočevsko
101321
Ugodno (a)
ris (Lynx lynx)
SI3000263
Kočevsko
101224
Ugodno (a)
vidra (Lutra lutra)
SI3000263
Kočevsko
410
Ugodno (b)
5,9
Ugodno (b)
SI3000175
Kolpa
hribski urh
(Bombina
variegata)
SI3000263
Kočevsko
106794
Ugodno (b)
veliki pupek
(Triturus carnifex)
SI3000263
Kočevsko
106794
Ugodno (b)
človeška ribica
SI3000263
(Proteus anguinus) Kočevsko
*
11611
Ugodno (a)
brazdar (Rhysodes
sulcatus)
SI3000263
Kočevsko
14769
Ugodno (b)
alpski kozliček
(Rosalia alpina*)
SI3000263
Kočevsko
59212 ha
Ugodno (a)
bukov kozliček
(Morimus
funereus)
SI3000263
Kočevsko
80439
Neugodno (c)
veliki studenčar
(Cordulegaster
heros)
SI3000263
Kočevsko
449
Ugodno (b)
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati kvaliteto cone vrste
ohraniti velikost populacije;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
obnoviti velikost populacije na referenčno
vrednost;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
obnoviti velikost populacije na referenčno
vrednost;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati strukture, lastnosti in rabo habitata
obnoviti velikost populacije na referenčno
vrednost;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
izboljšati strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(prehodi pod cesto)
določiti referenčno velikost populacije;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(prehodi pod cesto)
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitat;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(kemizem vode);
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitat;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(kemizem vode);
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(kemizem vode);
določiti strukture, lastnosti in rabe habitata
(naravna hidromorfologija jame)
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitat;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitat;
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitat;
določiti referenčno površino habitata
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitat;
določiti referenčno velikost populacije
močvirski krešič
(Carabus
variolosus)
SI3000263
Kočevsko
2703
Neugodno (c)
drobnovratnik
(Leptodirus
hochenwarti)
SI3000263
Kočevsko
13432
Ugodno (a)
veliki frfotavček
(Leptidea morsei)
SI3000263
Kočevsko
985
Ugodno (b)
gozdni postavnež
(Euphydryas
maturna)
SI3000263
Kočevsko
1033
Ugodno (b)
škrlatni kukuj
(Cucujus
cinnaberinus)
črtasti medvedek
(Callimorpha
quadripunctaria*)
SI3000263
Kočevsko
73400
Ugodno (a)
SI3000263
Kočevsko
10477
Ugodno (b)
rogač (Lucanus
cervus)
SI3000263
Kočevsko
76091
Ugodno (b)
močvirska
sklednica (Emys
orbicularis)
SI3000175
Kolpa
5,9
Ugodno (b)
navadni koščak
SI3000263
(Austropotamobius Kočevsko
torrentium*)
330
Ugodno (b)
SI3000387
Divji potok
Ugodno (b)
navadna obročnica
(Adenophora
lilifolia)
SI3000263
Kočevsko
5184 ha
Ugodno (a)
Scopolijev repnjak
(Arabis
scopoliana)
SI3000263
Kočevsko
52 ha
Ugodno (a)
mah Dicranum
viride
SI3000263
Kočevsko
78267
Ugodno (a)
mah Buxbaumia
viridis
SI3000263
Kočevsko
78267
Ugodno (b)
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitat;
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitat;
določiti referenčno površino habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitat
določiti referenčno velikost populacije;
ohraniti površino habitata;
določiti referenčno površino habitat;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
ohraniti površino habitata;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(brez tujerodnih vrst želv)
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitata;
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitata;
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednost;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(kemizem vode)
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
ohraniti površino habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ozki vrtenec
SI3000263
(Vertigo angustior) Kočevsko
905
Neugodno (c)
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
drobni svitek
(Anisus vorticulus)
SI3000263
Kočevsko
128
Neugodno (c)
določiti referenčno velikost populacije;
določiti referenčno površino habitata;
določiti strukture, lastnosti in rabo habitata
navadni škržek
(Unio crassus)
SI3000263
Kočevsko
93
Ugodno (a)
SI3000175
Kolpa
5,9
Ugodno (a)
belohrbti detel
(Dendrocopos
leucotos)
SI5000013
Kočevsko
12627
Neugodno (c)
10-15 parov
triprsti detel
(Picoides
tridactylus)
SI5000013
Kočevsko
127380
Ugodno (b)
30-40 parov
belorepec
(Haliaeetus
albicilla)
SI5000013
Kočevsko
1702
Neugodno (c)
1 par
črna žolna
(Dryocopus
martius)
SI5000013
Kočevsko
94292
Ugodno (b)
80-150 parov
gozdni jereb
(Bonasa bonasia)
SI5000013
Kočevsko
93101
Ugodno (b)
100-300 parov
divji petelin
(Tetrao urogallus)
SI5000013
Kočevsko
15748
Neugodno (c)
20-50 parov
koconogi čuk
SI5000013
(Aegolius funereus) Kočevsko
97526
Ugodno (b)
50-80 parov
kozača (Strix
uralensis)
97151
Ugodno (b)
150-170 parov
določiti referenčno velikost populacije;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(naravna hidromorfologija)
določiti referenčno velikost populacije;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(naravna hidromorfologija)
obnoviti velikost populacije na referenčno
vrednost (razmnoževanje);
obnoviti površino habitata (gozd);
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(razvojne faze gozda, lesna mrtva masa);
raziskati stanje struktur, lastnosti in rabe
habitata (lesna mrtva masa);
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
na referenčno vrednost (mir)
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(gozd, divjad)
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(gozd, divjad, mir, turizem);
izboljšati strukture, lastnosti in rabo habitata
(divjad)
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
SI5000013
Kočevsko
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
mali muhar
(Ficedula parva)
SI5000013
Kočevsko
12745
Neugodno (c)
20-50 parov
mali skovik
(Glaucidium
passerinum)
SI5000013
Kočevsko
97526
Ugodno (b)
20-30 parov
pivka (Picus
canus)
SI5000013
Kočevsko
96659
Ugodno (b)
80-100 parov
planinski orel
SI5000013
(Aquila chrysaetos) Kočevsko
10583
Ugodno (b)
1-2 para
sokol selec (Falco
peregrinus)
SI5000013
Kočevsko
17993
Ugodno (b)
6-7 parov
sršenar (Pernis
apivorus)
SI5000013
Kočevsko
97526
Ugodno (b)
15-20 parov
vijeglavka (Jynx
torquilla)
SI5000013
Kočevsko
97526
Ugodno (b)
150-200 parov
rjavi srakoper
(Lanius collurio)
SI5000013
Kočevsko
8007
Ugodno (b)
800-1300 parov
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(mir)
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(mir)
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata;
obnoviti strukture, lastnosti in rabo habitata
(košnja)
ohraniti velikost populacije na referenčni
vrednosti;
ohraniti površino habitata;
ohraniti strukture, lastnosti in rabo habitata
3.5 Analiza kompleksnega območja Natura 2000 Kočevsko
Posegi in dejavnosti znotraj območja Natura 2000 se izvajajo na način, da je neugoden vpliv na habitatne
tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Stanje vrst in habitatov je potrebno ohranjati v
ugodnem stanju. Vlada Republike Slovenije je v letu 2007 sprejela Operativni program – programa
upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2007 do 2013 (v nadaljevanju PUN 2000). PUN 2000
narekuje ukrepe prilagojene rabe naravnih dobrin, s katerimi se dosegajo varstveni cilji. Ker znotraj
projektnega območja prevladujejo vrste in habitatni tipi vezani na gozd in gozdni prostor, je prilagojeno
rabo gozda možno implementirati preko gozdarskega sektorja.
V skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007–2013 je bil v sodelovanju z
ZGS v postopku priprave naravovarstvenih smernic do sredine leta 2012 pripravljen generalni pregled
coniranja gozdnih območij Natura 2000 za celotno Slovenijo. Za potrebe gozdarskega načrtovanja je bila
v celoti izvedena tudi upravljavska conacija za območji Natura 2000 Kočevsko (po habitatni in ptičji
direktivi).
Slika 9. Upravljavske cone Natura 2000 znotraj projektnega območja.
Opomba: Natura 2000 SPA Kočevsko-Kolpa se je s popravkom Uredbe o ekološko pomembnih območjih v letu 2013
preimenovalo v SPA Kočevsko.
V Operativnem programu – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2007 do 2013 je
tudi seznam načrtov rabe naravnih dobrin – planov, ki so lahko neposredno potrebni za varstvo območij
Natura 2000. Za gozdarski sektor so to gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot (v
nadaljevanju GGN za GGE), za katere PUN 2000 definira podrobne varstvene cilje ter ukrepe za njihovo
doseganje.
Preglednica 9. Seznam naravovarstvenih smernic za GGN GGE znotraj projektnega območja, ki so bile izdelane v obdobju od
2007 do 2012.
IME GGE
Črnomelj
Adlešiči
Bloke
Draga
Gotenica
Grintovec
Koče
Kolpa
Kolpska dolina
LETO
IZDELAVE
2009
2012
2012
2010
2011
2009
2008
2012
2013
VELJAVNOST
NAČRTA
2010 - 2019
2013 - 2022
2013 - 2022
2011 - 2020
2012 - 2021
2010 - 2019
2009 - 2018
2013 - 2022
2014 - 2023
POVRŠINA (HA)
znotraj
KOMPLEKSNOST
projektnega
območja
kompleksne
4678
kompleksne
13
kompleksne
570
kompleksne
6113
kompleksne
3295
kompleksne
4339
kompleksne
3236
kompleksne
5772
kompleksne
8189
Loški potok
Mala gora Ortnek
Mirna gora
Mozelj
Obora SmukaStari log
2007
2011
2008 - 2017
2012 - 2021
POVRŠINA (HA)
znotraj
KOMPLEKSNOST
projektnega
območja
/
3346
kompleksne
1264
2008
2008
2012
2009 - 2018
2009 - 2018
2013 - 2022
kompleksne
kompleksne
kompleksne
4037
8063
1000
Požarje
Poljane
Poljanska dolina
Racna gora
Sodražica
Soteska
Stari trg
Straža - Toplice
Struge
Vrbovec
2007
2013
2013
2008
2007
2013
2010
2007
2011
2010
2008 - 2017
2014 - 2023
2014 - 2023
2009 - 2018
2008 - 2017
2014 - 2023
2011 - 2020
2008 - 2017
2012 - 2021
2011 - 2020
/
kompleksne
kompleksne
nekompleksne
/
kompleksne
kompleksne
/
kompleksne
kompleksne
224
4525
4413
1711
1133
1917
8315
691
370
1395
IME GGE
LETO
IZDELAVE
VELJAVNOST
NAČRTA
Preglednica 10. Ostale naravovarstvene smernice, ki so se delale na projektnem območju.
IME NAČRTA
Naravovarstvene smernice za lovsko
upravljavske načrte (2011-2020)
LETO
IZDELAVE
2011
OBMOČJE
Kočevsko belokranjsko
Novomeško
Notranjsko
Naravovarstvene smernice za
2010
gozdnogospodarske načrte
gozdnogospodarskih območij (2011 –
2020)
Kočevje
Novo mesto
Postojna
V preglednici 6 navajamo varstvene cilje in ukrepi, ki so bili v obdobju 2007–2012 po posameznih
upravljavskih conah navedeni v zgoraj navedenih naravovarstvenih smernicah oz. povzeti v navedenih
sektorskih načrtih.
Preglednica 11. Varstveni cilji in ukrepi z navezavo z upravljavskimi conami znotraj projektnega območja.
CONA
Celoten
gozdni
prostor
VRSTE
alpski kozliček, bukov
kozliček, črna žolna,
gozdni jereb, južni
podkovnjak, mali
podkovnjak, rogač,
belorepec, kozača,
srednji detel, veliki
frfotavček, Bukovi
gozdovi (LuzuloFagetum), Ilirski bukovi
gozdovi (Fagus sylvatica
(Aremonio-Fagion)),
Ilirski bukovi gozdovi
(Fagus sylvatica
(Aremonio-Fagion)),
Ilirski hrastovobelogabrovi gozdovi
(Erythronio-Carpinion)
CILJI
Ohranjanje ekoloških značilnosti
habitata kvalifikacijskih vrst: črne
žolne za vzdrževanje stabilne
populacije (40-60 gnezdečih
parov).pivke za vzdrževanje
stabilne populacije (90-120
gnezdečih parov). sršenarja za
vzdrževanje stabilne populacije
(15-25 gnezdečih
parov).Ohranjanje habitata
kozače, za vzdrževanje stabilne
populacije (150-170
parov).Ohranjanje habitata
srednjega detla za vzdrževanje
stabilne populacije (10-20
gnezdečih parov).
Zagotavljanje miru na staniščih
gozdnega jereba, gnezdiščih
sršenarja, belorepca.
Ohranjanje varovalne vloge
gozdov.
Ohranjanje značilne drevesne
sestave HT.
Ohranjanje biotopske funkcije
gozda.
A Srčna
cona
B
belohrbti detel, brazdar,
triprsti detel, mali
muhar, mali skovik
navadna obročnica,
planinski orel, sokol
selec
Ohranjanje habitata
kvalifikacijskih vrst za
vzdrževanje stabilne populacije
(belohrbti detel 10-15 gnezdečih
parov, koconogi čuk 50-80
gnezdečih parov mali skovik 2030 gnezdečih parov).
Zagotavljanje miru na gnezdiščih
koconogega čuka.
Ohranjanje ekoloških značilnosti
na rastiščih navadne obročnice.
Zagotavljanje miru na gnezdiščih
planinskega orla, sokola selca.
UKREP
Puščanje mrtve mase, habitatna drevesa (vsaj 3%
odmrle in odmirajoče biomase, predvsem odraslega
drevja, od celotne lesne zaloge, puščanje odmirajočih
dreves, sušic, dreves z dupli ).
Ekocelice, gozdni rezervati (na 3% površine cone
oblikuje gozdne rezervate ali ekocelice).
Ohranjanje grmovne in zeliščne vegetacije (prehodi
med gozdnimi in negozd. površinami, vzdrževanje
gozdnih jas in robov, ohranja se pestra zeliščna in
grmovna vegetacija na gozdnih jasah, gozdnih
robovih in ob cesta).
Specifičen način gospodarjenja z gozdovi (zagotavlja
se svetel gozd, primeren za gozdne mravlje in z
bogato zastopano zeliščno plastjo, zagotavlja
strukturno in vrstno pestre sestoje s poudarkom na
plodonosnih drevesnih in grmovnih vrstah, v polmeru
30 m od znanih gnezd ).
Ohranjanje
mozaičnosti
krajine,
koridorjev
(ohranjanje sklenjenih mejic, obrežne lesne
vegetacije, gozdov ob vodotokih, zagotovi se
koridorska povezava izoliranih gozdnih otokov s
pogozdovanjem z domorodnimi drevesnimi vrstami).
Uravnoteženo razmerje razvojnih faz (ohranja se
strukturna raznolikost gozda, z najmanj 30% deležem
sestojev z odraslim drevjem ter predele z gostim
grmičevjem).
Vzpostavljanje mirnih con in zatočišč (v polmeru 400
m okoli znanih stanišč godnega jereba, v polmeru
200-600 m okoli znanih gnezd sršenarja, 300 m okoli
znanih gnezd belorepca).
Prilagojeno gospodarjenje v varovalnih gozdovih (v
pretežnem delu se ne izvaja ukrepov, na manjših
delih se izvaja ukrepe za krepitev varovalne
funkcije).
Naravna sestava drevesnih vrst (primeren delež
bukve, jelke, pospešuje naj se hrast, smrekove nasade
pa se s pospeševanjem listavcev prevede v naravnejše
sestoje).
Ekocelice, gozdni rezervati (ohranjanje obstoječih
rezervatov, predlagan naravni rezervat -ohranjanje
brez gospodarjenja).
Ekocelice, gozdni rezervati (na vsaj 3% površine
cone oblikuje gozdne rezervate ali ekocelice,
ohranjanje obstoječih rezervatov).
Puščanje mrtve mase, habitatna drevesa (ohranja se
odmirajoča drevesa in drevesa z dupli, pušča se
odmrlo stoječe drevje in sušice, predvsem listavcev,
tako da delež odmrle lesne mase znaša najmanj 3%
od LZ).
Naravna sestava drevesnih vrst (nadomešča se
sekundarne sestoje iglavcev z domorodnimi
listopadnimi drevesnimi vrstami).
Vzpostavljanje mirnih con in zatočišč.
Ohranjane rastišč rastlinskih vrst (ohranja
presvetljene gozdne sestoje, jase in gozdni rob).
Vzpostavljanje mirnih con in zatočišč (250-750 m
okoli znanih gnezd planinskega orla in sokola selca.
CONA
C
VRSTE
veliki studenčar
CILJI
Ohranjanje ekoloških značilnosti
habitata velikega studenčarja.
D
divji petelin
Ohranjanje habitata divjega
petelina za vzdrževanje stabilne
populacije (4 rastišča).
G
Obrečna vrbovja,
jelševja in jesenovja
(mehkolesna loka)
(Alnus glutinosa in
Fraxinus excelsior
Zagotavljanje miru na rastiščih
divjega petelina.
Ohranjanje biotopske funkcije
gozda.
UKREP
Specifičen način gospodarjenja z gozdovi (prebiralna
sečnja, malopovršinsko gospodarjenje, ohranjanje
presvetljenega gozda, še posebej v pasu priobalnega
zemljišča).
Ohranjanje grmovne in zeliščne vegetacije (mehke in
široke prehode med gozdnimi in negozd. površinami,
pomlajevanje se prepušča naravni sukcesiji,
podaljšuje se pomladitvene dobe).
Specifičen način gospodarjenja z gozdovi (zgotavlja
se svetel gozd, primeren za gozdne mravlje in z
bogato zastopano zeliščno plastjo, zagotavlja
strukturno in vrstno pestre sestoje).
Vzpostavljanje mirnih con in zatočišč (polmeru 250750 m okoli znanih rastišč divjega petelina).
Puščanje mrtve mase, habitatna drevesa (vsaj 3% od
LZ)
3.6 Študija umeščanja ukrepov GOPS za obdobje 2014–2020 znotraj projektnega območja
Zavod RS za varstvo narave je v letu 2013 v okviru projekta LIFE+ narava LIFE11NAT/SI/880,
Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020, izvedel študijo umeščanja
ukrepov gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov (GOPS) za obdobje 2014-2020
tudi za Natura 2000 območji Kočevsko. S tem dokumentom so bila podana izhodišča za umestitev
ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih, kar je tudi vsebina predloga nove politike na
področju programiranja razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Ti ukrepi predstavljajo edini
razpoložljiv finančni vir, preko katerega bi se kljub mobilizaciji lesnega fonda iz gozdov omogočilo
prilagojeno gospodarjenje z gozdovi za nekatere tarčne vrste opredeljene v projektu.
S strani Zavoda je bilo predlagano, da se v shemo Programa razvoja podeželja za obdobje veljavnosti od
2014 do 2020 vključita dva ukrepa: ekocelice brez ukrepanja za vrste kot sta triprsti detel in belohrbti
detel ter ekocelice z ukrepanjem za divjega petelina in gozdnega jereba.
Preglednica 12. Določitev standardov na podlagi obstoječe zakonodaje in programskega okvirja.
UKREP
CILJI
Standard
Ekocelice
brez Ohranjanje
površin
brez
ukrepanja (velikosti gospodarjenja,
od 0,5 do 30 ha) 1
Povečevanje deleža mrtve mase
(predvsem
v
razširjenem
debelinskem razredu).
Ekocelice z
Ohranjanje ugodnega stanja
ukrepanjem
habitatov za določene vrste:
- struktura,
(velikosti od 0,5 do
- velikost,
30 ha)
- funkcija.
1 do (3%) 2
Nadstandar
d
1 - 3- 5 %
3%3
3- 5 %
Ekocelica z
ukrepanjem na
aktivnem
rastišču
divjega
petelina –
časovna
komponenta 4
Mreža
ekocelic na
območju
divjega
petelina
Preglednica 13. Analiza obstoječega stanja in postavitev ciljev.
POV.
GOZD
A
POVR.
REZER
VATOV
DELEŽ
OBSTOJEČE
REZERV EKOCELICE
ATOV
PREDLOG
CILJ
VZPOSTAVITVE*
95581
ha
1218 ha
1,3 %
Ohranjanje do 1650
ha ekocelic brez
ukrepanja
3% brez
gospodarjenj
a*
248 ha ekocelic z
ukrepanjem
1%
ekocelic z
ukrepanjem
1744,2 ha
*Ohranitev obstoječe mreže ekocelic in rezervatov.
VAROV
ALNI
GOZDO
VI
3889,4 ha
ZASEBN
O
LASTNI
ŠTVO
34 %
Večje površine ekocelic so mišljene le izjemoma predvsem zaradi pomanjkanja gozdnih rezervatov (belohrbti
detel). Bolj kot velikost je pomembna pravilna umestitev in razporejenost mreže ekocelic znotraj upravljavske cone.
1
V operativnem programu - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju
PUN2K) je navedena usmeritev, naj se v coni nekaterih kvalifikacijskih vrst (triprsti detel, belohrbti detel) na 3%
površine cone oblikuje gozdne rezervate ali ekocelice. Za nekatere vrste PUN 2000 narekuje oblikovanje 1 – 3%
gozdnih rezervatov ali ekocelic.
2
3
Delež mrtve mase je opredeljen v Pravilniku o varstvu gozdov, ki definira, naj se pri izbiri drevja za posek in
izvajanju sečnje in spravila lesa zagotoviti, da ob upoštevanju tveganja za prenamnožitev škodljivih organizmov v
gozdu ostane v povprečju vsaj 3% odmrlega lesa glede na lesno zalogo v rastiščno gojitvenem razredu. Odmrl les
mora biti čim bolj enakomerno razporejen in obsegati vse debelinske razrede, zlasti pa debelinski razred nad 30 cm.
Pravilnik o varstvu gozdov opredeljuje za divjega petelina le časovno omejitev del (od marca do junija na razdalji
500 m) in to le na območjih aktivnih rastišč. Izkušnje kažejo, da z obstoječim upravljanjem območij divjega petelina
ne moremo zagotavljati ugodnega stanja vrste na območjih Natura 2000.
4
Preglednica 14. Umestitev ukrepa.
CONA
CGP
SRČNA CONA
POVR.
CONE
95581
ha
POVR.
REZERVATOV
1218 ha
16330,3 564,3 ha
ha
CONA DIVJEGA Potrebno posodobiti cono
PETELINJA
PREDLOG
VZPOSTAVITVE
Ohranjanje do 1650
ha ekocelic brez
ukrepanja
Ohranjanje 355 ha
vzpostavljenih
ekocelic
248 ha ekocelic z
ukrepanjem
CILJNO STANJE
1650 ha
ekocelic brez
ukrepanja (skupaj z
rezervati 3%)
3 % celotnega
območja brez
gospodarjenja
3% cone divjega
petelina z
ukrepanjem
ZASEBNO
LASTNIŠTVO
34 %
28 %
Ukrep ekocelice brez ukrepanja naj se prednostno umešča v srčni coni, ekocelice z ukrepanjem pa v
neposredni bližini rastišč divjega petelina (po potrebi).
3.7 Prioritete vlaganja sredstev na gozdnih območjih Natura 2000 do leta 2020
Zavod RS za varstvo narave je v letu 2013 v okviru projekta LIFE+ narava LIFE11NAT/SI/880,
Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji 2014–2020, pripravil tudi
metodologijo za izbor nacionalnih prioritet gozdnih območij Natura 2000. Prioritetna območja Natura
2000 za pripravo projektov po Operativnem programu za izvajanje kohezijske politike 2014–2020 in
teritorialnem sodelovanju 2014–2020 so bila določena na podlagi naslednjih kriterijev:
1. Ocena stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po poročilu po Natura 2000 direktivah (po 17.
členu direktive o habitatih in 12. členu direktive o pticah).
2. Opredelitev cilja glede velikosti populacije oz. površine habitatnega tipa v programu upravljanja
Nature 2000 (PUN 2000).
3. Delež površine območja razširjenosti vrst in habitatnih tipov glede na EU.
Prioriteta območij je bila določena glede na število točk, ki jih je območje dobilo s seštevkom točk vseh
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju. Območja so bila razdeljena v štiri prioritetne razrede.
Slika 10. Prioritetna gozdna območja Natura 2000 za vlaganje sredstev.
Na osnovi metodologije je bilo ugotovljeno, da je projektno območje med najpomembnejšimi Natura
2000 območji glede vlaganj sredstev.
3.8 Podrobnejše varstvene usmeritve (Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od
2015 do 2020) za območje Natura 2000 Kočevsko.
V okviru projekta LIFE+ narava LIFE11NAT/SI/880, Operativni program upravljanja z območji Natura
2000 v Sloveniji 2015-2020, so se pripravile podrobnejše varstvene usmeritve za kvalifikacijske vrste
Natura 2000 za različne sektorje. Sklep vlade Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za okolje in prostor
RS, da se pri pripravi gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot zagotovi vključitev ciljev in
ukrepov oziroma usmeritev za kvalifikacijske vrste Natura 2000 v te načrte. Načrti gozdnogospodarskih
enot bodo prevzemali najmanj podrobne varstvene usmeritve, večinoma pa še natančneje določene
usmeritve in ukrepe, podane v naravovarstvenih smernicah. V smernicah bodo lahko navedene tudi druge
vsebine (usmeritve), ki so potrebne za doseganje podrobnega varstvenega cilja. V spodnji preglednici so
navedeni za vsako tarčno vrsto podrobnejši varstveni cilj, usmeritve, varstveni ukrep ter sektorski ukrep.
Preglednica 15. Podrobnejši varstveni cilj, usmeritve, varstveni ukrep ter sektorski ukrep za tarčne vrste.
PODRO
BNEJŠI
VARSTV VRSTA
ENI
CILJ
ohrani se belohrbti
SEKTOR
PODROBNEJŠE
VARSTVENE
USMERITVE
5% površine cone vrste
gozdarstvo
VARSTVENI
UKREP
vključiti varstveni
SEKTORSKI
UKREP
varovalni gozdovi,
detel
brez gospodarjenja
gozdovi brez
gospodarjenja
belorepec
divji
petelin
gozdarstvo
ekološkim zahtevam vrste gozdarstvo
prilagojeno gospodarjenje
40 m okoli gnezda
mir v okolici (500 m)
gnezda belorepca od 1.
januarja do 15. julija
gozdarstvo
vidno označene
pomlajevalne ograje
gozdarstvo
starejši debeljaki in
pomlajenci
gozdarstvo
presvetljeni sestoji z
rahlim ali pretrganim
sklepom krošenj
gozdarstvo
brez žičnih ograj in žičnic prostor
v coni vrste
gozdni
jereb
vidno označene
pomlajevalne ograje
gozdarstvo
svetel in strukturno pester gozdarstvo
gozd
triprsti
detel
strukturiran gozdni rob
gozdarstvo
5% površine cone vrste
brez gospodarjenja
gozdarstvo
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
spremeniti Pravilnik
o varstvu gozdov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte urejanja
prostora in izvajanje
posegov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
ekocelice brez
ukrepanja, brez
odpiranja zaprtih
predelov gozdov
ohranjati površine
gozdnih rezervatov
ekocelice z
ukrepanjem
vzpostaviti mirne
cone
vidno označevati
pomlajevalne ograje
vidno označevati
pomlajevalne ograje
varovalni gozdovi,
ekocelice brez
ukrepanja, brez
gozdovi brez
gospodarjenja
gozdarstvo
gozd z najmanj 50%
gozdarstvo
deležem sestojev z
odraslim drevjem
(razširjeni debelinski
razred B in C)
prisotnost vrste/vrst:
Jame, ki
niso odprte drobnovratnik, netopirji,
za javnost pestra jamska favna; edina
lokaliteta vrste
naravno stanje jam, brez
prostor
turistične rabe
človeška
ribica
raba prostora, ki ne
onesnažuje jam
prostor
prisotnost vrste
znanost
ob minimalnih pretokih v
izviru/izvirih in
jami/jamah nivo nitratov
do 10mg/l, nivo
pesticidov kot v pitni vodi
upravljanje
voda
prisotnost vrste
znanost
varstvo
narave
naravna hidromorfologija prostor
izvira/izvirov in jame/jam
se obnovi divji
na
petelin
deli gozda s pestro
zeliščno plastjo
(borovnica, brusnica,
malina)
gozdarstvo
mir na rastiščih in
zimovališčih divjega
petelina od 1. decembra
do 30. junija
gozdarstvo
gozdarstvo
gozdarstvo
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
razviti sistem
monitoringa
prisotnosti jamske
favne
vključiti varstveni
cilj v načrte urejanja
prostora in izvajanje
posegov
vključiti varstveni
cilj v načrte urejanja
prostora in izvajanje
posegov
razviti sistem
monitoringa
prisotnosti
vključiti izvir v
redni monitoring
voda ARSO
vzpostaviti dodatni
monitoring ob
minimalnih pretokih
razviti sistem
monitoringa
prisotnosti
vključiti varstveni
cilj v načrte urejanja
prostora in izvajanje
posegov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
spremeniti Pravilnik
o varstvu gozdov
odpiranja zaprtih
predelov gozdov
ohranjati površine
gozdnih rezervatov
ekocelice z
ukrepanjem
vzpostaviti mirne
cone
zapora cest
usmerjen turistični obisk
gozdni
jereb
varstvo
narave
brez fotografiranja na
varstvo
rastiščih
narave
bogato zastopana zeliščna gozdarstvo
in plodonosna grmovna
plast
brez žičnih ograj in žičnic prostor
v coni vrste
ekološkim zahtevam vrste lovstvo
prilagojeno upravljanje z
divjadjo
triprsti
detel
območja znotraj cone
gozdarstvo
vrste s povečanim
deležem stoječe mrtve
mase iglavcev vsaj 5% od
lesne zaloge, na ostalih
območjih znotraj cone
najmanj 3% mrtve mase
od lesne zaloge
belohrbti
detel
območja znotraj cone
vrste s povečanim
deležem stoječe mrtve
mase listavcev
belorepec
človeška
ribica
stari bukovi sestoji z
visokim deležem (50%)
debeljakov, sestoji v
obnovi in prebiralni
sestoji
brez fotografiranja na
gnezdu
raba prostora, ki ne
onesnažuje podzemnih
vod (podzemna tokova
proti Krki in Kolpi):
podrobnejše varstvene
usmeritve določijo
gozdarstvo
varstvo
narave
nadzor
komunikacijske
aktivnosti
komunikacijske
aktivnosti
vključiti varstveni
ekocelice z
cilj v načrte
ukrepanjem
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte urejanja
prostora in izvajanje
posegov
vključiti varstveni
cilj v LGN z
načrtovanjem
sektorskih ukrepov
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov /
puščati mrtva,
odmirajoča drevesa
in sušice, predvsem
odraslo stoječe
drevje iglavcev (vsaj
3-5 dreves na ha); ob
zamujenih
gradacijah
podlubnikov in
naravnih nesrečah
puščanti posamezna
poškodovana
drevesa
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov /
puščati mrtva,
odmirajoča drevesa
in sušice odraslega
drevja listavcev
vključiti varstveni
cilj v načrte
upravljanja GGO in
GGE z načrtovanjem
sektorskih ukrepov
komunikacijske
aktivnosti
vključiti nadzor
doseganja
varstvenega cilja v
program dela
inšpekcije /
preprečiti
naravovarstvene smernice
in mnenja
upravljanje
voda
onesnaževanje iz
komunalne čistine
naprave Kočevje,
onesnaževanje z
gnojnico iz prašičje
farme in izpiranje
jalovine v Rudniški
potok.
vključiti varstveni
cilj v Operativni
program odvajanja
in čiščenja
komunalnih
odpadnih voda
ustaviti
onesnaževanje iz
komunalne čistine
naprave Kočevje;
jama v Šahnu ustaviti
3.9 Viri
- Program upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020),
- Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000 (2007-2013)
- Študija umeščanja ukrepov – Gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov
(GOPS) za obdobje 2014-2020. ZRSVN, LIFE11NAT/SI/880, 2013.
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/LIFE_Upravljanje/A1_A2_Gozdarstvo_Priloga
_3_GOPS_ukrepi.pdf
- Metodologija za izbor nacionalnih prioritet območij Natura 2000. ZRSVN, LIFE11NAT/SI/880,
2015.
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/20150518_Metodologija_nacionalnih_prioritet_
N2k.pdf
4. GOZDARSTVO IN LOVSTVO
Sektorja gozdarstvo in lovstvo sta prepoznana kot ključna sektorja za upravljanje območja Natura 2000
Kočevsko, zato so bile v sklopu analize za ta dva sektorja izvedene kompleksne analize obstoječih
podatkovnih baz. Analiza, katero so pripravili na Zavodu za gozdove Slovenije, je zaradi obsežnosti
objavljena kot Priloga 1 tega dokumenta.
5. KMETIJSTVO
5.1 Kmetijska praksa in kraško podzemlje
Med številnimi dejavnostmi v prostoru in stanjem voda obstaja močna medsebojna odvisnost.
Problematika vloge kmetijstva v zaščiti podzemnih in površinskih vod je zelo kompleksna, saj se v tem
okviru soočata dejavnosti, ki sta med seboj dokaj težko združljivi. Kmetijstvo je vir različnih emisij, ki se
pogosto odražajo tudi v poslabšanju kakovosti vod oziroma vodnih virov (DUDDS 21, 2014).
Kmetijstvo ima pomemben vpliv na stanje voda. Problematično je točkovno in razpršeno onesnaževanje
iz kmetijstva, ki nastaja zaradi neustrezne (nepravilne ali prekomerne) uporabe živinskih gnojil (gnoj in
gnojnica ter gnojevka) oziroma mineralnih gnojil (dušik in fosfor) ali neustrezne rabe drugih organskih
gnojil (digestat, kompost, blato iz komunalnih čistilnih naprav). Navedeno je v kombinaciji z
neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč ob vodotokih (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno
namakanje ipd.) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) velikokrat vzrok za slabo
stanje voda (PRP, 2015).
Slika 11. Dejavnosti, ki povzročajo obremenitve površinskih in podzemnih voda (PZUV, 2014).
Obremenitve vodnih virov na ranljivih kraških teh pomenijo neposredno grožnjo podzemni favni in s tem
upad biotske raznovrstnosti. Podzemeljski habitati v Sloveniji so v svetu vodilni po bogastvu jamskih
živali. Vodna favna z 200 vrstami je sploh najbogatejša, kopenska s 150 vrstami pa zaostaja kvečjemu za
južnejšimi deli Dinarskega krasa (Sket in Zagmajster 2004). Med jamskimi živalmi je najbolj znana
človeška ribica, imenovana tudi močeril ali proteus (Proteus anguinus), dinarski endemit, ki je s 25 do 30
cm največja jamska žival na svetu ter edini jamski vretenčar v Evropi.
Projektno območje Kočevsko je za človeško ribico ključno območje populacije jugovzhodne Slovenije
(porečje Krke in Bela krajina), ki naj bi po zadnjih genetskih raziskavah predstavljala celo samostojno
vrsto človeške ribice (Gorički 2006). Poročila biospeleologov iz obdobja po drugi svetovni vojni
izpostavljajo na Kočevskem polju izjemne populacijske gostote človeške ribice v nekaterih jamah. V Jami
v Šahnu je bilo zabeleženih preko 100 osebkov (Pretnar, kataster JZS, 1964), v Vodni jami pri Klinji vasi
pa 4 osebki/m2 (Sket, kataster JZS, 1957). Zaradi onesnaženja podzemskih voda je vrsta na določenih
delih popolnoma izginila.
Čeprav podatki o oceni kemijskega stanja voda za podzemno vodno telo Dolenjski kras ter podatki o
bruto bilanci dušika v kmetijstvu (Poročilo, 2008-2011) za projektno območje ne kažejo večjih
obremenitev kemijskega stanja podzemnih voda, se kot enega izmed ključnih onesnaževalcev podzemne
vode na Kočevskem polju izpostavlja prav prekomerno gnojenje v kmetijstvu, o čemer so obširno
poročali številni mediji (npr. »Inšpektorji na farmah odkrili številne nepravilnosti« (Dnevnik, 25.3.2014),
»Krave tacajo v lastnih iztrebkih« (Dnevnik, 8.3.2014), »Gnojevka onesnažuje vodno jamo« (TV
Kočevje, 6.5.2013), »Z gnojevko kar v jame« (Žurnal 24, 14.5.2011), »Onesnaženje: iz jame izginila tudi
človeška ribica« (30.4.2013)).
V kraških vodonosnikih s prevladujočimi karbonatnimi kamninami se podzemna voda pretaka po
razpokah in kanalih, ter ima v primerjavi z medzrnskimi vodonosniki navadno večjo hitrost. S tem pa tudi
nizko samoočiščevalno sposobnost in posledično slabšo kakovost vode. Zaradi razpokanosti in pretrtosti
kamnin meteorna voda hitro pronica skozi golo površje ali skromni prsteni pokrov v podzemlje. Na stiku
s krasom poniknejo tudi površinski vodotoki z nekraškega obrobja. V podzemlju se infiltrirana voda s
površja pretaka večinoma v navpični smeri proti gladini podzemne vode. V vodonosnikih podzemna voda
nato odteka v običajno neznane smeri, ki segajo tudi do več deset kilometrov oddaljenih predelov, saj se v
krasu pogosto meša voda z različnih območij napajanja (Kogovšek in sod., 2008).
Za Ribniško-Kočevsko podolje, ki leži na sredi med drugima dvema pokrajinama, je značilna vertikalna
bifurkacija. Del voda odteka podzemsko v sosednje Dobrepolje in v izvire Krke, drugi del pa v Belo
krajino ter izvire v porečju Kolpe. Zaradi prepustnosti kraškega sveta in vodooskrbnega pomena nekaterih
izvirov je še posebej pomembno, kakšna so dogajanja v njegovem zaledju (Rejec, 2001).
Slika 12. Podzemne vodne povezave (Gostinčar, Stepišnik, 2012).
Slika 13. Čenčur Curk, 2007.
Razmere v vodnih in obvodnih ekosistemih površinskih in podzemnih voda so torej odraz dogajanja v
celem prispevnem območju. Človekovo delovanje v prispevnem območju vpliva na habitate, kakovost
vode ter strukturo in funkcijo vodnih ekosistemov preko različnih poti. Raba zemljišča v prispevnem
območju skupaj z drugimi antropogenimi obremenitvami sovpliva na doseganje dobrega stanje voda
(PZUV, 2014).
Vendar se pri ocenjevanju vplivov kmetijske dejavnosti na podzemno vodo na projektnem območju
srečujemo s pomanjkanjem zanesljivih podatkov, ki o izpiranju onesnaževal v podzemno vodo izhajajo iz
terenskih meritev. Podatkov je premalo, poleg tega pa po navadi niso pridobljeni na viru onesnaženja, kar
zmanjšuje njihovo uporabnost. Za določitev neposredne ocene kemijskega stanja podzemnih voda torej
potrebujemo konkretne podatke iz območja, kjer se zaznava slabo kemijsko stanje podzemne vode ter
podatke o prostorski razporeditvi povzročiteljev slabega kemijskega stanja podzemne vode. Za
podrobnejšo določitev območja, kjer je kemijsko stanje podzemne vode slabo, bi torej potrebovali čim
več prostorsko razporejenih podatkov kemijskih analiz, zato bi bilo za vzorčenje potrebno uporabiti
praktično vsa razpoložljiva opazovalna mesta, kjer je možen dostop do podzemne vode. Nacionalna
mreža kemijskega stanja v tem primeru lahko predstavlja le osnovo za pripravo podrobnejše mreže
opazovalnih mest podzemne vode (DUDDS 21, 2014).
Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo ter implementacijo evropske Okvirne vodne direktive (Water
Framework Directive - 2000/60/EC) je Slovenija sprejela obvezo, da bo na vseh podzemnih in
površinskih vodnih telesih vzpostavljeno dobro količinsko in kemijsko stanje. Vodna direktiva ter iz nje
izhajajoča Direktiva o podzemni vodi (Groundwater Directive, 2006/118/EC) vsebujeta več pomembnih
zahtev v zvezi s kakovostjo podzemnih vod, ki jih je Slovenija dolžna upoštevati:
- Vsa vodna telesa morajo doseči dobro kemijsko ter količinsko stanje najkasneje do leta 2015.
Dobro kemijsko stanje pomeni, da v telesu podzemne vode ne prihaja do prekoračitev najvišjih
dovoljenih koncentracij posameznih onesnaževal.
-
-
Kemijsko stanje podzemnih vod je potrebno spremljati z monitoringom na reprezentativnih
opazovalnih mestih. Rezultati monitoringa predstavljajo osnovo za načrtovanje in izvajanje
ukrepov za izboljšanje stanja.
Na vodnih telesih ne sme biti opaznih negativnih trendov, ki bi kazali na poslabševanje kakovosti
vode oziroma naraščanje koncentracij posameznih relevantnih onesnaževal.
Voda v vodnjakih oziroma črpališčih za oskrbo prebivalcev mora imeti dober kemijski status kar
pomeni, da ni potrebna dodatna priprava vode (filtracija, mešanja vod ipd.).
Kemijsko stanje podzemne vode ne sme negativno vplivati na ekosisteme, povezane s
podzemno vodo (DUDDS 21, 2014).
Najbolj razširjeno onesnaževalo v podzemni vodi v Sloveniji je nitrat. Njegova razširjenost je posledica
vnosa dušika iz razpršenih virov onesnaževanja, kot je sta gnojenje v kmetijstvu ter izgube odpadnih vod
v tla zaradi neurejene ali poškodovane kanalizacije. V procesu priprave NUV II je bila posodobljena
analiza človekovega vpliva na stanje površinskih voda, preko katere bi lahko posredno sklepali tudi glede
človekovega vpliva na onesnaževanje podzemnih voda. Izmed obravnavanih dejavnosti je kmetijstvo
tisto, ki v največji meri doprinese k vnosom dušikovih spojin v površinske vode. Onesnaženje zaradi
razpršene poselitve, atmosferske depozicije in industrije, k temu prispeva le manjši delež (PZUV, 2014).
Slika 14. Letne količine dušikovih (N) spojin, ki iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali se izpirajo v površinske vode po
posameznih porečjih (vir: PZUV, 2014).
Predvsem veliki živinorejski obrati proizvajajo velike količine dušika, ki se uporabijo večinoma na
kmetijskih površinah, od koder meteorne vode izpirajo dušik v podzemno vodo. Problem nastane
predvsem na občutljivih vodonosnikih, ki so bolj dovzetni za onesnaženje z dušikom.
Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Republike
Slovenije določeno kot ranljivo območje. Načine varovanja in preprečevanja onesnaževanja voda z nitrati
iz kmetijskih virov ureja Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni
list RS, št. 113/2009 in 5/13), ki v slovenski pravni red prenaša določila Nitratne direktive (91/676/EEC).
Pregled osnovnih zahtev kmetijske prakse, ki izhajajo iz Nitratne direktive in Uredbe (povzeto po Uredbi)
Uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika v tla in ukrepe za zmanjševanje ter preprečevanje
onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Zavezanci za izvajanje določb te uredbe
so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje, oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju
njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila.
Mejne vrednosti in izračuni dovoljenega letnega vnosa dušika v tla
Uredba določa, da letni vnos dušika iz živinskih gnojil na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva ne
sme presegati 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, na posamezno enoto rabe (GERKa) pa ne sme
presegati 250 kg N/ha. Letni vnos dušika v tla z živinskimi gnojili se izračuna na podlagi podatkov o
številu živali na kmetijskem gospodarstvu ter letne količine dušika v živinskih gnojilih, ki ga prispevajo
posamezne vrste in kategorije domačih živali.
Nekaj primerov vsebnosti dušika v organskih gnojilih:
- 1 m3 govejega hlevskega gnoja vsebuje 3,3 kg dušika.
- 1 m3 goveje gnojnice vsebuje 2 kg dušika.
- 1 m3 goveje gnojevke vsebuje 4 kg dušika.
Kmetje, ki imajo glede na obdelovalno površino viške organskih gnojil, morajo presežke evidentirati v
kakšni količini in komu so jih oddali.
Časovne prepovedi uporabe posameznih vrst gnojil
Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15.
februarja. Gnojenje s hlevskim gnojem je na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, razen
če vremenske in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo tal in če je hlevski gnoj zaoran najpozneje v
treh dneh. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. novembra do 1.
marca.
Ne glede na obdobje je gnojenje z gnojevko, gnojnico in mineralnimi gnojili prepovedano na poplavljenih
tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zmrznjenih tleh.
Ob vodotokih se ne gnoji v tlorisni širini 5 m od vodotokov 2. reda in 15 m od vodotokov 1. Mineralna in
organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, enakomerno raztrošena.
Shranjevanje gnojil
Vsaka kmetija, ki redi živali, mora imeti urejena skladišča za organska gnojila. Zmogljivost in vrsta
skladišč morajo biti prilagojena številu in vrsti živali ter tehnologiji reje. Velikost skladišča mora
omogočati najmanj šestmesečno skladiščenje organskih gnojil.
Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmetijskih zemljiščih, vendar ne dlje kakor šest
mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja mora
biti od tekočih in stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m.
5.2 Ribniško-Kočevsko podolje
Ribniško-Kočevsko podolje sestavljata pravzaprav dve kraški polji: Ribniško in Kočevsko, vsako s svojo
smerjo odmakanja in že omenjeno vertikalno bifurkacijo. Podolje je z vseh strani zaprto, in sicer z Veliko
goro in Goteniško goro na zahodu ter Malo goro in Kočevsko malo goro na vzhodu. Več kot tri četrtine
površja (77,6 %) leži na nadmorski višini od 400 do 499 m. Podnebje je celinsko, v primerjavi s
sosednjim Dobrepoljem pa še hladneje in bolj namočeno (Kočevje ima srednjo letno temperaturo 8,4 °C
in letno količino padavin 1526 mm), z značilnimi temperaturnimi obrati v dnu podolja. Podolje meri 112
km2 (Rejec, 2001).
Potencialne obremenitve in vzroki za poslabšanje stanja ekosistema
Negativni vplivi onesnaženja so bili zaznani v obdobju po drugi svetovni vojni. Zaradi izpustov gnojnice
iz prašičje farme v Klinji vasi so bile povsem uničene bogate populacije močerilov v podzemskem toku
plitvo pod površjem tekočih potokov na severnem robu kočevske premogovne kadunje (Vodna jama,
Vodna jama pri Klinji vasi 2 in 3), ki se od tam hitro spustijo v globlje cone roškega masiva (Sket 1972,
Kranjc 1976, Novak 1987). Prav tako so v zaledju ekosistema neurejene farme Govedoreje Kočevje (GO-
KO) v Koblarjih, Cvišlerjih, Livoldu in Mlaki ter njihovih delovišč v Kočarjih, Zajčjem Polju, Klinji vasi
in Rajndolu (Dnevnik, 2014). Zabeleženo je tudi slabo ekološko stanje Rinže (ARSO 2012), ki se pojavlja
v nekaterih jamah na vzhodnem obrobju Kočevja (Jama v Šahnu). Dodatne obremenitve so prispevale
tudi površinske vode, ki se izlivajo v podzemlje z nepropustnih pleistocenskih sedimentov, nekdanjega
rudniškega bazena. V bližnje Želnjske jame je desetletja odtekal Rudniški potok, ki je do ukinitve
premogovnika z blatom rudniške separacije zapolnil spodnje etaže jame do vrha (Novak 1987), s čimer je
bila uničena lokalna populacija močerilov (Sket 1972, Kranjc 1976). Jame so sicer izven območja Natura
2000, negativen vpliv pa se je z onesnaženo ponorno vodo prenesel na podzemski habitat vrste, ki tu
zaradi bifurkacije sega vse do Kolpe in Krke. Posledic ekoloških katastrofe niso bile nikoli strokovno
ovrednotene niti uvrščene v kakršenkoli sanacijski program.
Raba kmetijskih zemljišč po evidenci dejanske rabe na projektnem območju
Na projektnem območju prevladujejo gozdovi. Analiza grafičnih podatkov evidence dejanske rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 20.10.2014 je pokazala, da je gozdov preko 90 % celotne površine
projektnega območja. Po deležu celotne površine območja jim sledijo trajni travniki (5,6 %) in kmetijska
zemljišča v zaraščanju (1,1 %), ostale rabe, zajemajo po manj kot 1 % površine.
Preglednica 16. Raba zemljišč po evidenci dejanske rabe zemljišč (VIR: Dejanska raba – 20.10.2014 – MKO).
ID
RABE
1100
1180
1211
1221
1222
1240
1300
1410
1420
1500
1600
1800
2000
3000
4210
4220
5000
6000
7000
RABA
Njiva
Trajne rastline na njivskih površinah
Vinograd
Matičnjak
Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak
Ostali trajni nasadi
Trajni travnik
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
Plantaža gozdnega drevja
Drevesa in grmičevje
Neobdelano kmetijsko zemljišče
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
Gozd
Pozidano in sorodno zemljišče
Trstičje
Ostalo zamočvirjeno zemljišče
Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim
pokrovom
Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim
rastlinskim pokrovom
Vode
Skupaj projektno območje Kočevsko
Površina (ha)
154,58
0,38
7,87
2,01
247,83
1,88
5.965,13
1.122,21
3,69
833,35
374,07
389,88
96.656,61
854,21
1,17
1,56
Površina (%)
0,1
0,0
0,0
0,0
0,2
0,0
5,6
1,1
0,0
0,8
0,4
0,4
90,5
0,8
0,0
0,0
24,25
0,0
4,37
110,02
106.755,07
0,0
0,1
100,0
Raba kmetijskih zemljišč po evidenci GERK na projektnem območju
Prostorska analiza grafičnih podatkov evidence grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev
(evidenca GERK) z dne 14.03.2014 je pokazala, da je na projektnem območju skupaj 6851 GERK-ov s
skupno površino 5779,67 ha, kar predstavlja nekaj več kot 5 % celotnega projektnega območja. Skoraj 90
% delež predstavljajo trajni travniki, njiv je cca 180 ha oz. 3 % skupne površine GERK-ov.
Preglednica 17. Raba kmetijskih zemljišč po evidenci GERK (VIR: MKO – 14.03.2014).
ID
RABE
1100
1180
1211
1221
1222
1240
1300
1430
1600
1800
RABA
Njiva
Trajne rastline na njivskih površinah
Vinograd
Matičnjak
Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak
Ostali trajni nasadi
Trajni travnik
Ekstenzivni kraški pašnik
Neobdelano kmetijsko zemljišče
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
drevjem
Skupaj projektno območje Kočevsko
Število
GERK
671
3
24
7
234
30
5626
18
152
86
6851
Površina
Površina (ha) (%)
179,33
3,1
0,36
0,0
1,40
0,0
2,46
0,0
61,22
1,1
1,77
0,0
5122,29
88,6
189,47
3,3
26,43
0,5
194,92
5779,67
3,4
100,0
5.3 Oris kmetijstva na projektnem območju (povzeto po Lokalni razvojni strategiji območja LAS
po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, 2008)
Kmetijska gospodarstva so se na projektnem območju oblikovana skozi zgodovino poselitve in načinom
preživljanja na tem geografskem in klimatskem okolju. Območje je bilo še nekaj desetletij nazaj tipično
agrarno, zaradi industrializacije pa je bistveno spremenilo svojo gospodarsko strukturo.
Klasično kmetijstvo je izredno upadlo. Osnovne dejavnosti so: živinoreja, reja drobnice, mlečna
proizvodnja in poljedelstvo, predvsem v samooskrbni vlogi kmetije. Usmeritev kmetijstva je glede na
naravne pogoje predvsem v živinorejo, v največjem delu govedorejo s proizvodnjo mleka in prirejo mesa,
ovčereja je bolj zastopana na območju Kočevskega, reja konj pa je prisotna na celotnem območju.
Prevladuje travnati svet, poljedelstvo pa je namenjeno kot tehnološka dopolnitev živinoreji in za
samooskrbo gospodinjstev. Število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo je v upadanju. Delež »slepih
kmetij« (kmetije, ki samo obdelujejo svoje površine ali pa samo uveljavljajo subvencije) se relativno
povečuje. Skupno vseh kmetij, ki se kakorkoli ukvarjajo z obdelavo kmetijskih zemljišč pa je v upadanju,
kar je normalna posledica glede na ekonomske zakonitosti.
Zaradi neustreznosti kmetijskih površin (težjo obdelovalni pogoji, razdrobljenost, lastniška struktura) in
odpiranje trga kmetijskih proizvodov tuji konkurenci daje kmetijstvo vse manj prihodkov kmečkim
gospodarstvom, kar se posledično odraža v iskanju virov dodatnih zaslužkov in zaraščanju kmetijskih
površin. Stanje je alarmantno predvsem v Kostelu in Kočevju, kjer je kulturna krajina že skoraj izginila,
po ostalih območjih pa se kaže tendenca k opustitvi negovanja kulturne krajine.
Od dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je najbolj zastopana izdelava »SUHE ROBE«, saj je ta dejavnost
tradicionalno prisotna že več stoletij. Izdelava tradicionalnih izdelkov iz tega območja se zaradi
tehnoloških in ekonomskih zahtev tržišča marsikje spreminja v osnovno dejavnost. Kot dopolnilna
dejavnost na kmetijah je najbolj zastopana predelava, obdelava, dodelava lesa, čebelarstvo, opravljanje
del s kmetijsko mehanizacijo in dopolnilna dejavnost povezana s pridelavo (vrtnarstvo, drevesničarstvo,
perutninarstvo). Zelo slabo so zastopane dopolnilne dejavnosti s področij predelave kmetijskih pridelkov
(zlasti predelava mesa in mleka), tradicionalnimi znanji, ki izhajajo iz kmetijske dejavnosti (peka kruha)
in dopolnilne dejavnosti v povezavi s pridobivanjem energije na različne načine (vodna energija,
biomasa). Osebno dopolnilno delo je najbolj zastopano v nabiranju in prodaji gozdnih sadežev in zelišč.
Razvoj ekološkega kmetovanja na tem področju je precejšen, vendar ne zadošča vsem potrebam
povpraševanja po ekološki hrani, zlasti na področju zelenjave in žitaric. Večinoma so to samooskrbne
manjše kmetije, le nekatere dosegajo omembe vredne rezultate z vidika tržnih potreb ( npr. izdelava soka
iz rdeče pese in ekološkega mleka). Velik je interes za vzrejo konj in kot dopolnilna dejavnost se
organizirajo jahalni klubi, ki razvijajo tekmovalne in rekreacijske jahalne športe. V Ribnici deluje visoko
kakovostni zasebni vzrejni konjeniški center Ugar, ki je v letu 2006 postal prepoznaven z organizacijo
tekem v preskakovanju ovir v svetovnem merilu.
Glede na naravne danosti prostora in splošno stanje v kmetijstvu je potreben usmerjen in povezan razvoj
ekološkega kmetijstva. Za območje je značilna izjemna biotska raznovrstnost ( NATURA 2000), in
krajinska raznovrstnost (območja nacionalne prepoznavnosti, dediščinske kulturne krajine), ki sta osnovni
stalnici ekološkega kmetovanja, ohranjanja kakovostnega bivalnega okolja, utrjevanja lastne identitete in
ustvarjanja pogojev za razvoj različnih dejavnosti (turizem, rekreacija).
Majhnost parcel, težki pridelovalni pogoji ter množica ostarelih lastnikov in solastnikov zemljišč so že
znani omejitveni dejavnik za intenzivno količinsko pridelavo hrane. Alternativa je pridelava zdrave,
kakovostnejše hrane na ekološki način. To lahko pridelujejo tudi manjši kmetje za potrebe domačega trga
(tržnice v središčih) in bodočega individualnega gosta v programu alternativnega turizma na tem
področju.
5.4 Analiza kmetijstvo
Analiza kmetijstva temelji na podatkih Popisa kmetijstva iz leta 2010, ki ga je opravil SURS.
Kmetijska dejavnost obsega pridelovanje kmetijskih rastlin, reja živine, gojenje čebel, predelava grozdja
v vino (pretežno) iz lastnega grozdja ter oliv v olje (pretežno) z lastnih oljk, vzdrževanje lastnih
kmetijskih objektov in opreme ter vzdrževanje kmetijske krajine. H kmetijski dejavnosti ne spada
predelava kmetijskih pridelkov, kupljenih in/ali pridelanih na kmetijskem gospodarstvu; opravljanje
kmetijskih storitev za druge, gozdarstvo, ribogojstvo in ribištvo ter reja konj za športne namene, če je vsa
krma kupljena (Popis, 2010).
V statističnih raziskovanjih s področja kmetijstva se spremljajo podatki le za tista kmetijska gospodarstva,
ki ustrezajo merilom evropsko primerljive kmetije; to pomeni, da:
- uporabljajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč
ali pa
- uporabljajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč in ob tem:
- uporabljajo najmanj 10 a kmetijskih zemljišč in 90 a gozda ali
- uporabljajo najmanj 30 a vinogradov in/ali sadovnjakov ali
- redijo najmanj 2 glavi velike živine (GVŽ) ali
- uporabljajo 15 do 30 a vinogradov in redijo 1 do 2 glavi velike živine ali
- imajo 50 panjev čebel ali
- so tržni pridelovalci zelenjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob ter cvetja in okrasnih rastlin (Popis, 2010).
Po podatkih popisa kmetijstva 2010 se v občinah na projektnem območju s kmetijsko dejavnostjo ukvarja
4.676 kmetijskih gospodarstev. V primerjavi s popisom, ki je bil izveden leta 2000, se je število
kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za 5.400 oziroma za 10 %. V letu 2010 so kmetijska gospodarstva
upravljala s 32.318 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. V primerjavi s podatki popisa iz leta 2000 so skupna
kmetijska zemljišča v uporabi manjša za 905 ha oziroma za slabe 3 %.
Preglednica 18. Osnovni podatki o kmetijskih gospodarstvih na projektnem območju (Vir: SI-STAT, december 2014).
2010
SLOVENIJA
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Kočevje
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske
Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
Število glav
KZU na
GVŽ na
velike
GVŽ na
kmetijsko
kmetijsko
živine
ha KZU
gospodarstvo
gospodarstvo
(GVŽ)
(v ha)
Število
kmetijskih
gospodarstev
KZU (ha)
74646
580
1060
320
227
266
206
36
494
353
241
474432
4102
5773
1804
6025
1627
1269
141
2824
1952
2289
6,4
7,1
5,4
5,6
26,5
6,1
6,2
3,9
5,7
5,5
9,5
4,3
421553
1807
3448
973
4231
649
493
46
1715
1062
1087
0,89
0,44
0,6
0,54
0,7
0,4
0,39
0,33
0,61
0,54
0,48
5,6
3,1
3,3
3
18,6
2,4
2,4
1,3
3,5
3
4,5
190
56
163
484
4676
816
303
734
2659
32318
5,4
4,5
5,5
6,9
686
152
244
1754
18347
0,84
0,5
0,33
0,66
0,57
3,6
2,7
1,5
3,6
3,9
Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev glede na KZU v občinah na projektnem območju 6,9 ha, kar
je nad slovenskim povprečjem (6,4 ha). Daleč največja je v občini Kočevje (26,5 ha), kar je tudi največ
med vsemi občinami v Sloveniji, najmanjša pa v občini Osilnica (3,9 ha). Kmetijska gospodarstva so v
letu 2010 v omenjenih občinah redile skupaj 18.347 GVŽ oziroma v povprečju 3,9 GVŽ/kmetijo, kar je
pod slovenski povprečjem (5,6). Nad slovenskim povprečjem je zgolj občina Kočevje z 18,6
GVŽ/kmetijo. Glede na KZU je bilo v projektnih občinah v povprečju 0,57 GVŽ/ha, nobena občina pa ne
dosega slovenskega povprečja (0,89).
Preglednica 19. Primerjava popisov kmetijstva med letoma 2000 in 2010 (Vir: SI-STAT, december 2014).
2000
2010
Število
Število
kmetijskih
kmetijskih
gospodarstev gospodarstev
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
86467
223
613
1290
415
241
74646
241
580
1060
320
190
2000
Število
glav
velike
živine
(GVŽ)
470498
1032
2030
4230
1400
610
2010
Število
glav
velike
živine
(GVŽ)
421553
1087
1807
3448
973
686
2000
2010
Kmetijska
zemljišča v
uporabi
(ha)
Kmetijska
zemljišča v
uporabi
(ha)
485879
2363
4326
6784
2209
783
474432
2289
4102
5773
1804
816
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
179
52
260
211
51
549
386
145
601
5216
227
56
266
206
36
494
353
163
484
4676
5890
115
705
587
66
1936
988
390
2094
22073
4231
152
649
493
46
1715
1062
244
1754
18347
4449
191
1526
1493
185
2811
1956
770
3377
33223
6025
303
1627
1269
141
2824
1952
734
2659
32318
Primerjava popisov kmetijstva med letoma 2000 in 2010 pokaže, da se je v povprečju na projektnih
občinah zmanjšalo tako število kmetijskih gospodarstev, število GVŽ, kot tudi površina KZU. Število
KMG je najbolj upadlo v občinah Osilnica (indeks 71) in Dobrepolje (indeks 77), najbolj pa je naraslo v
občini Kočevje (indeks 127). Število GVŽ se je najbolj zmanjšalo v občinah Sodražica (indeks 63),
Osilnica (indeks 70), Dobrepolje (indeks 70) in Kočevje (indeks 72), najbolj pa je naraslo v občini Kostel
(indeks 132). Največji upad površine KZU je bil zabeležen v občinah Osilnica (indeks 76) in Žužemberk
(indeks 79), največji porast pa v občini Kostel (indeks 159) in Kočevje (indeks 135). Občina Kostel je
tudi edina občina na projektnem območju, kjer je bila med letoma 2000 in 2010 zabeležena rast vseh treh
kategorij (št. KMG, št. GVŽ in površine KZU).
Ker se je število kmetijskih gospodarstev v obdobju 2000-2010 zmanjšalo bolj kot površina kmetijskih
zemljišč v uporabi, se je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev v občinah na projektnem območju
povečala od 6,4 ha v letu 2000 na 6,9 ha v letu 2010. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva se je v
tem obdobju najbolj povečala v občinah Kočevje in Kostel, in sicer za 1,7 ha.
Preglednica 20. Primerjava popisov kmetijstva med letoma 2000 in 2010 (Vir: SI-STAT, december 2014).
Število
kmetijskih
Indeks 2000
gospodarstev
- 2010
SLOVENIJA
86,3
Bloke
108,1
Cerknica
94,6
Črnomelj
82,2
Dobrepolje
77,1
Dolenjske
Toplice
78,8
Kočevje
126,8
Kostel
107,7
Loška dolina
102,3
Loški Potok
97,6
Osilnica
70,6
Ribnica
90,0
Semič
91,5
Število glav Kmetijska
velike
zemljišča v
živine
uporabi
(GVŽ)
(ha)
89,6
97,6
105,3
96,9
89,0
94,8
81,5
85,1
69,5
81,7
112,5
71,8
132,2
92,1
84,0
69,7
88,6
107,5
104,2
135,4
158,6
106,6
85,0
76,2
100,5
99,8
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
112,4
80,5
89,6
62,6
83,8
83,1
95,3
78,7
97,3
Pretežni del kmetijske pridelave družinskih kmetij na projektnem območju je namenjen lastni porabi, za
prodajo je namenjen manjši delež pridelanih kmetijskih produktov. Najvišji delež kmetijske pridelave gre
za lastno porabo v občini Osilnica (89 %), najvišji delež za prodajo pa gre v občini Bloke (48,5 %).
Preglednica 21. Pretežni namen kmetijske pridelave (Vir: SI-STAT, December 2014).
Pretežni namen
kmetijske
pridelave
2010
družinskih kmetij:
za lastno porabo
SLOVENIJA
59,5
Bloke
51,5
Cerknica
64,3
Črnomelj
77,9
Dobrepolje
75,3
Dolenjske
Toplice
78,4
Kočevje
67,0
Kostel
76,8
Loška dolina
74,4
Loški Potok
70,4
Osilnica
88,9
Ribnica
77,5
Semič
80,7
Sodražica
85,9
Žužemberk
77,9
Skupaj PO
74,2
Pretežni namen
kmetijske
pridelave
družinskih kmetij:
za prodajo
40,2
48,5
35,5
22,0
24,7
21,6
31,7
23,2
25,6
29,6
11,1
22,5
19,3
14,1
21,9
25,7
Popis 2010 je pokazal, da v strukturi KZU prevladujejo trajni travniki in pašniki, saj predstavljajo več kot
80 % površine vseh KZU v projektnih občinah, sledijo njive, površine trajnih nasadov so majhne. 87 %
KMG ima v upravljanju njivske površine, 92 % KMG trajne travnike in pašnike (slovensko povprečje je
83 %) ter 58 % KMG trajne nasade. Zaradi manjkajočih podatkov o površini njivskih površin in trajnih
nasadov za občini Ribnica in Kostel so sumirane vrednosti o površinah zgolj ocena, vendar je odstopanje
dejanskih vrednosti zaradi majhnih površin neznatno.
Preglednica 22. Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi (Vir: SI-STAT, december, 2014).
KZU
2010
SLOVENIJA
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Kočevje
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske
Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
trajni travniki
in pašniki
njive
trajni nasadi
Površina
(ha)
KMG
Površina
(ha)
KMG
Površin
Površina
KMG
a (ha)
(ha)
KMG
474432
4102
5773
1804
6025
1627
1269
141
2824
1952
2289
74455
579
1059
319
223
266
206
36
494
352
241
170144
316
2572
459
595
88
17
3
337
73
63272
527
961
295
111
233
148
27
399
312
217
277492
3755
2946
1337
5393
1525
1250
136
2647
1523
2203
61949
519
922
306
211
254
203
33
472
331
230
26796
32
254
9
37
15
1
2
92
14
39402
255
963
110
64
132
23
26
214
292
81
816
303
734
2659
32318
190
55
163
484
*4667
242
13
342
-
182
43
131
466
4052
541
281
714
2254
26505
162
49
160
441
4293
34
7
64
-
167
12
22
352
2713
*Nekatera KMG imajo v upravljanju zgolj kmetijska zemljišča v zaraščanju in neobdelana zemljišča, ki se ne
vrednotijo kot KZU, zato se število KMG po KZU razlikuje od skupnega števila KMG na območju.
V primerjavi s slovenskim povprečjem najbolj odstopa delež površin trajnih travnikov in pašnikov, saj je
slovensko povprečje »zgolj« 59 %, v občinah na projektnem območju pa je ta delež preko 80 %. Kar v 8
občinah je ta delež preko 90 %, v 4 pa preko 95 % (Loški Potok, Osilnica, Bloke, Sodražica). Najnižji
delež površin trajnih travnikov in pašnikov od vseh KZU imata občini Črnomelj (51 %) in Dolenjske
Toplice (66 %).
Preglednica 23. Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev (Vir: SI-STAT, December 2014).
0 - 2 ha
2-5 ha
5-10 ha
nad 10 ha
Površina
Površina
Površina
Površina
(%)
KMG (%) (%)
KMG (%) (%)
KMG (%) (%)
KMG (%)
2010
4,6
27,4
17,5
33,8
25,9
23,5
51,9
15,3
SLOVENIJA
1,9
19,9
12,1
24,4
34,2
33,7
51,9
22,1
Cerknica
4,4
27,6
23,0
35,6
33,6
26,7
39,0
10,1
Črnomelj
3,9
19,4
21,0
35,7
38,9
31,7
36,3
13,2
Dobrepolje
1,1
27,4
4,0
34,5
2,9
12,1
92,0
26,0
Kočevje
3,1
18,8
17,0
30,1
37,6
34,2
42,3
16,9
Loška dolina
2,4
13,1
20,2
35,9
37,8
33,0
39,6
18,0
Loški Potok
33,3
22,7
30,6
48,9
Osilnica
3,4
18,0
25,5
42,3
34,6
29,4
36,5
10,3
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske
Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
3,9
0,7
24,7
10,0
22,3
8,2
34,7
20,7
39,5
29,8
32,1
37,3
34,2
61,4
8,5
32,0
5,4
3,4
3,4
2,8
32,6
30,9
13,5
21,1
21,9
31,0
20,8
36,9
24,3
17,3
41,1
36,4
49,7
37,8
34,6
32,2
24,4
43,2
40,0
29,5
19,5
30,7
31,0
28,9
31,5
16,6
32,3
49,8
6,8
6,1
10,1
13,9
V velikostni strukturi kmetijskih gospodarstev prevladujejo KMG, ki imajo v uporabi od 2 – 5 ha
kmetijskih zemljišč (35 %), sledijo kmetijska gospodarstva, ki imajo v uporabi 5 do 10 ha kmetijskih
zemljišč (29 %). Delež KMG v najnižjem velikostnem razredu od 0 do 2 ha znaša 22 %, kar predstavlja
2,8 % površine vseh KZU.
Delež kmetijskih gospodarstev v projektnih občinah, ki so imela več kot 10 hektarjev KZU, je v letu 2010
znašal 14 %, kar predstavlja približno 50 % površine vseh KZU. Največ KMG v tem velikostnem razredu
je v občini Bloke (32 %). V občini Kočevje ta delež znaša 26 %, vendar to predstavlja kar 92 % površine
vseh KZU v občini (slovensko povprečje je 52 % površine vseh KZU).
Živinoreja
Delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino v občinah na projektnem območju v povprečju znaša 76
%, kar je malo pod slovenskim povprečjem (79 %). Največji delež je bil zabeležen v občini Osilnica (92
%), najnižji pa v občini Kostel (55 %).
Preglednica 24. Delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino (Vir: SI-STAT, December 2014).
2010
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
Delež kmetijskih
gospodarstev, ki
redijo živino (v
%)
78,6
71
72,9
81,8
78,1
77,4
82,8
55,4
63,2
62,6
91,7
72,3
80,2
59,5
81,4
75,7
V letu 2010 so na 3.538 kmetijskih gospodarstvih redili 18.347 GVŽ. Največ živine so redili v občinah
Kočevje (4.231 GVŽ ali 23 %) in Črnomelj (4.448 GVŽ ali 19 %), najmanj pa v občinah Osilnica (46
GVŽ ali 0,3 %) in Kostel (152 GVŽ ali 0,8 %).
Preglednica 25. Struktura živine po kmetijskih gospodarstvih (Vir: SI-STAT, December 2014).
Govedo
Prašiči
Konji
Drobnica
Število
Število
Število
Število
Število
Število
Število
Število
kmetijskih
kmetijskih
kmetijskih
kmetijskih
živali
živali
živali
živali
2010
gospodarstev
gospodarstev
gospodarstev
gospodarstev
SLOVENIJA 472333
36119
382031
26441
22673
5948
172601
9395
Cerknica
1990
291
115
43
425
97
1245
49
Črnomelj
2693
314
3776
233
299
66
7982
382
Dobrepolje
1311
156
11
110
33
487
25
Kočevje
4014
80
115
25
465
56
7517
110
Loška dolina
659
85
240
57
338
25
Loški Potok
585
93
14
85
19
388
31
Osilnica
33
10
184
12
Ribnica
1980
204
22
369
87
670
46
Semič
766
123
252
66
225
39
3098
115
Bloke
1230
115
253
34
358
21
Dolenjske
Toplice
735
70
299
50
108
19
545
30
Kostel
69
12
22
8
774
19
Sodražica
270
51
3
66
19
241
13
Žužemberk
2071
259
49
322
71
1010
48
Skupaj PO
18406
1863
4579
524
2967
597
24837
926
Govedoreja
1.863 kmetijskih gospodarstev je v letu 2010 redilo 18.406 glav govedi. Število kmetijskih gospodarstev,
ki so redila govedo, je od leta 2000 do leta 2010 močno upadlo, in sicer kar za 43 %. Občina Kočevje je
edina občina na projektnem območje, kjer se je število kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo,
povečalo. Število govedi se je od leta 2000 do leta 2010 v povprečju znižalo za 15 % (slovensko
povprečje je 5 %), v občinah Kočevje, Kostel, Semič in Dolenjske Toplice, pa se je povečalo.
Prašičjereja
V letu 2010 so v občinah na projektnem območju redili prašiče na 524 kmetijskih gospodarstvih, in sicer
skupno 4.579 prašičev. Več kot 80 % prašičev redijo v občini Črnomelj. Število kmetijskih gospodarstev,
ki so redila prašiče, je v zadnjem desetletju močno upadlo (za 46 %), kar je več kot znaša slovensko
povprečje (41 %). Število prašičev, ki so jih redila kmetijska gospodarstva, se je v tem času v povprečju
zmanjšalo za 11 %, razen v občini Črnomelj, kjer je število prašičev naraslo za 25 %.
Drobnica
926 kmetijskih gospodarstev redi 24.837 glav drobnice, od tega kar 75 % vse drobnice redijo v občinah
Črnomelj, Kočevje in Semič. V primerjavi z letom 2000 je zabeležen rahel upad kmetijskih gospodarstev,
ki redijo drobnico (za 7 %), število živali pa je v povprečju upadlo zgolj za 1 %. Največji upad je bil
zabeležen v občinah Sodražica (za 41 %), Loški Potok (za 32 %) in Loška dolina (za 28 %).
Konjereja
V občinah na projektnem območju 597 kmetijskih gospodarstev redi 2.967 konj. Največ konj redijo v
občini Kočevje, Cerknica, Ribnica in Žužemberk. V primerjavi z letom 2000 se beleži velik porast tako
kmetijskih gospodarstev, ki redijo konje (za 21 %), kot tudi števila konjev (za 76 %).
Ekonomski pomen kmetijstva v občinah
Preglednica 26. Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev(Vir: SI-STAT, December 2014).
2010
SLOVENIJA
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Kočevje
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske
Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
Ekonomska velikost
Ekonomska
Ekonomska velikost
na hektar
velikost na glavo
na kmetijsko
kmetijskih zemljišč velike živine (SO
gospodarstvo (SO v
v uporabi (SO v
v 1000 EUR /
1000 EUR)
1000 EUR / ha)
GVŽ)
12,2
1,9
2,2
5,8
0,8
1,9
7,7
1,4
2,4
6,2
1,1
2
32,5
1,2
1,7
4,9
0,8
2
3,7
0,6
1,5
3,4
0,9
2,6
6,4
1,1
1,8
6,1
1,1
2
7
0,7
1,6
7,2
5,2
3,4
6,1
1,7
1
0,7
1,1
2
1,9
2,2
1,7
Ekonomsko velikost kmetijskih gospodarstev prikazuje povprečni standardni prihodek (SO) na
kmetijskem gospodarstvu. Po najvišjem SO na kmetijsko gospodarstvo je v letu 2010 izstopala občina
Kočevje (preko 32.500 EUR), kar je tudi ena izmed najvišjih vrednosti v državi. Najnižje vrednosti SO na
kmetijsko gospodarstvo so zabeležili v občinah Sodražica, Osilnica in Loški Potok, kjer SO na kmetijsko
gospodarstvo znašal manj kot 4.000 EUR, kar je najmanj v Sloveniji.
Starostna struktura družinskih članov na družinskih kmetijah
Preglednica 27. Starostna struktura družinskih članov na družinskih kmetijah (Vir: SI-STAT, December 2014).
SLOVENIJA
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Kočevje
Loška dolina
Skupaj
259075
2041
3700
1050
632
822
pod 25 let
54169
487
660
180
125
161
25-35
34029
226
480
131
97
81
35-45
37729
238
492
162
69
99
45-55
41842
318
634
176
113
105
55-65
37848
255
631
114
124
139
65+ let
53458
517
803
287
104
237
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
Delež
568
81
1589
1368
859
695
228
646
1499
15778
77
294
316
221
160
163
335
3179
20,1
66
191
178
103
82
101
155
1891
12,0
89
8
212
172
101
114
27
85
233
2101
13,3
107
18
262
225
120
107
42
91
288
2606
16,5
102
17
228
213
100
103
30
82
175
2313
14,7
127
31
402
264
214
129
39
124
313
3591
22,8
Analiza starostne strukture družinskih članov na družinskih kmetijah je pokazala, da je več kot ena
tretjina družinskih članov starejših od 55 let. Po podatkih popisa 2010 je mlajših od 45 let manj kot
polovica
družinskih
članov
na
družinskih
kmetijah.
Preglednica 28. Kmetije po tipu kmetovanja (SI-STAT, december, 2014).
2010
SLOVENIJA
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Kočevje
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske
Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
Tip
Specializirani
kmetovanja pridelovalec
- SKUPAJ
poljščin
74646
580
1060
320
227
266
206
36
494
353
241
12778
156
123
108
31
75
89
7
157
41
75
190
56
163
484
4676
23
24
79
104
1092
Specializirani
Mešano
Specializirani Specializirani Mešana
gojitelj
Mešana rastlinska
rejec pašne prašičerejci in rastlinska
trajnih
živinoreja pridelava –
živine
perutninarji pridelava
nasadov
živinoreja
8688
29885
914
5513
4929
11416
22
328
29
36
112
339
146
95
241
173
4
8
21
16
144
3
9
4
20
133
27
109
3
19
3
3
8
244
43
40
134
43
26
69
135
12
23
5
22
248
57
20
67
255
2157
3
35
269
22
22
177
28
8
8
46
565
V občinah na projektnem območju prevladuje tip kmetovanja pašna živina (46 %), kar je nad slovenskim povprečjem (40 %). Največ delež specializiranih
rejcev pašne živine je zabeležen v občini Kočevje (63 %), najnižji pa v očini Dolenjske Toplice (30 %). Specializiranih pridelovalcev poljščin je 23 %, kar je
nad slovenski povprečjem (17 %). Največji delež pridelovalci poljščin izkazujejo v občini Sodražica (49 %), najnižjega pa v občinah Črnomelj (12 %),
Dolenjske
Toplice
(12
%)
in
Kočevje
(14
%).
Slovarček
Kmetijsko gospodarstvo je skupen izraz za kmetijska podjetja in družinske kmetije in je organizacijsko in
poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s
kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Kmetijsko gospodarstvo je enotno vodeno, če je enotno vodeno
pri delitvi dobička in izgub, ne glede na število oseb, ki ga vodijo. Če je upravljanje kmetijskega
gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi
delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo. Kmetijsko gospodarstvo je lahko v lasti fizične ali
pravne osebe, ki vodi kmetijsko gospodarstvo za svoj račun.
Kmetijska zemljišča v uporabi so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi,
drevesnice ter trsnice in matičnjaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo (lastništvo ni pomembno).
Število GVŽ (glav velike živine): število glav velike živine je merilo za določanje obsega reje domačih
živali. Za izračun števila GVŽ smo upoštevali koeficiente. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg
žive mase živali (Popis, 2010).
5.5 Viri
- http://www.stat.si/dokument/1163/kmetija.pdf%20 (Popis kmetijstva, 2010).
- www.stat.si.
- Podatkovni portal SI-STAT (http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp).
- Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive za področje
podzemnih voda; Ukrep DUDDS 21: Ciljno vodenje aktivnosti za optimizacijo PRP 2014-2020 –
prednostna podpora ukrepom, ki imajo pozitivne učinke na stanje voda; Ukrep DUDDS 21:
Poročilo o delu v letu 2014. Geološki zavod Slovenije, 2014.
- Pregled pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
Ministrstvo za okolje in prostor, 2014.
- Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, Direktorat za kmetijstvo, 2015.
- Sket B., Zagmajster M., 2004. How to inventory and evaluate the biologically important
subterranean world heritage? The case of Slovenia. Acta carsologica, 33/2: 28.
- Gorički Š., 2006. Filogeografska in morfološka analiza populacij močerila (Proteus anguinus).
PhD Thesis. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.
- Pretnar, kataster JZS, 1964.
- Sket, kataster JZS, 1957.
- Poročilo Slovenije na podlagi 10. člena Direktive Sveta 91/676/EEC, ki se nanaša na varstvo
voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov za obdobje 2008-2011. Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje, 2012.
- https://www.dnevnik.si/1042643811/lokalno/osrednja-slovenija/inspektorji-na-farmah-odkrilistevilne-nepravilnosti (Dnevnik, 25.3.2014, ogled januar 2015).
- https://www.dnevnik.si/1042642065/lokalno/dolenjska-in-bela-krajina/krave-tacajo-v-lastnihiztrebkih (Dnevnik, 8.3.2014, ogled januar 2015).
(TV
- http://www.tvkocevje.si/narava-zdravje/ekologija/1948-gnojevka-onesnazuje-vodno-jamo
Kočevje, 6.5.2013, ogled januar 2015).
- http://www.zurnal24.si/z-gnojevko-kar-v-jame-clanek-122659 (Žurnal 24, 14.5.2011, ogled
januar 2015).
- http://www.24ur.com/novice/slovenija/onesnazenje-iz-jame-izginila-tudi-cloveska-ribica.html
(24ur, 30.4.2013, ogled januar 2015).
- Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS
za okolje in prostor, 2012.
- Lokalna razvojna strategija območja LAS po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Zavod POPPD Od Idrijce do Kolpe. Ribnica, februar 2008.
-
Rejec Brancelj I. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji – pokrajinski vidiki
obremenjevanja iz razpršenih virov. Inštitut za geografijo, 2001.
Gostinčar P., Stepišnik U. Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore s
poudarkom na fluviodenudacijskem površju. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, 2012.
Čenčur Curk et al. Hidrološki monitoring odlagališč na krasu. Mednarodna konferenca
»Gospodarjenje z odpadki, Okoljska Geotehnologija in Trajnostni razvoj«. Ljubljana, 2007.
Sket B., 1972. Zaščita jamske favne se ujema z življenjskimi interesi prebivalstva. In: Peterlin S.
(ed.), 1972. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji: 137-140.
Kranjc A., 1976. Poskus valorizacije kraških votlin v občini Kočevje z naravovarstvenega vidika.
Varstvo narave 9: 3-20.
Novak D., 1987. Podzemeljski vodni tokovi na Dolenjskem. In: Dolenjski kras 2. JK Novo
mesto: 23-27.
6. UPRAVLJANJE VODA
Na Kočevskem sta glede na tip površja zastopani normalna (površinska) in kraška (podzemeljska) rečna
mreža. Normalna hidrografska mreža je razvita predvsem v dnu dolin Kolpe in Čabranke. Ti dve reki
dobivata več manjših površinskih pritokov, a tudi med temi imajo nekateri večje kraške izvire. Manjši
potoki so še na neprepustnih kamninah med Kostelskim in Borovcem, na kočevskem pliocenskem bazenu
ter med Mozljem in Knežjo Lipo; vendar vsi ob vstopu na karbonatne kamnine poniknejo v podzemlje.
Na celotnem območju je razmeroma veliko kraških izvirov, ki se razlikujejo med seboj glede na trajanje
(stalni in občasni), glede na izvor vode (raztočni in pretočni), glede na način iztekanja (jamski, vokliški,
špranjasti). Površinski tokovi so vezani predvsem na kraška polja; zatem se izgubljajo v požiralnikih.
Vprašanje podzemeljskih vodnih zvez je zelo pomembno za vsakdanje življenje in za gospodarstvo v
celoti. Doslej je nekaj vodnih zvez že dokazanih: Rinža teče pod zemljo v Bilpo, pritoki SV obrobja
pliocenskega bazena tečejo v Tominčev studenec, Reka, Mokri potok in Mošenik predvidoma v izvir
Koritnice, Kačji potok s Šibja v izvir Radeščice in v Obrh, potok s Koprivniškega polja pa v izvire
Dolskega potoka.
Kolpa in Krka sta sicer bogato prepreženi z močnejšimi izviri, ki se po navadi po precej kratek toku
stekajo v reko. Vendar nekateri ti dve območji ne prištevajo več k pravemu kočevskemu ozemlju (Celovit
prostorski plan za Regijski park Kočevsko – Kolpa, 1995).
Glavna odvodnica vode je reka Kolpa. Je kraška reka, ki izvira na območju Gorskega Kotarja na
Hrvaškem. V bližini naselja Osilnica prečka mejo in je od Osilnice naprej mejna reka med Slovenijo in
Hrvaško. Porečje reke Kolpe je sestavljeno iz mezozojskih apnencev in dolomitov, ki so močno zakraseli
in prepustni. Vsa padavinska voda ob stiku s površjem ponikne v podzemlje. Večji del vode se zaradi tega
pretaka podzemno, na kar kaže tudi gostota rečne mreže Pokolpja. Nekaj neprepustnih kamnin se pojavlja
le v zgornjem toku, vendar je količina premajhna, da bi pomembno vplivala na hidrogeološke lastnosti
Pokolpja. Takoj ko vode dosežejo zakrasele apnence poniknejo.
Reka Kolpa ima mediteranski dežno-snežni rečni režim. Za ta režim je značilen primarni višek, ki nastopi
aprila. Lahko se pojavi tudi marca ali celo maja. Razlog za to je velika količina padavin v tem obdobju ter
taljenje snega, vendar je taljenje snega v tem primeru drugotnega pomena. Sekundarni višek se pojavi v
novembru. Primarni nižek nastopi poleti v mesecu avgustu ali redkeje v septembru. Vzrok za ta nižek je
pomanjkanje padavin in visoka evapotranspiracija. Sekundarni nižek je pozimi, vendar ne traja dolgo.
Razlog je snežna retinenca. Je večji od primarnega nižka. Mediteranski tip je značilen za tiste reke, kjer se
običajno jesenski dežni maksimum združi z marčno-aprilskim ali se mu povsem približa ali pa ga celo
malenkostno preseže (Načrt ribiškega upravljanja, 2010).
Vodna direktiva
Države Evropske skupnosti so izbrale skupen pristop k spodbujanju trajnostne rabe vodnih virov in s tem
namenom leta 2000 sprejele vodno direktivo (Water Framework Directive 2000/60/ES). S sprejetjem
direktive je bila ustvarjena pravna podlaga za varovanje voda. Vodna direktiva uvaja celovit, integriran in
mednarodno usklajen pristop k upravljanju voda, s čimer se zagotavlja trajna zaščita virov in ohranjanja
dobrega stanja voda. Vodna direktiva je hkrati krovna direktiva na področju voda, pod svojim okriljem pa
združuje še nitratno direktivo, kopalno direktivo, poplavno direktivo itd. Glavni okoljskih cilj direktive je
doseganje dobrega stanja voda do leta 2015 (IZVRS, januar 2015).
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009 – 2015 (NUV I)
NUV I je po svoji vsebini nacionalni strateško načrtovalski dokument na področju upravljanja voda, ki
opredeljuje mehanizme za vodenje politik, in s katerim bomo dosegli, da bodo vode leta 2015 v Republiki
Sloveniji v dobrem stanju. V NUV so, na podlagi določitve lastnosti vodnih območij ter stanja,
opredeljeni cilji upravljanja, tako na področju varstva voda, urejanja voda, kot tudi glede rabe voda
(MOP, januar 2015).
NUV postavlja cilj doseganja dobrega stanja voda do leta 2015, kar je skladno z zahtevami Vodne
direktive. Okoljski cilj za vodna telesa površinskih voda je doseganje dobrega ekološkega in dobrega
kemijskega stanja do leta 2015. Pri tem se na doseganje dobrega kemijskega stanja voda navezujejo tudi
cilji za zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in odpravo emisij prednostno nevarnih snovi z
namenom doseganja koncentracij, ki so blizu vrednostim naravnega ozadja. Okoljski cilj za vodna telesa
podzemnih voda je prav tako doseči njihovo dobro kemijsko in količinsko stanje do leta 2015 (Stanič
Racman, 2011).
6.1 Monitoring
Monitoring stanja voda v Sloveniji služi za oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda,
količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda ter stanja voda na območjih s posebnimi zahtevami.
Osnovni principi monitoringa in ocenjevanja stanja voda so določeni v Direktivi 2000/60/ES Evropskega
Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne
politike (Vodna direktiva) in nekaterih drugih direktivah s področja voda. Vodna direktiva za vse države
članice Evropske unije postavlja enotne principe za spremljanje in ocenjevanje stanja voda (Program,
2011).
V Sloveniji področje monitoringa stanja voda urejata Pravilnik o monitoringu površinskih voda (Uradni
list RS, 10/2009) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, 31/2009). Merila in način
ocenjevanja stanja voda pa določata Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/2009, 98/2010)
in Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, 25/2009). Spremljanje kakovosti voda na območjih s
posebnimi zahtevami je določeno še z nekaterimi dodatnimi predpisi (Program, 2011).
Programe monitoringov pripravi Agencija RS za okolje, ki skrbi tudi za izvedbo, kontrolira podatke in
izdela oceno stanja. Vsi programi monitoringov kakor tudi poročila o stanju voda so dostopna na spletnih
straneh Agencije RS za okolje (http://www.arso.gov.si/vode/). Podatki monitoringov predstavljajo del
informacijskega sistema stanja okolja Agencije RS za okolje (Program, 2011).
V Sloveniji je bila v letu 2009 pripravljena prva ocena stanja voda po določilih Vodne direktive. Za
površinske vode je ocenjeno ekološko in kemijsko stanje, za podzemne vode pa kemijsko in količinsko
stanje. Kemijsko stanje površinskih voda ter kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda se razvršča v
dva (dobro ali slabo), ekološko stanje površinskih voda pa v pet razredov kakovosti (zelo dobro, dobro,
zmerno, slabo in zelo slabo).
Slika 15. Shema ocenjevanja in razvrščanja površinskih in podzemskih voda (ARSO, 2010).
6.2 Površinske vode
Površinske vode Slovenije deli razvodnica na dve vodni območji – vodno območje Donave in vodno
območje Jadranskega morja. Vodno območje Donave se deli na tri porečja – porečje Mure, porečje Drave
in porečje Save, ki se zaradi svoje velikosti deli še na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Savo ter na porečja
Kolpe in Savinje.
Slika 16. Porečja in povodja na področju Republike Slovenije (vir: NUV I, 2011).
Projektno območje Kočevsko sodi v Donavsko povodje, in sicer v porečji Spodnje Save in Kolpe. Porečje
Spodnje Save obsega dolino reke Krke z obrobji, Suho krajino in Kočevski Rog, medtem ko porečje
Kolpe obsega Ribniško-Kočevsko dolino, Kočevsko goro z Moravsko planoto, dolino Zgornje Kolpe,
Kočevsko-Roško hribovje in Belo krajino (PZUV, 2014).
V Sloveniji program monitoringa kakovosti površinskih voda v skladu z zahtevami vodne direktive
poteka od leta 2007 dalje, v nekaterih delih pa je program zahtevam vodne direktive ustrezal že pred tem.
Z uvedbo vodne direktive so se spremenili tudi kriteriji in način ocenjevanja kakovosti površinskih voda,
zato sedanje ocene niso primerljive z ocenami pred letom 2006 (ARSO, 2013).
Kemijsko stanje površinskih voda
Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda z nevarnimi (t.i. prednostnimi) snovmi, za
katere so za EU postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti. Na ravni EU je bilo 33 snovi ali skupin
snovi zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih vsebnosti v površinskih vodah
določenih kot prednostnih; trinajst od teh snovi je zaradi visoke obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti
določenih kot prednostno nevarnih (Program, 2011).
Kemijsko stanje vodnih teles rek se ugotavlja na posameznem merilnem mestu vzorčenja. Vodno telo
reke ima dobro kemijsko stanje, če nobena letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja,
izračunana kot aritmetična srednja vrednost koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta,
ne presega okoljskega standarda kakovosti in če največja izmerjena vrednost parametra kemijskega stanja
ni večja od največje dovoljene koncentracije parametra (ARSO, 2013).
Kemijsko stanje površinskih voda je bilo glede na enotne evropske standarde prvič ocenjeno za prvi načrt
upravljanja voda na podlagi podatkov iz obdobja od leta 2006 do 2008. V prvi fazi je bilo določeno
kemijsko stanje za posamezno leto, nato pa je bila izdelana skupna ocena kemijskega stanja za vodno telo
v triletnem obdobju. Poleg skupne ocene je podana tudi raven zaupanja, to je zanesljivost ocene
kemijskega stanja (Tehovnik, 2009).
Kemijsko stanje površinskih voda na projektnem območju ter njegovem zaledju v obdobju od leta 2006
do 2008 je prikazano v preglednici 29.
Preglednica 29. Kemijsko stanje površinskih voda v obdobju 2006-2008 (Vir: ARSO, januar 2015).
IME VODNEGA TELESA 2006 - 2008
VT Krka povirje – Soteska
dobro
VT Radeščica
dobro
VT Črmošnjičica
dobro
VT Rinža
dobro
VT Čabranka
dobro
VT Kolpa Osilnica - Petrina
dobro
VT Kolpa Petrina Primostek
dobro
Raven zaupanja
srednja
visoka
visoka
visoka
visoka
visoka
visoka
Glede na podatke poročila o stanju rek v Sloveniji v letih 2009, 2010 in 2011 se je na projektnem
območju in njegovem zaledju v času 2009 – 2011 izvajal monitoring kemijskega stanja rek na rekah
Rinži, Kolpi in Krki. Ocena stanja navedenih rek v letih 2009 – 2011 ugotavlja dobro kemijsko stanje ter
dobro do zelo dobro stanje glede posebnih onesnaževal (ARSO, 2012; ARSO, 2013).
Preglednica 30. Ocena kemijskega stanja rek na projektnem območju (Vir: ARSO, januar 2015).
MERILNO
MESTO
IME NASELJA
Soteska
Soteska
Osilnica
Kočevje
Osilnica
Dolga vas
nad Bilpo
Grgelj
IME VODNEGA
TELESA
VT Krka povirje –
Soteska
VT Kolpa Osilnica Petrina
VT Rinža
VT Kolpa Petrina Primostek
VODOTOK
2009
2010
2011
KRKA
/
dobro
dobro
KOLPA
RINŽA
dobro
dobro
/
/
dobro
/
KOLPA
/
/
dobro
Ekološko stanje površinskih voda
Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi
vodami. Razvršča se v pet razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo.
Ocenjevanje poteka na podlagi bioloških elementov kakovosti, ki so specifični za posamezno vodno
kategorijo, splošnih fizikalno-kemijskih elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti,
hidromorfoloških elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti, in posebnih onesnaževal, ki se
odvajajo v vodno okolje. Kombiniranje posameznih elementov kakovosti poteka po tako imenovanem
načinu »slabši določi stanje«, kar pomeni, da je končna ocena ekološkega stanja najslabša ocena, ki je
določena s posameznim elementom kakovosti.
Ocena ekološkega stanja površinskih voda predstavlja spremembo vrednosti fizikalno-kemijskih,
bioloških in hidromorfoloških elementov glede na referenčno stanje, to je stanje povsem ali skoraj brez
motenj (Program, 2011).
Monitoring bioloških elementov kakovosti, ki večinoma določajo končno oceno ekološkega stanja, se je v
skladu z Vodno direktivo začel izvajati v letu 2006 ter se v skladu s programom nadaljeval v naslednjih
letih. Za ovrednotenje ekološkega stanja vodnih teles rek sta bila uporabljena dva biološka elementa
kakovosti: bentoški nevretenčarji ter fitobentos in makrofiti. V okviru nadzornega monitoringa je bilo na
rekah izvedeno tudi vzorčenje rib, vendar te v oceni ekološkega stanja niso bile upoštevane, saj
metodologija za ocenjevanje ekološkega stanja na osnovi rib še ni izdelana (NUV I, 2011).
V prvi fazi monitoringa (obdobje 2006 – 2008) so bila ocenjena samo naravna vodna telesa, to so tista
vodna telesa, ki niso močno spremenjena zaradi človekovega posega. Po podatkih ARSO (ARSO, 2010)
je bila reka Rinža zaradi močne obremenitve z organskimi snovmi v slabem ekološkem stanju. Na
odsekih rek, ki so obremenjeni z izpusti organskih, biološko razgradljivih snovi, zaradi spremenjenih
pogojev, predvsem različne vsebnosti raztopljenega kisika, življenjske združbe organizmov precej
odstopajo od za tip značilnih združb pri referenčnih razmerah. Slabo ekološko stanje na Rinži je bilo
določeno na podlagi biološkega elementa kakovosti bentoški nevretenčarji, ki so se najmočneje odzvali
na ta tip obremenitve.
Iz poročila Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010 (ARSO, 2012) je razvidno, da reka Rinža v
letih 2009 in 2010 ni dosegala dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala, saj je bila
glede na izračun saprobnega indeksa za bentološke nevretenčarje, trofičnega indeksa fitobentosa in
rečnih makrofitov ter po vsebnosti nitrata uvrščena v zelo slabo stanje.
Preglednica 31. Ekološko stanje površinskih voda na projektnem območju.
MERILNO
MESTO
Radenci
Osilnica
Kočevje
Kočevje
stadion
nad Bilpo
IME
NASELJA
Gorenji
Radenci
Osilnica
Dolga vas
IME VODNEGA
TELESA
VODOTOK
VT Kolpa Petrina Primostek
KOLPA
VT Kolpa Osilnica
- Petrina
KOLPA
VT Rinža
RINŽA
Kočevje
Grgelj
VT Rinža
VT Rinža
RINŽA
KOLPA
2009
2010
2011
/
dobro
/
/
/
/
zmerno
dobro
/
zelo slabo zelo slabo
/
/
/
dobro
6.3 Podzemna voda
Slovenija ima izdatne in sorazmerno dobro ohranjene zaloge podzemnih voda, iz katerih se oskrbuje okoli
97% prebivalcev (Program, 2011).
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/2005) na območju Slovenije
določa 21 vodnih teles podzemne vode, ki predstavljajo prepoznaven in pomemben del podzemne vode v
vodonosniku ali vodonosnikih in omogočajo pregledno in učinkovito ocenjevanje stanja in upravljanje
voda ter uresničevanje okoljskih ciljev. V Sloveniji so trije pomembnejši tipi vodonosnikov: vodonosniki
z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin, razpoklinski vodonosniki pretežno v dolomitnih
plasteh in kraški vodonosniki v plasteh apnenca na Krasu, Notranjskem, Julijskih in Kamniško-Savinjskih
Alpah.
Slika 17. Meje teles podzemnih voda v Republiki Sloveniji.
Na projektnem območju Kočevsko se nahaja vodno telo podzemne vode Dolenjski kras (rezen na
skrajnem SZ delu območja, kjer se nahaja vodno telo podzemne vode Kraška Ljubljanica), ki je značilen
za sedimentne kamnine in nevezane sedimente na ozemlju porečij reke Krke in Kolpe. Površina tega
območja je 3355 km2. Njegova največja dolžina je približno 80 km, največja širina pa približno 73 km.
Prevladujejo apnenčaste in dolomitne kamnine mezozoiske starosti s kraško poroznostjo, ki so zelo,
srednje in malo skrasele (Poročilo, 2007).
Prevladujejo razpoklinski vodonosniki, vključno s kraškimi, za katere je značilna lokalna ali nezvezna
izdatnost ali obširno, vendar nizko do srednja izdatnost. Najpomembnejši regionalni notranji
hidrodinamski meji sta reki Krka in Kolpa, lokalne hidrodinamske meje pa tvorijo tudi drugi drenažni
površinski tokovi in pripadajoče lokalne razvodnice (npr. Ribnica, Rinža, Dobličica, Lahinja,…). Vodno
telo je zelo visoko do izredno visoko ranljivo, vendar so pričakovane obremenitve vodnega telesa majhne
do zanemarljive (Poročilo, 2007).
Kemijsko stanje podzemne vode
Kakovost naravne, neonesnažene podzemne vode določata transport podzemne vode skozi nezasičeno
cono in kameninska sestava vodonosnika skupaj z njegovimi hidravličnimi značilnostmi. Kemijska
sestava podzemne vode, kot posledica naravnih lastnosti vodonosnika se v posameznih tipih
vodonosnikov razlikuje in je odvisna od vrste kamenin, velikosti por oziroma razpok, hitrosti pretoka in
fizikalno-kemijskih razmer v vodonosniku (vsebnost kisika, pH vrednost, električna prevodnost, redokspotencial, itd.). Raznovrstne človekove dejavnosti, kot so intenzivno kmetijstvo, poselitev, industrija,
obrt, gradbeni posegi, odlagališča odpadkov, direktni ali indirektni izpusti ter promet, so povzročile
postopno onesnaževanje podzemnih voda, ki se je zaradi hitrega razvoja najbolj povečalo v obdobju od
druge svetovne vojne pa do danes (Program, 2011).
Ocena kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode odraža obremenjenost z nitrati, pesticidi in
njihovimi relevantnimi metaboliti ter nekaterimi lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki. Parametri,
za katere so bili z Uredbo o stanju podzemnih voda določeni standardi kakovosti podzemne vode in
vrednosti praga, ki razmejujejo dobro oziroma slabo kemijsko stanje, so razvidni iz slike 18 in 19.
Preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga se ugotavlja na podlagi povprečne letne vrednost na
posameznem merilnem mestu (ARSO, 2014).
Slika 18. (ARSO, 2014).
Slika 19. (ARSO, 2014).
Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa za vsako posamezno vodno telo. Pri določanju
kemijskega stanja se upošteva:
• preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga,
• oceno učinkov vdora slane vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode,
• oceno koncentracij onesnaževal, ki povzročajo poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih
voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode in škodljivo vplivajo na vodne ter kopenske
ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni.
Vodno telo podzemne vode ima dobro kemijsko stanje, če so na vsakem merilnem mestu izpolnjeni vsi
trije pogoji. V primeru, da je bilo na enem ali več merilnih mestih ugotovljeno neustrezno stanje ima
vodno telo lahko še vedno dobro kemijsko stanje. V takem primeru je potrebno preveriti, kolikšno
območje vodnega telesa ali volumen podzemne vode tega telesa pripada merilnim mestom s preseženimi
standardi kakovosti ali vrednostmi praga. Če je preseganje večje kot 30%, se za vodno telo določi slabo
kemijsko stanje (ARSO, 2014).
Preglednica 32. Kemijsko stanje podzemnih voda na projektnem območju (Vir: ARSO, januar 2015).
MERILNO
IME
MESTO
NASELJA
RAKITNICA Blate
TOMINČEV
IZVIR
Podgozd
Podturn pri
Dol.
RADEŠCA
Toplicah
Spodnja
BILPA
Bilpa
IZVIR
DOLSKI
Dol
OBRH
Slovenska
RINŽA
vas
DOBLIČICA Dobliče
REKA
Krka
2013 2012 2011
dobro dobro dobro
2010
dobro
2009
dobro
2008 2007
dobro dobro
Krka
dobro dobro dobro
dobro
dobro
dobro dobro
Radeščica dobro dobro dobro
dobro
dobro
dobro dobro
Kolpa
dobro dobro dobro
dobro
dobro
dobro dobro
Kolpa
dobro dobro dobro
dobro
dobro
dobro dobro
Kolpa
Lahinja
dobro dobro dobro
dobro dobro dobro
dobro
dobro
dobro
dobro
dobro dobro
dobro dobro
Telo podzemne vode Dolenjski kras je bilo v obdobju 2007 - 2013
(Preglednica).
v dobrem kemijskem stanju
Nitrati
Nitrati v podzemni vodi so lahko tudi naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke
sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg NO 3 /l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni
vodi pa so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Nitrati se lahko v podzemni vodi
pojavijo tudi zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda.
Slika 20. Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom (Vir: NUV I, 2011).
Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše
poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. To potrjujejo tudi rezultati
državnega monitoringa za vodno telo podzemne vode Dolenjski kras v obdobju 2006 – 2013, ko so bile
povprečne letne vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO 3 /l (Preglednica ).
Preglednica 33. Vsebnost nitrata v podzemni vodi v obdobju 2006 – 2013 (mg NO3/L) (Vir: ARSO, januar 2015).
MERILNO
MESTO
IME
NASELJA
RAKITNICA Blate
TOMINČEV
IZVIR
Podgozd
Podturn pri
Dol.
RADEŠCA
Toplicah
Spodnja
BILPA
Bilpa
IZVIR
DOLSKI
Dol
OBRH
Slovenska
REKA
2013
2012
2011
2010
2009
2008
2007 2006
Krka
3,170
4,295 4,025
3,315
3,950
4,220 3,765 4,880
Krka
4,770
4,675 4,690
3,950
4,865
4,235 4,230
/
Radeščica 5,940
6,950 5,245
5,175
4,670
5,390 5,470
/
Kolpa
6,120
8,110 7,365
7,440
6,495
6,425 7,470
/
Kolpa
Kolpa
3,160
3,310
3,675 2,920
4,330 4,850
3,330
2,995
3,825
3,130
3,620 3,210
4,025 3,570
/
RINŽA
vas
DOBLIČICA Dobliče
Lahinja
5,550
4,550 3,070
2,420
3,235
/
2,750 2,905 4,000
Pesticidi
Pesticidi, ki se spremljajo v programu državnega monitoringa, so umetno pripravljene organske spojine,
namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Glede na namen
uporabe jih delimo na fitofarmacevtska sredstva, ki so namenjena varovanju rastlin ter biocide. Biocide
dodajajo v premaze za zaščito lesa, fasadne barve, uporabljajo se tudi za iztrebljanje glodavcev, uši, kot
dezinfekcijska sredstva…
Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje podzemne vode, ki je v Sloveniji glavni vir pitne
vode. Ker so pesticidi okolju in zdravju škodljivi, je spremljanje njihove vsebnosti v podzemni vodi zelo
pomembno. V okviru državnega monitoringa se analizira približno 120 različnih pesticidov in njihovih
razgradnjih produktov - metabolitov.
Vsota pesticidov v podzemni vodi je bila na vseh merilnih mestih na projektnem območju v letu 2013 pod
mejo določljivosti. Glede na to, da se vsota pesticidov glede na starejše podatke znižuje se zastavlja
vprašanje, ali je to dejansko posledica zmanjšane uporabe pesticidov, ali pa se uporabljajo druga
fitofarmacevtska sredstva, ki se jih zaradi njihovih ugodnejših fizikalno-kemijskih lastnosti (hitra
razgradnja, večja adsorpcija, ipd.) v podzemni vodi redkeje določi.
6.4 Vodni viri in vodovarstvena območja (VVO)
Vodovarstvena območja so definirana v 74. členu Zakona o vodah in so varovana z občinskimi odloki in
vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da se vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je
namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami
obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.
Velikost vodovarstvenega območja mora biti določena tako, da predvideni zaščitni ukrepi učinkovito
zagotavljajo dolgoročno ohranjanje količine in kakovosti vode v zajetem vodnem viru. Glede na
oddaljenost in trajanje časa dotoka do vodnega zajetja se znotraj vodovarstvena območja lahko oblikujejo
notranja območja z različnimi stopnjami varovanja (Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja):
najožje območje – najstrožji režim (VVO I)
ožje območje – strožji režim (VVO II)
širše območje – blažji režim (VVO III)
Na projektnem območju so vodovarstvena območja zavarovana zgolj na občinski ravni in zavzemajo
skoraj petino območja oziroma okoli 23.000 hektarov (Preglednica).
Na občinskem nivoju so bili sprejeti naslednji odloki za varovanje vodnih virov:
- Občina Sodražica: Odlok o varstvu pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št.
20/02).
- Občina Kočevje: Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda
(Uradni list SRS, št. 40/89, 53/93, 99/99).
- Občina Ribnica: Odlok o varstvu pitne vod ena območju občine Ribnica (Uradni list RS, št.
20/00, 102/00).
- Občina Loški Potok: Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loški Potok (Uradni
list RS, št. 48/99).
-
Občina Loška dolina: Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Loška dolina (Uradno
glaislo občine Loška dolina, št. 8/01).
Občina Cerknica: Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Cerknica in
ukrepih za zavarovanje voda tega območja (Uradni list SRS, št. 2/88, 31/93, 69/95).
Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, črpališča na Kolpi na Vinici in
črpališča v Dobličah (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/88).
Občina Novo mesto: Odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski
Dolenjski list, št. 13/85).
Slika 21. Vodovarstvena območja na projektnem območju.
78 % površine na vodovarstvenih območjih zavzemajo širša vodovarstvena območja z blažjim varstvenim
režimom. Ožja varstvena območja zavzemajo slabih 5.000 ha površin, najožja varstvena območja z
najstrožjim režimom varovanja pa 60 ha oz. 0,3 % celotne površine vodovarstvenih območij.
Preglednica 34. Raba tal na vodovarstvenih območjih..
Njive in vrtovi
Trajni nasadi
Travniške površine
Druge kmetijske površine
Gozd
Ostala nekmetijska zemljišča
Površina skupaj
Površina (%)
1
0,0
0,1
14,4
1,4
41,1
0,8
57,8
0,3
2
0,4
2,4
111,5
43,0
4733,7
30,4
4921,6
21,6
3
18,3
31,4
1006,4
394,8
14287,2
143,2
15881,5
69,8
4
0,0
0,2
57,1
20,4
1797,8
16,2
1891,7
8,3
Površina Površina
skupaj
(%)
18,8
0,1
34,1
0,2
1189,4
5,2
459,7
2,0
20859,9
91,7
190,7
0,8
22752,6 100,0
100,0
Slika 22. Raba tal na vodovarstvenih območjih na projektnem območju.
Slabih 92 % površin na vodovarstvenih območjih pokriva gozd, sledijo travniške površine (5,2%), druge
kmetijske površine (2,0 %), ostala nekmetijska zemljišča (0,8 %), trajni nasadi (0,2 %) in njive ter vrtovi
(0,1 %).
6.5 Viri
- http://www.izvrs.si/podrocja-dela/vodna-direktiva/ (januar 2015).
- http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c18223 (januar 2015).
- Stanič Racman D. et at. 2011. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega
morja in program ukrepov upravljanja voda. Politika upravljanja voda, 22. Mišičev vodarski dan.
- Program monitoringa stanja voda za obdobje 2010 – 2015. Ministrstvo za okolje in prostor,
Agencija RS za okolje in prostor, 2011.
- Vode v Sloveniji – Ocena stanja voda za obdobje 2006-2008 po določilih okvirne direktive o
vodah. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje in prostor, 2010.
- Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in jadranskega morja 2009-2015. Ministrstvo za
okolje in prostor, 2011.
- Pregled pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.
Ministrstvo za okolje in prostor, 2014.
- Ocena stanja rek v Sloveniji v letu 2011. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje
in prostor, 2013.
- Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS
za okolje in prostor, 2012.
- Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2007 in 2008. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS
za okolje in prostor, 2010.
- Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v Sloveniji v letu 2013. Ministrstvo za okolje in
prostor, Agencija RS za okolje in prostor, 2014.
-
Poročilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letih 2004 in 2005. Ministrstvo za okolje in
prostor, Agencija RS za okolje in prostor, 2007.
http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page (GEOPORTAL ARSO, januar 2015).
Dobnikar Tehovnik M. et al. Ocena kakovosti voda za prvi načrt upravljanja voda. NUV in
strokovne podlage s področja upravljanja voda, 20. Mišičev vodarski dan, 2009.
Osnutek Načrta za izvajanje ribiškega upravljanja v Kočevsko-Belokranjskem ribiškem območju
za obdobje 2011-2016. Zavod za ribištvo Slovenije, 2010.
Celovit prostorski plan za Regijski park Kočevsko-Kolpa. Acer, Novo mesto, 1995.
7. RIBIŠTVO
Sladkovodno ribištvo obsega upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah. Ribolovni viri so vodni
organizmi, t.j. prostoživeče ribe in druge vodne živali, ki so predmet upravljanja ribolovnih virov (2. člen
Zakona o sladkovodnem ribištvu). Prostoživeče ribje vrste, ki so predmet ribolova v celinskih vodah
določa Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah (Uradni list RS, št. 46/07). Ribe v
celinskih vodah so naravni vir pod posebnim varstvom države, upravljanje rib je torej v pristojnosti
države. Država lahko nekatere naloge ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu s koncesijo prenese tudi na
druge pravne ali fizične osebe, če le-te izpolnjujejo predpisane pogoje, ribiško upravljanje v vodah
posebnega pomena pa izvaja javni Zavod za ribištvo Slovenije (v nadaljevanju ZZRS) (7. člen).
Uredba o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v RS (Uradni list RS, št. 52/07) ter Uredba
o določitvi voda posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega upravljanja v njih (Uradni list RS,
52/07) določata prostorske enote ribiškega upravljanja v RS:
- 12 ribiških območij (RO)
- 67 ribiških okolišev (ROK)
- 3300 ribiških revirjev
- vode posebnega pomena, ki so izločene iz ribiških okolišev
Razdelitev Slovenije na RO sledi principu enotnega načrtovanja in izvajanja ribiškega upravljanja v
posameznih ekosistemsko zaključenih enotah. RO na vodnem območju Donave so pomursko,
zgornjedravsko, spodnjedravsko, zgornjesavsko, srednjesavsko, notranjsko-ljubljansko, spodnjesavsko,
savinjsko, novomeško, kočevsko-belokranjsko, na vodnem območju jadranskega morja pa soško in
obalnokraško RO.
Slika 23. Ribiška območja v Sloveniji (Program, 2012).
Vsako RO je razdeljeno na ROK, manjše enote, ki omogočajo smotrno upravljanje, učinkovito
spremljanje ter nadzor in za katere je država podelila koncesije za izvajanje ribiškega upravljanja. ROK
obsegajo vse celinske vode, ki se nahajajo znotraj meja ROK razen izločenih voda. Izločene vode so vode
posebnega pomena, določene z Uredbo o določitvi voda posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega
upravljanja v njih ter komercialni ribniki in ribogojnice. Komercialni ribniki in ribogojnice so vodne
površine v katerih se izvaja dejavnost trženja športnega ribolova ali gojenja rib na podlagi dovoljenja za
neposredno rabo vode in kjer so ribe last nosilca dejavnosti.
ROK in vode posebnega pomena se naprej delijo na ribiške revirje, najmanjše enote ribiškega upravljanja.
V celotni Sloveniji jih je nekaj več kot tri tisoč.
Slika 24. Ribiški okoliši v Sloveniji (Program, 2012).
Načrtovanje upravljanja rib v RS poteka na štirih nivojih. Izhodišča za ribiško upravljanje določa
Program upravljanja rib v celinskih vodah RS za obdobje 2010 – 2021 (trenutno v fazi osnutka), katerega
na predlog ministra za kmetijstvo in okolje sprejme Vlada Republike Slovenije. S programom upravljanja
rib v celinskih vodah se zlasti opredelijo dolgoročne usmeritve upravljanja rib na državni ravni, določijo
se cilji, naloge in ukrepi ter potrebna javnofinančna sredstva.
Za vseh dvanajst ribiških območij v Sloveniji se na podlagi programa upravljanja rib izdela načrt
ribiškega upravljanja. To je strokovna podlaga za celovito ribiško upravljanje posameznega ribiškega
območja in mora biti odraz njegovih ekosistemskih značilnosti. V načrtu se določijo temeljne usmeritve
za ohranitev in trajnostno rabo rib v ribiškem območju, načela posegov v populacije posameznih ribjih
vrst, usmeritve za poribljavanje in gojitev rib ter usmeritve za varstvo tistih delov ribiškega območja, ki
so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave. Načrt se izdela za obdobje šestih let, osnutke načrta
izdela ZZRS, sprejme pa minister, pristojen za ribištvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje
narave in ministrom, pristojnim za vode.
Ribiškogojitveni načrt (v nadaljevanju RGN) je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih ribiških
okoliših. Pri izdelavi RGN se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so
pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi
lahko vplivali na izvajanje RGN. Z RGN se določi predvsem ukrepe za uravnavanje številčnosti in
strukture domorodnih ribolovnih vrst rib, zmanjševanje populacij tujerodnih, predvsem invazivnih vrst rib
in preprečevanje njihovega širjenjenja. Tudi RGN so 6-letni načrti, osnutke RGN izdela ZZRS na podlagi
naravovarstvenih smernic in mnenja izvajalca ribiškega upravljanja ter lokalne skupnosti.
Na podlagi RGN izvajalci ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu za vsako leto izdelajo letni program
ribiškega upravljanja (v nadaljevanju LPR), ki določa operativno izvajanje RGN za posamezno leto na
podlagi ocene stanja v ribiškem okolišu v preteklem letu. LPR potrdi ZZRS.
Izvajanje ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena poteka na podlagi srednjeročnega načrta
ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena, ki ga ZZRS izdela v skladu z načrtom izvajanja
ribiškega upravljanja posameznega RO, znotraj katerega se nahajajo posamezni revirji voda posebnega
pomena (3. člen Uredbe o določitvi voda posebnega pomena). Operativno izvajanje ribiškega upravljanje
poteka skladno z letnim načrtom ribiškega upravljanja in z letnim programom dela ZZRS.
Zagotavljanje ugodnega stanja rib in dobrega ekološkega stanja je neposredno povezano z ohranjanjem
habitatov. Zato je potrebna medsebojna usklajenost načrtov upravljanja z vodami in načrtov za izvajanje
ribiškega upravljanja (Program, 2012).
7.1 Analiza ribiškega upravljanja na projektnem območju
Projektno območje Kočevsko pokrivajo 3 ribiška območja ter 8 ribiških okolišev.
Ribiške aktivnosti v sklopu projekta LIFE Kočevsko so vezane predvsem na jezero v Kočevski Reki, ki
predstavlja prehranjevalni habitat in mirno cono za tarčno vrsto projekta orla belorepca (Haliaeetus
albicilla), ki gnezdi v gozdnem prostoru ob jezeru.
Zaradi zgoraj navedenega dejstva smo se v nadaljevanju analize omejili predvsem na ribolovni revir 014
Jezero Kočevska reka, ki je del Kočevskega ribiškega okoliša.
Preglednica 35. Ribiška območja in okoliši na projektnem območju.
RIBIŠKO
OBMOČJE
RIBIŠKI
OKOLIŠ
NOTRANJSKO- Cerkniški
LJUBLJANSKO
ribiški okoliš
Skupaj
Žužemberški
NOVOMEŠKO
ribiški okoliš
Novomeški
ribiški okoliš
Ribniški ribiški
okoliš
Skupaj
KOČEVSKOKočevski
BELOKRANJSKO ribiški okoliš
Črnomaljski
ribiški okoliš
Viniški ribiški
POVRŠINA
(ha)
POVRŠINA NA
PROJEKTNEM
OBMOČJU
(ha)
%
58.111
58.111
2238
2238
2%
2%
37.943
6557
6%
82.807
9366
9%
38.827
159.577
10.371
26.295
10%
25%
63.049
57.523
54%
40.100
2861
18.875
1815
18%
2%
okoliš
Metliški ribiški
okoliš
Skupaj
13.598
119.607
4
78.218
106.750
0%
73%
100%
7.2 Kočevski ROK (povzetek načrta)
Kočevsko-belokranjsko ribiško območje obsega porečje Kolpe s Čabranko do državne meje, s pritoki na
levem bregu ter Rinžo. V kočevsko-belokranjskem ribiškem območju so določeni štirje ribiški okoliši in
sicer: kočevski, viniški, črnomaljski in metliški ribiški okoliš. Iz kočevsko-belokranjskega ribiškega
območja je izločen del kočevskega ribiškega okoliša (Kolpa od jezu v Slavskem Lazu do jezu v Dolu pri
Starem Trgu s pritoki na levem bregu), ki je v skladu z Uredbo od določitvi voda posebnega pomena in
načinu izvajanja ribiškega upravljanja v njih (Uradni list RS, št. 52/2007) določen za vode posebnega
pomena.
Kočevski ribiški okoliš spada v kočevsko-belokranjsko ribiško območje in obsega Rinžo, Čabranko s
pritoki na levem bregu ter Kolpo od izliva Čabranke do jezu v Dolu pri Starem trgu s pritoki na levem
bregu. Z Uredbo o določitvi voda posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega upravljanja v njih je iz
kočevskega ribiškega okoliša izločena Kolpa od jezu v Slavskem Lazu do jezu v Dolu pri Starem trgu s
pritoki na levem bregu.
Preglednica 36. Površine (ha) revirjev po načinu izvajanja ribiškega upravljanja v kočevskem ROK.
Kočevski ribiški okoliš meri 152,96 ha. Ribolovnim revirjem kočevskega ribiškega okoliša bo
namenjenih 143,00 ha ali 93,49% od vseh površin ribiškega okoliša, gojitvenim potokom za sonaravno
gojitev salmonidnih vrst rib 4,87 ha ali 3,18%, rezervatom za plemenke 1,91 ha ali 1,25%, rezervatom za
ohranjanje populacij domorodnih vrst rib 3,18 ha ali 2,08%, prizadetih revirjev pa ni.
Preglednica 37. Seznam revirjev, njihove meje, identifikacijske številke, namembnost in površine.
Legenda: RR-TV: ribolovni revir, tekoče vode; RR-SV: ribolovni revir, stoječe vode; R1: rezervat za plemenke; G1: salmonidni gojitveni revir;
G1-n: salmonidni gojitveni revir-novi način; R3: rezervat za ohranjanje populacij domorodnih vrst rib; BARU: brez aktivnega upravljanja; P:
prizadeta voda.
Ribolovni revir je del ribiškega okoliša, v katerem je dovoljen ribolov v skladu z ZSRib. Revir brez
aktivnega upravljanja je del ribiškega okoliša, v katerem se ne izvaja ribiško upravljanje in je prepuščen
naravnim procesom. Prizadeti revir je tisti del ribiškega okoliša, v katerem je življenje rib zaradi
poslabšanih življenjskih razmer oziroma kakovosti vode onemogočeno.
Slika 25. Revirji kočevskega ROK in način ribiškega upravljanja.
Seznam vrst in razširjenost v ribiškem okolišu
V kočevskem ribiškem okolišu živi 33 vrst rib, ena vrsta piškurjev in dve vrsti rakov (Preglednica 38).
Večina ribjih vrst (30) je domorodnih, tri vrste so tujerodne: šarenka, srebrni koreselj, zlati koreselj.
Med 36 vrstami (33 vrst rib, piškur in dve vrsti rakov) je sedemnajst varovanih po Habitatni direktivi,
med njimi je osem uvrščenih v prilogo II, dve v prilogo V, štiri pa v prilogo II in V. Vrste, ki so uvrščene
v prilogo II so t.i. evropsko pomembne vrste, katerih habitate je treba varovati.
Po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah se vrste, ki so v tabeli označene z oznako Z,
varujejo kot živalske vrste, za katere je določen varstveni režim za varstvo živali in populacij. Uredba
določa, da je živali teh vrst prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave,
loviti, ujeti ali vznemirjati. Navedene zavarovane vrste niso predmet ribolova, za zgornja dejanja si je
potrebno pridobiti posebno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. V kočevskem ribiškem okolišu so
to: donavski potočni piškur, navadni koščak, navadna nežica, velika nežica, potočni rak jelševec, medtem,
ko je za 17 vrst varovan njihov habitat. Varstveni cilji, ki so opredeljeni po tej uredbi vključujejo med
drugim ohranjanje raznolikosti habitata zavarovane vrste, zlasti pa ohranjanje tistih habitatov, ki so
bistveni za najpomembnejše življenjske faze zavarovane vrste (npr. mesta za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje). Vključujejo tudi ohranjanje celovitosti habitata
oziroma povezovanja fragmentiranih delov habitata nazaj v celoto.
Na rdečem seznamu je štirinajst vrst uvrščenih v kategorijo prizadete vrste (E), sedem je uvrščenih v
kategorijo ranljivih vrst (V), dve sta uvrščeni v kategorijo vrste zunaj nevarnosti (O1).
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam določa, da je prizadeta vrsta (E)
kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, katerih obstanek na območju Republike Slovenije ni
verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost teh vrst se je zmanjšala na kritično
stopnjo oziroma njihova številčnost zelo hitro upada v večjem delu areala. Ranljiva vrsta (V) je kategorija
ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v
kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Številčnost vrste se je v
velikem delu areala zmanjšala oziroma se zmanjšuje. Vrste so zelo občutljive na kakršnekoli spremembe
oziroma poseljujejo habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljivi. Oznaka O1 označuje vrste, ki so
bile zavarovane s predhodno veljavno uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, in ki so trenutno
zunaj nevarnosti, obstaja pa potencialna možnost njihove ponovne ogroženosti.
Ribolovne vrste imajo s Pravilnikom o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah predpisane najmanjše
dolžine, pri katerih je dovoljen uplen in varstveno dobo (v času drsti), ko jih ni dovoljeno loviti. Izjema so
tujerodne vrste, ki nimajo predpisane najmanjše dolžine uplena. Med evidentiranimi vrstami je 25 lovnih
vrst rib.
Preglednica 38. Vrstni sestav in varstveni status rib v kočevskem ROK.
Legenda: HD: Evropsko pomembna vrsta=Habitatna direktiva; U: Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah; Z: zavarovana vrsta; H:
vrsta, katere habitat se varuje; RS: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam; E: prizadeta vrsta; V: ranljiva vrsta;
O1: vrsta zunaj nevarnosti; P: Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah.
Izvajalec ribiškega upravljanja
Izvajalec ribiškega upravljanja v kočevskem ROK je ribiška družina Kočevje, ki je v letu 2013 skupaj
štela 286 članov (272 polnoletnih ribičev, 14 mladih ribičev)(RIBKAT, januar 2015).
Vplivi na ribiški okoliš
a) Posegi, ki vplivajo na vode v ribiškem okolišu
Na vode kočevskega ribiškega okoliša vplivajo različni dejavniki, med katerimi je najpomembnejša
regulacija obeh rek, Rinže in Kolpe. Na reki Rinži so trije jezovi, ki povzročajo fragmentacijo reke. Med
pomembnejšimi posegi pa je tudi zajetje pitne vode nad Slovensko vasjo, katerega neposredna posledica
je bistveno zmanjšanje vodne mase reke Rinže, predvsem v poletnih mesecih. Na reki Kolpi je prav tako
največji vpliv regulacij in urejanja brežin z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti. Na Mirtoviškem
potoku pa bistveno spremeni njegove naravne karakteristike mala hidroelektrarna, katere posledica je
bistveno nižji vodostaj zgornjega dela potoka v poletnih mesecih (RIBKAT, januar 2015).
b) Onesnaženja
S problemi onesnaževanja se največ srečujemo na reki Rinži, saj poleg gnojenja priobalnih kmetijskih
površin še vedno ni v celoti urejeno kanalizacijsko omrežje in tako na območju mesta Kočevje in izrazito
pri Turjaškem naselju/Rožni ulici prihaja do vsakoletnih izlitij fekalne kanalizacije v reko Rinžo. Na
območju samega mestnega jedra pa prihaja do občasnih onesnaženj s strani tamkajšnje industrije. Na
drugih revirjih ni bistvenega vpliva onesnaževalcev na vode ribiškega okoliša (RIBKAT, januar 2015).
Preglednica 39. Pogini rib v kočevskem ROK (Vir: RIBKAT, januar 2015).
Revir
Rinža 2
Rinža 2
Rinža 2
Rinža 2
Rinža 2
Rinža 2
Rinža 2
Število
Vrsta
poginjenih rib
smuč
15
krap (gojene živali)
10
rdečeperka
300
smuč
80
rdečeperka
1500
krap (gojene živali)
5
ščuka
100
Teža
poginjenih rib
(kg)
25
50
50
200
250
25
400
Leto
2010
2010
2010
2012
2012
2012
2012
c) Ribojede ptice
Podobno kot v drugih ribiških okoliših kočevsko-belokranjskega ribiškega območja so tudi v kočevskem
ribiškem okolišu od ribojedih ptic pozimi redno prisotni kormorani, siva čaplja pa vse leto. Kormorani
plenijo predvsem v Kolpi, siva čaplja pa se najpogosteje zadržuje na pritokih, vendar je dokaj pogosto
prisotna tudi v Kolpi.
Preglednica 40. Ribojedne ptice v kočevskem ROK (Vir: RIBKAT, januar 2015).
Revir
Vrsta ptic Število
Datum
prihoda
Datum
odhoda
Število dni
v revirju
Prenočišče
Kolpa 1
siva
čaplja
200
1.1.2010
31.12.2010
-
Prenočišča čapelj
Kolpa 1
siva
čaplja
100
1.1.2011
31.12.2011
365
Gnezdišča čapelj
-
-
Ukrepi
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Kolpa 1 kormoran
Kolpa 1 kormoran
siva
Rinža 1
čaplja
siva
Rinža 2
čaplja
120
1.11.2010
28.2.2011
-
Občasna prenočišča
kormoranov
150
10.10.2009 28.3.2010
2010
2011
2011
-
-
365
-
-
2011
15
-
-
365
-
2011
200
1.1.2012
31.12.2012
365
Prenočišča čapelj
Kolpa 1 kormoran
100
1.11.2012
28.2.2013
120
Občasna prenočišča
kormoranov
Kolpa 1 kormoran
siva
Rinža 1
čaplja
siva
Kolpa 1 čaplja
siva
Rinža 2
čaplja
150
10.10.2012 28.3.2013
170
-
siva
čaplja
2010
10
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Plašenje z
zvočnimi
napravami
Kolpa 1
Leto
2012
2012
2013
20
1.1.2013
31.1.2013
365
Gnezdišča čapelj
-
2013
100
1.1.2013
31.12.2013
365
Gnezdišča čapelj
-
2013
25
1.1.2013
31.12.2013
365
Gnezdišča čapelj
-
2013
d) Drugi vplivi
Reka Kolpa in reka Čabranka sta mejni reki z Republiko Hrvaško in obenem zunanja meja Evropske
skupnosti, zato tam veljajo določene strožje omejitve. Ribiška družina Kočevje ribiško upravljanje izvaja
le na levem bregu reke. Na Hrvaški strani je eden od ribiških upravljalcev reke Kolpe ŠRU Goran, s
katerim Ribiška družina Kočevje uspešno sodeluje. Manj uspešno je sodelovanje s ŠRU Čabar, ki v
Čabranko, s katero ribiško upravlja, vlaga neavtohtono šarenko, ki se posledično občasno pojavlja tudi v
zgornjem toku Kolpe.
7.3 Jezero Kočevska Reka
Pomembna kraška ponikalnica na Kočevskem je Reški potok, ki izvira v Možah. Njegov tri kilometre
dolg tok se nahaja v dolini pod Kočevsko Reko. V 70. letih so ga z betonskim jezom zajezili in nastalo je
dobrih dvajset hektarov veliko Reško jezero. Spodnji del jezera je namenjen ribolovu, zgornji del pa je
registriran kot rezervat in posegi vanj niso dovoljeni. V gozdovih, ki ga obkrožajo gnezdi orel belorepec.
Reško jezero naseljujejo ščuke, smuči, krapi, linji, kleni, rdečeperke, ostriži, školjke brezzobke in raki
jelševci.
Ribolovni režim na jezeru Kočevska reka
Na jezeru Kočevska reka je dovoljen zgolj ribolov ščuke in smuča, ribolov ostalih rib je prepovedan.
Lovna doba za ščuko je 01.05 – 31.01., najmanjša mera pa je 70 cm. Lovna doba za smuča je 01.06 –
31.01., najmanjša mera pa je 70 cm. Dovoljeni dnevni uplen je 1 ščuka ali 1 smuč.
Dovoljeno je vijačenje ali muharjenje. Dovoljene so samo umetne vabe (blestivka, vobler, silikonska ribe,
potezanka).
Ribolov je dovoljen izključno z uporabo čolna (veslanje ali elektromotor). Vstopno in izstopno mesto za
čoln je pri jezu (začetek revirja). Ribolov je dovoljen zgolj do mesta, ki označuje rezervat (cca. 2,5 km),
kampiranje ob jezeru ni dovoljeno. Za izvajanje ribolova na Reškem jezeru je možna izposoja čolna od
ribiške družine Kočevje (RD Kočevje).
Čuvajska služba
Na jezeru Kočevska reka čuvajsko službo izvaja 7 ribiških čuvajev, kateri so v letu 2013 skupaj opravili
25 obhodov oz. 55 ur (RIBKAT). Za leto 2015 je načrtovanih 25 obhodov v obsegu 100 ur (RIBKAT).
Analiza izvajanja ribiškega upravljanja v preteklem obdobju
Analiza izvajanja ribiškega upravljanja je izdelana na podlagi podatkov ribiškega katastra, ki ga vodi
Zavod za ribištvo Slovenije. Podatki o uplenu, ribolovnih dnevih, poribljavanjih, kot tudi drugi podatki o
izvajanju ribiškega upravljanja v posameznih ribiških okoliših, se v ribiškem katastru vodijo na podlagi
letnih poročil, ki jih izdelajo ribiške družine.
Poribljavanje
Preglednica 41. Poribljavanje na jezeru Kočevska reka (Vir: RIBKAT, januar 2015).
Revir
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Vrsta Poreklo (Goj)
Vir dobave
Vrsta
Velikostna
poribljavanja kategorija
Krumpak
smuč Franc
-
Vzdrževalno 14 - Tržne ribe
80
100
2010
Krumpak
ščuka Franc
-
Vzdrževalno 14 - Tržne ribe
120
237
2010
Krumpak
ščuka Franc
-
Dopolnilno
200
342
2011
Krumpak
ščuka Franc
Ribogojnica Vzdrževalno 14 - Tržne ribe
100
212
2012
Krumpak
ščuka Franc
Nakup
60
150
2013
Dopolnilno
13 - Nad 50
cm
13 - Nad 50
cm
Masa
Število (Kg) Leto
V letu 2015 je načrtovano vzdrževalno poribljavanje s ščuko v obsegu 80 rib oz. 150 kg.
Ribolovni dnevi
Preglednica 42. Izkoriščeni ribolovni dnevi po vrstah ribolovnih dovolilnic na jezeru Kočevska reka (Vir: RIBKAT, januar
2015).
Revir
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Jezero
Kočevska
reka
Vrsta
ribolovnega dne
Vrsta ribiča
Vrsta
Število
dovolilnice ribolovnih dni Leto
Ciprinidi
Domači turisti Dnevna
285
2010
Ciprinidi
Domači turisti Dnevna
246
2011
Ciprinidi
Domači turisti Dnevna
210
2012
Ciprinidi
Domači turisti Dnevna
268
2013
Načrtovani uplen rib
Preglednica 43. Načrtovani uplen rib na jezeru Kočevska reka (VIR: RIBKAT, januar 2015).
Revir
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Jezero Kočevska reka
Vrsta
smuč
ščuka
ščuka
smuč
smuč
ščuka
ščuka
smuč
smuč
ščuka
smuč
ščuka
Število
rib
20
25
25
20
20
25
25
20
20
25
20
25
Masa rib
(kg)
50
75
75
50
50
75
75
50
50
75
50
75
Leto
2010
2010
2011
2011
2012
2012
2013
2013
2014
2014
2015
2015
Kot je razvidno iz Preglednice je načrtovani uplen na jezeru Kočevska reka skozi leta konstanten – 25
ščuk in 20 smučev.
Problematika Reškega jezera
Katastrofalna suša in dotrajani jez sta v letu 2003 poskrbela, da je voda v tem čudovitem habitatu
praktično izginila, ostala je samo še manjša kotanja tik pred samim jezom, v kateri pa je kljub vsemu
preživelo nekaj deset tisoč rdečeperk in manjše število linjev ter koresljev. Odprtina pod jezom je bila
tako močno poškodovana, da se je gladina vode vsak dan znižala za okoli dvajset centimetrov.
Loputa, ki je zagotavlja nemoten pretok vode, je bila namreč narejena iz hrastovih brun. Le-te so v jeseni
leta 1997 zgnile, kar je vodi omogočilo, da je začela pospešeno odtekati (Dnevnik, 23.7.2003). V skoraj
mesec dni trajajoči reševalni akciji so člani RD Kočevje tudi s pomočjo nekaterih krajanov rešili veliko
večino rib, rakov in školjk, ki so jih preselili v Kočevsko jezero. Po sanaciji jezu se je še isto jesen v na
novo napolnjeno jezero vložilo 60 plemenk ščuke in 50 plemenk smuča, poleg tega pa se je v jezero
pričelo vlagati tudi dodatne količine ribjega drobiža. Glavna drstišča so v izvirnem delu. RD Kočevje
V letu 2012 so v častniku Delo ponovno poročali o puščanju jezu, kar naj bi bilo posledica nedorečenosti
glede lastništva in upravljanja jezu. Voda naj bi puščala na več mestih, vedno večje je tudi odtekanje vode
skozi razpoke na obeh straneh jezu (Delo, 11.9.2012).
7.4 Viri
- http://www.delo.si/novice/slovenija/razpokani-jez-ogroza-some-scuke-in-orla-belorepca.html
(Delo, 11.9.2012, ogledano januar 2015)
- https://www.dnevnik.si/56199/lokalno/56199 (Dnevnik, 23.7.2003, ogledano januar 2015)
- http://www.rd-kocevje.si/ (januar 2015)
- Osnutek Programa upravljanja rib v celinskih vodah Republike Slovenije za obdobje 2010 –
2021. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, november 2012.
- Osnutek Ribiškogojitvenega načrta za izvajanje ribiškega upravljanja v Kočevskem ribiškem
okolišu za obdobje 2011 – 2016. Zavod za ribištva Slovenije, november 2011.
- Ribiški kataster RIBKAT https://webapl.mkgp.gov.si/apex/f?p=146:LOGIN:2116532946487
8. PREBIVALSTVO IN POSELITEV
Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) zbira in redno objavlja veliko demografskih
podatkov na nacionalni, pa tudi na nižjih prostorskih ravneh. Na regionalni ravni so to statistične regije in
kohezijski regiji, na lokalni ravni pa občine in tudi naselja. Demografski podatki in kazalniki, izračunani
na podlagi osnovnih demografskih podatkov, so pomembni za načrtovanje, usmerjanje in vrednotenje
razvoja, predvsem na socialnem in ekonomskem področju (surs.si, 22.1.2015).
Projektno območje Kočevsko sega na območje 14 občin, vendar se deleži površin in prebivalcev
posameznih občin znotraj projektnega območja znatno razlikujejo. Za projektno območje je značilna
razpršena in redka poselitev. Prebivalstvo je zgoščeno v večjih urbanih središčih, reliefno razgibana
območja s slabšimi naravnogeografskimi pogoji in prometno težje dostopna območja pa so redkeje
poseljena. Občinska urbana središča, kjer živi največ prebivalcev, se v večini primerov nahajajo izven
projektnega območja, zato se slika, ki jo prikazuje Slika 26, močno razlikuje od dejanskega stanja na
območju.
Slika 26. Meje občin in naselij na projektnem območju.
Ker so pretežno vsi uradni podatki SURS v tem dokumentu zbrani na prostorskem nivoju občin (na ravni
naselij je dostopen zelo omejen obseg podatkov), se nam je zdelo metodološko korektno in upravičeno, da
tudi relevantne demografske podatke navedemo na ravni občin, saj je le na ta način zagotovljena
primerljivost navedenih podatkov po posameznih poglavjih in prostorskih ravneh.
Da bi se čim bolj približali dejanskemu demografskemu stanju na projektnem območju, smo posamezne
demografske podatke SURS, ki so bili zbrani na prostorski ravni naselij, dodatno analizirali in s tem
povečali kakovost in verodostojnost zbranih podatkov. Tako smo v analizo nekaterih demografskih
podatkov (kot bo prikazano v nadaljevanju) zajeli zgolj naselja, katerih meje se sekajo z mejo projektnega
območja.
Preglednica 44. Osnovni podatki o velikosti občin na projektnem območju.
Občina
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Površina Površina občine
občine (ha) znotraj PO (ha)
7507
557
24095
12
33966
12839
10315
391
11021
7230
55539
47440
5609
5600
16683
1941
13450
11465
3622
3616
15364
6779
14666
6407
4948
1393
16434
1084
Delež celotne
površine občine
znotraj PO (%)
7
0
38
4
66
85
100
12
85
100
44
44
28
7
Delež površine
PO, ki ga pokriva
občina (%)
0,5
0,0
12,0
0,4
6,8
44,4
5,2
1,8
10,7
3,4
6,4
6,0
1,3
1,0
Največjo površino projektnega območja pokrivajo občine Kočevje (44,4 %), Črnomelj (12 %) in Loški
Potok (10,7 %), najmanjšo pa občine Cerknica (0 %), Dobrepolje (0,4 %) in Bloke (0,5 %).
Preglednica 45. Osnovni podatki o občinah na projektnem območju (Vir: SI-STAT, januar 2015).
2014
Število Povprečna
Površina Število
Število
hišnih
površina
km2
naselij
prebivalcev
2
številk naselij km
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
20273
75,1
241
339,7
103,1
6034
45
65
122
24
543374
731
3539
4735
1356
3,4
1,7
3,7
2,8
4,3
2061623
1559
11348
14586
3934
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
110,2
555,4
56,1
166,8
134,5
36,2
153,6
29
86
54
21
17
19
64
1329
3765
563
1244
807
216
2653
3,8
6,5
1
7,9
7,9
1,9
2,4
3398
16082
646
3860
1883
374
9346
Št.
preb.
Gostota
na
naseljenosti
hišno
št.
3,8
101,7
2,1
20,8
3,2
47,1
3,1
42,9
2,9
38,2
30,8
29,0
11,5
23,1
14,0
10,3
60,8
2,6
4,3
1,1
3,1
2,3
1,7
3,5
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
146,7
49,5
164,3
2332,2
47
23
51
667
1478
843
2147
25.406
3,1
2,2
3,2
3,5
3801
2171
4580
77.568
25,9
43,9
27,9
33,3
2,6
2,6
2,1
3,1
V 14 občinah, ki segajo na projektno območje, se nahaja 667 naselij s povprečno površino 3,5 km2, kar je
v skladu s slovenskim povprečjem. Naselja z največjo povprečno površino se nahajajo v občinah Loška
dolina in Loški Potok (7,9), z najmanjšo pa v občini Kostel (1).
Največ prebivalcev na projektnem območju imata občini Kočevje in Črnomelj, ki sta tudi največji občini,
najmanj prebivalcev pa imata občini Osilnica in Kostel, ki sta najmanjši občini.
V 14 občinah je po podatkih SURS v letu 2014 na 2332 km2 živelo 77.568 prebivalcev, kar pomeni, da je
na kvadratnem kilometru površine živelo približno 33 prebivalcev. Med občinami so razlike v poselitvi
zelo velike – tako po površini, kot po številu prebivalcev. Najgosteje naseljena občina na projektnem
območju je občina Ribnica (60,8), najredkeje pa sta naseljeni občini Kostel (11,5) in Osilnica (10,3). Za
primerjavo navedimo, da sta v letu 2014 v Sloveniji na kvadratnem kilometru površine živela povprečno
102 prebivalca, v Ljubljani pa več kot 1000.
Preglednica 46. Osnovni podatki o naseljih znotraj projektnega območja (Vir: SI-STAT, januar 2015).
Število Število
naselij hišnih
znotraj številk
Število
PO
znotraj prebivalcev
meje
v vseh
PO
naseljih
4
0
Bloke
220
1
0
Cerknica
81
49
388
Črnomelj
2526
2
0
Dobrepolje
151
Dolenjske
11
8
Toplice
863
78
575
Kočevje
15106
54
566
Kostel
645
Loška
6
0
dolina
1211
17
269
Loški Potok
1900
19
220
Osilnica
387
20
111
Ribnica
6159
9
34
Semič
2260
9
47
Sodražica
1394
4
0
Žužemberk
237
283
2218
Skupaj
33.140
Delež vseh
prebivalcev
občine (%)
14
0,7
17,3
3,8
0-14 let
16,7
18,5
14,5
15,4
15-64 let
60,6
66,7
67,6
55,7
65+ let
22,7
14,8
17,8
28,9
25,5
93,3
100
15
14,2
10,4
67,8
68,1
60,9
17,2
17,7
28,7
31,3
100
100
65,9
59,4
63,9
5,2
42,7
13,2
13,5
8,8
14,5
13,7
16,6
15,3
14,2
65,2
65,6
65
68,3
69,1
65,6
73,7
67,6
21,5
20,9
26,2
17,2
17,2
17,8
11
18,2
Z mejo projektnega območja se križa 283 meja naselij, v katerih živi 33.140 prebivalcev, skoraj polovica
v Kočevju. V primerjavi s podatki o prebivalcih po občinah živi v naseljih, katerih meje se križajo s mejo
projektnega območja, zgolj 43 % vseh prebivalcev v občinah, kar je veliko boljša ocena dejanskega
demografskega stanja na projektnem območju. Najnižji delež vseh prebivalcev občin, ki živijo v naseljih
na projektne območju, imajo občine Cerknica (0,7 %), Dobrepolje (3,8 %) ter Žužemberk (5,2 %),
najvišji delež pa je zabeležen v občinah Kostel, Loški Potok ter Osilnica, kjer se vsa naselja v občini
nahajajo znotraj projektnega območja.
Preglednica 47. Razlika v številu prebivalcev med letoma 2008 in 2014 (Vir: SI-STAT, januar, 2015).
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
2008
2025866
1641
11021
14854
3705
3437
16895
691
3906
2036
421
9317
3902
2205
4601
78632
2014
2061623
1559
11348
14586
3934
3398
16082
646
3860
1883
374
9346
3801
2171
4580
77568
Razlika 2014 - 2008
35757
-82
327
-268
229
-39
-813
-45
-46
-153
-47
29
-101
-34
-21
-1064
Po uradnih podatkih se je skupno število prebivalcev občin znotraj projektnega območja od leta 2008 do
2014 zmanjšalo za 1064. Število prebivalcev se je zmanjšalo v 11 občinah od 14, največ v občini
Kočevje, kjer v primerjavi z letom 2008 813 prebivalcev manj (cca 5 %).
Preglednica 48. Starost prebivalcev v občinah na projektnem območju v letu 2014 (Vir: SI-STAT, januar, 2015).
2014
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Št.
prebivalcev
2061623
1559
11348
14586
3934
Povprečna
Indeks
starost (leta) staranja
42,4
120,5
43,4
138,2
42,4
119,9
43,2
124
42,2
118,1
Delež
prebivalcev
starih 0-14
let (%)
14,7
14,4
15,4
14,4
15,8
Delež
prebivalcev
starih 15-64
let (%)
67,6
65,6
66,2
67,7
65,5
Delež
prebivalcev
starih 65 let
ali več (%)
17,7
19,9
18,4
17,9
18,7
Delež
prebivalcev
starih 80 let
ali več (%)
4,7
6,6
5,6
5,5
6
3398
16082
646
41,9
43,2
49,7
108,1
122,8
276,1
15,3
14,3
10,4
68,2
68,1
61
16,5
17,6
28,6
4,6
5,2
8,4
3860
1883
43,4
44,2
133,2
154,1
15,2
13,5
64,7
65,6
20,2
20,9
5,4
7,6
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
374
9346
3801
2171
4580
77568
49,6
41,3
42,9
42,4
40,2
43,6
297
108,2
114,4
120,3
94,5
136,4
8,8
15,3
14,7
15,8
16,3
14,3
65
68,1
68,6
65,1
68,4
66,3
26,2
16,6
16,8
19,1
15,4
19,5
8,3
5,3
4,1
5,7
4,8
5,9
Demografsko stanje projektnega območja je slabo. Občini Osilnica in Kostel sta občini z najvišjo
povprečno starostjo prebivalstva v Sloveniji (50 let). Povprečna starost prebivalcev občin na projektnem
območju je bila leta 2014 43,6 leta in je višja kot povprečna starost v Sloveniji (42,4 leta). Najnižjo
povprečno starost prebivalcev beležijo v občini Žužemberk (40,2 leti).
Za projektno območje je značilno, da ima več starega kot mladega prebivalstva. Delež prebivalcev, starih
65 let ali več, je leta 2014 znašal 19,5 %; delež prebivalcev, mlajših od 15 let, pa je znašal 14,3 %. Indeks
staranja, ki predstavlja razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15
let, je dosegel vrednost 136,6. To pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, na projektnem območju
prebivalo skoraj 137 oseb, starih 65 let ali več.
Indeks staranja je bil najvišji v občinah Osilnica (297) in Kostel (276); ti dve občini sta bili tudi edini z
vrednostjo indeksa nad 200. Najugodnejše razmerje med mlajšimi in starejšimi, z indeksom staranja pod
100,
je
imela
občina
Žužemberk
(94,5).
Preglednica 49. Podatki o delovno aktivnem prebivalstvu na projektnem območju v letu 2013 (VIR: SI-STAT, januar, 2015).
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
791323
632
4679
5539
1557
38,4
39,9
41,3
37,8
39,5
124015
115
662
1483
153
59415
58
302
938
70
Registrirane
zelo
dolgotrajno
brezposelne
osebe (24
mesecev ali
več)
34816
17
144
563
40
1368
5626
229
40,4
34,5
35,2
207
1739
36
124
1048
17
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
1550
736
103
3856
1596
839
1961
30271
39,9
38,1
26,7
41,4
41,7
38,6
43
38,8
240
100
30
429
318
90
252
5854
132
38
9
203
200
43
139
3321
2013M12
Delovno
Delež
aktivno aktivnega
preb.
preb.
(%)
Registrirano
brezposelne
osebe
Registrirane
dolgotrajno
brezposelne
osebe (12
mesecev ali
več)
Registrirana
Registrirana
Registrirana
stopnja
stopnja zelo
stopnja
dolgotrajne
dolgotrajne
brezposelnosti
brezposelnosti brezposelnosti
(%)
(%)
(%)
13,5
15,4
12,4
21,1
8,9
6,5
7,8
5,7
13,4
4,1
3,8
2,3
2,7
8
2,3
72
720
14
13,1
23,6
13,6
7,9
14,2
6,4
4,6
9,8
5,3
52
21
7
106
135
19
98
2008
13,4
12
22,6
10
16,6
9,7
11,4
16,2
7,4
4,5
6,8
4,7
10,4
4,6
6,3
9,9
2,9
2,5
5,3
2,5
7,1
2
4,4
6,2
Po podatkih SURS-a je bilo konec leta 2013 v občinah na projektnem območju 30.271 delovno aktivnih
prebivalcev (zaposlenih in samozaposlenih), kar znaša 38,8 % prebivalstva. Najvišji delež delovno
aktivnega prebivalstva ima občina Žužemberk (43), najnižjega pa občina Osilnica (26,7).
Preglednica 50. Dosežena izobrazba delovno aktivnega prebivalstva dne 31.12.2013 po občini prebivališča (Vir: SI-STAT,
januar 2015).
Osnovnošolska
ali manj
SLOVENIJA
96433
Bloke
85
Cerknica
551
Črnomelj
681
Dobrepolje
170
Dolenjske
Toplice
150
Kočevje
682
Kostel
22
Loška dolina
265
Loški Potok
142
Osilnica
11
Ribnica
361
Semič
266
Sodražica
96
31.12.2013
Žužemberk
Skupaj PO
326
3808
%
12,2
13,4
11,8
12,3
10,9
453333
365
2779
3516
1030
57,3
57,8
59,4
63,5
66,2
Višješolska,
visokošolska
241557
182
1349
1342
357
11,0
12,1
9,6
17,1
19,3
10,7
9,4
16,7
11,4
817
3615
144
871
473
77
2468
993
513
59,7
64,3
62,9
56,2
64,3
74,8
64,0
62,2
61,1
401
1329
63
414
121
15
1027
337
230
29,3
23,6
27,5
26,7
16,4
14,6
26,6
21,1
27,4
16,6
12,6
1242
18903
63,3
62,4
393
7560
20,0
25,0
Srednješolska
%
%
30,5
28,8
28,8
24,2
22,9
Največji delež delovano aktivnega prebivalstva ima srednješolsko izobrazbo (62,4 %), višješolsko oz.
visokošolsko izobrazbo ima 25 % prebivalstva, medtem ko je delež delovno aktivnega prebivalstva z
osnovno šolo ali manj 12,6 %.
Konec leta 2013 je bilo v občinah na projektnem območju registriranih 5854 brezposelnih oseb (16,2 %),
3321 dolgotrajno brezposelnih oseb (9,9 %) ter 2008 zelo dolgotrajno brezposelnih oseb (6,2 %). Z
najvišjo stopnjo brezposelnosti (z več kot 20-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti) se spopadajo v
občinah Kočevje, Osilnica in Črnomelj. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti so imele občine
Dobrepolje, Sodražica in Ribnica.
Preglednica 51. Delež brezposelnih glede na doseženo izobrazbo (Vir: SI-STAT, januar 2015).
Višješolska,
Osnovnošolska Srednješolska
visokošolska
ali manj (%)
(%)
(%)
SLOVENIJA
28,4
11,9
7,2
Bloke
31,7
14,2
7,5
Cerknica
25,8
10,6
6,7
Črnomelj
49
15,2
8,6
2013
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
18,9
8,1
5,4
37,4
52,9
30
24,1
19
44,9
25,5
34,8
23
9,4
17,2
12,6
12,4
9,3
11,1
8,6
12,2
9,0
6,8
8,6
4,7
9,2
8,3
3,7
6,2
6,1
6,7
Žužemberk
24,4
7,8
6,2
Glede na stopnjo dosežene izobrazbe, se je delež brezposelnih oseb znotraj občin na projektnem območju
gibal zelo različno. Med aktivnim prebivalstvom (delovno aktivno prebivalstvo in registrirane
brezposelne osebe) z doseženo oz. brez osnovnošolske izobrazbe, se je delež brezposelnih gibal med 52,9
% v občini Kočevje, do 18,9 % v občini Dobrepolje. Pri tistih, z doseženo vsaj srednješolsko izobrazbo,
se je delež brezposelnih gibal med 17,2 v občini Kočevje, do 7,8 % v občini Žužemberk. Delež
brezposelnih z doseženo višješolsko oz. visokošolsko izobrazbo pa se je gibal med 9,2 % v Loški dolini
ter 3,7 % v občini Osilnica.
Po podatkih SURS iz leta 2014 je v občinah na projektnem območju samozaposlenih 1460 kmetov, kar
predstavlja približno 7 % vsega prebivalstva. Največji delež samozaposlenih kmetov je v občinah Bloke
(28,6 %) in Žužemberk (21 %), najmanj pa v občinah Kočevje (1,5 %) in Ribnica (3,8 %).
Preglednica 52. Podatki o delovnih migrantih na projektnem območju (Vir: SI-STAT, januar 2015).
6
Delež
Delovno
delovno
2
aktivno
Delovno
1
aktivnega
Delovno
5
prebivalstvo 4
aktivno
Medobčinski
prebivalstva 7
aktivno
Medobčinski
(brez
prebivalstvo
delovni
Indeks
(brez
prebivalstvo
delovni
kmetov),
(brez
migranti po
delovne
kmetov),
(brez
migranti po
2013
katerih
kmetov) po
občini
migracij
katerih
kmetov) po
občini
delovno
občini
delovnega
e
delovno
občini
prebivališča
mesto je v
delovnega
mesta
mesto je v
prebivališča
občini
mesta
občini
prebivališča
prebivališča
SLOVENIJA
757639
757639
374434
383205
383205
49,4
100
Bloke
537
178
115
422
63
21,4
33,1
Cerknica
4482
3562
2180
2302
1382
48,6
79,5
Črnomelj
4986
3762
2862
2124
900
57,4
75,5
Dobrepolje
1483
840
432
1051
408
29,1
56,6
Dolenjske
Toplice
1319
616
330
989
286
25
46,7
Kočevje
5538
3974
3137
2401
837
56,6
71,8
Kostel
215
133
61
154
72
28,4
61,9
Loška dolina
1437
1303
854
583
449
59,4
90,7
3
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
707
98
3715
1409
812
1734
28472
211
25
3068
1119
370
758
19919
Št. preb., ki živijo v občini
Št. preb., ki delajo v občini
3
Št. preb., ki živijo in delajo v občini
4
Št. preb., ki živijo v občini, delajo pa v drugi občini
5
Št. preb., ki živijo v drugi občini, delajo pa v občini
6
3/1
7
2/1
165
17
1901
600
200
516
13370
542
81
1814
809
612
1218
15102
46
8
1167
519
170
242
6549
23,3
17,3
51,2
42,6
24,6
29,8
47,0
1
2
Medobčinski delovni migranti so osebe, katerih občina prebivališča ni hkrati tudi občina njihovega
delovnega mesta. Takšnih oseb je bilo na projektnem območju v letu 2013 15.102, kar je 53 % delovno
aktivnega prebivalstva, pri čemer kmetje niso upoštevani. Največji delež medobčinskih migrantov je v
občinah Osilnica (82,7 %) in Bloke (78,6 %), najmanj pa v občinah Loška dolina (41,6), Kočevje (43,4)
in Črnomelj (42,6).
Mobilnost prebivalcev mnogokrat pogojuje njihova zaposlitev ali iskanje zaposlitve. Takšne migracije
obravnavamo kot delovne migracije oz. delovne selitve; te so odvisne od stopnje družbene in gospodarske
razvitosti, od načina oz. gostote poselitve, od razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od
prometne povezanosti med posameznimi kraji. Ali je posamezna občina bolj "delovna" ali bolj "bivalna",
nam pove indeks delovne migracije. To je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev v
občini delovnega mesta (oz. v občini zaposlitve) in številom delovno aktivnih prebivalcev v občini
prebivališča pomnoženo s 100. Kazalnik za občino povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih
oseb glede na prebivališče (surs.si, 22.1.2015).
V letu 2013 na projektnem območju izrazito delovnih občin ni bilo. Med t. i. "bivalne" občine se
razvrščajo občine z indeksom delovne migracije pod 96 (SURS). Takih je bilo vseh 14 občin na
projektnem območju. "Izrazito bivalne" občine z indeksom delovne migracije 36 ali manj so bile občine
Bloke, Loški potok in Osilnica.
29,8
25,5
82,6
79,4
45,6
43,7
70,0
Preglednica 53. Delovne migracija na projektnem območju (Vir: SI-STAT, januar 2015).
2013
SLOVENIJ
A
(prebivališč
e)
Bloke
(prebivališč
e)
Cerknica
(prebivališč
e)
Črnomelj
(prebivališč
e)
Dobrepolje
(prebivališč
e)
Dolenjske
Toplice
(prebivališč
e)
Kočevje
(prebivališč
e)
Kostel
(prebivališč
e)
Loška
dolina
(prebivališč
e)
Loški Potok
Dolenjsk
SLOVENIJ Bloke Cerknic Črnomel Dobrepolje
e Toplice
A (delo)
(delo) a (delo) j (delo)
(delo)
(delo)
Kočevje
(delo)
Koste Loška Loški
Osilnic Ribnic Semič Sodražic
l
dolina Potok
a (delo) a (delo) (delo) a (delo)
(delo) (delo) (delo)
Žužember
k (delo)
757639
178
3562
3762
840
616
3974
133
1303
211
25
3068
1119
370
758
537
115
125
0
0
0
2
0
58
1
0
16
0
14
0
4482
25
2180
1
0
0
4
2
222
2
0
26
0
2
0
4986
0
0
2862
0
13
27
1
0
0
0
7
340
0
3
1483
0
1
0
432
0
16
0
0
0
0
16
0
0
2
1319
0
0
14
2
330
8
0
0
0
0
1
12
0
30
5538
0
26
46
34
2
3137
37
1
7
3
476
3
11
21
215
0
0
1
1
0
91
61
0
0
2
9
0
0
0
1437
707
9
6
231
37
0
0
0
1
1
0
1
31
0
2
854
75
2
165
0
0
10
122
0
0
3
30
0
0
(prebivališč
e)
Osilnica
(prebivališč
e)
Ribnica
(prebivališč
e)
Semič
(prebivališč
e)
Sodražica
(prebivališč
e)
Žužemberk
(prebivališč
e)
98
0
6
0
0
0
21
13
4
1
17
3
0
0
0
3715
2
36
4
32
0
241
6
8
10
0
1901
0
75
3
1409
0
1
214
0
18
4
0
0
0
0
1
600
0
0
812
1
25
0
6
0
31
2
4
10
0
237
0
200
0
1734
0
1
11
15
24
17
0
0
0
0
7
6
0
516
Plače so odraz gospodarske strukture in ekonomske moči občin. V vseh občinah na projektnem območju so plače nižje od slovenskega povprečja,
razlike v višini povprečnih plač med občinami pa so velike. Najvišjo povprečno mesečno bruto in neto plačo na zaposlenega pri pravnih osebah je imela
občina Ribnica (1.386 EUR bruto, 921 EUR neto), najnižjo pa občina Osilnica (983 EUR bruto, 693 EUR neto), ki je tudi edina občina na projektnem
območju, ki ima povprečno mesečno bruto plačo nižjo od 1000 EUR.
Preglednica 54. Povprečne mesečne plače na projektnem območju (Vir: SI-STAT, januar 2015).
2013
SLOVENIJA
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Kočevje
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Bloke
Dolenjske
Toplice
Kostel
Sodražica
Žužemberk
1523,18
1273,27
1292,3
1232,99
1296,7
1195,82
1270,66
983,12
1385,74
1149,97
1169,89
Indeks
povprečne
mesečne
bruto plače
100
83,6
84,8
80,9
85,1
78,5
83,4
64,5
91
75,5
76,8
1308,51
1253,86
1294,27
1258,51
85,9
82,3
85
82,6
Povprečna
mesečna
bruto plača
Indeks
Povprečna
povprečne
mesečna
mesečne neto
neto plača
plače
997,01
100
856,47
85,9
878,96
88,2
840,62
84,3
869,93
87,3
817,28
82
884,82
88,7
693,41
69,5
920,96
92,4
793,73
79,6
800,06
80,2
895,11
849,98
882,35
854,39
89,8
85,3
88,5
85,7
8.1 Viri
- www.stat.si.
- Podatkovni portal SI-STAT (http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp).
9. IZOBRAŽEVANJE
Dejavnost vzgoje in izobraževanja se dotika skoraj vsake slovenske družine. V vzgojo in izobraževanje so
vključeni otroci in mladina, ki hodijo v vrtec ali šolo, odrasli, ki se izobražujejo ali se strokovno
izpopolnjujejo oz. usposabljajo zaradi osebnih interesov ali potreb dela, več oblik izobraževanja pa je
preko univerze za tretje življenjsko obdobje namenjenih tudi starejšim odraslim (stat.si, 14.1.2015).
Temeljni cilj sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je zagotavljanje optimalnega razvoja
posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno
pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost. Po ustavi je v Sloveniji izobraževanje
svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država je dolžna
ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Univerze in visoke šole so
avtonomne (Vzgoja in izobraževanje, 2014).
9.1 Predšolska vzgoja
Predšolska vzgoja je namenjena otrokom od enega leta do obveznega vstopa v šolo (6 let) in ni obvezna.
O vpisu otroka odločijo starši. Predšolsko vzgojo izvajajo javni in zasebni vrtci. Kjer je treba, mrežo
javnih vrtcev dopolnjujejo zasebni vrtci s koncesijo. Javne vrtce ustanavljajo in financirajo lokalne
skupnosti v skladu s potrebami lokalnega prebivalstva. Glede na potrebe staršev in otrok ter v dogovoru z
občino lahko vrtci izvajajo različne programe: celodnevne, poldnevne ali krajše (Vzgoja in izobraževanje,
2014).
Preglednica 55. Delež otrok vključenih v vrtce v letu 2013 (Vir: SI-STAT, januar 2015).
2013
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
Delež
otrok,
vključenih
v vrtce
(%)*
Št.
vrtcev
74,9
73,4
70,7
66,1
81,5
960
1
3
7
2
75,4
66,9
57,9
57,7
73,2
12,5
70,3
68,2
79,0
75,9
66,3
1
6
1
2
1
0
1
1
1
5
32
Število
Št.
Število
otrok na
vzgojiteljev
Št.
Št.
otrok
vzgojitelja
in
oddelkov otrok
na
in
pomočnikov
vrtec
pomočnika
vzgojiteljev
vzgojitelja
4920
83700
87
10558
8
5
70
70
9
8
23
423
141
51
9
31
499
71
68
8
10
179
90
22
8
8
32
1
7
5
0
20
9
8
14
173
142
564
12
130
57
0
358
136
130
211
2911
*Delež otrok, vključenih v vrtce med vsemi otroci, starimi 1 do 5 let.
142
94
12
65
57
0
358
136
130
42
91
17
68
3
15
9
0
45
18
17
28
370
8
9
5
9
6
0
8
8
8
8
8
V šolskem letu 2013/14 je v občinah na projektnem območju izvajalo predšolsko vzgojo 32 enot vrtcev s
skupno 173 oddelki. Vanje je bilo vključenih 2911 otrok. V vseh občinah je vsaj en vrtec, razen v občini
Osilnica, ki nima otroškega vrtca. Vseh 32 vrtcev je javnih vrtcev in vsi izvajajo dnevni program.
Delež otrok, starih od 1 do 5 let, ki so vključeni v vrtec v povprečju znaša 66,3 %. V primerjavi z letom
2006, ko je ta delež znašal 58 %, je ta narastel v vseh občinah razen v občini Kočevje, Kostel in Osilnica.
Občine Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Sodražica in Žužemberk po tem kazalniku presegajo slovensko
povprečje.
Po velikosti – glede na število vpisanih otrok – se vrtci na projektnem območju zelo razlikujejo. Leta
2013 je en vrtec obiskovalo povprečno 91 predšolskih otrok. Daleč največ vpisanih otrok na vrtec je bilo
v občini Ribnica (358), najmanjši vrtec po številu vpisanih otrok pa ima prebivalstveno majhna občina
Kostel (12).
V otroških vrtcih je bilo zaposlenih 370 strokovnih delavcev (vzgojiteljev oz. pomočnikov vzgojitelja). V
vrtcih je en zaposlen strokovni delavec skrbel povprečno za 8 otrok.
Vrtci na projektnem območju so:
• Vrtec Kočevje, Cesta na Stadion 3, 1330 Kočevje.
• Vrtec pri OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok, Hrib 101, 1318 Loški Potok.
• Vrtec pri OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, CNO 10, 1315 Sodražica.
• Vrtec Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica.
• Vrtec pri OŠ Fara, Fara 3,1336 Kostel.
• Vrtec pri OŠ Dobrepolje, Videm 80, 1312 Videm Dobrepolje.
• Vrtec pri OŠ Prevole, Prevole 32,8362 Prevole.
• Vrtce pri OŠ Toneta Šraja, Nova vas 4b, 1386 Nova vas.
• Vrtec Martin Krpan Cerknica, Cesta na Jezero 17, 1380 Cerknica.
• OŠ heroja Janeza Hribarja, enota Vrtec, CNO 32, 1386 Stari trg pri Ložu.
• OŠ Dolenjske Toplice, enota Vrtec, Pionirska cesta 32, 8350 Dolenjske Toplice.
• OŠ Žužemberk, enota Vrtec, Jurčičeva 41, 8360 Žužemberk.
• Vrtec Otona Župančiča Črnomelj, Kidričeva 18 b, 8340 Črnomelj.
9.2 Osnovnošolsko izobraževanje
Osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna devetletna osnovna šola za učence od
šestega do petnajstega leta starosti. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole (manj kot 1 % učencev
obiskuje zasebne osnovne šole) ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, za
odrasle pa organizacije za izobraževanje odraslih. Skladno z Ustavo RS je osnovnošolsko izobraževanje
obvezno in se financira iz javnih sredstev. Osnovne šole ustanavlja lokalna skupnost (Vzgoja in
izobraževanje, 2014).
Preglednica 56. Število otrok, ki so v letu 2013 obiskovali osnovno šolo (Vir: SI-STAT, januar 2015).
2013
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Osnovne šole (in zavodi s prilagojenim
programom)
Št. učencev na
Št. šol
Št. učencev
osnovno šolo
839(57)
165036(1807)
209
1
120
120
5
963
193
8(1)
1151(41)
159
Glasbene šole (2012)
Št. šol
87
0
1
1
Št. učencev
22088
0
261
243
Dobrepolje
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
3
1
7(1)
1
2
2
1
4
2
1
5
43(2)
353
288
1270(16)
50
353
146
3
738
307
197
413
6352
118
288
209
50
177
73
3
185
154
197
83
148
1
0
1
0
0
0
0
1
0
0
0
5
70
0
238
0
0
0
0
308
0
0
0
1120
V šolskem letu 2013/14 se je v občinah na projektnem območju izobraževalo 6352 otrok v 41 osnovnih
šolah in 2 zavodih s prilagojenim programom.
Podatki za leto 2013 kažejo, da je eno osnovno šolo v povprečju obiskovalo 148 učencev. Občini Kočevje
in Dolenjske Toplice po številu učencev na osnovno šolo dosegata oz. presegata slovensko povprečje.
Največ učencev na osnovno šolo je tako v občini Dolenjske Toplice (288), najmanj pa v občini Osilnica
(3).
V letu 2012 je 1120 otrok obiskovalo 5 glasbenih šol.
Osnovne šole na projektnem območju so :
• OŠ Zbora Odposlancev Kočevje, TZO 28, 1330 Kočevje.
• OŠ Ob Rinži Kočevje, Cesta v Mestni Log 39, 1330 Kočevje*.
• OŠ Stara Cerkev, Stara Cerkev 21, 1332 Stara Cerkev.
• OŠ Ljubo Šrecer, Roška cesta 6, 1330 Kočevje**.
• OP dr. Franceta Prešerna Ribnica, Šolska 2, 1310 Ribnica*.
• OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica, CNO 10, 1317 Sodražica*.
• OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok, Hrib 101, 1318 Loški Potok*.
• OŠ Dobrepolje, Videm 80, 1312 Videm Dobrepolje*.
• OŠ Prevole, Prevole 32,8362 Hinje.
• OŠ Toneta Šraja, Nova vas 4b, 1386 Nova vas.
• OŠ Heroja Janeza Hribarja, CNO 32, 1386 Stari trg pri Ložu.
• OŠ Dolenjske Toplice, Pionirska cesta 32, 8350 Dolenjske Toplice.
• OŠ Žužemberk, Jurčičeva 41, 8360 Žužemberk*.
• OŠ Loka Črnomelj, Kidričeva 18, 8340 Črnomelj.
• OŠ Milke Šobar,Kurirska steza 8, 8340 Črnomelj**.
• OŠ Mirana Jarca Črnomelj, Otona Župančiča 8, 3830 Črnomelj.
• OŠ Vavta Vas, Vavta vas 1, 8351 Straža.
• OŠ Stari trg ob Kolpi, Stari trg ob Kolpi 7, 8342 Stari trg ob Kolpi.
• OŠ Belokranjskega odreda Semič, Šolska ul. 1, 8333 Semič*.
• OŠ Notranjski odred Cerknica, Cesta 4, maja 92, 1380 Cerknica*.
• OŠ Žužemberk, Baragova 1, 8360 Žužemberk*.
*Nekatere šole imajo tudi podružnične šole.
** OŠ s prilagojenim programom
9.3 Srednješolsko izobraževanje
Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno srednješolsko izobraževanje.
Traja od 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let (Vzgoja in izobraževanje, 2014).
Preglednica 57. Število dijakinj in dijakov v letu 2013 (Vir: SI-STAT, januar, 2015).
SLOVENIJA
76714
Št. dijakov in dijakinj po
občini stalnega
prebivališča na 1000
prebivalcev
37
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
71
466
466
154
45
41
32
39
136
559
8
133
69
5
417
128
78
228
2918
40
35
12
34
36
13
45
34
36
50
38
Št. dijakov in dijakinj
po občini stalnega
prebivališča
2013
V šolskem letu 2013 je bilo v občinah na projektnem območju v srednješolsko izobraževanje vpisanih
2918 dijakov in dijakinj, t.j. približno 38 dijakov na 1000 prebivalcev, kar je več od slovenskega
povprečja. Največ dijakov na 1000 prebivalcev je izkazala občina Žužemberk (50), najmanj pa občina
Kostel (12).
Na projektnem območju delujeta:
•
Gimnazija in Srednja šola Kočevje, Ljubljanska 22, 1330 Kočevje, ki izobražuje dijake v
programih :
Gimnazija
Ekonomski tehnik, srednje strokovno izobraževanje
Ekonomski tehnik, poklicno-tehniško izobraževanje
Maturitetni tečaj
Trgovec, srednje poklicno izobraževanje
Mizar, srednje poklicno izobraževanje
Obdelovalec lesa, nižje poklicno izobraževanje
Gimnazija in srednja šola je imela v šolskem letu 2013/14 vpisanih 458 dijakov.
•
Srednja šola Črnomelj, Kidričeva 18 a, 8340 Črnomelj, ki izobražuje dijake v programih:
Gimnazija
-
Ekonomski tehnik, srednje strokovno izobraževanje
Strojni tehnik, srednje strokovno izobraževanje
Oblikovalec kovin, srednje poklicno izobraževanje
Srednja šola Črnomelj je imela v šolskem letu 2013/14 vpisanih 285 dijakov.
Prebivalci iz območja občin Cerknica, Bloke, Loška dolina gravitirajo na podobne institucije v Postojno
ali Ljubljano.
Preglednica 58. Dijaki, ki so končali izobraževanje v letu 2012 (Vir: SI-STAT, januar 2015).
Nižje
2012 poklicno
Slovenija
307
Cerknica
0
Črnomelj
0
Kočevje
4
Srednje
poklicno
2945
0
7
33
Srednje tehniško in
drugo strokovno
7740
0
13
38
Srednje
splošno
7471
4
76
60
Skupaj
18463
4
96
135
Srednješolsko izobraževanje se deli na:
• splošno izobraževanje, kamor spadajo različni štiriletni programi splošne in strokovne gimnazije
(gimnazija in klasična gimnazija; tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija različnih smeri) in
enoletni maturitetni tečaj, ter
• poklicno in strokovno izobraževanje, kamor spadajo izobraževalni programi različnih vrst zahtevnosti,
in sicer: programi nižjega (2 leti) ter srednjega poklicnega izobraževanja (3 leta), ki se zaključijo z
zaključnim izpitom, ter srednjega strokovnega izobraževanja (4 leta), poklicno-tehniškega izobraževanja
(2 leti po končanem programu srednjega poklicnega izobraževanja) in poklicnega tečaja (1 leto), ki se
prav tako zaključijo s poklicno maturo.
9.4 Terciarno izobraževanje
Slovenija se je aktivno vključila v bolonjski proces in se kot članica Evropske unije zavezala ciljem
lizbonske strategije. Stremi k vzpostaviti kakovostnega, raznolikega in dostopnega ter mednarodno
primerljivega terciarnega izobraževanja. Med pomembnejšimi temeljnimi cilji terciarnega izobraževanja
so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravičen dostop, raznovrstnost
institucij in študijskih programov. Terciarno izobraževanje obsega višješolski strokovni in visokošolski
dodiplomski in podiplomski študij, ki poteka na javnih in zasebnih višjih strokovnih šolah ter na javnih in
zasebnih visokošolskih zavodih (Vzgoja in izobraževanje, 2014).
Preglednica 59. Število študentov po občini stalnega prebivališča v letu 2013 (Vir: SI-STAT, januar 2015).
Št. študentov po občini stalnega
prebivališča
2013
SLOVENIJA
JV Slovenija
Bloke
Cerknica
Način
študija –
skupaj
Redni
Izredni
90622
6692
75
540
72001
5421
64
452
18621
1271
11
88
Število
Število
Število
študentov diplomantov diplomantov
po občini
po občini
po občini
stalnega
stalnega
stalnega
prebivališča prebivališča prebivališča
na 1.000
na 1.000
prebivalcev
prebivalcev
44
18774
9
47
1396
10
48
19
12
48
128
11
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
631
157
515
129
116
28
43
40
132
32
9
8
196
524
15
135
78
9
462
171
71
261
3325
161
390
13
110
64
8
380
143
61
222
2712
35
134
2
25
14
1
82
28
10
39
613
58
32
23
35
41
23
49
45
33
57
43
46
99
3
20
10
1
88
47
27
49
701
14
6
5
5
5
3
9
12
12
11
9
V študijskem letu 2013/2014 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 3325 študentov, ki imajo stalno
prebivališče prijavljeno v občini na projektnem območju. To v povprečju pomeni 43 študentov na 1000
prebivalcev. Glede na stalno prebivališče študentov je imela največ študentov na 1000 prebivalcev občina
Dolenjske Toplice (58), najmanj pa občini Kostel in Osilnica (23).
Leta 2013 je bilo glede na stalno prebivališče na projektnem območju 701 diplomantov terciarnega
izobraževanja, to je približno 9 diplomantov na 1.000 prebivalcev. Največ diplomatov na 1.000
prebivalcev je imela občina Dolenjske Toplice (14), najmanj pa občina Osilnica (3).
V Jugovzhodni Sloveniji se niso nadaljevale aktivnosti za zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev za
kvalitetno izvajanje visokošolskih in fakultetnih programov ter za ustanovitev univerze v Jugovzhodni
Sloveniji.
Na projektnem območju ne beležimo izobraževalnih ustanov, ki bi izvajale višješolske in fakultetne
programe, se je pa v Novem mestu v zadnjem desetletju pospešeno razvijal visokošolski in univerzitetni
prostor, ki odgovarja na potrebe regije in širše.
Izobraževalne ustanove v širši regiji so:
• ŠC Novo mesto, višja strokovna šola, Šegova ul. 112, 8000 Novo mesto
• GRM Novo mesto, Višja strokovna šola, Sevno 13, 8000 Novo mesto
• Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola, Ulica talcev 3a, 8000 Novo mesto
• Fakulteta za industrijski inženiring, Šegova ul. 112, 8000 Novo mesto
• Fakulteta za informacijske študije, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto
• Visokošolsko središče Novo mesto, Na Loko 2, 8000 Novo mesto
• Fakulteta za organizacijske študije, Novi trg 5, 8000 Novo mesto
9.5 Izobraževanje odraslih
Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb, ki so
izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, pa pri
tem izobraževanju nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta. Javno organizacijo za
izobraževanje odraslih, je mogoče ustanoviti kot javni zavod ali organizirati kot organizacijsko enoto
izobraževalnega zavoda, drugega zavoda ali druge pravne osebe. Ustanavljajo jih lokalne skupnosti, lahko
pa tudi država. Izobraževanje odraslih se izvaja v organizacijah za izobraževanje odraslih, šolah oziroma
njihovih enotah, specializiranih organizacijah za izobraževanje odraslih in drugih javnih ali zasebnih
organizacijah, ki so vpisane v razvid organizacij za izobraževanje odraslih, v podjetniških izobraževalnih
centrih in pri zasebnikih, ki imajo status zasebnega učitelja (Vzgoja in izobraževanje, 2014).
Preglednica 60. Odrasli v izobraževanju v letu 2012 (Vir: SI-STAT, januar 2015).
Odrasli v izobraževanju po
občini stalnega
prebivališča
SLOVENIJA
14790
Cerknica
76
Črnomelj
46
Dobrepolje
30
Kočevje
119
Loška dolina
108
Loški Potok
26
Osilnica
0
Ribnica
81
Semič
13
Bloke
6
Dolenjske Toplice
14
Kostel
1
Sodražica
27
Žužemberk
48
Skupaj PO
595
2012
V letu 2012 je bilo v programe za izobraževanje odraslih vključenih 595 ljudi s stalnim bivališčem v
občini na projektnem območju.
Na projektnem območju delujejo :
• LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, ki pokriva območje od Velikih Lašč do Osilnice (občine
Dobrepolje, Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Kostel, Osilnica),
• CIK TREBNJE, ki pokriva območje Žužemberka,
• ZIK ČRNOMELJ, ki pokriva območje Bele Krajine (občine Metlika, Semič in Črnomelj),
• RIC NOVO MESTO, ki pokriva projektno območje občine Dolenjska Toplice,
• LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA, ki pokriva območje občine Loška dolina, Cerknice in
občino Bloke.
9.6 Viri
- Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
oktober 2014. http://www.eurydice.si/BROSURA-vzgoja-in-izobrazevanje-v-RS2/#/4/
- www.stat.si
- Podatkovni portal SI-STAT (http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp)
10. KULTURNA DEDIŠČINA
Javni interes varstva kulturne dediščine zagotavljajo država in občine tako, da v sodelovanju z lastniki
izvajajo ukrepe varstva na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008,
123/2008, 8/2011, 90/2012 in 111/13; v nadaljevanju ZVKD-1).
Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih opredeljujemo kot odsev in izraz svojih vrednot,
identitet, etične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike
okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na
materialno in živo dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina (2. in 3.
točka 1. člena ZVKD‐1).
Za potrebe priprave analize stanja kulturne dediščine na projektnem območju Kočevsko smo pridobiti
ažurne digitalne podatke o kulturni dediščini z oddajo vloge v spletni aplikaciji na naslovu
http://evrd.situla.org (meni: "Vloga").
10.1 Nepremična kulturna dediščina
Dejavnost javne službe varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji izvaja Zavod za varstvo
kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) s Službo za kulturno dediščino in Centrom za konservatorstvo.
Služba za kulturno dediščino s svojimi organizacijskimi enotami zajema ozemlje celotne države,
projektno območje Kočevsko pa sodi pod okrilje ljubljanske in novomeške območne enote ZVKDS.
Nepremična dediščina so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine, vpisani v register
dediščine.
Register nepremične kulturne dediščine (RKD) je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini
na območju Republike Slovenije. Z vpisom v register dobi vsaka enota evidenčno številko dediščine
(EŠD), ki se uporablja v upravnih in strokovnih postopkih varstva kulturne dediščine. V register
nepremične kulturne dediščine vpisujemo vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip,
obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Register vodi Ministrstvo za kulturo. Obseg registra, njegovo
vodenje in uporabo podrobno ureja Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/2009).
Glede na tip nepremične kulturne dediščine ločimo:






arheološka dediščina – zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v
zgodovinskih obdobjih, ter predmeti iz teh plasti oziroma obdobij, ne glede na to ali so na
kopnem ali pod vodo.
kulturna krajina - spomeniško območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo
človekovi posegi in dejavnost v prostoru.
memorialna dediščina - obeležuje spomin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše
zgodovine. Kot memorialno dediščino lahko obravnavamo spominska obeležja, spominske
plošče, grobove in nagrobnike ter določene prostore in stavbe.
naselbinska dediščina - nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško
jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
ostalo - enote dediščine, ki jih z običajnimi osnovnimi tipološkimi oznakami ne moremo
natančno opredeliti. To so (a) vodnjaki, napajališča, jezovi, perišča, vodna zajetja, tehnične
naprave itd.; (b) ruševine stavbne dediščine; (c) ruševine naselij (npr. opuščene kočevarske vasi).
stavbna dediščina - stavbno dediščino zaradi boljše preglednosti delimo na: (a) profano
(podeželske, mestne in trške stavbe); (b) sakralno (cerkve, kapelice, znamenja); (c) sakralnoprofano (samostani, župnišča).

zgodovinska krajina - pomembne so predvsem asociativne vrednosti krajine, ki so posledica
dogajanja ali dogodkov iz zgodovine.
Preglednica 61. Skupno število enot nepremične dediščine na projektnem območju (Vir: Ministrstvo za kulturo, spletna
aplikacija http://evrd.situla.org, 13.01.2015).
Tip dediščine
arheološka dediščina
kulturna krajina
memorialna dediščina
naselbinska dediščina
ostalo
profana stavbna dediščina
sakralna stavbna dediščina
sakralno profana stavbna ded.
zgodovinska krajina
Skupaj
Št. EŠD
84
12
72
21
69
120
110
1
5
494
Površina (ha)
1135,7
2853,9
26,9
257,4
633,3
390,1
229,3
0,0
2070,5
7597,2
Slika 27. Enote nepremične dediščine na projektnem območju.
Seznam enot nepremične kulturne dediščine na projektnem območju Kočevsko je naveden v Prilogi 7.
Na projektnem območju je registriranih 494 enot kulturne dediščine. Po številu EŠD prevladuje stavbna
dediščina, po površini pa kulturna in zgodovinska krajina.
Skrajno ogrožena (in specifična) zvrst dediščine so območja opuščenih kočevarskih vasi. Prostor teh
zajema del ozemlja, ki so ga do leta 1941 naseljevali kočevski Nemci - Kočevarji. Med drugo svetovno
vojno je bila večina takrat že nenaseljenih vasi požgana. Nekatere so bile po vojni delno obnovljene, v
njih pa so živeli gozdni delavci. Velik del stavbne dediščine (naselja, cerkve, kapele) v Kočevskem rogu
je danes v razvalinah, ki jih vedno bolj prerašča gozd. Naselja v dolini, predvsem ob t.i. partizanski
magistralki, pa so spremenila ne le svojo etnično sestavo, ampak tudi velik del značilnega stavbnega
fonda. Obstajajo pa tudi posamezni poizkusi oživitve vasi, kot na primer Hrib pri Koprivniku (Oikos,
2014).
10.2 Viri
- http://evrd.situla.org (13.1.2015)
- Okoljsko poročilo za OPN Občine Kočevje. Oikos, Kamnik, december 2014.
11. TURIZEM
Turizem je dejavnost, ki prispeva h gospodarskemu, družbenemu in socialnemu razvoju posameznega
kraja in države kot celote. Turizem in gostinstvo skupaj ustvarjata pomemben delež bruto domačega
proizvoda in hkrati zagotavljata številna delovna mesta (stat.si, 26.2.2015).
Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska panoga, ki v bruto družbeni produkt prispeva 12,8 %,
predstavlja več kot 8 % celotnega izvoza in več kot 40 % izvoza storitev (MMC, 20.4.2014).
V analizi se osredotočamo na podatke SURS o številu prihodov turistov v turistične nastanitvene objekte
in na podatke o številu njihovih prenočitev v teh objektih (v nadaljevanju: prihodi turistov, prenočitve
turistov).
V letu 2013 je bilo v občinah na projektnem območju v vseh nastanitvenih objektih turistom na voljo
1071 sob oz. 3.422 ležišč. Približno ¾ vseh ležišč je na voljo v zgolj 3 občinah (Dolenjske Toplice,
Črnomelj in Kočevje).
Preglednica 62. Prenočitvene zmogljivosti v letu 2013 (Vir: SI-STAT, februar 2015).
2013
Št. sob
Zmogljivost ležišča
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
42998
18
66
258
-
122177
55
195
886
-
378
183
35
11
33
24
1041
577
126
40
123
49
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
41
7
17
1071
192
79
59
3422
Leta 2013 je bilo po podatkih SURS v vseh turističnih nastanitvenih objektih v občinah na projektnem
območju evidentiranih približno 49.544 prihodov turistov in približno 181.923 njihovih prenočitev.
Glede na to, da je zdraviliški turizem v Sloveniji izjemno pomembna turistična dejavnost ne preseneča
podatek, da je bilo največ prihodov in prenočitev turistov v letu 2013 zabeleženih prav v občini Dolenjske
Toplice (Terme Krka). V Dolenjskih Toplicah je bilo evidentiranih skupaj 42 % vseh prihodov in 57 %
vseh prenočitev turistov v občinah na projektnem območju.
Preglednica 63. Prihodi in prenočitve turistov v letu 2013 (Vir: SI-STAT, februar 2015).
Prihodi turistov
2013
SLOVENIJA
Bloke
Cerknica
Črnomelj
Dobrepolje
Dolenjske
Toplice
Kočevje
Kostel
Loška dolina
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Žužemberk
Skupaj PO
Skupaj
3384491
603
3397
8366
-
Tuji gostje
(%)
66,7
90,7
30,3
29,8
-
20896
7603
3341
146
361
4500
331
49.544
40,1
24,0
15,3
81,5
57,3
13,4
64,7
32,1
Prenočitve turistov
Dolžina
bivanja
(dni)
Skupaj Tuji gostje (%)
9579033
62,2
916
90,7
9772
24,4
24808
33,0
-
2,8
1,5
2,9
3,0
-
103985
20835
9518
330
572
10568
619
181923
5,0
2,7
2,8
2,3
1,6
2,3
1,9
3,7
26,8
25,1
19,4
84,2
54,4
17,1
65,8
27,0
V turistične nastanitvene objekte je prišlo več domačih kot tujih turistov, domači turisti so v njih tudi
večkrat prenočili kot tuji. Delež prihodov tujih turistov med vsemi prihodi turistov je znašal 32 %, delež
njihovih prenočitev med vsemi prenočitvami turistov pa 27 %. Več prihodov in prenočitev tujih turistov
kot domačih turistov je bilo zabeleženih le v nastanitvenih objektih v občinah Bloke, Loška dolina,
Ribnica in Žužemberk.
Leta 2013 so vsi turisti v občinah na projektnem območju (domači in tuji) povprečno prenočili 3,7-krat.
Skupno povprečno število prenočitev domačih turistov je bilo večje (skoraj 4 prenočitve) kot skupno
povprečno število prenočitev tujih turistov (3 prenočitve).
Domača in umetnostna obrt, izdelki z geografsko označbo, poreklom, blagovne znamke in ostala
pomembna območja in izdelki (povzeto po Lokalni razvojni strategiji območja LAS po poteh
dediščine od Idrijce do Kolpe, 2008)
Projektno območje je zaradi naravnih danosti izjemno bogato z izdelki domače in umetnostne obrti.
Prevladuje izdelovanje izdelkov iz lesa, tako imenovana suha roba. Nastanek je bil pogojen z veliko
poraščenostjo narave z gozdom in razdrobljenostjo kmetij. Tako so prebivalci začeli izdelovati izdelke iz
lesa, ki so jih potrebovali v vsakdanjem življenju, bodisi pri delu v gospodinjstvu, drugih hišnih opravilih
ali pa pri poljedelstvu. Tradicija izdelovanja suhe robe se prenaša iz roda v rod že več stoletij in je živa še
danes.
Na območju najdemo preko 400 izdelovalcev suhe robe. Izdelki suhe robe so razvrščeni v suhorobarske
panoge: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo, kuhalničarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo,
pletarstvo, mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo, spominkarstvo, poslikava in sestavljanje izdelkov.
Z geografsko označbo „Ribniška suha roba“ so zaščiteni predmeti iz lesa, ki so skozi zgodovino postali
tradicionalni izdelki na območju občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike
Lašče in Bloke.
V južnem delu ribniške doline se je zaradi naravnih danosti poleg suhe robe uspešno razvijalo skozi
stoletja tudi lončarstvo, ki je družinam predstavljalo poleg kmetijstva dodatni vir zaslužka. Danes še
vedno lončari kar nekaj lončarjev, ki svoje izdelke izdelujejo še vedno na tradicionalni način. V letu 2006
je v Ribnici pod okriljem Miklove hiše na novo zaživela Muzejska trgovina z izdelki suhe robe, ki nosijo
geografsko označbo in lončarskimi izdelki.
Območje zaradi svoje neokrnjenosti nudi izjemno ugodne pogoje tudi za pridelavo visoko kakovostnega
medu. Označba geografskega porekla Kočevski med združuje čebelarje področnih čebelarskih društev iz
Kočevja, Ribnice, Velike Lašč, Dobrepolja in Dolenjskih Toplic. Pod označbo geografskega porekla
Kočevski gozdni med se prodaja smrekov, lipov, hojin in gozdni med.
Na južnem delu območja ob dolini reke Kolpe na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica pridelujejo
iz avtohtonih vrst sadja Kostelsko rakijo. Kostelska rakija ima svojo blagovno znamko. Pridobivajo jo po
postopku destilacije ene ali več vrst avtohtonega sadja po tehnologiji dvakratne prekuhe.
Območja imajo izreden turistični potencial, ki pa še ni kompleksno prepoznan in razvit.
11.1 Viri
- www.stat.si (26.2.2015).
- www.rtvslo.si (MMC, 20.4.2014).
- Podatkovni portal SI-STAT (http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp).
- Lokalna razvojna strategija območja LAS po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Zavod POPPD Od Idrijce do Kolpe. Ribnica, februar 2008.
12 PRILOGE:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Analiza gozdarstva in lovstva
Seznam naravnih vrednot
Opis ekološko pomembnih območij
Ekološke zahteve habitatnih tipov
Ekološke zahteve vrst
Opis tečnih vrst projekta
Seznam enot nepremične kulturne dediščine na projektnem območju
PRILOGA 2. Seznam naravnih vrednot na projektnem območju.
IDENT.
ŠT.
IME
35
Črmošnjiška jelka
63 V
86
87
Goteniški Snežnik
Rakitnica - ponikalnica
Ribnica - izvir
128 V
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
Jelka izrednih dimenzij južno od Žage Rog na Kočevskem
Rogu
Vrh Goteniškega Snežnika v Borovški gori
Ponikalnica na Ribniškem polju
Skupina kraških izvirov Ribnice pod Veliko goro, zahodno od
Dolenje vasi
drev
NVDP
geomorf, (bot, zool)
hidr, geomorf, ekos
hidr
NVDP
NVDP
NVDP
Krka
Osrednji dolenjski vodotok, desni pritok Save
hidr, geomorf,
NVDP
(geomorfp, geol, zool)
138 V
Kolpa
Mejna reka in glavni belokranjski odvodnik
hidr, (zool)
140
Kopa - pragozd
Manjši bukov pragozdni ostanek na vrhu Kope v Kočevskem ekos, zool
Rogu
NVDP
158
Krokar - pragozd
Pragozdni sestoj na Krokarju nad Kolpo
ekos
NVDP
200
Rožeška koliševka
Udornica z mraziščnim smrekovim gozdom pri Podturnu
geomorf, bot
NVDP
212
Pečka - pragozd
Pragozd jelke in bukve na severovzhodnem robu
Kočevskega Roga
ekos
NVDP
227
Podsteniška koliševka
Udornica z mraziščnim smrekovim gozdom na Kočevskem
Rogu
ekos, geomorf
NVDP
245
Prelesnikova koliševka
Pragozdni ostanek smrekovega subalpinskega gozda v
udornici v Ušivih jamah na Kočevskem Rogu
geomorf, bot, ekos
NVDP
251
Rajhenavski Rog - pragozd Pragozd v osrčju Kočevskega Roga
ekos
NVDP
305
Strmec - pragozd
Pragozd na Kočevski Gori
ekos
NVDP
650
Divji potok - soteska pri
Črmošnjicah
Dolina potoka s povirjem v vznožju Gač pri Črmošnjicah
geomorf, hidr, ekos
NVDP
753
Nežica
Lehnjakotvorni potok s slapom v dolini Kolpe
hidr, geomorf
NVDP
754
Tišenpoljski slap
Lehnjakov slap na potoku Nežica, levem pritoku Kolpe, pri
Fari
geomorf, hidr, geol
NVDP
1182
Zagozdac - lipa 2
Mogočna stara lipa v naselju Zagozdac v Poljanski dolini
drev
NVLP
1329 V Pugled - Žiben
Gozdni rezervat v severozahodnem predgorju Kočevskega
Roga
ekos
NVLP
1331
Liplje v Poljanski dolini
Gozdni rezervat v Poljanah, severovzhodno od Predgrada
nad dolino Kolpe
ekos
NVLP
1332
Krajc - Bukovje - sestoj
jelke
Najnižje naravno rastišče jelke v Sloveniji pri Kostelu ob
Kolpi
ekos
NVDP
NVDP
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
1333
Stružnica
Termofilni gozd z mediteranskimi rastlinskimi vrstami na
vzhodnem delu Kuželjske stene nad Kolpo
ekos, bot
NVLP
1335
Krempa
Rastišče narcis na sedlu med Krokarjem in Krempo
ekos, bot
NVDP
1880
Kotnica - izviri
Kraški izviri Kotnice ob Kolpi pri Žagi z Jelovičko in Kotničko hidr, bot
jamo, rastišče tise
NVDP
1950
Bilpa
Izvir in zatrepna jama v soteski Kolpe pri Spodnji Bilpi
geomorf, (geomorfp, NVDP
hidr)
1956 V Šibje
Krpa permokarbonskih kamnin sredi apnencev z razvitim
kontaktnim krasom pri Mozlju
geol, geomorf,
(geomorfp, hidr)
NVDP
1965
Željnske jame
Območje jamskega sistema Željnske jame pri Željnah
geomorfp, hidr,
(geomorfp)
NVDP
1967
Veliki Zjut
Rastišče širokolistne lobodike (Ruscus hypoglossum) v
bot
vrtačastem vhodu v brezno na Spodnji Loški gori nad Kolpo
NVDP
1970
Rakitnica - izviri
Izviri Rakitnice pod Veliko goro, zahodno od Kota pri
Rakitnici
hidr
NVDP
2658
Zajčje polje - ponikalnica
Ponikalnica pod pobočjem Parge, zahodno od vasi Zajčje
polje pri Livoldu
hidr
NVLP
2659
Pahle
Ponikalnica jugozahodno od Črnega Potoka pri Kočevju
hidr
NVLP
2697
Jelenja jama
Požiralniki na dnu vrtače zahodno od Banja Loke
geomorf, hidr
NVLP
2699
Mala Gora - lipa in lipovec Lipa in lipovec ob cesti v Mali Gori
drev
NVLP
2703
Draga - brest
Mogočen goli brest pri hiši št.35 v Dragi
drev
NVDP
2705
Kraljica Roga
Jelka izjemnih dimenzij na Kočevskem Rogu
drev
NVDP
2708
Jelenov studenec
Kraški izvir in ponikalnica pri Koči pri Jelenovem studencu na hidr
Stojni
NVLP
2712
Livold - lipa ob cesti
Lipa ob glavni cesti v Livoldu
drev
NVLP
2713
Livold - lipa pri cerkvi
Lipa na južni strani cerkve v Livoldu
drev
NVLP
2720
Zbel
Kraški izvir pri Predgradu
hidr
NVLP
2727
Mala Gora - lipa
Lipa ob cesti v Mali Gori
drev
NVLP
2791
Nova sela - tisa
Tisa v Novih selih
drev
NVLP
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
2792
Vršič - rastišče tise
Rastišče tise pod vrhom Vršiča, zahodno od Predgrada
ekos, bot
NVLP
2795
Nemška Loka - lipi pri
vodnjaku
Lipi pri vodnjaku v Nemški Loki
drev
NVLP
2802
Loška stena - skalni
samotar
Skalni samotar pod Loško steno nad dolino Kolpe
geomorf
NVLP
2803
Kostel
Grič v Kostelu pred sotesko Kolpe
geomorf
NVLP
2823
Opalena stena
Stena na Veliki gori
geomorf
NVLP
2824
Velika Bela stena
Stena na Veliki gori
geomorf
NVLP
2825
Ravni dol - mrazišče
Mrazišče v Ravnem dolu, južno od Sodražice
bot
NVLP
2828
Ribniški svatje
Stene na Veliki gori
geomorf
NVLP
2829
Mala Bela stena
Stena na Veliki gori
geomorf
NVLP
4166
Spodnja Topla Reber - lipa Lipa pri ostankih cerkve v Spodnji Topli Rebri na Kočevskem drev
Rogu
NVLP
4179
Globoke jame
Udornici južno od Mozlja
geomorf
NVLP
4341 V Kočevski Rog - vrh
Ovršje Kočevskega Roga
geomorf
NVDP
4342
Obrobje Rajhenavskega pragozda južno od Žage Rog na
Kočevskem Rogu
ekos
NVDP
4363 V Mirtoviški potok
Porečje Mirtoviškega potoka, levega pritoka Kolpe
geomorf, (zool, bot,
hidr)
NVDP
4380 V Loška stena
Stena nad dolino Kolpe pri Ložcu
geomorf, bot, zool
NVDP
4381
Krokar - stena
Stena Krokarja nad dolino Kolpe
geomorf, bot, zool
NVDP
4382
Taborska stena
Taborska stena nad dolino Kolpe
geomorf, bot, zool,
(geomorfp)
NVDP
4383
Žurgarska stena
Stena v dolini Kolpe nad Žurgami
geomorf, bot, zool
NVDP
4384
Čabranka - izvir
Kraški izvir Čabranke, severozahodno od Čabarja
hidr
NVDP
Soteska Kolpe med Žago in Dolom
geomorf, hidr
NVDP
Dolga gorica
4396 V Kolpa - soteska
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
4405 V Mokri potok
Dolina Mokrega potoka s ponornim območjem Mižuk,
jugovzhodno od Kočevske Reke
geomorf, hidr, ekos
NVDP
4437
Manjši gozdni rezervat jelke in bukve severno od Kope na
Kočevskem Rogu
ekos
NVDP
4484 V Rinža
Ponikalnica, glavni vodotok na Kočevskem polju
hidr, geomorf
NVDP
4497
Ponikve - kraško polje
Manjše kraško polje v Ponikvah, severno od Mirne Gore na geomorf
Kočevskem Rogu
NVDP
4498
Mirna gora
Območje vrha Mirne gore
ekos, geomorf
NVLP
4508
Sinjevrški kal
Obnovljen kal, napajan s tekočo vodo iz Zdenca, severno od ekos, zool, bot
Sinjega Vrha v Beli krajini
NVDP
4515
Komarna vas - lipi
Mogočni lipi v križišču v Komarni vasi na Kočevskem Rogu
drev
NVLP
4518
Črmošnjičica
Pritok Radeščice pri Podturnu s slikovito sotesko pri Starih
Žagah
hidr, ekos, (geomorfp) NVDP
4527
Velika stena nad Radenci
Proti jugu obrnjeno ostenje nad Kolpo, jugovzhodno od
Radencev, z gozdnim rezervatom
geomorf, ekos
NVDP
4528
Obrščica
Krajši vodotok s tipičnim, biološko pomembnim kraškim
izvirom pod Kočevskim Rogom v vasi Obrh pri Podturnu
geomorf, geol, zool,
hidr, ekos
NVDP
4534
Zagozdac - lipa 1
Mogočna lipa z votlim deblom ob cerkvi sv. Marije v naselju drev
Zagozdac v Poljanski dolini
NVDP
4535
Fortunova brajda
Stoletna brajda z devetinštiridesetimi trtami samorodnice
jugovzhodno od Sinjega Vrha
drev
NVDP
4537
Dečinska stena
Termofilno pobočje s skalnimi stenami nad Kolpo
geomorf, bot
NVDP
4547
Tominčev studenec
Vodnat kraški izvir na desnem bregu Krke pod mlinom v
Podgozdu
hidr, ekos
NVDP
7575
Koprivnik - mlaka
Mlaka v Koprivniku na Koprivniškem polju
ekos
NVLP
7580
Rudniški lager - udornica
Udorna vrtača vzhodno od Željn
geomorf
NVLP
7581
Rdeči kamen - izvir in
mlaka
Izvir in mlaka v Rdečem kamnu na Kočevskem Rogu
hidr, ekos
NVLP
7582
Kraljevi kamen - mlaka
Mlaka pri Kraljevem kamnu na Kočevskem Rogu
ekos
NVLP
7583
Beli studenec
Kraški izvir na zahodnem pobočju Kočevskega Roga
hidr
NVLP
7584
Kraljevi studenec
Kraški izvir jugozahodno od Kraljevega kamna na Kočevskem hidr
Rogu
NVLP
Kočevski Rog - vrtače s
klastičnimi sedimenti
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
7588
Požiralnik pri Remihovem Ponikalnica v vrtači vzhodno od Željn
mlinu
geomorf, hidr
NVLP
7593
Lovski vrh - lipi
Lipi ob nekdanji cerkvi na Lovskem vrhu, vzhodno od
Kočevja
drev
NVLP
7613
Mošenik - ponikalnica
Ponikalnica Mošenik s slikovito dolino jugozahodno od
Morave
geomorf, hidr
NVLP
7614
Dolski potok
Zatrepna dolina levega pritoka Kolpe s kraškimi izviri pri
Dolu
hidr
NVLP
7615
Spodnji Log - izvir in mlaka Izvir z zajetjem in mlaka jugovzhodno od vasi Spodnji Log
hidr, ekos
NVLP
7617
Rovtarska gorica - izvir
Kraški izvir v Rovtarski gorici na Kočevskem Rogu
hidr
NVLP
7649
Rudniški potok
Ponikalnica v kraški uvali južno od Željn
hidr, ekos, geomorf
NVLP
7650
Fridrihštajn
Razgaljen apnenčast vrh na Stojni
geomorf
NVLP
7651
Mrzli Studenec
Ponikalnica severno od Gotenice
hidr, geomorf
NVLP
7652
Kočevska Reka - jezero
Akumulacijsko jezero pri Kočevski Reki, prehranjevalni
habitat orla belorepca
ekos, zool
NVLP
7715
Mrzli studenec
Ponikalnica pod Stojno, zahodno od Mahovnika
hidr
NVLP
7716
Rožni studenec
Kraški izvir pod Stojno, zahodno od Mahovnika
hidr
NVLP
7730
Vodena draga
Ponikalnica z mokrotno dolino zahodno od Banja Loke
hidr, ekos
NVLP
7731
Rački potok
Grapa levega pritoka Kolpe jugovzhodno od Srebotnika ob
Kolpi
hidr
NVLP
7732
Sv. Ana
Grič Sv. Ane v dolini Kolpe
geomorf
NVLP
7733
Kuželjska stena
Stena nad dolino Kolpe nad Kužljem
geomorf, zool, bot
NVDP
7734
Obrh
Levi pritokToplega potoka s kraškimi izviri pri Jakšičih
hidr
NVLP
7735
Topli potok
Levi pritok Kolpe zahodno od Potoka
hidr
NVLP
7736
Belica - potok
Dolina levega pritoka Čabranke s sotesko v zgornjem toku
pri Belici
hidr, geomorf
NVLP
7739
Korita
Kraški izvir na Stojni
hidr
NVLP
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
7740
Belica - slap
Slap na desnem izvirnem kraku Belice, levem pritoku
Čabranke
hidr, geomorf
NVLP
7741
Vezanski potok
Levi pritok Kolpe s slapiči, vzhodno od Malinšč
hidr, geomorf
NVLP
7742
Sušica
Levi pritok Kolpe s sotesko pri Bosljivi Loki
hidr, geomorf
NVLP
7743
Ribiški potok
Potok s sotesko v zgornjem toku, levi pritok Kolpe pri
Ribjeku
hidr, geomorf
NVLP
7751
Cvišlerji - ponikalnica
Ponikalnica pod cesto vzhodno od Cvišlerjev pri Kočevju
hidr
NVLP
7752
Šahen - udornica 1
Udornica v Šahnu severovzhodno od Dolge vasi
geomorf, ekos
NVLP
7753
Šahen - udornica 2
Udornica v Šahnu vzhodno od Dolge vasi
geomorf, ekos
NVLP
7754
Livoldski studenec
Kraški izvir ob Rinži, južno od Livolda
hidr
NVLP
7755
Mozelj - udornica
Udornica južno od Mozlja
geomorf
NVLP
7825
Mali Marinovec - bukev
Debela bukev pod Malim Marinovcem, jugozahodno od
Ribnice
drev
NVLP
Uvala pri naselju Hrib - Loški Potok
geomorf
NVLP
7829 V Loški Potok - kraško polje Kraško polje s ponikalnico južno od naselja Hrib - Loški
Potok
geomorf, hidr
NVLP
7839
Velb
Naravni most Velb na Travni gori
geomorf
NVLP
7840
Rakitnica - Zadnja Rinža občasna struga
Občasna struga Rakitnice in Zadnje Rinže med Rakitnico in
Novimi Ložinami
geomorf
NVLP
7932
Mala gora - bukev severno Bukev severno od Debelega vrha na Mali gori
od Debelega vrha
drev
NVLP
7933
Mala gora - bukev pod
Debelim vrhom 1
drev
NVLP
7962
Loški Potok - zlata smreka Smreka ob cesti Loški Potok - Glažuta
drev
NVLP
7972
Loški potok - ponikalnica
Ponikalnica južno od Travnika
hidr, geomorf, ekos
NVLP
7973
Pri malnih
Kraški izviri Loškega potoka jugozahodno od Travnika
hidr
NVLP
7974
Loški Potok - bukev na
Stenah
Debela bukev na Stenah, severovzhodno od Loškega Potoka drev
NVLP
7828 V Retijska uvala
Bukev pod Debelim vrhom na Mali gori
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
7975 V Čabranka
Dolina levega pritoka Kolpe
hidr, ekos
NVDP
7992
Dolina desnega pritoka Ribnice s spremljajočimi mokrišči
zahodno od Prigorice
hidr, ekos
NVLP
Smrečjak
8033 V Bistrica
Ponikalnica na Ribniškem polju s spremljajočimi mokrotnimi hidr
površinami
NVLP
8035 V Ribnica - vodotok
Ponikalnica na Ribniškem polju z obsežnimi mokrotnimi
površinami
hidr, geomorf, (zool) NVDP
8103
Koprivnik - zajetje
Zajetje potoka severozahodno od Koprivnika
ekos, zool
NVLP
8104
Šimetac
Kraški izvir v soteski Kolpe, vzhodno od zaselka Vrt
hidr
NVDP
8107 V Koprivniško polje
Kraško polje pri Koprivniku
geomorf
NVLP
8109
Šimetac - občasni izvir
Občasni izvir v soteski Kolpe, vzhodno od zaselka Vrt
hidr
NVLP
8110
Nemška Loka - lipa 1
Lipa izjemnih dimenzij jugozahodno od Nemške Loke
drev
NVLP
8111
Nemška Loka - lipa 2
Lipa izjemnih dimenzij jugozahodno od Nemške Loke
drev
NVLP
8112
Hrib pri Koprivniku - lipa
Lipa izjemnih dimenzij v razvalinah vasi Hrib pri Koprivniku
drev
NVLP
8113
Laze pri Oneku - lipa
Lipa izjemnih dimenzij v vasi Laze pri Oneku
drev
NVLP
8114
Laze pri Oneku - kal
Kal ob cesti vzhodno od vasi Laze pri Oneku
ekos
NVLP
8115
Jelenja vas - izvir in kal
Kraški izvir in kal v vasi Jelenja vas
hidr, ekos
NVLP
8158
Obrh - območje izvirov
Podturnščice in Obrha
Območje kraških izvirov severozahodno od Obrha pri
Dragatušu
hidr, ekos
NVDP
8250
Globoki dol - koliševka
Udornica na pobočju Pečke na Kočevskem Rogu
geomorf, ekos
NVLP
8251
Vrčica
Ponikalnica s povirjem pri vasi Blatnik pri Čermošnjicah in
ponorom pri Vrčicah
hidr, ekos
NVDP
8253
Planina 1
Gozdni rezervat s prevladujočo podrastjo lobodike
jugozahodno od Planine na Kočevskem Rogu
ekos, bot
NVDP
8254
Planina 2
Gozdni rezervat, zaraščanje opuščenega pašnika severno od ekos
Planine na Kočevskem Rogu
NVDP
8261
Breg pri Sinjem Vrhu Potok
Vodnat potok, levi pritok Kolpe z izvirom na poplavni ravnici hidr, ekos
ob Kolpi v Bregu pri Sinjem Vrhu
NVDP
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
8262
Župnik
Mokrišče z izviri in ponori v Rožnem dolu
hidr, ekos
NVDP
8263
Krivec
Bruhalnik ob Kolpi severovzhodno od naselja Damelj
hidr, ekos
NVDP
8264
Draga - izvir
Obzidana izvirna jama v vasi Draga
hidr, ekos
NVDP
8265
Breg - hruška
Hruška izjemnih dimenzij ob zdencu zahodno od vasi Breg
pri Sinjem Vrhu
drev
NVDP
8266
Dalnje Njive - lipa
Mogočna lipa ob cesti zahodno od vasi Dalnje Njive
drev
NVLP
8294
Mirna gora - hrast
Hrast izjemnih dimenzij v gozdu ob gozdni cesti med
Vrčicami in Planino.
drev
NVLP
8299
Planina - bukev
Mogočna bukev z izjemno krošnjo ob cesti vzhodno od
Planine pod Mirno Goro
drev
NVLP
8308
Resa - izvir
Urejen kraški izvir z nekdanjim napajališčem na Resi na
Kočevskem Rogu
hidr, zool, ekos
NVDP
8309
Štale - izvir
Kraški izvir v nekdanji kočevarski vasi Štale na Kočevskem
Rogu
hidr, ekos
NVLP
8310
Smrečnik - izvir
Kraški izvir v Smrečniku na Kočevskem Rogu
hidr, ekos
NVLP
8311
Sredgorska luža
Ohranjena kočevarska vaška luža ob cesti severozahodno od hidr, ekos
Sredgore pod Mirno goro
NVLP
8312
Mirna Gora - luža
Ohranjena kočevarska luža ob cesti na Mirno Goro
hidr, ekos
NVLP
8313
Sredgora - zdenec
Urejen kraški izvir v Sredgori na Kočevskem Rogu
hidr, ekos
NVLP
8314
Škrilje - zdenec
Manjši kraški izvir v Škrilju, pod Mirno goro
hidr, ekos
NVLP
8320
Sredgora - lipe
Lipe ob cesti v Sredgori na Kočevskem Rogu
drev
NVLP
8324
Gričice - lipe
Sestoj lip na vrhu smučišča Gače južno od Gričic na
Kočevskem Rogu
drev
NVLP
8325
Planina - lipa
Lipa na pokopališču pred cerkvijo sv. Ilije v vasi Planina
drev
NVLP
8327
Sredgora - jelka 1
Mogočna jelka nad Šnelerjevim magacinom, zahodno od
Sredgore na Kočevskem Rogu
drev
NVLP
8328
Sredgora - jelka 2
Mogočna jelka nad Šnelerjevim magacinom, zahodno od
Sredgore na Kočevskem Rogu
drev
NVLP
8330
Ponikve
Gozdni rezervat sukcesivnega gozda v zaraščanju, vzhodno ekos
od Ponikev na Kočevskem Rogu
NVDP
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
8331
Bele stene
Skalne stene s termofilnimi rastišči na vzhodnem pobočju
Gač, južno od Črmošnjic
ekos, geomorf
NVDP
8356
Breg pri Sinjem Vrhu tepki
Mogočni tepki na domačiji Špehar v Bregu pri Sinjem Vrhu
drev
NVDP
8433
Ponikve - Potok
Potok s ponori na Ponikvah zahodno od Mirne Gore
hidr, ekos
NVDP
8452
Radešca
Desni pritok Krke pri Meniški vasi in močnim kraškim
obrhom v Podturnu
hidr, ekos
NVLP
8508
Kozlov zdenec
Kraški izvir v gozdu pod Žežljem na Poljanski gori
hidr, ekos
NVLP
8509
Grobak
Kraški izvir na Poljanski gori, zahodno od Zapudja
hidr, ekos
NVLP
8510
Studenci
Kraški izvir v gozdu severno od Brega pri Sinjem Vrhu
hidr, ekos
NVLP
8511
Radenci - luža
Vaška luža v gozdu vzhodno nad Radenci
hidr, ekos, zool
NVLP
8512
Poganac
Bruhalnik ob levem bregu Kolpe, jugovzhodno od Dolenjih
Radencev
hidr, ekos
NVDP
8513
Stari trg - Peč
Izvirna kraška jama vzhodno od Starega trga ob Kolpi
geomorfp, hidr, ekos NVDP
8514
Jakljevac
Urejen kraški izvir na pobočju juÎno od Starega trga ob Kolpi hidr, ekos
NVDP
8515
Dečinski studenec
Izvir na ravnici ob Kolpi severozahodno od Dečine
hidr, ekos
NVDP
8516
Japlenica
Izvir ob Kolpi med Sodevci in Dečino
hidr, ekos
NVDP
8517
Močile - hrast
Debel hrast zanimive oblike v Močilah
drev
NVLP
8519
Sodevci - rastišče
Toploljubni gozd z redkimi rastlinskimi vrstami v dolini Kolpe ekos, bot, zool
vzhodno od Sodevcev
NVDP
8548
Dolenji Radenci - hruška
Mogočna hruška v sadovnjaku v vasi Dolenji Radenci
drev
NVDP
8549
Srednji Radenci - drevored Hruškov drevored ob Kolpi v Srednjih Radencih
onv, ekos
NVDP
8550
Srednji Radenci - Lindičev Visokodebelni sadovnjak z večjim številom sadnih vrst in
sadovnjak
sort ob Kolpi v Srednjih Radencih
ekos
NVDP
8585
Kunč - košenica
Vzdrževana košenica na Kunču v Kočevskem Rogu
ekos
NVLP
8593
Srednji Radenci - Kobetov Star visokodebelni sadovnjak v Srednjih Radencih
sadovnjak
ekos
NVDP
IDENT.
ŠT.
IME
KRATKA OZNAKA
ZVRST
STATUS
8599
Močile - bukev
Vitalna debela bukev v Močilah
drev
NVLP
8601
Gričice - rastišče bodike
Rastišče bodike severozahodno od Gričic na Kočevskem
Rogu
bot
NVLP
8602
Ribnik - izvir
Izvir severno od nekdanje kočevarske vasi Ribnik
hidr, ekos
NVLP
8603
Gričice - izvir
Urejen izvir z mlako zahodno od Gričic na Kočevskem Rogu hidr, ekos
NVLP
8605
Bukev pri Knežji roki
Mogočna bukev ob znamenju na severnem pobočju Svetega drev
Petra
NVLP
8607
Izvir na Debeljakovi loki
Vodnat kraški izvir ob Krki pod Podgozdom
hidr, ekos, zool
NVLP
8614
Dečina - sadovnjak
Visokodebelni sadovnjak med Kolpo in cesto v Dečini
ekos
NVDP
8623
Štirnica
Globoko brezno ob prelomnici jugovzhodno od Deroha na
Kočevskem Rogu
geomorfp
NVDP
8624
Resa - lipa
Mogočna lipa ob poti v vasi Resa na Kočevskem Rogu
drev
NVLP
8628
Močile - lipa
Mogočna lipa vzhodno od Močil
drev
NVDP
8629
Močile - kal
Zaraščajoč kal vzhodno od Močil
ekos
NVDP
8630
Jame
Manjši izvir pri Dolenjih Radencih
hidr
NVDP
8646
Dolenji Radenci - izvir
Manjši izvir tik ob Kolpi jugovzhodno od Dolenjih Radencev hidr
NVDP
8651 V Sinji Vrh - suha dolina
Suha dolina med Sinjim Vrhom in Kolpo
geomorf
NVDP
8659
Desni pritok Črmošnjičice pri Črmošnjicah
hidr, ekos
NVLP
Bloško in Farovško polje pri Velikih Blokah
geomorf
NVLP
Divji potok
8893 V Bloško in Farovško polje
PRILOGA 3. Opis ekološko pomembnih območij (EPO).
KODA
IME
30117
Mrzla jama
pri Ložu
Severozahodno od Loža je 15 metrov dolga vodoravna jama z občasno vodo. Je najdišče človeške
ribice, hrošča drobnovratnika ter netopirjev.
30137
Vodna jama
v Jelendolu
Jama v
Šahnu
Južno od Rakitnice, ob cesti Rakitnica – Grčarice je brezno s stalnim tokom. Globoko je 10 metrov,
skupna dolžina vseh rovov pa je 15 metrov. Brezno je življenjskim prostor proteusa.
Med Cvišlarji in Dolgo vasjo se v gozdu pod okoli 8 metrov visoko steno, obraslo z mahom, odpira
poševen vhod v 70 metrov dolgo in 30 metrov globoko jamo. Od vhoda se jama širi in spušča v
podorno dvorano. Na levem robu dvorane je več bruhalnikov, ki ob visoki vodi bruhajo vodo pod
pritiskom do 4 metre daleč. Pri zelo visokem vodnem stanju zalije voda spodnji del dvorane. Jama je
bila znana po izredno velikem številu človeških ribic. Stara poročila v Katastru jam JZS govorijo o
stotinah. V osemdesetih letih je bila voda v jami močno onesnažena z gnojnico, voda je bila brez
kisika in življenje v jami je bilo uničeno.
V soteski Kolpe pri Spodnji Bilpi je pod 75 metrov visoko zatrepno steno izvir Bilpe. V izvire se
steka podzemeljska Rinža. Nad izvirnim jezerom so tri jame Bilpa I, Bilpa II, Bilpa III. Pri dnu stene
na vzhodni strani je Bilpa I dolga 22 metrov, na zahodu Bilpa II dolžine 35 metrov, vhod v Bilpo III
pa je 30 metrov visoko v steni. Bilpa III je v zadnjem delu lepo zasigana. (Inventar najpomembnejše
naravne dediščine). Jame so življenjski prostor proteusa.
Gozdnato pokrajino sestavlja več planotastih hribovij z vmesnimi podolji in suhimi dolinami.
Dinarsko gorovje poteka v smeri jugovzhod-severozahod in ga prostorsko lahko ločimo na dva dela,
med katerima sta Ribniško in Kočevsko polje. Slednja večinoma nista vključena v EPO.
Pomembnejše gore jugozahodnega dela so Goteniška gora z najvišjim vrhom Goteniškim Snežnikom
(1289 m), Velika gora in Stojna, na severovzhodnem delu pa so Kočevska mala gora, Rog in
Poljanska gora. Na jugu ob meji s Hrvaško je porečje Kolpe in Čabranke. Od Kostelskega dalje je
Kolpa pravi kanjon z večjimi ostenji, ki se razširi šele pred suho Poljansko dolino. Prevladujejo
karbonatne kamnine, pri čemer je največ apnenca. Pojavljajo se vsi značilni kraški pojavi: jame,
brezna, udori, koliševke, kraški izviri in požiralniki. Glavne značilnosti pokrajine so ostro podnebje,
prevladujoče podzemeljsko odtekanje vode, plitve in slabo rodovitne prsti, velika gozdnatost in redka
poseljenost. Gozd pokriva 95% področja. V njem ločimo pet večjih tipov gozdov: dinarski jelovobukovi (Abieti-Fagetum dinaricum) (40%), gozdovi v nastajanju (13%), iglasti gozdovi na karbonatni
podlagi (10%), termofilni gozdovi (5%) in hrastovo-gabrovi gozdovi (Querco-Carpinetum) (2%).
Območje je znano po pragozdnih ostankih (Rajhenavski Rog, Pečka, Krokar, Kope in Strmec).
Opisanih je 51 vrst sesalcev. Stalno so prisotni medved, ris, divja mačka, volk, vidra (ob Kolpi), obe
kuni in lisica. Veliko je srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev. Avtohtona populacija gamsov živi v
ostenjih Kolpske doline. Na območju se pojavlja 10 vrst plazilcev in 7 vrst ogroženih dvoživk, med
njimi proteus. V Kolpi je bogata ihtiofavna. Registriranih je preko 1000 vrst hroščev, bogata je tudi
favna mehkužcev, dvojnonog in deževnikov, zelo veliko je endemitov kraškega podzemlja. Prisotnih
je 6 ogroženih vrst metuljev in 5 ogroženih vrst kačjih pastirjev. Kočevsko ima velik ornitološki
pomen. Na ostenjih nad Kolpo in stenah osamelcev gnezdi 5 parov sokolov selcev (Falco peregrinus),
10-15 parov navadne postovke (Falco tinnunculus) in par planinskega orla (Aquilla chrysaetos). Ob
sami reki in na Kočevsko Reškem jezeru se zadržujejo obvodne vrste ptic med njimi sive čaplje
(Ardea cinerea), velike bele čaplje (Egretta alba), povodni kosi (Cinclus cinclus), vodomci (Alcedo
atthis), zelenonoge tukalice (Gallinula chloropus) in mali ponirki (Tachybaptus ruficollis). V bližini
Kočevske Reke je v osemdesetih letih začel gnezditi par orla belorepca (Haliaetus albicilla) – to je
edino znano gnezdo te v svetovnem merilu ogrožene vrste pri nas. Prisotni sta obe značilni gozdni
ujedi, tako kragulj (Accipiter gentilis) kot skobec (Accipiter nisus). Škrjančarji (Falco subbuteo) se
zadržujejo predvsem po dolinah, kanje pa so najpogostejše ujede na gozdnem robu. Na robovih
gozdov lahko spomladi opazimo tudi čebelarja (Merops apiaster) in smrdokavro (Upupa epops).
Grebene Goteniške in Velike gore naseljuje divji petelin (Tetrao urogallus), ki je med najbolj
ogroženimi vrstami območja. Med sovami so pomembni veliki skovik (Otus scops), ki se pojavlja po
nižinah, kozača (Strix uralensis) v jelovo-bukovih gozdovih, koconogi čuk (Aegolius funnerus) v
smrekovih gozdovih Loškega potoka in najredkejša vrsta sove mali skovik (Glaucidium passerinum),
ki je prebivalec višjih leg. V pragozdnih ostankih najdemo belohrbtega detla (Dendrocopos leucotus
lilifordi) in triprstega detla (Picoides tradactillus), odkrita pa je bila tudi majhna izolirana populacija
malega muharja (Ficedula parva).
Ribniška dolina je tipična kraška dolina, kjer so kratke reke ponikalnice nanesle material in izravnale
dno doline. dolina je podolgovate oblike in je dolga okoli 25 km. Reka Ribnica izvira v kraškem
obrhu pod Veliko goro, teče mimo Prigorice in Dolenje vasi ter ponikne na vzhodnem robu
Ribniškega polja. Na poti dobi nekaj manjših pritokov. Ob zgornjem toku najdemo obsežne mokrotne
30143
30151
Bilpa
31100
Kočevsko
34500
Ribniška
dolina
OPIS
61400
64700
64800
65100
66300
80000
travnike in močvirja. Na Brezju ob reki Ribnici in v Jelšah na Dolenjevaškem polju so še fragmenti
visokih barij. Ob močnejšem deževju je polje občasno poplavljeno. Mokrišča nudijo zavetje
močvirskim rastlinam in živalim. Ker se kosi pozno, najdemo na travnikih sicer ogrožene talne
gnezdilce. Na območju gnezdi 20 parov koscev Crex crex. Tu lovijo tudi nekatere vrste ujed. Občasno
se pojavljajo orel belorepec Haiaetus albicilla, planinski orel Aquilla chrysaetos in ribji orel Pandion
haliaetus. Kadar je akumulacija polna, privablja številne vodne vrste, od različnih vrst pobrežnikov do
galebov. Polje je pomembno prezimovališče in postaja preletnikov. Opisanih je bilo 7 redkih vrst
strig, 7 vrst kačjih pastirjev z rdečega seznama, 5 ogroženih vrst metuljev, 5 ogroženih vrst dvoživk in
8 vrst plazilcev, med njimi močvirsko sklednico.
Gorjanci
Gorjanci so hribovito področje na JV delu Slovenije, ki se razteza od doline Črmošnjic do Brežic z
najvišjim Trdinovim vrhom (1181 m nv). Matična podlaga je večinoma dolomitna, mestoma pa so
primešani tudi apnenci in laporji. V pogorju so številni izviri, ki preko celega leta enakomerno
oddajajo velike količine vode. Večino območja prekrivajo obsežni ilirski bukovi gozdovi, ki so
pomemben življenjski prostor ptic in velikih zveri.
Kolpa
Reka Kolpa v Beli krajini, od Starega trga do Božakovega, kjer zapusti Slovenijo. Reka teče v izraziti
soteski (debru) z ozko poplavno ravnico, ki se razširja pri Vinici, pod Gribljami in v Metliki. Ob
celem toku so prisotni pestri vodni in obvodni habitati, kraški izviri ter izvirne kraške jame, ki nudijo
ugoden življenjski prostor številnim redkim in ogroženim vrstam, posebej ribam.
Lahinja
Lahinja je osrednji odvodnik belokranjskega plitvega krasa. Reko odlikuje majhen strmec, počasen in
zmeandriran tok, visoka stopnja naravne ohranjenosti ter pestrost vodnih in obvodnih habitatov
(kraški izviri, povirna močvirja, poplavne ravnice), ki predstavljajo pomemben življenjski prostor
redkim in ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, zlasti pticam in ribam.
Krka – reka Območje obsega reko Krko od izvira pri vasi Krka do izliva v Savo pri Brežicah z vplivnim
območjem oziroma poplavno ravnico. Reka je naravno ohranjena, z nizom pestrih habitatov. Za
zgornji tok so značilni večji strmec, lehnjakovi pragovi, kraški izviri in vodne jame; za spodnji del pa
nekoliko upočasnjen rečni tok in obsežne poplavne ravnice. Območje je pomemben življenjski prostor
številnim vodnim in obvodnim rastlinskim in živalskim vrstam, zlasti ribam, dvoživkam in ptičem;
kakor tudi pomembna selitvena pot.
Dobličica
Območje obsega reko Dobličico s poplavno ravnico, pestrim rastlinstvom in izvirnim zaledjem. Nudi
ugodne življenjske razmere številnim redkim in ogroženim vrstam, med katerimi posebej izstopajo
človeška ribica, bober ter različne vrste rib.
Osrednje
Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri rjavega medveda, volka in risa obsega
območje
Trnovski gozd, Nanos, Hrušico, Krimsko hribovje in Menišijo, Javornike, Snežnik, Bloke, zahodni
življenjskeg del Suhe Krajine, celotno območje Kočevske vse do Kolpe in zahodni del Bele Krajine. Večji del tega
prostora prekrivajo gozdovi, ki tvorijo največje sklenjeno območje gozda pri nas. Najbolj razširjen
a prostora
velikih zveri gozdni habitatni tip v tem prostoru so Ilirsko – bukovi gozdovi. Poleg velikih zveri so najbolj
razširjene živalske vrste vezane na gozdni in obgozdni prostor iz naslednjih skupin: sesalci (netopirji),
ptice, hrošči in metulji. Ker se EPO medved pretežno prekriva z osrednjim dinarskim krasom, so za ta
prostor značilne tudi jamske živali iz kraškega podzemlja.
PRILOGA 4. Ekološke zahteve habitatnega tipa.
Habitatni tip
3260 Vodotoki v
nižinskem in
montanskem pasu z
vodno vegetacijo zvez
Ranunculion fluitantis in
Callitricho- Batrachion
Območje
Natura
2000
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
6110* Skalna travišča na SI3000263
bazičnih tleh (AlyssoKočevsko
Sedion albi),
6210(*) Polnaravna suha SI3000263
travišča in grmiščne faze Kočevsko
na karbonatnih tleh
(Festuco-Brometalia)
(*pomembna rastišča
kukavičevk),
7220* Lehnjakotvorni
izviri (Cratoneurion),
SI3000263
Kočevsko
8160* Srednjeevropska
karbonatna melišča v
submontanskem in
montanskem pasu,
SI3000263
Kočevsko
Ekološke zahteve habitatnega tipa
Ta habitatni tip se razvije v vodi s počasnim do srednje hitrim tokom, zmerno bogati s
hranili, na drobnozrnatem dnu. Večina rastlin je zakoreninjenih. Razvijejo lahko več metrov
dolge poganjke, ki v ugodnih pogojih tvorijo gosto plast od dna do vodne gladine. Zaradi
prosojne (čiste) vode in majhne globine je običajno presvetljenost zadostna vse do dna. Ob
nizkem vodostaju so deli rastlin na površini vode ali nad njo. Habitatni tip je v Sloveniji
splošno razširjen predvsem v spodnjem toku razmeroma naravnih vodotokov. V številnih
rekah in potokih manjka ali je nepopolno razvit zaradi neprimernih abiotskih dejavnikov
(hitrost toka, zgradba sedimenta in struge, zasenčenost struge, onesnaženje). Ogrožajo ga
onesnaževanje vode, gradnja hidroenergetskih objektov, košnja ali obdelovanje do roba
struge, krčenje obrežne in vodne vegetacije (npr. zaradi ribolova) in poraslost s tujerodnimi
vrstami.
Skalna travišča uspevajo na preperelem kamnitem površju ali na peščeni podlagi na
karbonatnih ali silikatnih tleh, kjer se pogosto pojavlja erozija. Pojavljajo se tudi na
nižinskih prodiščih in sekundarnih rastiščih z ustreznimi razmerami (cestne bankine,
železniški nasipi, pokopališča, ruševine, ovršja starih zidov, strehe, med tlakovci na manj
pohojenih tleh). Njihova rastišča so izredno suha, topla in sončna, praviloma z malo hranili
in plitvo prstjo. Morebitna voda s teh površin hitro odteče. Gradijo jih enoletnice in vrste, ki
v listih shranjujejo vodo. Habitatni tip se pojavlja raztreseno po vsej Sloveniji, praviloma na
manjših površinah in pogosto na nedostopnih mestih (npr. skalne police). Najbolj ogrožen je
na prodiščih zaradi regulacij, gradenj hidrocentral (izginjanja naravne rečne dinamike) in
odvzemanja proda, razmeroma neogrožen pa je zaenkrat v skalovju.
Ta habitatni tip sestavljajo travniki ali pašniki na apnencih, dolomitih, redkeje na flišu ali
peskih in starih prodiščih. Njihova rastišča so suha, svetla in topla, podlaga je nevtralna ali
rahlo bazična, z malo hranili. Ne prenesejo gnojenja, razen na zelo pustih tleh, kjer uspevajo
tudi ob zmernem gnojenju. Poraščajo pobočja gričevij (razen severnih), kjer so plitva,
mestoma razgaljena tla. Ne prenesejo močne vlage, kakor tudi ne zastajanja vode.
Potrebujejo ekstenzivno pašo ali košnjo 1-2-krat letno, prvič po odcvetu večine travniških
rastlin, brez gnojenja, s sušenjem sena na travniku, ne škodi jim paša na koncu sezone
(avgust-oktober). V Sloveniji se ta habitatni tip pojavlja raztreseno na primernih površinah
(negnojeno, zlasti karbonatna tla, prisojna pobočja). Ogrožajo ga gnojenje travnikov,
baliranje sena, spreminjanje travnikov v njive, zaraščanje z lesnimi vrstami, ponekod tudi
planinarjenje in izgradnja infrastrukture.
Habitatni tip nastopa v obliki lehnjakotvornih izvirov in lehnjakovih sten in pragov, preko
katerih teče voda (ponavadi v obliki slapa). Geološka podlaga je karbonatna. Voda je mrzla,
bogata s kisikom in vsebuje vsaj 40 mg/l kalcija, zaradi česar je bazična (pH 7,5-8). Tla so
revna s hranili. Pri tvorbi lehnjaka sodelujejo modrozelene cepljivke. V Sloveniji je nad 50
lokacij s tem habitatnim tipom, ki so raztresene v zahodnem, osrednjem in južnem delu
države. Večina jih je zaenkrat neogroženih, nekatere pa potencialno ali dejansko ogrožajo
izkoriščanje lehnjaka in elektrogospodarski posegi.
Habitatni tip predstavljajo melišča v submontanskem in montanskem pasu (500-1500 m)
alpskega, predalpskega sveta in dinarskega sveta. Poraščenost melišč je pičla, ponekod
prevladujejo toploljubne vrste, ki dobro prenašajo tudi daljše sušno obdobje, močno sevanje
in velike dnevno-nočne temperaturne razlike. Rastišča so suha, količina hranil v tleh je
majhna, prst je zaradi apnenčaste podlage bazična. Rastišča na severnih pobočjih so bolj
hladna, na južnih pa toplejša od okolice. V Sloveniji se habitatni tip pojavlja v Alpah, na
Kraškem robu in ob Kolpi. V višjih legah zaenkrat ni ogrožen, v nižjih pa ga ogrožata
urbanizacija (večja gradbišča) in izkoriščanje grušča (kamnolomi).
8210 Karbonatna
SI3000263
skalnata pobočja z
Kočevsko
vegetacijo skalnih razpok
To so močno nagnjene in strme skalnate stene, kjer višje rastline rastejo le v razpokah.
Podlaga je stabilna, karbonatna (bazična). Rastišča so zelo suha (voda le občasno ob dežju),
prsti je malo in vsebuje malo hranil. Klimatske razmere so ostre, s pogostimi nalivi, sončno
pripeko, velikimi dnevno-nočnimi nihanji in rednim močnim vetrom. V Sloveniji se
habitatni tip pojavlja v skalovitem svetu Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, z
manjšimi površinami tudi na Kraškem robu in v stenah ob Kolpi. Večinoma je neogrožen
zaradi svoje nedostopnosti, ponekod pa ga ogroža športno plezanje.
To so jame, vključno s pripadajočimi vodnimi telesi, ki niso odprte za javnost in so
življenjski prostor specializiranih ali endemičnih vrst živali. Mednje sodijo različni
nevretenčarji, zlasti hrošči, raki in mehkužci, ki imajo praviloma zelo omejeno razširjenost.
Jame so prezimovališče in kotišče številnih netopirjev ter življenjski prostor človeške ribice.
V Sloveniji jih najdemo v dinarskem svetu.
Kisloljubni bukovi gozdovi uspevajo na nekarbonatni, kisli podlagi od nižin do gozdne
meje. Pogosto jih najdemo na prisojnih pobočjih. V vseh slojih vegetacije najdemo
značilnice za kislo podlago: v drevesnem je to pravi kostanj, v grmovnem čistilna krhlika, v
zeliščnem pa borovnica in orlova praprot. Grmovni in zeliščni sloj sta praviloma slabše
razvita. Habitatni tip se pojavlja po vsej Sloveniji, pogostejši pa je na vzhodu. Zlasti v
preteklosti so ga ogrožali steljarjenje, spreminjanje v smrekove gozdove, prekomerna sečnja
in panjevsko gospodarjenje.
Sem štejemo vse gozdove plemenitih listavcev od okoli 400 do 1200 m nadmorske višine,
ki se pojavljajo v obliki otokov znotraj bukovih združb. Poraščajo vlažna in hladna pobočja,
skalnate jarke in vrtače, pretežno na karbonatni podlagi. V drevesni plasti prevladujejo
gorski javor, veliki jesen in bukev, jelke se pojavljajo le posamič. Habitatni tip se je ohranil
zlasti tam, kjer bukev ni konkurenčna. Pojavlja se na manjših površinah raztreseno po vsej
Sloveniji. Ogroža ga spreminjanje v smrekove gozdove, ponekod mu pomlajevanje otežuje
jelenjad.
8310 Jame, ki niso
odprte za javnost
SI3000263
Kočevsko
9110 Bukovi gozdovi
(Luzulo-Fagetum)
SI3000263
Kočevsko
9180* Javorovi gozdovi
(Tilio-Acerion) v grapah
in na pobočnih gruščih
SI3000263
Kočevsko
91K0 Ilirski bukovi
gozdovi (Fagus sylvatica
(Aremonio-Fagion))
SI3000263
Kočevsko
Ilirski bukovi gozdovi rastejo na karbonatni podlagi na nadmorski višini 600-1400 m.
Sestavlja jih več različnih združb (dinarski podgorski bukovi gozdovi, bukovi gozdovi z
jelko, visokogorski bukovi gozdovi), zanje je značilna večja vrstna pestrost kot za ostale
bukove gozdove. V Sloveniji so najbolje ohranjeni v dinarskem svetu, pojavljajo pa se tudi
v Alpah in ponekod v vzhodni Sloveniji (Orlica, Bohor, Kum, Boč, Donačka gora). V
preteklosti jih je ponekod ogrožalo panjevsko gospodarjenje, steljarjenje in gozdna paša,
sedaj pa mestoma pospeševanje smreke in oteženo pomlajevanje zaradi objedanja.
91L0 Ilirski hrastovobelogabrovi gozdovi
(Erythronio- Carpinion)
SI3000263
Kočevsko
91E0* Obrečna vrbovja,
jelševja in jesenovja
(mehkolesna loka);
(Alnus glutinosa in
Fraxinus excelsior
(Alno-Padion, Alnion
incanae, Salicion albae))
SI3000263
Kočevsko
Semkaj štejemo tako nižinske poplavne hrastovo-belogabrove gozdove kot tudi hrastovobelogabrove gozdove gričevnatega sveta. Prvi rastejo v nižinah na občasno poplavljenih
rastiščih, nivo podtalne vode je visok. Med drevesnimi vrstami najdemo dob, beli gaber in
črno jelšo. Zaradi melioracij, urbanizacije, krčitve za kmetijske namene in drobljenja so zelo
ogroženi. Drugi se pojavljajo na gričevjih na bolj suhih tleh, ravno tako pa jih gradita beli
gaber in ena vrsta hrasta, v tem primeru graden. Tudi ti so že v veliki meri spremenjeni (npr.
izkrčeni za kmetijsko rabo). V Sloveniji se habitatni tip pojavlja v vzhodnem delu države
(Krakovski gozd, Dobrava, Goričko, ob Muri).
Združbe mehkolesne loke se razvijejo pod neposrednim vplivom vodotoka, tik nad
njegovim srednjim vodostajem, in so pogosto poplavljene. Tla so nerazvita, pogosto
peščena. Glavne drevesne vrste so različne vrbe, siva in črna jelša ter veliki jesen. Habitatni
tip je pomemben življenjski prostor za nekatere Natura 2000 vrste živali. V Sloveniji se
pojavlja ob večjih rekah, zlasti tam, kjer je naravna dinamika reke še ohranjena. Ogrožajo
ga hidroregulacije, gradnje jezov, pozidava in košnja do struge reke.
PRILOGA 5. Ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst.
Vrsta
Ekološke zahteve vrste
širokouhi netopir
(Barbastella
barbastellus)
SI3000263
Kočevsko
veliki navadni
netopir (Myotis
bechsteini)
SI3000263
Kočevsko
mali podkovnjak
(Rhinolophus
hipposideros)
veliki podkovnjak
(Rhinolophus
ferrumequinum)
SI3000263
Kočevsko
južni podkovnjak
(Rhinolophus
euryale)
SI3000263
Kočevsko
vejicati netopir
(Myotis
emarginatus)
SI3000263
Kočevsko
navadni netopir
(Myotis myotis)
SI3000263
Kočevsko
volk (Canis
lupus*)
SI3000263
Kočevsko
rjavi medved
(Ursus arctos*)
SI3000263
Kočevsko
ris (Lynx lynx)
SI3000263
Kočevsko
SI3000263
Kočevsko
Prebivalec gozdnatih območij. Zimska zatočišča: pogosto jame z nizkimi temperaturami do 5°C in
visoko zračno vlago. Poletna zatočišča: drevesne dupline, stavbe, jame, ki jih dnevno menja.
Območje dejavnosti: do 10 km od zatočišča. Prehranjevalni habitat: zreli listopadi gozd, gozdni rob.
Glavni vzrok ogroženosti je zatiranje žuželk v kmetijstvu in gozdarstvu, izguba zatočišč (dupline),
pa tudi raba zaščitnih sredstev za les na podstrešjih.
Živi v strukturno bogatih gozdovih, s slojem grmičevja in nizkih dreves, predvsem v dinarskih
jelovo bukovi gozdovih do 900 m visoko. Prezimuje v stavbah in jamah oziroma umetnih rovih.
Poleti si najde zatočišče v drevesnih duplih in gnezdilnicah, zatočišča pa menja vsak ali vsak drugi
dan. Hrano lovi v frfotajočem, živahnem letu, 1-10 m od tal. Najbolj mu ustrezajo mirne noči, brez
vetra. Lovi predvsem nočne metulje, košeninarje in hrošče, pa tudi suhe južine, pajke, žuželčje
ličinke in druge, ki jih pobira s podlage. Ogroža jo zmanjševanje gozdnih površin (predvsem starih
sestojev).
Živi v toplih zavetrnih dolinah z listopadnim drevjem in grmičevjem. Najbolj mu ustrezajo
zakrasela območja s kraškimi jamami. Prehranjuje se z žuželkami, med katerimi prevladujejo nočni
metulji, mrežekrilci in mladoletnice.
Živi v toplih gozdovih na zakraseli podlagi, s številnimi jamami in bližino vode. Je izrazito jamska
vrsta - v jame se zateka tako v času zimskega spanja kot poleti, ko tam preživi dan. Poleti ga
najdemo tudi na podstrešjih. Prehranjuje se z žuželkami, med katerimi prevladujejo hrošči in nočni
metulji. Glavni vzrok ogroženosti je zatiranje žuželk v kmetijstvu in gozdarstvu ter vznemirjanje na
zatočiščih in kotiščih (od vandalizma, motenj, do neustreznih prenov zgradb).
Živi na toplih južnih pobočjih in v dolinah z listnatimi gozdovi ter na kmetijskih območjih.
Prehranjuje se z žuželkami, med katerimi prevladujejo nočni metulji in hrošči. Potrebuje bližino
vode in jame z različnim temperaturnim režimom, kjer tudi prezimuje. Poleti se čez dan zateka v
toplejše dele jam ali v podstrešja stavb. Glavni vzrok ogroženosti je uporaba pesticidov pri zatiranju
žuželk ter vznemirjanje na zatočiščih in kotiščih (osvetljevanje delov jam, motnje s strani
obiskovalcev, vandalizem in neustrezne prenove zgradb). Preprečevanje dostopa v zatočišča (jame
in drugi podzemni habitati, cerkvena podstrešja, zvoniki, podstrehe drugih objektov).
Živi v toplih gozdnatih ali grmiščnih predelih, najraje na apnenčasti podlagi v bližini vode.
Prezimuje v jamah z visoko zračno vlago, poleti pa se preko dneva zateče tudi na podstrešja stavb.
Kotišča so na severu območja razširjenosti na toplih podstrešjih in v zvonikih, na jugu pa tudi v
podzemskih jamah. Prehranjuje se s pajkovci in žuželkami, ki jih pobere z listov, vejic in s tal, lovi
pa tudi leteče žuželke, ki jih prestreže z letalno mreno. Pogoste so skupine ali faze, ki ne letajo
oziroma so dejavne podnevi. Najbolj so ogrožena njegova kotišča v stavbah, ki so tudi najbolj
izpostavljena.
Živi v odprtih in svetlih listopadnih gozdovih do 1200 m visoko; poleti in pozimi si najde zatočišče
v jamah in stavbah; za prezimovanje potrebuje visoko zračno vlago. Lovi predvsem velike žuželke
na košenih travnikih, v sadovnjakih in gozdovih brez podrasti. Plen pobira v nizkem letu s tal in
listov (krešiči, gosenice metuljev, bramorji, kobilice, murni). Občasno se seli na razdalje večje od
100 km. Ogroža ga predvsem izguba življenjskega prostora ter neustrezne prenove zgradb in
preprečevanje dostopa v zatočišča (jame in drugi podzemni habitati, cerkvena podstrešja, zvoniki,
podstrehe drugih objektov).
Podnevi se zadržujejo v skrivališčih v gosti podrasti ali na nepristopnih krajih. Prehranjuje se zlasti
s srnjadjo, jelenjadjo in divjimi svinjami. Ujame predvsem živali, ki so v slabi telesni kondiciji, zato
je pomemben selektor. Je zelo prilagodljiv, omejuje ga le človekova dejavnost (velika gostota
naselij in prometnic). Za preživetje vrste je pomembna povezanost populacij s koridorji.
Pri nas živi v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokega krasa. Zaradi velikosti telesa in
pretežno rastlinske prehrane, ki ni energetsko bogata, mora medved pojesti veliko količino hrane,
kar pomeni, da potrebuje veliko časa, da jo najde. Pri tem prehodi velike razdalje ter se seli. Zimo
prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje. Brlog, ki ne sme biti izpostavljen motnjam, je ključnega
pomena za izbiro življenjskega prostora. To še posebej velja za samice, ki pozimi v njih kotijo
mladiče. Pomembni so tudi mladi stadiji gozda, kjer uspevajo plodonosne vrste. Na izbiro
življenjski prostora močno vpliva človek.
Gozd, v katerem živi,je lahko prekinjen s kmetijskimi površinami. Za preživetje so ključni zadostna
količina plena ter strpnost s strani ljudi. Na območjih, kjer je delež manjših parkljarjev majhen, je
njegov glavni tekmec volk. Za njegovo ohranitev je nujna vzpostavitev povezave med izoliranimi
populacijami v Evropi.
vidra (Lutra lutra)
hribski urh
(Bombina
variegata)
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
SI3000263
Kočevsko
veliki pupek
(Triturus carnifex)
SI3000263
Kočevsko
človeška ribica
(Proteus anguinus)
*
brazdar (Rhysodes
sulcatus)
SI3000263
Kočevsko
alpski kozliček
(Rosalia alpina*)
SI3000263
Kočevsko
bukov kozliček
(Morimus
funereus)
SI3000263
Kočevsko
veliki studenčar
(Cordulegaster
heros)
SI3000263
Kočevsko
močvirski krešič
(Carabus
variolosus)
SI3000263
Kočevsko
drobnovratnik
(Leptodirus
hochenwarti)
SI3000263
Kočevsko
veliki frfotavček
(Leptidea morsei)
SI3000263
Kočevsko
SI3000263
Kočevsko
Potrebuje razčlenjene brežine s številnimi mrtvimi rokavi, zalivi, polotoki, tolmuni, sipinami. Del
obrežja mora imeti sklenjeno vegetacijo (grmovje, drevje) ki služi kot prostor za počitek in
razmnoževanje. Hrani se z raki, ribami, dvoživkami, polži, žuželkami, obvodnimi ptiči in majhnimi
sesalci. Kmetijska raba zemlje ob reki ne sme biti intenzivna.
Hribski urh je gozdna vrsta, ki išče zavetje pod kamni in odmrlimi kosi lesa, v skalnih razpokah v
grmovju ali v svetlih gozdnih robovih, kjer lahko preživi poletna obdobja mirovanja in prezimuje.
Tipična mrestišča hribskega urha so nezasenčene občasne luže v ali blizu gozda. Je šibko
konkurenčna pionirska vrsta, ki naseljuje življenjske prostore v zgodnjem stadiju naravne sukcesije
(glinokopi, kamnolomi, kolesnice v gozdu), ko je prisotnih manj plenilcev in kompetitorjev. Zelo
mobilni so predvsem mladi osebki (do 1200 m daleč od vode), ki imajo boljše možnosti za
naseljevanje novih življenjskih prostorov. Živi od nižin do gozdne meje montanskega pasu.
Odrasel osebek se prehranjuje na kopnem, predvsem na ekstenzivnih vlažnih travnikih gričevnatega
in hribovitega sveta. Prezimuje lahko na kopnem (v gozdu ali grmiščih v zavetju na vlažnih mestih
pod kamni, v skalnih razpokah in luknjah, pod ali v razpadajočem lesu...) ali v vodi, kjer se tudi
razmnožuje (srednje veliki kali in druge stoječe mirne vode, ki se zelo redko izsušijo in imajo bujno
obrežno in vodno rastlinje ter čisto vodo). Ogroža ga uničevanje in onesnaževanje vodnih okolij,
vlaganje rib, intenzivno kmetijstvo ter ceste in promet. Za ohranjanje vrste so pomembni ekološki
koridorji, ki vse življenjske prostore na širšem območju povezujejo v funkcionalno celoto.
Živijo v podzemnih vodah dinarskega krasa s temperaturo 8-12°C. Ogroženost močerila je
povezana z onesnaženjem površinskih voda na kraškem svetu.
Hrošči so aktivni ponoči. Gre za indikatorsko vrsto stabilnega, naravnega mešanega gozda s
pragozdnim značajem. Živi za lubjem odmrlih debel, kjer je dovolj vlage. Ogroža jo gospodarjenje
z gozdom, lahko pa jo tudi kaj hitro izlovimo. Pri iskanju hrošča pod lubjem odmrlih dreves se
uničuje tudi njen življenjski prostor.
Alpski kozliček je dnevno aktivna vrsta, ki jih najpogosteje opazujemo na mrtvih ali posekanih
drevesih od sredine julija do sredine avgusta. Ličinke živijo v mrtvih ali ostarelih drevesih različnih
listavcev, predvsem bukve. Samice odlagajo jajčeca v sveže poškodovan bukov les in štore. Glede
na sonaravno gozdno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji se domneva, da je glavna nevarnost a
vrsto puščanje hlodovine in cepanic znotraj območij kjer vrst živi v mesecu juliju in avgustu. Sveže
posekan les namreč močno privablja osebke te vrste, ki tu odlagajo jajčeca. Zarod pa seveda ob
predelavi propade.
Prehranjuje se z lesom različnih drevesnih vrst. Odrasle privablja vonj ranjenih ali posekanih dreves
predvsem bukve in jelke, v katerega samice tudi odlagajo jajčeca. Razvoj poteka tri do štiri leta,
ličinke se prehranjujejo pod lubjem in se zabubijo globlje v lesu. Posebnost vrste je relativno dolga
življenjska doba odraslih osebkov (2 leti). Hroščki so nekrilati, zaradi česar je omejena njihova
mobilnost, kljub temu pa lahko posamezen osebek prehodi velike razdalje. Odrasli osebki so aktivni
od maja do julija in jih najdemo večinoma na cestah ter ob posekanih deblih jelke ali bukve. Ličinka
se razvija predvsem v svežih štorih jelke in bukve.
Večino življenja preživi v stadiju ličinke, v majhnih gozdnih potokih z naravno strugo in z
ustreznim peščenim, rahlo muljastim dnom. Pogosto so struge sredi poletja suhe, pa vendar jeseni
znova najdemo ličinke, ki so sušo preživele zakopane globlje v podlagi. Ker so odrasli zelo dobri
letalci, se lahko tudi do nekaj kilometrov oddaljijo od matičnega potoka. Ogrožajo ga
onesnaževanje in regulacije vodotokov.
Je vlagoljubna vrsta, vezana na zamočvirjene gozdove v ravninah do višine okoli 1000 m, ki so
večinoma porasle s črno ali sivo jelšo. Razvoj poteka v manjših in večjih potokih, preobraženi
mladostni osebki ne zapuščajo mesta preobrazbe, kjer tudi prezimijo. Prezimijo v trhlem
razpadajočem lesu (debelejših trhlih vejah in štorih ob vodi ali v močvirju) ali zakopani v mehko
zemljo nabrežin ob vodi. Ogrožajo ga posegi v gozdne potoke: urbanizacija območja, regulacije
vodotokov, redčenje dreves na območju, onesnaževanje vodotokov (eutrofikacija in črna
odlagališča različnega materiala).
Živi v jamah s temperaturo nižjo od 10°C, tudi v ledenicah in snežnih jamah. Je mrhovinar in se
prehranjuje z organskimi ostanki, ki jih najde v jami. Prisotnost je verjetno močno odvisna od
trenutnih mikroklimatskih razmer v jami. Lahko ga ogrozi direktno onesnaževanjem jam, z
odlaganjem raznovrstnih odpadkov v vhodne dele jam in brezna ter onesnaževanje površinskih
voda, ki se stekajo v jame. Problem predstavljajo tudi raziskovalci in amaterski zbiralci, ki lahko
fizično poškodujejo dostopne predele jam.
Vrsta je vezana na tople, vlažne, presvetljene in vrzelaste listnate in mešane gozdove z dobro
razvitim zeliščnim slojem in pestrim gozdnim robom, v dolinah ob potokih in rekah, od nižin do
800 m nadmorske višine. Metulji potrebujejo za prehrano cvetoče naktarialne rastline v gozdni
podrasti, na vrzelih in gozdnem robu. Samice odlagajo jajca na nekatere vrste stročnic
(spomladanski in črni grahor ter nekatere grašice), s katerimi se prehranjujejo izlegle gosenice.
Glavni dejavniki ogrožanja vrste so veliki posegi v gozdne površine (goloseki, nadomeščanje
drevesnih vrst z monokulturami iglavcev), intenzivno odstranjevanje podrasti in čiščenje gozdnih
robov ter klimatske spremembe z vse toplejšimi in sušnimi poletji.
gozdni postavnež
SI3000263 Živi v vlažnih dolinah s travniki in mešanimi gozdnimi sestoji. Gosenice se do zime skupinsko
(Euphydryas
Kočevsko
hranijo z listi velikega jesena in topola. Prezimijo v skupnih gnezdih iz listov hranilne rastline
spetih s svilnatimi nitmi. Spomladi se gosenice hranijo posamič jesenom in topolom, poleg tega pa
maturna)
še z ozkolistnim trpotcem, vrednikovim jetičnikom, kosteničevjem ali travniško izjevko. Odrasli
osebki se zadržujejo večinoma na gozdnih robovih in gozdnih poteh, ki so le del dneva osončene.
Hranijo se v galvem na belo cvetočih rastlinah (kobulnice, navadna kalin, dobrovita ipd.). Na
populacije negativno vpliva predvsem intenzifikacija kmetijske rabe travniških površin v bližini
življenjskega prostora, način gospodarjenja z gozdom (odstranjevanje vegetacije na gozdnih
obronkih in monokulturno pogozdovanje z iglavci) ter reguliranje manjših potokov z
odstranjevanjem obrežne vegetacije.
škrlatni kukuj
SI3000263 Saproksilna vrsta, ki je vezana na starejše drevesne in gozdne sestoje, še posebej pogost je v
(Cucujus
Kočevsko
starejših mehkolesnih lokah. Odrasli in ličinke so plenilci, ki živijo pod lubjem starejših odmrlih
cinnaberinus)
stoječih ali ležečih dreves, zlasti topolov, vrb, brestov, hrastov, jesenov, javorjev in divjega
kostanja, pa tudi drugih celo iglastih drevesnih vrst. Ličinke so običajno dvoletne in se zabubijo
konec poletja. Stopnja bube je kratka. Izleženi odrasli hrošči ostanejo pod lubjem do spomladi.
črtasti medvedek
SI3000263 Vrsta potrebuje listnate do mešane presvetljene gozdove od nižin do 1000 metrov nadmorske višine
(Callimorpha
Kočevsko
z visokim deležem vrzeli, jas in gozdnih robov z dobro zastopanim zeliščnim in grmovnim slojem
quadripunctaria*)
ter vrstno bogatimi travniki v bližini. Mlade gosenice se hranijo z listi mrtvih kopriv, vrbovcev in
drugih zelišč v podrasti, po prezimitvi pa se hranijo z listi grmovnih vrst (leska, robida,
kosteničevje, navadna metla). Metulji srkajo nektar cvetov konjske grive, navadne dobre misli,
gadovca, osatov, mete in tudi drugih medonosnih rastlin, ki cvetijo pozno poleti v gozdu in ob
gozdnem robu. Metulji so aktivni podnevi in ponoči: podnevi se odrasli osebki hranijo, ponoči pa
parijo. Posamezne populacije so ogrožene zaradi pogoste košnje gozdnega roba ali zaradi uporabe
pesticidov na površinah v bližini.
rogač (Lucanus
SI3000263 Živi v starih sestojih listavcev, predvsem hrastov, na toplih legah z visokim deležem mrtvega lesa v
cervus)
Kočevsko
nižinah in gričevju. Hrošči se pojavijo ob večerih od junija do avgusta. Samice zalegajo jajčeca v ali
ob štore, stara ali padla drevesa. Pri tem je bolj kot drevesna vrsta pomembno, da je les v fazi
razgradnje posebnih gliv. Celoten razvoj poteka počasi, tudi do 5 let. Zabubijo se v zemlji (15-20
cm globoko) in se razvijejo v hrošče, ki živijo samo nekaj tednov.
močvirska
SI3000175 Živi v stoječih in počasi tekočih celinskih vodah (jezera, ribniki, mlake, močvirja, spodnji toki rek,
sklednica (Emys
Kolpa
kanali, potoki, delno slane vode) z ne pregostim obrežnim rastlinjem in blatnim dnom in bregovi.
Najlažje jo je opaziti, med tem ko se sonči na obrežju, a je izredno plaha in se že ob najmanjšem
orbicularis)
znaku za preplah požene v vodo. V okolici je nujna bližina ekstenzivnih vlažnih travišč, visokega
steblikovja, obrežnih in močvirnih gozdov. Potrebuje tudi primerna suha mesta za valjenje jajc (suhi
travniki, prisojna mesta s peščeno podlago itd.) v razdalji do enega kilometra od vodnega telesa,
kamor poleti enkrat do dvakrat odloži jajca v luknjo, ki jo izkoplje v tleh. Jeseni, ko pade
temperatura pod 5°C, se zarine v blatno dno in tako preživi zimo. Ogroža predvsem uničevanje ter
fragmentacija primernih bivališč (melioracije, regulacije, urbanizacija, ceste), morda tudi pretirana
uporaba biocidov in gnojil in naseljevanje tujerodnih kompetitorskih vrst, predvsem želve
rdečevratke.
navadni koščak
SI3000263 Prebiva v mrzlih, hitro tekočih, tudi gorskih potokih donavskega porečja in se navadno skriva pod
(Austropotamobius Kočevsko
kamenjem. Izogiba se močno prodonosnim in hudourniškim potokom ter stoječim vodam. Je
torrentium*)
vsejeda žival (alge, vodne rastline in talni nevretenčarji, redkeje z ribe, v času levitve je pogost tudi
SI3000387 kanibalizem). V Sloveniji je bil nekoč ogrožen zaradi bolezni račje kuge, danes zaradi onesnaženja
Divji potok (predvsem komunalnega), mehanskih posegov v vodotoke (regulacije, zadrževalniki), rabe vode za
različne namene (za pitno vodo, male hidro centrale, rejo rib) ter prisotnosti in širitve severno
ameriške vrste, signalnega raka iz Avstrije po reki Muri.
navadna obročnica SI3000263 Je značilnica zveze Molinion, pojavlja pa se tudi v združbah zveze Alno-Ulmion in reda Quercetalia
(Adenophora
Kočevsko
pubescentis. Raste v senčnih gozdovih in na grmovnatih pobočjih, na bazičnih ilovnatih in glinenih
tleh, bogatih s hranili, ki so lahko spremenljivo vlažna. V Sloveniji zanesljivo uspeva na
lilifolia)
Kočevskem, vendar je maloštevilna.
Scopolijev repnjak SI3000263 Raste v skalnih razpokah, na meliščih, gruščnatih tratah, v snežnih dolinicah in ruševju v zgornjem
(Arabis
Kočevsko
montanskem in subalpinskem pasu. V Sloveniji dosega skrajno severozahodno mejo razširjenosti v
Trnovskem gozdu, uspeva pa tudi na Nanosu, ovršju Snežnika ter v stenah nad Kolpo. Je terciarni
scopoliana)
relikt dinarsko-ilirskega izvora. Ponekod ga ogrožata zaraščanje travišč z ruševjem in množično
pohodništvo.
mah Dicranum
SI3000263 Je mezofilna, acidofilna vrsta senčnih rastišč. Poseljuje lubje ob vznožju listopadnih, predvsem
viride
Kočevsko
starih dreves v strnjenih listopadnih (predvsem bukovih) gozdovih. Vrsta se pojavlja v majhnih
šopih ali posameznih blazinicah z majhno gostoto, skupaj z drugimi vrstami, ki poseljujejo isti
habitat. V Sloveniji vrsta uspeva na razpadajočih bukovih ostankih, deblih in štorih v montanskem
pasu do 1000 m n.m., redko pa sega v kotlinski pas pod 500 m n.m.. Vrsta je ogrožena zaradi
podiranja gostiteljskih dreves ter dreves v bližnji okolici, kar spreminja mikroklimatske razmere.
Vrsta je občutljiva tudi na zračno onesnaženost.
mah Buxbaumia
viridis
SI3000263
Kočevsko
ozki vrtenec
SI3000263
(Vertigo angustior) Kočevsko
drobni svitek
(Anisus vorticulus)
SI3000263
Kočevsko
navadni škržek
(Unio crassus)
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
potočni piškurji
(Eudontomyzon
spp.)
upiravec (Zingel
streber)
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
SI3000175
Kolpa
Kesslerjev
globoček (Gobio
kessleri)
SI3000175
Kolpa
sulec (Hucho
hucho)
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
platnica (Rutilus
pigus)
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
zvezdogled (Gobio SI3000263
uranoscopus)
Kočevsko
pezdirk (Rhodeus
sericeus amarus)
SI3000175
Kolpa
SI3000263
Kočevsko
Buxbaumia viridis je pionirska, saprolignikolna vrsta. Poseljuje že precej razpadla debla, veje in
štore iglavcev, nekoliko redkeje se naseli na listastih drevesih. Raste na razmeroma zasenčenih
mestih, pri visoki zračni vlažnosti. Na posameznem štoru raste le eden ali nekaj rastlin. Primarni
habitat vrste predstavljajo jelovi gozdovi. Vrsta je ogrožena zaradi odstranjevanja odmrlega lesa,
predvsem velikih gnijočih debel, in fragmentacije habitatov ter botaničnega zbiranja.
Zadržuje se v visokih steblikah na močvirnih travnikih in dolinskih logih, v šašju in med mahovi na
barjih, v stelji obvodnih grmišč. Pogosto živi na mejah različnih življenjskih okolij, kot na primer
meji med trstiščem in močvirjem ali v prehodni coni med traviščem in slanim močvirjem, lahko pa
živi tudi v popolnoma suhih okoljih, kot so suhi gozdovi. Občutljiv je na hitre spremembe vlage v
življenjskem prostoru, spremembe pašnih pogojev (tolerira pašo do neke mere) in na fizične
motenje. Pomembno je, da se na poplavnih območjih ohranjajo višji predeli barij in trstišč, ki
predstavljajo zavetišča ob poplavah.
Zadržuje se na vodnih rastlinah, na površje prihaja po zrak. Pozimi, ko led prekrije bivališča svitkov
sprejmejo dovolj kisika preko posebne plaščeve gube, ki deluje kot škrge. Jajčeca odlagajo v
sluzastih skupkih, iz katerih izlezejo drobni polžki. Ogroženost narašča z onesnaženostjo
vodotokov.
Živi na peščenem in gramoznem dnu v čistih vodah obogatenih s kisikom. Pojavlja se v potokih,
rekah in obrežjih jezer. Samica izloči veliko jajčec, ki se nekaj časa zadržijo v medškržnem
prostoru. Iz oplojenih jajčec se nato razvijejo ličinke, ki imajo posebne naprave za pritrjevanje na
kožo ali škrge rib, in nekaj časa žive zajedavsko. Ko zapustijo gostitelja se preobrazijo v mlade
školjke. Občutljiv je na onesnaževanje, zaradi katerega so najbolj so prizadete populacije v majhnih
potokih.
Živi v vedno tekočih vodah z naravnimi brežinami. Zadržuje se ob dnu, zarit v mulju, v času drsti se
seli na drobno prodnate peščine, kjer odlaga ikre. V fazi ličinke živi 4-5 ali celo 6 let. Ličinke se
hranijo s kremenastimi algami in drobirjem, odraslim osebkom pa med preobrazbo prebavilo zakrni
in se ne hranijo. Po drsti odrasle žival poginejo po 2-3 mesecih. Ogrožen je zaradi regulacij in
melioracij vodotokov ter zaradi onesnaževanja vodotokov in morja.
Živi v plitvejših predelih vodotokov s peščenim ali prodnatim dnom in močnim pretokom. Zadržuje
se pri dnu. Drsti se marca do aprila na čistih prodnatih tleh, samica odlaga ikre na kamenje. Je
nočna, samotarska riba, hrani se pretežno s talnimi nevretenčarji. V Sloveniji jo najdemo v Krki,
spodnjem toku Save in Kolpi. Ogrožajo jo regulacije in organsko onesnaženje.
Živi v manjših jatah v srednjih do nižinskih rečnih tokovih s prodnatim ali peščenim dnom. Drsti se
maja do junija, ikre odlaga na prodnata tla. Hrani se s talnimi nevretenčarji. V Sloveniji ima manjše
ločene populacije v Savi, Kolpi in Lahinji. Ogrožen je zaradi omejene in razdrobljene razširjenosti
ter hidroregulacij.
Mladi sulci sprva živijo v manjših potokih in se kasneje selijo v večje vodotoke. Odrasli so
samotarji in živijo v rekah z močnim pretokom. Drstijo se v parih na prodnatih plitvinah manjših
pritokov. Samica izkoplje v prod jamo in vanjo odlaga ikre, ki jih samec sproti oplaja. Po končani
drstitvi jamo zasuje s prodom. Mladi sulci se hranijo s talnimi nevretenčarji in ribjim zarodom,
odrasli pa lovijo večje ribe. V Sloveniji naseljuje Savo od sotočja Save Dolinke in Bohinjke
dolvodno, porečje Ljubljanice, Savinje, Krke, Kolpe, Sore, Mirne, redkejši je v Dravi in Muri. Je
endemit donavskega porečja. Ogrožajo ga gradnje jezov in akumulacijskih jezer ter krivolov s
podvodno puško.
Živi v glavnih tokovih srednje velikih rek, zadržuje se v močnem toku pod jezovi in pragovi. Drsti
se aprila do maja v pritokih in rečnih rokavih, ikre odlaga na rastlinje ali prodnato dno. Samci imajo
v tem času na hrbtu in glavi velike bele drstne bradavice. Platnica se hrani večinoma z vodnim
rastlinjem, le izjemoma z vodnimi nevretenčarji. V Sloveniji jo najdemo v vseh vodotokih
donavskega povodja, največje populacije pa so v porečju Ljubljanice, spodnjem toku Save, Mirni,
Krki in Kolpi. Je donavski endemit. Ogrožajo jo črpanje gramoza, zajezitve in premajhna lovna
mera (30 cm), pri kateri ribe še niso spolno zrele.
Živi samotarsko v čistih, tekočih vodah z močnim pretokom. Drsti se maja in junija v izlivih
potokov, samica odlaga ikre na prodnato ali peščeno dno, včasih tudi na vodno rastlinje. Hrani se z
nevretenčarji. V Sloveniji ga najdemo v spodnjem toku Savinje, Sori in pritokih, Kolpi in Krki.
Ogrožajo ga hidroregulacije in onesnaženje vode, na katero je najbolj občutljiv med vsemi
globočki.
Živi v obrežnem pasu stoječih in počasi tekočih voda (mrtvice, rečni rokavi, jezera) z mehkim
peščenim ali muljastim dnom. Drsti se aprila do maja v stoječih ali počasi tekočih vodah. Pri
samicah se v tem času razvije dolga cevčica, skozi katero odlaga ikre v škržno votlino školjk
(potočni škržek, brezzobka). Oploditev iker in razvoj mladic do 3.-4. tedna starosti potekata kar v
školjki. Pezdirk se hrani s planktonom, maloščetinci in ostanki rastlin. V Sloveniji ga najdemo v
porečjih Drave, Mure, Save in Kolpe. Ogrožajo ga izginjanje školjk zaradi regulacij in onesnaženja
rek ter izsuševanje mrtvic in ribnikov.
pohra (Barbus
meridionalis)
pegunica
(Chalcalburnus
chalcoides)
zlata nežica
(Sabanejewia
aurata)
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
navadna nežica
(Cobitis taenia)
SI3000263
Kočevsko
kapelj (Cottus
gobio),
SI3000263
Kočevsko
velika nežica
(Cobitis elongata)
SI3000175
Kolpa
SI3000263
Kočevsko
SI3000175
Kolpa
belohrbti detel
(Dendrocopos
leucotos)
SI5000013
Kočevsko
triprsti detel
(Picoides
tridactylus)
SI5000013
Kočevsko
belorepec
(Haliaeetus
albicilla)
SI5000013
Kočevsko
črna žolna
(Dryocopus
martius)
SI5000013
Kočevsko
gozdni jereb
(Bonasa bonasia)
SI5000013
Kočevsko
Živi v jatah v srednjegorskih, redkeje nižinskih potokih. Drsti se maja do junija na prodnatem dnu.
Hrani se z ličinkami vodnih žuželk, rakci in maloščetinci. V Sloveniji jo najdemo v osrednjem in JV
delu, redkejša je v SV delu države. Ogrožata jo onesnaževanje voda in hidroregulacije.
Živi v hladnih tekočih vodah z veliko kisika in jezerih s kamnitim ali prodnatim dnom, poleti se
umakne v globlje predele jezer. Drsti se aprila do julija v plitvi vodi na prodiščih jezerskih pritokov
in iztokov. Hrani se z vodnimi nevretenčarji in planktonom. V Sloveniji je znana le iz reke Kolpe.
Zaradi svoje zelo omejene razširjenosti je občutljiva na kakršnekoli posege v življenjski prostor.
Je samotarska nočna riba, ki živi v tekočih vodah s peščenim, redkeje mivkastim dnom. Običajno je
zarita v dno ob bregu v mulju ali drobnem pesku. Drsti se aprila do junija na plitvih peščenih
predelih. Hrani se s planktonom, algami in drobnimi nevretenčarji, ki jih pobira na tleh. V Sloveniji
naseljuje vodotoke donavskega povodja okoli Ljubljane, Pesnico, potoke okoli Celja, spodnji tok
Save, Krko in Kolpo. Ogrožajo jo regulacije rek, saj s tem izginejo peščene plitvine, na katerih se
hrani in razmnožuje.
Naseljuje počasi tekoče in stoječe vode (manjši potoki s peščenim dnom, mrtvice in rečni rokavi),
kjer je čez dan zarita v peščeno, mivkasto ali muljasto dno. Drsti se aprila do junija na peščenem
dnu, ikre odlaga na potopljene rastline in korenine dreves. Hrani se z drobnimi vodnimi
nevretenčarji in rastlinskimi ostanki, ki jih ponoči pobira po dnu vodotokov. V Sloveniji naseljuje
porečja Save, Mure, Drave, Kolpe, Krke in Vipave. Ogrožajo jo melioracije, osuševanja mokrišč in
hidroregulacije, ki spremenijo strukturo dna in brežin.
Živi v čistih, hitro tekočih vodah in v hladnih jezerih s kamnitim dnom. Drsti se februarja do maja,
samica prilepi ikre na kamen, samec pa jih čuva do izvalitve. Hrani se z ličinkami žuželk, polži,
rakci in drugimi talnimi živalmi. V Sloveniji ga najdemo v manjših, hitro tekočih in čistih potokih
in rekah obeh porečij. Ogrožajo ga hidroregulacije, organsko onesnaženje voda in načrtno
iztrebljanje v t.i. postrvjih gojitvenih potokih.
Naseljuje tekoče vode, zadržuje se ob bregu. Dan preživi zarita v peščeno, muljasto ali mivkasto
dno, ponoči pa aktivno išče hrano. Drsti se aprila do junija na peščenem dnu v plitvih in čistih
tekočih vodah. Hrani se z drobnimi vodnimi nevretenčarji in rastlinskimi ostanki. V Sloveniji jo
najdemo v Krki, Radulji, spodnjem toku Save, Gračnici, spodnjem toku Savinje in Kolpi, kjer so
populacije največje. Ogrožajo jo uničevanje brežin in idroregulacije, zaradi katerih se peščeni in
muljasti habitati spreminjajo v kamnite.
Dobimo ga povečini v bukovo – jelovih gozdovih v starejših razvojih fazah z velikim deležem
odmrlega drevja. Najbolj pogost je v gozdnih rezervatih dinarskega območja, Alp in Gorjancev.
Teritorij je velik od 50-150 ha (odvisno od ustreznosti habitata). Za gnezditveno uspešnost
potrebuje strukturiran gozd z visokim deležem odmrlih in starih debelih dreves listavcev, predvsem
bukve. Hrani se pretežno z žuželkami drevesnih debel (larve drevesnih hroščev), ki jih nabira tudi
na ležečih deblih.
Prebiva v zrelih iglastih, najpogosteje smrekovih gozdovih z velikim deležem odmrlega drevja.
Duplo izteše v mehki les propadajočega drevesa. Hrani se z žuželkami, ličinkami in odraslimi
lesnimi hrošči, ki jih išče pod lubjem. Je stalnica in redka gnezdilka v Sloveniji. Ogrožen je zaradi
intenzivnega gospodarjenja z gozdovi (odstranjevanje odmrlega, propadajočega drevja).
V Sloveniji je izjemno redek gnezdilec. Svoja ogromna gnezda naredi na velikih drevesih (bukve,
hrasti), redkeje na skalnih policah. Gnezdo lahko uporablja več let zaporedoma. Par si je zvest celo
življenje, z dvorjenjem pa prične že decembra. Njegova prehranjevališča so lahko do 10 km
oddaljena od gnezda, ki je praviloma blizu gozdnega roba. Prehranjuje se z ribami, ki jih bodisi
aktivno lovi bodisi pobira nasedle in umirajoče, z vodnimi pticami, sesalci, mrhovino ali pa s
plenim, ki ga ukrade drugim ujedam (kleptoparazit). Je stalnica, mladiči si po osamosvojitvi
poiščejo svoj teritorij. Ogrožajo ga motnje v času gnezdenja.
Živi v mešanih bukovo-jelovih in iglastih gozdovih, kjer si za gnezdenje teše dupla z ovalnim
vhodom. Gnezdi od IV do VI meseca. Za gnezdenje pa potrebuje bukova debla oziroma debla
listavcev, ki jih uporablja več let. Pomembna so predvsem drevesa, ki imajo ravno deblo in imajo
na višini 4-10 metrov malo stranskih vej ter so na tej višini debela vsaj 35 cm. Par potrebuje za
uspešno gnezdenje kar 300-400 ha gozda. Med prehranjevanjem na starih drevesih (zlasti iglavcih)
za seboj pušča velike luknje, v katerih išče lesne mravlje. Hrani se z ličinkami, bubami in odraslimi
mravljami ter lesnimi hrošči. Njen jezik je močno lepljiv, na konici pa ima 4-5 kaveljčkov, s
katerimi lahko izza lubja potegne ličinke hroščev. Je stalnica in v Sloveniji pogosta gnezdilka.
Je tipična vrsta razčlenjenih gozdov z množico presvetlitev in veliko diverziteto drevesnih vrst, v
kombinaciji s starejšimi sestoji nujno zahteva tudi pionirske stadije gozda ter jase ali poseke. Tak
habitat gozdnemu jerebu omogoča pestro prehrano in večjo možnost prilagajanja na spremembe.
Običajno naseljuje mešani gozd; v prevladujočem iglastem sestoju mora biti prisoten vsaj manjši
delež listavcev. Gnezdi na tleh v kritju drevesa ali grma. Hrani se s popki, poganjki, listi, sadeži in
semeni, mravljami in njihovimi ličinkami. Pozimi se hrani pretežno na drevesih, poleti na tleh. Je
ena najbolj izrazitih stalnic, ki se premika le lokalno, kar je povezano z iskanjem hrane.
divji petelin
(Tetrao urogallus)
SI5000013
Kočevsko
koconogi čuk
SI5000013
(Aegolius funereus) Kočevsko
kozača (Strix
uralensis)
SI5000013
Kočevsko
mali muhar
(Ficedula parva)
SI5000013
Kočevsko
mali skovik
(Glaucidium
passerinum)
SI5000013
Kočevsko
pivka (Picus
canus)
SI5000013
Kočevsko
planinski orel
SI5000013
(Aquila chrysaetos) Kočevsko
sokol selec (Falco
peregrinus)
SI5000013
Kočevsko
sršenar (Pernis
apivorus)
SI5000013
Kočevsko
vijeglavka (Jynx
torquilla)
SI5000013
Kočevsko
rjavi srakoper
(Lanius collurio)
SI5000013
Kočevsko
Samci divjega petelina se na rastiščih razkazujejo in tekmujejo s svatovskimi napevi, ki so mešanica
klepanja, drobljenja in brušenja. En samec se pari z več samicami. Slednje same skrbijo za zarod.
Gnezdo zgradijo na tleh v gostem kritju, pogosto ob deblu drevesa. Divji petelini so stalnice, ki v
Sloveniji gnezdijo v zrelih iglastih in mešanih gozdovih gorskega sveta, prepredenih s posekami in
jasami, na katerih je veliko plodonosnih rastlin. Potrebujejo tudi vodni vir in predel, kjer nabirajo
kamenčke za prebavo (gastrolite). Prehranjujejo se skoraj izključno z rastlinami, pozimi so to iglice
in poganjki, ki jih nabirajo na drevju, v času brez snežne odeje pa se hranijo na tleh z listi, poganjki,
plodovi (borovnice, brusnice, mahovnice, barjanske kopišnice). Mladiči jedo tudi pajke in žuželke.
Ogroža ga intenzivna sečnja, širjenje gozdnih monokultur, vznemirjanje s strani človeka, ponekod
tudi nezakonit lov.
Naseljuje pretežno iglaste, lahko tudi mešane gozdove v višjih legah (nad 800 m). Za gnezdenje
potrebuje luknje, ki jih je v preteklem letu stesala črna žolna. V špranjah in drevesnih rogovilah dela
zaloge hrane. Lovi tako v gozdu kot na bolj odprtih predelih (jase, poseke, gozdni robovi). V
Sloveniji velja za redko gnezdilko gorskega in dinarskega sveta. Samci so stalnice, samice in
mladiči pa klateži.
Kozača naseljuje v Sloveniji večinoma jelovo-bukove gozdove (Omphalodo-Fagetum)., ki so tudi
glavna gozdna rastlinska združba dinarskega sveta v Sloveniji. Potrebuje gozd debeljaka in
pomlajenca z dovolj velikim številom velikih dupel in poldupel. Tolerira prebiralno sečnjo in
ekstenzivno gospodarjenje z gozdom – pobiranje določenega deleža odmrlih vej, omejeno izločanje
sušic ter vzdrževanje določenega števila posek in presvetlitev (neposeljenih in manjših od 2 ha).
Izogiba se naseljenim območjem.
Prebiva v zrelih mešanih ali listnatih gozdovih, zlasti bukovih z visokimi drevesi in bujno podrastjo
ter jasami. Gnezdo je v duplu ali na vrhu odlomljenih debel. Za gnezditveno uspešnost potrebuje
strukturiran vlažen gozd z dupli in debelimi drevesi na razgibanem terenu v območju od 5 do15 ha.
Hrani se z nevretenčarji, občasno s plodovi. Zadržuje se visoko v krošnjah, lovi tudi v zraku.
Ogroža jo intenzivno gospodarjenje z gozdovi.
Prebiva v iglastih in mešanih gozdovih s številnimi presvetlitvami, jasami in posekami, praviloma v
višjih legah. Za gnezditveno uspešnost potrebuje strukturiran gozd z dupli in gozdnimi jasami ali
posekami v območju 2 do 10 km2. Gnezdo si naredi v duplu, ki ga je prejšnje leto iztesal veliki
detel. Je stalnica, samec celo leto brani teritorij.
Naseljuje mešane in listnati gozdovi, rečne loke in drevesne mejice. Duplo si izteše sama,
najpogosteje v listavce (javor, bukev, hrast, lipa, vrba). Hrani se z mravljami in drugimi žuželkami,
ki jih lovi na tleh in na drevju, kjer izza lubja pobira tudi njihove ličinke in bube. Je manj
specializirana na mravlje kot zelena žolna. Je stalnica, v Sloveniji velja za pogosto vrsto. V
nižinskih predelih jo ogroža zlasti uničevanje rečnih lok in drevesnih mejic.
V Sloveniji so redki gnezdilci zahodnega dela države, kjer naseljujejo skalovja, pašnike in goličave
v višjih nadmorskih legah. Veliko gnezdo iz vej si naredijo na skalni polici. Lahko je visoko 2 m in
ima 1-1.5 m premera, gnezda na drevesih, ki so sicer redkejša, pa so še večja: 2-4 m visoka s
premerom 2-3 m. Par si je zvest celo življenje. Prehranjujejo se s sesalci (do velikosti srne), ptiči
(do velikosti laboda) in mrhovino, redko s plazilci. Ogrožajo ga človeške motnje v času gnezdenja
(kraja mladičev iz gnezd za potrebe sokolarstva, športno plezanje, množično planinarjenje).
V Sloveniji je redek gnezdilec skalnih sten, ki jih obdaja odprta kulturna krajina ali goličave nad
drevesno mejo. Prehranjuje se v glavnem s pticami (od čisto majhnih, npr. kraljiček, do zelo velikih,
npr. siva čaplja in gosi). Lovi v letu: za plenom opreza med kroženjem visoko nad tlemi, nato se z
višine v izredno hitrem letu z zloženimi krili spusti nad plen. Je stalnica. Ogrožajo ga različne
človekove dejavnosti: kraja mladičev iz gnezd za potrebe sokolarstva, športno plezanje,
planinarjenje in onesnaževanje okolja.
Naseljuje odprte gozdove s številnimi jasami in mozaično kmetijsko krajino. Za gnezditveno
uspešnost potrebuje strukturiran gozd z visokimi debelimi drevesi, jasami in mirnimi conami, v
polmeru 4 do 10 km od gnezda pa odprto krajino. Gnezdi na velikih drevesih, 10-20 m nad tlemi. Je
selivka, ki prezimuje v zahodnem in centralnem delu ekvatorialne Afrike in se vrne sredi aprila.
Zelo je občutljiv na človekove motnje v času gnezdenja ter na spremembe v gnezditvenem habitatu.
Prebiva v presvetljenih gozdovih, parkih in mozaični kmetijski krajini s številnimi visokodebelnimi
sadovnjaki in drevesnimi mejicami. Je edina žolna, ki si ne teše dupla sama, ker ima prešibak kljun.
Zasede naravna dupla ali stara dupla ostalih žoln, lahko pa prevzame aktivno duplo drugim vrstam
(sinicam, muharjem ali vrabcem). V polmeru do 0,2–0,5 km od gnezda potrebuje površine s
prevladujočimi ekstenzivnimi travniki, njivami in sadovnjaki, kjer je uporaba pesticidov majhna. Je
selivka, ki prezimuje v Afriki južno od Sahare, v manjšem številu v Sredozemlju, na gnezdišča v
Sloveniji pa se vrne v začetku aprila. Ogrožena je zaradi izginjanja primernih gnezdišč
(visokodebelnih sadovnjakov z dupli) in intenzifikacije kmetijstva.
Prebivajo v mozaični kmetijski krajini z drevesno-grmovnimi mejicami, grmišči in košenimi
travniki. Gnezdo si spletejo v gostem, trnastem grmovju. Odvečno hrano shranjujejo nabodeno na
trne ali odlomljene veje. Rjavi srakoper je selivka, ki prezimuje v V in J Afriki, vrne se aprila.
PRILOGA 6. Opis tarčnih vrst projekta.
Tarčne vrste:
Orel belorepec (Haliaeetus albicilla)
Belorepec je velik orel z velikim svetlo rumenim kljunom. V letu pa so najbolj opazna njegova široka,
oglata krila in kratek bel klinast rep. Svoja ogromna gnezda naredi na velikih drevesih (bukve, hrasti),
redkeje na skalnih policah. Gnezdo lahko uporablja več let zaporedoma. Par si je zvest celo življenje, z
dvorjenjem pa prične že decembra. Njegova prehranjevališča so lahko do 10 km oddaljena od gnezda, ki
so praviloma blizu gozdnega roba. Prehranjuje se z ribami, ki jih bodisi aktivno lovi bodisi pobira nasedle
in umirajoče, z vodnimi pticami, sesalci, mrhovino ali pa s plenim, ki ga ukrade drugim ujedam. Je
stalnica, mladiči si po osamosvojitvi poiščejo svoj teritorij. Ogrožajo ga motnje v času gnezdenja in
vzrejanja mladičev.
V Sloveniji je belorepec zelo redek gnezdilec. Redno se pojavlja na območju Cerkniškega jezera ter ob
rekah Drava in Mura. Ocena populacije za Slovenijo je 8-11 parov. Na projektnem območju je orel
belorepec stalno prisoten. Samo en par gnezdi v bližini jezera umetnega nastanka v Kočevski Reki, ki je
hkrati tudi priljubljena rekreacijska točka za obiskovalce. Zadnja leta na projektnem območju ni bilo
zabeležene uspešne izpeljave mladičev belorepca. Eden izmed neraziskanih vzrokov za gnezditveni
neuspeh je morebitna kraja jajc ali mladičev. V okolici Kočevsko Reškega jezera je veliko aktivnosti od
lovcev, fotografov, ribičev, policije in drugih, kateri s svojimi aktivnostmi na tem območju negativno
vplivajo na orla belorepca v času gnezdenja.
Divji petelin (Tetrao urogallus)
Divji petelin je naša največja koconoga kura. Samec ima temno zelene prsi, rjave peruti in rdečo
nadočesno gubo, samica je varovalnih rjavih tonov. Samci se na rastiščih razkazujejo in tekmujejo s
svatovskimi napevi, ki so mešanica klepanja, drobljenja in brušenja. En samec se pari z več samicami.
Slednje same skrbijo za zarod. Gnezdo zgradijo na tleh v gostem kritju, pogosto ob deblu drevesa. Divji
petelini so stalnice, ki v Sloveniji gnezdijo v zrelih iglastih in mešanih gozdovih gorskega sveta,
prepredenih s posekami in jasami, na katerih je veliko plodonosnih rastlin. Potrebujejo tudi vodni vir in
predel, kjer nabirajo kamenčke za prebavo (gastrolite). Prehranjujejo se skoraj izključno z rastlinami,
pozimi so to iglice in poganjki, ki jih nabirajo na drevju. Za potrebe prehranjevanja petelin nujno
potrebuje vzdrževanje mladic bukve, macesna oziroma jerebike v majhnih sklenjeni skupinah, robnih
pasovih ali kot drevesa, ki so ostala na poseki. Potrebuje močno strukturirane hribovite mešane gozdove z
večjim deležem iglavcev, veliko podrasti in presvetlitvami ter velikim deležem mejnih struktur
(borovnica, brusnica, jesenska resa).
Divji petelin znotraj projektnega območja Kočevsko pripada dinarski subpopulaciji, za katero je značilen
nagel upad ne samo v Sloveniji, temveč tudi v celotnem območju dinaridov (Čas, 1999). Podatki iz leta
1998 navajajo, da je bilo pregledanih 41 znanih rastišč na projektnem območju Kočevsko, od tega je bilo
aktivnih le še 11 rastišč (27 %) s 15 aktivnimi petelini (Čas, 1999).
Eden izmed vzrokov za poslabšanje habitata za divjega petelina je prevelika populacijska gostota
jelenjadi in srnjadi, ki intenzivno popasejo grmovni in zeliščni sloj ter objedajo jelko in tako onemogoča
njeno pomladitev. Medved s tem, ko se hrani z bubami mravelj, razdira in uničuje nadzemna mravljišča.
Le ta predstavljajo pomemben vir beljakovinske hrane za kebčke - mladiče divjih petelinov. Oboji,
rastlinojeda divjad in medved torej zmanjšuje prehransko kapaciteto divjega petelina.
Lovci pogosto krmijo divjad v bližini rastišč divjega petelina oz. v najbolj mirnih in odmaknjenih
gozdovih, kar posledično povečuje koncentracijo živalskih vrst, ki se hranijo s položeno krmo, obenem pa
tudi plenilce gozdnih kur. Krmišča in solnice, ki so pogosto nameščene nad 900 m nadmorske višine, so
namreč razlog za lokalno povečano gostoto lisic, kun, jazbeca, divjega prašiča in medvedov.
Vnos motenj in nemira v življenjski prostor divjega petelina predstavlja prav tako grožnjo. Divji petelin
za gibanje porabi veliko energije, zato se po navadi le malo premika. Posebno pozimi, ko so dolge noči,
nizke temperature in je na razpolago zgolj energijsko revna hrana, živi na meji svojih fizioloških
zmožnosti, zato se pogosto zadržuje na istem drevesu, ki mu nudi kritje in hrano. Če se mora umikati
vsiljivcem, se zmanjšata razpoložljiv čas za hranjenje in tudi količina zaužite hrane. Če je pogosto
preganjan, mu energije lahko zmanjka in pogine še pred pomladjo. Ko je divji petelin prepoden, ga laže
opazijo plenilci. To je še zlasti kritično pri vodeči samici ali samici z mladiči, ki so jim še posebej
izpostavljeni. Zaradi nemira lahko kura zapusti gnezdo, pozimi pa jajca zaradi nizkih temperatur
pomrznejo in gnezdo propade. Največkrat je kot najbolj občutljivo ali celo kot edino problematično
obdobje čas rastitve, pozablja pa se na pomen miru v času gnezdenja, vodenja mladičev in prezimovanja.
Za območje izvajanja akcij je oblikovana širša cona divjega petelina s površine 3.593 ha. Znotraj cone se
nahajajo vsa znana rastišča divjega petelina (tudi neaktivna). Naseljuje grebene in vrhove predvsem v
Goteniški in Veliki gori.
Gozdni jereb (Bonasa bonasia)
Zaradi sprememb načina gospodarjenja z gozdovi ter zmanjševanje primernih habitatov je bilo v 1970ih
ugotovljeno, da je začela populacija gozdnega jereba povsod v Sloveniji upadati (Mikuletič, 1984). To
zagotovo velja tudi za projektno območje. Po drugi svetovni vojni so bile habitatne razmere za tarčno
vrsto na projektnem območju Kočevsko ugodne. Danes ocenjujemo, da se habitat gozdnega jereba slabša.
Zaraščajoče površine so prešle v stabilen gozd, manj je primernih grmovnih struktur znotraj strnjenega
gozda. Bistven vpliv na upadanje populacije gozdnega jereba ima spreminjanje njegovega življenjskega
prostora. Z gozdarskimi ukrepi se odstranjuje lesko kot motečo grmovno vrsto pri razvoju mladega gozda,
čeprav je to ena glavnih prehranskih vrst gozdnega jereba v zimskem obdobju. Pomanjkanje jerebik,
breka in drugih plodonosnih vrst v staniščih jereba je posledica sečnje in še bolj objedanja mladovja teh
vrst po jelenjadi in srnjadi (ni vrasti gozdnega mladovja). Jereba ogrožajo tudi ograje v gozdu za zaščito
gozdnega mladja. Ptice jih ne vidijo, se vanje zaletijo in poginejo.
Zmanjšano zanimanje za lov njihovih plenilcev (kune, lisice, jazbeci) povečuje pritisk na gozdnega
jereba. Podobno kot pri divjem petelinu, se z lovsko-gospodarskimi ukrepi pogosto postavlja in zalaga
krmišča, solnice in druge lovske objekte v območja gozdnih jerebov, kar pa tudi privablja plenilce gnezd
gozdnih jerebov kot so npr. divji prašiči, lisice, jazbeci in rjavi medved. Krmišča so pogosto nameščena v
gozdovih v zaraščanju, kateri so primerni habitati za gozdnega jereba. Motnje s strani človeka dodatno
neugodno vplivajo na vrsto. Gnezditvena populacija na projektnem območju je danes ocenjena na 100 –
300 gnezdečih parov.
Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos)
Belohrbti detel ima črne peruti, ki so gosto belo progaste brez večjih belih lis, na bokih so številne črne
proge, trtica je bela, podrepno perje rdeče, samec pa ima tudi rdečo kapo. Prebiva v zrelih bukovo–jelovih
gozdovih z veliko odmrlega, padlega drevja. Duplo si izteše v propadajoče drevo z mehkim lesom. Par
ima velik teritorij. Hrani se pretežno z ličinkami lesnih hroščev na odmrlem drevju.
Belohrbti detel je tipičen predstavnik starejših bukovih in jelovo – bukovih gozdov z visokimi lesnimi
zalogami in velikimi količinami odmrlega drevja listavcev, ki detlu omogočajo boljše prehranjevalne
razmere. Večje količine odmrlega drevja najdemo v gozdnih rezervatih ter v predelih gozdov, kjer dalj
časa ni bilo gospodarjenja z gozdom. Po navadi so to predeli gozdov v višjih nadmorskih višinah, kjer so
razmere za gospodarjenje z gozdom manj primerne. Tako kot pri triprstem detlu, intenziviranje
gospodarjenja z gozdovi na Kočevskem negativno vpliva na stanje populacije.
V celotni Sloveniji je populacija ocenjena na 45-70 parov. Ocenjujemo, da se na projektnem območju
pojavlja 10 do 15 parov belohrbtega detla. V zadnjem popisu belohrbtega detla na Kočevskem je bilo s
strani DOPPS – a zabeleženih 8 parov (Denac, 2013). Za vzpostavljanje ugodnega stanja vrste je ključno
puščanje zadostne količine mrtve mase ter posamezni ukrepi, ki omogočajo nastajanje habitatnih dreves.
Triprsti detel (Picoides tridactylus)
Triprsti detel ima na nogah zgolj tri in ne štiri prste kot ostali detli. Poleg tega pa je edini detel brez rdeče
barve na telesu. Samec ima rumeno kapico. Duplo izteše v mehki les propadajočega drevesa, navadno na
višini do 3m. Vsako leto izkleše novo duplo. Hrani se z žuželkami, ličinkami in odraslimi lesnimi hrošči,
ki jih išče pod lubjem. Je stalnica in redka gnezdilka v Sloveniji. Triprsti detel je teritorialen. Optimalni
prehranjevalni habitat naj bi imel več kot 10 stoječih odmrlih dreves (debelejših od 30 cm) na hektar
gozda. Odmrlih, poškodovanih in ležečih dreves naj bi bilo najmanj 5 % od lesne zaloge. Najbolj so
pomembne stoječe sušice iglavcev debeline nad 30 cm. Prehranjuje se tudi na podrticah.
Triprsti detel je značilen ledenodobni relikt, ki mu ustrezajo višje lege in iglasti gozdovi. V višjih legah je
več slabše dostopnih gozdov, pogostejše so naravne ujme, bolj se sušijo jelke na vrhovih in grebenih in
več je gozdnih rezervatov. V gozdnih rezervatih je veliko odmrlega drevja iglavcev na katerem se
prehranjuje in izdeluje gnezdilna dupla. Zmanjševanje deleža jelke v lesni zalogi za 10 % v desetletju
(Gozdnogospodarski načrt GGO Kočevje, 2003) dolgoročno ogroža obstoj viabilne dinarske populacije
triprstega detla. Intenzivno gospodarjenje z državnimi gozdovi na Kočevskem, ki vključuje odpiranje
zaprtih predelov gozdov z gozdnimi prometnicami, sečnja v gnezdilnem obdobju in intenzivna redčenja
primernih habitatov, narekuje tudi odstranjevanje odmrlega drevja, namesto da bi se z odmrlo biomaso
načrtno gospodarilo. Podatki iz gozdne inventure kažejo, da je delež odmrlega drevja na kočevskem
razmeroma skromen, kljub relativno velikemu deležu površin gozda brez sečnje (gozdni rezervati,
ekocelice, varovalni gozdovi). Povečani etati v novih gozdnogospodarskih načrtih ter najnovejši akcijski
načrt, ki načrtuje ukrepe za povečanje izkoriščenosti gozdnega potenciala predstavljata dodatno grožnjo
že tako slabemu količinskemu stanju odmrle lesne mase.
Na projektnem območju se triprsti detel pojavlja nad 800 metrov nadmorske višine. Gostota populacije
triprstega detla znotraj projektnega obočja je bila ugotovljena le v pragozdnih ostankih Rajhenav in
Pečka, in sicer od 0,5 do 0,8 para na 10 ha (Perušek, 1992). Število spontanih opazovanj je razmeroma
majhno, iz česar sklepamo na nizko gostoto triprstega detla. Sušenje iglavcev, še posebno bolj številnih
jelk na višjih nadmorskih višinah, in namnožitev podlubnikov triprstemu detlu trenutno omogočata
ugodne prehranjevalne razmere. Gledano dolgoročno pa se bo populacija omenjene vrste verjetno
zmanjševala zaradi stalnega zmanjševanja jelke v lesni zalogi.
Človeška ribica (Proteus anguinus)
Človeška ribica ima močno podaljšano, cilindrično telo in stransko sploščen rep. Na zatilju imajo
peresaste škrge, ki jih ohranijo celo življenje. Okončine so kratke. V dolžino zraste do 30 cm. Odrasli
osebki ostanejo podobni ličinkam. Poznamo dve podvrsti: pri P. a. anguinus je telo rožnatobele barve, oči
so majhne in prekrite s kožo, pri P. a. parkelj pa je telo črnosive barve, oči so majhne, vendar jih ne
prekriva koža. Ocenjujejo, da močeril v naravnem okolju dočaka okoli 58 let, osebki v ujetništvu pa so
živeli tudi po 70 let. Živijo v podzemnih vodah dinarskega krasa s temperaturo 8-12°C.
Človeško ribico najdemo v podzemnih vodah Dinarskega krasa. Je edini jamski vretenčar v Evropi. Vrsta
je ogrožena zaradi ogrožanja jamskih biotopov z onesnaževanjem voda na kraškem svetu. Projektno
območje je za človeško ribico ključno območje populacije jugovzhodne Slovenije (porečje Krke in Bela
krajina), ki naj bi po zadnjih genetskih raziskavah predstavljala celo samostojno vrsto človeške ribice
(Gorički 2006). Poročila biospeleologov iz obdobja po drugi svetovni vojni izpostavljajo na Kočevskem
polju izjemne populacijske gostote človeške ribice v nekaterih jamah. V Jami v Šahnu je bilo zabeleženih
preko 100 osebkov (Pretnar, kataster JZS, 1964), v Vodni jami pri Klinji vasi pa 4 osebki/m2 (Sket,
kataster JZS, 1957). Zaradi onesnaženja podzemskih voda je vrsta na določenih delih popolnoma izginila.
Habitatni tip (8310) Jame, ki niso odprte za javnost
To so jame, vključno s pripadajočimi vodnimi telesi, ki niso odprte za javnost in so življenjski prostor
specializiranih ali endemičnih vrst živali. Mednje sodijo različni nevretenčarji, zlasti hrošči, raki in
mehkužci, ki imajo praviloma zelo omejeno razširjenost. Jame so prezimovališče in kotišče številnih
netopirjev ter življenjski prostor človeške ribice.
Na območju je registriranih preko 880 kraških jam, med katerimi so v bližini naselij, še zlasti na obrobju
Kočevskega polja številne jamski vhodi onesnaženi, zaradi nelegalnega odlaganja odpadkov. Natančni
podatkov ni. Po uradno dostopnih podatkih (digitalni kataster jam, Geopedija) je onesnaženih do 20 jam,
po neuradnih podatkih pa je število problematičnih objektov veliko večje. Kot onesnaževalec kraškega
podzemlja je evidentirana tudi nenadzorovana uporaba gnojevke v kmetijstvu, ki se pogosto uporablja
brez upoštevanja dobre kmetijske prakse in zakonodaje, ki izhaja iz Nitratne direktive (Uredba o varstvu
voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.l. RS št.113/2009). Onesnaženost jam ima
dolgoročno negativen vpliv na kvaliteto podzemne vode ter s tem na podzemni
habitat človeške ribice. Veliko nevarnost predstavljajo nevarni odpadki, ki še niso začeli iztekati v okolje,
se pa lahko to zaradi dotrajanosti embalaže kratko ali srednjeročno pričakuje. Vpliv na populacijo
človeške ribice je lahko direkten (neposreden iztok odpadne vode v kraško podtalnico-vodni tok) ali
posreden (preko izcednih vod), pri čemer je potrebno vzporedno reševati oba. Ker je vplivno območje,
kjer se zbira podzemna voda, širše od območja Natura 2000 Kočevsko, se problemi z onesnaženostjo jam
izven območij Natura 2000 Kočevsko odražajo tudi v slednjem. Zaradi nedostopnosti podzemlja se
onesnaževanje podzemlja/jam v lokalnem okolju ne prepoznava kot bistven.
PRILOGA 7. Seznam enot nepremične kulturne dediščine na projektnem območju.
EŠD
Ime
Bosljiva Loka - Hiša
38 Bosljiva Loka 8
Čeplje pri Predgradu 76 Hiša Čeplje 16
Črni potok pri Kočevju 84 Vas
271 Kočevski Rog - Baza 20
Kočevski Rog Partizanska bolnišnica
272 Jelendol
Kočevski Rog Partizanska bolnišnica
273 Zgornji Hrastnik
Rezim
spomenik
Tip
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
spomenik
memorialna
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
Rožanec - Cerkev sv.
1736 Jurija
spomenik
Draga - Cerkev
1792 Marijinega obiskanja
dediščina
Stari Kot - Cerkev sv.
1793 Frančiška Ksaverja
Trava - Cerkev sv.
1794 Lovrenca
dediščina
arheološko
najdišče
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
zgodovinska
krajina
zgodovinska
krajina
profana
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
1802 Tanča Gora - Cerkev sv.
dediščina
sakralna
Mirtoviči - Gostilna
462 Mirtoviči 9
Morava - Kmečka hiša
469 Morava 28
Kočevski Rog - Grobišče
497 pod Krenom
Kočevski Rog - Grobišče
551 pod Macesnovo Gorico
spomenik
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
603 Rajšele - Hiša Rajšele 8
dediščina
arheološko
632 Rožanec - Antični mitrej najdišče
632 Rožanec - Antični mitrej spomenik
695 Stari trg ob Kolpi - Vas
910 Kostel - Grad Kostel
Banja Loka - Cerkev sv.
1606 Jakoba
Ajbelj - Cerkev sv.
1607 Jerneja
Podstene pri Kostelu 1608 Cerkev sv. Duha
Dolnja Briga - Ruševine
1648 cerkve sv. Valentina
Srednja vas pri
Črmošnjicah - Cerkev
1727 sv. Filipa in Jakoba
spomenik
spomenik
dediščina
dediščina
spomenik
arheološko
najdišče
dediščina
Ane
Fara - Cerkev
1806 Marijinega vnebovzetja
dediščina
Fara - Cerkev sv.
1807 Štefana
dediščina
Kostel - Cerkev sv. Treh
1808 kraljev
spomenik
Krkovo nad Faro 1809 Cerkev sv. Lenarta
dediščina
Slavski Laz - Cerkev sv.
1810 Trojice
dediščina
Vrh pri Fari - Cerkev sv.
1811 Nikolaja
dediščina
1830 Grčarice - Vas
dediščina
Livold - Cerkev Vseh
1888 svetnikov
Koprivnik pri Kočevju Lokacija cerkve sv.
1908 Jakoba
dediščina
arheološko
najdišče
dediščina
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
Mozelj - Cerkev sv.
2072 Lenarta
dediščina
Nemška Loka Razvaline cerkve Device
2076 Marije tolažnice
dediščina
Čeplje pri Predgradu Cerkev Žalostne Matere
2077 božje
dediščina
Osilnica - Cerkev sv.
2091 Petra in Pavla
dediščina
Ribjek - Cerkev sv.
2092 Egidija
spomenik
Bosljiva Loka - Cerkev
2093 sv. Vida
dediščina
2094 Žurge - Cerkev sv. Duha
dediščina
Spodnji Čačič - Cerkev
2095 sv. Miklavža
dediščina
Papeži - Cerkev sv.
2096 Mihaela
dediščina
Srobotnik ob Kolpi 2097 Cerkev sv. Ane
dediščina
Planina pod Mirno goro
2101 - Cerkev sv. Elije
dediščina
Mirna gora - Cerkev sv.
2102 Frančiška Ksaverija
Kleč pod Mirno goro Ruševine cerkve sv.
2103 Antona Puščavnika
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
Sajevec - Cerkev sv.
2225 Frančiška Ksaverija
dediščina
Zadolje - Kapela Matere
2227 božje
dediščina
Sinji Vrh - Cerkev sv.
2265 Janeza Evangelista
Sinji Vrh - Cerkev sv.
2266 Janeza Krstnika
dediščina
dediščina
Dalnje njive - Cerkev sv.
2267 Marka
dediščina
Špeharji - Cerkev sv.
2268 Trojice
spomenik
Spodnji Log - Cerkev sv.
2294 Petra
dediščina
2295
2303
2313
2314
2315
Laze pri Predgradu Cerkev sv. Vida
Mala Gora - Lokacija
cerkve sv. Nikolaja
Kleč - Lokacija cerkve
sv. Andreja
Stari Breg - Ruševine
cerkve sv. Uršule
Pugled pri Starem Logu
- Ruševine cerkve sv.
Petra in Pavla
Stari trg ob Kolpi 2316 Cerkev sv. Jožefa
Predgrad - Cerkev sv.
2317 Fabijana in Boštjana
Srednji Radenci Cerkev sv. Marije
2318 Magdalene
Knežja Njiva - Cerkev
2324 sv. Trojice
Topla Reber - Razvaline
2570 cerkve sv. Vida
Podturn pri Dolenjskih
Toplicah - Cerkev sv.
2574 Nikolaja
Gornji Suhor pri Vinici Cerkev sv. Fabijana in
2660 Boštjana
Damelj - Cerkev sv.
2662 Mihaela
Podlesje - Ruševine
cerkve sv. Janeza
2750 Krstnika
Podlesje - Lokacija
kapele Device Marije na
2751 Verdrenški gori
Hrib pri Koprivniku Ruševine cerkve sv.
2752 Martina
spomenik
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
spomenik
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
spomenik
dediščina
spomenik
dediščina
dediščina
spomenik
dediščina
2754
2755
2757
2758
Golobinjek na
Kočevskem rogu Opuščena kočevarska
vas
Topla Reber - Ruševine
kapele sv. Matije
Gotenica - Ruševine
cerkve sv. Lenarta
Stražnji Vrh Arheološko najdišče Sv.
Križ
Knežja Lipa - Razvaline
2767 cerkve sv. Trojice
Kočarji - Ruševine
2768 cerkve sv. Ambroža
Koče - Ruševine cerkve
2769 Marijinega vnebovzetja
Komarna vas Razvaline cerkve Device
Marije Kraljice vseh
2770 svetnikov
Kovača vas nad Kolpo Cerkev sv. Antona
2771 Padovanskega
Kralji - Razvaline cerkve
2772 sv. Elije
Svetli Potok - Cerkev
Imena Jezusovega na
2774 Kumrovi gori
Kačji potok - Ruševine
2780 kapele sv. Štefana
Kočevska Reka Lokacija kapele sv.
2781 Frančiška Ksaverja
Laze pri Oneku Ruševine cerkve sv.
2784 Jožefa
Maverc - Ruševine
2786 cerkve sv. Vida
Morava - Ruševine
2788 cerkve sv. Trojice
Mozelj - Ruševine
2789 kapele sv. Krvi
Novi Lazi - Ruševine
2790 cerkve sv. Jurija
Pirče - Kapela Matere
2793 božje dobrega sveta
Podstenice - Ruševine
2795 cerkve sv. Urha
Podstenice - Ruševine
2795 cerkve sv. Urha
Preža - Lokacija cerkve
2797 sv. Jožefa
Rajhenav - Ruševine
cerkve sv. Marije
2798 Magdalene
Rajndol - Lokacija
2801 kapele Angelov varuhov
Ribnik - Ruševine
2802 cerkve sv. Jožefa
Rogati Hrib - Ruševine
2803 cerkve sv. Urha
Knežja Lipa - Lokacija
2804 kapele Angelov varuhov
dediščina
ostalo
dediščina
arheološko
najdišče
ostalo
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
memorialna
dediščina
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
arheološko
najdišče
dediščina
arheološko
najdišče
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
ostalo
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
Knežja Lipa - Lokacija
2804 kapele Angelov varuhov
Škrilj - Lokacija cerkve
2805 sv. Križa
Bukova Gora - Ruševine
2806 cerkve sv. Petra
Staro Brezje - Lokacija
cerkve Marijinega
2807 vnebovzetja
Suhi Potok - Cerkev sv.
2808 Andreja
Svetli Potok - Razvaline
cerkve Marijinega
2809 vnebovzetja
Štalcerji - Ruševine
cerkve sv. Antona
2810 Puščavnika
Nemška Loka Ruševine cerkve sv.
Marjete na Tančem
2811 Vrhu
Topli Vrh nad
Črmošnjicami Razvaline cerkve sv.
2812 Petra in Pavla
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
dediščina
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
dediščina
dediščina
Trnovec - Razvaline
2813 cerkve Matere božje
dediščina
Knežja Lipa - Cerkev sv.
2814 Nikolaja v Vidmu
dediščina
Zagozdac - Cerkev
2818 Marijinega Vnebovzetja
Zdihovo - Lokacija
cerkve Žalostne Matere
2819 božje
Črmošnjice - Kapela sv.
Križa s pokopališčem na
2820 Novem taboru
Topla Reber - Razvaline
2822 cerkve sv. Petra
Stari trg ob Kolpi 2828 Cerkev sv. Andreja
Grgelj - Ruševine mlina
in žage s kamnitim
3361 jezom v zaselku Žlebe
Staro Brezje - Opuščena
kočevarska vas Staro
3776 Brezje
Kleč - Opuščena
3806 kočevarska vas Kleč
Svetli Potok - Opuščena
kočevarska vas
3900 Kumrova vas
Mala Gora - Opuščena
kočevarska vas Mala
3907 Gora
Kočarji - Opuščena
3931 kočevarska vas Kočarji
Suhi Potok - Opuščena
kočevarska vas Suhi
4018 Potok
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
dediščina
sakralna
stavbna
spomenik
dediščina
profana
dediščina
stavbna
priporočilno dediščina
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
4222
4223
4224
4225
Kočevski Rog - Grobišče
partizanske bolnišnice
Jelendol
Kočevski Rog - Grobišče
umrlih v partizanski
bolnišnici Stari Log
Kočevski Rog - Grobišče
na Pogorelcu
Podturn pri Dolenjskih
Toplicah - Grob s
spomenikom padlim
borcem
Koprivnik pri Kočevju 4591 Župnišče Koprivnik 19
Knežja Lipa - Opuščena
kočevarska vas
5299 Remergrund
Kostel - Arheološko
5899 najdišče Kostel
5900 Kostel - Trško naselje
Sinji Vrh - Hiša Sinji Vrh
7462 30
Lazec v Loškem potoku
- Kozolec na domačiji
7821 Lazec 11
Koprivnik pri Kočevju 7871 Vas
Retje v Loškem Potoku
8128 - Kulturna krajina
Slavski Laz - Mlin in
ruševine žage s
8248 kamnitim jezom
Gorenja Žaga Ruševine mlina in žage
8269 s kamnitim jezom
Soteska ob Krki Razvaline gradu Stara
8663 Soteska
Soteska ob Krki Razvaline gradu Stara
8663 Soteska
Stare Žage - Območje
8675 partizanskih delavnic
Stare Žage - Območje
8675 partizanskih delavnic
Podturn pri Dolenjskih
Toplicah - Razvaline
8678 gradu Rožek
Podturn pri Dolenjskih
Toplicah - Razvaline
8678 gradu Rožek
Kočevski Rog - Dvojno
8683 brezno pri Cink križu
Kočevski Rog - Jama v
8684 Rugarskih klancih
Kočevski Rog - Bunker
8729 44
Kočevski Rog Partizanska bolnišnica
8730 Pugled
Podstenice - Spomenik
8731 ustanovitvi GIO ZSM
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
priporočilno ostalo
arheološka
spomenik
dediščina
profana
stavbna
spomenik
dediščina
profana
stavbna
spomenik
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
naselbinska
dediščina
dediščina
kulturna
dediščina
krajina
profana
dediščina
stavbna
priporočilno dediščina
profana
dediščina
stavbna
priporočilno dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
profana
stavbna
spomenik
dediščina
zgodovinska
dediščina
krajina
zgodovinska
spomenik
krajina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
profana
stavbna
spomenik
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
profana
stavbna
spomenik
dediščina
spomenik
spomenik
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
Koprivnik pri Kočevju 9216 Cerkev sv. Ane
dediščina
Malinišče - Mlin
9218 domačije Malinišče 2
dediščina
Kočevje - Grad
9235 Fridrihštajn
spomenik
9337 Sodevci - Dolina Kolpe
Knežja Lipa Arheološko najdišče
9349 Spaha nad Brezovico
Lazec v Loškem potoku
- Senik na domačiji
9362 Lazec 11
Grgelj - Lokacija mlina s
kamnitim jezom v
9373 zaselku Lobič
Zagozdac - Spomenik
9377 NOB Židovec
Komarna vas - Grobišče
umrlih v partizanskih
9378 bolnišnicah
Kočevski Rog - Lokacija
partizanske bolnišnice
9379 Kremen
Kočevski Rog - Grobišče
pri partizanski
9380 bolnišnici Lesen kamen
Kočevski Rog - Grobišče
pri partizanski
9381 bolnišnici Vinica
Hrib pri Koprivniku Spomenik partizanski
9387 zmagi
Rajhenav - Spominska
plošča Tomšičevi
9392 brigadi
Kočevski Rog - Lokacija
partizanske bolnišnice
9397 Daleč hrib
9427
9444
9452
9505
9613
9614
10086
10088
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
kulturna
krajina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
profana
dediščina
stavbna
priporočilno dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
Dolenji Radenci - Kašča
in skedenj pri hiši
10090 Dolenji Radenci 3
Gorenji Radenci Arheološko najdišče
10092 Straža
Gorenji Radenci Domačija Gorenji
10093 Radenci 4
Prelesje - Zidanica na
10100 domačiji Prelesje 8
Srednji Radenci Domačija Srednji
10104 Radenci 12
Srednji Radenci - Grob
10105 Zdravka Madroniča
Stari trg ob Kolpi - Hiša
10109 Stari trg ob Kolpi 16
Stari trg ob Kolpi 10110 Partizanski grobovi
spomenik
dediščina
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
dediščina
arheološka
dediščina
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
dediščina
spomenik
dediščina
memorialna
dediščina
10151 Močile - Kovačnica
spomenik
dediščina
memorialna
dediščina
Krkovo nad Faro - Mlin
10287 pri domačiji Grbac
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
Krkovo nad Faro 10318 Domačija Grbac
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
Stari trg ob Kolpi 10613 Domačija Stari trg 32
Babno Polje Arheološko območje
10903 Jurčev grič
Lož - Arheološko
10942 najdišče Lož
Lož - Arheološko
10943 območje Stražnice
Metulje - Arheološko
10952 najdišče Stari grad
Metulje - Arheološko
10953 območje Stražnice
Vrhnika pri Ložu Arheološko območje
10984 Kolačnik
Gorenji Potok 11818 Naselbina Jastrnik
Vrh pri Fari Arheološko območje
11820 Vrh
Čeplje pri Predgradu 11976 Arheološko najdišče
Knežja Lipa - Gradišče
11978 Šiša
Knežja Lipa Arheološko območje
11979 Rimsko
Topla Reber Arheološko najdišče sv.
11980 Peter
Topla Reber Arheološko najdišče sv.
11980 Peter
memorialna
dediščina
profana
Spodnji Log - Hiša
stavbna
Spodnji Log 12
dediščina
dediščina
profana
Grgelj - Mlin s kamnitim dediščina
stavbna
jezom v zaselku Grgelj
priporočilno dediščina
Gorenja Žaga - Lokacija
profana
mlina in žage s
dediščina
stavbna
kamnitim jezom
priporočilno dediščina
Jelenov Žleb Spomenik bitki v
memorialna
Jelenovem žlebu
dediščina
dediščina
naselbinska
Predgrad - Vas
dediščina
dediščina
profana
stavbna
Spodnja Bilpa - Kovačija dediščina
dediščina
profana
Breg pri Sinjem vrhu stavbna
Mlin in jez
spomenik
dediščina
profana
stavbna
Dečina - Hiša Dečina 4
spomenik
dediščina
dediščina
profana
stavbna
dediščina
Koblarji - Arheološko
11981 najdišče Koblarska jama
Koblarji - Arheološko
11982 najdišče Lisičja jama
Koprivnik pri Kočevju Arheološko najdišče
11985 Koprivnik
Spodnji Log Arheološko najdišče
11986 jama Vandloh
Mačkovec - Arheološko
11987 najdišče Mačkovec
Mačkovec - Arheološko
11988 najdišče Lovski vrh
Mozelj - Arheološko
11989 območje
Predgrad - Ruševine
11990 gradu Poljane
Rajndol - Gomilno
11991 grobišče
Spodnja Bilpa Arheološko najdišče
11992 Bilpa II, III, IV
Željne - Arheološko
11994 območje Željnske jame
Travnik - Skrivni bunker
12714 v jami Ogenca
Hrib-Loški Potok 12733 Gradišče Tabor
Retje v Loškem Potoku
- Območje cerkve sv.
12745 Florijana
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
memorialna
dediščina
arheološka
dediščina
spomenik
arheološko
najdišče
spomenik
Damelj - Kašča pri hiši
12901 Damelj 3
dediščina
Banja Loka - Hiša Banja
13412 Loka 4
dediščina
Ajbelj - Domačija Ajbelj
13417 6
dediščina
13418 Ajbelj - Hiša Ajbelj 9
dediščina
Banja Loka - Hiša Banja
13419 Loka 11
dediščina
13420 Dolenji Potok - Zaselek
dediščina
13421 Fara - Hiša Fara 16
dediščina
13422 Grivac - Hiša Grivac 7
dediščina
13425 Kuželj - Vas
Podstene pri Kostelu 13426 Vas
dediščina
13427 Slavski Laz - Vas
dediščina
Vas pri Fari - Osnovna
13428 šola
dediščina
dediščina
13429 Zapuže pri Kostelu - Vas dediščina
kulturna
krajina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
Grgelj - Kašča pri hiši
13430 Grgelj 1
dediščina
Jelenja vas - Hiša
13439 Jelenja vas b.št.
dediščina
Morava - Hiša Morava
13445 17
dediščina
Morava - Hiša Morava
13446 20
dediščina
Morava - Hiša Morava
13447 23
dediščina
13448 Mozelj - Hiša Mozelj 19
dediščina
13449 Ograja - Hiša Ograja 2
dediščina
13451 Štalcerji - Stara šola
dediščina
13526 Rajšele - Hiša Rajšele 7 dediščina
Jurjevica - Krajinsko
območje Jurjevica,
13958 Breže
dediščina
Jelenov Žleb 13965 Spomenik bitki Pri štirni dediščina
Ajbelj - Kapelica Matere
14001 božje
dediščina
14002 Ajbelj - Pokopališče
dediščina
Čeplje pri Predgradu 14003 Hiša Čeplje 5
dediščina
14004 Fara - Župnišče
dediščina
14010 Pirče - Mitnica
dediščina
Vas pri Fari - Kapelica
14011 Matere božje
dediščina
Lopinje - Kapela Matere
14012 božje
dediščina
14120 Podstenice - Kapelica
Kočevski Rog Sprejemno središče na
14284 Bazi 20
Dol - Spominska plošča
gradnji ceste v Poljanski
14668 dolini
Bezgovica - Ambient
kapelice in vodnega
14870 zajetja
Mirtoviči - Hiša
14871 Mirtoviči 11
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
kulturna
krajina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
ostalo
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
Mirtoviči - Sušilnica na
14872 domačiji Mirtoviči 6
dediščina
14873 Osilnica - Vas
dediščina
14876 Ribjek - Vas
dediščina
14880 Draga - Pokopališče
dediščina
14881 Draga - Župnišče
dediščina
Glažuta - Kapela Srca
14882 Jezusovega
dediščina
14883 Stari Kot - Kapela
dediščina
Trava - Kapelica sv.
14884 Antona Padovanskega
dediščina
14974 Grčarice - Pokopališče
dediščina
14979 Morava - Pokopališče
dediščina
14980 Mozelj - Pokopališče
dediščina
14981 Novi Lazi - Pokopališče
Hrib pri Koprivniku Opuščena kočevarska
15232 vas Hrib pri Koprivniku
dediščina
Podvrh pri Osilnici 15493 Kapelica Matere božje
Belica pri Osilnici 15494 Kapelica Matere božje
Trnovec - Arheološko
najdišče Spodmol pod
16206 Macesnovo gorico
Gače - Spomenik
naselitvi kočevskih
16282 Nemcev
Rapljevo - Kapelica
Marije zavetnice s
16755 plaščem
Ovčjak - Opuščena
17110 kočevarska vas
Spodnji Log - Kapelica
17388 sv. Elije
Predgrad - Hiša
17942 Predgrad 46
Jelenja vas - Kulturna
17962 krajina
17970 Trava - Vas
dediščina
dediščina
ostalo
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
17971 Livold - Vas
dediščina
Topla Reber - Opuščena
kočevarska vas Spodnja
18017 Topla Reber
dediščina
Koprivnik pri Kočevju 18022 Kapelica
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
memorialna
dediščina
sakralno
profana
stavbna ded.
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
ostalo
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
kulturna
krajina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
ostalo
sakralna
stavbna
dediščina
Morava - Kapelica na
18024 južni strani naselja
Spodnji Log - Opuščena
18026 kočevarska vas Kozice
Stare Žage - Domačija
18188 Stare Žage 10, 11
Starološki Grič Razvaline kapele sv.
18401 Urha
Travnik - Kulturna
18480 krajina Sodol
Mlaka pri Kočevski Reki
18826 - Posestvo Strmec
Planina pod Mirno goro
19310 - Spomenik NOB
Dalnje Njive - Francoski
19325 kamen
Topličice - Opuščena
19506 kočevarska vas
Starološki Grič Opuščena kočevarska
19507 vas
Smrečnik - Opuščena
19509 kočevarska vas
Planina pod Mirno goro
- Opuščena kočevarska
19510 vas
Konjski hrib - Opuščena
19511 kočevarska vas
Lahinja pri Sredgori Opuščena kočevarska
19512 vas
Topli Vrh nad
Črmošnjicami Opuščena kočevarska
19513 vas
Ponikve pod Mirno
goro - Opuščena
19514 kočevarska vas
Kleč pod Mirno goro Opuščena kočevarska
19515 vas
Komarna vas Opuščena kočevarska
19516 vas
Resa - Opuščena
19517 kočevarska vas
Ribnik - Opuščena
19518 kočevarska vas
Travnik na Kočevskem
rogu - Opuščena
19519 kočevarska vas
Gače - Opuščena
19520 kočevarska vas
Štale - Opuščena
19521 kočevarska vas
Škrilj pod Mirno goro Opuščena kočevarska
19522 vas
Sredgora - Opuščena
19523 kočevarska vas
Pugled pri Starem Logu
- Opuščena kočevarska
19524 vas Pugled
dediščina
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
dediščina
ostalo
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
kulturna
krajina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
19525
19526
19527
19755
19862
Komolec - Opuščena
kočevarska vas Rdeči
kamen
Bukova Gora Opuščena kočevarska
vas Gorenja Bukova
Gora
Bukova Gora Opuščena kočevarska
vas Srednja Bukova
Gora
Dolenja Podgora Arheološko najdišče
Židovec
Breznik pri Črnomlju Prazgodovinska
naselbina
Breznik pri Črnomlju 19940 Dvorec Turn
Gače - Spomenik
naselitvi kočevskih
20060 Nemcev na Pogorelcu
Draga - Kulturna krajina
20857 Resne njive
Glažuta - Arheološko
20865 najdišče
Kuželj - Arheološko
20870 najdišče Rački potok
Žurge - Arheološko
20890 najdišče Polična jama
Draga - Niz hiš Draga
21895 20, 24, 26
Ribjek - Kulturna
21990 krajina
21995
22001
22406
22470
22471
22500
22502
22534
22535
22536
22537
22538
Podplanina - Domačija
Podplanina 7
Vimolj pri Predgradu Hiša Vimolj pri
Predgradu 1
Mirtoviči - Spominska
plošča partizanski
kovaški delavnici
Jelenov Žleb - Grob
Josipa Žagarja-Juga
Grčarice - Spominska
plošča partizanski
zmagi nad plavogardisti
Travnik - Spominska
plošča kurirski postaji
Travnik - Spomenik
padlemu partizanu v
zaselku Bela Voda
Glažuta - Skupni grob
padlih partizanov na
Debelem vrhu
Travnik - Spominsko
znamenje v NOB padlim
učiteljem
Draga - Spomenik
padlim v NOB
Draga - Spominska
plošča Jakobu Turku
Draga - Spominska
plošča na kraju
fašistične mučilnice
dediščina
ostalo
22539
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
kulturna
krajina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
kulturna
krajina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
22540
22541
22542
22543
22545
22546
22547
22548
Draga - Spominska
plošča
narodnoosvobodilnemu
gibanju
Draga - Spominski
plošči Kočevarjem
Draga - Spominsko
znamenje štirinajstim
talcem
Draga - Spominsko
znamenje trem talcem
Novi Kot - Spomenik v
NOB padlim
domačinom
Travnik - Spomenik
padlim talcem v Sodolu
Stari Kot - Grob dveh
partizanov
Trava - Grob dveh
partizanov
Črni Potok pri Dragi Most in ruševine
kovačije
Lazec v Loškem potoku
22549 - Hiša Lazec 17
Jelenov Žleb Spominske plošče
padlim v bitki pri
22554 Jelenovem Žlebu
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
dediščina
ostalo
naselbinska
dediščina
kulturna
krajina
naselbinska
dediščina
dediščina
Lazec v Loškem potoku
22555 - Hiša Lazec 18
dediščina
Podplanina - Hiša
22557 Podplanina 11
dediščina
Podplanina - Domačija
22558 Podplanina 9
dediščina
Podpreska - Hiša
22559 Podpreska 15
dediščina
22560 Draga - Hiša Draga 35
dediščina
Podplanina - Hiša
22885 Podplanina 14
Kunč - Opuščena
22942 kočevarska vas
Pogorelec - Opuščena
22943 kočevarska vas
Bukova Gora Opuščena kočevarska
vas Spodnja Bukova
22984 Gora
Hrib pri Koprivniku Opuščena kočevarska
22985 vas Gorenja Loka
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
22987 Gotenica - Vas
Kočevje - Kulturna
22991 krajina Rinže
dediščina
22992 Morava - Vas
dediščina
dediščina
Koče - Opuščena
22993 kočevarska vas Koče
Čeplje pri Predgradu 22994 Kulturna krajina
Čeplje pri Predgradu 22995 Vas
Laze pri Predgradu 22997 Kulturna krajina
dediščina
dediščina
ostalo
kulturna
krajina
naselbinska
dediščina
kulturna
krajina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
dediščina
ostalo
dediščina
dediščina
dediščina
Jelenov Žleb - Kapelica
23065 sv. Antona Puščavnika
dediščina
Dane pri Ribnici 23070 Kapelica
dediščina
Dane pri Ribnici 23071 Razpelo
Podstenice - Opuščena
23114 kočevarska vas
Podturn pri Dolenjskih
Toplicah - Spomenik
23134 NOB
dediščina
Čeplje pri Predgradu 23171 Hiša Čeplje 6
dediščina
Laze pri Predgradu 23172 Ruševine mlina z jezom
dediščina
Laze pri Predgradu 23173 Mlin in jez
dediščina
Vrt - Ruševine mlina z
23177 jezom
dediščina
Kačji Potok - Vodni
23178 zajetji
dediščina
23179 Primoži - Vodno zajetje
dediščina
23180 Dol - Žaga
dediščina
23181 Kočevski Rog - Žaga Rog dediščina
Dol - Ruševine mlina in
23182 jez na Kolpi
dediščina
Kočarji - Vodno zajetje
23183 in ruševine mlina
dediščina
23236 Občice - Vas
dediščina
23664 Kralji - Hiša Kralji 3
23890 Damelj - Mlin z žago
Dalnje Njive - Gomilno
24069 grobišče Kašarec
Pugled pri Starem Logu
- Spomenik zboru
24189 aktivistov OF
Predgrad - Kapelica
24190 Matere božje
dediščina
dediščina
arheološko
najdišče
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
ostalo
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
arheološka
dediščina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
24191
24194
24199
24202
24204
24209
24211
24212
24215
24224
24264
24270
Laze pri Predgradu Kapelica Matere božje
Morava - Kenotaf
Josephu Wittreichu
Kočevska Reka Spominsko znamenje
talcem
Borovec pri Kočevski
Reki - Spomenik
partizanski tiskarni
Triglav
Borovec pri Kočevski
Reki - Spomenik
partizanski bolnišnici
Smrekovec
Pugled pri Starem Logu
- Spominska plošča
Tomšičevi brigadi
Podlesje - Spomenik
ustanovitvi Cankarjeve
brigade v Lapinju
Preža - Spomenik
padlim v NOB
Dolnja Briga Spominski plošči
partizanski tehniki in
padlim v NOB
Stari Breg - Spominska
plošča slovenskemu
političnemu vodstvu
NOB
Gornje Ložine Spominsko znamenje
padlim v NOB
Hrib pri Koprivniku Grob padlih partizanov
Predgrad - Sramotilni
24272 steber
Travnik - Kulturna
24551 krajina Dolge njive
Gorica pri Sinjem Vrhu Prazgodovinska
naselbina Gradišče nad
24763 Gorico
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
dediščina
arheološko
najdišče
Zagozdac - Mežnarjeva
25569 hiša
dediščina
Zagozdac - Laknerjeva
25570 kašča
dediščina
25571 Dolenji Radenci - Vas
dediščina
Gorenji Radenci - Hiša
25572 Gorenji Radenci 2
Dolenja Podgora Fricečeva čebelnjak in
25573 sušilnica
dediščina
dediščina
Gorenja Podgora 25574 Andrejčeva sušilnica
dediščina
Močile - Majharjeva
25576 domačija
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
kulturna
krajina
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
profana
stavbna
dediščina
dediščina
profana
Srednji Radenci stavbna
25580 Muvrnova domačija
dediščina
dediščina
Srednji Radenci profana
Štrbenčeva skednja in
stavbna
25581 sušilnica
dediščina
dediščina
profana
Deskova vas - Hiša
stavbna
25603 Deskova vas 21
spomenik
dediščina
profana
stavbna
25673 Zagozdac - Čakljeva hiša dediščina
dediščina
profana
Mavrc - Ruševine mlina dediščina
stavbna
25827 s kamnitim jezom
priporočilno dediščina
profana
Zagozdac - Domačija
stavbna
25959 Zagozdac 12
dediščina
dediščina
Črmošnjice - Gradišče
arheološko arheološka
26878 Topli vrh
najdišče
dediščina
Gradec pri Bistrici Opuščena kočevarska
27053 vas
dediščina
ostalo
profana
Sinji Vrh - Švegljeva
stavbna
27248 zidanica
dediščina
dediščina
profana
Prelesje - Madroničev
stavbna
27250 mlin z žago
dediščina
dediščina
profana
Gorenji Radenci stavbna
27254 Radenski mlin
dediščina
dediščina
profana
Damelj - Krivčev mlin z
stavbna
27255 žago
dediščina
dediščina
Stari Tabor nad
Črmošnjicami Opuščena kočevarska
27401 vas
dediščina
ostalo
Zapudje - Utrjena
višinska naselbina Veliki arheološko arheološka
27897 Kolečaj
najdišče
dediščina
profana
stavbna
27919 Zagozdac - Kal
dediščina
dediščina
profana
Gorica pri Sinjem Vrhu - dediščina
stavbna
28175 Kal
priporočilno dediščina
Nemška Loka Opuščena kočevarska
28290 vas Tanči Vrh
dediščina
ostalo
Topli Vrh pri Bistrici Opuščena kočevarska
28467 vas
dediščina
ostalo
sakralna
stavbna
28612 Fara - Kapelica
dediščina
dediščina
Draga pri Bistrici Opuščena kočevarska
28744 vas
dediščina
ostalo
Gorenji Radenci 25578 Baričeva zidanica
Gorenji Radenci Domačija Gorenji
25579 Radenci 13
28969
28970
28971
29316
29317
29319
29694
Gorica pri Sinjem Vrhu Arheološko najdišče
Zavrtača
Damelj - Arheološko
najdišče sv. Mihael
Damelj - Arheološko
najdišče Ob Kolpi
Hrib pri Fari - Spomenik
padlim borcem in
drugim žrtvam NOV
Banja Loka - Spomenik
padlim in drugim
žrtvam NOB
Zdihovo - Arheološko
najdišče Lukova jama
Mlaka pri Kočevski Reki
- Arheološko najdišče
Grčmanova jama
Knežja Lipa - Vodno
29717 zajetje v Preriglju
Sadni Hrib - Opuščena
kočevarska vas Gorenji
29765 Vecenbah
Borovec pri Kočevski
Reki - Opuščena
29767 kočevarska vas Ravne
Pugled pri Starem Logu
- Opuščena kočevarska
29768 vas Cesta
Knežja Lipa - Opuščena
kočevarska vas
29804 Ramsrigelj
Svetli Potok - Opuščena
kočevarska vas Svetli
29805 Potok
Svetli Potok Arheološko območje
29807 Bobovec
Podlesje - Opuščena
kočevarska vas
29809 Verdreng
Muha vas - Opuščena
kočevarska vas Muha
29810 vas
Muha vas - Opuščena
kočevarska vas Turkova
29811 Draga
Trnovec - Opuščena
29814 kočevarska vas Trnovec
Mokri Potok Opuščena kočevarska
29815 vas Spodnji Vecenbah
2000632
2000910
2001808
2005900
2025603
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
dediščina
memorialna
priporočilno dediščina
dediščina
priporočilno
arheološko
najdišče
memorialna
dediščina
arheološka
dediščina
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
profana
dediščina
stavbna
priporočilno dediščina
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno ostalo
dediščina
priporočilno
vplivno
območje
Rožanec - Antični mitrej spomenika
vplivno
območje
Kostel - Grad Kostel
spomenika
vplivno
Kostel - Cerkev sv. Treh območje
kraljev
spomenika
vplivno
območje
Kostel - Trško naselje
spomenika
Deskova vas - Hiša
vplivno
Deskova vas 21
območje
ostalo
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
spomenika
Nova Štifta - Cerkev
3000490 Marijinega vnebovzetja
Kočevski Rog - Grobišče
3000551 pod Macesnovo Gorico
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
3000632 Rožanec - Antični mitrej območje
Soteska ob Krki vplivno
3000674 Območje gradu Soteska območje
vplivno
3000695 Stari trg ob Kolpi - Vas
območje
Banja Loka - Cerkev sv.
3001606 Jakoba
vplivno
območje
Podstene pri Kostelu 3001608 Cerkev sv. Duha
Srednja vas pri
Črmošnjicah - Cerkev
3001727 sv. Filipa in Jakoba
vplivno
območje
Rodine v Beli krajini 3001734 Cerkev Marije Pomagaj
vplivno
območje
Rožanec - Cerkev sv.
3001736 Jurija
vplivno
območje
Tanča Gora - Cerkev sv.
3001802 Ane
vplivno
območje
vplivno
območje
Fara - Cerkev
3001806 Marijinega vnebovzetja
vplivno
območje
Vrh pri Fari - Cerkev sv.
3001811 Nikolaja
3001830 Grčarice - Vas
vplivno
območje
vplivno
območje
Osilnica - Cerkev sv.
3002091 Petra in Pavla
vplivno
območje
Ribjek - Cerkev sv.
3002092 Egidija
vplivno
območje
Bosljiva Loka - Cerkev
3002093 sv. Vida
vplivno
območje
Papeži - Cerkev sv.
3002096 Mihaela
vplivno
območje
Srobotnik ob Kolpi 3002097 Cerkev sv. Ane
vplivno
območje
Planina pod Mirno goro
3002101 - Cerkev sv. Elije
vplivno
območje
Sajevec - Cerkev sv.
3002225 Frančiška Ksaverija
vplivno
območje
Vrčice - Cerkev
3002259 Marijinega rojstva
vplivno
območje
Sinji Vrh - Cerkev sv.
3002265 Janeza Evangelista
vplivno
območje
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
zgodovinska
krajina
arheološka
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
Sinji Vrh - Cerkev sv.
3002266 Janeza Krstnika
vplivno
območje
Dalnje njive - Cerkev sv.
3002267 Marka
vplivno
območje
Špeharji - Cerkev sv.
3002268 Trojice
vplivno
območje
Globel - Cerkev sv.
3002278 Družine
vplivno
območje
Laze pri Predgradu 3002295 Cerkev sv. Vida
Srednji Radenci Cerkev sv. Marije
3002318 Magdalene
vplivno
območje
Knežja Njiva - Cerkev
3002324 sv. Trojice
vplivno
območje
Lož - Cerkev sv. Roka v
3002328 Zgornji Travi
Gornji Suhor pri Vinici Cerkev sv. Fabijana in
3002660 Boštjana
vplivno
območje
Damelj - Cerkev sv.
3002662 Mihaela
Komarna vas Razvaline cerkve Device
Marije Kraljice vseh
3002770 svetnikov
Kovača vas nad Kolpo Cerkev sv. Antona
3002771 Padovanskega
vplivno
območje
Zagozdac - Cerkev
3002818 Marijinega Vnebovzetja
Črmošnjice - Kapela sv.
Križa s pokopališčem na
3002820 Novem taboru
Kočevski Rog - Dvojno
3008683 brezno pri Cink križu
Kočevski Rog - Jama v
3008684 Rugarskih klancih
Kočevski Rog - Grobišče
pri partizanski
3009381 bolnišnici Vinica
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
3009614 Spodnja Bilpa - Kovačija območje
Breg pri Sinjem vrhu 3010086 Mlin in jez
vplivno
območje
3010088 Dečina - Hiša Dečina 4
vplivno
območje
Gornji Kot - Glavanov
3016283 mlin in žaga
Topličice - Opuščena
3019506 kočevarska vas
Planina pod Mirno goro
- Opuščena kočevarska
3019510 vas
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
ostalo
ostalo
3019512
3019513
3019514
3019515
3019516
Lahinja pri Sredgori Opuščena kočevarska
vas
Topli Vrh nad
Črmošnjicami Opuščena kočevarska
vas
Ponikve pod Mirno
goro - Opuščena
kočevarska vas
Kleč pod Mirno goro Opuščena kočevarska
vas
Komarna vas Opuščena kočevarska
vas
vplivno
območje
ostalo
vplivno
območje
ostalo
Resa - Opuščena
3019517 kočevarska vas
Ribnik - Opuščena
3019518 kočevarska vas
Travnik na Kočevskem
rogu - Opuščena
3019519 kočevarska vas
Škrilj pod Mirno goro Opuščena kočevarska
3019522 vas
vplivno
območje
ostalo
Breznik pri Črnomlju 3019940 Dvorec Turn
vplivno
območje
vplivno
območje
ostalo
3023890 Damelj - Mlin z žago
vplivno
območje
vplivno
območje
ostalo
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
ostalo
ostalo
ostalo
ostalo
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina