1. No category

ZOOTEHNIKI
Rodica1 2014
ZOOTEHNIKI
Rodica 2014
Zootehniki 2014
Uredniški pozdrav
Letos malo kasneje, a uspelo nam je! Pred vami je že peta, letos božična izdaja zbornika - Zootehniki 2014. Letos smo pripravili božično izdajo, saj Društvo študentov zootehnike pesti
pomanjkanje tistih pravih zagrizenih aktivnih članov, časa pa
primanjkuje prav vsakemu. Zato že kar na tem mestu prav
vse lepo povabimo k sodelovanju, soustvarjanju in izpeljavi
idej. Kjer je volja, tam je tudi pot in tega se v društvu dobro
zavedamo. Optimistično zremo naprej in se trudimo popestriti dneve študija na Rodici, saj nas prav tu druži stroka, veselje do dela in povezanost študentov. Pa čeprav ni vedno vse
sijajno, mi zmoremo - če le hočemo!
V tokratni izdaji zbornika vam predstavljamo delovanje društva v preteklem letu; videli boste, da se res dogaja. Bili smo
na ekskurziji v Posočju in na tridnevni ekskurziji z ogledom
sejma EuroTier v Hannovru. Preberite si intervju z bivšim
študentom zootehnike, ki je sedaj uspešen kmet, in z našo
najdražjo referentko oddelka, drago go. Sabino Knehtl.
Želimo, da bi vam ta zbornik zarisal nasmeh na obraz in vam
podaril trajen spomin na študijske dni.
Uršula Trček, Karin Zorko & Tjaša Gerbic
5
Zootehniki 2014
Na pot zborniku
Dragi študentje zootehnike, dragi bralci!
reakreditacijskih postopkov, ki potekajo vsakih sedem let. Tako sta bili
v letošnjem letu s strani Ministrstva
za izobraževanje, znanost in šport za
obdobje sedmih let podaljšani akreditaciji obeh programov s področja
zootehnike, ki jih izvaja naš oddelek:
Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje »Kmetijstvo-živinoreja« in univerzitetni študijski program
prve stopnje »Kmetijstvo-zootehnika«.
Tako je tudi po uradni poti poskrbljeno
za veljavnost in aktualnost naših izobraževalnih programov. Zaključujejo se
postopki za reakreditacijo našega magistrskega programa, delo na reakreditaciji skupnega doktorskega programa
Biotehniške fakultete, Bioznanosti, pa
je v polnem teku.
Spet je pred nami zbornik, ki nam na malo
drugačen način kot uradne statistike in
poročila predstavlja utrip med študenti,
njihove aktivnosti in prinaša teme, ki so
seveda zanimive tudi za širši krog bralcev.
Prepričan sem, da bo pogovor z go. Sabino Knehtl prijetno branje za vse ki jo poznajo in se dnevno srečujejo z njo v študentskem referatu, pa tudi motivacija in
povabilo za dijake, ki končujejo srednješolsko izobraževanje in razmišljajo o vpisu na študij zootehnike. Ker je del naših
študentov doma s kmetij in tudi med študijem pridno delajo na domačih kmetijah,
bo razgovor z mladim gospodarjem 2014,
Matejem Gantarjem, zagotovo spodbuda
za vztrajanje na kmetiji.
Poleg formalnega izobraževalnega programa potekajo na
Oddelku za zootehniko še številne aktivnosti, za katere bi si
želeli, da se jih študentje udeležujete v še večjem številu kot
doslej. Sem spadajo razne delavnice, posvetovanja, strokovna srečanja, predavanja gostov iz tujine, kar vse doprinaša
Na Oddelku za zootehniko biotehniške fakultete se trudimo,
da bi naše izobraževalne programe čim bolj približali potrebam študentov in jih čim bolje opremili za vstop v poklicno
življenje. S tem namenom vsako leto uvajamo manjša dopolnila v študijske programe, večje spremembe pa v okviru
6
Zootehniki 2014
v Komendi, pa so izjemno pomembna priložnost za nabiranje
izkušenj v mednarodnem prostoru tudi študentske izmenjave v okviru programa Erasmus. Žal imamo v zadnjih letih več
študentov iz tujine, ki prihajajo na našo fakulteto, kot pa naših študentov, ki bi šli na krajši študij ali prakso v tujino. Priporočam vam, da razmislite o tej možnosti in se odločite za
sodelovanje v tem programu.
k utripu inštitucije in vzpostavljanju odprtega, kreativnega
vzdušja, ki je značilno za dobre univerze povsod po svetu.
Med take prireditve gotovo sodi poldnevni simpozij Raziskovalni izziv v živinoreji, ki smo ga v začetku decembra organizirali prvič, želimo pa si, da bi postal vsakoleten forum,
na katerem bi si zootehniki vseh starosti in profesionalnih
specializacij lahko izmenjevali mnenja o aktualnih strokovnih
vprašanjih. Letos je bila udeležba študentov sicer simbolična, vendar upam, da vas bodo naslednja srečanj pritegnila,
da se jih boste udeležili v večjem številu. Tako kot strokovna
srečanja z gosti iz tujine, sodelovanje na prireditvah z mednarodno udeležbo, letos gre gotovo izpostaviti odlično sodelovanje študentov zootehnike na razstavi črno belega goveda
Za prihajajoče leto vam želim čim več študijskih uspehov, veliko tem, ki vas bodo pritegnile in navdušile, predvsem pa pogumno in s polnimi jadri naprej v razburkano morje življenja!
prof. dr. Peter Dovč
prodekan za področje zootehnike
7
Zootehniki 2014
Društvo študentov zootehnike (DSŽ) v letu 2013 - 2014
bowlinga v Klubu 3000, kjer tudi torta ni manjkala. V tem
mescu so potekale tudi organizacijske priprave prvomajske
ekskurzije v Srbijo in noro brucovanje zootehnikov. Organizacijo slednjega je v celoti prevzel 2. Msc, s čimer smo v njihovem zadnjem letu študija poskrbeli za njihovo aktivnejšo
vlogo pri sprejemu brucev. V aprilu smo našim članom ponudili možnost opravljanja izpita za traktor, sprejemali smo
tudi naročila za dolge in kratke delovne hlače. V tem času
smo v sodelovanju z PRC Krumperk organizirali tudi tečaj jahanja. Zelo smo veseli, da lahko
študentje študentom ponudimo
ugodne cene aktivnosti in sodelovanje pri številnih različnih
projektih, saj mislim, da je prav
v sodelovanju pravi čar društva
zootehnikov.
V maju je bila predvidena strokovna ekskurzija v Srbijo, a
nas je premajhno število prijav pripravilo do tega, da smo
ekskurzijo žal odpovedali. V začetku meseca smo se odzvali
povabilu Mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede k sodelovanju na kmečkih igrah, kjer smo z nekaj
truda zasedli prvo mesto. V znamenje zahvale in sodelovanja so se tudi oni udeležili naših kmečkih iger s profesorji v
začetku junija, ki so bile tudi letos dobro obiskane, za orga-
Dragi bralci, študijsko leto 2013/2014 je hitro minilo. DŠZ je
bilo tudi v tem obdobju zelo aktivno, zato tudi letos z velikim
veseljem predstavljamo naše delo v zborniku zootehnikov.
Letos se nam je pridružilo kar nekaj novih članov, ki so že
izkazali svojo mladost in zagretost. V začetku študijskega leta
toplo pozdravljamo nove in stare študente ter člane Oddelka za zootehniko. Ob tem prav vse lepo vabimo, da se nam
pridružite pri mnogih že tradicionalnih projektih ter z nami
delite izkušnje in ideje za nove
projekte.
V lanski jeseni smo se odpravili
na enodnevno ekskurzijo v zahodni del Slovenije, o čemer več
izveste v nadaljevanju zbornika.
Mesec december je bil zopet
zaznamovan z enkratnim druženjem v Cerknici, kjer nas družita
stroka in skupni interes. Januarja smo nameravali izvesti
nočno sankanje, a nas narava tačas še ni obdala s snegom.
Toliko bolje je bilo v februarju, ko smo se z veseljem, a žal
malo-številčno, udeležili dvodnevnega smučanja na SC Cerkno. V tem času smo na občnem zboru društva izvolili nove
stare člane upravnega odbora in novo tajnico Majo Vrisk,
ki smo ji zaželeli aktivno sodelovanje. Mesec marec je bil
polno zapolnjen, rojstni dan društva smo proslavili z igro
8
Zootehniki 2014
nizacijo pa se gre tokrat zahvaliti nekaterim posameznikom
iz prvega letnika.
Za nami je uspešno študijsko leto in na tem mestu se želim
zahvaliti Oddelku za zootehniko za vso podporo in sodelova-
nje ter študentom, ki s svojim trudom nam vsem omogočajo
lepše dni na fakulteti. Tudi v prihodnje bodimo aktivni, motivirani in družabni - kot zootehniki smo!
Uršula Trček
9
Zootehniki 2014
Aktivni člani društva študentov Zootehnike
Nekaj kratkih besed o nas
Primož Kopač:
Poln elana in dober del našega
vsakdana!
Tjaša Gerbic:
Polna idej, unikatna, pozitivna.
Vse je mogoče
Uršula Trček:
Vedno nasmejana in dobre volje,
premaga tudi najtrše okovje.
10
Maja Vrisk:
Pridna na faksu, pridna doma, kot
tajnica društva pa vedno pomagat
zna.
Zootehniki 2014
Karin Zorko:
Zootehnika – to je prava stvar!
Renata Bregar:
Vse je v organizaciji, mar ne?
Aktivni člani DŠZ
Jure Podobnik:
Preprost fant, ki ima dobre volje
na pretek. Jo še kdo potrebuje?
11
Zootehniki 2014
Ekskurzija na sejem EuroTier v Hannover z ZSPM
Društvo študentov zootehnike vsako leto organizira strokovno ekskurzijo po Sloveniji in v primeru zadostnega zanimanja
tudi izven meja naše domovine. V letošnjem šolskem letu
smo se v DŠZ v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske
mladine odločili odpotovati na sejem Eurotier v Hannover.
Kljub temu, da je bila podobna ekskurzija organizirana že
pred leti, smo se zanjo znova odločili zaradi velikega zanimanja tako članov Zveze slovenske podeželske mladine kot tudi
članov Društva študentov zootehnike.
Na ekskurzijo smo v zgodnjih jutranjih urah odpotovali v četr-
tek, 13.11.2014, z Dolgega mostu v Ljubljani, kjer je vstopila
večina udeležencev, preostali pa smo se pridružili na Lopati
in v Slovenski Bistrici. Po nekajurni vožnji smo se malo pred
deseto uro ustavili na Bavarskem deželnem inštitutu za kmetijstvo (Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft), kjer
smo si ogledali stalno gradbeno razstavo s hlevsko opremo
in nekaj poskusnih primerov govejih hlevov. Testna postaja
Grub v Kurzformu obsega 460 ha, od tega 400 obdelovalnih
površin in 60 ha gozda, poslopij in drugih z obratovanjem povezanih površin. Redijo skupno 360 glav goveda, od tega 125
12
Zootehniki 2014
krav, 140 pitancev in 100 telet, 1500 prašičev pitancev in 271
ovac. Na kravo imajo v povprečju 9.800 kg mleka in skupno
namolzejo preko 1.000.000 kg mleka.
Stalna gradbena razstava je postavljena v večji hali, kjer smo
lahko videli različne vrste tal (betonska, obložena z različnimi
gumami, rešetkasta), ležišč, molznih sistemov (roboti različnih proizvajalcev itd.), napajalnikov itd. Malo stran od te stalne razstave pa smo si ogledali nekaj primerov govejih hlevov.
Tako smo videli različne sisteme reje (na rešetkah, s polzečim
in globokim nastilom), napajalne sisteme, ležišča, poseben
način krmljenja (v večje plastične posode) in tako odčitavanja porabljene krme na žival itd. Po kosilu na Inštitutu smo se
odpravili v Jugendherberge Mardorf v bližini Hannovra, kjer
smo dvakrat prenočili.
V petek smo se po zajtrku v hostlu odpravili proti Hannovru,
kjer smo si lahko ves dan ogledovali sejem Eurotier. Na sejmu
smo imeli možnost videti različne razstavljavce iz Nemčije in iz
različnih bližnjih in daljnih držav. Razstavljena je bila različna
mehanizacija, predstavljenih je bilo več inštitucij, raznolikih
sistemov reje za živali (perutnina, prašiči …) in več vrst živali
(govedo, drobnica …) itd. Po sejmu smo se lahko prosto sprehajali vse do šeste ure zvečer. Po ogledu sejma smo znova odšli
v Jugendherberge Mardorf, kjer smo še zadnjič prenočili.
Naslednje jutro smo po zajtrku zapustili hostel in se odpravili
na ogled Zveznega raziskovalnega inštituta za genetiko domačih živali v Nemčiji (Friedrich-Loeffler-Institut), kjer sta nas
sprejela prof. dr. Heiner Niemann in dr. Martina D. Henning.
Po krajši predstavitvi inštituta smo se razdelili v dve skupini
in si ogledali laboratorije in poskusne hleve. Med ogledom
smo lahko zastavljali raznorazna vprašanja in tako poglabljali
svoje znanje.
Po ogledu inštituta smo skupno druženje ovekovečili s skupno fotografijo in tako naznanili konec ekskurzije in odhod
proti domu. Po približno dvanajstih urah vožnje smo v jutranjih nedeljskih urah prispeli domov in tako dokončno sklenili
naše druženje. Ekskurzija je bila zelo zanimiva, prav tako pa
smo bili zelo veseli sodelovanja z Zvezo slovenske podeželske
mladine, kar dokazuje, da lahko med seboj dobro sodelujemo in se veselimo skupnih podvigov tudi v prihodnje. Vsem,
ki se nam letos niste pridružili na tej ekskurziji, pa želim, da
se nam pridružite pri naslednjih projektih in tako prispevate
s svojo energijo in novimi idejami.
Maja Vrisk
13
Zootehniki 2014
Kmečke igre s profesorji 2014
letnika univerzitetnega študija, kateri tudi s tega mesta iskreno
čestitamo! Kljub temu, da je bilo prvo mesto oddano, tekmovalno vzdušje ni ponehalo, saj sta si dve ekipi 3. uni in 3.vsš
delili 3. mesto, zaradi česar je bila potrebna dodatna igra. V
okviru te igre je moral prof. Erjavec vsaki izmed teh dveh ekip
postavljati vprašanja in prva ekipa, ki na svoje vprašanje nebi
odgovorila pravilno, bi izgubila. Kljub večjemu številu vprašanj,
je rezultat še vedno ostajal neodločen, zaradi česar se je prof.
Erjavec odločil, da bosta profesorici, ki sta bili v posameznih
ekipah polagali roke. Po dolgotrajnem izmenjevanju moči je
po težkih bojih uspelo zmagati ekipi 3.vsš, Tako so prva tri mesta zasedli 2.uni, 1.vsš, 3.vsš. Po končanih igrah je sledilo še
druženje ob slastnem golažu, pijači in glasbi.
Tako so minile še ene kmečke igre s profesorji, ki z leti postajajo stalnica našega načina druženja, kar z veseljem pozdravljamo. Zahvaljujemo se organizatorju 1. letniku visokošolskega
študija, tekmovalcem, gledalcem in seveda profesorjem, ki
vsako leto znova počastijo igre s svojo prisotnostjo in dobrovoljnostjo. Hvala tudi oddelku za zootehniko za izposojo lokacije in donacije mesa za golaž. Maj 2015 bo kmalu tukaj, zato
že sedaj vabimo profesorje, vse sedanje in bodoče študente,
da se nam tudi v naslednjem letu pridružijo na kmečkih igrah
s profesorji in s svojo dobro voljo prispevajo k lepemu zaključku enega izmed mnogih študijskih dni.
Maja Vrisk, tajnica DŠZ
Kot že zadnjih nekaj let, smo tudi letošnje leto priredili kmečke
igre s profesorji. Igre so se odvijale v mesecu maju, na travniku
pred upravno stavbo Oddelka za zootehniko. Obisk študentov
in profesorjev zelo dober, kljub sprva slabemu vremenu zaradi
katerega smo morali začetek kmečkih iger prestaviti.
Organizacijo so v letošnjem letu prevzeli 1. letnik visokošolskega študija, ki so svoje delo opravili zelo vzpodbudno, zaradi česar se nam tudi v prihodnje ne bo potrebno bati, da
bi takšni in drugačni dogodki na Rodici zamrli. Sodelovali so
študentje iz večine letnikov obeh programov, česar smo bili
posebej veseli, saj je 3. letnik visokošolskega študija zaradi
terenskih vaj prišel nekoliko kasneje, vendar pa tekmovalna
vnema z njihove strani in strani gledalcev ni bila nič manjša.
Z velikim zadovoljstvom smo v goste povabili tudi študente,
ki smo jih spoznali na letošnjem tekmovanju v Mariboru. Ti
so se ravno tako, s svojo ekipo, udeležili tekmovanja, ter na
ta način preizkusili moči s konkurenti iz Ljubljanske univerze. Njihovega odziva na naše povabilo smo bili zelo veseli in
upamo, da bodo vezi, ki smo jih spletli tekom letošnjega leta
ostale še naprej tako dobre.
Iger, ki so jih morali izvesti tekmovalci, je bilo 5: molža, pretakanje vode v lončkih, prevažanje oseb s samokolnico, iskanje bonbonov v kupu mrve in vrtanje nafte z leseno palico.
Tekmovalci so se zelo trudili, kar so gledalci bučno pozdravljali
in spremljali s svojim glasnim navijanjem. Zmagala je ekipa 2.
14
Zootehniki 2014
12. obletnica DŠZ
Društvo študentov zootehnike v
Posočju
V začetku leta 2014 smo praznovali 12. obletnico ustanovitve Društva študentov zootehnike. Da bi si obletnico bolje
zapomnili, smo se v večernih urah člani in naši simpatizerji
zbrali na bowlingu v Klubu 3000. S takšnim načinom druženja
smo želeli popestrili obštudijsko življenje, poskrbeti za izven
študijska druženja, tekom igre pri sodelujočih vzpodbuditi
ekipni duh in pri vseh omogočiti ogromno zabave. Družili
smo se samo dobri dve uri, vendar sta bili ti polni smeha.
Med tem smo lahko prigriznili kakšen kos pice, nekaj popili,
na koncu pa je vse, kot se za rojstni dan spodobi, čakal še kos
torte in skupno fotografiranje. Prisotni so bili zelo zadovoljni s tovrstnim druženjem, zato se že oziramo k podobnemu
vnovičnemu tovrstnemu srečanju.
Društvo študentov zootehnike se je tudi letos odpravilo na
potep po naši lepi Sloveniji. Tokrat nas je pot vodila v Posočje, kjer smo spoznavali naravne in zgodovinske lepote ter si
izmenjali nekaj izkušenj s tamkajšnjimi kmeti in pobliže spoznali njihov način kmetovanja.
V novembrskem jutru smo se zbrali na Rodici in avtobus je 23
študentov zootehnike popeljal po gorenjski avtocesti preko
mejnega prehoda Predel v Soško dolino. Kljub deževnemu
dnevu smo z velikim navdušenjem obiskali vseh pet predvidenih postojank: Kmetijo Černuta v Logu pod Mangartom,
Trdnjavo Kluže, Mlekarno Planika in kmetijo Konec. Tolminska korita so bila zaradi deževja zaprta, zato smo si jih ogledali na bolj avanturističen način.
Na turistični kmetiji Černuta nas je pričakal naš bivši študent
Klemen Černuta in nam predstavil delovanje kmetije in njihovo turistično ponudbo. Na kmetiji se ukvarjajo s prirejo
in predelavo ovčjega mleka tradicionalne bovške ovce. Letni
stalež molznih ovc je 140, vseh skupaj pa je tudi do 200 živali.
V poletnem času se del črede pase v planini, kjer imajo tudi
manjšo sirarno v kateri aprila, maja in junija sirijo kar vsak
dan. Bovški sir izdelujejo z naravnim siriščem, zorenje sira pa
traja do dva meseca. Na kmetiji smo imeli tudi degustacijo
različnih njihovih izdelkov, ki so nas s svojimi okusi povsem
očarali. Na kmetiji Černuta poleg sira ponudijo tudi albumin-
Maja Vrisk
15
Zootehniki 2014
sko skuto in izdelke iz polsti (filca), ki jih sicer prodajajo tudi
na tržnici v Bovcu in v Ljubljani.
Še vedno je deževalo, mi pa smo nadaljevali pot proti trdnjavi Kluže, kjer smo si ogledali dogajanje in spomenike prve
svetovne vojne ter tako nekaj mesecev pred 100. obletnico
začetka prve svetovne vojne poskrbeli tudi za zgodovinsko
ozaveščenost udeležencev ekskurzije.
Pot smo nato nadaljevali v Tolmin, kjer smo obiskali Mlekarno Planika. Po zelo prijaznem sprejemu so nam s kratkim videom predstavili zgodovino in začetke mlekarne Planika. Ta
zaposluje 50 ljudi. Lastnica mlekarne je kmetijska zadruga
Tolmin, katere člani so kmetje, ki tja oddajajo mleko. V lasti
imajo tudi farmo molznic v Bovcu, kjer pasejo 140 krav po
ekoloških standardih, torej prirejajo tudi ekološko mleko. V
mlekarni odkupijo 10.000.000 l mleka letno samo iz okoliških
področij: Soške doline, Šentviške Gore ter nekaj tudi iz okolice Bohinja, kjer so pogoji kmetovanja še težji.
V nadaljevanju smo obiskali bližnjo kmetijo Konec, kjer so se
l. 1989 odločili za samostojno pot prireje in predelave kravjega mleka, ki ga prirejajo s 40 kravami rjave pasme na okrog
30 ha površin. V času vegetacije breje krave in telice pasejo
na pašniku v bližini kmetije. Glavna dejavnost kmetije je izdelava sira Tolminca, poltrdega in mehkega sira ter albuminske skute. Na dan predelajo približno 400 l mleka, sicer pa se
ukvarjajo tudi s predelavo mesa in izdelavo mesnih izdelkov.
Vse to prodajo na domu in na tržnici v Kopru. Na kmetiji so
nas ob koncu ogleda radodarno pogostili s sirom Tolmincem,
skutnim namazom in domačimi mesnimi izdelki.
Ob koncu našega raziskovanja Posočja smo se z avtobusom
povzpeli na izletniško kmetijo na Široko, kjer nas je čakala
okusna večerja. Dan se je kljub deževju izkazal kot prijetno
druženje zootehnikov. To je bila še ena ekskurzija, kjer smo
si ogledali primere dobre prakse in dobili še nekaj optimizma
za nadaljnje življenje in študij.
Še mnogo zootehniških ekskurzij si želimo z novimi generacijami tudi v prihodnje!
Uršula Trček
16
Zootehniki 2014
17
Zootehniki 2014
Državna razstava plemenskih živali črno-bele pasme
ter Mednarodna šola sodnikov za vzhodno in južno Evropo
V sredini julija je v Komendi na Hipodromu potekala 5. Državna razstava plemenskih živali črno-bele pasme ter Mednarodna šola sodnikov za države vzhodne in južne Evrope.
Dogodek sta po dolgih sedmih letih organizirala doc. dr. Ma-
Biotehniško fakulteto, v pomoč pa je bilo tudi kar nekaj naših
študentov z Oddelka za zootehniko.
Pred dogodkom so selekcionisti iz petih kmetijsko-gozdarskih
zavodov opravili pomembno nalogo. Po celotni Sloveniji so
Foto: Mina Čop Photography
Foto: doc. dr. Vida Rezar
rija Klopčič in Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskimi zavodi Ptuj, Celje, Kranj,
Ljubljana in Novo mesto, Kmetijskim inštitutom Slovenije in
obiskovali kmetije in opravili predodbiro živali. Odbrane živali
so nato mladi rejci 3 tedne pripravljali in trenirali za razstavo.
Vse potrebne izkušnje so mladi rejci pridobili na mednarodni
18
Zootehniki 2014
pred razstavo v Komendi. Mednarodni šoli sodnikov je nato
sledila 5. Državna razstava.
Na državni razstavi plemenskih živali je bilo razstavljenih 119
živali (teličkov, prvesnic, krav) s 73 kmetij. Živali so razdelili
v več skupin, znotraj teh pa je priznani španski ocenjevalec
gospod Gabriel Blanco po sistemu izločanja izbral po njegovem mnenju najboljše živali, ki so bile nato v ožjem izboru za
zvonce.
V kategorijah prvesnic, krav z zaključeno prvo laktacijo in
skupini starejših krav z zaključeno 2., 3. ali več laktacijami so
nato podelili 9 zvoncev. Kasneje je sledil vrhunec razstave,
kjer je gospod Gabriel izbral šampionko razstave. Napetost je
naraščala. Za laskavi naslov so se potegovale 4 krave (po dve
najbolje ocenjeni kravi z zaključeno 1. laktacijo in po dve najboljši starejši kravi). Gospod Gabriel je z značilno hojo okoli
štirih krav naposled le položil roko na šampionko razstave.
Šampionka razstave je postala krava SIVA s kmetije dr. Antona Dolenca, priznanega strokovnjaka s področja živinoreje.
Veliko veselje, rajanje ter druženje je nato potekalo do zgodnjih jutranjih ur.
Teden dni po razstavi je na družinski kmetiji Dolenc, pri lastniku šampionke krave SIVE, potekal tudi dan odprtih vrat,
predstavitev nagrajenih krav ter piknik za vse, ki so sodelovali
in kakor koli pomagali na razstavi. Ob veselem vzdušju in dobri glasbi smo se družili ter podoživljali res čudovite dneve, ki
smo jih preživeli na razstavi.
Karin Zorko
Foto: Klemen Dolenc
šoli mladih rejcev. Pred prihodom živali na prizorišče je bilo
potrebno opraviti še veliko nalog. Postaviti je bilo potrebno
šotore, urediti ležišča, napajalnike, krmilnike in druge zadeve.
Ko so živali s tovornjaki prispele na prizorišče, smo si razdelili naloge. Pri živalih smo imeli organizirano stalno dežurstvo
(tudi ponoči), da živali niso blatile in urinirale na čista ležišča.
Čistoča je bila na prvem mestu! Živali so bile pred ocenjevanjem deležne še zadnjih lepotnih popravkov, za katere je pred
vstopom v ring skrbela gospa Erica Rijneveld z Nizozemske.
Pred razstavo je potekala mednarodna šola sodnikov, ki se je
je udeležilo 35 sodnikov iz kar 12 evropskih držav. Teoretični
del šolanja je bil na Bledu, praktični del pa je potekal dan
19
Zootehniki 2014
Intervju - ga. Sabina Knehtl, naša nadomestna mati
so bile le na oglasnih deskah ali pa si telefoniral s pošte, srečneži pa tudi z domačega stacionarnega telefona na telefon
gospe Ide, ki je bila takrat v referatu za študente na Rodici.
Po končanem študiju sem opravljala različna dela, da pa ne
bi izgubila stika s kmetijstvom, sem se poleg čebelarjenja lotila tudi gojenja gob, deset let sem na domači kmetiji gojila
bukove ostrigarje.
Pa se vrniva k vprašanju, leta 1990 sem se vrnila na Rodico,
vnašala sem podatke kontrole mlečnosti in plodnosti na takratni Katedri za obdelavo podatkov, leta 2002 pa so mi ponudili
delo v referatu za študente, kar sem z veseljem sprejela.
Kaj štejete kot vaš največji dosežek v življenju?
Da sem uspela tudi takrat, ko mi je življenje ponudilo same
limone, iz njih pripraviti okusno limonado in jo podeliti z najbližjimi in prijatelji.
Nam lahko zaupate vašo življenjsko pot, ki vas je pripeljala
na Oddelek za zootehniko?
Že v gimnaziji sem navdušeno čebelarila s 30 do 35 AŽ panji, pa sem kar kmalu ugotovila, da imam premalo znanja,
da ne znam in razumem vsega, kot smo bili in je še vedno
prepričana večina najstnikov. Na začetku četrtega letnika mi
je sošolka in dobra prijateljica omenila, da bo šla študirat »živinorejo na Rodico«, saj to študirata tudi njeni sestrični, pa
da »imajo tam tudi čebelarstvo« … In sva bili dogovorjeni. Pa
naj vam zaupam, da je bila takrat omejitev vpisa, da smo morali opravljati sprejemne izpite, drugače je bilo, informacije
Kako najraje izkoristite prosti čas, ko niste na svojem delovnem mestu?
Zelo rada kuham, rada presenetim družino in prijatelje z okusnim obrokom na lepo pogrnjeni mizi. Z veseljem vrtnarim.
Večino zelenjave in sadja si pridelamo na domačem vrtu. Poleti večkrat pomagam pri delu na kmetiji mojih staršev, vedno znova me napolni energija travnikov in polj. Rada hodim
v hribe, nabiram gobe, se sprehajam z našo psičko po bližnjih
20
Zootehniki 2014
Pogrešam vedoželjnost nekaterih študentov, težko mi je, ko
dvajsetletnega študenta vprašam, kaj ga zanima, pa skomigne z rameni. Težko mi je tudi, kadar DŠZ organizira prireditev, potem pa prosimo ljudi, naj vendar pridejo, da bomo
lahko vsaj tekmovalne ekipe sestavili, navijačev pa ni.
gozdovih. Najbolj pa si »napolnim baterije« v Istri, kjer z možem preživiva veliko prostega časa. V čebelnjaku, ob brenčanju čebel in vonju odprtega panja pa se popolnoma umirim.
Biotehniška fakulteta združuje kar nekaj oddelkov. V čem
vidite prednosti in slabosti našega?
Rodica nima slabosti, morda le nekatere posebnosti. Res smo
ločeni od oddelkov, ki so vpleteni v naše delo, a je pri sodobnih informacijskih tehnologijah in mobilnosti dislokacija
le posebnost, ne pa slabost. Kar poglejte te čudovite kulise
Kamniško-Savinjskih Alp, ki nas obdajajo. Ali ste že kdaj več
kot 2 minuti iskali parkirišče na Rodici?
Pa pestrost dejavnosti na Rodici, tu so mikrobiologi, biotehnologi, genetiki, strokovnjaki za prehrano živali, živinorejo,
predelavo animalnih živil, etologijo, agrarno ekonomiko …
Imate kakšne napotke za sedanje in bodoče študente na našem oddelku?
Imejte cilje, sanjajte, sledite svojim sanjam, bodite vedoželjni,
sprašujte, aktivno se vključujete v delo, sodelujte s kolegi, ustvarite si »team«, tako boste uspešnejši in konkurenčnejši na trgu.
Zavedajte se, da vam skušajo vaši učitelji nuditi najboljše znanje,
ki so si ga pridobili z dolgoletnim študijem in delom doma in v
tujini. Izkoristite ta vzgonski veter, da boste hitreje pluli, da boste najboljši. Naloga učenca je, da preraste svojega učitelja.
Kakšni so vaši načrti in želje za prihodnost?
Veliko jih je, predvsem bi rada bolje poznala generacije, ki
prihajajo, vaš svet je drugačen od našega in čez desetletje,
dve bo to tudi naš svet, bodočnost je vaša. Mi bomo le del
vaše zgodbe in takrat si želim, da bi ponovno prebirala svetovne klasike, nekatere že tretjič, vendar z »novimi očmi«.
Kaj pogrešate pri študentih ter kaj vas pri njih najbolj razveseljuje?
Vesela sem vsakega vašega uspeha, tudi opravljenega kolokvija. Vsakič, ko zaključim pozitivne ocene v ŠIS-u (študentskem informacijskem sistemu), me navdaja zadovoljstvo.
Veselim se vsake diplome, predvsem prvostopenjske, ob
drugostopenjskih mi je hudo, ker odhajate. Vesela sem, če
sodelujete, če se vključujete v obštudijske dejavnosti, ko sodelujete na prireditvah, razstavah … Navdušuje me vaša samoinciativnost, zlasti ko organizirate prireditve v okviru Društva študentov zootehnike.
Vaš življenjski moto ali citat.
Živi svoje sanje. Ko začutiš, da je življenje pretrdo s tabo in se
želiš vdati, se spomni, kdo si. Spomni se svojih sanj.
Karin Zorko
21
Zootehniki 2014
22
Zootehniki 2014
Intervju – Matej Gantar, Mladi gospodar leta 2014
Letošnji mladi gospodar je hkrati tudi bivši študent na Oddelku za zootehniko. Študiju se je po enem letu moral odpovedati, saj je po očetovi smrti veliko dela na domači kmetiji padlo na njegova ramena. Vendar pa je bil Matej kos tej nalogi
in sedaj uspešno vodi kmetijo naprej. Z veseljem si je vzel čas
in odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Po zaslugi naziva mladi gospodar leta te verjetno pozna
marsikdo. Pa vendar, na kratko predstavi sebe in svojo kmetijo.
Sem Matej Gantar, prihajam iz vasi Godovič, ki leži na meji
med Primorsko in Notranjsko. Na naši kmetiji živi 6 članov,
stara mama, ki ima 95 let in še vedno skuha kosilo, mati, dve
sestri in brat. Kmetija ima dolgo zgodovino. Vas Godovič je
bila včasih pomembno križišče za furmane. V naši hiši je bila
včasih gostilna in kovačija. Izdelovali so tudi lesene »brente«,
ki so jih vozili na Primorsko in v zameno dobili vino.
Ukvarjamo se s prirejo mleka. Imamo 18 molznic, 20 glav
mlade živine ter 10 kokoši. Kmetija obsega 52 ha, 22 ha je
travinja, ostalo je gozd. Razmere dopuščajo košnjo 3 do
4-krat letno. Za obdelovanje zemlje uporabljamo lastno mehanizacijo, a če imamo čas, naredim tudi kakšno strojno uslugo. Imamo nov hlev, ki je bil vseljen februarja 2011. Grajen je
bil iz lastnih sredstev, gradnja pa je trajala 5 let.
23
Zootehniki 2014
Zakaj si se odločil za študij zootehnike?
Bila je želja po znanju in višji izobrazbi. Ta smer mi je bila vedno najbližja. Za ta študij sem izvedel na srednji kmetijski šoli
Grm v Novem mestu, kjer sem obiskoval program kmetijski
tehnik. Ker že celo svoje življenje živim na kmetiji in me je
to vedno veselilo, je bil študij zootehnike prava izbira zame.
vega traktorja, mi je trgovec dal dodatni popust na račun naziva
mladi gospodar. Največ pa sem seveda pridobil na prepoznavnosti, saj izbor mladega gospodarja vendarle ni tako medijsko
neznan dogodek. In to lahko uporabiš za dobro »reklamo«.
Ali ti je žal, da si moral končati svojo študentsko pot?
Da. Ne vem ali bi se v nasprotnem primeru vse izteklo, kot se
je, lahko bi se ponudile druge možnosti, izbire, kako bi si oblikoval svojo življenjsko pot. Na začetku mi je bilo žal, ampak
potem se navadiš.
Kakšno je tvoje mnenje o študiju zootehnike, ki si ga izoblikoval v enem letu študija?
Menim, da je premalo praktičnega dela. V prvem letniku so
bili bolj splošni predmeti in mi v praksi niso kaj veliko pomagali, pa tudi predavanja splošnih predmetov so manj zanimiva kot predavanja drugih, strokovnih predmetov. Je pa res,
da sem študiral krajši čas in bi se moje mnenje lahko tudi
spremenilo tekom študija.
Ali bi si v življenju zamislil kakšno drugačno kariero?
Ko bi zaključil s študijem, bi verjetno odšel v službo, vsaj od
začetka, dokler ne vidiš, kako se bi stvari odvijale na kmetiji.
Če bi bil oče še živ, bi on opravljal večino dela na kmetiji, jaz
pa bi si dodaten zaslužek poiskal drugje. Seveda bi z veseljem
pomagal tudi doma.
Kaj te je spodbudilo k temu, da si se prijavil na izbor za mladega gospodarja leta 2014? Si s tem kaj pridobil?
Odločitev je bila bolj kot ne moja, malo je k temu pripomogla
tudi mama. Prijavil sem se iz radovednosti ter seveda novih
izkušenj, teh ni nikoli preveč. Z mamo sva se že lansko leto
pogovarjala o prijavi, vendar se je razpis že zaključil. Letos
je bilo razpisanih 6 mest, prijavili smo se štirje. Pomembno
je to, da živiš na kmetiji, najboljše pa je, če si dejansko mladi
prevzemnik ali pa boš to postal v prihodnje.
Od samega naziva kakšnih večjih prednosti nimam, nekatere pa
vendarle so. Na primer, ker smo bili ravno v obdobju nakupa no-
Si zadovoljen z upravljanjem svoje kmetije? Kakšni so cilji in
izboljšave za prihodnost?
S trenutnim stanjem na kmetiji sem zadovoljen. Z vsakim
dnem se pokažejo pomanjkljivosti, ki bi jih morali izboljšati,
vendar vedno primanjkuje časa. Trenutno delamo na tem, da
bi povečali prirejo mleka, povečali število molznic in izboljšali
kakovost mleka. Sodelujemo z Jato Emono in njihovimi svetovalci, ki preverjajo rezultate mlečnih kontrol in z njimi mesečno uravnavajo obrok. Cilji za prihodnost so predvsem poveča-
24
Zootehniki 2014
nje prireje mleka ter obnovitev strojnega parka, razmišljamo
pa tudi o tem, da bi pričeli s predelavo mleka na domu.
Kaj bi svetoval študentom, ki imajo možnost dela na domači kmetiji?
Vsak naj izkoristi danosti kmetije, ki so mu ponujene. Znanja
ni nikoli preveč. Znanje, ki so si ga in ga še bodo pridobili na
fakulteti, naj čim bolje prenesejo v prakso. Pomembno je, da
je kmetovalec izobražen, da ima znanje, tega pa seveda najlažje pridobi na fakulteti. Ni pa to vse. Šola ti da teoretično
znanje, v praksi pa vidiš, kaj ti pride prav. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako zna to izkoristiti. Izobraževalni
sistem ti da osnove zelo različnih kmetijskih področij, sam
pa moraš izluščiti tisto, kar ti najbolj koristi doma na kmetiji.
Veliko se govori tudi o kmetijski politiki, kakšno je tvoje mnenje glede zdajšnjega stanja kmetijske politike v Sloveniji?
Menim, da preveč »zatira« manjše kmetije. Tudi manjše
kmetije pripomorejo k ohranjanju naravne in kulturne krajine, dediščine. Preveč je zakonov in omejitev za slovenskega
kmeta. Preveč se primerjamo z Evropo, saj so v Sloveniji drugačne možnosti pridelave kot na drugih evropskih kmetijah.
Zaradi edinstvene raznolikosti slovenskega podeželja bi država morala bolj pomagati tudi majhnim kmetom, ne le velikim. Vsaka kmetija bi morala imeti dovolj možnosti za dober
in pošten zaslužek in s tem možnosti za nadaljnji razvoj.
Jure Podobnik & Vesna Simeonov
25
Zootehniki 2014
1. letnik univerzitetnega programa
26
Zootehniki 2014
1. letnik visokošolskega programa
27
Zootehniki 2014
2. letnik univerzitetnega programa
28
Zootehniki 2014
2. letnik visokošolskega programa
29
Zootehniki 2014
3. letnik univerzitetnega programa
30
Zootehniki 2014
3. letnik visokošolskega programa
31
Zootehniki 2014
1. letnik magistrskega programa Znanost o živalih
32
Zootehniki 2014
2. letnik magistrskega programa Znanost o živalih
33
Zootehniki 2014
Zaposleni na Oddelku za zootehniko
34
Zootehniki 2014
Zbornik Zootehniki 2014 so podprli:
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi projekta in vsem, ki ste ga s svojim
prispevkom naredili takšnega kot je.
Uršula Trček, Karin Zorko & Tjaša Gerbic
35
Zootehniki 2014
36
Zootehniki 2014
Proizvodnja krmil
plemenskih živali
in jedilnih jajc
37
Zootehniki 2014
Izdajatelj: Društvo študentov zootehnike
email: drustvo_dsz@googlegroups.com
Naslovnica in risbe: Tjaša Kotnik
Fotografije: Blaž Miklavc, Tjaša Gerbic, doc. dr. Vida Rezar, Klemen Dolenc, Mina Čop, zasebni arhiv Mateja Gantar,
zasebni arhiv Sabine Knehtl, zasebni arhiv aktivnih članov, arhiv DŠZ, arhiv Oddelka za zootehniko
Oblikovanje: Uršula Trček, Tjaša Gerbic
Lektoriranje: Ajda Kermauner
Izvedbeno oblikovanje in tisk: Grafex d.o.o.
1. izdaja
Naklada: 225 izvodov
Rodica, 2014
38
Zootehniki 2014
39
Animal science student’s association | Društvo študentov zootehnike
http://www.dsz.si