12/2015 LOVEC - Lovska zveza Slovenije
12/2015 LOVEC GlASILO LOvske zveze Slovenije DECEMBER – GRUDEN Oglasi niso lektorirani. Foto: M. Artnak – Grœa LOVEC IZ VSEBINE: Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik XCVIII., øt. 12 december – gruden Lovec je z odločbo Ministrstva za kulturo RS, št. 61510-129-2009/8, od 6. 7. 2011 vpisan v razvid medijev pod zap. št. 1633. Glasilo izdaja Priprava in tisk Tiskarna Evrografis, d. o. o., Maribor Poøtnina je plaœana pri poøti 1102 Ljubljana REDNIØKI ODBOR: U Predsednik Arpad Köveø Odgovorni urednik Boris Leskovic Bojan Avbar, Franc Œernigoj, Edvard Lenarœiœ, Boøtjan Pokorny, in Branko Vasa Lektorica in korektorica Marjetka Øivic Tehniœni urednik Milan Samar Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih. Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 9,5% stopnji. Besedila za objavo obvezno pošljite po e-pošti v Wordovem formatu, uradne dopise pa podpisane in žigosane naknadno tudi po navadni pošti. Fotografije sprejemamo v formatu jpg, in sicer v nezmanjšani resoluciji (velikost 1–2 MB; 300 dpi); lahko tudi na CD. Pošiljatelj naj pripiše tudi svojo telefonsko številko. Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p. p. 505 1001 Ljubljana e-naslov: lovec@lovska-zveza.si Tel.: (01) 24-10-922 Faks: (01) 24-10-927 Predstavitvene strani LZS: http://www.lovska-zveza.si Cene malih oglasov: do 15 besed 4 €, od 15 do 25 besed 5 €, od 25 do 30 besed 6 €. Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 €. Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijski raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 B. Breitenberger: Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo œrni oblaki 608 IZ DNEVNEGA TISKA 610 M. Krofel, S. Al S. Petkovøek, fl. Huber, M. Jonozoviœ, T. Liœina, B. Pokorny, Z. Pavøek, S. Reljiå, M. Stergar, K. Jerina: Povozi medvedov na cestah in æeleznicnicah 612 M. Hafner, B. Œerne: Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi v vzhodnih Karavankah in Kamniøko-Savinjskih Alpah 616 J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 621 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 622 F. Œernigoj: Vidova skala 622 LOVSKA ORGANIZACIJA 625 S. F. Krope: Moje zadnje poroœilo œlanstvu 625 A. Köveø: Lovski in ribiøki dan v Szécsényju na Madæarskem 625 J. Weber: Uredimo si arhive! 626 J. Kovaœiœ Siuka: Osrednja dobrodelna prireditev LZS 626 N. Jarc: Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto 628 M. Gselman: Drugi tabor mladih LZ Maribor 629 V. Prodan: LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre 631 F. Rotar: Dvanajsto lovsko-kulturno sreœanje na Koroøkem 631 A. Beci: Sreœanje predstavnikov lovskih druæin ZLD Zasavje in Policije 632 M. Toø: 70-letnica organiziranega lovstva LD Lenart 637 K. Stergar: 70-let LD Maleœnik 638 I. Kocjanœiœ: Slovenske lovke in DSL na Poløniku 639 T. Vrøœaj: Za pokal Racman 640 S. F. Krope: Usposabljanje s SV v natanœnem streljanju 640 V. Hace: Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Koœevje 641 F. Œernigoj: Ogenj spomina, iskra boæja in glasovi iz zemlje same 641 P. Zupanœiœ: Delovni akciji na Seœah in v Debelem brdu 643 M. Palœiœ: Lov na Vrhu 644 MLADI IN LOVSTVO 645 B. Galjot: Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoœ mladih 645 F. Klajne: Na turistiœni kmetiji Urøka 645 JUBILANTI 646 LOVSKI OPRTNIK 647 A. Podbevøek: Ko se bliæa zima … 647 S. Liœef: Oglarji in lovci iz Koprivnika in Gorjuø ohranjamo oglarsko dediøœino 647 I. Kenda: Bivak – preæa v Zaglavi 648 M. Richter - Zeleni: Sreœanje LD Kapla in LD Remønik v malem nogometu 649 S. Øtiberc: Lovsko tovariøtvo, ki ga je æal vedno manj 649 B. Æerdin: Puøke in ribiøke palice zamenjali za nedeljsko druæenje 650 I. Roæman: Tradicionalno sreœanje lovcev in ribiœev Gornje Radgone 650 F. Rotar: Druæabne lovske prireditve pod Goro 650 M. Medveøek: Za jelena je bil usoden srobot 651 I. Trœek: Lisica ali øakal v prekmurski drvarnici 652 V. Rutar: Primer zapleta zaradi izgube loviøœa v Goriøkem okraju (5) 653 V SPOMIN 655 LOVSKA KINOLOGIJA 656 J. Øivc: Œetrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu 656 I. Trœek: Pripravljeni so za lov – JZP v Pomurju 657 T. Medved Prøle: Uporabnostna preizkuønja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca 658 R. Boøtjanœiœ: Spet dve kinoloøki prireditvi LKD Ilirska Bistrica 658 KZS: Predvidena legla lovskih psov 658 SLIKA NA NASLOVNICI: Lisica – Vulpes vulpes Foto: J. Pap LOVNE DOBE: Ur. list, øt. 101/17. 9. 2004 in øt. 81/14. 11. 2014 Srna srnjak, lanøœak: 1. 5.–31. 10. srna, mladiœi obeh spolov: 1. 9.–31. 12. mladica: 1. 5.–31. 12. Navadni jelen jelen: 16. 8.–31. 12. koøuta: 1. 9.–31. 12. teleta: 1. 9.–31. 1. junica, lanøœak: 1. 7.–31. 1. Damjak damjak: 16. 8.–31. 12. koøuta: 1. 9.–31. 12. teleta: 1. 9.–31. 1. junica, lanøœak: 1. 7.–31. 1. Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in jagnjeta obeh spolov: 1. 8.–28. 2. ovca: 1. 8.–31. 12. Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: 1. 8.–31. 12. Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: 1. 8.–31. 12.a Divji praøiœ merjasec: 1. 1.–31. 12. svinja: 1. 7.–31. 1. ozimci in lanøœaki obeh spolov: 1. 1.–31.12. Poljski zajec 1. 10.–15. 12. Kuna belica, kuna zlatica 1. 11.–28. 2. Jazbec 1. 8.–31. 12. Lisica 1. 7.–15. 3. Øakal* 1. 7.–15. 3. Rakunasti pes (enok) 1. 8.–31. 3. Navadni polh 1. 10.–30. 11. Alpski svizec 1. 9.–30. 10. Piæmovka 1. 1.–31. 12. Nutrija 1. 1.–31. 12. Fazan 1. 9.–28. 2. Poljska jerebica (gojena) 1. 9.–15. 11. Raca mlakarica 1. 9.–15. 1. Øoja 1. 8.–28. 2. Sraka 1. 8.–28. 2. Siva vrana 1. 8.–28. 2. Medved in volk Po veljavnem Pravilniku in Odloœbi o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave 607 Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo œrni oblaki P ravilnik o lovskem strelstvu LZS (v nadaljevanju pravilnik) je dobro zaživel in lahko rečemo, da ga LD upoštevajo. V veliki večini so LD določila tega pravilnika že povzele v svoje interne akte ali preprosto vanje zapisale, da se lovsko strelstvo izvaja v skladu z novim pravilnikom LZS o lovskem strelstvu. Le redke so družine, iz katerih še vedno prihajajo določena vprašanja, ki se nanašajo na pristrelitve lovskega orožja, na morebitne sankcije, če se pravilnik ne spoštuje in podobno. Prepričan sem, da je pravilnik kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih bo treba odpraviti, dobro uredil področje lovskega strelstva na vseh lovskih organizacijskih ravneh. Vzorno je urejeno tudi področje usposabljanja lovskih pripravnikov za varno ravnanje z lovskim orožjem, za katerega lahko argumentirano trdim, da je na višji ravni od t. i. »civilnega« programa usposabljanja in da naš lovski pripravnik po končanem usposabljanju pridobi bistveno več znanja za varno ravnanje z vsemi vrstami lovskega orožja, kot ga nudijo splošni »civilni« programi usposabljanja. Tudi tekmovalni del lovskega strelstva poteka vzorno; od dejavnosti v LD prek območne ravni, kjer na območjih volilnih okolišev potekajo izbirna tekmovanja za udeležbo na tekmovanjih na državni ravni. Nikakor ne smemo prezreti tudi zavidljivih rezultatov, ki jih v zadnjih letih slovenski lovci dosegajo na evropskih prvenstvih v lovski kombinaciji. Kljub temu pa vse navedeno očitno še ni prepričalo organov nadzora, da ne bi nadaljevali z vztrajnimi aktivnostmi, ki so, na kratko povedano, vse usmerjene proti lovskemu strelstvu oziroma strelstvu nasploh. Vse skupaj se je začelo s posameznimi nadzori lovskih strelišč, pri katerih so bili izrečeni tudi, milo rečeno, vprašljivi ukrepi. Dejstvo je namreč, da je bilo večino nadzorov opravljenih kot posledica prijav »nezadovoljnih« občanov; v glavnem posameznih sosedov ob streliščih, ki jih moti strelska dejavnost in ki jo poskušajo preprečiti s pomočjo prijav inšpekciji. V sicer redkih tovrstnih primerih gre pogosto za dolgoletne spore, ki jih poskušajo nezadovoljne osebe začiniti še s prijavami inšpekciji, ki pa se v takih primerih mora odzvati. In če je inšpektor še pred začetkom nadzora osebno na strani prijavitelja in prepričan, da mora izreči nek odmeven ukrep, so težave tu. Ne glede na zapisane ugotovitve v posameznih nadzorih lovskih strelišč si je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) zadalo nalogo, da se je treba aktivno lotiti reševanja problematike glede strelišč, ki pa je pravzaprav sploh ni. Na MNZ so imenovali medresorsko delovno skupino za proučitev problematike delovanja in nadzora strelišč v RS. Poleg predstavnikov MNZ, policije in še nekaterih drugih državnih organov so v delovno skupino imenovani tudi predstavniki Strelske zveze Slovenije in nekaterih drugih strelskih organizacij ter tudi dva predstavnika LZS. Še pred prvim sestankom omenjene delovne skupine je Komisija LZS za lovsko strelstvo in lovsko orožje naslovila na vse območne lovske zveze prošnjo za posredovanje podatkov glede stanja lovskih strelišč, saj smo jih predstavniki v delovni skupini za korektno zastopanje vseh interesov nujno potrebovali. A žal je na prošnjo LZS podatke posredovalo le enajst območnih lovskih zvez, in sicer za skupaj 235 LD. Zakaj ni poročalo o stanju preostalih 180 LD, lahko 608 le sklepamo. Menim, da za to ni bilo pravega razloga, saj je bilo po nekaterih izraženih pomislekih o upravičenosti zbiranja teh podatkov vsem območnim zvezam natančno obrazloženo, zakaj jih želimo pridobiti. Delovna skupina zaenkrat po mojem mnenju ni dosegla želenih rezultatov, so pa v njenem ožjem sestavu (samo predstavniki različnih služb MNZ) pripravili dokaj obsežno delovno gradivo – predlog sprememb Zakona o orožju, ki pa tako kot drugemu strelstvu tudi lovskemu ne obeta nič dobrega. Najprej velja omeniti dejstvo, da s predlaganimi spremembami želijo ukiniti prej obljubljeno izjemo za strelišča, ki jih lovci uporabljamo za vsakoletne pristrelitve lovskega orožja in preskus strelske sposobnosti (50. čl. Zakona o orožju). Da bi bila taka sprememba hud udarec za lovsko strelstvo, je dokaj nazorno razvidno iz zbranih podatkov, po katerih več kot 40 % LD nima nobenega strelišča in ki vsakoletne pristrelitve lovskega orožja opravljajo na t. i. »improviziranih streliščih« oziroma na zemljiščih, kjer se le občasno izvaja streljanje. Druga predlagana sprememba zakona, ki je škodljiva lovstvu, pa je uperjena v obstoječi sistem usposabljanja lovskih pripravnikov za varno ravnanje z lovskim orožjem. Predlagana novela zakona namreč izenačuje vsa strelišča ne glede na to, ali se streljanje izvaja le trikrat na leto ali vsak dan, kar bo dejansko zadalo najhujši udarec zakonsko predpisanim pristrelitvam orožja pa tudi in predvsem usposabljanju pripravnikov. Povsem neutemeljena je tudi predlagana sprememba, da mora izvajalec usposabljanja za varno ravnanje z orožjem (torej tudi LZS oziroma njene usposobljene članice) usposabljanje opravljati z orožjem, ki ga mora imeti v lastni posesti. A če se podrobneje poglobimo v predlagane spremembe, nikakor ni težko najti odgovora, zakaj taka zakonska zahteva, ki je povsem nepotrebna in neživljenjska! Praktičnega usposabljanja se skupaj s pripravniki udeležijo tudi njihovi mentorji, ki imajo ustrezno lastno lovsko orožje. Če pripravniki nimajo že svojega, ga lahko nabavijo na podlagi trenutno veljavne zakonodaje in v njej zapisanih pogojev. Pri vseh predlaganih spremembah oziroma bolje rečeno nepotrebnemu zaostrovanju orožne zakonodaje ne moremo prezreti dejstva, da za to ni prav nobene utemeljene potrebe. Po zbranih podatkih se pri vsakoletnih pristrelitvah lovskega orožja ni zgodil niti en nevaren dogodek ali nesreča. Negodovanja občanov so zaradi dobro organiziranih in varnih pristrelitev orožja zelo redka. Tudi res redke konflikte se trudimo reševati z vso resnostjo, strpnostjo in se trudimo, da ne nastajajo ponovno. Pristrelitve v LD potekajo v glavnem največ dvakrat na leto s posameznimi preizkusi popravljenega ali preskusa novega orožja, o čemer pa ne gre izgubljati besed, saj je to povsem zanemarljivo v primerjavi z na deset tisoče izstreljenih nabojev v loviščih pri lovu oziroma opravljanju predpisanega odstrela divjadi, kjer ni ne opozorilnih tabel ne opozorilnih trakov ali celo ograj. Tudi redno obveščanje policijskih postaj o pristrelitvah orožja že zdaj poteka v večini LD, čeprav to ni nikjer predpisano. Nič pa ne bi bilo narobe, če bi to kot obveznost zapisali tudi v zakon; vendar ne na način, kot je to zapisal predlagatelj sprememb, ki je to obveznost natančno opredelil (celo v urah) in kar tudi ni nepomembno, da je za morebitne kršitelje predpisal visoke Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 strelnega orožja pri lovu. Trdno moramo vztrajati na stališču, da lovskega strelstva pač ni mogoče izenačevati s strelstvom nasploh, kar še zlasti velja za usposabljanje lovskega članstva in za vsakoletne pristrelitve lovskega orožja. V prizadevanjih, da bi ohranili tisto, kar vzorno in varno poteka že več desetletij, nam bo moralo pomagati tudi resorno ministrstvo, ki je pristojno za lovstvo. Usposabljanje za varno uporabo lovskega orožja, vsakoletne pristrelitve, ne nazadnje tudi strelska tekmovanja, ki povečujejo usposobljenost naših strelcev, vplivajo tudi na etičen in učinkovit lov, za kar imamo lovci koncesijsko pogodbo. Podpisali smo jo s pristojnim ministrstvom, ki je v sestavu Vlade RS, kateri pripada tudi MNZ, ki nas zdaj poskuša brez vsake potrebe ovirati pri opravljanju našega poslanstva. Vsekakor si tudi lovci želimo, da bi vsaka LD imela vzorno urejeno lastno strelišče po najvišjih varnostnih standardih, in to za vsak oddani strel, kot vztraja eden od najbolj »udarnih« inšpektorjev, ki skrbijo za red na tem področju. Vendar moramo biti stvarni in se vprašati, ali je to res potrebno na tak način in ne nazadnje, ali si to v tem času, v tej državi (ob standardu ki ga imamo) lahko tudi privoščimo. Če se že tako radi zgledujemo po Evropi, ne bi bilo odveč, če bi se naši organi nadzora malo pozanimali, kako so te zadeve (npr. pristrelitve lovskega orožja) urejene nam po lovski strani najbližji Avstriji. Naj končam z optimizmom in upanjem, da bo na koncu le prevladal razum in da bomo uspeli lovsko strelstvo obdržati vsaj na zdajšnji kakovostni in varnostni ravni. Bojan Breitenberger, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Foto: Ø. Vesel globe/sankcije. In če sem že omenil sankcije, moram opozoriti tudi na novost, ki si jo je predlagatelj sprememb očitno omislil po vzoru Zakona o pravilih cestnega prometa (kjer je problematika precej bolj pereča in neprimerljiva s strelstvom), in sicer ponovno opravljanje usposabljanja za varno ravnanje z orožjem v primeru najmanjše kršitve orožne zakonodaje. Pri takem zaostrovanju pa se nikakor ne morem znebiti občutka, da so dali »škarje in platno« v roke nekomu, ki se na področje ne spozna, ki ne pozna problematike oziroma noče uvideti, da je sploh ni, nikakor pa ne v obsegu, ki ga želijo prikazati. Na kratko: predlagani ukrepi so v absolutnem nesorazmerju s problematiko! LZS je pred časom uradno zaprosila Policijo za podatke o najpogostejših kršitvah, ki jih zaznavajo pri svojem delu v povezavi s problematiko strelišč oziroma nasploh v povezavi z lovskim strelstvom. Po določenem času smo najprej prejeli odgovor, »da nam na zaprošeno vprašanje ne morejo dati odgovora, ker tovrstnih kršitev posebej ne spremljajo«, na ponovno prošnjo pa smo dobili podatek, da so v letu 2014 opravili dvesto nadzorov strelišč in skupinskih lovov, v katerih pa niso ugotovili kršitev. Ali ni tak odgovor več kot potrditev naši trditvi, da na tem področju ni nikakršne problematike, vsaj ne take, kot jo želi izkazovati predlagatelj nove orožne zakonodaje. LZS se bo morala kot krovna organizacija slovenskih lovcev z vsemi legalnimi sredstvi odločno upreti poskusom, da se želi brez vsakršnih tehtnih argumentov oteževati ali celo onemogočati dobro utečeno usposabljanje ter vadbe za tako pomembno področje, kot je varna in učinkovita uporaba Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 609 Foto: M. Krofel – Diana IZ DNEVNEGA TISKA BOBRI ÆE POSPRAVILI KORUZO Z NJIVE V EČER, 14. 10. 2015 (Nataša Gider) – Po besedah Aleksandra Korena iz Zavoda za varstvo narave so poplavni gozdovi eno najbolj pestrih območij Natura 2000 v Sloveniji. Med drugim je tod opredeljenih trideset kvalifikacijskih vrst ptic in za večino med njimi je to najpomembnejše območje Natura 2000 v državi. Med ključnimi izzivi za prihodnost je, kako se odzvati na spremenjene razmere na tem območju, ko zaradi utrjevanja bregov Mure ne nastajajo več mrtvice, prodišča, mrtvi rokavi, posledice sta pustila tudi kmetijstvo in ribištvo. Gozdovi so tudi pod »udarom« tujerodnih rastlinskih vrst, problematični so plantažni nasadi dreves (zlasti topola), nemir v gozdu v ključnih obdobjih razmnoževanja (marec, april, v času intenzivnega gozdarjenja). Poplavne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove ogrožata znižanje ravni podtalnice in skrajšano obdobje poplav, kar je med drugim posledica človekovih posegov v te habitate. Z vsemi naštetimi težavami se ukvarja projekt GoFoMura, ki ga s partnerji opravlja Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Glavni namen projekta je razviti dobro prakso, pri spremljanju stanja v okviru omenjenega projekta pa tudi ugotavljajo, kako je s pticami ter z 610 vidro in bobrom, ki sta se ponovno vrnila v Muro. Med drugim bodo osnovali njivo vrbe in črne jelše, kjer bodo uredili krmišča za bobre, da v obstoječih gozdovih njihov vpliv ne bi bil prevelik, kar se že dogaja. Pojavile so se tudi prve težave, kar zadeva kmetovanje. Zgodilo se je, da so bobri, ko jim je zmanjkalo hrane, »pospravili« koruzno njivo, ob Muri so padla tudi že drevesa s premerom debel 25 do 30 centimetrov. »To so za zdaj začetni vplivi, ki pa jih je treba omiliti,« je povedal vodja projekta Marko Kovač iz GIS. Osredotočili se bodo predvsem na to, kako bobri živijo, da bi jim vzpostavili najmanjše potrebne razmere – da ne bi bolj posegali v zasebno posest in tam povzročali škodo ter tako širili konflikte z lokalnim prebivalstvom. KOLIKO MEDVEDOV IMAMO IN KJE SE GIBLJEJO? D ELO, 16. 10. 2015 (B. T.) − V okviru projekta LIFE DINALP BEAR se je oktobra začela akcija ocenjevanja številnosti medvedov s pomočjo genetike. Več kot dva tisoč sodelujočih, večinoma lovcev in gozdarjev, je pomagalo zbirati vzorce medvedov po celotnem življenjskem prostoru medveda v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za eno največjih akcij te vrste v svetu, ki presega običajne nacionalne naravovarst- vene okvire. Število osebkov v naravi je ena najpomembnejših spremenljivk pri upravljanju katere koli živalske vrste in medved ni pri tem nobena izjema. Še več, zaradi karizmatičnosti vrste in velikega zanimanja javnosti je prav številčnost medvedov zelo izpostavljena tema, na kateri se nenehno lomijo kopja. Številčnost se pogosto poudarja tudi kot ključni dejavnik konfliktnosti, pri čemer pa se zanemarjajo druge težave, ki dejansko tudi vodijo do težav s to živalsko vrsto. Ob pomanjkanju zanesljivih podatkov je bila v preteklosti številnost že večkrat predmet različnih interpretacij in manipulacij. V Sloveniji so številčnost medvedov s pomočjo genetike ocenili že leta 2007. Takrat so v zelo uspešni akciji, ki so jo v sodelovanju izpeljali Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, prvič objektivno ocenili število medvedov pri nas. Tako so postavili referenčno točko, ki je bila in bo merilo za oceno stanja naše populacije in njenega upravljanja tudi v prihodnje. Raziskovalci s pomočjo molekularne genetike lahko nedvoumno prepoznajo posameznega medveda iz materiala − iztrebka, sline ali dlake −, ki ga je pustil v okolju, ne da bi vznemirjali živali. »V projektu LIFE DINALP BEAR smo se odločili narediti korak naprej in začeli genetsko spremljanje stanja (monitoring) medvedov na čezmejni ravni − na celotnem osrednjem območju dinarsko-alpske populacije te vrste v Evropski skupnosti, torej na celotnem območju stalne prisotnosti medveda v Sloveniji in na Hrvaškem,« je povedal Tomaž Skrbinšek, vodja aktivnosti z Biotehniške fakultete. Slovenski partnerji pri zbiranju vzorcev so Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Univerza v Ljubljani, na Hrvaškem pa Univerza v Zagrebu, Hrvatski lovački savez, Hrvatske šume, Nacionalni park Risnjak, Nacionalni park Plitvice in Nacionalni park Sjeverni Velebit. Na terenu so razdelili več kot 18.000 posodic za vzorce in ocenjujejo, da v akciji sodeluje več kot dva tisoč ljudi iz obeh držav. Območje, ki ga pokrivajo z zbiranjem vzorcev, je veliko več kot 1.900.000 hektarov,od tega 600.000 hektarov v Sloveniji in 1.300.000 hektarov na Hrvaškem. Sodelujoči in javnost lahko potek vzorčenja neposredno spremljajo prek spletnega portala, ki ga za projekt vodi Geodetski inštitut Slovenije. ODSTRELITI JE MOGOŒE 89 MEDVEDOV D ELO, 19. 10. 2015 (B. T.) − Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v Uradnem listu objavilo spremembe Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 IZ DNEVNEGA TISKA smetnjaki, krčenje goste zarasti v neposredni bližini naselij in osveščanje prebivalstva). MOP sofinancira tudi nadstandardne načine zaščite živali rejcem, ki imajo kljub skrbnemu gospodarjenju ponavljajočo se škodo. V Programu razvoja podeželja 2014 do 2020 (ki je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) so navedeni ukrepi za plačilo dodatnega dela rejcem, ki ga morajo opraviti za zaščito premoženja pred velikimi zvermi. V naslednjem letu se bo MOP osredotočilo predvsem na področje preventivne zaščite premoženja ter obravnavanja in plačila škode. O tej temi so 21. oktobra 2015 poročali tudi STA, Svet na kanalu A in Delo in dom, 27. oktobra pa v Slovenski kroniki še TV Slovenija na prvem programu. VOLKOVI KOLJEJO PRED LJUBLJANO S lovenske novice, 28. 10. 2015 (Jaroslav Jankovič) – »Tu živim že 55 let, o volku ni bilo duha ne sluha; nekoč so opazili medvedje stopinje in vsa vas je letela skupaj,« je povedala 77letna Marija Kržič s Pakega pri Borovnici. A je dočakala tudi to – zverinski pokol ovac, ki so ga volkovi povzročili v noči s 26. na 27. oktober na bližnjem travniku na robu Ljubljanskega barja, kjer so že od nekdaj pasli in kosili. »Trupla odraslih ovac so leža- la razmetana po pašniku, kot bi šel čezenj tornado,« je povedal 55-letni sin in gospodar kmetije Marjan Kržič. Po prvih izsledkih vodje krajevne enote ZGS na Vrhniki Janka Vidmarja, ki ocenjuje škodo, ki so jo povzročile zavarovane vrste, je trop ovac napadlo več volkov. »Prešteli smo petnajst trupel odraslih ovac, medtem ko so odvlekli in požrli eno jagnje.« Pri Marjanu Kržiču je 27. oktobra zazvonil telefon; klical ga je prijatelj in mu povedal žalostno novico, da trupla njegovih plemenskih ovac ležijo vsenaokrog po pašniku, morda le 150 metrov od regionalne ceste Podpeč–Borovnica. TUDI LENARØKI LOVCI SO PRAZNOVALI 70-LETNICO O vtarjeve novice, 10/2015 (Marjan Toš) – Pri lovskem domu v Spodnjem Porčiču je bila osrednja slavnost ob 70-letnici LD Lenart. Na njej so zaslužnim lovcem in kinologom podelili odlikovanja LZS, KZS in zahvale/ priznanja LD Lenart. Udeležence slovesnosti, ki so se je udeležili praproščaki in predstavniki sosednjih LD iz Lenarškega LGB, pobratene LB Boč na Kozjaku, predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in lenarški župan mag. Janez Kramberger, je s posebnim pozdravnim pismom nagovoril pokrovitelj tega dogodka, sloven- ski kmetijski minister mag. Dejan Židan in se lenarškim lovcem zahvalil za predano in požrtvovalno delo v dobro narave in divjadi. Slavnostni govornik je bil starešina LD Lenart Vinko Grajfoner, ki je med drugim opisal zgodovino tega najstarejšega kolektiva zelene bratovščine v osrednjih Slovenskih goricah. Začetki organiziranega lovstva pri Lenartu segajo že v leto 1921, ko je bil ustanovljen odsek podružnice Slovenskega lovskega društva Maribor za okraj Sv. Lenart. Vodil ga je lenarški narodnjak in sokolski voditelj dr. Milan Gorišek. Po drugi svetovni vojni so 4. septembra 1945 ustanovili Lovsko zadrugo Lenart kot predhodnico zdajšnje LD Lenart v Slovenskih goricah, ki zdaj šteje 32 članov, med njimi je tudi več mladih lovcev, kar je dobra popotnica za nadaljevanje bogatega izročila in tradicije organiziranega lovstva v središču Slovenskih goric. V kulturnem programu slavnostnega zborovanja ob 70-letnici LD Lenart v Slovenskih goricah sta nastopila Pihalni orkester MOL iz Lenarta in Rogisti Lovske zveze Maribor, program pa je povezovala radijska napovedovalka Darinka Čobec. Po slovesnosti je bilo prijetno družabno srečanje, na katerem so se članom zelene bratovščine pridružili mnogi domačini iz bližnje okolice, s katerimi lenarški lovci dobro sodelujejo. Za lovske kulinarične dobrote je poskrbel Stanislav Kegl, kuharski mojster, sicer tudi član LD Lenart, s sodelavci. Foto: M. Artnak – Grœa (Canis lupus) iz narave. Pravilnik v obdobju od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 predvideva odvzem 109 rjavih medvedov in sedmih volkov. Rjavi medved in volk sta v Sloveniji in EU zavarovani vrsti, zato je aktivno poseganje v populaciji mogoče le v omejenem obsegu in pod posebnimi pogoji, ki zagotavljajo, da se zaradi posega ne bo poslabšalo ugodno stanje ohranjenosti zveri. Sprejeti pravilnik do 30. septembra naslednje leto predvideva odvzem 109 rjavih medvedov, od tega z odstrelom 89, predvidene druge izgube pa naj bi znašale še dvajset osebkov. Večino odstrela je treba opraviti v osrednjem območju populacije medveda v Sloveniji. Za volka je predviden odvzem sedmih osebkov. Na podlagi strokovne ocene je to število, ki ne bo ogrozilo ugodnega stanja populacije volkov pri nas. Odstrel je usmerjen na manjše in mlajše živali in ob upoštevanju v pravilniku predvidene prostorske razporeditve. Zaradi zmanjšanja možnosti vplivanja na socialno sestavo tropa je predpisana določba, da se odstrel konča takoj, ko so iz kateregakoli vzroka mrtvi trije odrasli volkovi (stari dve leti ali več). Poleg uravnavanja populacije na načine, navedene v pravilniku, MOP veliko pozornost namenja tudi drugim ukrepom, zlasti uveljavljanju preventivnih ukrepov za zaščito premoženja in ukrepom za zmanjševanje možnosti, da bi se medved privadil na človekovo prisotnost (»medvedovarni« Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 611 Foto: M. Krofel – Diana Povozi medvedov na cestah in æeleznicah Analiza smrtnosti in akcijski načrt za preprečevanje povozov Dandanes je človek glavni vzrok smrtnosti rjavega medveda. Poleg odstrela so pomemben vzrok smrti medvedov tudi prometne nezgode z vozili na cestah in železnicah. Prometne nesreče ogrožajo medvede in tudi ljudi, ki so v njih udeleženi. Zato je preprečevanje trkov vozil z medvedi pomembno z vidika zmanjšanja smrtnosti medveda pa tudi za izboljšanje prometne varnosti. Tej problematiki v posebni akciji namenjamo pozornost tudi v okviru mednarodnega projekta, namenjenega varstvu rjavega medveda v vzhodnih Alpah in severnih Dinaridih, tj. Life DinAlp Bear. Za uspešno zmanjševanje povozov je treba najprej dobro razumeti problematiko. Zato smo opravili natančno analizo povozov medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem v zadnjih desetih letih in na podlagi pridobljenega znanja pripravili akcijski načrt za njihovo preprečevanje. Trenutno že potekajo prve projektne aktivnosti tudi na terenu. V prispevku predstavljamo analizo povozov z oceno njihovega pomena za razširjanje medvedje populacije proti Alpam ter načrt, kako bomo v okviru projekta poskušali v naslednjih letih zmanjšati število povoženih medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem. 612 P odatki o odvzemu medvedov na območju Slovenije in Hrvaške kažejo, da so prometne nezgode, takoj za odstrelom, drugi najpomembnejši vzrok smrti medvedov v regiji. Gradnja prometnic poleg večjega tveganja za prometne nesreče s prostoživečimi živalmi povzroča tudi omejevanje genskega pretoka ter zmanjševanje povezljivosti prostora za živali. Raziskave v Sloveniji so kot pomembno oviro za medveda prepoznale primorsko avtocesto (predvsem odsek Vrhnika–Razdrto), ki razdeljuje slovensko populacijo medvedov na dva demografsko zelo ločena dela: severozahodni (pretežno alpski in predalpski) z majhno številčnostjo medvedov in spolnim razmerjem v prid samcem ter južni (dinarski) del populacije z večjo številčnostjo in gostoto medvedov. Takšna ovira lahko otežuje vzpostavitev vitalne, dobro povezane alpsko-dinarsko-pindske metapopulacije in tako pomembno vpliva Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Slika 1: Število vseh povoženih medvedov po letih v obdobju 2005–2014 za območje Slovenije in Hrvaške. Z zvezdico (*) so označena leta z velikim obrodom bukve. Slika 2: Število povoženih medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem v obdobju 2005–2014 (po mesecih) na ohranitveni status rjavega medveda na evropski ravni. Slovenski del populacije medvedov je namreč edini vir za naravno širjenje medvedov v alpski prostor sosednjih držav. Nova raziskava Znano je, da se medvedi ne zmenijo dosti za državne in druge administrativne meje, ki jih določamo ljudje, zato si z našimi sosedi (predvsem s Hrvaško) »delimo« precejšen delež skupnih medvedov. S tega vidika je smiselno, da poskušamo čim več raziskav in projektov opravljati na čezmejni ravni. To je tudi pomemben vidik projekta Life DinAlp Bear in pričujoče raziskave, v katero smo vključili podatke o skupno 313 medvedih, ki so bili povoženi v Sloveniji (157 medvedov) in na Hrvaškem (156 medvedov) v zadnjih desetih letih (2005–2014). Za večino teh medvedov smo imeli na voljo podatke o natančnem mestu (lokaciji) Slika 3: Prostorska razporeditev lokacij povozov medvedov v Sloveniji. Rumeno: avtoceste, rdeče: preostale ceste, zeleno: železnice (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo) in datumu povoza, spolu medvedov ter za medvede, povožene do vključno leta 2012 za Slovenijo in 2010 za Hrvaško, tudi natančen podatek o njihovi starosti. Slednjo so v referenčnem ameriškem laboratoriju določili na podlagi brušenja zob in štetja letnic v zobnem dentinu. Slika 4: Detajlni pregled lokacij povozov medvedov z datumi povozov na problematičnem odseku regionalne ceste Ljubljana–Kočevje pri Jasnici (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo) Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 613 medvedov smo opazili, da se delež povoženih medvedk s starostjo zmanjšuje (v primerjavimi z mladimi je torej povoženih relativno manj starih medvedk glede na delež, ki jih živi v populaciji). To bi bilo lahko povezano z vedno več izkušnjami s prometom, ki si jih medvedke pridobijo v času življenja. Podoben vzorec na splošno velja tudi za samce, pri katerih pa smo opazili še posebno povečano dovzetnost za povoze pri eno- in dveletnih živalih. Ta starost ustreza tistemu življenjskemu obdobju, ko mladi samci zapuščajo svoj rodni domači okoliš in si iščejo novega, kjer bodo preživeli odraslo obdobje (t. i. obdobje »disperzije«). Razliko v povprečni starosti povoženih medvedov med spoloma lahko torej razložimo z biologijo rjavega medveda, saj se pri tej vrsti zaradi širitvene strategije vrste in preprečevanja parjenja v sorodstvu samci odselijo iz rodnega domačega okoliša, medtem ko samice praviloma ostanejo blizu svojih mater. Kdaj se zgodi najveœ povozov? Slika 5: Problematični odsek železniške proge Ljubljana–Pivka pri Rakeku z označenimi lokacijami povozov medvedov (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo) To je omogočilo doslej najbolj natančen vpogled o vplivu povozov na populacijo medvedov ter dovzetnost za povoz glede na spol in starost medveda. Obenem smo lahko s pomočjo teh podatkov določili najbolj problematične cestne in železniške odseke v Sloveniji in na Hrvaškem, kar bo ključno za učinkovito usmerjanje aktivnosti na terenu. samic (Slovenija: 2,6 leta; Hrvaška: 2,3 leta) večja kot pri samcih (Slovenija: 1,3 leta; Hrvaška: 1,5 leta). Glede na obstoječo sestavo populacije Število odvzetih medvedov na celotnem območju Slovenije in Hrvaške med posameznimi leti niha od 15 do 44 povozov na leto (slika 1). Pri tem lahko opazimo, da se nihanja med posameznimi leti povečujejo v zadnjem obdobju in da so trendi enaki v obeh državah. Podatki so še posebno zanimivi, če jih združimo s podatki o letnem obrodu bukve. Izkaže se namreč, da je povozov manj v letih z izdatnim obrodom bukve. Razlog za to povezavo je v letih s pomanjkanjem žira verjetno v povečanem iskanju človeških virov hrane v okolici prometnic. Če primerjamo sezonske razlike, opazimo dva viška v povozih, in sicer v Koliko in kateri medvedi poginejo v prometnih nesreœah? Na območju raziskave je bilo v povprečju zabeleženo 31,3 povoza medvedov na leto (15,7 v Sloveniji in 15,6 na Hrvaškem) (slika 1). To je 15 % vse zaznane smrtnosti medvedov. V obeh državah je bil v obravnavemen obdobju najpomembnejši vzrok smrtnosti 80 % odstrel. V obeh državah je bilo med povoženimi medvedi več samcev (delež samic – SLO: 43 %, HR – 46 %, skupaj: 44 %). V obdobju, za katerega imamo na voljo natančne podatke o starosti medvedov, je bila srednja starost (mediana) povoženih 614 Slika 6: Mesta (lokacije) povozov medvedov na primorski avtocesti pri postojnskih vratih (karta: BF, Oddelek za gozdarstvo) Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Foto: M. Krofel Slika 7: Povoz je drugi najpomembnejši vzrok smrti medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpogosteje so povoženi mladi medvedi. poznopomladanskem obdobju (maj–junij) in zgodnjejesenskem (avgust–oktober) (slika 2). Oba viška lahko razložimo z biologijo medveda. Pomlad je obdobje, ko se pri nas medvedi največ premikajo, kar je povezano predvsem z obdobjem parjenja. Več gibanja pomeni pogostejše prečkanje prometnic, s tem pa tudi povečano verjetnost za trk z vozili. Drugi, še izrazitejši jesenski višek povozov je najverjetneje povezan z iskanjem hrane. Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo zaradi priprav na zimski dremež (t. i. obdobje »hiperfagije«). Izkušnje s terena kažejo, da medvedi kot prehranski oportunisti med iskanjem hrane redno obiskujejo smetnjake ob avtocestah in drugih prometnicah, kjer pogosto najdejo različne organske odpadke. Poleg tega medvedi pogosto obiskujejo železniške tire, kjer se hranijo z raztreseno koruzo in semenjem preostalih žit, ki se osipa s tovornih vagonov vlakovnih kompozicij ali pa jih na železnico privabijo ostanki povožene divjadi. Povečano število povozov v jeseni je zato verjetno povezano z večjim zadrževanjem medvedov v okolici prometnic v tem obdobju. Kje je povoæenih najveœ medvedov? V proučevanem obdobju se je 18 % povozov medvedov zgodilo na avtocestah, 37 % na magistralnih, regionalnih, občinskih in gozdnih cestah, 45 % pa na železniških progah (slika 3). V Sloveniji je bilo največ povoženih medvedov na železniških progah evidentiranih na odsekih Postojna–Prestranek (14 povoženih medvedov), Logatec–Rakek (8) in nekaj Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 100 m južno od Rakeka (5). Izmed cest je daleč najbolj problematična državna cesta Ljubljana–Kočevje, še zlasti med Turjakom in Rašico (4 povoženi medvedi), Prilesjem in Gornjimi Podpoljanami (3), Dulami in Rašico (5), Dolenjo vasjo in Gornjimi Ložinami (območje Jasnice; 5 medvedov; Slika 4) in Novimi Ložinami ter Koblarji (4). Največja smrtnost medvedov na avtocestah je na primorski avtocesti, in sicer na območju Loma (2), postojnskih vrat (4), okolici Razdrtega (2) ter med Divačo in Kozino (2). Problematična je tudi dolenjska avtocesta, še zlasti med Grosupljem in Ivančno Gorico (4). Vpliv povozov na alpski del medvedje populacije Modelni izračuni za alpski del slovenske medvedje populacije nakazujejo, da ocenjena povprečna letna smrtnost (8,8–9,3 odvzetih medvedov/leto) presega povprečno letno rodnost (7,1 rojenega medveda/leto) na tem območju. V primeru zaprte populacije (če alpski del ne bi bil povezan z osrednjim območjem v Dinaridih) bi se alpski del populacije vsako leto zmanjšal za približno 4 %. To pomeni, da alpski del medvedje populacije demografsko ni samoobnovljiv in je trenutno ponor za populacijo. Zato ob trenutni stopnji smrtnosti dolgoročno lahko preživi le ob stalnem dotoku novih osebkov iz osrednjega (dinarskega) dela populacije jugovzhodno od avtoceste. Povozi predstavljajo 24–27 % evidentirane smrtnosti v alpskem območju. Model je pokazal, da bi bilo mogoče zagotoviti številčno samooskrbnost alpskega dela populacije in tako povečati možnosti za nadaljnje širjenje rjavega medveda v alpski prostor sosednjih držav že s preprečitvijo vseh povozov. Vendar bo to v praksi zelo težko doseči, zato bi bilo treba zmanjšati tudi druge vzroke smrtnosti ali pa povečati rodnost, ki bi se se lahko povečala predvsem s povečanjem deleža samic na tem območju (trenutno delež samic znaša le 30 %), kar pa je v veliki meri povezano z izboljšanjem povezljivosti alpskega prostora z jedrom populacije v Dinaridih. Pri tem je trenutno največji omejujoči dejavnik dokaj slaba prepustnost primorske avtoceste. V vsakem primeru pa bo ključno najprej zmanjšati število konfliktov med medvedom in človekom v tem prostoru ter tako povečati sprejemanje medvedov s strani ljudi. K zmanjševanju konfliktov bomo poskušali prispevati tudi v okviru drugih akcij projekta DinAlp Bear, o katerih boste lahko brali v kateri izmed prihodnjih številk Lovca. Kako bomo poskusili zmanjøati povoze medvedov v Sloveniji? Na podlagi podatkov o mestih (lokacijah) in številu povozov rjavega medveda, terenskega ogleda in informacij predstavnikov lovskih družin smo določili odseke, na katerih bomo opravili različne ukrepe za zmanjšanje števila povozov medvedov, hkrati pa tudi večjih vrst druge divjadi. Uporabili bomo naslednje ukrepe: (i) na državnih cestah in železniških progah postavitev zvočnih odvračalnih naprav, s katerimi imamo v Sloveniji že številne pozitivne izkušnje, ter (ii) dinamičnih prometnih znakov, ki jih bodo aktivirali cesti se bližajoči medvedi oz. druge večje vrste prostoživečih živali; (iii) postavitev električne ograje na avtocestah. Izbrani odseki so: • na državni cesti Ljubljana–Kočevje: odsek med krajema Koblarji in Nove Ložine (1,8 km), okolica Gornjih Ložin (1,4 km), odseka med Ortnekom in Žlebičem (1,5 km) ter med Turjakom in Rašico (1,3 km). Na dva odseka (pri Jasnici in med Ortnekom ter Žlebičem) bomo namestili dinamične prometne znake, ki s svetlobnimi signali obvestijo voznike o potencialni nevarnosti, • na avtocesti Ljubljana–Postojna: odsek med izvozoma Unec in Logatec (10 km) ter odsek med viaduktom Ravbarkomanda in izvozom Unec (5 km), • na železniški progi Ljubljana– Postojna med Rakekom in Uncem (3 km) in na železniški progi Postojna–Pivka med Postojno in Prestrankom (5 km). Miha Krofel, Samar Al Sayegh Petkovšek, Đuro Huber, Marko Jonozovič, Tina Ličina, Boštjan Pokorny, Zoran Pavšek, Slaven Reljić, Matija Stergar, Klemen Jerina 615 Foto: M. Masterl – Diana Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi v vzhodnih Karavankah in Kamniøko-Savinjskih Alpah V enem od objavljenih prispevkov (Lovec, 1/2014) smo predstavili velikost skupin jelenjadi in njihovo sestavo v različnih obdobjih leta, ki smo jo proučevali v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. V nadaljnjih proučevanjih pa smo želeli ugotoviti, kateri od okoljskih dejavnikov najbolj vplivajo na velikost skupin. V obdelavo smo vključili devetnajst različnih okoljskih spremenljivk in spremenljivke gostote jelenjadi, letnih obdobij in sestave posegov v (sub)populacijo z odstrelom. Rezultati analize kažejo, da na velikost skupin jelenjadi vplivajo okoljske spremenljivke, povezane s količino hrane in kakovostnim kritjem pred vznemirjanjem, gostota jelenjadi na lokalnem in (sub)populacijskem nivoju, letna obdobja z vegetacijskimi spremembami v povezavi z biološkimi značilnostmi jelenjadi kot vrste ter sestava posegov v (sub)populacijo z odstrelom. Največje so mešane skupine (njihova velikost je bila M = 5,10 živali), sledijo skupine košut (M = 3,20 živali), jelenov (M = 2,23) in nato (skupine) enoletne jelenjadi (M = 1,24) in telet (M = 1,07). V primerjavi z velikostjo skupin jelenjadi v novembru-decembru je njihova velikost manjša v obdobjih junij, julijavgust in september-oktober. odatke o velikosti skupin smo pridobili na površini okoli 55.000 ha v obdobju od leta 2001 do 2009 z opazovanjem jelenjadi v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Opazovanja so opravljali revirni lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Kozorog - mestu/lokaciji, številu opažene jelenjadi v skupini in sestavi skupine. Mesto opazovanja je bilo zapisano s krajevnim imenom in navedbo kvadranta velikosti 100 ha. V analizo smo vključili 3.695 podatkov opažene jelenjadi v obdobju od leta 2004 do 2009. Skupina je bila določena kot (trenutna) P 616 Kamnik in nekateri člani lovskih družin (LD) Jezersko, Storžič, Tržič in Udenboršt ob vsakodnevnih rednih obhodih lovišča, pri lovu jelenjadi in tudi pri lovu druge divjadi ter ob drugih aktivnostih praviloma v jutranjih in večernih urah. V opazovalne obrazce so beležili podatke o datumu, uri, prostorska združitev istovrstnih živali, v kateri noben osebek ni bil od drugega oddaljen več kot 50 m. Pri taki razdalji so živali praviloma v vidnem stiku in pogosto prek njega usklajujejo svoje gibanje (Shi s sod., 2005). Podatke o okoljskih spremenljivkah smo pripravili na Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Preglednica 1: Analizirane okoljske spremenljivke temelju lastnih podatkovnih baz, vanje pa smo vključili tudi druge javno dostopne podatkovne baze. Prostorska enota je bila enaka prostorski enoti zbiranja podatkov v loviščih opaženih živali (skupin). Na temelju drugih podobnih raziskav ter poznavanja značilnosti ekologije jelenjadi smo analizirali spremenljivke, ki so predstavljene v preglednici 1. Poleg okoljskih spremenljivk smo v raziskavo vključili tudi podatke o populacijski gostoti, ki določa razpoložljivost prehranskih virov in njihovo porazdelitev med posamezne živali. Nekateri avtorji (Thirgood 1996, Shi et al. 2005, Blank et al. 2012, Vander Wal et al. 2013) namreč ugotavljajo, da je velikost skupin odvisna tudi od populacijske gostote. Iz številnih analiz velikosti skupin jelenjadi v drugih okoljih in tudi iz naše predhodne analize podatkov (Hafner 2014) je razvidno, da se velikost sku- Opis neodvisne spremenljivke Nadmorska višina Nagib Kamnitost Skalnatost Delež kmetijskih površin (MKGP, 2002; šifra 1000) Delež mladovja (rf. 1) Delež drogovnjakov (rf. 2) Delež debeljakov (rf. 3) Delež sestojev v obnovi (rf.4) Lesna zaloga Delež iglavcev Delež smreke v lesni zalogi Delež bukve v lesni zalogi Gostota gozdnih cest Gostota javnih cest Indeks pestrosti gozdnih združb v kvadrantu Razdalja najbližje gozdne ceste do središča kvadranta Razdalja najbližje javne ceste do središča kvadranta Razdalja najbližjega krmišča do središča kvadranta Foto: J. Papeæ Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Vir podatkov NADM_V NAGIB KAM SKAL m % % % RABA_1 % MKGP MLAD_% DROG_% DEB_% POMLAJ_% LZSKU_HA IGL_% SMREKA_% BUKEV_% GCE_MHA JCE_MHA % % % % m3/ha % % % m/ha m/ha ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS ZDR_PEST ZGS ZGS ZGS ZGS ZGS RAZ_GC m ZGS RAZ_JC m ZGS RAZ_KRMI m ZGS ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Foto: J. Papeæ Z manjšim deležem kmetijskih površin (travniki, pašniki) se zmanjšuje velikost skupin jelenjadi. pin spreminja tudi v različnih obdobjih leta. Ob upoštevanju fenoloških (vegetacijskih) ciklov ter bioloških ciklov pri jelenjadi kot vrsti smo iz zbranih podatkov oblikovali šest obdobij, podobno, kot so jih razvrstili tudi nekateri drugi avtorji (npr. Bender in Haufler, 1999), in sicer (zima) januar–marec, (pred poleganjem) april–maj, (poleganje) junij, (po poleganju) julij–avgust, (parjenje) september–oktober in (po parjenju) november–december. Ker se skupine živali Koda spremenljivke Enota Pozimi so skupine večje. oblikujejo glede na socialne značilnosti vrste, smo v raziskavo vključili pet različnih socialnih skupin, podobno kot npr. Bowyer (1984), Bonenfant et al. (2004), Shi et al. (2005). Iz predhodne analize (Hafner 2014) smo tudi ugotovili, da se velikosti različnih socialnih skupin značilno razlikujejo. Oblikovali smo I. skupine samic, II. skupine samcev, III. mešane skupine, IV. skupine enoletnikov in V. skupine telet. Velikost skupin je odvisna tudi od sestave populacije (npr. Bender, 1996). Na njeno sestavo vplivamo tudi s sestavo odvzema (odstrela), zato smo v raziskavo vključili podatke o sestavi odstrela. Podatke smo obdelali z ustreznimi statističnimi metodami. Velikost skupin se zmanjøuje z manjøanjem deleæa kmetijskih povrøin Kmetijske površine (v območju razširjenosti proučevane jelenjadi so to predvsem travniki in pašniki) nudijo večjo ponudbo (količino) hrane v primerjavi z gozdovi. Ker so tudi vzdrževani (košnja, paša), so tudi zato (kakovost hrane) bolj priljubljeni. Manjše družinske skupnosti košut, telet in enoletne jelenjadi se na njih združujejo, zato je na takšnih večjih prehranskih krpah mogočeopaziti večje skupine. Podobno zakonitost pri pojavljanju večjih skupin v bolj odprtih habitatih za navadno jelenjad ugotavljajo tudi drugi avtorji (npr. CluttonBrock et al. 1982, Jeppesen 1987). Thirgood (1996) je pri damjaku (Dama dama) v južni Angliji ugotavljal, da je bila velikost skupin damjačjih samic v vseh letnih obdobjih večja v odprtih kot v zaprtih habitatih. Isti avtor tudi ugotavlja, da so bile skupine damjaka v velikih gozdnatih sestojih majhne. Skupine v velikih gozdnatih sestojih očitno izgubijo svojo povezanost, kar povzroči preoblikovanje v manjše skupine. V kmetijski krajini, kjer so zaplate gozdov manjše, se v gozdovih skupine ne razdelijo (po hranjenju na odprtih površinah), zato so bile v takšni krajini tudi v gozdovih večje (Thirgood 1996). Podobne ugotovitve za damjaka navaja LaGory (1986). Barrette (1991) za čitala (Axis axis) v Šrilanki ugotavlja bistveno večje (nekajkrat večje) skupine v odprti pokrajini (odprti preriji) kot v gozdovih. Skupine so bile bistveno večje v deževni sezoni kot v sušni. Creel in Winnie (2005) za populacijo ameriškega vapitija (Cervus canadensis) ob prisotnih plenilcih (volk) ugotavljata, da se velikost njihovih skupin veča z večjo oddaljenostjo od kritja, kar se največkrat raz617 618 gobarjenje, preostale oblike rekreacije …), med njimi je prav tako vznemirjanje zaradi lova. Zato je razumljivo večje osredotočenje jelenjadi in posledično oblikovanje večjih skupin na območjih, kjer je vznemirjanje manjše in kjer je ustreznejše kritje. Jedrzejewski et al. 2006 npr. ugotavlja, da na oblikovanje večjih skupin jelenjadi zelo vpliva aktivnost ljudi; ta vpliv je celo močnejši Veœje skupine so bile opaæene v predelih z ustreznejøim kritjem Ugotovili smo, da so se večje skupine pojavljale v prostoru z večjim deležem drogovnjakov. To ugotovitev povezujemo z večjo kakovostjo kritja, saj površinsko večji obseg dro- kot nekatere druge spremenljivke (vegetacijske) zgradbe prostora in nekatere podnebne spremenljivke (višina in trajanje snežne odeje). Tudi intenziven lov je namreč povzročil povečanje živali v skupinah, čeprav se je gostota jelenjadi manjšala. Isti avtor tudi navaja, da je pri velikem pritisku na jelenjad zaradi lova, katerega namen je zmanjšanje gostote, zato potrebna dobršna mera previdnosti. Taka dejavnost se namreč pri živalih te vrste odrazi z vedenjskimi in ekološkimi spremembami, kar lahko vpliva na uravnovešenost lokalnih populacij, še posebno v okoljih, kjer živijo tudi velike zveri. Lovska dejavnost povzroča tudi zmanjšano uporabo travnatih površin in povečuje rabo gozdov (Morgantini in Hudson 1985, Peek et al. 1982). Podobno tudi druge oblike človeškega vzemirjanja (ne samo z lovom) vplivajo na pogostost pojavljanja živali (oz. njihovih skupin) v določenem prostoru, npr. gibanja, odselitve (Edge in Marcum 1985), spremembe velikosti skupin, način rabe habitatov (Millspaugh et al. 2000) ipd. V viøjih nadmorskih viøinah so bile opaæene veœje skupine Jeleni oblikujejo manjše skupine kot košute. govnjakov nudi večje možnosti kritja več živalim. Omenjena zakonitost je verjetno še posebno pozitivna v povezavi z bližino prehranskih krp (bližina kritja in bližina hrane). V povezavi z varnostnim kritjem in izogibanjem vznemirjanju navajamo v raziskavi ugotovljeno značilnost oblikovanja manjših skupin jelenjadi tudi v povezavi z večjo gostoto gozdnih cest, pa tudi oblikovanje večjih skupin v odvisnosti od večje oddaljenosti od njih. Gozdne ceste vnašajo v prostor nekatere oblike vznemirjanja (vznemirjanje motornih vozil, Foto: J. Papeæ Foto: J. Papeæ laga kot protiplenilski odziv. Avtorja prav tako navajata, da ta ugotovitev velja le v primerih oz. dneh, ko volkov ni v bližini. Ob njihovi prisotnosti so bile velikosti skupin majhne ne glede na oddaljenost jelenjadi od kritja. Avtorja menita, da je povečevanje skupin v oddaljenosti od kritja v dneh, ko volkov ni bilo v bližini, predvsem prehranjevalni in ne protiplenilski odziv. Bertram (1978) in Geist (1982) navajata, da je izogibanje plenjenju najverjetnejši vzrok večanja velikosti skupin v bolj odprtih habitatih (s skromnejšim kritjem). Predvidevajo, da je za veliko žival, kakršna je npr. jelen, manj verjetno, da bo opažena v gostem kritju, če je sama ali v majhnih skupini. Nasprotno pa so na odprtih območjih veliki kopitarji preveliki, da bi se lahko skrili, ko se hranijo. Zato se velike skupine jelenjadi zadržujejo bolj na odprtih površinah, kjer lahko več živali (v skupini) intenzivneje opreza glede pristnosti plenilcev. Verjetnost, da bo žival uplenjena v takšni skupini, je sorazmerna s številom osebkov v skupini (Hirth 1977). Zato so se povezave v velike skupinah izkazale za uspešnejše v primerjavi s posameznimi živalmi na odprtih površinah. Oblikovanje večjih skupin na bolj odprtih površinah pa ne velja vedno za skupine vseh vrst in v vseh habitatih. Bender in Haufler (1996) npr. ugotavljata, da se velikost skupin ni spreminjala tudi obratno, s spreminjanjem gostote kritja. Verjetno zato, ker je bilo na območju aktivnosti jelenjadi povsod dovolj kritja in verjetno tudi zaradi manj plenilcev. Barja in Rosellini (2008) za okolje s prisotnimi volkovi pri jelenjadi nista odkrila, da bi sestava habitata (odprtostzaprtost) pogojevala velikost skupin. V naši proučevani (sub)populaciji, v kateri so plenilci (volk) odsotni že skoraj stoletje, povezujemo opažanja večjih skupin jelenjadi na večjih travnih površinah bolj zaradi večjih količin in kakovosti hrane kot z združevanjem, ki bi bilo povezano s protiplenilsko strategijo. V povezavi z izogibanjem motnjam bi lahko navedli tudi ugotovljeno večjo velikost skupin jelenjadi v odvisnosti od večje nadmorske višine. Za sredogorje in gorski svet sta »Skupine« telet ali enoletnih živali so najmanjše (najpogosteje so posamične živali), saj so te starostne skupine praviloma pridružene košutam – materam. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Foto: M. Hafner značilni manjša gostota javnih cest in večja medsebojna oddaljenost od naselij kot v nižjih nadmorskih višinah. Obenem je za tako območje značilen večji delež gozdov, kar je že samo po sebi (ne glede na obseg motenj) primernejše življenjsko okolje jelenjadi. Jerina (2003, 2006) ugotavlja, da se verjetnost rabe prostora napredujoče veča z njegovo oddaljenostjo od glavnih cest. Spremljana jelenjad se je izrazito izogibala predelom, ki so bili blizu glavnih cest in naselij. V bližini cest pa je, pogosteje kot sicer, za kritje uporabljala sestoje v razvojni fazi mladovij. V povezavi z nadmorsko višino navajamo tudi opažanje večjih skupin jelenjadi v območjih, ki so bolj kamnita, ter manjših skupin v bolj skalovitih območjih. Večja kamnitost je značilna za nekatere gozdne združbe, Foto: M. Hafner V bližini gozdnih cest in v območjih z njihovo večjo dolžino (gostoto) so skupine jelenjadi po navadi manjše. skupin zaradi večje skalovitosti terena zato povezujemo bolj z njegovo primernostjo za gamsa (in muflona), pa tudi z dejstvom, da je v območjih z večjo skalovitostjo v gozdnem okolju (prehranska) nosilnost prostora (manj mladih razvojnih faz gozda, manj kmetijskih površin) verjetno manjša kot v manj skalovitih območjih. To prav tako lahko vpliva na manjše število živali na enoto površine skalovitega okolja in s tem posledično na oblikovanje manjših skupin. Z večjo prehransko ponudbo lahko povezujemo v raziskavi ugotovljeno oblikovanje več- V višjih nadmorskih višinah, kjer je manj vznemirjanja, so skupine jelenjadi večje. Prav tako so skupine večje v bližini krmišč. v katerih se jelenjad pogosteje zadržuje, še posebno na planotah. Z večjo nadmorsko višino se (sicer šibko) povečuje tudi kamnitost terena, medtem ko tega ne moremo trditi za skalovitost. Zmanjševanje velikosti jih skupin jelenjadi v bližini krmišč. Jerina (2006) navaja, da krmišča zelo in večstransko vplivajo na jelenjad. Ugotavlja, da je prostorska razporeditev krmišč med vsemi obravnavanimi neodvisnimi spremenljivkami najizraziteje pogojevala celoletno prostorsko razporeditev jelenjadi, pa tudi razlike v njeni sezonski prostorski razporeditvi. Pozimi se je jelenjad zbirala okrog krmišč, v toplem delu leta pa je uporabljala njihovo širšo okolico. Foto: M. Hafner Tudi pozimi so skupine vedno veœje V okolju z obsežnejšimi gostimi sestoji (dobro kritje) so skupine jelenjadi praviloma večje. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Skupine so v juniju, juliju– avgustu ter septembru–oktobru manjše kot v novembru–decembru. Pred poleganjem, že maja, se samice odmaknejo od (večjih) skupin, odganjajo pa tudi lanske mladiče (enoletne jelene – šilarje in košute – junice). Skupine se razbijejo, zato je v tem času mogoče opažati manjše skupine in večji delež posamičnih živali. Košute polegajo teleta večinoma v juniju, veliko jih je pritajenih v kritju, zato so tedaj skupine še vedno majhne. V juliju in avgustu je posamezna teleta že opaziti ob košutah, lanske živali pa se večinoma še ne pridružijo skupinam. September in oktober sta meseca paritve. Tedaj je sicer nekaj enoletnih živali spet pridruženih skupinam samic, vendar pa v proučevanem območju ni bilo vedno opaziti le velikih (paritvenih) haremov, pač pa pogosto tudi posamično košuto z jelenom. September in oktober sta meseca začetka lova na jelenjad, zato se postopno zmanjšuje velikost skupin. Kljub vedno večjim pritiskom za odstrel jelenjadi v jesenskih mesecih pa se v novembru in decembru jelenjad začne premikati na območja zimovališč, kjer se združuje v večje skupine. Površinsko so taka območja manjša kot poletna območja aktivnosti populacije, na njih so tudi urejena krmišča za zimsko krmljenje. Zato je v tem času in tudi v naslednjih zimskih mesecih največja velikost skupin jelenjadi. Podobne zakonitosti spreminjanja velikosti skupin navadne jelenjadi (pa tudi nekaterih drugih vrst jelenov) glede na letno obdobje (sezono) navajajo tudi drugi avtorji. Bender in Haufler (1999) za ameriškega vapitija (Cervus canadensis), ki ni bil podvržen selitvam, ugotavljata, da so bile mešane skupine največje pozimi, najmanjše pa v času poleganja vapitijevih košut, po poleganju in pred parjenjem – rukom. Jedrzejewski et al. 2006 ugotavlja, da so bile skupine navadne jelenjadi, košut in jelenov, vedno večje pozimi kot poleti. Thirgood (1996) za damjaka v južni Angliji navaja, da se je velikost skupin samic spreminjala sezonsko: največje vrednosti je dosegala pozimi in spomladi, najmanjše pa poleti in jeseni. Pri divjih kozah (Capra hircus) na otoku Rhum (Shi et al., 2005) se je 619 Foto: L. Skvarœa – Diana velikost skupin spreminjala med letom, avtor pa ugotavlja ravno nasprotno kot nekateri drugi: skupine teh živali so bile najmanjše pozno pozimi in zgodaj spomladi, čez poletje se je velikost večala in bila največja v času parjenja v avgustu in septembru. Vpliva tudi gostota populacije Vpliv gostote populacije smo proučevali s spremenljivko gostota odvzema na lokalnem (kvadrant) in širšem (lovišče) oziroma (sub)populacijskem območju. V prvem delu raziskave smo ugotovili, da se velikost skupin povečuje z večjo gostoto odvzema v loviščih, pa tudi z večjo gostoto odvzema v kvadrantih. V tretjem delu analize smo odkrili, da se velikost skupin povečuje z večjo gostoto odvzema na (sub)populacijski ravni. Podobne ugotovitve so odkrili tudi številni drugi avtorji pri jelenjadi in drugih kopitarjih. Vander Wal et al. (2013) ugotavlja, da gostota populacije pri vapitiju (Cervus canadensis) zelo vpliva na socialno vedenje in velikost skupin. V populaciji, kjer je bila gostota poskusno zmanjšana od 1,20 na 0,67 živali/ km2, je bilo ugotovljeno, da samice kažejo pozitiven odziv v velikosti skupin pri gostoti populacije > = 0,70, najmanjšo velikost skupin pa so dosegale pri gostoti < = 0,70 živali/km2. Spremembe v velikosti skupin so bile v povezavi s populacijsko gostoto tudi pri samcih, vendar je bila odvisnost šibkejša kot pri samicah. Raman (1997) pri čitalu (jelenu aksisu) (Axis axis) v Indiji prav tako ugotavlja, da je bila velikost skupin v pozitivni odvisnosti s populacijsko gostoto, podobno kot na Japonskem pri sika jelenjadi (Cervus nippon) ugotavlja Borkowski (2000). Blank et al. (2012) pri gazelah (Gazella subgutturosa Guld., 1780) ugotavlja, da populacijska gostota vpliva na velikost skupin, vendar je vpliv šibak. Vpliv letnega razmnoževalnega cikla (obdobje ruka) je na velikost skupin bolj vplival kot populacijska gostota. Tudi pri 620 divjih kozah na otoku Rhum na Škotskem so v velikosti skupin med posameznimi obdobji ugotovili razlike, ki so bile najverjetneje povezane s spremembami velikosti populacije (Shi et al., 2005). Velikost skupin se spreminja tudi glede na vrsto posegov v populacijo z odstrelom Z odstrelom vplivamo (poleg na gostoto) tudi na sestavo populacije, s tem pa na socialne odnose in posledično na sestav in velikost skupin. Več kot je v populaciji samic in mladih živali, večje so praviloma skupine, saj samice in mlade živali bolj težijo k združevanju v skupine kot samci ali starejše živali. Podobno velja tudi za spolno razmerje odraslih živali. Bonenfant et al. (2004) je npr. ugotovil, da se z večjim spolnim razmerjem odraslih samcev (starejših od 5 let) v primerjavi z odraslimi samicami (starejše od 2 let) manjša velikost (paritvenih) haremov, obenem pa se povečuje njihovo število. Podobne zakonitosti zmanjševanja paritvenih haremov je ugotovil tudi Bender (1996). V naši raziskavi smo ugotovili, da se z večjim deležem mladih (telet in enoletnih) živali v odvzemu povečuje velikost skupin, ob večjem deležu košut (dveletnih in starejših) v odvzemu pa se velikost skupin zmanjšuje. Ugotovljene zakonitosti so v povezavi s prejšnjim načinom načrtovanja in upravljanjem z jelenjadjo v nekaterih revirjih in loviščih lovskih družin proučevanega območja. V prvih letih proučevanj (ko letnih načrtov lovišč še ni bilo treba dosledno uresničiti) je bila v nekaterih loviščih in revirjih mlada jelenjad v odvzemu zastopana v velikem deležu, tudi na račun načrtovanega odvzema dveletnih in starejših košut. Odstrel telet in enoletne jelenjadi večjih skupin se praviloma še ni »razdelil«, saj so njihove matere ostale pridružene večjim skupinam. Za to obdobje so bile srednje vrednosti velikosti skupin večje v primerjavi s kasnejšimi leti (Hafner 2014), verjetno zaradi večje gostote jelenjadi pa tudi omenjenega razloga. V zadnjih letih proučevanega obdobja so bile opazne večje težnje po zmanjšanju (pre)velike številčnosti jelenjadi, obenem pa je bila s spremembo zakonodaje uvedena zahteva po obvezni uresničitvi letnih načrtov odstrela. Zato se je v teh letih v nekaterih revirjih in loviščih delež mladih živali v odvzemu v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšal, povečal pa se je delež odvzetih košut. V socialnem pogledu odstrel odrasle košute iz večje skupine povzroči razbitje tropa na manjše dele. Tudi če je bilo tele predhodno že odstreljeno, se v primeru odstrela košute njena enoletna žival praviloma odloči od skupine. Miran Hafner, spec., univ. dipl. inž. gozd. miran.hafner@zgs.si Blaž Černe, univ. dipl. inž. gozd. blaz.cerne@zgs.si (OP.: Prispevek je v celoti objavljen v Gozdarskem vestniku 73, št. 3, kjer je naveden tudi seznam uporabljenih virov). ZAHVALA Zahvaljujemo se revirnim lovcem LPN Kozorog - Kamnik in članom lovskih družin LD Jezersko, LD Storžič, LD Tržič in LD Udenboršt, ki so sodelovali pri opazovanju jelenjadi in nam posredovali podatke. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 vstrija: V sosednji državi so v lovskem letu 2014/15 uplenili 951.677 glav jelenjadi (– 11 % kot v lovskem letu 2013/ 14), 368.054 glav srnjadi (– 1,5 %), 19.690 gamsov (+ 3 %), 2.637 muflonov (+ 4 %), 776 sika jelenjadi (+ 4 %), 930 damjakov (+ 15 %), 530 kozorogov (+ 9 %), 32.559 divjih prašičev (– 2 %), 116.135 poljskih zajcev (+ 53 %), 2.775 divjih kuncev (+ 111 %), 7.433 alpskih svizcev (+ 5 %), 7.422 jazbecev (– 1 %), 64.107 lisic ( + 18 %), 21.932 kun (+ 6 % ), 15.540 velikih podlasic (+ 51 % ), 4.516 dihurjev (– 7 %), 70.444 fazanov (+ 32 %), 4.098 poljskih jerebic (– 30 %), 2.544 slok ali velikih kljunačev (+ 2 %), 14.650 divjih golobov (– 2 %), 57.663 divjih rac (– 15 %), 2.114 divjih gosi (– 2 %), 775 črnih lisk (– 7 %), 186 divjih petelinov (– 58 %), 1.529 ruševcev (+ 6 %), 111 gozdnih jerebov (+ 6 %), 36 rakunastih psov in 7 rakunov. Evidentirane izgube v istem letu pa so znašale 2.887 glav jelenjadi, 66.778 glav srnjadi (od tega 56 % v prometu), 1.063 gamsov, 103 muflonov, 55 damjakov, 34 kozorogov, 869 divjih prašičev, 32.382 poljskih zajcev (od tega 70 % v prometu), 494 divjih kuncev, 1.351 jazbecev, 3.830 lisic, 13 rakunastih psov, 1 rakun, 11.516 fazanov (od tega 61 % v prometu), 471 poljskih jerebic, 39 divjih petelinov, 23 ruševcev, 35 gozdnih jerebov… V istem letu je bilo izdanih 123.283 letnih lovnih kart (+ 3,3 %), 11.133 lovnih kart za lovske goste (– 12 %), lovili so v 12.227 loviščih (od tega 40 % v velikosti do 300 ha, 17 % v velikosti 301-500 ha, 22 % v velikosti 501-1.000 ha in 20 % večjih od 1.000 ha), 116 živalskih vrtov in obor (kar je 28 % manj kot v lovskem letu 2013/14). (Statistik Austria; Jagdstatistik 2014/15) N emčija: V zvezni deželi Saška-Anhalt so v bližini kraja Diesdorf prvič potrdili prisotnost protiteles bolezni Aujeszkega pri uplenjenem divjem prašiču. Veterinarji so takoj pozvali lovce k zbiranju vzorcev krvi uplenjenih divjih prašičev. Na tak način naj bi pridobili podatke o stanju in razširjenosti te bolezni v pokrajini. Bojijo se predvsem možnosti prenosa bolezni na domače prašiče. Prav tako opozarjajo na izogibanje stikov lovskih psov z Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Foto: J. Pap A Na kratko iz tujega tiska … V nemški pokrajini Saška-Anhalt so veterinarji pri uplenjenem divjem prašiču ugotovili protitelesa na bolezen Aujeszkega, zato so lovce pozvali k zbiranju vzorcev krvi uplenjenih divjih prašičev. uplenjenimi divjimi prašiči, saj je bolezen lahko smrtno nevarna tudi za pse in druge mesojede živali. Ob tem še zapišimo, da so v nekaterih drugih evropskih državah ugotavljali bistveno večje odstotke prisotnosti protiteles omenjene bolezni pri uplenjenih divjih prašičih. (Wild und Hund internet) A vstrija: V bližini kraja Imstemberg na Tirolskem je pri spravilu uplenjene divjadi s pomočjo vitla na avtu nastala tragična nesreča 56-letnega Švicarja. Nesrečni lovec je želel s pomočjo vitla izvleči uplenjeno divjad, a je njegov avto potegnilo s ceste navzdol v dolino. Voznik je pri prevračanju padel iz avtomobila in se smrtno ponesrečil. Nenavadna kraja pa se je zgodila v bližini kraja St. Jakob na vzhodu Tirolske, kjer je neznanec uplenjenemu jelenu, ki je ležal pred lovsko kočo, odrezal eno od obeh vej rogovja in zbežal. Med tem časom so lovci sedeli v koči in proslavljali uplenitev. (Jagen Weltweit internet) F rancija: Nesreča pri lovu je nastala tudi v pogorju Belledonne, kjer je 61-letni lovec zamenjal 20-letnega študenta geografije, ki je bil oblečen v rjava oblačila, s srno in ga ustrelil. Pri tem je bila poškodovana še ena oseba. (Jagen Weltweit internet) Z DA: Potem, ko so v zvezni deželi Florida prvič po letu 1994 dovolili odstrel črnih medvedov/baribalov (Ursus americanus), so jih lovci v samo dveh dneh uplenili okrog tristo, kolikor je tudi znašala dovoljena kvota. Odstrel je bil sicer načrtovan za obdobje sedmih dni, vendar so morali lov že po dveh dneh ustaviti. Na Floridi naj bi sicer živelo okrog tri tisoč črnih medvedov. Za omenjeni sedemdnevni lov je sicer lovno pravico pridobilo kar 3.700 lovcev, omejitev pa je znašala en medved/lovca, prav tako so morali uplenjeni medvedi tehtati več kot 45 kg, s čimer so želeli preprečiti, da bi lovci odstreljevali mladiče. Vlada je s prodajo licenc/ dovolilnic za odstrel črnih medvedov zaslužila kar 376.900 US$. Omenjeni denar bodo namenili za izboljšanje načinov varovanja pred črnimi medvedi (izboljšanje ureditve smetišč in odlaganja odpadkov, zmanjševanje možnosti konfliktov …). (Jagen Weltweit internet) A vstrija: V bližini kraja Linz so pri inšpekcijskem nadzoru preparatorja v njegovi zamrzovalni skrinji našli zmrznjenega risa, za katerega preparator ni mogel dokazati dokumentov o izvoru oz. legalnosti uplenitve. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da je risa preparatorju prinesel neki lovec, ki pa nelegalnega odstrela ni priznal. Toda nekoliko kasneje je 64-letna žena omenjenega lovca, prav tako lovka, priznala, da je pri lovu risa zamenjala za lisico in ga po pomoti ustrelila. Sodišče je omenjeni lovki odredilo trimesečno pogojno zaporno kazen in denarno globo v višini 2.880 EUR. Prav tako ji je naložilo plačilo nadomestila škode narodnemu parku Kalkalpen, od koder je ris izviral, v višini 12.101 EUR. Lovka se je na tako visoko kazen pritožila, vendar višje sodišče o tem še ni odločalo. (Jagen Weltweit internet) Š vica: V bližini kraja Böttstein v kantonu Aargau je neznani voznik v noči na 8. oktober na polju povozil tri ozimce in svinjo, ki so jo zelo poškodovano kasneje morali ustreliti. Po pregledu mesta dogodka je policija našla dokaze vožnje z avtomobilom (kolesnice) za omenjenim tropom divjih prašičev in tudi vsa mesta na polju, kjer so bili divji prašiči povoženi). Policija neznanega storilca še išče. (Jagen Weltweit internet) Pripravil: mag. Janko Mehle 621 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO V vzbuja pričakovanje – bo iz gozda kaj priteklo? Bo na naslednji jasi srnjad? Morebiti lisica? In res – ob vračanju sva na travnatem gričku pod gozdom ugledala mlado lisičko. Sedela je s spodvitim repom in brez strahu radovedno zrla dol k nama. »Tata, daj, daj!« je skoraj nestrpno in pridušeno vzkliknil sin, ko sem z rame jemal puško. Napeto je gledal zdaj lisičko zdaj mene. Po strelu je lisička padla. Pob je stekel do nje in obstal. Strmel je v mrtvo žival, ki ji je iz gobčka mezela kri. Vame je leglo nekaj težkega. Prijel sem živalco in jo dvignil. Mlahavo je zanihalo mrtvo telo. Po dlaki so polzele kaplje krvi. »Ali ni lepa?« sem vprašal fanta, samo da kaj rečem. Bil je tiho. Po premolku je vprašal: »Kaj bova naredila z njo?« »Zakopala jo bova,« sem rekel, »mrtva je.« »Zakopala? Je ne boš nesel nagačit?« »Na trdni skali bom gradil …«1 isokorasli mož v poznih zrelih letih in njegov šestletni vnuk Vid se zgodaj spomladi vzpenjata gor pod Golake. Drevje je še golo, v globokih jamah je še sneg. Medvedje močni mož v zelenem ima na hrbtu velik težek nahrbtnik, pob nosi nahrbtniček, a tudi ta ni prazen. Sol neseta, kameno, v kosih, da z njo založita solnice, ki jih lovec napolni ob koncu vsake zime. Brkati mož hodi počasi, da se otrok ne bi prehitro utrudil, a pob stopa čvrsto in hitro. Starega očeta zlahka dohaja, tudi če mora za en njegov korak narediti dva. Dolga je pot od solnice do solnice, z brega v dol, iz kotanje pod vrh grebena, čez jačke povprek na jaso. Napolnita Foto: R. Blaøko Vidova skala V skalno poko Vid dá sol in položi drobno roko nanjo. Vidova skala 1 Po Svetem pismu nove zaveze: Mr 8, 27–30; Lk 9, 18–21 622 Šele kasneje, ko je o zapuščeni solnici pravil prijatelju, je lovec izvedel, da je zanjo skrbel njegov pred letom umrli oče … »Ne, poletno dlako ima.« »Zakaj si jo pa potlej ustrelil?« »Lovec sem, lovci pa lisice tudi streljamo,« sem mu odvrnil, v sebi pa Vzorci v æivljenju se ponavljajo Pred časom sem se pogovarjal z lovcem, ki mu je bilo dano dolgo in bogato življenje. Že njegov oče je bil lovec, veselje za lov je preskočilo z očeta nanj, z njega pa na sina, ki ga je na lovu spremljal že zmalega. Fanta je vpeljeval v lov, kot je njegov oče njega. In je rekel: »Vzorci v življenju se ponavljajo. Sin je postal moj prvi in edini pravi lovski tovariš, mnogo več kot le sin …« In spomnil sem se: meni se je to zgodilo. Sina sem le pregovoril, da je v zrelem avgustu, pod večer, šel z mano na obhod po lovišču. Toplo mi je bilo v duši, ko sva tiho stopala po gozdu. ‘Morebiti je le kaj lovske krvi v njem,’ sem pomislil. Zdaj pa zdaj sva tiho postala in poslušala v gozd. Čutil sem, da se v fantu Foto: A. M. Pertini drugo za drugo, počistita mrtvo listje in odpadle veje okoli njih in razbirata sledove, ki so jih za sabo pustila gozdna bitja. Vzpneta se še do visoke mahovite skale v strmini. Kot bi bila počena, skala ta: po sredi, z vrha do tal. Poka je bogato obrasla z volhkim mahom, v njej vdolbina. Vanjo Vid dá sol in položi drobno roko nanjo … Ostal je le še en sam kamen iz soli. ‘Kam naj ga neseva?’ je pomislil lovec. ‘Nad Stanišem, ravnici pod Velikim Golakom, je solnica, ki lani ni bila napolnjena,’ se je spomnil. ‘Le kateri lovec je skrbel zanjo? Kako da je lani ni napolnil?’ Prideta do drobnejše jelke, do golega in gladkega olupljene. V višini dobrih dveh metrov je nanjo pritrjena že skoraj preperela lesena solnica. Lovec stopi na skalo ob suhem deblu, očisti iz solnice listje in star presušen mah ter vanjo položi sol. Skrbno jo pokrije s svežim mahom. Kot bi jo pobožal, potegne z roko čeznjo. Potlej s pobom skreneta proti stezi v pobočju. FRANC ŒERNIGOJ Toplina prevelikega suknjiča Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO sem pomisli: ‘Saj res, zakaj sem jo pa ustrelil?’ Ko sem lisico v grmovju zagrebel v prhlo listje in jo prekril z dračjem, se mi je zdelo, kot bi pob zraven mene tiho jokal. Od tistega avgustovskega večera so minila desetletja. Moj sin ni postal lovec. Lovska soba kamen ali ‘fosil’, ki ga najdeš v naravi. Tako pa …, razdal jih bom; morebiti jih kdo obesi na zid.« »Ja,« sem povzel, »slišal sem za lovca, ki je hotel prijateljema, možu in ženi, narediti veselje – podaril jima je nagačenega fazana. Pa sta ga vrgla v smeti… Sinovi znanega gozdarja in kinologa – imel je več kot sto trofej – so po njegovi smrti naročili kontejner in z drugo šaro so trofeje končale na smetišču. Spet tretji lovec, moj znanec, je počitniško hišico predal otrokoma. Hčer so kmalu začele motiti trofeje v njej – in jih je tiho umaknil … Sicer pa bojda res ni zdravo, da spiš v prostoru, v katerem so trofeje. V njih naj bi bila nakopičena negativna energija – strah in bolečina preganjane, dostikrat le ranjene živali.« Prijatelj je začutil, da postaja pogovor vse bolj moreč, in ga je hotel obrniti v šalo: »’Vsaj dilce vzemite, če že nočete trofej!’ je prosila vdova znanega lovca prijatelja njenega pokojnega moža, ki se je branil trofej umrlega.« »To ni smešno! Si kdaj pomislil, kaj bo po tvoji smrti s tvojimi trofejami?« sem vrgel med naju vprašanje. Foto: D. K. Skozi podstrešne prostore sva s prijateljem lovcem prišla do lovske sobe – te kamre lovčevega duha in spominov. Lovci poznamo take prostore: po stenah rogovja in roglji in čekani in muflonji polži in nagačene glave uplenjene divjadi, v mirovanje ujete ptice in zveri z režečimi zobmi in ustrojeni kožuhi lisic in kun, ponekod raztegnjen kožuh medveda, morebiti celo volka ali risa. Prijatelj me je spustil naprej, stopil za mano in tiho zaprl vrata. Objel naju je tisti poseben vonj po ostrmelem življenju, s strupi proti moljem ujet v negibno brezčasje. Molk se je poglobil v otrplo tišino. Vanjo lovec reče: »To je to …« Kot bi s temi tremi besedami v prostor vdahnil življenje. Zazdelo se mi je, da so se nagačene živali zdrznile! Kot bi na rogovja in roglje posijala močnejša luč. Prijatelj je z očmi zakrožil po prostoru in se s pogledom in z iztegnjeno roko ustavil na močnem jelenjem rogovju. »Ta je iz Tisovca …,« je začel pripovedovati zgodbo o lovu na tega jelena. In že sem bil v duhu z njim, v svojih prsih sem občutil bitje njegovega srca in njegov lov je postal tudi moj. Ko sva se vračala iz lovčeve lovske sobe skozi mrakobno podstrešje, mi je prijatelj rekel: »Še nekaj ti pokažem!« Iz kota je potegnil zaprašeno škatlo. Bila je polna – lovskih trofej! Orumenele in počrnele lobanjske kosti, stisnjene v mrak in tesnost škatle: v brezoblično gmoto prepletena rogovja in roglji. Zmrazilo me je, četudi je bilo pod streho toplo. »To so trofeje umrlega lovca. Njegovim niso pomenile nič in so jih dali meni. A tudi jaz ne vem, kaj bi z njimi. So le mrtvi predmeti, brez svojih zgodb. Če bi bilo katero od rogovij ali rogljev kaj posebnega, nenavadno oblikovan, skrivenčen, bi trofejo uporabil kot okrasni predmet. Kot poseben Lovci poznamo take prostore. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 623 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO »Zanimiva misel,« je poprijel prijatelj. »A hudič je v podrobnostih! Kot si že prej sam rekel – kam z njimi, s takim številom rogovij, rogljev in rogov, čekanov, prepariranih pernatih in kosmatih živali, obeljenih lobanj in ustrojenih kožuhov? Bi ohranili le najmočnejše in vse druge le popisali in zapečatili ali komisijsko uničili?« »Bolje bi že bilo, kot da se znajdejo na smetiščih ali na bolšjih sejmih, po borih 10 ali 20 evrov, kot sem prebral v ‘Lovcu’2.« »Poznam možaka, ki je kupil močni jelenji rogovji, da je z njimi opremil svojo hišo. Nekateri z njimi opremljajo nove gostinske lokale. Slišal sem tudi, da trofeje odkupujejo italijanski lovci, da se potlej z njimi hvalijo v svojih lovskih družbah,« se je zasmejal prijatelj. »Mogoče se je tudi to res kdaj zgodilo in dogajalo, mogoče se še …« Po premolku pa sem sklenil: »Tako je to, prijatelj moj! Trofeja uplenje2 Gregor Bolčina: Trofeje in trofeizem, Lovec, št. 1/2005. ne divjadi se v mislih in željah in sanjah spočne, se rodi, živi in umre s tistim, ki divjad upleni. Lahko sicer spremeni svoj namen in pomen, postane okrasni ali tržni predmet – a potem ni več to, kar dejansko pomeni uplenitelju lovska trofeja. V njej ni več lovčeve duše: ni več njegovih hrepenenj, želja in pričakovanj, doživetij juter pred soncem in večerov po njem, naporov in tveganj, strahu in poguma, življenjske moči in veselja do življenja, pa tudi krvi in boli, žalosti in obžalovanja; v njih ni občutkov osebne odgovornosti za lovsko dejanje.« »Oho! Zdaj pa že govoriš kot pesnik z občutljivo dušo! Stopiva v hram, užejalo naju je,« je skoraj prešerno, z besedo in roko, zakrožil prijatelj. »Bova ob kozarčku še katero rekla! In morava se tudi zmeniti, kam greva zvečer na lov.« ‘Na lov?’ se mi je zaiskrilo iz podzavesti v zavest. ‘Na lov!’ sem si potiho rekel in se naglas zasmejal. Foto: J. Papeæ – Grœa »In s tvojimi?« mi je vrnil. Zasmejala sva se, a najin smeh ni bil svetel in sproščujoč. Kot bi prihajal iz zadrgnjenega grla. »Nimajo vsi lovci svojcev, ki bi v sebi našli prostor za očetovo življenje. In – morebiti bo ena generacija potomcev očetove trofeje še ohranila, redko kje tudi druga. Kaj bo pa potem?« sem nadaljeval. »Kaj čemo! Tako je bilo in bo. Trofeje divjadi zaprav niso last uplenitelja. On jih ima le v hrambi, čuvanju. Po smrti lovca bi sodile v lovski dom, še posebej, če domačim nič ne pomenijo,« je prijatelj speljal misel drugam. »Stene lovskih domov bi bile kmalu premajhne!« sem se posmejal – in stopila sva pred hišo, na sonce. Zunaj, na svežem zraku, sem prijateljevo misel nadaljeval: »Če so trofeje last lovske družine in jih ima uplenitelj le v hrambi, ali ne bi bila lovska družina po njegovi smrti dolžna, da poskrbi zanje? V dogovoru s svojci pokojnega lovca, seveda. Ali ne bi bilo prav, da bi bilo tudi to zakonsko urejeno?« 624 Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA PREDSEDNIKOVA BESEDA Moje zadnje poroœilo œlanstvu V zadnjih letih veliko govorimo o številkah v lovstvu. Z njimi pojasnjujemo konkretno zbrane podatke, jih uporabljamo tako ali drugače, z njimi tudi dokazujemo svojo aktivnost, na primer s številom navedenih ur opravljenega neplačanega dela. Na njihovi podlagi načrtujemo in opravljamo aktivnosti in ukrepe, da se številke povečujejo, kar je lahko tudi negativno ali pozitivno. Velikokrat primerjamo številke o stanju članstva in govorimo o naši povprečni starosti. Oglejmo si številke za leto 2015 in tudi primerjalno s 1. 1. 2014 (preglednica). Mesec/leto 1. 1. 2014 1. 1. 2015 1. 4. 2015 1. 6. 2015 1. 10. 2015 1. 11. 2015 Število članov 20.688 20.653 20.740 20.803 20.697 20.658 Število lovk 397 407 428 432 431 430 Starost 55,2 55,43 55,9 55,8 55,7 55,7 Iz preglednice razberemo, da nas je bilo v začetku letošnjega leta 33 članov manj kot enako obdobje leta 2015. Letos se je število našega članstva povečevalo navzgor vse do junija, nato pa se je spet začelo zmanjševati. Povprečno smo stari 55 let, glede na število članstva letos, stanje se je spreminjalo le z meseci. O vzrokih za »odhode« sem že pisal v prejšnjih številkah v našem glasilu; so različni, najbolj pa jih poznamo sami. Imamo komisijo mladi in lovstvo, ki je v svojem obdobju opravila veliko delo. Ugotovila in poudarila je, da je za prihod novih članov ključno, da lovci dosežemo ugled v konkretnem okolju, kar bomo storili le z dejavnostjo območnih LD. Vesel bom, če bodo LD dale tej problematiki več poudarka, še bolj pa, ko bom prvič zasledil kje kakšen oglas, obvestilo ali celo plakat, s katerim bodo LD vabile medse nove člane. A verjetno je do takrat še daleč ali pa smo že mimo. Zdaj se v nekaterih LD še dogovarjamo, ali bo sprejem novih članov konec tekočega leta na izrednem občnem zboru ali pa bomo še naprej togi in bomo prošnje prejemali samo do konca leta in jih nato reševali tja do marca. Zakaj jih ne sprejmemo sproti, potem ko pošljejo vloge? Do konca leta se večina mlajših kandidatov premisli. Zato potem nemo gledamo, kako se število drugih društev v našem kraju veča, pri nas pa ne. Se morda bojimo »tekmecev«, se bojimo mladih zaradi njihovega znanja in višje izobrazbe? Se jih bojimo zato, ker znajo bolje uporabljati računalnik ali zgolj zato, ker nekateri izmed naših članov ne znajo napisati niti SMS-sporočila? Predvsem o tem malo razmislimo v lastnem lovskem okolju. Številke bodo ob ustreznih rešitvah zagotovo drugačne kot zdaj, tudi nihanja bodo drugačna, posledično pa se nam bo povečal ugled. Volitve na ravni LZS bodo že v tem mesecu, zato o tem ne bom pisal posebej, sem pa jim nekaj stavkov namenil v prejšnjem uvodniku. V zadnjem mesecu opažam veliko napisanega na družbenih omrežjih; o razlogih, zakaj se nekateri odločajo za prevzem najod- Lovski in ribiøki dan v Szécsényju na Madæarskem N a povabilo Madžarske državne lovske zbornice (Országos Magyar Vadászkamara) smo se s predsednikom Lovske zveze Slovenije mag. Srečkom F. Kropetom in predsednikom Zveze lovskih družin Prekmurje Ludvikom Rituperjem udeležili slavnostne prireditve na državLovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 ni ravni z imenom (v prevodu) Državni lovski in županijski ribiški dan (Országos Vadásznap és Megyei Horgásznap). Pripravili so ga v mestu Szécsényi, ki leži ob slovaški meji, sto kilometrov severovzhodno od Budimpešte in sodi v županijo Nógrád. Na pot smo se odpravili že v petek, 11. 9. 2015, in do tamkajšnjega lovskega doma Wenckheim, namenjenega gostom, prispeli pozno popoldne. Dom je bil blizu kraja prireditve, kjer smo prespali kar dve noči; govornejših nalog v okviru lovstva. Komentarjev ne bom komentiral, niti jih omenjal, morda samo toliko, da je iz njih mogoče razbrati veliko nepoznavanje lastne organizacije. Za proces odločanja, tudi komentiranja, je vendarle potrebna popolna informacija, ki pa so nam v zadnjih letih vse dostopne. Morda z njimi javnost celo posiljujemo, pa je prav zato zanimanje manjše. Naj navedem še nekaj zadev, izhajajočih iz dogodkov zadnjega meseca, za katere menim, da je umestno, da z njimi seznanim našo notranjo lovsko javnost. Poročal sem že o srečanju LD z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na skupnem sestanku s predstavniki Direktorata za lovstvo in ribištvo pri MKGP, na katerem so sodelovali tudi predstavnik ZGS, lovske inšpekcije, smo predstavili pobudo LZS, ki jo bomo namenili ministru za kmetijstvo. Predstavili smo nerešena vprašanja glede zemljišče nekaterih LD za najeme zemljišč, ki so v lasti države. Kot je vsem lovcem znano, skrbimo in opravljamo dela v okolju, ki so v korist varstva narave, vzdrževanja habitatov divjadi, ki je v lasti države, brezplačno. Plačujemo koncesijo za upravljanje lovišč in plačujemo tudi najemnino za zemljišča, ki so v lasti države. Naša pobuda vsebuje predlog, naj bi LD dobila v najem in za določen oziroma nedoločen čas v najem državna zemljišča brezplačno. S to pobudo želimo rešiti tudi tista zemljišča, ki so »sporna« in glede katerih že potekajo različni postopki pred sodišči. V zadnjih dveh letih je bilo tudi veliko aktivnosti glede ureditev strelišč. Res ne ravno na predlog lovske organizacije. Deležni smo bili – in smo še – različnih nadzorov pristojnih, tudi v času velikih tekmovanj. Oktobra smo prejeli predlog sprememb Zakona o orožju v delu, ki se nanaša na strelišča, tudi lovska. S tem predlogom smo takoj seznanili članice, zato ga ne bom ponovno predstavljal. Toda ugotavljamo, da predlog oziroma vsebina bistveno posega na področje lovskega strelstva. Skupno stališče lovske organizacije in še nekaterih članov medresorske delovne skupine je, naj se Zakon o orožju v delu, ki se nanaša na aktivnost lovcev na področju lovskega strelstva, ne spreminja! Kvečjemu se strinjamo, da se zdajšnji Pravilnik o lovskem strelstvu malenkostno popravi in ga nato podpiše minister, pristojen za lovstvo, v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Dozdajšnji način delovanja posameznih inšpektorjev, ki so izvajali nadzor na terenu, ocenjujemo, da je povsem neustrezen in smo temu primerno tudi pisno odgovorili nanj; najprej s pritožbo pristojni ministrici in nato še prek upravne inšpekcije. Ne smemo sprejeti majavih argumentov, ki kažejo na problematiko lovskega strelstva. Nesporno je namreč, da lovci na leto izstrelimo nekaj tisoč »smrtnih« strelov (zaradi zahteve po uresničitvi načrta odstrela, ki ga predpiše država), ob tem pa so nesreče zaradi takih strelov izredno redke. Z nepotrebnimi, nesmiselnimi omejitvami in zaostritvami pogojev na tem področju nekateri kažejo le svoje neznanje in neozaveščenost. Da, čudno, vendar je ugotovitev žal resnična! Še veliko drugih aktivnosti je bilo, ki so razvidne iz članskih spletnih strani naše prenovljene spletne strani LZS. Le večkrat jo je treba obiskati. Želim vam dober pogled in zahvaljujem se vsem, ki ste vsaj občasno prebrali zapisano v podrubriki Predsednikova beseda, ki bo že v naslednjih številkah rubrike Lovska organizacija podpisana z drugim imenom. Dober pogled vam želim! Mag. Srečko Felix Krope je v lasti družbe Ipolyerdo Zrt oziroma gozdnega gospodarstva Ipoly blizu naselja Nagyorosz, ki je na hribu Börzsöny. Ime nosi po nekdanjem lastniku Józsefu Wenckheimu, strastnemu lovcu, ki je tam prebival pred drugo svetovno vojno. Koča je v osrčju enega največjih gozdnih sestojev na Madžarskem, kjer je pravi raj za veliko divjad: jelenjad, divje prašiče in srnjad ter tjakaj naseljene muflone. Po protokolu je bil uradni sprejem vseh delegacij že v petek. Goste je sprejel predsednik Madžarske državne lovske zbornice dr. Lászlo Jámbor. Z nami je pripotovala tudi delegacija območne madžarske železnožupanijske zbornice. Poleg naše delegacije sta slovaško delegacijo zastopala Tibor Lebocky, predsednik Lovske zbornice in Lovske zveze na Slovaškem, in dr. Imrich Šuba, generalni direktor Lovske zbornice in Lovske zveze na Slovaškem. Iz Romunije je 625 LOVSKA ORGANIZACIJA Srečko Felix Krope. Med številnimi pogovori velja omeniti pogovor z dr. Lászlóm Jámborjem, predsednikom madžarske državne lovske zbornice. Z njegovim predlogom, da bi se države višegrajske skupine, Romunija ter večina držav, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, intenzivneje povezovale na strokovnem področju, pa tudi na drugih področjih lovskega poslanstva, kot so kultura, etika, upravljanje z divjadjo, napori za zdravo življenjsko okolje divjadi, je soglašala tudi naša delegacija. Bili smo si enotni, da bi ob povezovalni politiki vsekakor lažje zastopali skupne interese v evropskem pa tudi na svetovnem območju. Dogovorili smo se, da se bomo v vsakem primeru še naprej vabili na podobna slavnostna srečanja. Arpad Köveš Predsednik LZS in predsednik ZLD Prekmurje v družbi ministrskega podpredsednika madžarske vlade dr. Zsolta Semyéna in njegovih sodelavcev. Uredimo si arhive! Foto: A. Köveø L prišel János Demeter, direktor lovskega muzeja v Transilvaniji. V soboto, 12. septembra, smo se udeležili celodnevne slavnostne prireditve Državnega lovskega in županijskega ribiškega dne v kraju Szécsényi, ki ga je kot glavna organizatorica organizirala madžarska državna lovska zbornica. Program je bil podoben, kot so takšne prireditve na lokalni ravni, le da je bilo ob tej priložnosti zbranih več visokih državnih funkcionarjev. Med njimi velja omeniti ministrskega podpredsednika njihove vlade dr. Zsolta Semyéna, s katerim smo se osebno pozdravili. Tam smo se srečali tudi z urednico lovskega glasila Nimrod, dr. Edit Kuhn. Prireditev je bila svojevrstno doživetje, ki ga je mogoče doživeti samo v deželi, kjer vsi, lovci in politiki, z roko v roki trdno stojijo za cilji in ideali, ki so si jih zadali. V prečudovitem okolju je bilo čutiti praznik druženja, povezovanja s tradicionalno madžarsko preteklostjo in s pogledom, zazrtim v prihodnost. 626 Vse je potekalo po napovedanem protokolu. V uvodnem govoru je bil poudarek na lovstvu in ribištvu, nato pa je sledilo bogoslužje v znamenju svetega Huberta, zaščitnika zelene bratovščine. Za tem je sledila slavnostna podelitev najvišjih priznanj zaslužnim osebam s področja lovstva in ribištva. Kot po navadi so tudi tokrat slavnostno zaprisegli mladi lovci in tako skleniili uradni del prireditve. Popoldne je bil kulturno-zabavni del prireditve. Vzporedno so pripravili živahno sejemsko prireditev, kjer so se na različne načine predstavljale njihove lokalne lovske organizacije oziroma lovske družine. Vsi obiskovalci so bili deležni brezplačne pogostitve in pokušnje odličnih madžarskih kulinaričnih specialitet. Sejemski del prireditve je nudil tudi bogato lovsko in ribiško opremo. Delegacija LZS je med dnevnimi dogodki našla priložnost za srečanja in neformalne razgovore z gostitelji, ki jih je z naše strani vodil predsednik LZS mag. Foto: J. Weber Lovski dom Wenckheim, v katerega so madžarski gostitelji nastanili našo delegacijo, ki je bila gostja Lovskega in ribiškega dneva na Madžarskem. D Babno Polje verjetno ni edina LD, ki je dojela, da je treba občasno prevetriti pisne arhive in urediti evidenco članstva. Ker se je po novem Pravilniku o lovskih odlikovanjih izkazalo, da si veliko članov zasluži odlikovanja, smo se v naši družini odločili, da enkrat za vselej uredimo pisne dokumente. V petek, 18. septembra 2015, ko je bil jelenji ruk skoraj na vrhuncu, smo se v lovski koči na Županovem lazu zbrali nekdanji dolgoletni tajnik Borislav Vesel, predsednik nadzornega odbora in komisije za odlikovanja Janez Škrlj, ki je pripravil posebne obrazce, in zdajšnji tajnik Jane Weber, obiskal pa nas je tudi starešina Dragan Vasiljevič. Opravili smo veliko dela in ugotovili, kdo vse si, glede na funkcije, ki jih je kdaj opravljal, res zasluži ustrezno lovsko odlikovanje. Izkazalo se je tudi, da so določena leta slabo evidentirana in da bo treba popisati zgodovino oziroma poiskati desetletja stare dokumente, ki so se morebiti ohranili kje v zasebnih arhivih starih lovcev. Že res, da aplikacija LIS – Lisjak, ki jo lovci uporabljamo v novejšem času, omogoča uspešno sprotno urejanje evidenc, a kaj ko bo naša LD kmalu praznovala 70 let dela in ima za seboj na stotine zapisnikov rednih, volilnih in izrednih občnih zborov, zapisnikov sej upravnih odborov, dopisov ipd. Zato naj bo moj zapis spodbuda tudi drugim družinam, da začnejo razmišljati v tej smeri. Zanamcem moramo omogočiti vpogled v delo starih generacij. Branje zapisnikov je včasih dolgočasno; če pa so urejeni, ponujajo dokaj realno podobo dogajanja v družini nekoč in danes. Uredimo si torej arhive. Tudi nas v babnopoljski družini čaka še nekaj dela, da bo stanje urejeno, a smo z delom vsaj že začeli. Jane Weber, tajnik LD Babno Polje Osrednja dobrodelna prireditev LZS Drugi dobrodelni lovski ples ovska zveza Slovenije je v soboto, 10. oktobra 2015, priredila že drugi dobrodelni ples. V Delavskem domu v Trbovljah se je plesa udeležilo skoraj dvesto L Janez Škrlj (levo) in Borislav Vesel pri urejanju evidence članov LD Babno Polje v lovski koči Županov laz Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA ljudi, ki so se odzvali dobremu namenu organizatorjev. Namenjen je bil namreč zbiranju sredstev za solidarnostni Zeleni sklad LZS, s katerim Lovska zveza Slovenije nudi solidarnostno pomoč svojim lovkam in lovcem oziroma njihovim svojcem v izredno težkih življenjskih situacijah. Lovski zvezi Slovenije je letos pri organizaciji osrednje lovske dobrodelne prireditve na pomoč priskočila Zveza lovskih družin Zasavje. Organizatorji so sredstva zbirali z darovanimi prispevki in dobrodelno dražbo na dogodku. Med udeleženci plesa je bila draž- Razstavljena darovana umetniška dela za dobrodelno dražbo Udeleženci plesa so najprej prisluhnili govorom. za prijazen odziv. Odzvali so se: LD Kresnice, ZLD Gorenjske, občine Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter podjetja AGM Nemec, d. o. o., Nuklearna elektrarna Krško, Eles, d. o. o., GH Holding storitvena družba, d. o. o., KGL, d. o. o., Trgograd, d. o. o., Pomurski sejem, d. d., Biomasa, d. o. o., Žaga - Trbovlje, d. o. o., Metalia, d. o. o., EVJ Elektroprom, d. o. o., Radijator E. U., d. o. o., Zimat, d. o. o., Strojništvo Holc, d. o. o., in ERICo Velenje – Inštitut za ekološke raziskave, d. d. Plemenitemu namenu so pri- ba umetniških del toplo sprejeta in je tudi dobro uspela. Organizatorji so letos zaprosili še številčnejši krog priznanih lovcev umetnikov in podjetij, da bi s svojimi umetninami, različnimi izdelki in finančnimi prispevki (donacijami) omogočili soliden priliv v Zeleni sklad. K zbiranju sredstev v obliki prispevkov in sponzorskih sredstev so povabili številne sponzorje in darovalce, ki se jim na tem mestu tudi iskreno zahvaljujemo Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Vse foto: Ø. Vesel Med uvodnimi govorniki je županja Trbovelj Jasna Gabrič pozdravila dobro sodelovanje z lovci. Marsikoga so zasrbele pete … sluhnili tudi nekateri umetniki in posamezniki, ki so za dobrodelno dražbo prispevali svoja umetniška dela: David Černuta, Ernest Bransberger, Oton Naglost, Bogdan Breznik, Anton in Janez Repnik, Franc Šetina, Jurij Rihtaršič, Katja Bevk, Sely de Brea Šubic, Venceslav Primožič, Zora Kampfer, Andrej Puntar in Branko Žunič. LD Škale je podarila sliko Jožeta Svetine, Jože Meh, starešina LD Muta, pa je podaril sliko Antona Repnika. Steklarna Hrastnik je za dobrodelno dražbo namenila čudovito ročno izdelano skledo, Tiskarna in knjigoveznica Grafika Soča pa komplete knjig. Podjetje Snef. Lov je podarilo številne praktične izdelke, ki so zanimivi za marsikaterega lovca, podjetje Arex pa je pritegnilo dražitelje s pištolo Rex Zero 1. Vinarstvo Mijošek, Peter Bakaršič in kmetija Furlan so prispevali izvrstna vina. Zavod za gozdove Slovenije je za dobrodelno dražbo namenil odstrel jelena, LD Trbovlje odstrel trofejnega srnjaka, LD Hrastnik odstrel muflona lanščaka z mesom, LD Dol pri Hrastniku odstrel gamsa – koze I. starostnega razreda, LD Loka pri Zidanem Mostu pa odstrel gamsa. Dogodek je vsebinsko pove- zovala lovka Irena Vidmar. Kot prve nastopajoče je napovedala rogiste iz društva Lovski pevski zbor in rogisti Trbovlje - Zasavje, ki so jim kasneje sledili še pevci. Zasavski lovski pevski zbor iz Trbovelj deluje neprekinjeno že 37. leto. Pred desetimi leti so se pevskemu zboru priključili še rogisti z imenom revirski rogisti, v letu 2011 pa so se združili v enotno Društvo Lovski pevski zbor in rogisti Zasavje - Trbovlje. Vsako leto zbor sodeluje na občinski reviji pevskih zborov odraslih in prav tako na vsakoletnem Srečanju lovskih pevskih zborov in skupin rogistov. Pevci so na prireditvi med drugim zapeli napitnico Bratje in ob tej priložnosti predsedniku LZS mag. Srečku F. Kropetu izročili leseno gorjačo s privezano stekleničko žganja, ki naj predsednika, kot mu je zaželel vodja društva Stane Bizjak, »greje ob mrzlih jagah«. Zbrane udeležence dobrodelnega plesa so nagovorili tudi predsednik LZS mag. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Zasavje Tomaž Trotovšek, županja Trbovelj Jasna Gabrič in podpredsednik LZS Ivan Malešič. Krope se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so se zbrali na dobrodelnem plesu in so imeli na oblačilih značko – srebrno glavo nemškega ptičarja, ki je v tem letu simbol dobrodelnosti. Postregel je z za marsikoga novim podatkom, da se značko, ki predstavlja lovčevo dobrodelnost, nosi na desni strani oblačila. Predsednik ZLD Zasavje Trotovšek pa je dejal, da so lovci tovariši in imajo čut za dobrodelnost, kar dokazuje tudi zavidljiva udeležba na tem plesu. Posebej se je zahvalil županji Trbovelj Jasni Gabrič za darilo – brezplačen najem dvorane – in prav tako za vso pomoč županoma občin Zagorje in Hrastnik. Županja Trbovelj Jasna Gabrič je nagovorila zbrane in pohvalila dobro sodelovanje z lovci. Povedala je, da dobrodelni ples poteka v trboveljskem hramu kulture. V Trbovljah so ponosni na marsikaj, kar je povezano s kulturo, in napovedala, da bo čez nekaj let podoba mesta lepša tudi v gospodarskem, ne samo kulturnem pomenu. Ob konca govora se je poslovila s tradicionalnim trboveljskim pozdravom: »Srečno!« Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič je predstavil Zeleni sklad ter se javno zahvalil sponzorjem in umetnikom, ki so prispevali svoja umetniška dela ali druge prispevke za dobrodelno dražbo. 627 Z veza lovskih družin Novo mesto je letos od 21. 8. do 23. 8. 2015 že tretjič organizirala tabor mladih z lovci. Prva tabora sta bila na Ojstrem Vrhu, letošnji pa je potekal pri lovskem domu LD Toplice na Pajkežu v bližini Na lovski tabor za mlade (2015) se je prijavilo kar enainštirideset mladih, od katerih se jih je tabora dejansko udeležilo štirideset (enajst deklet in devetindvajset fantov). Veliko zanimanje in udeležba na taboru mladih pričata, da si mladi želijo in potrebujejo takšne oblike druženja in izobraževanja, na drugi strani pa pomeni pohvalo strokovni ekipi, ki tabor organizira, dela kakovostno in ji vsekakor pomeni spodbudo. Tabor mladih je tudi na Pajkežu, tako kot v prejšnjih letih, potekal pod vodstvom strokovnega tajnika Zveze lovskih družin Novo mesto Staneta Gabrijela. Mlade in starše sta sprejela in pozdravila Udeleženci tabora mladih pred bivakom Dolenjskih Toplic. Sprememba kraja se je izkazala kot dobrodošla novost, saj se na tak način tisti, ki se zaporedoma udeležujejo tabora, lahko seznanijo ne le z novimi vsebinami v okviru programa, temveč tudi z novim okoljem, novimi lovci in domačini. Udeležba na letošnjem taboru mladih je sledila pozitivnemu odzivu in zadovoljstvu iz leta 2014, zato je presegla vsa naša pričakovanja. Tako se je število udeležencev tabora tudi letos povečalo, in to skoraj za polovico glede na lani. 628 Foto:N. Jarc Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto Žiga je v dar dobil prvo puško. Foto:D. Gros Ples je odprl predsednik LZS s soprogo, postopoma pa so se jima pridružili tudi drugi plesno razpoloženi pari. Za plesno glasbo in dobro razpoloženje je nato skrbel Ping Pong Band iz Trbovelj, za izborno kulinariko pa Gostilna Čop s kuharskim mojstrom Lojzetom Čopom na čelu. Opolnoči se je dobrodelna dražba končala, podpredsednik LZS in predsednik komisije za dobrodelno dražbo Ivan Malešič pa je vsem udeležencem plesa naznanil, da je dražba odlično uspela, in se zbranim zahvalil, ker so se odzvali klicu na pomoč in se družili z dobrim namenom. Pozval jih je, naj se naslednje leto ponovno udeležijo že tretjega dobrodelnega plesa, ki ga bo organizirala LZS. Jasna Kovačič Siuka Foto:N. Jarc LOVSKA ORGANIZACIJA še podpredsednik Zveze lovskih družin Novo mesto Alojz Dragan, v imenu gostiteljice LD Toplice pa njen starešina Avgust Bučar. Že prvi dan jim je osnove prve pomoči predstavil podpredsednik ZLD Novo mesto Alojz Dragan. Mladi so se naučili, kako ravnati v primeru nesreče v gozdu, ob pikih žuželk, klopov, ugrizih kač … Predavanje na taboru je bilo dobrodošla novost, saj je praktično znanje prve pomoči širšega pomena in zelo koristno za vsakogar. Sledilo je predavanje učitelja Franc Jarc je na koncu tabora udeležencem podelil priznanja. in člana LD Škocjan Marjana Jenka o živalskih vrstah v slovenskih gozdovih, s poudarkom na pticah. O gozdnem rastlinstvu in drevesnih vrstah jih je poučil univ. dipl. inž. gozdarstva Marjan Grah. Mladi so takoj in očitno postali bolj pozorni na ptice in drevesne vrste, ki so jih obkrožale na taboru. Dve uri na dan so namenili opazovanju živali. Opazovanje je potekalo zvečer, ko divjad izstopa iz gozda. Skupaj so našteli kar šestdeset živali različnih vrst. Tako so imeli nekateri prvič priložnost v živo opazovati določene živali. V skupine so bili razdeljeni glede na starost; starejši otroci so živali spremljali iz opazovalnice. Opazovanje so vodili lovci LD Toplice: Slavko Kristan, Branko Križe, Igor Nardin, Bojan Pirc, Slavko Gorše, Avgust Bučar in Ivan Poreber. Otroci so si ogledali tudi izobraževalni video o živalih v slovenskih gozdovih in tako spoznali tudi tiste živali, ki jih med taborom sicer ne bi videli. Živali so tudi sami posneli s samosprožilno kamero, ki so jo v gozdu pustili nastavljeno čez noč. Živali niso le opazovali, pač pa so njihovo prisotnost v gozdu ob pomoči lovke mag. Darje Gros poskušali razbrati iz sledi, ki so jih pustile za seboj (odtisi v blatu, iztrebki in obgrizene rastline). Iz njih niso poskušali razbrati le, ali so skozi opazovano območje hodile ali ne, ampak tudi v kolikšnem številu in katera vrsta jih je pustila. Darja je za mlade pripravila še druge aktivnosti in jim predavala o preživetju v naravi. Zato so se mladi v času tabora naučili nekaj uporabnih vozlov in kako si iz materialov, ki so jih sami našli v gozdu, postaviti bivak. Znanje o gozdnih sadežih in zdravilnih rastlinah je na mlade prenesel Anton Perko. Med drugim so se seznanili tudi, katere zdravilne rastline nam lahko pomagajo pri različnih zdravstvenih težavah, kateri gozdni sadeži so užitni in kateri strupeni. Z risanjem so nato morali na papir prenesti svoje znanje o videzu in drugih značilnostih rastlin in živali, ki so jih spoznali. Zelo zanimiv del tabora je bila tudi predstavitev lovske kinologije, za kar so poskrbeli Žarko Krese, Peter Lavrič in Željko Hohnjec, ki so obiskali tabor s svojimi lovskimi psi. Otrokom so pokazali različne zanimive vaje in ukaze, ki jih že dobro poznajo njihovi psi, nato pa so lovcem pri vajah lahko pomagali tudi otroci. Lovci so mlade učili streljati z lokom, zračno puško in malokalibrsko puško, nato pa so se pod nadzorom lovcev lahko sami preizkusili v streljanju na tarčo. Na zaključku tabora, ki je bil v nedeljo popoldne, so se zbrali vsi lovci, ki so sodelovali na taboru, mladi ter njihovi starši in svojci. Za prijetno vzdušje ob zaključku so poskrbeli harmonikarji ZLD Novo mesto. Vse tri dni je bil na taboru Stane Gabrijel, ki je budno skrbel tudi za prehrano mladih. Vse tri dni so za varnost otrok in nadzor skrbeli: Anton Perko, Darja Gros, Franc Pintar, Ivan Hodnik in Žiga Gros. Žigu, trikratnemu udeležencu tabora in zdaj že lovskemu pripravniku, je Stane Gabrijel ob zaključku in v zahvalo za trikratno udeležbo poklonil prvo puško. Ob obdaritvi mu je položil na srce, naj orožje uporablja lovsko pravično in naj bo kot lovec in član lovske organizacije predvsem človek, ki skrbi za naravo in divjad. Žiga je uspešen tudi na drugih področjih, saj je letos končal srednješolsko izobraževanje in postal zlati maturant. Na zaključku je predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc poudaril pomen preživljanja prostega časa mladih v naravi in veliko vrednost seznanjanja z naravovarstvenimi vsebinami. Vsakemu udeležencu je izročil priznanje za udeležbo, za spomin na tretji tabor Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA pa so dobili tudi lovsko majico. Oboji, organizatorji in mladi, so izrazili željo, da bi se naslednje leto, če bo le mogoče, spet srečali na taboru. Dogajanje na taboru je vse tri dni spremljal snemalec, zato je nastal dobre pol ure dolg videofilm, po katerem se bodo mladi lahko še dolgo spominjali tabora. Nina Jarc Drugi tabor mladih LZ Maribor K ot smo zapisali v program dela za štiriletno mandatno obdobje, da bomo veliko pozornosti namenili izobraževanju in promociji lovstva med mladimi, smo tudi letos v septembru v okviru Lovske zveze Maribor organizirali drugi tabor mladih. Potekal je na pogorju Boča, gostiteljica pa je Predavanja za vse so bila v lovskem domu LD Poljčane. bila LD Poljčane. Vse je potekalo v sodelovanju z lokalno Osnovno šolo Poljčane. Namen tabora je bil seznaniti mlade udeležence s poslanstvom lovstva. Dandanes dejavnost lovcev ni več samo poseganje v populacije divjadi z odstrelom in delo v lovišču. Lovstvo je postalo posebna oblika znanosti, s strokovnim, t. j. sonaravnim upravljanjem z divjadjo, in varstvo narave, ki je naše glavno poslanstvo in cilj. Enodnevni tabor je potekal v soboto, 26. septembra 2015, udeležilo pa se ga je devet osnovnošolk in dvanajst osnovnošolcev iz OŠ Poljčane v spremstvu ravnateljice mag. Francke Mravlje in dveh razredničark. Po jutranjem okrepčilu s čajem in krofi je dnevni red lovskega tabora predstavil Borut Mithans, podpredsednik LZ Maribor, ki je skrbel tudi za usklajevanje pro- skega orožja in opreme (Bojan Urbančič), Delo lovcev v lovišču (lovci LD Poljčane),Izvajanje lova (lovci LD Poljčane), Predstavitev Foto: M. Gselman Udeleženci tabora mladih z OŠ Poljčane: Lorena, Kaja, Ema, Špela, Neli, Rosana, Zala, Mika, Evita, Gal, Tomaž, Vasja, Davor, Aleš, Romando, Nejc, Aljaž, Blaž, Miha, Andraž in Tilen jega dela smo učence razdelili v štiri skupine, ki so se izmenjevale na posebej zanje pripravljenih predavanjih oziroma delavnicah. Del predavanj je bil v prostorih lovskega doma, drugi del pa v obliki delavnic na terenu v okolici lovskega doma. Predstavili smo jim pet sklopov s področja lovstva in jim skušali prikazati lov in lovstvo v širšem pomenu besede. Teme so bile: Varstvo narave, razlogi in pomen varstva (Ivan Žižek), Kratka zgodovina in vloga sodobnega lovstva (Ivan Žižek), Lovska kultura (lovski pevski zbori, lovski rogisti, lovska založniška dejavnost (Rudi Majer, Jože Želj, Roland Apohal), Lovska kinologija (skupine in pasme lovskih psov), Praktični prikaz dela lovskih psov (Marjan Gselman), Lovsko strelstvo (predstavitev lov- Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 grama in nemoten potek tabora. Nato so sledili pozdravi starešine LD Poljčane Toma Kovačiča, predsednika LZ Maribor Marjana Ena izmed tematskih delavnic Gselmana in nato še ravnateljice OŠ Poljčane mag. Francke Mravlje. Zaradi učinkovitejšega in laž- poklica gozdar – lovec (Mateja Kišek, lovka LD Poljčane), Lovska kulinarika (lovci LD Poljčane, Naravoslovna fotografija in videosnemanje (Darjan Vesenjak, Marjan Gselman), Logistika (Božidar Kunej, tajnik LZ Maribor). Lovci LD Poljčane so predstavili biotehnična dela in opravila lovcev v lovišču, način lova, divjad na pogorju Boča, za kar je poskrbel Zvonko Drozg. Lovka Mateja Kišek jim je predstavila delo poklicnega gozdarja in gozdarskega tehnika, kar bo mladim v zadnjem razredu OŠ morda pomagalo pri lažji odločitvi o nadaljnjem srednješolskem izobraževanju. Lovsko kulinariko, pripravo divjačinskega golaža so predstavili: Emerik Subotič, Sandi Polanec in Renato Vovk. Golaž so pripravili iz mesa srnjadi ter poljčanske specialitete iz mesa muflona z Boča, ob golažu pa so postregli kuhan krompir. Dokaz, da je bila jed mladim všeč, je bil kmalu izpraznjen kotliček. Borut Mithans, vodja lovskega tabora mladih LZM, in predsednik Marjan Gselman sta na koncu tabora OŠ Poljčane ter LD Poljčane izročila pisno zahvalo LZM za pomoč in sodelovanje pri izvedbi lovskega tabora. Vsi sodelujoči učenci so prejeli pisna potrdila o udeležbi na lovskem taboru, spominske kape območne LZ Maribor, pisalne bloke s pisalom ter igralne karte Črni Peter, ki jih je darovala LZS. Po skupinskem fotografiranju so se učenci s spremljevalkami vsi navdušeni in z novimi spoznanji o lovstvu zahvalili organizatorjem tabora za vse znanje, ki so si ga pridobili, ter se odpravili v OŠ v Poljčane. Predavatelji LZM pa so se zahvalili predstavnikom gostiteljice, LD Poljčane, za gostoljubje in pomoč pri organizaciji tabora. Na LZM ocenjujemo, da slovensko lovstvo na vsak način potrebuje podmladek. Organizacija in izvedba takšnih in podobnih taborov ter različnih srečanj lahko veliko pripomore, da mlade na nevsiljiv način pritegnemo v naše vrste, saj se po naših izkušnjah večina v soglasju s starši rada odzove povabilu. S to mislijo smo sklenili drugi tabor mladih LZM in se z novimi idejami že začeli pripravljati na organizacijo naslednjih dveh taborov v letu 2016: organizirali bomo spomladanskega v LD Fram in jesenskega v LD Kamnica. Marjan Gselman 629 LOVSKA ORGANIZACIJA Pokaæi svojo lovsko izkaznico! Nadaljujemo z objavljanjem podjetij, ki so z LZS sklenila pogodbo, na podlagi katere bodo vsakemu članu LZS, ob predložitvi veljavne lovske izkaznice, omogočili nakup lovskih potrebščin in opreme (oz. uslug) z določenim popustom. Na tej strani bomo objavljali vsa nova podjetja s sklenjeno pogodbo, s spiska pa opuščali nekatera podjetja, ki so to storila že pred časom. Popoln spisek vseh podjetij je vsakomur dostopen na spletnih straneh LZS: http://www.lovska-zveza.si. Popust naj ne bi bil manjši od 5 %, v Lovcu pa bomo objavljali spisek 25–30 zadnjih podjetij, ki so pogodbo o sodelovanju z 10 % ali višjim popustom za naše člane podpisala v zadnjem času. Prodajna mesta teh podjetij bodo označena z nalepko, ki jo vidite na fotografiji. Ker želimo v akcijo pritegniti čim več podjetij, prosimo vse naše člane, da na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si sporočite imena novih podjetij, ki bi jih zanimala sklenitev take pogodbe. Želimo si, da nam naša lovska izkaznica na tak način omogoči neposreden prihranek pri nakupih! LZS Stanje: 15. 11. 2015 Podjetje POGODBE ZA POPUSTE blago in storitve % popusta Zavod Dežela Kranjska, Dunajska 106, 1000 Ljubljana Lovsko-ribiški slovar, faksimile in biblijofilska izdaja faksimila 10 PREPARATORSTVO, Miran Sušec, s. p., Podgorje 32, 2381 Podgorje Preparatorske storitve 15 BHS hitri servis, Bojan Ovčjak, s. p., Vrhe 63, Slovenj Gradec Storitve in material iz programa BHS 15 RTV SERVIS, Marjan Kapela, s. p., Kočevska cesta 13, Dolga vas, Kočevje Baterijske svetilke Led lLenser, daljinski upravljavci 5 Pašni aparati 12 V ali 220 V 8 Baterijski vložki in akomulatorji, polnilci in usmerniki 5 do 15 Tv-LCD, LED zasloni na 12V, DVBt in sat sprejemniki, antenski material, kabli 5 GOSTILNA AJDA David Žunko, s. p., Ptujska c. 14, Gornja Radgona Malice, kosila, jedi po naročilu, popust za skupine, nočitev in pijače 10 EUROSAN, d. o. o., Nove Fužine 49, LJUBLJANA Popust za gotovino na vse blago - popusti se ne seštevajo 10 GORNIK, Mojca Mohorič, s. p., Gorenja vas - Reteče 36, Škofja Loka Aktivno perilo, hlače, jakne, puloverji, jope, flisi, srajce in dodatki GORNIK 10 DOGMANIA, d. o. o., Bojanji Vrh 22, 1295 Ivančna Gorica Oprema 15 Kozmetika in insekticidi 12 Hrana in poslastice 10 DB vrata, okna, zimski vrtovi, Damjan Brajnik, s. p., Notranja vrata 10 Nasipna ul. 2a, Benedikt PVC, ALU, LES – okna, vrata, zimski vrtovi, senčila 5 Frizerski salon Tina, Martina Kraševec, s. p., Tomišelj 1, 1292 Ig Striženje las 5 LUR, Poslovno svetovanje, d. o. o., Peričeva 21, Ljubljana Računovodske storitve, poslovno-svetovalne storitve 20 Implementacija in podpora pri uporabi programa Pantheon 20 BIFE KREVS, Tomaž Krevs, s. p., Podgorska cesta 103, 2380 Slovenj Gradec Pijača 10 JUPITRA, poslovni inženiring, d. o. o., Motnica 7a, 1236 Trzin Izdelki za filtiranje vode v spletni trgovini www.moja-voda.si 10 Rezervni deli za izdelke (filtrni vložki) 8 KONFIN, d. o. o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale Geodetske storitve 15 DJ STANE - STANE ČRVIČ, s. p., Bratuževa ulica 14, 5290 Šempeter Vsa hrana in oprema za pse, razen znamk ORIJEN ACANA IN K9JULIIS, 10 Trgovina za male živali FENIX v Tolminu in Novi Gorici za plačilo v gotovini USLUGA NOVO MESTO, d. o. o., Tržaška 10, 8000 Novo mesto Kemično čiščenje, pranje in šiviljska popravila vseh lovskih oblačil in pripomočkov 10 POT USPEHA, izobraževanje Željko Hohnjec, s. p., Odvajanje od kajenja in alkohola in drugih odvisnosti 15 Občice 25, Dolenjske Toplice GRAD-ART, d. o. o., Podmilščakova 11, 1000 Ljubljana Projektiranje novogradenj, rekonstrukcij in sanacij objektov 15 Svetovanje, nadzor in inženering v gradnji 10 KARBO - Renata Kerec, s. p., Partizanska cesta 35, 2230 Lenart Krovska in kleparska dela - prekrivanje streh in izdelava fasad s paneli 10 Vsa gradbena in tesarska dela ter dobava in montaža stavbnega pohištva 10 DeCARNIS, d. o. o., Vipavska cesta 12, Nova Gorica Pasja hrana adult, light, puppy in stone cricks plus 10 BORIS TERČIČ, s. p., Mehanika in keramika, Zagomila 1, 5210 Deskle Servis in popravila traktorjev 15 Storitve s kmetijsko in gozdno mehanizacijo 10 Olja in rezervni deli za traktorje 5 SILVAPRODUKT, d. o. o., Dolenjska cesta 42, 1000 Ljubljana Silvanolin 15 TAXI CENTER, Anna Majnik, s. p., Avto taxi prevozi 20 Kromberk, Pod Škabrinelom 16, Nova Gorica Avtomehanične in vulkanizerske storitve ter optična nastavitev podvozja 10 VALDEK, d. o. o., Salon pohištva, Movže 37, 2382 Mislinja Jogi vzmetnice in omarice za čevlje 10 Kuhinje, sedežne garniture, regali, spalnice, gard. omare, mize, stoli, otroške sobe 5 VETERINARSKA AMBULANTA GABER, Kidričeva 1, Litija, Vse veterinarske storitve, razen cepljenj 10 Veterinarstvo Eva Lesjak, s. p. HERBAS, Jasmina Avbar, s. p., ŠmarješkeToplice 117, 8220 Šmarješke Toplice Skinners profesionalna hrana za lovske pse 10 BIO PTS, proizvodnja, trgovina, storitve, d. o. o., Zgor. Grušovlje 16, 3311 Šempeter Ogrevalna tehnika iz ponudbe BIO PTS, d. o. o. 5 do 15 ZALAZNIK, d. o. o., Pot čez gmajno 89, 1000 LJUBLJANA Akumulatorji za osebna in tovorna vozila 15 GORENJE STUDIO, d.o.o., Bračičeva 39, 1239 Ljubljana Črnuče Mali gospodinjski aparati in posoda 20 trgovine v Ljubljani, Velenju, Mariboru, Kopru in Murski Soboti Grelne in hladilne naprave 15 Kuhinje (dodaten popust na akcijske cene) 5 INGENIUS, Tihomir Matijević, s. p., Tržaška 204, 1000 Ljubljana - spletna prodaja Tečaji preživetja v naravi 20 Kompleti za preživetje 15 Lovska oblačila 10 Noži, loki in pihalniki 9 SOVEN, d. o. o., Mariborska cesta 48, Selnica ob Dravi Lovske nadkolenke in podkolenke, lovske kape, rokavice in šali 10 Naravna posteljnjina, odeje, nadvložki in vzglavniki 15 630 Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA lovskem izpitu tečajnikom, ki so letos pod okriljem LZ Koper opravili lovski izpit ter javno podpisali Zaprisego o spoštovanju določil Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slavnostna podelitev potrdil in podpisovanje Zaprisege sta bila takoj po uradnem odprtju sejma v soboto, 3. 10. 2015. V veliko čast nam je bilo, da nas je v uvodnem delu nagovoril predsednik LZS mag. Srečko F. Krope, predsednik LZ Koper Fabio Steffe pa je predstavil naše poslanstvo in vse temeljne dejavnosti, ki jih LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre G lede na lanski pozitivni odziv obiskovalcev, predvsem otrok, na našo krstno predstavitev, ki smo jo pripravili na sejmu z naslovom Dnevi kmetijstva Slovenske Istre, smo se pri Lovski zvezi Koper odločili, da bomo tudi letos predstavili svojo lovsko dejavnost na sejmu, ki ga redno obišče okrog 15.000 Nagovor predsednika LZS mag. Srečka F. Kropeta; v ozadju LPZ Dekani in praporščaki LD. obiskovalcev. Lovci z Obale namreč vedno pogosteje opažamo, da širša javnost, še posebno otroci, zaradi sodobnega mestnega načina življenja vse bolj izgubljajo stik z naravo, prostoživečimi živalmi (divjadjo) in tudi pozitivno mnenje do lovcev. Vse skupaj se odraža z vse manjšim zanimanjem za vključevanje mladih v zeleno bratovščino. Organizator omenjenega sejma ter Mestna občina Koper sta prisluhnila našim željam. S starešinami lovskih družin, ki so članice LZ Koper, smo se namreč dogovorili, da bomo svojo letošnjo predstavitev nadgradili z javno izročitvijo potrdil o opravljenem Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Foto: V. Prodan Skupinska fotografija letošnjih novih lovcev in lovk s predsednikom LZ Koper, izpitno komisijo in strokovnim tajnikom. opravljamo lovci v javnem interesu. V svojem govoru je največji poudarek namenil izobraževanju, predvsem zahtevnim pogojem za opravljanje lovskega izpita. Nato je bila slavnostna podelitev potrdil o opravljenem lovskem izpitu, ki so jih našim tečajnikom izročili predsednik Srečko F. Krope, Fabio Steffe, dr. Livio Jakomin, predsednik Izpitne komisije za lovski izpit pri LZ Koper in Janko Brezovnik, mag., predsednik Komisije za izobraževanje pri LZ Koper. Na pomoč nam je priskočila tudi predstavnica Društva slovenskih lovk Ivica Kocjančič. Po podpisu Zaprisege Etičnega kodeksa slovenskih lovcev so tečajniki prejeli še simbolično darilo v obliki kape z logotipom LZ Koper, ki jih bo spominjala na omenjeni dogodek. Slavnostni pridih prireditvi so dodali praporščaki vseh LD, članic LZ Koper, ter Lovski pevski zbor Dekani pod vodstvom prof. Antona Baloha s pevskimi nastopi. O visoki kakovosti našega pevskega zbora priča dejstvo, da je s svojim nastopom popestril tudi uradno odprtje sejma. Letos smo lovci posebno pozornost namenili ureditvi razstavnega prostora, kjer smo na več kot desetih kvadratnih metrih pedstavili življenjski prostor in divjad, ki živi na območju Slovenske Istre. V ozadju smo predvajali filme o lovski kinologiji in divjadi, na stojnici pa ponudili brošure, različno literaturo, predvsem pa glasila številke Lovca, ki nam jih je posebej za to priložnost namenila LZS. Ves čas sejma so obiskovalci od prisotnih lovcev lahko dobivali vse potrebne informacije. Največ zanimanja je bilo za podatke o posameznih živalih in informacije glede preprečevanja škode od divjadi na kmetijskih površinah. Da je bila predstavitev naših Na razstavnem prostoru LZ Koper je bilo veliko zanimanje obiskovalcev za lovsko dejavnost. lovcev in naše dejavnosti več kot uspešna in pozitivno sprejeta, so potrdili tudi obiskovalci in strokovna komisija, ki so ocenili, da je bil razstavni prostor LZ Koper na letošnjem sejmu – med več kot 120 stojnicami – najlepše urejen! Tako smo tudi sodelujoči lovci dobili zadoščenje ob ugotovitvi, da je bil ves vloženi trud poplačan. Pri obiskovalcih smo se zapisali kot požrtvovalni varuhi narave in divjadi. Vedran Prodan Dvanajsto lovskokulturno sreœanje na Koroøkem Dobro obiskana prireditev v Mislinji a trenutke je bila letošnja lovska jesen na Koroškem dokaj lovsko-politično aktivna, a obenem tudi kulturno obarvana. Če bi koroški lovski funkcionarji, ki so ali še delujejo v organih Koroške lovske zveze (KLZ), predvsem pa člani Komisije za lovsko izobraževanje, kulturo, odlikovanja in stike z javnostjo (IKOM) sledili in verjeli neresnični vsebini odprtega pisma, ki je zakrožilo, zagotovo ne bi bilo kulturnega dogajanja. Tako pa je bilo 23. oktobra spet tradicionalno srečanje tamkajšnjih lovskih pevcev in rogistov. Če je (užaljeno in izrazito maščevalno) pisarjenje koroškega lovca mogoče (tudi) zaznamovalo letošnjo volilno lovsko kampanjo na Koroškem, je nekaterim to za gotovo bolj škodilo, kot koristilo, pa je, to je treba posebej poudariti, vsekakor le koristilo in dalo še večji navdih tamkajšnji lovski kulturi. Vem, da se nekateri sprašujete, kaj je imelo letošnje kulturno srečanje v Mislinji skupnega z omenjenim odprtim pismom. V njem je namreč avtor, koroški lovec, po dolgem in počez neopravičeno žigosal, poniževal in kritiziral delo in funkcionarje kar vseh komisij KLZ in povrhu vsega še za več let nazaj. Še dobro, da se tamkajšnji lovski kulturniki niso pustili zmesti in da uspešno delujejo naprej po sprejetem programu. Prav dvanajsto Srečanje lovske kulture na Koroškem – pod tem naslovom se bodo odslej srečevali koroški lovski pevci, rogisti, vdove pokojnih koroških lovcev in lovci več kot 75 let –, je dokazalo, kako trdna in složna je še vedno koroška lovska kultura. Tudi zaradi nekaterih posameznikov, ki so imenovani v pismu, preostali pa smo se vsaj prepoznali, saj smo Z 631 LOVSKA ORGANIZACIJA Sreœanje predstavnikov lovskih druæin ZLD Zasavje in Policije V Letošnje tradicionalne osrednje lovske kulturne prireditve v Mislinji z bogatim in pestrim programom se je udeležilo več kot tristo obiskovalcev. Plaketo KLZ je iz rok predsednika Dušana Leskovca prejel tudi najstarejši koroški lovec, 95-letni Ivan Knez, član LD Muta. ski koktajl, ki so ga dobri dve uri »mešali«: Rogisti LD Zeleni vrh, Rogisti LD Muta, Lovski pevski zbor LD Škale, Lovski oktet LD Peca - Mežica, Folklorna skupina Majsterski, Humoristična in glasbena skupina Kar bo, pa bo, Kvartet Grče ter Marija Joksimović, vdova prevaljskega lovca in sestra koroškega pesnika Stanka Grla, ki je prebrala bratovo pesem, je bil »postrežen« tudi posebej vabljenim gostom: Avgustu Reberšaku, predstavniku LZS, Maksimiljanu Arniču, podpredsedniku SK - ZLD Celje, Borutu Mithansu, podpredsedniku LZ Maribor, Mirku Kumru - Fricu, predsedniku Kluba prijateljev lova iz Celovca in njegovim zvestim prijateljem, županu mislinjske občine in tudi starešini LD Dolič Bojanu Borovniku ter seveda tudi predsedniku, strokovnemu tajniku in predsedniku komisije IKOM Koroške lovske zveze Dušanu Leskovcu, Francu Prazniku in Boštjanu Verdineku. O pomenu slovenske lovske kulture in tradicionalnih srečanj so opozoril vsi trije govorniki: KLZ je ob tem lovskem druženju v Mislinji nekaterim svojim najstarejšim članom izročila lovska priznanja – pisno priznanje KLZ so prejeli: Alojz Čas (letnik 1930) iz LD Bukovje, Alojzij Duler (1930) iz LD Slovenj Gradec, Emil Germadnik (1933) iz LD Bistra, Ludvik Gomboc (1933)iz LD Slovenj Gradec, Ladislav Kanovnik (1939) iz LD Dolič, Štefan Štern (1936) iz LD Peca – Mežica in Jožef Žvikart (1935) iz LD Bukovje. Znak KLZ so prejeli: Jakob Forstner (1933) iz LD Peca – Mežica, Martin Krajnc (1931) iz LD Orlica, Gabrijel Kremzer (1939) iz LD Zeleni vrh, Franc Rihter (1936) iz LD Mislinja, Maksencij Topler (1935) iz LD Zeleni vrh, Anton Turičnik (1932) iz LD Mislinja in Maksimiljan Zajamšek (1934) iz LD Mislinja. Plaketo KLZ pa so prejeli: Ivan Knez (1920) iz LD Muta, Ignac Merkač (1929) iz LD Golavabuka, Štefan Podjavoršek (1937) iz LD Dolič in Oto Skobir (1933) iz LD Mislinja. 632 Foto F. Rotar v organih KLZ pošteno in odgovorno delovali več kot desetletje. Očitno vsem to ni bilo všeč in jim verjetno tudi nikoli ne bo! Toda koroško lovstvo deluje odgovorno, pregledno in prepoznavno, kar je pokazala tudi udeležba na kulturnem dogodku! V večnamenski prireditveni dvorani Poslovnega centra Lopan, nad trgovino Tuš v Mislinji, se je namreč zbralo več kot tristo nastopajočih, gostov, vdov pokojnih lovcev, starejših lovcev in lovskih žena. Tudi letošnji bogat, pester in izbran kulturni program je v sodelovanju s člani komisije IKOM pripravil in vodil član UO KLZ in starešina LD Libeliče Marko Kogelnik. Glasbeni koroški lov- Avgust Reberšak, Bojan Borovnik in tudi slavnostni govornik Dušan Leskovec, ki je med drugim dejal: »Tudi takšne lovske prireditve so eden od načinov, da lovci pokažemo javnosti svojo bogato lovsko kulturo, ki jo že desetletja dolgo negujemo. Prav kultura je vedno bolj pomemben dejavnik tudi pri pridobivanju in vračanju ugleda ter spoštovanja naši slovenski lovski organizaciji. Hkrati pa ob takih dogodkih vsaj za trenutek pozabimo na vsakdanje tegobe in skrbi.« Navedel je nekaj statističnih podatkov: da je na Koroškem kar 138 lovcev, starih od 75 do 95 let, med katerimi je najstarejši Ivan Knez, član LD Muta (letnik 1920), da je dvajset lovcev, ki delujejo v zeleni bratovščini 60 let in več, in kar potrjuje ugotovitev, da lovci na Koroškem živijo dolgo in bogato lovsko življenje. Kljub temu je v letu 2014 umrlo trinajst koroških lovcev. Med njimi, avgusta letos, v svojem 89. letu tudi častni član LD Prežihovo - Kotlje in priljubljeni in nadvse spoštovani pevovodja Lovskega okteta Matevž Mitja Šipek. Tradicionalno lovsko prireditev v Mislinji so organizirali z izdatno pomočjo mislinjske občine, LD Mislinja, LD Dolič in LD Golavabuka in še nekaterih sponzorjev. Svoj prispevek so dodali tudi nekateri koroški lovci: Tadej Jurač iz LD Orlica in Dušan Horvat, ki sta poskrbela za ureditev scene prireditve. Za hrano, pijačo in postrežbo so poskrbeli mesar Srečko Zajamšek, član LD Mislinja, in petnajst lovskih pripravnikov, pa tudi koroški Ansambel Duo, ki je poskrbel za plesno glasbo. Uspešno poslanstvo in razvoj lovske kulture na Koroškem zaželimo lovcem - kulturnikom tudi v letu 2016! Franc Rotar prostorih Občine Litija je Tomaž Trotovšek, predsednik ZLD Zasavje, 17. 9. 2015 sklical sestanek predstavnikov lovskih družin iz ZLD Zasavje s predstavniki Policije. Pobudo za sestanek je dala Policijska uprava (PU) Ljubljana z namenom, da bi na srečanju obravnavali teme oz. problematiko, ki zadeva delo Policije in naloge oz. poslanstvo lovskih organizacij, še posebno lovskih čuvajev. Predlagane teme, težave in vprašanja so LD že predhodno posredovale vodstvu ZLD Zasavje oz. PU Ljubljana. Sestanka so se od triindvajsetih družin ZLD Zasavje udeležili predstavniki šestnajstih LD, in sicer LD Čemšenik, LD Dobovec, LD Dole pri Litiji, LD Gabrovka, LD Ivančna Gorica, LD Kresnice, LD Mlinše, LD Moravče, LD Podkum, LD Polšnik, LD Pugled, LD Šentlambert, LD Šmartno pri Litiji, LD Trbovlje, LD Vače in LD Zagorje. Policijo so zastopali predstavniki policijskih postaj (PP), ki zajemajo območje ZLD Zasavje (PP Litija, PP Ljubljana - Moste, PP Domžale, PP Trbovlje, PP Hrastnik, PP Laško, PP Grosuplje in PP Zagorje) in policijska inšpektorja PU Ljubljana Dejan Baša in Ludvik Kastelic ter lovski inšpektor Janez Glavač. V razpravi sta sodelovala in podala ustrezne odgovore na postavljena vprašanja tudi pomočnik komandirja PP Litija Gorazd Sinjur ter pomočnik komandirja PP Grosuplje Peter Preinfalk (oba sta tudi lovca). V konstruktivni razpravi so se navzoči strinjali, da je za uspešno preprečevanje nesprejemljivih pojavov zelo pomembno dobro medsebojno sodelovanje, skupen pristop že na terenu oziroma na lokalni ravni, med posameznimi lovskimi družinami, lovskimi čuvaji, lovskim inšpektorjem in policisti – predvsem z vodji posameznih policijskih okolišev (po starem t. i. sektorskimi policisti). Lovski inšpektor je odgovoril na določena vprašanja, ki se nanašajo na vlogo in naloge lovskega čuvaja in lovskega inšpektorja. Njune naloge se ponekod prekrivajo, zato mora biti v interesu obeh, da medsebojno sodelujeta (primeri: nepravilna in časovno nesprejemljiva uporaba kmetijske Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVEC GLASILO LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE REVIJA ZA LOVSTVO, LOVSKO KINOLOGIJO IN VARSTVO NARAVE XCVIII. LETNIK UREDNIK BORIS LESKOVIC LJUBLJANA, 2015 Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 633 Kazalo XCVIII. letnika – 2015 Uvodnik: Avbar, Bojan: Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Breitenberger, Bojan: Nad lovsko strelstvo se ponovno zgrinjajo oblaki . . . . . . . . . . . Bradač, Lado: Po prsku … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kene, Franc: Kaj pa naša lovska kultura? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad: Pred novimi volitvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad: Veseli smo tudi vaših mnenj in predlogov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: O delu LZD v letu 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Kaj puščamo za seboj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Malešič, Ivan: Mandat se izteka, kako naprej? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokorny, Boštjan: Spremembe so sestavni del življenja, ne zavračajmo jih nekritično . Šumak, Janez: Ko komisija za lovsko kinologijo končuje svoj mandat … . . . . . . . . . . 184 608 428 124 360 4 244 548 488 64 300 Iz dnevnega tiska: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6, 66, 125, 186, 245, 302, 362, 430, 490, 550, 610. Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2014: 187, Programi spremljanja in izkoreninjenja bolezni pri divjih živalih v letu 2015: 431, Mnenja in predlogi: Avbar, Bojan: Lovske izkaznice – podaljšanje in preklic veljavnosti (2) . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Divjad v ujetništvu – nerešena težava, ki še vedno terja ustrezno rešitev! Avbar, Bojan: Lovstvo in svetost življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Berce, Marko: Po jelenjadi usekaj! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černač, Janez: Naše sobivanje z medvedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kumelj, Marjan: Košute še vedno »svete krave«, teleta za odstrel? . . . . . . . . . . . . . . . Osrajnik, Edvard: Nujno spet združiti vse dejavnosti v prid varstva habitatov prostoživečih živali! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pokorny, Boštjan: Pripis uredništva - Učinkovito upravljanje parkljaste divjadi, kazalniki in plenilci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rajčević, Božidar: Učinkovito upravljanje parkljaste divjadi, kazalniki in plenilci . . . . . Toš, Marjan: Kako dolgo še »povprek in počez?« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Grmišče in remize (znova) v plamenih, vodotoki pa goli – bo kdo že končno ukrepal? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Pri sosedih pa ni gorelo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zupančič, Miran: Povezovanje – sodelovanje – usklajevanje! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Članki in razprave: Ambrožič, Ivan, Mahne, Marko: Zbiranje, odstranjevanje in uporaba živalskih stranskih proizvodov ter pogoji za krmljenje prostoživečih živali . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: 4. oktober – dan boja proti mučenju živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bernik, Rajko: Kmetijska tehnika in prostoživeče živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bernik, Rajko: Poljski zajec in druga mala poljska divjad ter obnovljivi viri energije . . . Bolčina, Gregor: Razstava najmočnejših lovskih trofej (2015) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Božič, Milan: Vetrne elektrarne na Poreznu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bren, Andrej: Ugriz strupene kače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Že od nekdaj gospodarji gora – lovci gamsarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Storimo več za varnost lovcev in lovskih gostov v loviščih! . . . . . . . . . . Erhatič Širnik, Romana: Koristi vidre: plemenito krzno, postna jed in še talija . . . . . . . Hafner, Miran: Poletna dela v lovišču . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hafner, Miran: Značilnosti krmišč in krmljenje divjadi v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hafner, Miran, Černe, Blaž: Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hodnik, Gregor: Domače preizkušanje/testiranje lovskih krogel . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hodnik, Gregor: Ciljna balistika ali učinek lovske krogle na cilju . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jonozovič, Marko: Letni načrti za lovskoupravljavska območja za leto 2015 . . . . . . . . Krofel, Miha in skupina avtorjev: Povozi medvedov na cestah in železnicah . . . . . . . . Krže, Blaž: Divji prašiči – premalo znani znanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Večji napredek dosežen pri varstvu vrst kot pri varstvu habitatov . . . LIFE DINALP BEAR: Projekt celovitega upravljanja in varstva medveda v severnih Dinaridih in Alpah – LIFE DINALP BEAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marenče, Miha str.: Živalski svet naših gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pičulin, Igor: Tri ure za izdelavo in postavitev enostavne visoke lovske preže . . . . . . . Pokorny, Boštjan in skupina avtorjev: (Sive) vrane v urbanem okolju . . . . . . . . . . . . . Potočnik, Hubert: Štetje skrivnostnih »gozdnih duhov« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna, Leskovic, Boris: Sedmi Slovenski lovski dan . . . . . . . . . . . . . . Skrbinšek, Tomaž in skupina avtorjev: Medvedi in genetika – novi izzivi za novo desetletje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stergar, Matija, Jonozovič, Marko: V zdajšnjih razmerah šakala pri nas ni dovoljeno loviti! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Škrlj, Janko: Projekt za ponovno oživitev populacije divjega petelina v Gorskem Kotarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Škrlj, Janko: Stanje divjega petelina v severnih Dinaridih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šuler, Goran: Vožnje v naravnem okolju – uporabimo pač, kar je mogoče . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Ne dovolimo si neukrepanja v primerih neetičnega vedenja posameznikov do živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vengušt, Gorazd, Žele, Diana: Spremljanje zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Štefan: Iz gozda do vilic – pravilno ravnanje za zdravo divjačino . . . . . . . . . . . . 634 508 127 127 8 247 305 432 495 492 188 367 311 133 377 256 372 16 251 439 616 197 559 255 612 14 504 500 9 379 73 194 307 434 433 137 502 364 494 129 317 Po lovskem svetu: Flajšman, Katarina, Pokorny, Boštjan: Med zobri v Bialowiezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: Koliko stane turistični lov gamsa pri nas in v soseščini . . . . . . . . . . . . Krašna, Edvard: Spremljal sem ga na lovu na kapitalnega medveda . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Afriška lovska druženja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika (nadaljevanje) . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Lovstvo in divjad v Republiki Južna Afrika (nadaljevanje) . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Habitatna in Ptičja direktiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Umrl je Werner Trense . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tavčar, Igor, Šoba, Vilma Alina, Zemljič, Dragan: Odprtje zastopništva Mednarodne zveze za sokolarstvo in ohranitev ptic ujed (IAF) na sedežu Združenja evropskih lovskih zvez (FACE) v Bruslju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Michl Ebner je novi predsednik FACE (Združenja evropskih lovskih zvez) Wakounig, Franc: 62. Zasedanje Delovne skupnosti lovskih jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Na kratko iz tujega tiska … : 26, 84, 144, 205, 264, 325, 381, 448, 511, 565, 621. 68 304 556 71 248 552 260 445 509 18 78 141 201 382 383 323 564 24 Lovsko pripovedništvo: Černigoj, Franc: Ko zvoki in toni zazvenijo kot spevi in napevi . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Mož, ki gleda od daleč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Vidova skala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hribar, Mitja: Atov muflon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hrovatič, Vladimir: Boroveljčanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leban, Jože - Drolč: Včasih, ko v Grapi prespim … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leban, Jože - Drolč: Dnevnik neke preže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sušnik, Stane: Šeklova preža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sušnik, Stane: Moje pasje razmišljanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vasa, Branko: Zlati »copatar« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesenjak, Darjan: Čekani z grenkim priokusom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lovska organizacija: Ačko, Branko: LD Slovenska Bistrica z novim vodstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ačko, Branko: Lovci LD Slovenska Bistrica na čistilni akciji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ačko, Branko: Tretji veleslalom za zlatega pohorskega jelena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ačko, Branko: Medobčinska strelska liga – Slovenska Bistrica 2015 . . . . . . . . . . . . . Anzeljc, Mirko: Vodstvo, odgovornost in delitev dela v LD ter vsebina letnega poročila . Avbar, Bojan: Za prvič divji prašič in lisica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Dolenjska: skupni lovi združujejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Dobrodelni koncert LPZ ZLD Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Bojan: Pomagajmo odprtih src! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Matija: Zaključek lovskih izpitov (2015) v Novem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . B. M.: Postojnsko-bistriško tekmovanje v streljanju z risanico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Barkovič, Stanislav: 70 let LD Mokrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Beci, Anton: Usposabljanje zasavskih lovcev za varno ravnanje z orožjem . . . . . . . . . Beci, Anton: Srečanje predstavnikov lovskih družin ZLD Zasavje in policije . . . . . . . . . Birsa, Boris: ZLD Gorica uspešno končala letošnje usposabljanje lovskih pripravnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Breitenberger, Bojan: Prvenstvo LZS v lovski kombinaciji in premični tarči . . . . . . . . . Brunskole, Maja: 60 let LD Suhor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Burjan, Marjan: Državno prvenstvo na bežečega merjasca tudi na Gozdniku . . . . . . . Burnik, Radoš: 60 let LD Jelenk in razvitje novega prapora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Pregled upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Ogenj spomina, iskra božja in glasovi iz zemlje same . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Kako LD aktivno gradi odnos z lokalno skupnostjo? . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Usmerjanje komunikacije v okviru LD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Komuniciranje LD z medijsko javnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Krizna komunikacija v lovskih družinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Drolc, Tina: Komuniciranje LD z odločevalci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Erjavec, Lojze: Pobratenje LD Polšnik z LD Ivančna Gorica in LD Sevnica . . . . . . . . Franko, Andrej ml., Volčajnk, Vinko: 70 let LD Veliki Podlog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gabrijel, Stane: Tradicionalni 64. lov na Frati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gabrijel, Stane: Srečanje in lov starešin v LD Šentjanž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Boštjan: Na strelski tekmi Zasavske lige tudi pripravniki . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Boštjan: Podkumski lovci proslavili 70-letnico delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Franc: Svečan zaključek novih zasavskih lovcev na gradu Bogenšperk . . . . . Gselman, Marjan: Družili so se lovci LD Pobrežje - Miklavž in kmetje . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Okrogla miza Upravni postopki o lovskem orožju in lovstvu . . . . . . Gselman, Marjan: Člani UO LZ Maribor gostili lovske prijatelje iz Slavonije . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Zreški lovci gostili UO LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Drugi tabor mladih LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hace, Vladimir. Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hace, Vladimir: Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hernaus, Miran: Vloga nadzornega odbora (NO) v lovski družini . . . . . . . . . . . . . . . . . Ivančič, Andrej: Perkov križ 1974–2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jakofčič, Gorazd: 60 let LD Dragatuš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Janc, Matija: Liga LZS v kombinacijskem streljanju 2015 določila naše najboljše strelce za nastop na Češkem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jarc, Nina: Vedno bolj priljubljen tabor mladih ZLD Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . Kanižar, Branko: Ocenjevanje lovskih domov (2014) na območju LZ Maribor . . . . . . . Kirbus, Daniel: LD Križna gora – 60 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kmetec, Ivan: LD Raša Štorje proslavila 60 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocjančič, Ivica: Predstavitev Društva slovenskih lovk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocjančič, Ivica: Slovenske lovke in DSL na Polšniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koritnik, Mladen ml.: Tradicionalni skupni lov z občani v LD Banja Loka - Kostel . . . . . . Kovač, Bogdan – Danč: Tradicionalno srečanje LD Zeleni Vrh - Vuzenica in LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovač, Bogdan - Danč: Lovska razstava Koroškega LGB v Vuzenici . . . . . . . . . . . . . . Kovačec, Katka: Odvzem na Ptujsko–Ormoškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Slavnostni sprejem strelske ekipe Lovske zveze Slovenije in sponzorjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: 42. slovensko in 19. hrvaško srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Obnovitveno predavanje spet pritegnilo množico lovskih čuvajev Kovačič Siuka, Jasna: Srečanje z boginjo Diano v Slovenski filharmoniji . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Osrednja dobrodelna prireditev LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad, Leskovic, Boris: Lovec in volitve predsednika in organov LZS . . . . . . . Köveš, Arpad: Škrjanček poje in žvrgoli … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Köveš, Arpad: Trinajsta seja Uredniškega odbora glasila Lovec v Mostju pri Lendavi . Köveš, Arpad: Lovski in ribiški dan v Szécṥenyju na Madžarskem . . . . . . . . . . . . . . . . Krašovic, Marjan: Nova streha na lovskem domu Rinka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krašovic, Marjan: Strelski memorial Rojc – Kramarič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krivec, Franc: Občni zbor LD Sv. Jurij - Jurovski Dol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Podpora programu Svit – za našo in skupno korist! . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Odprli lovsko-naravoslovno učno pot LD Boč na Kozjaku . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Strelska tekma LGB Kozjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Usposabljanje s SV v natančnem streljanju . . . . . . . . . . . . . . . . Kunej, Božidar: Zaključek letošnjega izobraževanje lovskih pripravnikov pri LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kunej, Božidar: Tudi lovci na tržnici društev Oplotnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lenarčič, Edvard: LD Rakek naprej z novim-starim vodstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lepšina, Dušan: Nova generacija posavskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: LOV – deveti Mednarodni sejem lovstva in ribištva ter NATURO – Tretji mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Černačeva slikarska razstava Življenje pusti sledi . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Sejma LOV in NATURO vas vabita v Gornjo Radgono . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Na LOV v Gornjo Radgono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 512 622 85 449 206 265 27 326 566 384 221 276 276 279 152 41 99 216 456 337 465 575 580 632 517 213 274 582 155 388 641 88 151 211 273 333 337 523 274 280 398 575 460 219 220 279 520 629 36 641 522 40 392 339 628 95 214 92 393 639 101 41 341 343 454 455 578 579 626 387 395 464 625 37 339 340 87 336 467 640 572 582 276 389 31 32 150 210 Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Leskovic, Boris: Občni zbor Lovske zveze Slovenije 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Obisk profesorja in šestih podiplomskih študentov iz Novega Sada . Macerl, Vanda: 60 let LD Čemšenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Maček, Bojan: Tradicionalni lov na malo divjad v LD Ormož . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Majer, Rudolf: 60 let LD Šentilj v Slovenskih goricah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Makuc, Stanko: 60- letnica LD Otavnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Malek, Marjan: Novoletni lov LD Starše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Malešič, Ivan: Tradicija zavezuje in nas druži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marhl, Jože: Bazenska lovska razstava na Remšniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marhl, Jože: Tradicionalno srečanje LD ob prazniku Občine Radlje ob Dravi . . . . . . . . Mastnak, Zdravko: Spominsko obeležje Damjanu in Marku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mastnak, Zdravko: Novi lovci s Celjskega podpisali zaprisego . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mastnak, Zdravko: Uspel drugi tabor mladih v ŠK ZLD Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Miklavžina, Rok: 60 let delovanja LD Škale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mrlak, Sabina: Prednovoletna novinarska konferenca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nared, Pavel: Že sedemnajsto tradicionalno Srečanje lovskih mojstrov in lovskih čuvajev ZLD Notranjske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nemec, Štefan: Novi lovci v ZLD Prekmurje in ZLD Prlekija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nemec, Štefan: Osmi Lovski tabor mladih v ZLD Prekmurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Sokolarji in ribiči na sejemski preži . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Hubert v Županiji Zala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Palčič, Marjan: Tradicionalno dobri odnosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Palčič, Marjan: Lovski kulturni dan v Trbovljah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Palčič, Marjan: Lov na Vrhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pečoler, Miloš: 60 let LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pečoler, Miloš: Dvodnevni lovski tabor učencev OŠ Radlje ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . Perme, Jože: 60 let LD Šmartno pri Litiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peternelj, Branko: 60 let LD Javornik - Postojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peternelj, Branko: Mladinska lovska tabora tudi letos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Petretič, Marko: Sedmo državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . . Petretič, Marko: Osmo Državno in drugo Mednarodno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pirih, Tomaž: 60 let LD Anhovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Polanc, Tanja: LD Trnovski gozd uspešno sodeluje s sosednjimi LD . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Predstavitev lovstva na Dnevnih kmetijstva Slovenske Istre in prazniku vina in oljk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Tradicionalni lov sosednjih LD Šmarje in LD Diana - Momjan . . . . . . Prodan, Vedran: Uspešno opravili lovski izpit pod okriljem LZ Koper . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Predstavniki LZ Koper so se udeležili volilne skupščine LSIŽ . . . . . . Prodan, Vedran: LZ Koper na sejmu Dnevi kmetijstva Slovenske Istre . . . . . . . . . . . . Puconja, Miran: Lovski ples LD Ljutomer – uvod v 70-letnico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raspet, Anton: Strelstvo v LD Porezen - Cerkno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: 60 ustvarjalnih let LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Koraki v tretje desetletje kulturnega udejstvovanja . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Povezano lovstvo v črnjanski občini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lovske trofeje na sejmu LOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: LD Dravinja - Majšperk se lahko pohvali z dolgo tradicijo . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Sejma LOV in NATURO – zmagovita pobudnika varstva narave . . . . . . Rotar, Franc: Tudi pregledi odstrela in kategorizacije divjadi povezujejo lovce . . . . . . Rotar, Franc: Osemindvajset novih lovcev na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lovske trofeje v dvorcu Bukovje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Dvanajsto lovsko-kulturno srečanje na Koroškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Matjaž: Pomlad v visokogorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Trije najzaslužnejši prejeli priznanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Koristno predavanje o mali divjadi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožnik, Iztok: Družabni lov LD Negova in LD Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: 60 let LD Sabotin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna: LZS podpisala listino o podpori Programu Svit . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna: Veliko zanimanje za obnovitveni tečaj za lovske čuvaje v Celju Sovič, Sandra: LD Velunja – Šoštanj ima novo prežo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: Pokal Pohorskega bataljona že drugič zapored v vitrini LD Janžev Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stergar, Kristijan: 70-let LD Malečnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sušnik, Stane: Osmo srečanje lovcev LD Polskava z lastniki in upravljavci zemljišč . . Svetelj, Franc: 60 let LD Stahovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Svetelj, Franc: Uspešen zaključek petletnega dela vodstva OZUL in lanske lovne sezone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Škrlj, Janko: 25. Tradicionalni skupni lov ZLD Notranjske z gosti . . . . . . . . . . . . . . . . . Škrlj, Janko: Strokovni simpozij o divjem petelinu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Štimec, Marjan: Uspešno sodelovanje LD Laporje in LD Cigonca . . . . . . . . . . . . . . . . Štimec, Marjan: Uspešen lov na divje prašiče v LD Laporje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šuc, Žarko: Izredna seja DSL FJK – Doberdob na Matajurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tomat, Viljem: Gorenjska dobila dvaindvajset novih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tomec, Jože: Policisti in lovci za manj prometnih nesreč z udeležbo divjadi . . . . . . . . Toš, Marjan: Kobanski lovski pozdrav v Slovenskih goricah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Lovske tovarišice uživale v Čagoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Lovsko tovarištvo ne pozna meja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Še več skrbi naravnemu okolju za malo divjad! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Srebrni zven Ptujsko-Ormoških lovskih rogistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Ob 40-letnici pobratenja LD Pesnica - Jarenina in LD Most na Soči podpisali spominske listine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Trije mušketirji iz Dobrave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Pomlajena ekipa LD Benedikt ugnala konkurenco . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: LD Pernica – uspešnih sedem desetletij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: 70-letnica organiziranega lovstva v LD Lenart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Prvenstvo ZLD Prekmurje v lovskem strelstvu (2015) . . . . . . . . . . . . . . . Tucovič, Branko: Dvainštirideseti tradicionalni lov v Dobravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredniški odbor Lovca: Predstavitev predsedniških kandidatov . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo Lovca. Sejma LOV in NATURO v Gornji Radgoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Poklon pri spomeniku NOB na Vrheh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Šesto srečanje častnikov, lovcev in vojakov v Slovenj Gradcu . . . . . Verhovnik, Aljaž: Uspešen lov slovenjgraških lovcev v Anhovem . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Novoletna tekma v Žančanih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verhovnik, Aljaž: Končana Koroška liga 2015 v lovski kombinaciji . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Lado: Izobraževanje v LD Padež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Štefan: LZS uspela na razpisu za izvedbo izobraževanja in popisa prisotnosti divjega petelina na Kočevskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesel, Štefan: Rogisti ZLD Kočevje s Krke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vesenjak, Darjan: LD Gaj nad Mariborom gostila UO LZ Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . Vešner, Drago: Lov z avtomobili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Tone: 60 let LD Loka pri Črnomlju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Pregled in kategorizacija trofej članic ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Belokranjska strelska liga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Na volilnem Občnem zboru v LS Karlovačke županije . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Mednarodni festival lovskih pevskih zborov in rogistov . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Za pokal Racman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 453 458 33 97 460 98 96 455 272 583 457 458 519 523 31 271 518 518 332 579 99 463 644 98 573 154 32 573 89 331 91 581 40 221 458 578 631 343 35 34 39 94 156 215 329 342 391 400 631 397 341 521 97 214 87 268 580 277 638 577 93 272 37 269 277 278 520 389 522 35 42 96 335 396 462 466 466 574 637 359 340 569 88 37 38 219 219 399 94 270 461 97 581 153 157 464 465 583 640 Weber, Jane: Lov prijateljstva v LD Babno Polje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Weber, Jane: Lovsko društvo Tetrijeb iz hrvaškega Čabra z gosti iz Slovenije praznovalo 70-let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Weber, Jane: Uredimo si arhive! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zakrajšek, Dušan: Zrastel je Jurček! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zakšek, Slavko: Posavska zveza dobila novo vodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zupančič, Peter: Delovni akciji na Sečah in v Debelem brdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žerdin, Bojan: Dvajset let uspešnega delovanja Ptujsko-Ormoških rogistov . . . . . . . . Žerdin, Bojan: Negujejo zvrst lovskega zborovskega petja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žerdin, Bojan: Praznovanje jubileja LD Ljutomer se je začelo z lovskim krstom . . . . . Žerdin, Bojan: Lovska razstava divjih živali na Cankovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žerdin, Bojan: Lovci čistili naravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žerdin, Bojan: LD Ljutomer je obeležila 70 let delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 577 626 217 156 643 95 101 275 338 340 516 Predsednikova beseda: Krope, Srečko Felix: Zakorakali smo v zadnje leto mandata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Primerjava obiska spletne strani LZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Na kakšnih streliščih se dogaja naše lovsko strelstvo . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Naša uspešna sejemska promocija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: O pobudah in predlogih z delnih občnih zborov . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Novi sporazum – pogodba s Slovensko vojsko . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Moje zadnje poročilo članstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 149 209 328 386 452 625 212 355 400 659 Pokaži svojo lovsko izkaznico – Popust: 90, 218, 334, 390, 630. Lovski informacijski sistem Lisjak: Samec, Jože: Novost v aplikaciji Lisjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samec, Jože: Obvestilo odgovornim osebam in gospodarjem LD . . . . . . . . . . . . . . . . Samec, Jože: Popravek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Samec, Jože: Končni roki za vnos podatkov v LIS Lisjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Okrožnice, navodila, predpisi, sklepi, obvestila, popravki,opravičila: Ačko, Branko: Popravek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bradač, Lado: Zbiramo podatke o aktivnostih LD v vojni za Slovenijo . . . . . . . . . . . . . Čeh, Marija: Javno opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Izid javnega natečaja za literarna besedila (2014) z lovsko tematiko . Kinološka zveza Slovenije: Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kinološka zveza Slovenije: Zavrnitev objavljenih neresničnih trditev . . . . . . . . . . . . . . Komisija LZS za lovsko strelstvo in lovsko orožje: Razpis za izvedbo državnih strelskih prvenstev LZS v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komisija mladi in lovstvo: Razpis – Literarni natečaj za učenke in učence I. triade OŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komisija za lovsko kinologijo pri LZS: Poziv vsem iskalcem obstreljene divjadi . . . . . . LD Iga vas: Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi: Razpis za organizacijo devetega Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lovska zveza Slovenije: Javni nagradni natečaj za izbiro uspelih posnetkov divjih živali za veliki stenski koledar LZS 2016 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . LZS: Javni poziv Lovska kultura 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nacionalna komisija za ocenjevanje trofej: Obvestilo o območnem zbiranju lovskih trofej za uradno oceno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Raspet, Anton: Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sekretariat LZS: Opozorilo lovskim družinam (Uvedba davčnih blagajn) . . . . . . . . . . . Skumavc, Jože: Dopolnilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tajništvo LZS: Na zalogi so še naslednje knjige Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredniški odbor Založništva LZS: Javni natečaj (2015) za leposlovna besedila z lovsko tematiko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Obvestilo (Zapisi o jubilantih in umrlih …) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Objavljanje zapisov o jubilejih in osmrtnicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Uredništvo: Popravek (L 7–8/2015, str., 397) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mladi in lovstvo: Galjot, Banko: Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoč mladih . . . . . . . . . . . Klajne, Franc: Na turistični kmetiji Urška . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klanjšek, Marjeta: Makolski lovci pripravili piknik za vrtec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič, Vlado: Mladi in lovstvo – usmeritve dela so v naših objavah . . . . . . . . . . . . . Koželj, Barbara: Medgeneracijsko druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lorber, Vera: Lovska razstava LD Paloma – Sladki Vrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Lovski tabor za osnovnošolce tudi na Gorenjskem . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Naše prostoživeče živali v igri Črni Peter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Drugo srečanje dijakov na temo naravoslovja in lovstva . . . . . . . . . . . . . Miklavčič, Matej: Najin jelen s Straže . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mlinar, Renata: Obiskali smo lovce LD Dole pri Litiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Praprotni, Poldka: Lovec v Vrtcu Podgorje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Otroci Vrtca Bertoki pri koprskih lovcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Strmčnik, Miro: Pri lovskih LD Peca - Mežica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Teršavec, Dragica: Lovci na obisku v vrtcu v Zg. Kungoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trošt, Jožef, Soklič, Marinka, Medja, Mojca: Trideseta obletnica lovsko-naravoslovnih šolskih dni v Bohinju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vešner, Drago: Učenci OŠ Rače z lovci pri spravilu koruze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jubilanti: Haler, Albin: 70-letnik, LD Brezovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jurkošek, Mavricij: 80-letnik, LD Loka pri Zidanem Mostu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocijan, Lado: 90-letnik, LD Mirna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krpič, Jožef: 70-letnik, LD Grad - Kuzma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lavrenčič, Venčeslav: 80-letnik, LD Gaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lekše, Ivan: 80-letnik, LD Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lušina, Anton: 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mahne, Anton: 75-letnik, LD Slavni, Materija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medvešek, Miro: 70-letnik, LD Dobovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marn, Niko: 80-letnik, LD Brestanica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mravljak, Ivan: 80-letnik, LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Osrajnik, Edvard: 80-letnik, LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Perpar, Anton: 75-letnik, LD Dobrnič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Poljšak, Ivan: 85-letnik, LD Čaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Potočnik, Pavel: 80-letnik, LD Selca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rettinger, Gregor Otmar: 75-letnik, LD Mengeš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sešek, Avguštin: 80-letnik, LD Šmarna gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Španjolo, Janko: 85-letnik, LD Čaven . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zajc, Ludvik: 90-letnik, LD Logatec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žarkovič, Drago: 80-letnik, LD Središče ob Dravi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339 659 215 28 479 420 176 584 176 91 660 358 57 57 229 660 591 600 148 282 345 459 645 645 102 584 222 344 42 222 401 401 281 158 102 222 525 525 158 159 103 526 282 282 43 402 646 646 159 223 223 223 526 402 103 585 526 467 103 V tem mesecu praznujejo svoj življenjski jubilej: 43, 103, 159, 223, 282, 345, 402, 467, 526, 585, 646 635 Lovski oprtnik: Ačko, Branko: Vidra se vrača v naše vode … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Avbar, Matija: Lovec tudi kot čebelar in vinogradnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Beer, Aleksander: Lovska zakladnica Županije Zala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bevk, Katja: Likovna kolonija ZLD Gorenjske . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Čez sedem let … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Krvava pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Kaj skrivata v sebi besedi preža in druženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Černigoj, Franc: Triinšestdeset šiber. In še rogovi in roglji na lipovem listu … . . . . . . . Čufer, Ivan: Ustrahovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Rezbarije Staneta Novaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Iz Dolenčeve koče na Zaplati nastalo novo planinsko in lovsko zavetišče Ekar, France: Gorenjski lovci v Baranji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Spominski pohod na Arihovo Peč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, Franc: Tudi za lovce je jezerska slatina vedno bolj privlačna . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Tudi lovci smo hvaležni Slavku Avseniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: 22. tradicionalni lovski veleslalom na Skutnem ledeniku . . . . . . . . . . . . Ekar, Franc: Poklonitev štirim srčnim možem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ekar, France: Naravovarstvenica, ki je sprejemala temeljno poslanstvo lovstva . . . . . Galjot, Branko: Jožetov lov na prašiče v Kočevskem rogu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: Pogost volčji plen so tudi lovski psi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: Umrl je dr. Gerhard Anderluh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Galjot, Branko: »Večni« gumbar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grl, Stanko: Čiščenje lovskih stez na Peci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grošelj, Boštjan: Krstili in se poveselili … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: V LZ Maribor smo lovci lovili ribe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Heric, Mirko: Spomin na ustanovitelja in velikega podpornika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jejčič, Martin: Lovska maša v LD Brje - Erzelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kapun, Stanko: Na trofejah je vedno opaziti kaj zanimivega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kenda, Iztok: Bivak – preža v Zaglavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kladnik, Jurij: Kako je nastal lovec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klajne, Franc: Obiskali smo Slavonijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klajne, Franc: Krst kot se šika! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kocjančič, Ivica: Damski skupni lov v LD Videž - Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Koritnik, Mladen: Varnostna odbojna ograja – prednost za človeka, a slabost za živali Koritnik, Mladen: Fotografska kolonija ZLD Kočevje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kosmač, Zdravko: Vzrok: pomrznitev uhljev in rogljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovač, B., Pečoler, M.: Zadnji obisk najstarejših članov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Samarjevi nostalgični lovski pasteli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič Siuka, Jasna: Čopič in lov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Častna dejanja častnih ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krope, Srečko Felix: Dvaindvajseti Jezernikovi dnevi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kryštufek, Boris: Flavističen navadni polh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kryštufek, Boris: Lov na črnega polha! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kutoš, Štefan: Bobri tudi že na Goričekm! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lepšina, Dušan: Ta je pa drugačen! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Swarovski Optik na Bledu predstavil svoje novosti . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Izbrane so fotografije za veliki stenski koledar LZS – 2016 . . . . . . . . Ličef, Slavko: Oglarji in lovci iz Koprivnika in Gorjuš ohranjamo oglarsko dediščino . . Malek, Marjan: Lov za lovske prijatelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marolt, Miha: Divjad in lovstvo v Trenti na Belarjevih dnevih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mauko, Dani: Divjačinski golaž iz kotlička v Radencih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Medvešek, Miro: Za jelena je bil usoden srobot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mogu, Anton: Štefanov lov in dva lisjaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Namestik, Dane: Dvajseta Hubertova maša na Mašunu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Miro: Srnjak z električnim pastirjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Tradicionalni sokolarski lov v Beltincih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novak, Peter: Lovski dan v Železni županiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podbevšek, Albina: V parku Risnjak je preža namenjena turistom . . . . . . . . . . . . . . . . Podbevšek, Albina: Jamski medved v Landarski jami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podbevšek, Albina: Ko se bliža zima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Primožič, Franc: Gobasto rogovje srnjaka z Blok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Prodan, Vedran: Predstavniki LZ Koper na Hubertfesu – festivalu lova LSIŽ . . . . . . . . Raspet, Anton: Živalstvo ob Idrijsko-Cerkljanski planinski poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razpet, Tone: Štiridnevno jelenovo trpljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Richter, Marko - Zeleni: Pavli in spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Richter, Marko - Zeleni: Srečanje LD Kapla in LD Remšnik v malem nogometu . . . . . Rotar, Franc: Majšperški dvorožec, ki je postal enorožec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Proslavili Kumrovo državno odlikovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Močni kobiljski jelen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lov na svizce na Velikem Kleku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Še naprej povezana z lovstvom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Nov projekt za trajnostno upravljanje Pohorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Skuhali najokusnejši lovski golaž in gobovo juho . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Znani obrazi naših oglaševalcev tudi na sejmu LOV . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Lovec vzgojil največjo bučo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Utihnil je Šipkov bariton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Srnjak odnesel električnega pastirja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Srečanje praporščakov in zastavonoš na Obretanovem . . . . . . . . . . . . Rotar, Franc: Družabne lovske prireditve pod Goro . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Ivanov lovski krst malo drugače . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Tradicionalno srečanje lovcev in ribičev Gornje Radgone . . . . . . . . . . Rožnik, Iztok: Enorogi s šestimi izrastki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju . . . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v goriškem okraju (2) . . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (3) . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (4) . . . . . . . . . . Rutar, Vojko: Primer zapleta zaradi izgube lovišča v Goriškem okraju (5) . . . . . . . . . . Sajko, Ivan: Krst v LD Kobilje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Siuka Kovačič, Jasna: »Ženska je čudovita in nujno potrebna« . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sušnik, Stane: Na prepelice in šakala z lovskimi prijatelji v Srbiji . . . . . . . . . . . . . . . . . Štiberc, Slavko: Lovsko tovarištvo, ki ga je žal vedno manj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Štrucl, Nace: Preža za rojstni dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Spet krvavi ples v Brengovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Gorjupov Andre z Vurmata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Naši so gozdovi in divjad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan: Vlado bolj zvit od zvitorepk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Toš, Marjan, Leskovic, Boris: Koristni paberki za lovsko zgodovino . . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Lisica ali šakal v prekmurski drvarnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tucovič, Branko: Med srečnimi uplenitelji tudi Darinka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verbič, Fran: Nekaj posebnih trofej tudi v LD Negova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vipotnik, Andrej: Bobri se iz Hrvaške uspešno širijo v Slovenijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Lovka Maja – ponos belokranjskih lovcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Lovke v ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrščaj, Toni: Prvi nastop skupine rogistov ZLD Bele krajine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Žerdin, Bojan: Uredil si je mini »lovski muzej« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 636 166 161 168 468 169 287 348 407 165 44 104 162 227 289 470 471 532 534 165 405 470 591 527 164 586 105 404 284 648 106 163 287 166 405 469 47 165 472 589 112 528 530 590 44 527 469 530 647 104 403 346 651 284 110 407 109 587 45 286 647 592 106 107 226 224 649 112 225 283 286 289 290 346 406 530 531 591 590 650 283 650 112 409 473 533 592 653 47 226 587 649 285 106 107 160 227 408 652 285 47 347 46 529 588 107 Žerdin, Bojan: Ob 70- letnici Hubertova lovska maša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404 Žerdin, Bojan: Puške in ribiške palice zamenjali za nedeljsko druženje . . . . . . . . . . . . 650 Žnidarič, Slavko: Razumel je šalo tudi na njegov račun … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291 Nove knjige: Černigoj, Franc: Boris Žagar – Bohinjska znamenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Leskovic, Boris: Rudi Beiser - Užitne divje rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412 Leskovic, Boris: Luka Pretnar in Andrej Seliškar – Cvetje slovenske dežele . . . . . . . . 535 V spomin: Bernjak, Bela, LD Radovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Dugonik, Stanislav: LD Boč na Kozjaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gričnik, Jernej: LD Zreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Horvat Ernest, LD Grad - Kuzma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jurčič,Ciril, LD Krka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klopčič, Rudolf st.: LD Mlinše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klopčič, Vinko: LD Mlinše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovač, Dušan, LD Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačič, Janez, LD Grahovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kremser, Anton: LD Orlica - Vuhred . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krže, Blaž: Lovska zveza Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovec, Gašper, LD Hotedršica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lutman, Milan, LD Pivka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mahne, Jožef, LD Slavnik - Materija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mavhar, Slavko st.: LD Zreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Miljevič, Karel: LD Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mozgan, Branko: LD Prežihovo - Kotlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Orožen, Marjan, LD Kresnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pangos, Ivan, LD Dolce - Komen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Peteh, Stanislav, LD Adlešiči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Piciga, Rajmund: LD Dekani in LD Draga - Trava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Planer, Leon: LD Sv. Jurij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podgornik, Branko: LD Smuk - Semič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pušnik, Ervin, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Skledar, Anton, LD Rankovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Škabar, Anton: LD Brkini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Škapin, Aldo: LD Vrhe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Štok, Darko, LD Dobrna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vaupič, Franc: LD Orehovica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vavken, Janez, LD Hotedršica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Versolato, Jože: LD Prestranek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Volmajer, Alojz, LD Kamnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413 229 170 413 537 292 292 413 595 350 169 655 595 476 350 350 50 413 476 595 292 229 50 537 476 50 293 655 293 476 170 537 Iz lovskih vrst so za vedno odšli tudi: 50, 112, 170, 229, 293, 350, 413, 476, 537, 595, 655. Lovska kinologija: Bauman, Miroslav: JZP za ptičarje ponovno v Račah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Boštjančič, Robert: Spet dve kinološki prireditvi LKD Ilirska Bistrica . . . . . . . . . . . . . . Feregotto, Ervin: Rezultati analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Grl, Stanko: Sled brez vrnitve … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gselman, Marjan: Tečaj za vodnike krvosledcev – Pohorje 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . Kovačec, Katka: PNZ za jamarje LKD Maribor in LKD Ptuj – Ormož . . . . . . . . . . . . . . Kovačec, Katka: Vadba psov jamarjev v delu v rovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krnjak, Franc: Državna ŠPP ptičarjev – 35. Memorial Bogdana Sežuna . . . . . . . . . . . KZS: Načrt lovsko-kinoloških prireditev v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Leskovic, Boris: Zgoščenka/film o lovski kinologiji – posneta za uporabo v javnem interesu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Likar, Marijan: Se bo po srečanju KZS in LZS kaj premaknilo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mali, Marko: Šolan lovski pes je najnujnejše osnovno sredstvo … . . . . . . . . . . . . . . . . Markovčić, Josip: Uporabnostna preizkušnja v delu po KS v LD Lazina . . . . . . . . . . . . Medved Pršle, Tanja: Uporabnostna preizkušnja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca . Mlinarič, Rudko: Uspeh slovenskih vodnikov brak-jazbečarjev na CACT-HR . . . . . . . . Mrlak, Sabina: Srečanje vodstev Kinološke zveze Slovenije in Lovske zveze Slovenije Ocepek, Franci: Preizkušnja psov v delu po umetni KS v Senožetih . . . . . . . . . . . . . . Ocepek, Franc: Tečaj vodnikov psov VP – 1 in VP – 2 v Zasavju . . . . . . . . . . . . . . . . Poljanšek, Dejan: Državni tekmi za terierje, B – preizkušnja in VUP za jazbečarje – v LKD Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Richter, Branko: UP lovskih psov po umetni KS na Kapli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rosenfeld, Dušan: Mednarodna preizkušnja po KS za jazbečarje – brez prisotnosti sodnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rosenfeld, Dušan: Državna tekma jazbečarjev za naziv CACT . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Srečanje lovskih kinolog ZLD Prlekija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Rožman, Iztok: Osma kinološka preizkušnja vodnikov psov ZLD Prlekija v prinašanju Stanojević, Nikola: Uporabna tekma treh LKD za goniče, a brez zajcev . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: CAC – Radgona 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: Člani LKD Maribor so aktivni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Steinbacher, Ladislav: Vzrejni pregled za pse barvarje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šivc, Jani: Državna tekma lovskih psov v vodnem delu – CACT . . . . . . . . . . . . . . . . . Šivc, Jani: Četrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: PNZ psov jamarjev v umetnem rovu in na planem . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: UP po umetni krvni sled v LD Luče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Šolanje psov po programu »mala šola« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Vzrejni pregled in volilni občni zbor DLNP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Tradicionalno srečanje vodnikov krvosledcev Slovenije . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Lovsko-kinološki dan SK ZLD Celje in praznovanje 35-letnice ustanovitve LKD Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Preizkušnji naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev LKD Celje . . Šumak, Janez: Uporabnostna tekma goničev in brak-jazbečarjev treh LKD . . . . . . . . Šumak, Janez: Obiskali smo deseti Sejem lova, ribolova in okolja v Riva del Gardi . . Šumak, Janez: Evidenca lovskih psov v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Spremljanje dela vodnikov lovskih psov za iskanje obstreljene velike divjadi in medveda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Šumak, Janez: Po krvni sledi v lovišču LD Bojansko - Štore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Pomurski lovski kinologi smelo v načrtovane aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . Trček, Iztok: Pripravljeni za lov – JZP v Pomurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Turnšek, Franc: Dvanajsta tekma za Pokal sv. Huberta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Velikonja, Jože: Osnovno šolanje lovskih psov v LKD Gorica – Nova Gorica . . . . . . . . Verčko, Jožef: CACT goničev in CACT brak-jazbečarjev v delu na divje prašiče . . . . . Verčko, Jožef: Drugi CACT goničev in CACT brak-jazbečarjev v delu na divjega prašiča je bil na Hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verčko, Jožef: Kinološki dan v LKD Koroške . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Verčko, Jožef: Samostojna državna tekma v delu po umetnem krvnem sledu . . . . . . Volarič, Saša: Preizkušnja psov ptičarjev v delu na divje prašiče . . . . . . . . . . . . . . . . . Volarič, Saša: Izjemen uspeh slovenskih vodikov ptičarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 658 418 538 538 352 597 55 233 51 113 174 114 658 539 51 117 538 52 478 477 596 116 596 599 351 479 598 54 656 54 114 117 170 172 173 232 232 352 414 415 598 418 657 116 351 171 419 478 597 115 230 Predvidena legla lovskih psov: 56, 118, 174, 237, 293, 353, 420, 540, 599, 658. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 70-letnica organiziranega lovstva LD Lenart O srednja slovesnost ob 70letnici LD Lenart je bila 19. 9. 2015 pri lovskem domu v Foto: M. Toø učinkovitosti pri varstvu narave. Skupni cilj takšnega sodelovanja je kakovostnejše in varnejše življenjsko okolje vseh. Tomaž Trotovšek se je ob koncu srečanja v svojem imenu in v imenu vseh prisotnih lovcev, posebno pa v imenu ZLD Zasavje, vsem sodelujočim policistom zahvalil za odlično pripravo na pogovor o aktualni problematiki, še posebno inšpektorju Dejanu Baši, ki je bil v imenu PU Ljubljana pobudnik razgovora. Zahvalil se je tudi Janezu Glavaču za njegov prispevek. Ob koncu je izrazil upanje, da do naslednjega srečanja ne bo treba čakati več let, saj nas okoliščine silijo k pogostejšim razgovorom in sodelovanju. Anton Beci, tajnik ZLD Zasavje Slovesnosti ob 70-letnici LD Lenart so se udeležili predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, lenarški župan mag. Janez Kramberger, član UO LZ Maribor in starešina LD Sv. Jurij Franc Krivec, lenarški podžupan in starešina LD Voličina Franci Ornik in Vinko Grajfoner, starešina LD Lenart (od leve). Starešina LD Lenart Vinko Grajfoner: »Naša pot je tudi po sedmih desetletjih zelo smelo začrtana – skrbeti za naravo in divjad, ohranjati to neizmerno bogatsvo za prihodnje generacije in razvijati široko zasnovano naravovarstveno dejavnost na vseh področjih.« Foto: M. Toø mehanizacije v lovišču, časovno nedovoljeno požiganje in sekanje grmovja, obgozdnih in obvodnih površin, vznemirjanje prostoživečih živali v času gnezdenja, poleganja in vzgoje mladičev, nedovoljeno izsuševanju mokrišč, pri lovu neupoštevanje lovnih dob, uporaba neprimernega orožja ter kršitve lovske etike, nedovoljeno vnašanje/izpuščanje živali tujerodnih vrst v naravno okolje, nedovoljeno krmljenje divjadi, biotehnični ukrepi, ki niso v skladu z letnim načrtom, pomanjkljivo vzdrževanje lovnih objektov, problematika odprave posledic škode od divjadi, nepravilno ukrepanje pri obstrelitvah divjadi, iztrebljenju, prevozu in oddaji uplenjene divjadi …). Navzočim je »osvežil« tudi znanje glede pravice do lova in opisal pravilne oblike lova. Predstavniki Policije so nazorno, tudi s predstavitvijo praktičnih primerov, pojasnili zadeve, ki so se nanašale na že omenjena vprašanja in ki so povezana z varnim ravnanjem ter prenašanjem orožja. Razložili so vlogo, naloge in pristojnosti Policije, povezane z varstvom narave, pri preprečevanju krivolova, postopkih pri povozih divjadi na cestah, postopkih pri vožnjah z motornimi vozili v naravnem okolju, ob najdbi nasadov prepovedane droge in v drugih primerih, ko je potrebno posredovanje Policije. Policisti so navzoče seznanili tudi z delom storilcev, ki v skupinah povzročajo kazniva dejanja (drzne tatvine, vlomi v hiše), ko so žrtve takih kaznivih dejanj najpogosteje starejši ljudje na osamljenih kmetijah. V povezavi s tem so navzoče lovce zaprosili za sodelovanje. Lovski inšpektor in policisti so ob koncu delovnega srečanja poudarili, da je glavni namen takih srečanj boljše medsebojno sodelovanje in usklajeno povezovanje na terenu, kar prispeva k večji Foto: M. Toø Sredi septembra je bil v prostorih Občine Litija skupni problemski razgovor predstavnikov lovcev iz ZLD Zasavje in Policije. iz Lenarškega LGB, pobratene LB Boč na Kozjaku, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in lenarški župan mag. Janez Kramberger, je s posebnim pozdravnim pismom nago- Foto: A. Beci Spodnjem Porčiču. Na njej so podelili odlikovanja LZS, Kinološke zveze Slovenije in zahvale LD Lenart. Udeležence slovesnosti, ki so se je udeležili praproščaki in predstavniki sosednjih LD Praporščaki na čelu slavnostnega zbora lovcev voril pokrovitelj tega dogodka, slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan, in se lenarškim lovcem zahvalil za predano in požrtvovalno delo v dobro narave in divjadi. Slavnostni govornik je bil starešina LD Lenart Vinko Grajfoner, ki je med drugim opisal zgodovino tega najstarejšega kolektiva zelene bratovščine v osrednjih Slovenskih goricah. Slovensko lovsko društvo (SLD) je po prvi vojni ustanavljalo podružnice po vsej Sloveniji, te pa so ustanovile še svoje odseke v nekaterih pomembnejših središčih. Takšen odsek je bil leta 1921 ustanovljen tudi v takratnem Svetem Lenartu v Slovenskih goricah. Njegov načelnik je postal velik narodnjak in sokolski voditelj dr. Milan Gorišek, tajnik je bil Mirko Korošec in blagajnik Alojz Kukovec. To se je zgodilo že novembra 1921 in lenarška podružnica je vključevala odbornike iz različnih delov Slovenskih goric. Iz Svete Ane je prihajal Franc Breznik, iz Benedikta Leopold Mlinerič, iz Cerkvenjaka Klement Liewald, iz Svete Trojice Feliks Lasbaher, iz Voličine Ivan Muršak, iz Lormanja Anton Rop in iz Korene Konrad Podlipnik. Lenart je bil torej med obema svetovnima vojnama nekakšno središče takratne lovske organizacije za Slovenske gorice, na kar so lahko zdajšnji lovci zelo ponosni. Lenarški lovci so med obema svetovnima vojnama lepo 637 LOVSKA ORGANIZACIJA 638 danjega kmetijskega kombinata lovcem veliko pomagal pri pridobivanju zemljišč za ureditev krmnih njiv in remiz in bil tudi sicer prepoznaven lovski funkcionar v širšem prostoru Slovenskih goric. V lenarškem lovskem domu so bile mnoge pomembne lovske, kulturne in družbeno-politične prireditve. Takratni starešina inž. Jože Šuman je poskrbel tudi za gradnjo gospodarskega objekta in novega strelišča LD Lenart. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo je bilo izdano leta 1979. Gradnja nikakor ni zavrla drugih dejavnosti lenarških lovcev, predvsem del v lovišču, v katerem je vedno bolj postajala gospodarsko pomembna vrsta divjadi srnjad. Razmere za malo divjad so se namreč hitro in drastično poslabševale in se zaradi posegov v okolje še slabšajo. V lovišču se občasno pojavljajo tudi divji prašiči in jelenjad, dobro so zastopane ujede in sove, sive vrane, lisice in jazbeci, kune, stalna prebivalka je tudi vidra. V bogati 70-letni zgodovini so LD Lenart vodili poleg že omenjenih starešin še Franc Rogan, Slavko Kurečič, Franc Krevs, Jože Caf, Franc Šenveter, Marjan Toš in Viktor Škof, zdaj pa je na čelu 32-članskega kolektiva zelene bratovščine že drugi mandat starešina Vinko Grajfoner. V vlogi aktualnega starešine in slavnostnega govornika je izpostavil izzive sodobnega lovstva in poudaril, da so »lenarški lovci svoj pravični odnos do matere narave v preteklosti že upravičili, verjamem, da bomo z še večjo odgovornostjo sledili tem našim plemenitim ciljem in poslanstvu resničnih varuhov narave tudi v prihodnje. Vemo, kaj nam je storiti, imamo voljo in kjer je volja, je tudi pot, pravi stari pregovor. Naša pot je tudi po sedmih desetletjih zelo smelo začrtana – skrbeti za naravo in divjad, ohranjati to neizmerno bogatsvo za prihodnje generacije in razvijati široko zasnovano naravovarstveno dejavnost na vseh področjih. Ob tem pa ne smemo pozabljati na naša lovska izročila, na kulturo, lovske šege in običaje, predvsem pa ne na krepitev lovskega tovarištva«. Na osrednji slovesnosti z velikim zborovanjem lovcev, ki se ga je udeležilo tudi veliko povabljenih gostov in domačinov, je udeležence najprej pozdravil lenarški župan mag. Janez Kramberger in poudaril vlogo lovcev pri ohranjanju čistega naravnega okolja. Opozoril je tudi na kritike sodobnega lovstva, ki velikokrat niso upravičene, saj imajo lovci veliko vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Zanimiv je bil tudi njegov apel predstavnikom slovenskogoriškega lovstva, naj poskrbijo za prihod mlajših lovcev, ki bodo lahko nadaljevali bogato tradicijo in izročilo lovstva v tem delu Slovenije. O vlogi in pomenu sodobnega lovstva je spregovoril tudi predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in izrekel javno zahvalo lenarškim lovcem za opravljeno delo v zadnjih desetletjih. V znamenje zahvale in pozornosti jim je ob visokem jubileju izročil spominsko priznanje LZ Maribor. V bogatem kulturnem programu, ki ga je doživeto vodila in povezovala radijska voditeljica Darinka Čobec, so nastopili rogisti LZ Maribor in lenarški pihalni orkester MOL. Po slovesnosti so se lovci skupaj z gosti in domačimi kmeti dalj časa zadržali v prijetnem druženju ob kulinaričnih dobrotah, za katere je poskrbel legendarni lovski kuharski mojster iz Lenarta Stanko Kegl. M. Toš 70 let LD Maleœnik V sončni soboti, 13. 6. 2015, je LD Malečnik pri svojem lovskem domu pod okriljem prijetne sence bližnjega gozdička priredila skromno proslavo, s katero je obeležila 70-letnico svojega obstoja in delovanja. Slovesnost je bila kot zaključek »golažijade«, tradicionalnega srečanja ekip kuharskih mojstrov iz različnih društev, ki so se odzvale na vabilo LZ Maribor, organizatorice prireditve. Slovesnosti so se udeležili praporščaki in lovci iz sosednjih LD, nekateri starešine, član UO LZS Emilijan Trafela, predsednik LZ Maribor Marjan Foto: M. Vidoviœ skrbeli za divjad in že takrat iz umetne vzreje vlagali fazane in jerebice v revir Čreta. To nalogo je opravljal lovski čuvaj pri odvetniku dr. Milanu Gorišku, znani Lenartčan Feliks Ciuha. Takrat so bile naravne razmere za malo divjad ugodne, veliko je bilo poljske divjadi, zajcev in fazanov, golobov in rac, zelo malo pa srnjadi. Lenarški lovci so skrbeli tudi za uporabne lovske pse, posebno dobro so imeli izšolane koker španjele. Dobra predvojna organiziranost in doseženi uspehi so pripomogli, da je bila v Lenartu kmalu po končani drugi svetovni vojni, že 4. septembra 1945, ustanovljena Lovska zadruga, predhodnica zdajšnje Lovske družine Lenart. Od omenjenega dogodka je minilo polnih 70 let. Lenarška lovska zadruga je leta 1945 zajemala nekdanje občine Sv. Lenart, Zg. in Sp. Žerjavci, Zamarkova - Lormanje in Šetarova - Radehova. O tem je ohranjen izvirni dokument v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. Lovska zadruga Lenart je izvolila svoj odbor, v katerem so bili Maks Šuman iz Radehove pri Lenartu, predsednik, Joško Sernc, podpredsednik, in Mirko Korošec, tajnik. Med odborniki so bili Jurij Čuček iz Jurovskega Dola, Jakob Purgaj iz Varde, Franc Švagl iz Sp. Porčiča in Karel Horvat iz Lormanja. Leta 1945 sta bila lovska paznika Ludvik Rozin iz Radehove in Alojz Ješovnik iz Lenarta. V lenarško lovsko zadrugo so se včlanili tudi nekateri okoliši nekdanjih občin Sv. Trojica, Zgornja Senarska,Verjane, Osek, Gočova in Porčič. Jeseni 1945 je vodenje zadruge prevzel Mirko Korošec iz Lenarta, podpredsednik je postal Vinko Vogrinec iz Gočove, tajnik pa Maks Šuman iz Radehove pri Lenartu. Leta 1949 je nastala sprememba zakonodaje in iz zadruge je nastala LD Lenart, ki je na primer novembra 1949 oddala sedem zajcev in enega fazana. Tistega leta je LD Lenart štela dvajset članov. Leta 1955 se je LD soočila s težavami in bila za nekaj časa izključena iz Okrajne lovske zveze Maribor. A krizo so kmalu uspešno prebrodili in še istega leta dobili novo vodstvo na čelu s starešino Gabrijelom Kosijem. Tajnik je postal Franc Šenveter st., odbornika pa Karel Knuplež in Stanko Pintar. Nato je LD Lenart doživljala lep razvoj in dosegla mnoge uspehe: zgradili so mogočen lovski dom v Sp. Porčiču, ki velja za enega največjih v Sloveniji. Gradnjo je vodil takratni starešina Jože Šuman, ki je kot direktor nek- Gselman, tajnik LZ Maribor Božidar Kunej, predstavniki društev v kraju in nekateri krajani s predsednikom sveta KS Malečnik na čelu. Odprtje slovesnosti je pripadlo Rogistom LZ Maribor, ki so svoje mojstrstvo pokazali še nekajkrat med posameznimi deli programa. Zbrane je pozdravil Branko Štuber, namestnik starešine združene LD Malečnik - Košaki, sicer vodja Lovno gospodarske enote Malečnik. Pomembnejša točka slovesnosti je bila, ko so različnim posameznikom, društvom in krajevni skupnosti podelili pohvale in zahvale LD Malečnik, najzaslužnejšim lovskim tovarišem pa tudi odlikovanja LZS. Na prireditvi je bil slavnostni govornik Kristjan Stergar, starešina LD v času njenega povezovanja z LD Košaki in pisec tega prispevka. V govoru sem le na kratko opisal prehojeno pot družine; povzemam nekaj poudarkov. Veliko vsega se je zgodilo v sedemdesetih letih delovanja in obstoja LD Malečnik, ki je začela svojo dejavno pot v razburkanem občutljivem obdobju po končani drugi svetovni vojni. Vztrajno brskanje po arhivu Mariborskega pokrajinskega muzeja in raziskovalna žilica naše lovke Alojzije Krajnc sta pred nekaj leti obrodila sadove, ko smo našli sledi in trdne dokaze o začetkih malečniške LD. Ker je območje zdajšnje Krajevne skupnosti Malečnik tedaj nosilo še izvorno ime Sv. Peter pri Mariboru, je povsem razumljivo, da se je tudi ime kateregakoli društva ali organizacije iz tega okolja navezalo prav na to oznako območja. Uradna listina, dopis iz leta 1945, ki ga je Okrajnemu odboru OF, Odseku za gozdarstvo Maribor – levi breg, poslala skupina lovskih zanesenjakov Jubilanti, člani LD Malečnik, zdaj lovnogospodarske enote LD Malečnik - Košaki, pred svojim domom v Celestrini. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 ustanovami in vsemi drugimi, ki so vključeni v varovanje narave in upravljanje z divjadjo, izjemno zgledno, saj dejavnost temelji tudi na medsebojnem prijateljstvu, nesebični vzajemni pomoči, zaupanju, delu v slogi in spoštovanju med vsemi uporabniki prostora, na katerem že 70 let uspešno deluje LD Malečnik, ki zdaj kot enota šteje 32 članov. Vsem članom LD Malečnik iskrene čestitke in vzklik: »Še na mnoga uspešna lovno-gojitvena leta!« Kristjan Stergar Slovenske lovke in DSL na Poløniku N edelja (18. 10. 2015) se je prebujala v sončen oktobrski dan in naša ženska lovska druščina Foto: I. Kocjanœiœ ga hektarja zemljišča v neposredni okolici lovskega doma (v letu 2004) sta se potrdili odločenost in pripravljenost članov, da bodo z vso resnostjo opravljali častno in pomembno poslanstvo lovcev pri varstvu narave in njenega bogastva kot dediščine civilizacije tudi za naslednje rodove. Sprejem novega lovskega zakona je ob obilici pričakovanih sprememb prinesel tudi zakonsko določilo o zahtevanem najmanjšem obsegu lovne površine za ohranitev samostojnega lovišča oziroma LD. To je za nas pomenilo usoden korak združitve LD Malečnik z drugo LD. V iskanju najustreznejšega partnerja, predvsem takega, s podobnimi težavami, smo se zbližali z LD Košaki. Na združitvenem občnem zboru 20. 2. 2005, ki je bil v prostorih lovskega doma LD Malečnik, smo združitev potrdili in z registracijo na Upravni enoti Maribor uradno končali postopek združitve LD Malečnik in LD Košaki v enovito LD Malečnik - Košaki. Tedaj smo skupaj šteli 58 članov in upravljali 3.367 ha skupne površine. Organizacijsko je bilo upravljanje zelo spretno in domišljeno izpeljano s sprejemom dogovora o ustanovitvi in delovanju dveh lovnogospodarskih enot (LGE) z nespremenjenima teritorialnima razdelitvama obeh lovišč na revirje in v okviru enotne LD. Ponosni smo na dosežene rezultate naših lovnogojitvenih in naravovarstvenih prizadevanj, še posebno ob dejstvu, da je sodelovanje na vseh ravneh, vključno s tistim na kulturnem področju, z vsemi sosednjimi LD, LZ Maribor, LZS, LKD, lastniki zemljišč, organi KS Malečnik, izobraževalnimi Foto: L. Erjavec iz Sv. Petra pri Mariboru, priča, da so 7. 9. 1945 v tem kraju ustanovili Lovsko zadrugo za okoliš nekdanjih katastrskih občin Malečnik, Vodole, Hrenca, Celestrina, Trčova, Nebova in Metava. Čeprav nekateri oporekajo temu datumu kot ustanovnemu datumu LD Malečnik (ker gre za zadrugo), naj v prid naše trditve, da je to dejansko rojstni datum LD Malečnik, navedem naslednja dejstva: (1) člani lovske zadruge so bili vsi že obstoječi lovci s tega območja. (2) zadruga je imela posebej določeno »lovskočuvajno« (lovskočuvajsko) službo, kar je bil za tedanje LD običaj in je pravilo še dandanes, (3) kot pogoj za članstvo v zadrugi je bil opravljen lovski izpit pred delegatom Ministrstva za gozdarstvo, (4) vsak član se je moral povsem strinjati z lovsko zakonodajo in pravili lovske zadruge, (5) Ministrstvo za gozdarstvo Narodne vlade Slovenije je kmalu nato sprejelo predpis, po katerem so se lovske zadruge morale preimenovati (preoblikovati) v lovske družine. Slednje so se po tem zakonu združevale v okrajne lovske zveze, le-te pa v republiško lovsko zvezo. Lovska zadruga se je 15. maja 1946 preimenovala v LD Sv. Peter pri Mariboru. Dokaj razčlenjena in natančna Pravila so dolga leta (z manjšimi popravki) določala pogoje sprejema novih članov v lovske vrste, pravilnost organizacijskega dela, obnašanje članov in za spoštovanje veljavne lovske zakonodaje. V začetnem delovanju LD je bilo med letoma 1950 in 1954 obdobje začasne združitve z LD Duplek, ki se je končalo s ponovno osamosvojitvijo obeh LD; naše z novim imenom LD Malečnik. Dograditev oziroma ureditev prvega zelo skromnega lovskega doma v 60–tih letih prejšnjega stoletja je pomenila veliko pridobitev za boljše delovanje LD, izhodiščno točko za izpeljavo akcij lovcev in njihovo domače mesto za strokovno in prijateljsko druženje. Dograditev novega lovskega doma in njegovo odprtje v letu 1991 sta bila vrhunec trdne odločenosti članov, da bodo vestno in marljivo gospodarili ter zavzeto opravljali lovsko dejavnost tudi v tisto leto osamosvojeni domovini Sloveniji. Tistikrat se je ob naravovarstvenem duhu med člani izkazal še visoko razvit domovinski čut, ki je kar štiriindvajsetim lovcem LD Malečnik prinesel zaslužen in časten naziv vojnega veterana. Z nakupom več kot ene- nega lova. Zbrane lovke in lovce sta nagovorila in pozdravila starešina Franc Černe in gospodar Martin Voje. Namenila sta nam lepe pozdrave in nekaj opozoril o varnosti in organizaciji tega lepega in zanimivega dogodka. Kmalu nato nas je pot popeljala po razgibanem domačem okolju lovskega revirja Žamboh. Kot ljubiteljice narave smo opazovale razgibanost lovišča in njene lepote. Razdelili smo se v dve skupini, lovovodja pa nas je odpeljal na stojišča. Čakanje je bilo vznemirljivo. Oglašalo se je ptičje petje, tudi tako, za katerega nisem mogla ugotoviti, kateremu ptiču pripada. Po končanem lovu je na zbornem mestu sledilo skupinsko fotografiranje. Alojzija Hrastovec, dobra poznavalka gamsov, nam je povedala, da je na stojišču slišala gamsa. Glas, Po končanem oktobrskem lovu v LD Polšnik so se udeleženke lova fotografirale. je imela tisti dan zapisano, da se bomo ob osmi uri zbrali pred lovskim domom LD Polšnik, kamor smo bile povabljene slovenske lovke in Društvo slovenskih lovk, da bi se z gostitelji udeležili skup- za katerega sem bila prepričana na svojem stojišču, da je ptičje, je bilo v resnici opozorilno gamsovo oglašanje. Eno doživetje in spoznanje več! Po končanem lovu smo se zbra- Skupna fotografija vseh udeležencev skupnega lova v LD Polšnik 639 LOVSKA ORGANIZACIJA Za pokal Racman Strelsko tekmovanje štirih LD iz Slovenije in Hrvaške sako leto v prvem novoletnem vikendu ob Kolpi organiziramo lov na race. To je prijateljsko srečanje lovskih družin LD Lipov vrh, LD Jelenji jarak iz sosednje Hrvaške ter LD Sinji vrh in LD Foto: V. Hace V Kot po navadi na vseh pomembnih dogodkih na Hrvaškem in včasih tudi na čezmejnih srečanjih v Sloveniji se je te tekme udeležil krojač Božidar Gatarić, KOV - krojački obrt Vesna, iz naselja Bubnjarci. Razstavil je model lovskega oblačila za različne namene in tudi po zelo sprejemljivi ceni. Zato je prodal skoraj vse iz svojega kombija. Damir Babić iz LD Lipov vrh, glavni organizator, je razporedil sodniške komisije po strelišču ter k njim nato napotil strelske ekipe. Medtem so se tam zbrali tudi preostali predstavniki območnih ZLD (Milorad Šepić, predsednik Komisije za strelstvo Primorsko- Goranske županije, Janez Pečarič, član Komisije za strelstvo pri LZS in predsednik te Komisije pri ZLD Bele krajine, Ivan Marinč, podpredsednik ZLD Kočevje in predsednik komisije za mednarodne odnose te območne ZLD, Branko Zlobko, predsednik ZLD Kočevje, in Toni Vrščaj, predsednik ZLD Bele krajine). S slovenske strani je bila udeležba strelcev ZLD na dogovorjeni ravni. Naša skupna delegacija je bila kar močna glede odgovornih predstavnikov ZLD in tudi po kakovosti naših strelcev. Pokazali smo spoštovanje nasprotnikov, Skupinska fotografija strelcev štirih LD iz Slovenije in Hrvaške, ki so se pomerili na prijateljski tekmi za pokal Racman. Predgrad iz Slovenije. Naslednje srečanje bo že štirinajsto po vrsti. Soglasno smo se dogovorili, naj bi se prijateljske vezi še bolj utrdile, zato smo v ta namen organizirali strelsko tekmo, prvo v načrtovanem tradicionalnem nizu; tokrat v Stubici, majhnem kraju na robu Gorskega kotarja. Zjutraj smo se zbrali na strelišču na veliki gozdni jasi, malo odmaknjeni od naselja. Lepo vreme, sonce, že toplo; vse nam je bilo naklonjeno, le še na strelski tekmi se je bilo treba izkazati. 640 upoštevali dogovore in izrazili željo po sodelovanju in prijateljstvu. Strelska tekma je potekala v skladu s predpisi in disciplinirano. Pokali in medalje, ki so bile razporejene na mizi za strelsko vrsto, so dajali pogum tekmovalcem. Medalje so bile več kot lepe in posebej izdelane za to priložnost, za »Racman kup«, kot so ga imenovali naši hrvaški prijatelji. Ob 14.30 je bila podelitev pokalov in medalj, nato pa je sledilo tovariško druženje. Toni Vrščaj Usposabljanje s SV v natanœnem streljanju L ZS je, kot je bilo že objavljeno, med drugim podpisala tudi sporazum o medsebojnem sodelo- Foto: S. F. Krope le pred lovskim domom, kjer smo ugotovile, da nam je bila naklonjena boginja Diana, saj nam je namenila tele. Nato sta sledila pozdrav lovini in zadnji pogon. Gostitelji so pripravili zelo okusen golaž in vse, kar je sodilo zraven. Tudi peciva ni manjkalo. Zaigrala je harmonika in prispevala k razpoloženju. Okoliš, narava in gozd, na katerem stoji prečudoviti lovski dom LD Polšnik, ki je neposredno povezan z okoliško naravo, nam bo ostalo v lepem spominu. Toliko dobrot in sproščenega tovariškega druženja si v tem hitrem in sodobnem času sploh ne moremo več zamisliti, pa vendar nam iz leta v leto ponovno uspeva. Še enkrat hvala za prijetno druženje in skrb za dobro počutje naših lovk in posebna hvala revirnim lovcem za bogato pogostitev. Ivica Kocjančič preciznem) streljanju z risanico, ki je bilo organizirano v vojašnici v Vipavi. Prijave so bile za začetek omejene na dvajset udeležencev. Program usposabljanja, ki je potekalo dva dni, je bil razdeljen na prvi del, ki je obsegal teoretični del in praktično streljanje na trena- Udeleženci usposabljanja v natančnem streljanju na bolj oddaljene cilje (na strelski liniji 200 m) vanju s Slovensko vojsko (SV). Z njim smo se zavezali k rednemu medsebojnemu obojestranskemu sodelovanju. Doslej je bilo organiziranih že več oblik sodelovanja, v septembru pa je bilo zadnje. V aplikaciji LIS – Lisjak je bilo razpisano dvodnevno usposabljanje v natančnem (strokoven izraz: žerju, naslednji dan pa je potekal drugi del, praktično streljanje z lastnimi risanicami na različne razdalje (100, 200 in 300 m). Usposabljanje je oba dneva vodil inštruktor SV Matjaž Bizjak (tudi član LD Nanos). Njegovo strokovno predavanje je temeljilo na praktičnih primerih, sodelujoLovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA ORGANIZACIJA V sakoletna tradicija strelske lige in bazenskih tekem je potekala tudi letos. Komisija za strelstvo ZLD Kočevje je skupaj z družinami prirediteljicami organizirala odlično tekmovanje, ki sta ga v vseh kolih pospremila lepo vreme ter odlično vzdušje med tekmovalci, lovskimi kolegi in znanci. Imeli smo štiri kola, od tega so za končni rezultat štela tri najboljša. Dve tekmi, v Predgradu in Kočevju, so strelci streljali še disciplino kompak in s puško velikega kalibra, ki sta šteli tudi za kvalifikacije na državno prvenstvo. Organizirali smo tudi bazensko tekmo za člane, kjer so se šteli rezultati A-trap + kompak in s puško velikega in malega kalibra. Prva tekma je bila v Predgradu, druga v Kočevju. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 V Uspešni strelci ZLD Kočevje Hace; golobi: enako, MK: Stane Francelj, Vladimir Hace, Matija Komljen; superveterani – kombinacija: Branko Krese, Anton Erjavec, Ivan Curl, golobi: enako, MK: Anton Erjavec, Branko Krese, Ivan Curl. Na bazenski tekmi so bili rezultati podobni pri članih, veteranih in superveteranih. Tekma s pištolami in revolverji – ekipno: Predgrad, Dolenja vas, Krka; posamezno: Tomaž Curl, Vladimir Hace, Iztok Erjavec. Vse rezultate s pregledom zbranih točk najdete na portalu ZLD Kočevje http://www.zld-kocevje. com. Vladimir Hace Erik in Vladimir Hace Preostali tekmi sta bili v LD Krka in LD Velike Lašče, kjer je bila še bazenska tekma za veterane in superveterane. Na vseh tekmah so se pomerili tudi v streljanju na glinaste golobe, z MK-tarčo – štirje položaji – ter na tarčo za veterane in superveterane. Septembra smo v LD Dolenja vas izpeljali še tekmo s kratkocevnim orožjem. Vse družine prirediteljice so se izkazale kot odlične gostiteljice. Rezultati so bili zelo izenačeni, tako da je za končni rezultat odločalo t. i. razstreljevanje. Tudi lani je bilo podobno, zato je nastala neljuba napaka pri objavi v reviji Lovec pri rezultatih liga – posamezno – golobi. Za napako se opravičujem. Pravilni vrstni red je bil: 1. Erik Hace, 560 točk, 2. Dušan Pugelj, 552 točk, 3. Ivan Curl, 552 točk. Letošnji rezultati: liga kombinacija – ekipno (LD): Mala gora, Kočevje, Predgrad; golobi: Mala gora, Kočevje, Predgrad; MK: Kočevje, Mala gora, Predgrad; posamezno – kombinacija: Rudi Kovačič ml., Erik Hace, Tomaž Curl; golobi: Erik Hace, Rudi Kovačič ml., Tomaž Curl; MK: Rudi Kovačič ml., Peter Lakner,Tomaž Curl; veterani – kombinacija: Rudi Kovačič, Stane Francelj, Vladimir Foto: D. Namestnik Strelska liga in bazenski tekmi v ZLD Koœevje Ogenj spomina, iskra boæja in glasovi iz zemlje same Foto: V. Hace či pa so si izmenjali tudi lastne izkušnje in pri tem ugotavljali različne okoliščine, ki vplivajo na uspešnost zadetkov na oddaljene cilje. V teoretičnem delu so bile obravnavane v povezavi z orožjem naslednje teme: varno ravnanje, pravilno prenašanje in nošenje, vzdrževanje, vrste orožja, strelska načela, položaji pri streljanju, pristrelitev orožja. Naslednji dan je potekalo na strelišču praktično streljanje na že prej omenjene razdalje. Udeleženci so imeli priložnost streljati na večje razdalje, na katere streljajo v loviščih. Izkušnje udeležencev so bile zelo zanimive, vsak pa je povedal, da si je »nadgradil zaupanje v svoje orožje«, kar je zelo pomemben občutek pri strelstvu. Vsi strelci so na osnovni razdalji – 100 m – dosegli dobre rezultate in nato streljali tudi na daljše razdalje. Ugotovitve so vsekakor uporabne in zanimive. Izvajalec, pripadnik SV Matjaž Bizjak, je imel ves čas polne roke dela. Udeleženci so ga zasuli s praktičnimi vprašanji, na katera jim je na podlagi svojih velikih izkušenj z lahkoto odgovarjal. Po končanem usposabljanju smo se mu vsi udeleženci zahvalili za vloženi trud. Veliko idej in želj smo izrazili, da si tudi v prihodnje želimo sodelovanja na strelskem področju, mu iskreno stisnili roko in mu zaželeli dober pogled. Matjažu Bizjaku, vojašnici Vipava in SV se ob tej priložnosti še posebej zahvaljujemo za izvedbo usposabljanja. Mag. Srečko F. Krope nedeljo, 23. avgusta 2015, je bila na Gori pri lovski koči LD Tabor - Dornberk, Branik, dobrodelna prireditev Lovska maša z Zasavskimi rogisti, posvečeno vsem pokojnim slovenskim lovcem. V njenem okviru je Fundacija Vrabček upanja zbirala sredstva za Oddelek za invalidno mladino Zavoda Stara Gora pri Novi Gorici. Prireditev sta obogatila Slovenski oktet s koncertom v naravni katedrali pod mogočno lipo in košatimi jeseni, in slikar Jurij Mikuletič z izjemno slikarsko razstavo »divjih bitij« v lovskem domu. V snovalcih dogajanja in v obiskovalcih je tokrat oživela dobrodelnost, saj so se prvi v celoti ali deloma odpovedali plačilu, drugi pa so z nakupi priložnostnih spominkov prispevali v korist zavoda za invalidno mladino. K sodelovanju sta bila povabljena tudi predsednica UO Fundacije Vrabček upanja Darja Povšič Peršolja in vodja Oddelka bolnišnice v Stari Gori – dr. Jurij Karapandža. Razhodna jasa, razpotegnjena od vzhoda k zatonu, ujeta med bogato poraščene bregove! Pravi kostanj in hrast in še drugo plodo- V dimu kadila, ob zvokih rogov … 641 Zanimiv je podatek, da so ceste v Dornberku uradno poimenovali v ulice že leta 1921, in to po slovenskih pesnikih in pisateljih, četudi je bila Primorska tedaj del fašistične Italije. Osrednja ulica v tem kraju je še dandanes Gregorčičeva ulica, saj je ‘Goriški slavček’ služboval in pel v bližnjem Rihemberku, današnjem Braniku, ki ga ima v svojem imenu tudi LD Tabor Dornberk Branik. Štefan Kociančič (1818–1883), semeniški profesor v Gorici in prvi pravi slovenski zgodovinar na Goriškem. 642 Ko malemu ‘angelčku’ postane slabo. Vlogo angela varuha je prevzel Silvo Mrevlje, duša prireditve. tako imenovana Železna vrata in prispel v Škrbino.« V kronikah ni mogoče najti pojasnila, zakaj se prelaz imenuje Železna vrata, lahko pa izvemo, da so tam v zasedah čakale skupine razbojnikov, ki so napadali trgovce, ki so tovorili med Trstom in Vipavsko dolino, saj je prelaz res tesen prehod. Nekaj sto metrov pod prelazom stoji zaselek Gora, kjer stoji tudi lovska koča LD Tabor – Dornberk, Branik. To poimenovanje kraja je živo pri lokalnih prebivalcih in velja tako za zaselek kot tudi za širše območje. Tik za zaselkom se odpira slikovita kraška dolina, kjer so bile včasih njive; danes izgublja svoj nekdanji pomen, a ohranja svojo naravno lepoto – in – kot ustvarjena je za gledališko obarvana množična srečanja v naravi. In tak duhovno-kulturni in tudi družabni shod Štefan Kociančič: Curatia Škerbinae (v latinščini, prevedel Silvester Kopriva); goriški nadškofijski list Folium Periodicum Archidioceseos Goritiensis, Gorica 1886 Foto: S. Valiœ nosno drevje in grmovje raste tod in je pravi raj za divjad. Ker ne vemo vsi slovenski lovci in drugi bralci Lovca, kje je ta prelestni delček naše dežele, naj mi bo dovoljeno napisati o njem kaj več. Najbližji kraj je Dornberk, srednje velika vas v Zgornji Vipavski dolini. Okrog in okrog so vinogradi, nasadi breskev, češenj, v zadnjih letih je vse več oljčnikov. Tu pot iz goriškega konca izbira med dvema smerema: levo na Ajdovsko in skozi Postojnska vrata v Ljubljansko kotlino, druga pot pa nas popelje mimo Štanjela na Kras in naprej na Koprsko. Desno nad dolino se dviga kraški rob, ki Vipavcem od nekdaj otežuje dostop do morja, zato so si prebivalci vasi Branik, Dornberk, Renče, Miren … že zgodaj zgradili kačaste, v laporni breg usekane poti na Kras in naprej proti morju. Tako je bila že sredi 19. stoletja zgrajena tudi cesta, ki pelje iz Dornberka skozi zaselek Potok do prelaza Železna vrata in naprej do Škrbine in proti Komnu. O tej poti piše že duhovnik in zgodovinar Štefan Kociančič, ki je odšel iz Gorice na Kras, da bi »zopet pridobil telesno zdravje«. Takole piše: »Torej sem zapustil mesto 7. septembra 1882 popoldne, se peljal z vozom proti vzhodu skozi Vipavsko dolino do Dornberka. Tam sem zapustil to dolino, krenil na desno po novi cesti (čez vmesno Goro), prestopil Foto: D. Namestnik Smrekove vejice v ognju spomina in sprave … Foto: I.Saksida LOVSKA ORGANIZACIJA je bil to toplo in lepo nedeljo ob koncu avgusta. Kaj vse se je na ta dan dogajalo na Gori pod Železnimi vrati? Osrednji in povezujoči dogodek je bil Lovska maša z Zasavskimi rogisti. Ob domačem dornberškem župniku Boštjanu Toplikarju in še drugih svojih duhovnih tovariših je maševal msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof. Na odru, obdanem z brinjem, z jelenovim rogovjem na sredi, z lovskimi prapori ob strani, žarečimi v soncu, plapolajočimi v vetru … Napišimo še tokrat in tu o lovski maši kaj več. Ta obred ni le verski. Je del slovenske lovske etike, ki jo pomagamo oblikovati tudi lovci kulturniki: slikarji, pisci, fotografi, glasbeniki – pevski zbori, rogisti in morebiti tudi oponašalci jelenjega rukanja … in lovskega dogajanja. Nikoli ne odklonijo svojega sodelovanja in tudi tako pripomorejo k zbliževanju različno mislečih, tudi lovcev v 'bratovščini v zelenem'. Tokrat so izvajali že svojo sedemdeseto Lovsko mašo, samo na Mašunu že 25! Čisti in globoki glasovi njih rogov – kot daritev so lebdeli na zvočnih stebrih, gor v zraku nad nami … Pod pojmom 'maša' se je v glasbenem svetu razvila posebna glasbena oblika. Vse več maš je komponiranih za instrumentalno spremljavo. Tako se lovska ali Hubertova maša izvaja z lovskimi rogovi, glasbili, iz katerih glasbeniki izvabljajo ene najbolj prvinskih glasov. Zasavski rogisti že desetletja na mnogih mašah igrajo Lovsko mašo Antona Swozileka (avstrijskega komponista češkega porekla). Z njo je skladatelj ustva- Slovenski oktet. Na sredi Vitijan Valič, gonilna sila dogodka, in Dane Namestnik. Tokrat bom izpostavil Zasavske rogiste iz Litije, ki zagotovo prispevajo k duhovni enotnosti vseh slovenskih lovcev. Dobrih štirideset let si z več kot 2.000 nastopi nesebično prizadevajo, da lovski rog v Sloveniji in zamejstvu pridobiva izgubljeni simbol lova Zasavski rogisti. Leta 1974 sta Dane in Vasja Namestnik ustanovila skupino lovskih rogistov, predvsem z družinskimi člani. Pridruževali so se jim prijatelji, ki jim je bila ta vrsta prvinske glasbe naravnih tonov všeč. Doslej je v skupini nastopalo že več kot trideset rogistov in rogistk, zvestih pa jih je ob družini Namestnik ostalo le nekaj. Tako danes z nastopi vse manj ‘obremenjujejo’ očeta Daneta, zato pa nosijo glavno breme ob sinu Vasji še vnuk Gašper in vnukinja Špela. Prijatelji Matej Bovhan s sinom Maticem, Jani Izlakar in Lovro Lezič pa Zasavskim rogistom večkrat pomagajo ‘zapolniti’ zasedbo. Umetniško vodenje je po dvajsetih letih od očeta Daneta prevzel sin Vasja, lovski mojster in profesor glasbe. ril pravo umetnino, ki je poglabljala duhovno doživetje in posebno občutenje stvarstva tudi na tej avgustovski Hubertovi maši. V zbrano množico je globoko segel mimohod lovcev in drugih udeležencev maše s polaganjem vejic v ogenj spomina in sprave, za pokojne slovenske lovce. V ogenj, ta simbol očiščenja, ki je plamenel v veliki svetli kovinski stožčasti posodi, smo polagali vejice v tišini, le ob zvoku lovskega roga. In vsak od nas se je ob tem, ko je v žar ognja položil smrekovo vejico, spomnil umrlih lovskih tovarišev, ki so mu bili blizu in je z njimi delil življenje. V ozadju so ta čas rogisti igrali v njihov spomin … Ideja za ta del obreda je vzniknila prav med lovci v LD Tabor – Dornberk, Branik. Ob pojmu ‘lovska’ ali ‘Hubertova maša’, ki je praviloma spremljana z rogovi, se hote ali Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Foto: F. Œernigoj LOVSKA ORGANIZACIJA Jurij Mikuletič, mojster čopiča, barv in peresa, je v podobo ujel mogočnost jelena. LD Javornik, Črni Vrh nad Idrijo Jurij Mikuletič, slovenski slikar; téme njegovega likovnega ustvarjanja so največ iz sveta živalstva, tako gozdnega kot vodnega. Svoja dela je razstavljal na skoraj sto razstavah, doma in v tujini. Med številnimi priznanji sta najpomembnejši: grand prix artistic, ki ga podeljuje mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi – CIC; kot doslej edini Slovenec je bil sprejet v red lovskih slikarjev Nemškega lovskega in ribiškega muzeja v Münchnu. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 rinskost v srnji materi, igrivost in neponarejeno in simpatično zvitost v lisicah in lisičkah … v vseh podobah pa zlitost z naravo. »Njegova pripoved govori o življenju in gibanju. Je refleksija moči, urnosti in spretnosti. Je pesem neponovljive elegance in igrivosti, ki jo ponuja živalski svet …« Tako so napisali o njegovem delu že v letu 1997. Nikjer niti sledu sprevrženosti, kot jo kdaj lahko zaslutimo in začutimo pri ljudeh … Slovenski oktet – svetovni mojstri vokalne glasbe – od kod se skoznje jemljete, glasovi? Iz zêmlje, iz zráka, iz sónca …, odzvanja v meni, ko jih poslušam. Še izbor tokrat zapetih pesmi kot bi bil vzet iz teh elementov. Na začetku udarijo Mlatiči, v kratki in udarni pesmi s poudarjenim delovnim ritmom. Pri pesmi Po jezeru mi je pri tistem globokem zadnjem –u-ju bilo, kot bi se do dna potopil v prosojno jezersko vodo in se iz nje dvigaje izgubljal globoko v nebu. Z dvema pesmima – Kadar bom vandral ter Zvezde na nebu žare – so se pevci poklonili bratoma Slavku in Vilku Avseniku. Skoznje nam je bilo na način plemenitega petja povedano, 'kako smo srečni, če smo doma' – tudi 'ko vandramo zadnjič v življenju …' V drugem delu nastopa je v sedmih ljudskih pesmih čez prostrano jaso, pahljačasto od razposajenosti, veselja in hrepenenja do globoke žalosti, zadišala plemenita ljudskost. Ker smo lovci, omenimo še, da je eden od članov Slovenskega okteta tudi lovec. To je Tim Ribič, ki ni le lovec; tudi Ribič je – in to že od rojstva, kot je bilo med Prof. Janez Šter, zgibanka Dr. vet. Med. Jurij Mikuletič, Nova Gorica 1997 spiritus rector – vodilna sila Delovni akciji na Seœah in v Debelem brdu P o obvestilu vodje tretjega Sektorja lovišča LD Jesenice Bojana Birka, ki je zamenjal nedavno umrlega čuvaja in vodjo tega sektorja Jaka Praprotnika, smo se zbrali na Križovcu. Od tam vodijo štiri gozdne ceste, in sicer prva proti Savskim jamam do Foto: P. Zupanœiœ nehote vprašamo, ali lahko tudi druge maše v organizaciji lovcev imenujemo ‘lovske maše’. Menim, da to v svojem bistvu so, a tudi drugačne. Nima vsaka lovska družina možnosti, da bi k svojim mašam povabila rogiste, zato posamezne družine v okviru lovskih maš iščejo nove izrazne in sporočilne možnosti. So tudi, ki organizirajo maše ob posameznih znamenjih v svojih loviščih, bodisi s križem ali zvezdo zaznamovanih, vsakokrat ob drugem. In vsakokrat raziščejo, kaj nam posamezno znamenje sporoča, zraven pa razgrnejo še zgodovino kraja, kjer je postavljeno. Kako bi rekli takim in drugim mašam v posameznih lovskih družinam, kjer lovci iščejo po svoje, če niso lovske? Terminologija zanje še ni dogovorjena … Jurij Mikuletič, slovenski slikar, lovec, ki v podobe lovi življenja živali v zgoščena sporočila. V lovskem domu LD Tabor – Dornberk, Branik je prostor, ki je kot ustvarjen za likovne razstave. In ta dan je skozi Jurija iz divjih gozdnih bitij v ta prostor preskočila božja iskra in ga oživila. Žarela je v prostoru, prasketaje preskakovala s slike v sliko. V podobe je mogočni vešč, mojster čopiča, barv in peresa, ujel mogočnost v jelenu, mate- pesmijo in pesmijo v šali posrečeno povedano. Ideja za to in táko prireditev je vzklila v letu 2014, ko so v LD Tabor – Dornberk, Branik, skupina Dornberk, organizirali spominsko srečanje za vse pokojne lovce iz te družine in se jim tako simbolično oddolžili za vse, kar so dobrega pustili za sabo. Na svečanosti so sodelovali tudi Zasavski rogisti in v Danetu Namestniku, temu spiritus rector-ju in duši tega glasbenega sestava, se je porodila ideja, da bi ta spominska slovesnost zaživela širše, v slovenskem merilu. Ali bo ta kulturna prireditev postala tradicionalni osrednji slovenski lovski kulturni dogodek? To bo pokazal čas. Marsikaj je odvisno od pripravljenosti nekaj zanesenjakov, kakršni so bili letošnji organizatorji tega veličastnega shoda. To so lovci: Silvo Mrevlje, Elijo Čotar, Vitijan Valič ter predsednik gasilskega društva iz Dornberka – Simon Justin. Tudi na Lovski zavezi Slovenije so začutili težo dogodka, saj je na jasi na Gori, pod Železnimi vrati, spregovoril tudi podpredsednik LZS, Ivan Malešič … Franc Černigoj Planine pod Golico in naprej proti Jesenicam, druga okoli grebena čez Lenčkov špik v vas Javorniški Rovt, tretja pa prav tako proti vasi Javorniški Rovt. Mi smo se odločili, da krenemo po četrti cesti, ki vodi do Pustega Rovta in naprej do Golice. Na poti med Pustim Rovtom in Golico se na Kočni cesta odcepi desno in pelje na Belško planino (1.680 m). Do tja smo se pripeljali s traktorjem, nato pa pot nadaljevali s polurno peš hojo in prispeli na Planino Seče, ki je bila naš cilj. Tam smo v okviru delovne akcije popravili ograjo, ki varuje izvir s pitno vodo, služi pa predvsem za napajanje živine. Omenjena planina leži na meji z Avstrijo. Včasih je bila v bližini karavla, ki pa so jo graničarji po odhodu porušili. Tam mimo vodi tudi planinska transverzala po Karavankah, zaradi obmejne lege pa iz Avstrije prihajajo na planino tamkajšnji planinci, ki pot največkrat nadaljujejo proti Stolu ali Struški planini. Na planini Seče imamo od Agrarne skupnosti Koroška Bela v najemu majhno kočo, katere uporabo si delimo s pastirjem. V njej lahko prenoči tudi več kot deset lovcev »petelinarjev«. Okoliš je namreč domovanje ruševcev, srnjadi in gamsa. Dokler je bil ruševec še loven, je v neposredni bližini koče pelo več kot pet petelinov. Po letu 2013, ki je prineslo hudo zimo z obilo snega (tu ga je na spomlad zapadlo več kot tri metre in v eni sami noči tudi do meter), se je število ruševcev zelo zmanjšalo. Tako je bilo prejšnjo in letošnjo pomlad na planini mogoče slišati petje le še dveh ruševcev. Lovci menimo, da je temu tako zaradi velike količine zapadlega snega, saj teža slednjega ukrivlja veje ruševja, pod katerimi si ruševci iščejo varno in toplo zavetje. Tako jim je zaprt izhod in posledično S poletne delovne akcije lovcev LD Jesenice na Sečah in Debelem vrhu 643 LOVSKA ORGANIZACIJA Jeseni načrtujemo sekanje ruševja, ki vedno bolj zarašča planino Seče, s čimer zmanjšuje pašno površino ter živini in divjadi zapira prehode. Akcija je koristna še iz enega vidika: posekano ruševje namreč uporabimo za kurjavo, ki v koči v mrzlim zimskih dneh pride še kako prav. Za konec naj omenim, da je naša družina od lani bogatejša še za eno pridobitev. Na Hrušici Foto: N. Urbanija tudi poginjajo. Poslušanje ruševčega petja je zato že dve leti bolj žalostno. Kot sem omenil, v tem okolišu poleg ruševca prebivajo tudi gamsi in srnjad. V naših loviščih živi tudi jelenjad, ki se pojavlja v visokogorju in nižje ležečih predelih. Imamo že nekaj prijavljene škode od jelenjadi. V dolini pod Sečami, kjer se pot nadaljuje proti Medjemu dolu, je za omenjene živali pravi raj. Tod zanj primernih izlaških revirjih, obogatil pa je tudi lovišča sosednjih lovskih družin. Izlaški lovci smo znani po druženju, ki ga vsakič priredimo po brakadi. Za lovsko malico vedno poskrbi lovec Jože Smrkolj. Ob družabnem klepetu si pripovedujemo vtise z lova. Takšna druženja nedvomno krepijo dobre medsebojne odnose in zmanjšujejo priložnost za nevoščljivost in obrekovanja, ki so tako pogosta v drugih LD. Tudi v nedeljo, 25. oktobra Spominska fotografija pridnih članov LD Jesenice, ki so sodelovali na poletni lovski delovni akciji. 644 smo namreč postavili novo hranilnico, za postavitev katere ima največ zaslug naš sedanji predsednik Lado Dolžan, ki je za njeno ureditev žrtvoval precej svojega prostega časa. Delovne akcije so vsekakor koristne za lovišče in tudi za druženje lovcev, ki pa ga je v družinah v zadnjem času vedno manj. Peter Zupančič 2015, je bilo po brakadi še posebno prisrčno, saj je lovec Samo Urbanija prav tisti dan »srečal Abrahama«. Malico in vse, kar sodi zraven, je po brakadi pripeljala njegova žena Nevenka. Prišla sta bila tudi oba sinova, ki bosta verjetno nekega dne postala lovca, saj starejši že pomaga pri gonjačih. Lovci smo Samu zaželeli zdravje, razumevanje, druženje z lovci, predvsem pa »ravne cevi in suh prfl«. Marjan Palčič Lov na Vrhu V rh je priljubljen revir lovcev LD Izlake, kjer vsako leto poteka skupni lov. Revir je zanimiv tudi zaradi vedno morebitne prisotnosti gamsa »gošarja« iz bližnjega revirja Črnolica. Ime, ki je staro več kot sto let, je predel dobil prav po gamsu. Njegov prvotni življenjski prostor se razprostira na strmem, precej skalnatem predelu nad zagorsko železniško postajo. Ocenjujemo, da na omenjenem območju prebiva do štirideset gamsov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je LD Izlake sama za nekaj let povsem zavarovala gamsa. Tudi sicer je bil lov nanj vrsto let skrbno načrtovan in nadzorovan s poimenskim vrstnim redom upravičencev za odstrel. Menimo, da je gams zaradi vsega omenjenega lahko razširil svoj življenjski prostor in povečal številčnost še v nekaterih drugih, Foto: M. Krofel je imel svojo kočo baron Žiga Zoiss, iz katere je hodil na botanična raziskovanja. Na tem kraju še vedno stoji obzidje, ki nosi ime Pri gospodovi koči. Tam smo pred leti izpustili alpske svizce, ki smo jih odlovili v Kranjski Gori in Triglavskem narodnem parku. Naselitev je bila uspešna; izkopali so rove pod stezo melišča in nad njo; steza vodi skozi Rido proti Belščici in Stolu. Svizce smo čez nekaj let opazili tudi v Zeleni dolini ter v okolici Stola. Če se od kraja Pri gospodovi koči spustimo nižje, pot vodi do izvira, ki napaja nižje ležeče akumulacijsko jezero. Dolina, po kateri se vije pot, se imenuje Medji dol. Ime je dobila po medvedih, ker so tam imeli in imajo še vedno prehod medvedi, ki svojo pot iz Slovenije nadaljujejo v Avstrijo. Prav letošnjo pomlad je naše lovišče obiskal medved in v vasi Javorniški Rovt razdejal čebelnjak. Naslednja delovna akcija je bila v avgustu, in sicer v Debelem Brdu, kjer smo kosili staro travo. Košnja je bila opravljena pod planino Stamare, kjer stoji naša lovska koča. Akcija je potekala v sodelovanju z lovci iz četrtega sektorja. Po uspešnem zaključku smo si pri naši koči privoščili izdatno malico. Po zaslugi lovcev in takšnih akcij se to območje še ni zaraslo z grmovjem in je zato idealen predel za pašo divjadi. Vesela lovska druščina po brakadi na Vrhu (LD Izlake), ko je Samo »srečal Abrahama«. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 MLADI IN LOVSTVO Z divjadjo in lovstvom je seznanil vsaj deset tisoœ mladih S Priporočljivo bi bilo (čeprav nekaj takšnih primerov še poznamo), da bi lovske družine tudi drugod, kjer te navade še ni, sledile Ladovemu vzoru in v sodelovanju s šolami v svojem okolju pripravile podobne izobraževalne delavnice za novih spoznanj o naravi vedoželjne šolarje. Branko Galjot Na turistiœni kmetiji Urøka T uristična kmetija Urška leži v kraju Križevec v neposredni bližini Zreč. Poleti tam organizirajo dva otroška tabora pod imenom Spoznavajmo življenje na kmetiji skozi igro. Prvi tabor organizirajo po končani šoli, drugega pa konec avgusta. Vanj se vključujejo otroci različnih starosti iz celotne Slovenije. Letos so se odločili in v svoj program vključili tudi obisk lovca in pogovor z njim. Razveselil sem se povabila in se odzval. Več kot dvajset let se že kar tri generacije s te kmetije ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Kmetija je dobila ime po hčerki Urški in obsega dvanajst hektarov in v celoti sodi 1998 objekt urejen po mednarodnih predpisih tudi za invalide. Za najmlajše so leta 2004 zgradili hlev za manjše živali, kot so: ovce, domači kunci, kokoši, race. Leta 2010 je kmetija prešla na ekološko kmetovanje in za to dejavnost prejela nagrado EU-Marjetico, kar pomeni uradni znak za okolju prijazno turistično namestitev. Osebje Urške in lovci že vrsto let dobro sodelujemo. Lovci se zavedamo, da lovimo na njihovih zemljiščih, ki so bogata z divjadjo. Nikoli od lastnikov ni bilo očitkov zaradi škode od divjadi. Ko jim je lisica pred časom odnesla kar precej kokoši, smo bili o tem obveščeni na način, kot da je to razumljivo samo po sebi. 2. julija 2015 sem se pridružil skupini otrok, s katerimi sem se po kratkem pozdravu skupaj z domačo Urško odpravil čez njihove travnike v sosedov gozd, kjer smo poiskali solnico. Ves čas smo se pogovarjali o lovu divjih živalih, ki sodijo med divjad, spoznavali smo njihovo življenje in prehranske navade. Pri solnici, ki smo jo dopolnili s kameno soljo, sem jim razložil smisel njenega polaganja. Prek travnika nasproti solnice smo si nato ogledali visoko prežo in Lado Dolenec otrokom pripoveduje o srnjadi in jim kaže prepariranega srnjega mladička. neracijo šolarjev. Tudi naše glasilo in spletne strani LZS že od nekdaj v posebni rubriki zagotavljajo medijsko podporo delu z mladimi in njihovim odzivom, za katere navadno poskrbijo vzgojiteljice in učiteljice. V lovskih družinah se z izobraževanjem šolarjev ukvarjajo večinoma za delo z mladimi navdušeni, žal še vedno preveč redki posamezniki, ki z voljo in znanjem seznanjajo in poučujejo najmlajše o divjadi, temeljnem poslanstvu lovcev in lovstva ter o dogajanjih v naravi. Eden takih zanesenjakov je Lado Dolenec iz Delnic v Poljanski dolini, dolgoletni član in funkcionar LD Poljane. Čeprav smo o njem v našem glasilu že brali, je prav, da o njegovem delu s šolsko in predšolsko mladino napišemo še kaj. Tudi zato, ker se Lado z izobraževanjem mladih ukvarja že skoraj tri desetletja, od tega predvsem zadnjih deset let zelo intenzivno in učinkovito. Lado v sodelovanju z Osnovno šolo v Poljanah že deseto leto zapored pripravlja predavanja o divjadi, lovu in lovstvu za šolarje. V idilični vasici Četena Ravan, rojstni vasi prvega slovenskega jezikoslovca Gregorja Kreka, pod Starim vrhom, ob razvodnici med Poljansko in Selško dolino, Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 problematiko in pomembnost naravovarstvenih dejavnosti, seveda vse z zornega kota mladih poslušalcev. Vsaki skupini razloži, zakaj lovci sploh lovimo oziroma kaj bi se dogodilo, če tega ne bi počeli. Poslušalci zbrano poslušajo njegovo razlago, nič ni zehanja in dremanja. In mladi poslušalci z otroško navdušenostjo pripovedujejo o svojih doživljanjih narave in veliko veliko sprašujejo. Še celo učiteljice in pedagoški delavci si marsikaj koristnega zabeležijo v pedagoško beležnico. Tako Lado Dolenec v aprilu in maju vsako sredo v petih ali več šolskih urah »odpredava« 100 do 150 mladim. Lado je izračunal, da je v zadnjih desetih letih z divjadjo in lovstvom seznanil, verjeli ali ne, že več kot 10.000 mladih! Le-ti prihajajo predvsem z Gorenjske in iz osrednje slovenske regije, veliko jih je iz ljubljanskih šol. Ugotavlja pa tudi vse bolj opazno razliko o poznavanju stanj in razmer v naravi med mestnimi in podeželskimi šolarji; četudi veliko mestnih otrok kar dobro pozna svet divjih živali. Šolarjem je na Četeni Ravani lepo. Zanje so to prav zagotovo zanimive in sproščujoče počitnice, na katerih zvedo veliko novega o podeželju in dogajanjih ter živalih v naravi. Foto: F. Klajne Foto: B. Galjot lovenska lovska organizacija namenja izobraževanju vedno več truda, sodelovanja pa tudi sredstev. Izobraževanja v lovstvu in o lovstvu potekajo na različnih ravneh, od višješolskega programa, šolanja lovskih mojstrov ter lovskih čuvajev do osnovnega lovskega izobraževanja in vzgojnoizobraževanega dela z mladimi (Mladi in lovstvo), z učečo se ge- je na nekaj turističnih kmetijah organizirana »šola v naravi«. V sklop njenega šolskega programa je uvrščen tudi predmet spoznavanje divjadi. Lado vsaki skupini mladih obiskovalcev šole v naravi v enournem programu z besedo in dermoplastičnimi preparati predstavi najpogostejšo divjad iz okolja, od koder prihajajo šolarji. Razumljivo jim razloži značilnosti divjadi predstavljenih vrst, jih opozori, na kaj morajo biti pozorni pri opazovanju, pa tudi, kako se morajo obnašati v naravi in še mnogo drugega o dogajanjih v naravi. Opozarja jih na okoljsko Skupaj smo založili solnico. v revir LD Zreče. Leta 1991 so začeli s turizmom pod imenom Tinče Topolšek. Zdaj gospodari že tretja generacija in napredek ter uspeh sta opazna na vseh področjih. Ko se je rodilo Združenje turističnih kmetij Slovenije, je postala Vilma Topolšek tudi prva predsednica in ostala kar tri mandate. Kmetija je vir bogatega izbora pridelkov: zelenjave, mesa, domačih mesnih izdelkov, mleka, mlečnih izdelkov, sadja, začimb in vrhunskih domačih vin. Znana je po svoji kulinarični ponudbi. Jedi pripravljajo po lastnih receptih in receptih naših babic Vilma je nekaj svojih objavila v knjigi ob dvajsetletnici delovanja. Pri prenočitvenih zmogljivostih je posebnost Urške, da imajo od leta razložil sem jim, zakaj vse služi. Vprašanj kar ni hotelo biti konec in upam, da mi je otrokom uspelo vtisniti v spomin vse tisto, kar je pri lovu pozitivnega, česar v šoli žal ne slišijo ali pa jim razložijo pomanjkljivo. V minulih dneh so namreč spoznavali delo v hlevu, male živali na kmetiji, spoznavali skrivnosti kuhinje, pečenje domačega kruha, izdelovanje polstenih copat, slikanje. Tisti večer jih je čakalo spanje na seniku. Upam, da je bil tudi naš pogovor o lovu in lovstvu za vse udeležence tabora koristen. Ob slovesu so me postregli z odličnim domačim bezgovim sokom in me povabili na naslednji tabor, ki so ga načrtovali v avgustu. Franc Klajne, LD Zreče 645 JUBILANTI 646 zasluge, od LZS pa jubilejni znak za štirideset let članstva. Prejeta priznanja in odlikovanja nedvomno kažejo na zasluge, ki jih ima Medvešek v lovstvu, zato ga dobovški lovci tudi cenimo. Spoštovani tovariš in prijatelj Fric, vsi lovci LD Dobovec se ti zahvaljujemo za tvoje tovarištvo, prijateljstvo in iskreno ter nesebično delo v minulem obdobju. Ob tvojem jubileju ti družno nazdravljamo in ti želimo še veliko zdravih in veselih let v krogu tvoje družine in lovske druščine. LD Dobovec – J. F. Kdo izmed lovcev v Matarskem podolju, na Krasu in v Brkinih ne pozna znanih lovcev – bratov Mahnetov. Štirje bratje (dva na žalost že pokojna) so tlakovali temelje Lovski družini Slavnik Materija. Anton Mahne se je rodil 28. 4. 1940 sredi lepih brkinskih gričev zavednim staršem Brkincem, Primorcem, Slovencem. Območje Brkinov je bilo med italijansko okupacijo od leta 1918 pribežališče zavednih Primorcev, v času druge svetovne vojne pa središče odpora južne Primorske proti okupatorju. Vsa našteta dejstva so zaznamovala vsakega mladega fantiča, tudi Antona. Kalila sta ga domača vzgoja in povojna leta. Razvil se je v ponosnega Primorca, Slovenca, trmastega Brkinca. Funkcije, priznanja in odlikovanja, ki so mu bila zaupana in dodeljena v času njegovega lovskega staža, potrjujejo navedeno. Kot sin revnih kmečkih staršev je mlad spoznal pomembnost pridelovanja hrane in skrb za naravo. Zato se je že mlad vključil v lovske vrste. V lovski družini so mu bile zaupane vse pomembne funkcije. Že leta 1968 je postal član UO LD, nato so od leta 1970 do 1972 sledile funkcije družinskega kinologa, od 1972 do 1982 gospodarja, leta 1982 starešine, predsednika disciplinskega razsodišča, predsednik komisije za gospodarstvo in drugih komisij. Ves čas se je tudi dopolnilno izobraževal v lovstvu. Končal je izobraževanje za mentorja lovskim pripravnikom, lovskočuvajski izpit, postal preglednik uplenjene divjadi in opravil izpit za mednarodno ocenjevanje lovskih trofej. Kot delaven in zaupanja vreden član LD je tako deloval domala v vseh organih ZLD Koper in Obalno-Kraške ZLD. Bil je podpredsednik upravnega odbora, član komisije za gojitev divjadi, komisije za gospodarsko načrtovanje, član sveta ZGS, OS Sežana, predstavnik za lovstvo v centralnem svetu Zavoda za gozdove v Ljubljani in skoraj petnajst let predsednik komisije za ocenjevanje lovskih trofej. Kot je našteto, so mu bile zaupane pomembne naloge v lovstvu, ki jih je opravljal z zvrhano mero odgovornosti. Dokaz za to so njegova odlikovanja in priznanja: priznanje Obalno-Kraške ZLD, znak LZS za lovske zasluge in redi III., II. in I. stopnje, plaketa, srebrni znak KZS za kinološke zasluge. Njegove lovske trofeje so krasile marsikatero lovsko razstavo, še posebno pa je ponosen na trofejo – kožuh risa (ki je najmočnejša trofeja te vrste v Sloveniji in druga v Evropi), volka in medveda. Kljub dolgemu lovskemu stažu redno sodeluje na vsakem sestanku LD in nikoli ne manjka na nobeni delovni akciji, ki jih organiziramo v LD. Lovci Lovske družine Slavnik Materija smo ponosni nate, Tone, zato ti, spoštovani lovski tovariš, kličemo še na mnoga leta, naklonjenost boginje Diane pa naj te spremlja še naprej! LD Slavnik – Materija – V. K. V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ ÆIVLJENJSKI JUBILEJ Joæef Furlan, LD Vojkovo Øtefan Grubenøek, LD Poljœane Anton Heric, LD Ljutomer Anton Hrovat, LD Suha krajina Janez Iskra, LD Pleøivica, Æuæemberk Anton Kandare, LD Iga vas Tit Keber, LD Muta Janko Kolbl, LD Videm ob Øœavnici Stanko Leniœ, LD Træiøœe Nikolaj Lutman, LD Fajti Hrib, Renœe Mihael Majerle, LD Predgrad Joæe Menœak, LD Gornji Grad Andrej Militarov, LD Ømarna gora Janez Novak, LD Toplice Øtefan Ogrizek, LD Raœe Pavel Pavlin, LD Grgar Nikolaj Petroviœ, LD Srediøœe Henrik Sahornik, LD Kungota Edvard Slivnik, LD Stol, Æirovnica Andrej Øvab, LD Udenborøt Mihael Turk, LD Mirna Anton Vuzem, LD Joæe Lacko, Ptuj Joæef Zadravec, LD Velka Janez Zupan, LD Begunjøœica Janko Ævegliœ, LD Zabukovje Narisal: M. Samar V majhni vasi Završje pod Kumom se je 4. 7. 1945 rodil naš lovski tovariš in prijatelj Miroslav Medvešek - Fric. Življenje v hudih povojnih časih je v družini s šestimi otroki od njega zahtevalo, da se je spoprijel z delom na kmetiji. Po končani osnovni šolo na Dobovcu se je vpisal na poklicno šolo za elektrikarje v Mariboru in se po uspešno končanem šolanju zaposlil pri Podjetju Elektro - Trbovlje, kjer je skozi delovno obdobje prehodil celotno pot od vajeniške dobe do upokojitve. V zaselku Škofja Riža pod Kumom, ki je v neposredni bližini Završja, sta si ženo postavila dom, kjer prebivata še dandanes. Mirov prispevek k razvoju lovstva pod Kumom je neprecenljiv glede pravilnega razumevanja upravljanja z divjadjo ter sobivanja z njo v skupnem okolju. Njegovo poznavanje živalstva ne obsega samo znanja o mali in veliki divjadi, temveč prav neverjetno poznavanje tudi drugih prostoživečih živali, ptic, njihovega oglašanja, barve perja samcev in samic, način njihovega življenja, gnezdenja ter selitev. Zelo zanimiva je njegova zbirka lovskih trofej, ki krasijo njegovo hišo, ki je vedno odprta vsem, posebno pa ljudem, povezanim z lovstvom. Omeniti moram njegovo popolno zbirko žuželk, hroščev in metuljev, ki živijo na območju Kuma, kar le še potrjuje Fricovo celostno povezanost z naravo. Poudariti velja tudi njegov odnos do lovskih običajev in navad, njegovo skromnost in dostopnost vsem lovcem, posebno mlajšim, ki jim je z nasvetom vedno na voljo. Mnogi lovci v naši LD se lahko prav njemu zahvalijo za najlepše lovske trenutke. Kot dolgoletni mentor je izobrazil in izoblikoval veliko generacij lovskih pripravnikov. Fric se je v LD Dobovec včlanil leta 1970 ter od takrat ves čas tvorno sodeluje v njenem delovanju. Ves svoj lovski vek se je nenehno izobraževal. Po opravljenem pripravništvu se je leta 1973 izobrazil za lovskega čuvaja ter se potem vpisal v šolo za lovskega tehnika, ki jo je uspešno končal leta 1985. Uspešno je opravil tudi izobraževanje za preglednika uplenjene divjadi (od leta 2006 naprej). V organih LD Dobovec je opravljal različne funkcije: bil je dolgoletni član upravnega odbora LD (od 2004 do 2014), član disciplinske komisije, dolga leta je bil lovovodja na skupnih lovih, posebno pomembno pa je omeniti funkcijo gospodarja v LD Dobovec, ki jo je opravljal v letih od 1982 do 2004. Prav v tem obdobju se je uveljavilo njegovo poznavanje našega lovišča in divjadi v njem. Ves čas je bdel nad ravnovesjem v naravi in željami lovcev. Značilnost tega obdobja so zelo strokovno sestavljeni lovskogospodarski načrti in dosledno izvrševanje sprejetih načrtov. Opazno je njegovo delo v komisiji za izobraževanje, ki ji je nekaj časa tudi predsedoval, še pomembnejše pa je njegovo mentorsko delo z mladimi lovci, ki ga opravlja še dandanes. Miro je za svoje dolgoletno strokovno delo, nesebičnost, pripravljenost in tovarištvo večkrat prejel družinsko priznanje, LZS pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redi III. II. in I. stopnje. Prav tako je od KZS prejel srebrni znak za kinološke 90-letnico Anton Brajkovec, LD Suhor Ivan Kavœiœ, LD Vrhnika Franc Øtefe, LD Øenœur 85-letnico Ivan Ahlin, LD Grosuplje Sebastjan Andrejaøiœ, LD Kojnik, Podgorje Anton Bukøek, LD Rogatec Franc Grajø, LD Pleøivica, Æuæemberk Alfred Gruden, LD Trnovski gozd Nikola Kiø, LD Kapla Angel Lapanja, LD Podbrdo Franc Petek, LD Gozdnik, Griæe Joæef Rade, LD Predgrad Anton Velikonja, LD Planota Anton Velikonja, LD Grgar Joæe Vovk, LD Dekani 80-letnici Franc Bigec, LD Podlehnik Janez Ciperle, LD Komenda Anton Hribar, LD Polønik Ivan Kantuæar, LD Zabukovje Øtefan Markoja, LD Velika Polana Franc Nemec, LD Gorica Janez Oreønik, LD Vrhnika Marjan Petriœ, LD Grgar Marjan Ponikvar, LD Æilce Tomaæ Praønikar, LD Øentjernej Stanislav Rustja, LD Hubelj Franœiøek Øink, LD Joøt, Kranj Janez Tomec, LD Laporje Alojz Vesel, LD Padeæ Anton Vovko, LD Trdinov vrh Vladimir Zupaniœ, LD Boris Kidriœ Joæef Ævikart, LD Bukovje, Otiøki Vrh 75-letnico Anton Lucjan Bubniœ, LD Strunjan Edvard Buœek, LD Rogaøovci Franko Culot, LD Gaberk, Divaœa Andrej Œernic, LD Lijak Ivan Œernjak, LD Sinji Vrh Janez Œernoga, LD Videm ob Savi 70-letnico Anton Braniselj, LD Cerknica Vilijem Drnovøek, LD Øentlambert Joæef Gole, LD Ømartno pri Litiji Branko Horvat, LD Cirkovce Alojz Indihar, LD Velike Laøœe Marjan Isteniœ, LD Rakek Lucijan Kovaœiœ, LD Most na Soœi Joæef Krœ, LD Storæiœ in LD Preddvor Albert Marœiœ, LD Gradiøœe Vladimir Mavriœ, LD Porezen Marjan Pirc, LD Krøko Janez Poljøak, LD Hrenovice Anton Potoœnik, LD Kropa Franc Ratajc, LD Ømarje pri Jeløah Joæef Sladiœ, LD Dole pri Litiji Franc Slanc, LD Gradac Franc Svetlin, LD Mirna Peœ Øtefan Tepeø, LD Boøtanj Alojz Zlodej, LD Vitanje Øtefan Zupanœiœ, LD Orehovica Vsem jubilantom iskrene œestitke! * Po podatkih, ki so nam jih posredovali tajniki LD na œlanskih seznamih! Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Foto: K. Schneider LOVSKI OPRTNIK P Foto: B. Urbanœiœ Žalostna in mučna smrt srnjaka, ki so ga 16. 9. 2015 tako ujetega med dve debli našli v LD Ruše. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Smuka po celcu ogroža živali A na smučiščih ne gre le za vsakodnevni in deloma nočni hrup. Nekateri kraji, kot sta Obertauern in Ski amade v Avstriji, že oktobra vabijo drzne smučarje na »popolno svobodno vijuganje po pršiču«, torej čez drn in strn: med grmovjem, skalami, čez previse, gola pobočja, žlebove, skratka spodbujanje, predvsem mladih, na »razburljive ture«, kakor so v slovenščini zapisali predstavniki enega od avstrijskih smučišč. No, to so izzivi, ki človeku lahko strežejo po življenju. A prav v takih predelih naravnega okolja spomladi gnezdijo ptice, pred mrazom se skrivajo zajci, divji petelini, srnjad, jelenjad, v toplejših mesecih leta alpski svizci. Kot kaže, pa to ponekod ne šteje kaj dosti. Kaj lovci tod nimajo nobene besede? V smučarskem kraju Grossarital, ki je v sklopu Ski amadeja, so proge za smučanje v celcu določili skupaj z lokalno lovsko družino. Kot so predstavniki smučišča Obertauern povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani, so ponekod namestili table z informacijami o globini snežne odeje, temperaturi in možnosti sprožanja plazov. O takšni smučariji nudijo celo tečaj. Nobenega stavka pa niso izrekli o divjadi, ki živi v gorah okrog visokogorskega prelaza čez Visoke Ture. V pisnem sporočilu je bilo zapisano, da morajo smučarji zunaj urejenih prog spoštovati naravo. Le kako, saj ne vedo, kje pod snegom, v grmovju in brlogih tičijo živali, ki jih pozimi že tako ogrožajo mraz, veter, vihar, snežni plazovi. Vendar nimajo povsod po Evropi enakega brezbrižnega odnosa do divjadi. V švicarskem Champerryju, na meji s Francijo, je povsem drugače. Tam ni nobenega bučnega dogajanja, beri žuriranja na terasah ob smučiščih, kjer je mogoče v miru, sredi narave kositi ali popiti »kuhančka«. Foto: A. Podbevøek Obertauern vabi na smuko čez drn in strn, divjad pa beži osebnost prostranih smučišč na Obertauernu (Avstrija) je veriga več kot dva tisoč metrov visokih gorah nad krajem, ki je videti kot zimski amfiteater. Vsenaokrog so napeljane žičnice, ki v eni sami uri lahko prepeljejo petdeset tisoč smučarjev. Gre za množico, ki tja prihaja ne le smučat, ampak se tudi zabavat, kar turistični delavci jemljejo kot dejstvo. Zato kraji tekmujejo med seboj, kdo bo imel večjo, beri hrupnejšo zabavo, predvsem na prostem. Tako prirejajo velikanske koncerte s slavnimi nastopajočimi. A glavne so terase ob gorskih kočah na smučiščih, kjer na ves glas navijajo rok, metal, džes, vmes še kakšno latino pesem in seveda Avsenika. Množica noro poplesava v smučarskih čevljih in žurka traja do noči. Domala nihče pa se ne vpraša, kako to prenašajo divje živali v bližnjih gozdovih in planinah. Ob žičnicah so table z napisom Stop in s podobo ruševca, gamsa ali srnjaka. Če bi imeli medveda, bi se gotovo tudi on znašel na tabli, so mi rekli, ko sem tam vijugala po poteptanih stezah. Naši upravljavci smučišč v glavnem celo prepovedujejo kakršnokoli smučanje zunaj urejenih prog ali pa napišejo opozorilo, da je smučanje na takih predelih na lastno Ustavi se, hvala; kar pomeni, da je tam prepovedano smučati. odgovornost. Torej je treba v takem primeru plačati tudi stroške reševanja. V tujini pa je pogosto plačljivo vsakršno reševanje. Albina Podbevšek Foto: A. Podbevøek Ko se bliæa zima … Oglarji in lovci s Koprivnika in iz Gorjuø ohranjamo oglarsko dediøœino Psa na povodec! V Bohinju in okolici ima oglarstvo več stoletno tradicijo. Najbolj je bilo razvito v 19. stoletju, ko so bile v Bohinju 647 LOVSKI OPRTNIK bukovega. Letošnja kopa je imela poleg glavnega namena – ohranjanje tradicije – še dva druga: znanstveno-raziskovalno in kulturno-dediščinsko vlogo. Študent biotehniškega centra Naklo Jure Grmek namreč pripravlja diplomsko nalogo, s katero bo predstavil povezovalno vlogo človeka z naravo in njenimi naravnimi bogastvi ter učinkovito pridobivanje lesnih izdelkov. Poleg opisanega celoten postopek priprave in kuhanja kope spremljajo učenci in mentorice Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Boh. Bistrice. Učenci raziskujejo nastajanje kemijskih spojin pri visokih temperaturah izgorevanja kope ter prisotnost ogljikovega monoksida v dimu. bilo na našem območju veliko izkopov železove rude, zato je bilo zelo razvito kuhanje oglja, saj so bili vsi izdelki dobro plačani, k čemur sta pripomogla tudi župnik Valentin Vodnik in baron Žiga Zois. Krajani Koprivnika in Gorjuš smo zato veseli, da se ohranja nekoč zelo pomembna gozdarska panoga in se oglarjem ter sodelujočim domačim lovcem iskreno zahvaljujemo. Slavko Ličef LD Nomenj - Gorjuše Bivak - preæa v Zaglavi V Lovski družini Čezsoča in verjetno tudi v sosednjih družinah imamo oziroma imajo težave z uresničevanjem načrta odstrela jelenjadi. Te težave nika- Zaradi naštetega je letni občni zbor LD Čezsoča letos spomladi sprejel sklep, da bomo na mestu, ki mu pravimo Zaglava, postavili večjo zaprto prežo, v kateri bi bilo mogoče tudi prespati. Mesto za prežo mora biti tako, da je z enega mesta vidne več okolice, obenem pa je nadmorska višina čim manjša zaradi občasnih močnih vetrov in debele snežne odeje pozimi. Za izvedbo del vsi člani niso bili ravno navdušeni, je pa veliko lovcev izrazilo željo, da bi se pridružili akciji. Gradnja oziroma postavitev objekta na takem mestu je namreč res zelo naporna, ker je treba ves potreben material znositi na hrbtih, kraški teren tudi ne omogoča postavitve trdnih temeljev in prehodnost terena je zelo težavna. Šele konec junija smo končno dobili ustrezno dovoljenje lastni- Foto: J. Grmek fužine v Bohinjski Bistrici in v Stari Fužini. Oglje so uporabljali za taljenje železove rude. Takrat so bili gozdovi za spravilo lesa še slabo dostopni, zato so se lastniki odločali za kuhanje oglja v gozdu, ki so ga potem z živinsko vprego vozili v dolino. Na območju Pokljuke in Jelovice so bile številne kope, prav tako na območju Gorjuš in Koprivnika. Živinoreja je bila v omenjenih krajih glavni vir preživetja, zato so kmetje zemljišča čistili za travnike in pašnike in drva uporabili za pripravo oglarskih kop. Ker je bila živinska vprega glavno prevozno sredstvo, so imeli dovolj dela tudi kovači, ki so za svoje kovaške mehe potrebovali velike količine lesnega oglja. Po zgraditvi južne železnice so v Bohinju fužinarstvo začeli opuščati, v železarnah pa so oglje nadomeščali s premogom. Oglarji in lovci s Koprivnika in Gorjuš – Marko, Jure, Gregor, Klemen in Martin Grmek in Jaka Korošec – že več let skrbijo za ohranjanje domače kulturne dediščine. Zato vsako leto pripravijo kope in s kuhanjem lesa predstavljajo, kako so lesno oglje pridobivali včasih. Postopek oglarjenja je zahtevno opravilo in obsega pripravo lesa, pripravo kopišča (prostora za postavitev kope), zgraditev kožarice (lesenega bivaka, pokritega s smrekovim lubjem), zlaganje lesa, postopek kuhanja in oglenitve lesa ter postopek ohladitve in razdiranja kope. Zdaj za kope največ uporabljajo bukov les, najbolj kakovostno pa je oglje iz lesa leske. V naši kopi, ki smo jo pripravili septembra, je bilo zloženih deset prostorninskih metrov leskovega lesa in dva prostorninska metra 648 Kulturno-dediščinska vloga je povezana tudi z imenom Valentina Vodnika. Kopo smo namreč pripravili in zažgali ob krajevnem prazniku. Krajevna skupnost v sodelovanju z Občino Bohinj in Turizmom Bohinj vsako leto pripravi že tradicionalne Vodnikove dneve. Letos so potekali od 11. do 13. septembra. Valentin Vodnik je bil prvi župnik na Koprivniku, in sicer je v kraju služboval od leta 1793 do 1796. Takrat sta se spoznala z baronom Žigo Zoisom, ki je imel v Bohinju svoje fužine. Ker na Koprivniku še ni bilo župnišča, je Žiga Zois Valentinu Vodniku odstopil stanovanje v svoji hiši na Gorjušah, ki jo zato domačini še dandanes imenujejo Zoisova graščina. Valentin Vodnik in Žiga Zois sta zelo dobro sodelovala na različnih področjih. Vodnik je poučeval kmete in poskrbel za dograditev župnišča in obnovo cerkve. Farani so ga imeli zelo radi. Prav v tistem času je Foto: I. Kenda Oglarji in lovci s Koprivnika in iz Gorjuš na Bohinjskem že več let skrbijo za ohranjanje domače kulturne dediščine. Zato vsako leto pripravijo kope in s kuhanjem lesa zdajšnjim generacijam predstavljajo, kako so včasih pridobivali lesno oglje. Z akcije članov LD Čezsoča, ko so poleti postavljali novo prežo v Zaglavi. kor niso povezane z neaktivnostjo lovcev ali majhno številčnostjo omenjene divjadi. Prav nasprotno, številčnost jelenjadi se skokovito veča. Za odstrel pa se lovci le težko odločimo, ker se jelenjad v poletnih in jesenskih mesecih zadržuje v visokogorju, od koder je zelo težavno spravilo uplenjenih živali. Že zalaz na takem terenu je težaven, saj se jelenjad čez dan zadržuje v gozdnatih predelih na nadmorskih višinah od 1.000 do 1.400 m, ponoči pa se pomakne na pašo nad gozdno mejo. Na prehodu iz gozda v pas nad gozdno mejo je odstrel najlažje opraviti, saj to še ni tako visoko in tudi neporaščenost terena omogoča dobro vidljivost. ka, da prežo lahko postavimo na izbranem mestu. Takoj nato so se začeli dogovori, kaj naj kdo naredi. Najprej je bilo treba pripraviti kovinske temelje, ki smo jih pritrdili na kamnito podlago. Ves material, približno 300 kg desk, tramov pločevine in kovinskih podstavkov je bilo treba znositi na omenjeno mesto. Prevoz do lokacije ni mogoč, najbližje mesto za prevoz je le do planine Dolina. Od tam naprej pa je vse potovalo na hrbtih prek planin Slatenik in Golobar do Zaglave. Lovec v dobri telesni pripravljenosti za tako pot navzgor (brez tovora) potrebuje slabe tri ure. Poleg materiala je bilo treba tja znositi še vse orodje od motornih Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Sreœanje LD Kapla in LD Remønik v malem nogometu J utranji dež je ponehal in začelo se je kazati sonce, ko smo se nekateri lovci s Kozjaka 3. 10. 2015 popoldne zbrali v vasi Remšnik. Pod cerkvijo sv. Jurija je bilo na sporedu že deseto srečanje v malem nogometu med dvema sosednjima LD. Zamisel o takšni vrsti druženja se je porodila že preminulemu starešini LD Kapla, Stanetu Petarju. Takratni in zdajšnji starešina LD Remšnik Ivan Golob mu je z veseljem pritrdil in tako se je Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Člani LD Remšnik in LD Kapla so se že desetič pomerili v malem nogometu. pred desetletjem začelo tovrstno druženje naših LD. Tudi zdajšnji starešina LD Kapla Jožef Pušnik je naklonjen tovrstnemu druženju in je eden izmed igralcev v ekipi. Čez leto najdemo čas za druženje na raznih strelskih prireditvah, krajevnih praznikih, posamičnih in skupinskih lovih, kjer se skupaj poveselimo in krepimo medsosedske odnose. LD sta se prvič pomerili v malem nogometu na igrišču pod cerkvijo sv. Katarine na Kapli. Tekme smo in jih še vedno popestrimo z obilico smeha, potekajo v duhu športne borbenosti, navijaškega ozračja članov LD, žena, otrok, spremljevalk … V naših loviščih je narava takrat že začela dobivati zlatorumene barve, kazati se je začel dih jeseni in s sosednjega Pohorja je pihal svež veter, ki pa ni ohladil prijetnega vzdušja, nastalega ob nogometu. Tekma je potekala pod budnim očesom sodnika Tomaža Humerja, ki ni dosodil neljubih pripetljajev, le tu in tam je izjavil: »Moška igra, moškaaa!« Tekma je bila korektna, s slavjem domačih in – v šali z moje strani – pripombo, da smo Kaplčani bolj lovci kot nogometaši. Zaključek smo pripravili v lovskem domu LD Remšnik, kjer je bila tudi uradna razglasitev najboljšega igralca tekme (Miha Grögl) in osmoljenega vratarja (Ožbej Petar). Rezultat niti ni bil bistven, štelo je, da smo se ponovno zbrali kot prijatelji, katerim sta ljuba podoživljanje narave in lov. Po slastni jedači in dobri pijači smo se prelevili nazaj v lovce in v na novo urejenih prostorih lovskega doma so se začela pripovedovanja lovskih prigod. Nekateri so pripovedovali tako doživeto, da je bilo mogoče začutiti mraz mrzlih svetlih zimskih noči, čeprav v toplem prostoru. Ob tej priložnosti bi v svojem imenu in imenu vseh članov LD Kapla še enkrat čestital ekipi LD Remšnik za zmago in gostoljubje na našem desetem srečanju v malem nogometu. Marko Richter - Zeleni Lovsko tovariøtvo, ki ga je æal vedno manj K ot že vrsto let doslej smo se lovci LD Vurmat, zadolženi za revir Vurmat II, na opuščeni kmetiji pri Jegru zbrali na delovni akciji čiščenja pašnika za divjad. Zbirno mesto je bilo Pri Gosaku, kakor se imenuje sosednja kmetija, katere lastnik je Mirko Vute (oče znanega mariborskega puškarja Jerneja Vuteta). Zbrali smo se ob osmi uri zjutraj; manjkala sta samo dva lovca, oba iz upravi- Foto: S. Øtiberc žag, baterijskih vrtalk do kladiva in goriva za motorne žage. Z deli smo začeli že konec maja, ko smo teren skopali do trdne skale, na katero smo kasneje pritrdili kovinske nosilce za ogrodje objekta. Nekaj lesa smo posekali v okolici, a ga je bilo premalo, saj je na tisti višini raslo samo nekaj primernih macesnov, ki pa so bili zaradi zvitosti skoraj neprimerni za gradbeni les. Nekaj materiala in orodja smo tja znosili šele v zadnji polovici junija. Največ dela smo opravili 10. in 11. julija, ko je bila organizirana večja delovna akcija. S pripravami smo začeli v petek, takoj po koncu služb, nato smo se pozno popoldne zbrali na planini Dolina, kjer smo si naložili bremena na krašnje in jih odnesli do planine Slatenik. Tam smo prespali in naslednji dan zjutraj zgodaj nadaljevali pot do Zaglave. Tam smo se razdelili v skupine in začeli z delom. Po začetni negotovosti je delo hitro steklo in do poldneva je bil nov lovski objekt pokrit. Pri delu so nam pomagali tudi člani drugih lovskih družin, zato bi se rad na tem mestu v imenu LD Čezsoča zahvalil za tovariško pomoč članom LD Boris Kidrič in članu LD Dolenja vas. S skupnimi napori smo delo kljub izredni vročini in visokogorskemu soncu skoraj dokončali. Zadnje deske in okna smo vgradili šele jeseni, neposredno pred lovsko sezono. V delo preže v Zaglavi smo vložili veliko napora in dobre volje. Upam, da bo preža služila svojemu namenu in da bomo lažje uresničevali zahtevani odstrel jelenjadi v naslednjih letih. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k postavitvi preže, se iskreno zahvaljujem in jim želim tudi z nanovo postavljene preže veliko lovskih užitkov. Iztok Kenda Foto: M. Richter LOVSKI OPRTNIK čenih razlogov. Gospodar Mirko nas je povabil na svoj lepo urejen vikend in nas najprej pogostil s kavo, čajem in tudi dodatek za moč in dobro voljo ni izostal. Nato je sledila krajša slovesnost ob sprejemu novega lovca Damijana Štiberca v naš revir. Mirko mu je kot pravi lovski tovariš ob sprejemu napisal celo posvetilo, ki smo ga podpisali vsi delavci v tem revirju. V prisotnosti vseh je Damijan glasno prebral posvetilo, nakar smo mu vsi zbrani zaželeli dobrodošlico. Dominik Adam, gospodar revirja, nam je kot vedno razdelil delo in odpravili smo se na sosednji hrib, kjer je bila delovna akcija. Ker na kmetiji že več let nihče ne živi, je bil pašnik že precej zaraščen. Vložiti je bilo treba veliko truda, da smo posekali grmičje, ki se je razbohotilo po vsej površini. V tamkajšnjem predelu, ki je precej oddaljen od urbanega okolja, je divjadi dovolj. V revirju od parkljarjev stalno živijo srnjad, divji prašiči, gamsi in jelenjad. Ker v bližini ni obdelovalnih površin, smo ob gozdnem robu že pred časom uredili privabljalno krmišče za divje prašiče, ki ga »ščetinarji« radi obiskujejo. Ob pašniku smo uredili tudi manjšo krmno njivo, na katero smo posadili topinambur. Divjad ga predvsem pozimi, ko je druge naravne hrane hrane manj, rada izkopava. Ker ob obilnem delu čas zelo hitro mine, se je jutro kaj hitro prevesilo v popoldne. Da ne bi izgubljali dragocenega časa, smo se že zjutraj dogovorili, da malice ne bomo imeli. Dogovorili smo se, da bova z Mirkom pripravila obilnejšo malico šele po konča- Po opravljenem delu članov, zadolženih za revir Vurmat II, so se prilegli dobra malica, družaben pogovor in osvežitev s pijačo. 649 LOVSKI OPRTNIK Lovci LD Tišina in ribiči RD Gornja Radgona, TE Tišina, se skupaj trudijo delovati v korist varovanja narave. Tradicionalno sreœanje lovcev in ribiœev Gornje Radgone Foto: B. Æerdin nem delu. Kot se spodobi, je v veliki meri za dobrote, ki so bile pripravljene na žaru in tudi »tekoče zadeve«, poskrbel novi član revirja, Damijan. Napori in preliti znoj na vročem dopoldanskem soncu so bili hitro pozabljeni, pa tudi porabljene kalorije in tekočino smo obilno nadomestili. Kjer je dobra volja, ne sme manjkati glasba; zadonel je lovski rog, katerega zvoki zelo lepo odzvanjajo v tamkajšnji kotlini. Tako je za večino od nas kar prehitro minilo popoldne po še eni od mnogih uspešnih delovnih akcij v našem revirju Vurmat II in predvsem ob pristnem tovariškem druženju lovcev. Žal smo skupaj ugotovili, da je takih druženj veliko premalo. Delovne akcije so idealna priložnost za vzpostavljanje boljših medsebojnih odnosov, za spoznavanje in druženje. To je tudi priložnost, da lahko izmenjamo nekatera mnenja o posamezni problematiki v LD Velikokrat se težavo osvetli z več strani in je nato lažje rešljiva. Sodelujoči v akciji bomo s tovrstnimi koristnimi in delovnimi druženji zagotovo nadaljevali. Veseli bomo, če nas bo posnemal še kdo. Slavko Štiberc Puøke in ribiøke palice zamenjali za nedeljsko druæenje J Da je srečanje med lovci in ribiči uspelo, sta imela največ zaslug predsednik LD Tišina Evgen Hašaj (levi) in predsednik TE Tišina Vinko Šarotar. unij za radgonske lovce in ribiče že vrsto let pomeni tudi pripravo na tradicionalno medsebojno družabno srečanje (lovci LD Gornja Radgona in ribiči RD Gornja Radgona). Čeprav je srečanje namenjeno predvsem sproščenemu druženju, je najzanimivejši del druženja svojevrstno 650 Druæabne lovske prireditve pod Goro Lovski ples, krst, pikniki … K Foto: I. Roæman R ibiška družina Gornja Radgona, TE Tišina, je ob ribnikih v Gradišču pri Tišini pripravila jesensko srečanje in druženje z lovci LD Tišina. Prvo tovrstno srečanje so začeli lani in so letos nadaljevali, predvsem z namenom, da bi se ribiči in lovci še bolj povezali, saj eni in drugi skrbijo za ohranjanje narave. Srečali so se v nedeljo, 10. oktobra. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se ga je udeležilo dvanajst ribičev in dvanajst lovcev. Tako so tokrat lovci zamenjali puške za ribiške palice in v družbi ribičev vneto namakali trnke in lovili ribe. Lovci LD Tišina imajo svoje lovišče tudi na območju Gradišča, kjer so ribniki. Ko lovci priredijo lov, se radi ustavijo ob njih in se v prostorih ribičev odpočijejo in pomalicajo. Sicer pa lovci in ribiči že vrsto let dobro sodelujejo, na kar je ponosna tudi Občina Tišina, ki srečanja podpira in si želi, da bi tako sodelovanje postalo stalnica. Da so se lovci in ribiči na druženju imeli lepo in s srečanja na svoje domove odnesli lepe spomi- eni skrbijo za živali na kopnem, drugi pa v vodi. Glavni sodnik Franc Mauko je pojasnil pravila iger, a ker pravijo, »da prazna vreča ne stoji pokonci«, so lovci svoje goste najprej pogostili z divjačinskim golažem. Lovci in ribiči so se med seboj pomerili v petih igrah, od katerih je bilo največ zanimanja in tekmovalnosti zaznati ravno pri zadnji. Pa ne zaradi svoje vsebine, ampak ker je bil rezultat prejšnjih iger zelo izenačen in je prav zadnja odločala o zmagovalcu. Sodniška komisija je rezultate skrbno zbirala, jih na koncu pregledala, seštela točke in razglasila tokratnega zmagovalca iger. Čeprav so si vse leto pokal napovedovali ribiči, so tokrat več spretnosti pokazali lovci, ki so za nagrado prejeli pokal, a le za prehodno obdobje enega leta, ko se bo spet odločalo, katera ekipa si ga bolj zasluži. Kljub porazu ribičev pri njih ni bilo zaznati slabe volje, prevladovala je dobra volja in prijetno je bilo druženje ob dobrotah z žara in dobri kapljici. Iztok Rožman S srečanja lovcev in ribičev Gornje Radgone. Letos so si po rezultatih petih iger prehodni pokal priborili lovci. ne in vtise, sta poskrbela Vinko Šarotar, predsednik RD Gornja Radgona, TE Tišina, in Evgen Hašaj, predsednik LD Tišina. Letos so ribiči za lovce pripravili ribe na različne načine, prihodnjo jesen, ko bodo spet pripravili srečanje in druženje, pa bodo lovci za ribiče pripravili lovski bograč. Skratka, tovrstno ribiško-lovsko druženje je pohvalno, kajti oboji se zavedajo pomena neokrnjene narave in kaj vse ob dobrem sodelovanju lahko postorijo za naravo. Bojan Žerdin tekmovanje, ko se lovci in ribiči med seboj pomerijo v različnih športnih igrah, na koncu katerih si boljša ekipa prisluži prehodni pokal. Letos je bilo druženje v soboto, 13. 6. 2015, kot gostitelji dogodka pa so bili tokrat na vrsti lovci. Zbrane sta najprej nagovorila predsednik Ribiške družine Gornja Radgona, temeljne enote Gornja Radgona Vlado Drvarič in starešina LD Gornja Radgona Milan Kolarič. Kot je povedal Kolarič, so si lovci in ribiči v marsičem podobni: oboji so varuhi naravnega okolja in živali, le da rajani Prežihovih Kotelj ob vznožju Uršlje gore že od nekdaj veliko pozornosti namenjajo tudi urejenosti svojega kraja, še posebno pa so ponosni na svojo tradicionalno ljubiteljsko odrsko in pevsko kulturo. Tudi člani LD Prežihovo so daleč naokrog prepoznavni kot skrbni gospodarji svojega lovišča, uspešni upravljavci divjadi, pa tudi po tem, da že 69 let skrbno gojijo svoje lovske šege in navade. Zlasti si zelo prizadevajo za tradicionalne športne, strelske, pevske in druge družabne lovske prireditve. Med njimi velja posebej omeniti vsakoletni lovski družabni večer, ki ga neprekinjeno organizirajo že več kot šestdeset let. Prav zaradi lovskega plesa in veselega druženja so še bolj povezani in tovariški. S plesom se vsaj delno odkupijo pri svojih potrpežljivih ženah, brez katerih ne bi bili tako uspešni lovci in tudi ne tako pevsko in plesno družabni. Letošnji družabni večer v Gostišču Dular, kjer se koteljski »jagri« sploh najraje družijo, je bil še posebno svojevrsten. Znano je, da LD Prežihovo, ki ga že drugi mandat uspešno vodi Milan Košelnik, samo na družabnih večerih organizira lovski krst. Tamkajšnja Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKI OPRTNIK tradicija je, da so lovci krščeni, ko prvič uplenijo veliko divjad, in to za vsako vrsto posebej. Letos sta bila zaradi uplenitve dveletnih muflonov pri krstu najbolj izpostavljena ne več rosno mlada lovca Aleš Rotar in Matej Gorenšek. Medtem ko so doslej lovski krščenci za svoje zagovornike izbrali le nekaj lovcev, med katerimi so bile vedno tudi predstavnice nežnejšega spola, sta letošnja za svoje zagovornike izbrala skoraj vse prisotne lovce. Pa ne zato, da sama ne bi znala odgovoriti na strokovna vprašanja, ki jih že leta skrbno pripravi gospodar Anton Navodnik, ampak tudi zato, da so pri krstu najprej vsi skupaj popili »obvezne« kozarce vina, na koncu pa za družabni večer tudi plačali kar nekaj litrov vina. Le nekaj metrov od cerkve na Šartneku so se pod mogočno zeleno krošnjo druge najstarejše koroške lipe tudi letos zbrali nekateri udeleženci lovske sv. maše. Prvič med njimi je bil kaplan in lovski pripravnik Jure Sojč. Foto: F. Rotar Lovski piknik na Ošvenovem Lovski družabni večer v Gostišču Dular je popestril tradicionalni lovski krst. Maša za lovce nad Kotljami Tudi letošnje tradicionalno srečanje s kmeti pri lovskem domu na Kogovskem in lovska maša v podeželski cerkvi sv. Mohorja in Fortumata na Šartneku nad Kotljami sta še bolj povezala lovce in utrdila prijateljske vezi s kmetovalci in drugimi ljubitelji zelene bratovščine in lovske kulture. Ker se morajo žal tudi dušni pastirji seliti iz ene fare v drugo, menda zato, da se ne bi preveč navezali na svoje farane, je po odhodu župnika Marjana Plohla lansko lovsko mašo daroval ravenski župnik Alojz Bek, ki je bila zanj sploh prva v vsej njegovi dolgi dušni pastirski službi. A kot kaže, odslej koteljski lovci z menjavo duhovnikov ne bi smeli imeti več težav. Član LD Prežihovo - Kotlje in mlad lovski pripravnik Jure Sojč je letos namreč postal tudi ravenski kaplan, ki občasno službuje v koteljski fari in je tako po službeni poti Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 prvič daroval lovsko mašo. Ker je Jure kmečki sin iz Lovrenca na Pohorju, kjer je že kot kratkohlačnik spoznaval naravo, divjad in se srečeval tudi z lovci, je bila letošnja lovska maša posebno slavnostna in lovsko obarvana. Lovske melodije trobil, na katere so zaigrali Ravenčani Janez, Jani in Žan Plohl, so polnile dušo vsem zbranim, ki so dodobra napolnili notranjost cerkve. Čeprav se zaradi bolezni pevovodje Mitja Šipka v cerkvi ni slišalo ubranega petja domačega lovskega okteta (Mitja je kmalu nato umrl, o čemer smo pisali v Lovcu, 10/2015), je bila lovska sv. maša vseeno slavnostna tudi zaradi izbranih besed starešine Milana Košelnika, ki je zbrane nagovoril in med drugim spomnil, da so lovske maše postale del lovske kulture tudi v LD Prežihovo in jih bo LD zato organizirala tudi v prihodnje! A letošnje lovske družabnosti pod Goro s tem še ni bilo konec. Lovci iz nekaterih revirjev so si po delu v revirjih in urejanju okolice okrog družinskih lovskih nepremičnin spet organizirali svoje tradicionalne piknike. A posebno odmevno lovsko druženje je bilo na pobočju Uršlje gore, nad kmetijo Ošven, kjer imajo že od leta 1957 koteljski lovci tudi svojo lovsko kočo. Odkar imajo v dolini nov lovski dom, lovska koča zaradi svoje oddaljenosti ni več tako obiskana, kot je bila nekdaj. A sredi vročega poletja je spet oživela. Za prešerno lovsko druženje so tokrat poskrbeli poleg Antona Navodnika še Alojz Skarlovnik in Ivan Trobas, saj so na piknik povabili vse lovce iz revirja Navrški vrh in tudi njihove soproge. Ko so Tone, Alojz in Ivan na letošnjem družabnem lovskem večeru od Dušana Leskovca (predsednika Koroške lovske zveze) prejeli odlikovanja in priznanje LZS (Navodnik red I. stopnje, Skerlovnik red II. stopnje in Trobas zlasti znak LZS), so obljubili, da bodo za člane svojega revirja pripravili pravi lovski piknik. Obljubo so izpolnili tudi s pomočjo revirnega vodje in mladega očka Jureta Pavlina in ne več rosno mladega lovskega pripravnika, »glavnega kuharja« revirja Navrški vrh, Simona Sedelšaka. Menda se bodo letos lovci z Navrškega vrha še enkrat prijetno družili. Novo srečanje naj bi organizirali še preostali lovci iz revirja: Beno Kotnik in Franc Rotar, ki sta že pred časom prejela red I. stopnje LZS, in Bojan Kotnik, ki je prejel red II. stopnje LZS. Tudi Jože Logar, prejemnik reda I. stopnje LZS, ki se je iz revirja Navrški vrh premaknil v revir Podgora, a je na Navrški vrh še vedno zelo navezan, bo tudi soorganizator prihodnjega srečanja. Ker bo Ošven zagotovo prehitro pobelil sneg, bo verjetno srečanje kar na Lubasovi kmetiji v Podkraju, kjer sta doma Kotnikova lovca Beno in Bojan. Franc Rotar Za jelena je bil usoden srobot S oseda, ki je pravkar prišla s sprehoda, mi je 17. 7. 2015 povedala, da na območju Završja (Občina Trbovlje) pod cesto leži mrtva »večja rjava žival«, ki že zelo zaudarja. Takoj sem se odpravil na opisano mesto in ostrmel od presenečenja. V grmovju in gostem srobotju je ležal razpadajoč jelen. Poklical sem gospodarja lovske družine in skupaj sva ugotovila, da se je jelen z rogovjem tako zelo zapletel v navadni sro- Leva veja rogovja (še v mahu) je bila tako zelo ovita s srobotom, da se jelen ni mogel rešiti. 651 Foto: M. Medveøek LOVSKI OPRTNIK bot, da je v njem ostal nerešljivo ujet in je zato tam poginil. Imel je dokaj močno rogovje dvanajsteraka z dolgimi parožki. Levo vejo rogovja je imel tako zelo ovito s srobotom, da je bila glava dvignjena nad tlemi tudi še potem, ko je omagal. Iz zelo poteptanih tal je bilo razvidno, da se je žival dalj časa borila za življenje. Na tamkajšnjem območju so že večkrat opazili jelenjad. Verjetno se je jelen na hitro umaknil pred vozilom in pri tem planil v goščavje ali pa si je želel očistiti rogovje mahu. Star je bil od 7 do 9 let in rogovje pa bi bilo ocenjeno z okroglo 160 točkami. V Lovcu ali drugem tisku večkrat lahko preberemo o podobnih primerih, ki so usodni za divjad. Navadno je kriv človek s postavljanjem različnih žičnatih ograj, odmetavanjem odpadkov v naravo in podobno. Toda tudi narava ima svoje zanke in pasti. Tokrat je bila past v obliki navadnega srobota (Clematis vitalba), ki je naša najpogostejša domorodna ovijalka; raste v gozdovih, predvsem na gozdnih robovih, med grmovjem in v živih mejah. Po navadi raste na svežih, rodovitnih in večinoma apnenčastih tleh. Je do 8 m (redkeje do 10 m) visok ovijajoč se in plezajoč grm, ki raste na svetlem ali v delni senci. Miro Medvešek LD Dobovec Lisica ali øakal v prekmurski drvarnici Š e nedolgo nazaj zgodbi brez nekaterih dokazil nihče ne bi verjel. A je res. Tukaj je, sedaj in pri nas v Prekmurju. Celotna 652 zgodba se je začela v začetku letošnjega avgusta, ko so moji sosedje v strnjenem naselju vasi Tišina, kmalu nato pa tudi jaz, videvali tekati okrog hiš, po vrtovih, bližnjem vaškem parku, na pločniku čudno lisico, ki se ni nič kaj preveč bala ljudi. Natančnega datuma v avgustu se ne spomnim, menim pa, da je bilo okrog 8. ali 9. avgusta, ko me je obiskal sovaščan Alojz Horvat in mi v kratkem pogovoru povedal, da mu neka čudna lisica prihaja domov po kokoši, ki jih ima izpuščene okrog hiše. Prosil me je, če pridem pogledat in tudi kaj lovskega storim, da bi mu ostalo še kaj kokoši. Že naslednji dan popoldne sem se oglasil pri njem, se usedel na prikrito mesto med kokoši in čakal na dolgorepo tatico. Čakal sem do nekaj čez 20. ure. V tem času naj bi se po pogovoru z oškodovancem prikazovala štirinoga tatica. A nisem je pričakal ne tistega dne ne naslednjega in še nekaj dni za tem. Po teh dneh pa me je po telefonu poklical sovaščan Kovač iz Tišine in mi povedal, da sta s hčerko, ko sta se peljala domov, med hišami v strnjenem naselju videla divjo žival, ki ni bila lisica, je pa precej podobna šakalu, in se je na travniku v bližini njegove hiše zavlekla v skladovnico nažaganega tehničnega lesa. Rekel sem mu, naj me s sosedom Horvatom počakata na kraju, ker bomo poskušali dobiti žival. S puško šibrenico sem se po moji lastni presoji glede strela postavil na najbolj varen kraj, sovaščana pa sta začela ropotati in povzročati šume po skladovnici drv. Ni dolgo trajalo, ko je že večkrat omenjena čudna lisica skočila iz skladovnice in jo urno ubrala proti suhemu vaškemu potoku Mokoš. Dvakrat sem ustrelil na bežečo Foto: I. Trœek Pošteno steptana tla okrog jelena so dokazovala, da se je žival dolgo trudila, da bi se rešila naravne pasti, potem pa je omagala in žalostno poginila. žival, ki jo je po prvem strelu nekoliko zaneslo, vendar ni padla. Za tem sem storil vse potrebno, kar je treba storiti po zgrešenem ali slabem strelu, vendar živali nisem našel. Dva ali tri dni kasneje me je ponovno poklical Horvat in me seznanil, da so se prejšnji dan njegove kokoši ponovno oglašale in opozarjale na nevarnost ravno tako, kot so se takrat, ko mu je »čudna lisica« eno ubila in jo poskušala odnesti. Da bi pomiril vznemirjenega sovaščana in tudi druge, sem spet odšel čakal čudno lisico, za katero pa ni bilo zanesljivo, da res pripada tej vrsti. Glede na videz in obnašanje naj bi bila žival bolna. Da bi nekako pomiril bližnje vaščane in ohranil dobro premikala žival sive barve, ki si je oblizovala zadnjo stran svojega trupa. Izredno težko sem pomeril skozi lesene late drvarnice. Zavedal sem se, da moram zadeti; in to iz več razlogov. Ko sem bil prepričan, da bo strel učinkovit, saj je bilo do tja dobrih petnajst metrov, sem pritisnil na sprožilec. Po strelu je v drvarnici, in to z druge strani dvakrat ali trikrat zelo zaropotalo, nato pa vse utihnilo. Z lastnikom hiše sva takoj odšla iz spalnice na dvorišče in na drugo stran drvarnice, kjer sva na tleh opazila okrvavljeno mrtvo žival. Takrat sem bil prepričan, da na tleh ne leži mrtva lisica, temveč po vsej verjetnosti še ne eno leto star šakalji mladič. Takoj sem na kraj dogodka po- Čudna »lisica«, za katero se je po odstrelu izkazalo, da je bila mlada šakalka. ime naše lovske družine, sem tudi naslednji dan proti večeru ponovno sedel med njegovimi kokošmi in s puško čakal na prihod čudne živali, za katero so že vsi vedeli, da se ves teden potika med hišami, vrtovi in še kje. Vendar je tudi tokrat nisem pričakal. Tako sem od 11. 8. 2015 do jutra 14. 8. 2015 nekajkrat poslušal okoliške vaščane, kako videvajo čudno žival. Čeprav noben od njih ni bil lovec, so nekateri menili, da je po vsej verjetnosti šakal. Tistega dne pa me je dober znanec iz vasi Tropovec, ki se drži vasi Tišina, malo pred 7. uro poklical po telefonu in mi povedal, da je v njegovi drvarnici šakal. Rekel sem mu, naj žival prikrito opazuje in spremlja njeno gibanje ter da bom takoj odšel k njemu. Ker stanuje blizu, sem vzel puško iz omare v lovski sobi in bil že po nekaj minutah pri Stanku Koštricu v Tropovcih. Ne boste verjeli, da me je povabil kar v družinsko spalnico in mi skozi reže polken odprtega okna pokazal v drvarnico, kjer se je klical gospodarja naše LD, lovskega tovariša Aleša Števaneca, ki je po poklicu veterinar, naj si žival ogleda. Obvestil sem tudi lovskega inšpektorja Bojana Kotnika in ga seznanil z vsem. Glede na okoliščine mi je naročil, naj vse skupaj dokumentiram tudi s fotografijo in sestavim zapisnik, ki naj mu ga dostavim. Vse naročeno sem tudi storil, truplo živali sem dostavil na veterinarsko postajo v Mursko Soboto. Od tam so po predhodnih težavah obvestili inšpektorje VURS v Murski Soboti, ki so odločili, do bodo truplo uplenjene živali poslali na preiskave še v Ljubljano. Žival, ki je bila v tej zgodbi z izrednim posegom odvzeta iz lovišča, je bila mladič ženskega spola. Brez dlake na jeziku v tej zgodbi si upam na glas razmišljati, da tudi sam še vedno ne vem, kaj sem uplenil: ali bolno lisico ali bolnega šakaljega mladiča. Tovariši lovci, ki ste prebrali moj zapis, si boste iz napisanega in fotografije lahko sami ustvarili nekatere zaključke. Osebno me Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKI OPRTNIK pri uplenjeni živali, ki ne kaže na lisico, motijo dolge noge, videz glave in uhljev, ki prav tako ne kažejo tistih značilnosti, ki jih poznam pri lisici. Pri vsem tem je res le, da je bilo treba žival, ki je ljudem povzročala škodo in se je sumljivo približala naseljem, nemudoma odstraniti iz urbanega naselja. Iztok Trček Primer zapleta zaradi izgube loviøœa v Goriøkem okraju (5) Nadaljevanje a državnem sekretariatu za gospodarstvo so s pregledom spisa iz Gorice zahtevali še podatke za podpisnike prošnje za ustanovitev LD Soča, ki jih je nato pomočnik načelnika notranje uprave OLO Gorica zbral in poslal v Ljubljano. 30. decembra 1953 je Upravi javne varnosti v Ljubljano za podpisnike prošnje – Ivana Gravnerja, Jožefa Mariniča in Ivana Marušiča – poslal zahtevano običajno kratko karakteristiko. Ko je načelnik IV. oddelka Uprave državne varnosti iz Gorice za navedene ustanovitelje LD Soča prejel dodatno karakteristiko, je celotnemu spisu dodal še svoje končno poročilo. V njem je navedel, da je Državni sekretariat za gospodarstvo LRS odločil, da se ukineta lovišči Brda in Jelenik, okraj Gorica in ustanovi novo lovišče Soča s skupno površino 15.549 ha. V povezavi z ustrezno komasacijo teh lovišč so v omenjenem predelu že opravili tudi reorganizacija lovstva in so v skladu z določili zakona o lovu tudi ustanovili LD Soča s sedežem v Kojskem. Zapisal je še, da so predlagatelji zadostili vsem pogojem zakona o lovu ter zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih ter da so ti aktivisti in na terenu zelo delavni ljudje in je zato pričakovati, da bodo dobro vodili lovsko organizacijo v Kojskem. Glede na navedeno je N LRS, OLO Gorica, Tajništvo za notranje zadeve, Lovska družina Soča, Ustanovitev, Dopis Upravi javne varnosti na IV. oddelek pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS, št. IV-502/6 z dne 30. december 1953, Upravna enota Nova Gorica, Mapa društev, LD Sabotin, evidenčna št. 256. Poročilo načelnika IV. oddelka Uprave javne varnosti pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS z dne 5. januar 1954, Mapa društev LD Sabotin. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 predlagal, da se potrdi ustanovitev LD Soča. Načelnik IV. oddelka Uprave javne varnosti pri državnem Sekretariatu je za Notranje zadeve sestavil mapo spisov, ki so bili po določilih o postopku potrebni za registracijo društva LD in jo poslal svojemu nadrejenemu v razrešitev. Še isti dan, tj. 5. januarja 1954, je državni podsekretar Sekretariata za notranje zadeve LRS lahko izdal odločbo, v kateri je po zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih ter izpolnitvi pogojev zakona o lovu, na podlagi 10. in 13. člena tega zakona in v sporazumu z državnim Sekretariatom za gozdarstvo LRS, št. V/3-1680/1-53 od 24. december 1953, dovolil ustanovitev in delovanje LD Soča s sedežem v Kojskem, okraj Gorica. Na tajništvo za notranje zadeve sta 14. januarja 1954 iz Ljubljane v Gorico prispela odločba in spremni dopis, v katerem so tajništvo za notranje zadeve OLO Registracija, Lovska družina Soča, Kojsko, Okraj Gorica, Dopis načelnika IV. oddelka Uprave državne varnosti pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS, št. IV-5643/2-53 Ve/Ku z dne 14. januar 1954, Upravna eno- Gorica obvestili o izdaji odločbe, s katero so dovolili ustanovitev in delovanje LD Soča in naložili njeno izročitev predstavniku LD Jožefu Mariniču v Kojskem, Podsabotin št. 2, prvemu predsedniku LD Soča, ki je v navedenem času opravljal dolžnosti tajnika LD. Po debelih osmih mesecih je bila končno le rešena odločba, za katero so predstavniki LD Soča napisali prošnjo že 27. aprila 1953. Zakaj se je tako dogajalo in kdo nosi krivdo, razjasni poročilo, ki ga je 14. januarja 1954 napisal namestnik načelnika IV. oddelka javne varnosti pri Sekretariatu za notranje zadeve LRS. O primeru so bili v mapi priloženi tudi spisi, ki jih je v medsebojnem uradnem dopisovanju s tajništvom za notranje zadeve pri OLO Gorica zbral namestnik načelnika in jih posredoval svojemu predpostavta Nova Gorica, Mapa društev, LD Sabotin, evidenčna št. 256. Poročilo pomočnika načelnika IV. oddelka Uprave javne varnosti pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS z dne 14. januar 1954, Upravna enota Nova Gorica, Mapa društev, LD Sabotin, evidenčna št. 256. Odločba o dovoljenju delovanja Lovske družine Soča, št. IV-5643/253, z dne 5. januar 1954. Upravna enota Nova Gorica. Mapa društev. LD Sabotin, evidenčna št. 256. ljenemu. V poročilu je navedel, da priloženi spisi potrjujejo malomarno poslovanje odgovornega referenta tajništva za Notranje zadeve pri OLO Gorica. Iz spisov je bilo namreč razbrati, da so ustanovitelji LD Soča tajništvu za notranje zadeve prijavo predložili že 27. aprila 1953, odgovorni referent pa kljub 30dnevnemu strogemu zakonskem roku za rešitev društvenega spisa »predmeta« ni obravnaval vse do 2. decembra 1953. Spis je odstopil šele po osmih mesecih s kratkim spremnim dopisom, ne da bi sploh preveril ustanovitelje, niti jim ni poročal o vsem, kar bi v povezavi z registracijo društva moral. Skrajno malomarnost in »omalovaževanje« so referentu pripisali še posebno, ker so iz državnega Sekretariata LRS večkrat zahtevali pojasnila o tem, in sicer 4. junija, 6. avgusta, 10. oktobra in 23. septembra, a tajništvo iz Gorice ni odgovorilo niti na en dopis. Ker so tak malomaren odnos referenta do dela ugotovili tudi v drugih referatih (državljanstvo, »urgence« o opcijskih zadevah in listinah), so zahtevali, naj proti uslužbencu disciplinsko ukrepajo. LD Soča je »uradno« delovala od njenega ustanovnega občnega zbora na Dobrovem, ki je bil 31. januarja 1952, pa do 22. avgusta 1954, ko sta bila v Kojskem in na Dobrovem hkrati občna zbora, ter še v Anhovem 29. avgusta 1954, na katerih so dotedanji člani LD Soča sprejeli soglasne sklepe o njeni razpustitvi, hkrati pa sprejeli sklepe o ustanovitvi novih LD Anhovo, LD Dobrovo in LD Sabotin. Predstavniki novih LD so se šele na sestanku 12. februarja 1955 dogovorili o razdelitvi ostanka denarnih sredstev na računu nekdanje LD Soča. Sestanka v Kojskem so se udeležili Mihael Zelinšček iz LD Anhovo, Alojz Mavrič in Ciril Šibav iz LD Dobrovo ter Ivan Marušič, Peter Lenardič in Jožef Marinič iz LD Sabotin. Na Dobrovem so se 28. aprila 1956 sestali člani UO LD Dobrovo in UO LD Sabotin ter sklenili, da bodo tekoči račun nekdanje LD Soča ukinili in bodo ostanek, tj. 1.847 takratnih dinarjev, odposlali na tekoči ra Zapisnik obračuna denarnih sredstev nekdanje lovske družine Soča do 31.12.1954 z dne 12. februar 1955, Arhiv LD Sabotin. Izjava UO LD Dobrovo in UO LD Sabotin o načinu ukinitve tekočega računa, št. 655-6564-1-430, nekdanje LD Soča z dne 28. april 1956, Arhiv LD Sabotin. V rubriki Za Zlatoroga je bila v glasilu Lovec, št. 4, julij 1956, na str. 653 LOVSKI OPRTNIK Lovišča lovskih družin (LD) Veliki vrh, Jelenik in Brda (levo) so uradno obstojala od 27. julija 1949. Lovišči LD Soča in LD Veliki vrh ter prepovedano območje lova (v sredini). Lovišča lovskih družin (LD) Kanal, Anhovo, Dobrovo in Sabotin (desno). LD Veliki vrh in LD Soča sta uradno obstojali od 31. januarja 1952 do 22. avgusta 1954. LD Anhovo je bila ustanovljena 29. avgusta 1954, datum ustanovnega zbora LD Kanal avtorju ni znan. (Grafične skice pripravil Vojko Rutar.) čun Mestne hranilnice v Ljubljani za zgraditev Zlatoroga. V glasilu Lovec št. 1, april 1955, str. 1, je bil namreč objavljen poziv za zbiranje sredstev za zgraditev omenjenega doma lovcev, ribičev in planincev, ki pa je na koncu ostal le dom slovenskih lovcev. Odprtje doma, pravzaprav kupljene stavbe na vogalu Župančičeve in Puharjeve ulice v Ljubljani, je bilo 28. februarja 1959. Med drugim je zanimivo tudi vprašanje, zakaj LD Soča, čeprav je bila uradno registrirana, ni imela svojega žiga. Kot je razumeti, je bila najverjetneje LD Soča ustanovljena le za začasno premostitev težav, predvsem lovstva v Brdih ter za rešitev težav njenega odvečnega članstva. Takoj po vojni, pa tudi pozneje je bil zaradi resnih političnih težav briškim lovcem (in tudi mnogim drugim ob državni meji) odvzet skoraj ves lovni teren in je zato nastalo ogromno presežnih članov. Hkrati pa je v Soški dolini v dveh velikih loviščih, s katerima so upravljali, primanjkovalo lovcev. Rešitev se je nakazovala sama od sebe. Če bi bilo namreč takrat v Soški dolini dovolj domačih lovcev, po vsej verjetnosti nikoli ne bi bilo LD Soča. Čeprav je bila LD Soča ustanovljena že na občnem zboru na Dobrovem 31. januarja 1952, so vse tri prejšnje lovske družine na svojih nekdanjih lovnih terenih še naprej uporabljale svoje stare žige, tako pa tudi izkazovale, da je to le začasna rešitev, nekakšen izhod v sili. Tudi vodstvo LD Soča ni dalo narediti žiga iz tega preprostega razloga. Uradno odločbo 102 objavljena vest, da je LD Soča - Dobrovo za Zlatoroga prispevala 1847 takratnih dinarjev. Dobili smo lovski dom, Lovec, št. 12, marec 1959, str. 361. 654 je po zakonu o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih in po izpolnitvi pogojev po zakonu o lovu dobilo 5. januarja 1954, obvestilo o tem pa šele po 14. januarju 1954. Takrat pa so briški lovci že imeli drugačne predloge, predvsem glede sprejema osnutka novega lovskega zakona, tako da so bile LD Anhovo, LD Dobrovo in LD Sabotin v grobem že oblikovane. Namesto žiga LD Soča so v letu 1954 te LD naredile vsaka svojega. O tem so še tri nazorna pričevanja. Dva dni pred trinajstim rojstnim dnem je Mihael Marinič (najverjetneje njegov oče ali kdo drug) napisal prošnjo za sprejem v LD Brda (!). Vendar pa je takrat (prošnja ima datum 25. februar 1954) še zmeraj obstajala LD Soča, njegov oče pa je bil njen tajnik. Zakaj? Preprosto zato, ker so bili njeni člani v Brdih že razporejeni v dve skupini v prepričanju, da bodo kmalu ponovno ustanovili LD Brda, čeprav razdeljeno na dva dela: vzhodni in zahodni del10. V delovni pogodbi med LD Soča in lovskim čuvajem Milanom Maražem, ki je bila sklenjena v letu 1953, piše, da je delovna pogodba sklenjena med njim in LD Soča Brda, Arhiv LD Sabotin. Podoben naziv je LD Soča - Dobrovo; naziv Soča - Jelenk ali morda Soča - Plave avtorju ni znan. 10 LD Dobrovo je na ustanovnem občnem zboru 22. avgusta 1954 v naslovu zapisnika zapisala, da je to ustanovni občni zbor lovske družine »Zapadna Brda«. Šele v razpravi o novih mejah lovišča so sprejeli sklep, da se bo nova lovska družina imenovala LD Dobrovo, čeprav je bilo že v Pismenem orisu lovišč marca 1954, ki ga je izdelala OLZ Gorica, za to lovišče zapisano ime Dobrovo, za LD Sabotin pa »lovišče Kojsko«. Zapisnik ustanovnega občnega zbora zahodna Brda, Upravna enota Nova Šele v naslednjih mesecih se je izoblikovalo stališče, da bosta v Brdih ustanovljeni dve lovski družini, Mihael Marinič pa je s sedemnajstimi leti postal pravi lovec in član LD Sabotin, saj je zanj podpisal oče. Tudi lovci nekdanje LD Jelenik (Jelenk) so bili seznanjeni z osnutkom novega lovskega zakona in o reorganizaciji lovišč ter s tem v povezavi najverjetneje tudi z obvestilom OLZ Gorica o skorajšnji ukinitvi LD Soča, saj so 13. marca 1954 na ločenem sestanku11 (takrat še niso poznali imen novih LD Anhovo, LD Kanal, LD Dobrovo in LD Sabotin) med drugim izvolili tri člane in jih zadolžili »za postavitev« meje med LD (Brda, Jelenk in Veliki vrh). To zadolžitev so dobili Peter Mrak, Dominik Žbogar in Janez Gabrijelčič. Glede reorganizaciji lovskih družin je bilo treba upoštevati, kot že omenjeno, zvezno Ministrstvo za notranje zadeve pa tudi zahteve in navodila KNOJ, poleg tega pa tudi spremembe Zakonov o območjih okrajev in občin v LRS, po katerih se je morala vsakokrat ravnati in reorganizirati tudi takratna organizacija LZS. Pred združitvijo OLZ Gorica in OLZ Tolmin je leta 1954 imela OLZ Gorica enaindvajset lovišč in lovskih družin (LD). V tistem letu so namreč iz razpuščene LD Soča nastale nove LD in lovišča LD Anhovo, LD Dobrovo in LD Sabotin, OLZ Gorica pa se je takrat pridružila še LD Črni Vrh. Čeprav sta se okraja Gorica in Tolmin združila šele leta Gorica, Mapa društev LD Dobrovo, evidenčna št. 261. 11 Lovska družina Jelenk, Zapisnik z dne 13. marec 1954, Upravna enota Nova Gorica, Mapa društev LD Anhovo, evidenčna št. 153. 1955, v lovnem letu 1955/56 pa še obe območni lovski podzvezi, so že leta 1954 vedeli, da se bo vse to zgodilo. V istem obdobju sta namreč obstajali dve lovski družini z imenom LD Soča, in sicer prva v lovski podzvezi in kasneje zvezi Tolmin in ki deluje še dandanes, druga pa v podzvezi in kasneje zvezi Gorica. To izvemo npr. vsaj iz zapisnika prve konference starešin in tajnikov LD OLZ Gorica in zapisnika VII. redne seje OLZ Tolmin12. V prvem zapisniku med drugim v 10. točki piše, da je fazanji stalež ugoden v loviščih Gorica, Soča in Fajti hrib, v drugem pa med drugim v 4. točki, da so zaradi nevarnosti gamsje garjavosti iz italijanske strani potrdili nalogo tajnikov LD Bovec, Soča in Čezsoča, da ne bodo ovirali lovskih čuvajev republiških lovišč, ki so vzajemno nadzorovali trope gamsov v obmejnih predelih. Tako je ime nekdanje LD Soča v Spodnji Soški dolini z združitvijo okrajev in pozneje OLZ po letu 1954 zamenjalo ime LD Soča iz Zgornje Soške doline. Dveh istoimenih lovskih družin in lovišč v isti OLZ ni bilo mogoče ohraniti. K rešitvi težav briških lovcev je pravzaprav največ prispevala liberalizacija oziroma sprostitev lova ob državni meji. Zvezni državni sekretar za notranje zadeve je pod opravilno št. II/3, št. 13801, 21. aprila 1954 podpisal Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obmejnem pasu, ki smo ga že navedli. Čeprav je v Uradnem listu FLRJ izšel šele 11. avgusta 1954, se je zaradi dopolnilnih predpisov že vedelo, da bodo od tedaj naprej lahko lovili neposredno od državnega mejnega pasu v notranjost proti Italiji (500 metrov) brez kakršnih koli ovir. To je v bistvu pomenilo, da so lovske družine tudi ob državni meji z Avstrijo (500 metrov) in Madžarsko (1000 metrov) pridobile veliko novih lovišč; tako tudi lovci iz Brd. Vojko Rutar 12 Iz zapisnika prve konference starešin in tajnikov LD OLZ Gorica z dne 26. januar 1953; Iz zapisnika VII. redne seje OLZ Tolmin z dne 16. januar 1953, Lovec, marec 1953, str. 142/143. Elite 3500 E na izmed novosti v letu 2015 je strelni daljnogled Bushnell Elite 3500 3–9 x 40. To je strelni daljnogled, ki je odličen primer sodobnega lovskega strelnega daljnogleda za vsestransko upoLovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKI OPRTNIK rabo. Razpon povečave omogoča strele od blizu (na pogonih) in tudi dolge strele na večjih razdaljah. Daljnogledi serije Elite so vrhunski optični izdelki, namenjeni zahtevnim uporabnikom. So spoj odlične strelske optike in čvrste zgradbe, kakršna je potrebna za terensko lovsko uporabo. Velika proizvodnja in obsežen trg Bushnellu omogočata, da ta kakovostni daljnogled lahko uporabnikom ponudi po izjemno ugodni ceni. Strelni daljnogled Elite (s tako povečavo) še nikoli ni bil tako poceni: letošnja maloprodajna cena je namreč le 440 evrov. Mnogi strokovnjaki ocenjujejo, da ima ta daljnogled enega najboljših razmerij med kakovostjo in ceno. Zelo čvrsto telo daljnogleda je Bushnellovi vrhunski izdelki so bili prvi na svetu, ki so imeli tako zaščito leč. To je svojevrsten dežni ščit, ki preprečuje zameglitev zunanje površine leč zaradi dežja, snega, rose ali sape. Zaščitna prevleka povzroči, da se na zunanji površini leč na objektivu in okularju vlaga oprijema v bistveno manjših kapljicah, tako da večja površina leč ostane čista in pregledna. To pa je bistveno pri lovu v slabem vremenu. Brez te zaščite v kritičnem trenutku ne vidimo skozi daljnogled, ker so leče zamegljene. Vsi daljnogledi Elite imajo kakovostne in natančne korekturne bobniče. Zato vsak premik korekturnega gumba oz. »klik« zelo dobro občutimo pod prsti in prav tako slišimo. Vsi strelni daljnogledi Bushnell, Model: 353940, povečava: 3–9 x 40, križ: Multi-X, teža: 368 g, dolžina: 320 mm, vidno polje: 11 m (3 x)/4 m (9 x), izhodna zenica: 13,3 mm (3 x)/ 4,4 mm (9 x). izdelano iz lahke zlitine z dodatkom 30 % titana. Zlitina je zaradi tega lahka in izredno trda. Debele stene objektiva vlivajo potrebno zaupanje. Žametno matirana površina daljnogleda že na zunaj daje videz prestižnega izdelka. Vse daljnoglede serije Elite na koncu proizvodnega procesa pošljejo na zahteven preizkus odpornosti proti udarcem. Preizkus poteka v posebni napravi in ustreza deset tisoč trzajem karabinke v afriškem kalibru .375 H&H Mag. Samo daljnogledi, ki prestanejo ta preizkus, lahko nadaljujejo pot na prodajne police. Vse površine leč so prevlečene s posebno večslojno optično prevleko, ki izboljša kontrast in svetlobno prepustnost. Postopek pod zaščitenim imenom Ultra Wide Band coating pomeni nanos šestdesetih slojev posebne optične prevleke na vsaki leči v daljnogledu. Tudi vse notranje površine daljnogleda so matirane, kar zmanjšuje notranji odboj in izgubo svetlobe. Leče so zaščitene s priznanim patentiranim protidežnim sistemom zaščite leč Rainguard. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 serija Elite pa še posebno, se odlikujejo po veliki očesni razdalji, t. j. razdalji od očesa do okularja. To je predvsem pomembno pri močnejših kalibrih in pri strelih strmo navzgor, recimo pri lovu v gorah, ko je sicer mogoče, da nas daljnogled udari v nadočesno arkado. Poleg tega daljnogledi Elite omogočajo tudi veliko prostora pri merjenju, zlasti ko se mudi. Zelo hitro boste postavili oko v žarišče leče na okularju in tako videli celotno in čisto sliko brez stranskih senc ne glede na to, ali bo oko kakšen centimeter naprej ali nazaj. Že omenjeni postopek optične prevleke leč omogoča veliko svetlobno prepustnost in ostrino slike, zato je daljnogled odličen tudi za lov v mraku. Kombinacija vseh lastnosti – čvrsta zgradba, vrhunska optika, zaščita leč Rainguard , odpornost proti udarcem ter doživljenjsko jamstvo – nas hitro prepriča, da imamo v rokah enega najboljših strelnih daljnogledov na svetu v obdobju zadnjih deset let. Predstavitvena reportaža Rodeoteam, d. o. o. V SPOMIN S številnimi prapori LD in ob zvokih štajerskih rogistov smo se septembra na celjskem pokopališču poslovili od člana LD Dobrna Darka Štoke, ki je umrl 29. 9. 2015. Darko se je rodil 4. 8. 1951 v podjetniški družini v Celju. Po končanem šolanju je od staršev prevzel vodenje podjetja Krovstvo in kleparstvo. Petintrideset let je minilo, odkar se je leta 1980 včlanil v LD Dobrna in aktivno opravljal zadolžitve v lovišču naše LD. V mnogih primerih je bil zgled poštenega in dobrega lovskega tovariša. S takim pristopom je med preostalimi člani lovci ustvaril zaupanje in spoštovanje. Nikoli ni odrekel, če je bil predlagan za opravljanje odgovornih funkcij kot član upravnega ali nadzornega odbora LD Dobrna. V dveh mandatih – od leta 1991 do 1993 in od leta 1999 do 2003 – je tudi kot starešina vodil LD Dobrna. To so bila leta, ko smo popolnoma obnovili lovsko kočo na Trojni, uredili strelišče za umetne golobe in druge spremljajoče objekte, Darko je poleg fizičnega dela pomagal tudi materialno. Od leta 2005 do 2010 je bil član Izvršnega odbora Območnega združenja upravljavcev in lastnikov zemljišč Celje. Ob vsem naštetem je skrbel tudi za lastno izobraževanje v lovstvu in opravil izpit za lovskega tehnika. Nič drugačen ni bil na področju kinologije, kjer je vedno zelo previdno izbiral pravega psa, da ga je nato uspešno izšolal v uporabnega za lov. Kar nekaj let je bil vodja revija Ostrica, ki glede na teren spada med težavnejše revije v naše LD, saj v njem domujejo tudi gamsi. Če kdo, je prav pokojni Darko dobro poznal etični kodeks in pravo lovsko etiko. Z lastniki in upravljavci zemljišč v revirju je znal vzpostaviti zelo dobre odnose. Za njegovo požrtvovalno delo mu je LD Dobrna podelila družinska priznanja, Savinjsko-Kozjanska ZLD – Celje mu je podelila priznanje, Lovska zveza Slovenije pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge in redoma III. in II. stopnje. O njegovi bolezni smo se z njim večkrat odkrito pogovarjali, tudi potem, ko je že zelo napredovala. Žal je zmagala; za vedno je zamrl njegov znani nasmešek in omahnila je njegova topla in čvrsta dlan. Darko, hvala ti za vse, kar si storil za lovske tovariše, divjad in lovstvo. Mirno počivaj v večnih loviščih! LD Dobrna – A. M. Kot strela z jasnega je med »hotenjske lovce« udarila novica, da se je z Gašperjem Leskovcem usoda kruto poigrala, in to le nekaj dni po dopolnjenem tridesetem rojstnem dnevu. Tako mladega, polnega idej, neutrudnega za delo ga je 6. 7. 2015 vzela smrt, ki konča vsako življenje, ne more pa izbrisati dobrih in lepih spominov nanj. Gašper se je rodil 15. 6. 1985. Ljubezen in čut do narave so mu privzgojili že starši in oče Franc ga je že v otroštvu redno vodil v gozd, kjer sta preživela veliko lepih trenutkov skupaj. Tudi brat Damjan je bil njegov stalni spremljevalec in Hrušica je postala Gašperjev drugi dom. Tako se je leta 2003 vpisal v našo LD Hotedršica. Po opravljenem lovskem izpitu se je najbolj posvetil spoznavanju in proučevanju življenja jelenjadi in lovski kinologiji. Bil je zelo dober vodnik in tudi psa je zelo dobro izšolal. Kljub rosnim letom je bil nadvse uspešen in dober mentor več pripravnikom. Preglednik uplenjene divjadi je bil od leta 2007, od leta 2005 do leta 2013 pa je opravljal funkcijo kinološkega referenta LD. Čeprav mu funkcije niso pomenile veliko in je bil raje v naravi z »njegovo« divjadjo in naravo, ki jo je imel zelo rad. Za vso njegovo požrtvovalnost in delo v lovski družini ga je LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge Njegova družina, dekle Barbara, prijatelji in okoliška narava so izgubili velikega človeka, zaveznika in prijatelja. Hotedršiški lovci smo izgubili tovariša, ki je bil mnogim, predvsem pa mladim, ki prihajajo v naše vrste, za zgled in vzor kot človek in lovec, ki je znal z nasmehom na obrazu premagati vse ovire. Gašperja se bomo vedno spominjali kot veselega, pridnega in poštenega lovca, tovariša, ki je znal prisluhniti naravi, pomagati divjadi pa tudi lovskemu tovarišu. Ostal bo z nami kot nepogrešljiv del najlepših in najbolj dragocenih spominov in skupnih trenutkov, ki smo jih doživeli v naravi. Predvsem jelenov ruk nikoli ne bo več tak, kot je bil v družbi z njim. Dragi Gašper, »hotenjski lovci« se ti v imenu divjadi in narave iskreno zahvaljujemo za ves vloženi trud in požrtvovalno delo. Pogrešamo te. LD Hotedršica – A. L. Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: Viktor Rismondo, LD Gabrovka, Franc Smukoviœ, * 1. 12. 1923, † 29. 9. 2015. LD Cerklje ob Krki, * 20. 5. 1963, † 10. 10. 2015. Roman Moleh, LD Sveta Ana, * 17. 11. 1936, † 17. 10. 2015. Janez Udir, LD Kropa, * 29. 12. 1940, † 14. 10. 2015. Ivan Kromar, LD Koœevje, * 17. 1. 1930, † 15. 10. 2015. Miroslav Spielmann, LD Remønik, Darko Øtok, LD Dobrna, * 7. 7. 1929, † 1. 2. 2015. * 4. 8. 1951, † 29. 9. 2015. Joæef Preskar, LD Piøece, Franc Griœnik, * 13. 1. 1937, † 13. 5. 2015. LD Slovenske Konjice, * 19. 7. 1962, † 1. 10. 2015. Martin Kerhe, LD Øentilj v Slovenskih goricah, Boris Cerjak, LD Velenje, * 17. 12. 1930, † 1. 10. 2015. * 4. 2. 1953, † 17. 10. 2015. Øtefan Œebaøek, LD Øenœur, Joæe Kalan, LD Mala Gora, * 5. 1. 1935, † 24. 9. 2015. * 3. 12. 1956, † 30. 9. 2015. Umrlim œasten spomin! 655 LOVSKA KINOLOGIJA I žanski lovci (LD Ig) smo letos v prelepi Dragi pri Igu priredili tudi jubilejno, 25. Državno tekmo lovskih psov v vodnem delu – CACT v soorganizacijii z LKD Ljubljana in pod okriljem Kinološke zveze Slovenije (KZS). Priprave na prireditev so potekale brez kakršnihkoli zapletov, saj imamo s tem že večletne izkušnje. Pridno smo opravljali vsa dela in naloge, za katere smo bili zadolženi, vse v prid psa ter odložljivost s strelomirnostjo pa je bilo ocenjevalno področje kinološke sodnice Lidije Šmigoc. Letos je delo sodniške trojke dopolnjeval tudi kinološki sodnik Dejan Polanšek. Malce pred poldnevom smo si organizatorji in tudi tekmovalci ter sodniški zbor vzeli nekaj malega odmora, da smo potešili lakoto in žejo. Naši lovci, gospodar Jože Intihar, Tomaž Končan, Aleš Zakrajšek in Mitja Tavželj, so se tudi letos odlično izkazali pri kuhi, peki in postrežbi. Medtem ko smo si pridno polnili trebuščke in vmes kakšno pametno rekli, je bilo vedno več ogledov »semaforja« s trenutnimi točkami in rezultati, ki ga je sproti vodi- dobrega počutja gostov, sodnikov, tekmovalcev in zvestih štirinožnih prijateljev. Tudi letos (kot tudi lani in predlani) je bilo vodenje prireditve zaupano kinologu naše LD Matjažu Gerbcu in tudi letos je dokazal, da je prava oseba za to. Delo je opravil zavzeto, strokovno in s polno mero odgovornosti. Sončni žarki so počasi prebujali jutro zadnje septembrske sobote. Kazalo je na lep jesenski dan, pravšnji za praznovanje prve polovice »abrahama«. Vzdušje pa je bilo vse prej kot praznično. Del ekipe je žrebal štartne številke, drugi so pripravljali kavice in tople napitke za dobrodošlico tekmovalcev, spet tretji so pomagali pri razvrščanju in parkiranju avtomobilov – skratka, povsod delovno kot »v mravljišču«. Ob osmi uri so zvoki himne naznanili uradni začetek in zaradi odsotnosti našega starešine je vse zbrane pozdravil predsednik NO naše LD Anton Pucihar in vsem zaželel prisrčno dobrodošlico. Pridružili so se mu še predsednik 656 Foto: A. Karner Še zadnji napotki pred začetkom CAC-tekme lovskih psov v vodnem delu Foto: A. Karner LKD Ljubljana Dejan Poljanšek, delegat KZS Zvonimir Poznik, strokovni vodja Ivan Traven ter vodja sodniškega zbora Rudi Rakuša. Vseh devetnajst tekmovalcev se je kmalu za tem porazdelilo na tekmovalna mesta, razdeljena na tri različne zvrsti zahtevanih nalog. Kinološki sodnik Rudi Rakuša je ocenjeval delo psov pri sledenju psov za izpuščeno raco v vodi, porasli z ločjem, in kakovost uporabe nosu. Kinološka sodnica Nataša Gederer je ocenjevala ubogljivost in vodljivost psa ter šarjenje v vodi, porasli z ločjem (brez race). Način prinašanja izgubljene race iz vode, ubogljivost in vodljivost Œetrt stoletja tekem CACT lovskih psov v vodnem delu la Tina Jež ob pomoči hčerke Žive. Tina je za letošnjo tekmo še dodatno izboljšala program za avtomatsko obdelavo podatkov in vse je delovalo zelo dobro. Dan se je počasi prevešal, sonce se je začelo poslavljati in najbolj »zmrznjeni« so si začeli oblačiti oblačila z dolgimi rokavi, ko so s »terena« prihajali še zadnji tekmovalni pari. Utrujeni, a z nasmehom na licu, nestrpno pričakujoč uradne objave svoje uvrstitve. Po sodniški ureditvi vseh ocen z vseh disciplin so sledili končni rezultati in slavnostna razglasitev. Vsak nastopajoči je iz rok starešine naše LD Marka Vilfana prejel plaketo in vrečko s spominskim darilom, prvi trije v posamični in ekipni razvrstitvi pa tudi pokale. Tretje mesto je v ekipni konkurenci zasedla ekipa LKD Ptuj - Ormož 2 v sestavi Ljubo Klemenčič, Janez Horvat in Alojz Žiher (247 točk). Drugo mesto je pripadlo ekipi LKD Maribor, ki so jo sestavljali Martina Krančan, Matjaž Roter in Dušan Ivičak (248) Zmagovalno ekipo LKD Ptuj - Ormož 1 pa so sestavljali Vilko Turk, Anton Vuzem in Silvo Kralj (264 točk). Še uvrstitve najboljših treh v posamični konkurenci. V konkurenci preostalih pasem je tretje mesto osvojila Martina Krančan z labradorcem Tylah My Bet, drugi je bil Matjaž Roter s prepeličarko Lolo, zmagal pa Nagrajenci v družbi sodnikov, Rudija Rakuše in Lidije Šmigoc Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKA KINOLOGIJA najbolj obiskanih kinoloških prireditev v Sloveniji; in še naprej naj ostane taka, da bodo ostali lepi spomini, za vse tiste, ki na to prireditev redno hodimo in na katero bomo še hodili.« Ni kaj; povedano iz srca. Take besede dajo vetra v jadra, da je mogoče lažje pluti do naslednjih zmag. Vse dobro do snidenja v naslednjem letu! Jani Šivc Pripravljeni so za lov – JZP v Pomurju V Foto: A. Karner soboto, 10. 10. 2015, je bilo v jutranjih urah, okrog 8. ure, v Prekmurju, natančneje pred lovskim domom LD Tišina, dokaj temačno. Kazalo je, da se bo ravnokar ulil dež. Zbralo se nas je okrog 35 lovskih kinologov in pripravnikov. Na priredi- njihovi mentorji, kar ni ravno pogosta praksa v LD. Po vseh urejenih formalnostih, kratkem pozdravnem nagovoru podpisanega vodje prireditve, razdelitvi skupin in tehničnih napotkih dveh kinoloških sodnikov, Vlada Vesela in Saša Ferenčiča, smo v dveh skupinah odšli na različna terena LD Tišina, kjer sta omenjena sodnika lahko začela preskušati pse. V veliko pomoč jima je bil vodja prireditve in domačin iz LD Tišina, dolgoletni lovski kinolog, Ivan Gregorn. Nekateri lovski pripravniki so z velikim zanimanjem poslušali strokovne komentarje sodnikov in vodnikov lovskih psov. Preizkušanje lovskih psov na polju in vodi je potekalo dokaj nemoteno in brez kakršnih koli zapletov. Omeniti velja, da je vzdržalo tudi vreme; namreč vsaj deževalo ni. Obe skupini sta se vrnili s terena do 13.30. Sodnika in vodja prireditve so opravili še zadnje formalnosti in pripravili vse Marko Vilfan, starešina LD Ig, predaja prehodni pokal zmagovalcu Antonu Vuzmu. Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 podelili 170 pokalov (vsako leto tudi spominska darila)? • da je doslej delo psov na tekmah sodilo 28 različnih sodnikov (nekateri večkrat; npr. Vinko Foršček 20-krat, Jože Selan 18krat, Ivan Traven 13-krat)? Vodje prireditev so bili (od začetka) član strokovnega sveta LKD Ljubljana Jože Grdadolnik, trikrat; član LD Ig Roman Celarc enkrat, član LD Ig Ludovik Sterle osemnajstkrat, član LD Ig Matjaž Gerbec trikrat. Na koncu velja zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč pri organizaciji prireditve. Posebej še zahvala snemalcu Marjanu Likarju za odstopljeni reklamni prostor na spletu in čudovito posnet film ter fotografije … Tudi naslednje leto se bomo pri organizaciji DTVD kar najbolj potrudili, pa čeprav ne bo več jubilejna tekma. Za zaključek naj navedem še misel delegata KZS Zvonimirja Poznika, ki je takole zaključil prireditev: »Nimam nikakršnih pripomb. Vrhunska prireditev, kot sem tudi že napovedal. Menim, da smo lahko vsi zadovoljni. Vrhunsko delo, vrhunski rezultati! Organizatorju same pohvale. Menim, da je to ena boljših in Foto: I. Trœek je naš član Matej Hunjadi z labradorko Aljo Boltvinsko. Zanju je bil to debi, zato še enkrat vse čestitke! V konkurenci ptičarjev je bil »bronasti« Vilko Turk z nemško kratkodlakarko Iso Lovrenško, »srebrna« sta bila Čedomir Vugrinc in njegova nemška kratkodlakarka Joj Svetilovrenc. Zmago in naslov državnega prvaka v vodnem delu sta letos osvojila Ptujčan Anton Vuzem in njegov triletni nemški kratkodlaki ptičar Amor, ki je svojemu lastniku Kristianu »prinesel« še naslov CACT. Anton je za leto prevzel tudi veliki prehodni pokal Občine Ig. Ko že pišem o uvrstitvah, pokalih in podobnih rečeh, še nekaj podatkov. Ko sem malce ogledoval statistične podatke po zapisih naših tekem skozi petindvajset let, je podatke polnih devetnajst let marljivo in vestno beležil starosta slovenske kinologije Vinko Foršček, zadnjih šest let pa statistiko vodimo sami. Ste mogoče vedeli: • da je od prve tekme pa do danes pri nas nastopilo kar 525 psov? • da je nastopalo enajst različnih pasem lovskih psov? • da smo doslej nastopajočim Preizkušanje ptičarja v delu na polju (prinašanje pernate male divjadi) tev Jesensko zrejno preizkušnjo ptičarjev (JZP) je prišlo petnajst vodnikov z njihovimi mladimi štirinožnimi pomočniki. Prireditve se je udeležilo osem vodnikov z nemškimi kratkodlakimi ptičarji, pet vodnikov z nemškimi ostrodlakimi ptičarji – žimavci, en vodnik z madžarsko kratkodlako vižlo in en vodnik z nemškim dolgodlakim ptičarjem. Omenjene lovsko-kinološke prireditve se je udeležilo dvanajst lovskih pripravnikov iz devetih lovskih družin, ki sodijo v ZLD Prekmurje. Trije lovski pripravniki so na prireditev prišli tudi iz Ivajnkovcev pri Ormožu. Prireditelj je z zadovoljstvom ugotavljal, da je na lovsko-kinološko prireditev tistega dne na Tišino v Prekmurju prišlo zadovoljivo število lovskih pripravnikov, z nekaterimi od njih so bili tudi potrebno za razglasitev uspešnosti preizkušnje. Medtem smo se lahko primerno okrepčali (bili sta zagotovljeni hrana in pijača). Rezultati: 1. nemški žimavec Darko I von den Vier Eichen z vodnikom Vojkom Pirherjem, ki sta zbrala 196 točk, 2. nemški žimavec Cerr Ljutomerski z vodnikom Miranom Fickom, 190 točk, 3. nemški žimavec Car Ljutomerski z vodnikom Danielom Majcnom, 189 točk. Podpisani vodja prireditve sem na koncu izrazil zadovoljstvo nad potekom omenjene preizkušnje in zanimanjem lovskih pripravnikov. Tudi sodnika sta izrekla veliko zadovoljstvo nad pripravljenostjo psov za to preizkušnjo. Posebej 657 LOVSKA KINOLOGIJA Uporabnostna preizkuønja po krvni sledi – memorial Adolfa Ivanca L KD Kočevje je v sodelovanju z LD Kočevje 3. 10. 2015 organiziralo uporabnostno preizkušnjo (UP) po krvni sledi v spomin na zaslužnega kinologa Adolfa Ivanca. Vodji prireditve sta bila Jože Špehar in Toni Škof, člana LKD Kočevje. Dan pred prireditvijo so sodniki v spremstvu lovcev LD Kočevje položili deset umetnih krvnih sledi, kolikor je bilo tudi prijavljenih vodnikov s psi, in pripravili še vse drugo za nemoten potek preizkusa na določenih terenih. Vsi smo bili v skrbeh, kako bo preizkušnja uspela, ker je že ponoči začelo deževati. Vedeli smo, da bo krvosledce in tudi njihove vodnike čakalo težko delo, saj je dež spiral položene krvne sledi. Prireditev se je začela ob 9. uri, ko je še vedno deževalo. Po pozdravnem nagovoru predsednika LD Kočevje Jožeta Kureta je vodja prireditve Jože Špehar prisotne prosil, da so z minuto molka počastili spomin na nedavno preminulega kinološkega sodnika Jožeta Kalana, ki je bil soustanovitelj LKD Kočevje. V nadaljevanju je predstavil še vodjo sodniškega zbora Franca Zagoričnika in sodnike Janeza Šumaka, Janija Krivca, Dejana Poljanška ter sodniško pripravnico Lorno Resman. Pripravnica je predstavila še delo psa krvosledca (po pravilniku), nato je sledil žreb številk, ki je določil vrstni red preizkušanja in sodnika. UP je potekala glede na vremenske razmere tekoče in uspešno. Po končanem preizkusu je sledila razglasitev rezultatov. Od desetih prijavljenih jih je UP opravilo devet psov in vodnikov. Prvo mesto je osvojila Jola Lojanska, I. n. r., Jožeta Špeharja, drugo si je priboril Lari Janški, I. n. r., z vodnikom Brankom Šercerjem in tretje Aro, I. n. r., z vodnikom Klemenom Mohoričem. Ne glede na dež so psi zelo uspešno opravili sledenje. Vodniki in vsi sodelujoči na terenu so prejeli praktične nagrade, ki jih je z darilnim bonom dopolnila še Trgovina Kostevc. Zahvaljujemo se vodstvu LD Kočevje in njenim članom za organizacijo, pomoč in pogostitev v prostorih lovskega doma in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri prireditvi. Tanja Medved Pršle Spet dve kinoloøki prireditvi LKD Ilirska Bistrica KS in PNZ goničev in brakjazbečarjev ekma po krvni sledi (KS v LKD Ilirska Bistrica), ki je bila 4. in 5. 9. 2015 v lovišču LD Žabnik - Obrov, je bila posebno doživetje, saj je bila na T Foto: R. Boøtjanœiœ sta omenila, da so vodniki tistega dne na preizkušnjo privedli izredno kakovostno pripravljene pomočnike ter jih spodbudila, naj s takim delom nadaljujejo tudi v prihodnje ter da se je treba s takimi psi čim več ukvarjati. Res je, da z uspešno opravljeno JZP lovski psi lahko lovijo in prinašajo izgubljeno pernato in dlakasto malo divjad oziroma so lahko dobri lovski pomočniki svojim vodnikom v lovišču, vendar naj se vsi zavedajo, da delo vodnikov z njihovimi psi s tem še zdaleč ni končano. Organizator oziroma vodja omenjene lovsko-kinološke prireditve se tudi na tem mestu zahvaljuje gostiteljici LD Tišina in njenemu vodstvu za vso nudeno pomoč in uporabo lovišča, predvsem pa njunima članoma Ivanu Gregornu in Mateju Rocnerju, ki sta z njunim izredno pozitivnim odnosom do lovske kinologije kot že tolikokrat prej tudi na tej prireditvi opravila velik del nalog, da smo preizkušnjo lahko kakovostno pripeljali do konca. Vsem vodnikom lovskih psov na omenjeni preizkušnji želim tudi v prihodnje z njihovimi štirinožnimi lovskimi pomočniki še veliko lovskih užitkov. Iztok Trček nato pa po krvni sledi. Čeprav je močna nevihta dodobra sprala umetno sled, sta oba psa uspešno opravila preizkus, in sicer s III. nagradnim razredom. Čestitati velja tudi vodnikoma, ki sta v šolanje psa vložila precej svojega prostega časa, pa tudi za odločitev, da bosta vzgajala in izurila psa za iskanje po krvnem sledu. V imenu LKD Ilirska Bistrica se zahvaljujemo sodniku Robertu Bandlju za strokovni del izvedbe, LD Žabnik - Obrov za uporabo terena, kjer je bila tekma, in LD Brkini za uporabo prostorov njihove lovske koče. Preizkus naravnih zasnov (PNZ) goničev in brak-jazbečarjev LKD Ilirska Bistrica pa je bil 3. 10. 2015. Kljub slabim Skupinska fotografija po razglasitvi rezultatov preskusa naravnih zasnov goničev in brak-jazbečarjev LKD Ilirska Bistrica (3. 10. 2015) tem območju ponovno spet po dolgih letih. Prvi dan je kinološki sodnik Robert Bandelj položil tisoč metrov dolge umetne sledi in za vsako uporabil največ 2 dl krvi. Tekma je potekala po zelo težavnem zaraščenem terenu, kar je bilo za mlada psa bavarja in tudi za njuna vodnika pravi izziv. Drugi dan smo se v velikem številu lovcev, vodnikov in pripravnikov zbrali na zbirnem mestu pred lovsko kočo LD Brkini. Pred začetkom tekme sta nas pozdravila vodja prireditve in sodnik. Po uvodnem žrebu vrstnega reda opravljanja preizkusa je sledil preizkus psov v strelomirnosti, vremenskim razmeram smo tudi to kinološko preizkušnjo uspeli pripeljati do konca. Preizkusa se je udeležilo osem vodnikov s psi. Na tekmi je ocenjeval kinološki sodnik Zdravko Kosmač. Vsi psi, prijavljeni na preskus, so uspešno opravili preizkus, trem najboljšim psom pa smo podelili nagrade za najboljšo gonjo. Tekmo smo končali v poznih popoldanskih urah ob okusni pogostitvi z lovskim golažem. V imenu LKD Ilirska Bistrica se ob tej priložnosti zahvaljujem LD Prem za sodelovanje pri organizaciji prireditve in pogostitev. Robert Boštjančič Foto: T. M. Prøle Predvidena legla lovskih psov Sodelujoči na uporabnostni preizkušnji psov po KS – memorial A. Ivanca, ki je bil v lovišču LD Kočevje 3. 10. 2015. 658 Lovski terierji (SLRLt): O: tuj plemenjak, m: 4/I, 21. 11., Alojz Mihelj, Pleøivica 1/c, 6210 Seæana. Brak-brak-jazbeœarji (SLRBj): Jelenje rdeœi O: 5/I, m: 4/II, 20. 11., David Gazvoda, Peœke 4, 2321 Makole. Nemøki ptiœarji - æimavci (SLRNÆ): O: 5/PZP/77, JZP-184, KS-II., m: 5/ ØPP-I, VUP-I., KS-II, 20.11., Miran Ficko, Desnjak 37/a, 9240 Ljutomer. Kinoloøka zveza Slovenije Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Mali oglasi Konœni roki za vnos podatkov v LIS Lisjak O d sredine novembra 2015 do februarja 2016 morajo pooblaščenci upravljavcev lovišč opraviti še preostale vnose podatkov. Več dela bodo imeli tisti, ki tega med letom niso opravljali sproti. Strokovni tajniki na OZUL-ih bodo začeli s pripravami na pregled odstrela in kategorizacijo. Roki so določeni s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Navajam jih v nadaljevanju. Vnos odvzema – raven LD – Načeloma sproti, vendar najkasneje do 15. za obdobje predhodnega meseca, v mesecih intenzivnega odstrela pa tedensko. Preostale vnose odvzema velike in male divjadi ob koncu leta 2015 opravite do 9. 1. 2016 in jih zaključite. Popravki zaklju- Od 15. 12. 2015 do 9. 1. 2016 možnost popravkov ali vnosa čenih vnosov manjkajočih podatkov biološke in transportne mase, teže – raven LD – trofeje in CIC-točk, spola, in starosti; vse v zavihku Odstrel in izgube>kategorizacija>leto 2015. Bodite pozorni na programska opozorila pri podatkih, ki odstopajo od običajnih vrednosti in upoštevajte vsa priporočila. Zunaj tega obdobja ima tajnik vašega OZUL-a ali administrator možnost odpiranja že zaključenega vnosa. Podatek popravite in zapis odvzema ponovno zaključite pod isto evidenčno številko. Pregled odvzema Od 10. 1. 2016 do 31. 1. 2016 ocena odvzema (kategorizacija), in izgub divjadi ki ga opravi komisija za oceno odstrela in izgub LUO. – raven OZUL – Popravki po tem roku niso več mogoči, kategorizacija za leto 2015 je zaključena. Osnutek načrta V modul Letni načrt lovišča>načrt odstrela vpis podatkov odvzema divjadi za o osnutku odvzema divjadi za leto 2016 od 15. 11. 2015 leto 2016 do 9. 2. 2016. – raven LD – Načrt odvzema zaključite (status 1/3 – LD zaključeno). Načrt odvzema Usklajevanje načrta odvzema divjadi med upravljavci lovišč, divjadi za leto IO OZUL in načrtovalci ZGS po potrditvi letnih lovsko2016 – usklajen upravljavskih načrtov območij za leto 2016, predvidoma v – raven OZUL – drugi polovici aprila. (Status 3/3 – OZUL zaključeno.) Letni načrt loviVnos podatkov o opravljenih delih v življenjskem okolju šča za leto 2015 divjadi v Letni načrt lovišča za leto 2015 – uresničitev do – uresničitev 9. 2. 2016. – raven LD – (Status 6/6 – uresničitev LD zaključena.) Podatke vnašajte sproti, priporočamo takoj po opravljenih delih. Letni načrt loviš- Vnos osnutka načrtovanih del v življenjskem okolju divjadi ča za leto 2016 v letu 2016 od 15. 11. 2015 do 9. 2. 2016. – osnutek načrta (Status 2/6 – načrt LD zaključen.) – raven LD – Letni načrt loviUsklajevanja načrta predvidenih del v življenjskem okolju šča za leto 2016 divjadi v letu 2016; po potrditvi letnih lovskoupravljavskih – usklajen načrt načrtov območij za leto 2016; predvidoma v drugi polovici – raven OZUL – aprila (status 4/6 – načrt OZUL zaključen, LD s tipko shrani prenese LNL v status 5/6 ), vnašanje opravljenih del za leto 2016 je že mogoče. Lovska škoda Vnos škodnih primerov v modul Škode – objekti do 31. v letu 2015 – 12. 2015. uresničitev Le podatki iz zaključenih zapisov se samodejno prenesejo – raven LD – v LNL, preglednici III/a in III/b. Podatki o zaključenih zapisih, po tem datumu, se prenesejo v Uresničitev LNL 2016. Podatki o iskanjih V modulu Kinologija>iskanja zaključiti zapise do 9. 2. (sledenjih) ra2016. njene divjadi ali Priporočilo: vnos iskanj, ki vsebuje vse zahtevane podatke, opravljanju kon- shranite in takoj zaključite. Zapisov v statusu shranjeno uptrolnega pregleda ravljavci lovišč v preglednici IV LNL nimajo zabeleženih. nastrela Po navedenem roku administrator izbriše nezaključene – raven LD – vnose iskanj 2015. Oroæje in lovska optika Prodam dobro ohranjeno boroveljsko øibrenico, kal. 16-16, letnik 1927. Tel.: 051/420-096. Zelo ugodno prodam risanico Mauser M-98, kal. 5,6 x 57, s str. daljnogledom Simons 6–18 x 40, z nastavljivo paralakso (zasuœna montaæa) in z novim kopitom. Zraven dodam øe jermen in 40 nabojev. Tel.: 031/829-114. Prodam kombinirko znamke Zoli, kal. 12/7 x 65 R, s str. daljnogledom in rdeœo piko Aim- point (Suhlova montaæa). Tel.: 031/483-662. Kupim MK vloæno cev za øibre- no cev, kal. 16. Tel.: 068/139-425. Prodam Suhlovo tricevko, mod 90, kal. 12-12/7 x 57 R, s str. daljnogledom (cena 2.800 €); repetirno risanico Wairauch 60 J, kal. .222 Rem., s str. daljnogledom (1.050 €) in revolver, kal. .357 Manurhin, cev 5˝ (600 € ali po dogovoru). Tel.: 031/530-890. Prodam nerabljena daljnogleda – noœnega ATN Nigh Scout in ruskega, 7 x 35, z Zeissovimi leœami. Cena 90 €. Tel.: 051/820975. Ugodno prodam kombinirano puøko Savage Mod. 24, kal. 20/.22 Mag, polavtomatsko piøtolo Unique, mod. L, kal. 7,65 mm, in revolver Arminius, ZBIRAMO PODATKE o aktivnosti LD v VOJNI ZA SLOVENIJO S poštovani lovci in lovke, v naslednjem letu bo minilo 25 let od dogodkov v vojni za Slovenijo iz leta 1991. V okviru različnih združenj so nekateri že poskrbeli za pregled svojih aktivnosti, ki so jih opravili tedaj. Prav bi bilo, da bi tudi lovci zbrali opise naše aktivnosti iz tistih časov. Zato prosimo, da nam sporočite, kakšne so bile vaše aktivnosti v posameznih lovskih družinah in območnih lovskih zvezah. Na vas se obračam s prošnjo, da na e-naslov Lovske zveze Slovenije lzs@lovska-zveza.si ali na moj e-naslov Lado.Bradac@ lovska-zveza.si posredujete kratek pregled vaših aktivnosti, ki jih je vaša LD opravila med vojno leta 1991. Najpogosteje je bilo to hramba orožja ali namestitev ljudi v vaših lovskih kočah ali domovih, morda opis še za katere druge aktivnosti. Analiziran pregled sporočenih aktivnosti po lovskih družinah (LD) bi radi vključili v poseben Zbornik ob 25-obletnici vojne za Slovenijo. Radi bi ga izdali še v letu 2016, vendar je pred tem treba zbrati dovolj gradiva, ga pregledati, urediti; da bi lahko ocenili obseg in obliko publikacije (brošura, zbornik ...). Zato vas prosimo, da nam vaše prispevke pošljete čim prej (tudi fotografije, če jih imate). Kot primer objavljamo fotografijo spominskega obeležja z nekega objekta, v katerem so hranili orožje. Za zbornik prosimo tudi fotografijo obeležja in fotografijo lovskega doma/koče. Če obeležja še niste postavili, zadostuje le opis aktivnosti, ki ste jih opravili; le-ta je nujen in je sestani del objave fotografije. Navedite tudi ime in priimek pošiljatelja in njegovo tel. številko, da ga bomo po potrebi lahko še kaj vprašali. Zbiranje podatkov in njihovo ureditev bi želeli končati do konca letošnjega leta, zato vas prosim, da pohitite in nam podatke posredujte čim prej. Vse dodatne informacije lahko dobite po tel.: 041/33-05-22 ali na strokovnih službah LZS. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo! Mag. Lado Bradač, podpredsednik LZS Vsi podatki iz podatkovne baze LIS – Lisjak bodo v določenem roku, 10. 2. 2016, posredovani Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa kot poročilo o izvajanju koncesijskih pogodb za leto 2015. Rok (datum) do pomeni zadnji dan, ko je še mogoč vnos podatkov. Želim vam uspešno delo! Jože Samec, administrator LIS Lisjak pri LZS Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 659 mod. HW, kal. .357 Mag. Tel.: 041/500-200. Prodam nov, zapakiran str. daljnogled (v garanciji) Aim- point Hunter, Zeiss 7 x 50, z osvetljeno piko in Blaserjevo montaæo. Tel.: 041/406-471. Prodam strelni daljnogled Hensold Wetzlar DIAVARI-D 1,5 – 6 x 36, kriæ 11, primeren predvsem za pogone. Tel.: 040/983 999. Kupim vloæno cev kal. 7 x 57 R ali 6,5 x 57 R za gladko cev kal. 12. Tel.: 041/544-489. Lovski psi Prodam slovaøke goniœe – kopove. Leglo 23. 9. 2015. Mati in oœe sta odliœna praøiœar- ja, vztrajna oblajaœa. Oba imata odliœno oceno v delu. Oœe: 5/I, mati: 4/I. Tel.: 031/370-884. Ugodno prodam øtiri mesece staro resasto jazbeœarko, potomko delovnih starøev, iz- redno lepo, socializirano, vodeno v loviøœe. Tel.: 041/210-486. Prodam enajst mesecev stare- ga nemøkega lovskega terierja. Odliœna zunanjost in zna- œaj. Popolnoma obvlada vaje ubogljivosti in prinaøanje. Tel.: 041/406-471. Sprejemam rezervacije za mladiœe resaste jazbeœarje. Poleæeni bodo februarja 2015. Mati: 2 x 1. mesto VUP, UP in dræavna tekam. Krvna sled I. n r. Prvakinja v lepoti. Oœe: zmagova- OPOZORILO LOVSKIM DRUÆINAM Sprememba zakonodaje: UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN 2. januarjem 2016 bo treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, t.j. do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). V primeru uporabe VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS. Potrjevanje računov pri Finančni upravi RS bo obvezno za vse osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (dobavitelji – tujci, ki opravljajo prodajo na daljavo, tujci, vključeni v sistem mini VEM v okviru zakonodaje DDV na ravni EU in podjetja, ki množično izdajajo račune v določenih dejavnostih). Plačilo z gotovino za namene izvajanja tega zakona pomeni vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev. Za namene izvajanja postopka potrjevanja računov bo moral zavezanec pridobiti namensko digitalno potrdilo, zagotoviti elektronsko (spletno) povezavo elektronske naprave za izdajo računov s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS in prek elektronske povezave Finančne uprave RS sporočiti podatke o poslovnih prostorih, v katerih bo izdajal račune pri gotovinskem poslovanju. Zavezanec bo moral vsak račun, ki bo plačan z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS. Potrditev računa bo mogoče opraviti z dodelitvijo enkratne identifikacijske oznake računa (EOR). Zakon predvideva tudi primere, ko bo račun izdan brez EOR, in sicer v primeru izpada elektronske povezave, izdaje računa s plačilom na transakcijski račun, ki bo naknadno plačan z gotovino, in v primeru opravljanja storitev prek avtomatov ter v primerih izdaje računa z VKR. Izdaja računa z uporabo VKR je predvidena v primeru nedelovanja elektronske naprave in nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave. Tako izstavljene račune bo moral zavezanec naknadno potrditi pri Finančni upravi RS. Z Izvajanje postopka potrjevanja računov pri Finančni upravi RS bo za zavezance obvezno od 2. januarja 2016, neobvezna vključitev v sistem potrjevanja računov pa bo na strani Finančne uprave RS omogočena s 1. decembrom 2015. Več o tem preberite na spletni strani: http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/davcne_blagajne_in_vezane _knjige_racunov_vkr/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=3510&tx_ news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction% 5D=detail&cHash=04d8135d40422c78fcd09941017f6089 Sekretariat LZS 660 lec VUP v Nemœiji, prvak v lepoti. Tel.: 041/406-471. Prodam zelo lepo resasto jazbeœarko, potomko odliœnih starøev, poleæeno 7. 6. 2015. Cena 370 €. Tel.: 051/652-682. Prodam zelo lepe resaste jazbeœarje. Leglo 29. 8. 2015. Psiœki imajo æe lepo bradico, so œipirani, tetovirani in 2 x cepljeni. Na ogled sta tudi oba starøa. Tel.: 041/411-460. Drugo Poceni prodam debelo volneno lovsko jopico, kupljeno v Avstriji, in lovske hlaœe, velikost 52-54. Tel.: 041/630-919. Prodam navadno jelenjad in damjake iz obore. Tel.: 041/ 891-207. Prodam starejøe muflone (po izbiri). Cena ugodna. Tel.: 031/272-404. Izdelam vam pasti – lovke iz nerjavne kovine za odlov æivih æivali velikosti: 30 x 30, 30 x 30, 35 x 35 cm; dolæine: 50, 60, 70, 80, 100, in 120 cm. V teh pasteh æival ostane nepoøkodovana. WWW. RAJGELJ.SI Tel.: 041/642-184. Izdelam vam krmilnice in valilnice za ptice duplarice (veœ vrst), netopirnice ali pasti za lov polhov (veœ vrst) ter. Tel.: 041/255-878 ali (01) 895 -15-96. Kupim ali zamenjam lovsko literaturo od leta 1910 do 1946 in vse lovske knjige, ki so izøle do tega leta. Tel.: 051/611-377. Prodam novo, trenutno naj- boljøo in najbolj napredno lovsko kamero na trgu znamke Ltl. Acorn. Nevidna IR-bliskavica, MMS- in GPRS-funkciji, 12-MP-fotoaparat, odporna proti vsem vremenskim vplivom. V maskirni barvi in majhnih mer. Takojønje obvestilo s fotografijo na vaø mobilni telefon ali raœunalnik. Dveletno jamstvo in slovenska navodila! Tel.: 041/353-319. Prodam nerabljeno elektronsko ovratnico za øolanje psov. Domet do 1.200 metrov, popolnoma vodotesna, z jamst-vom. Ugodno. Tel.: 041/406-471. Prodam nerabljeno GPSsledilno ovratnico za psa (s slovenskimi navodili). Deluje pre- ko GPS- in mobilnega omreæja. Upravljanje prek mobilnega telefona. Tel.: 070/242-155. Na voljo imam odrasle fazane, race mlakarice in jerebice. Tel.: 041/717-464. DECEMBER Datum Luna Soncezora/mrak (navt.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec 1.To22:1411:31 7:2316:18 6:11 17:30 2.Sr 23:14 12:02 7:24 16:18 6:13 17:30 3.Œe ----- 12:30 7:25 16:17 6:14 17:29 2 4.Pe 0:13 12:57 7:27 16:17 6:15 17:29 5.So 1:13 13:23 7:28 16:17 6:16 17:29 6.Ne 2:11 13:50 7:29 16:17 6:16 17:29 7.Po 3:10 14:17 7:30 16:16 6:17 17:29 8.To 4:09 14:48 7:31 16:16 6:18 17:29 9.Sr 5:09 15:23 7:32 16:16 6:19 17:29 10.Œe 6:09 16:02 7:33 16:16 6:20 17:29 11.Pe 7:07 16:47 7:34 16:16 6:21 17:29 3 12.So 8:02 17:39 7:35 16:16 6:22 17:29 13.Ne 8:52 18:37 7:36 16:16 6:22 17:29 14.Po 9:38 19:40 7:36 16:16 6:23 17:29 15.To 10:19 20:46 7:37 16:17 6:24 17:30 16.Sr 10:56 21:56 7:38 16:17 6:25 17:30 17.Œe11:30 23:06 7:39 16:17 6:25 17:30 18.Pe 12:02 ----- 7:39 16:17 6:26 17:31 5 19.So12:34 0:17 7:40 16:18 6:27 17:31 20.Ne13:07 1:29 7:40 16:18 6:27 17:31 21.Po13:43 2:41 7:41 16:19 6:28 17:32 22.To 14:21 3:53 7:42 16:19 6:28 17:32 23.Sr 15:06 5:03 7:42 16:20 6:29 17:33 24.Œe15:56 6:09 7:42 16:20 6:29 17:34 25.Pe 16:52 7:10 7:43 16:21 6:30 17:34 1 26.So17:52 8:03 7:43 16:21 6:30 17:35 27.Ne18:54 8:49 7:43 16:22 6:30 17:35 28.Po19:57 9:28 7:44 16:23 6:31 17:36 29.To 20:59 10:02 7:44 16:24 6:31 17:37 30.Sr 22:00 10:32 7:44 16:25 6:31 17:38 31.Œe23:00 11:00 7:44 16:25 6:31 17:38 Broøke, gumbi, kravate iz jelenjega rogovja – izdelki umet- ne obrti. Franc Barbiœ, Verje 53, Medvode. Tel.: (01) 362-12-30; 031/770-675. Ugodno prodam pasti Conibear za lov kun. Velikost 12 x 12 cm. Tel.: 041/868-739. Podarim dobro ohranjen lovski kroj (øt. 50) in revije Lovec od leta 1964 dalje. Tel.: 031/655-326. Razpis za organizacijo devetega Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostjo razpisuje kandidaturo za organizacijo devetega Državnega (in odprtega mednarodnega) prvenstva, ki bo predvidoma maja ali junija 2016. Vse zainteresirane lovske družine ali območne lovske zveze vabimo, naj pošljejo svoje pisne kandidature najkasneje do 29. 2. 2016 na naslov: LZS, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana ali na e-naslov: lzs@lovska-zveza.si Organizator prvenstva mora zagotoviti primeren akustičen prostor, kabine za sodnike, poskrbeti za spremljajoč kulturni program, računalniško obdelavo podatkov, razglasitev rezultatov (trideset minut po končanem prvenstvu) ter zagotoviti, da bo tekmovanje potekalo tekoče. Z izbranim kandidatom za organizacijo bo pred izvedbo sklenjena posebna pogodba, na temelju katere bomo določili medsebojne obveznosti in dolžnosti. Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostjo Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 LOVSKO-KINOLOŠKO DRUŠTVO GORICA – NOVA GORICA organizira TEČAJ OSNOVNEGA ŠOLANJA LOVSKIH PSOV VP-1. Te aj je namenjen šolanju mladih psov in bo potekal po dogovoru te ajnikov dvakrat na teden v ve ernem asu. Te aj bo v Vol ah in Mirnu. Za lane LD, ki pla ujejojo delovanje LKD Gorica – Nova Gorica, bo te aj brezpla en, za druge udeležence pa bo cena te aja 120 evrov. Člani LKD imajo 50 % popusta. Te aj se bo za el s teoreti nim delom v soboto, 30. 1. 2016, ob 10. uri v Vol ah. Za dodatne informacije pokli ite: 041/695-660 (Ivo Leban) ali 041/207-450 (Jože Velikonja). www.krojastvo-rozman.si e-pošta: krojastvo.rozman@siol.net Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Afriøki safari za vsak æep Namibija: 7 dni v loviøœu s petimi dnevi lova in odstrelom øtirih glav divjadi æe za 2.500 €. Mogoœ je lov na 33 vrst divjadi po izbiri. Divji petelin, ruøevec, kljunaœ (180 km od Moskve): 5 dni lova v aprilu za 1.990 €. Doslej 100 % uspeh pri lovu na velikega petelina! Ob prijavi do 15. 12. je cena 1.790 €. Omogoœimo brezplaœen odstrel ruøevca in kljunaœev. Lov s pogonom na divje praøiœe z jamstvom uspeha (Hrvaøka). Cena 170 € ob odstrelu desetih praøiœev/skupino 10 do 15 lovcev. Ni doplaœila za odstrel trofejnega merjasca. Lovimo v decembru in januarju ob vikendih. Nova Zelandija: 3 dni lova v aprilu 2016 in odstrel jelena trofejne vrednosti za zlato medaljo (od 215 do 250 CIC-toœk) za 9.500 USD. Pet dni lova v pampi Argentine, vkljuœno z odstrelom jelena (brez omejitve trofejne vrednosti rogovja) ter dveh divjih praøiœev za 3.990 €. Za zgodnje prijave do 15. 12. je cena 1.790 €. Dodatni mogoœi odstreli: vodni bivol 2.800 €, black buck 1.200 €, jelen aksis 2.100 €. Termin lova: marec 2016. Pasat, d. o. o., Dolenjska cesta 11, 1000 Ljubljana www.pasat.si > info@pasat.si > tel.: 01 428 37 40 > GSM: 041 728 143 Slavnostne lovske kroje, srajce (tudi z dolgimi rokavi), telovnike, plašče hubertus in pelerine izdelujemo po meri. 661 662 Lovec, XCVIII. letnik, øt. 12/2015 Oglasi niso lektorirani.
© Copyright 2024