Higiena živilskih objektov (PDF format)

UČNI NAČRT
1. Naslov enote / predmeta /
modula
2. Koda enote
4. Kontaktne ure
HIGIENA ŢIVILSKIH OBJEKTOV
3. Število ECTS kreditov
Skupaj P
40
30
6. Letnik 5.
V
3
S
Ostale oblike
10
enoviti
7. Semester 9.
magistrski
veterinarstvo
8. Študijski
9. Študijska
program
smer
obvezni strokovni
slovenski
10. Steber
11.
programa
Jezik
12. Posebnosti
Cilj predmeta je slušatelje poučiti o higienskih zahtevah in
13. Cilji in predmetno
normativih obratovanja živilskih objektov.
specifične kompetence
Predmetno-specifične kompetence: slušatelji se usposobijo za
nadzor nad delavci, ki sodelujejo v tehnološkem procesu
proizvodnje živil, higieno in tehnološkimi pogoji obratovanja
živilskih obratov ter ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi.
Študentje dojamejo osnovne mehanizme kontaminacije in
kvarjenja mesnih izdelkov v povezavi z obratovanjem živilsko
predelovalne industrije. Specifične kompetence so tudi
razumevanje tehnoloških in higienskih pogojev živilsko
predelovalnih obratov v kontekstu preventive pred kontaminacijo
izdelkov, hladne verige in ustreznega pakiranja. Sem sodi tudi
poznavanje pogojev vzdrževanja sanitarnega reda in varovanja
okolja. Dodatne pomembne kompetence so še pomen predelave
živalskih stranskih proizvodov in drugih odpadkov.
Uvod:
14. Opis vsebine
- javna higiena: epidemiološki, epizootiološki aspekti
živilske industrije in objektov živilske industrije za
obdelavo surovin in odpadkov živalskega izvora
- oskrba z vodo,
- zaščita zraka pred onesnaževanjem,
- obdelava odplak,
- nadzor nad čiščenjem in dezinfekcijo (HACCP),
- higiena delavcev,
- lokacija objekta;
Sanitarno-tehnični pogoji za obratovanje klavnic
- ureditev, nadzor, kapaciteta, sanitarno-tehnična ureditev
čistih in nečistih delov klavnice ter zamrzovalnic
Sanitarno-tehnični pogoji za obratovanje mesno predelovalnih
obratov
Sanitarno-tehnični pogoji za obratovanje zbiralnic mleka, mlekarn
in obratov za predelavo mleka
Sanitarno-tehnični pogoji za obratovanje drugih živilskih
objektov
Kontrola higiene obratovanja in predelave živalskih stranskih
proizvodov
5. Stopnja
15. Temeljna literatura
16. Predvideni študijski
doseţki
1. Wildbrett, G. Reinigung und Desinfektion in der Lebeindustrie.
B. Behr's Verlag GmbH & Co, 1. Auflage, 1996. (Izbrana
poglavja).
2. Marriot G. Essentials of Food Sanitation. Chapman and Hall,
1997. (Izbrana poglavja).
3. Gracey, J. Collins, D., Huey R. Meat hygiene. Elsevier, 1999.
(Izbrana poglavja).
4. Slorach, S.A. Animal production food safety challenges in
global markets. OIE, Vol 25 (2), 2006. (Izbrana poglavja).
Študentom je literatura dosegljiva na Inštitutu in knjižnici
fakultete.
16.1 Znanje in
Na podlagi osnovnih znanj, ki ga
študent veterine pridobi pri predmetu
lahko širi svoje znanje tudi na podlagi
razumevanje
priporočene literature. Študent obvlada
osnove tehnologije živilskih obratov in
postopkov nadzora ter presoj okoljskih
dejavnikov glede na mesno
predelovalno industrijo. Študent spozna
povezave tehnoloških, epidemioloških,
epizootioloških parametrov pri
proizvodnji živil živalskega izvora in
živalskih stranskih proizvodih glede na
moderne tehnologije proizvodnje. Pri
tem obvlada osnovne pojme, procese in
zakonitosti na relacijah človek, živilski
izdelek, okolje in zdravje. Prav tako
študent spozna zakonitosti humanega
ravnanja z živalmi ob manipulaciji pred
zakolom.
16.2 Uporaba
Študent se pri predmetu na primerih v
teoriji in deloma v praksi nauči
strokovnega pogleda na problematiko
glede tehnologij živilskih obratov za
proizvodnjo živil živalskega izvora,
počutja živali in ravnanja pred zakolom
v različnih tehnoloških okoljih,
ravnanje z živili in živalskimi
stranskimi proizvodi v odnosu do
okolja in varovanja javnega zdravja.
Študent se nauči tudi osnov
inšpekcijskega nadzora.
Predmet študentu širi znanja s področja
tehnologij živilskih obratov, ekologije,
dobrobiti živali in umeščanja živilske
proizvodnje v okolje, seznanja ga z
načini ravnanja ob primerih poslabšane
epizootiološke in epidemiološke
situacije, kar so znanja, ki so
predstavljena na način, da jih lahko
neposredno uporabi v praksi. Prikazana
so izhodišča in načini predpisanih
ukrepanj, ki se jih lahko neposredno
uporabi v praksi, predvsem pa predmet
študentu poda bistvene informacije
glede nadzora nad proizvodnjo
neoporečne prehrane živalskega izvora.
16.4 Prenosljive
Študenta se navaja k uporabi domače,
spretnosti – niso vezane predvsem pa tuje literature. Po
le na en predmet
predavanjih se predvsem na terenskih
vajah študentje seznanijo z osnovami
tehnologij in nadzora živilsko
predelovalnih obratov v praksi, s čimer
so usmerjeni v analizo lastnih spoznanj
in konkretnih rezultatov. Vsa teoretična
in praktična spoznanja povežejo s
teoretičnimi izhodišči in modelirajo v
naprej pripravljene probleme. Za
tovrstno delo se pripravijo s
predhodnim študijem iz literature.
16.3 Refleksija
17. Metode poučevanja in
učenja
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za
opravljanje študijskih
obveznosti
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
20. Metode evalvacije
kakovosti
21. Sestavljalec učnega
načrta
Predavanja in vaje pri predmetu potekajo z uporabo vseh audio
vizualnih pripomočkov. Vključujejo terenske vaje, simulacije
(modeliranje) in diskusijske ure pri predavanjih.
Pogoj za poslušanje predmeta je vpis v peti letnik študija, pristop
k izpitu je mogoč ob rednem obiskovanju predavanj in terenskih
vaj.
Ustni izpit.
Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno, 1-5 negativno, ob
upoštevanju določil statuta UL.
Samoevalvacija glede na interno oceno študentov (anketa 3x3).
Prof. dr. Martin Dobeic