naši izviri št. 78 - Občina Miklavž na Dravskem polju
Naši izviri Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju Številka 78 / Letnik XV / november 2015 FOTOKRONIKA Pozdrav jeseni Foto: D. J. ŽUPANOV UVODNIK Ž ivimo v svetu negotovosti, groženj, orožja, terorističnih napadov, bombardiranj, izrednih razmer, vojaških vozil na prelepih trgih evropskih prestolnic, bodečih žic na državnih mejah in do zob oboroženih policistov, kolon beguncev, ki so šli na pot iz razdejanega islamskega sveta v osrčje Evrope, da bi si rešili življenje, našli varnost, kruh, mir, lepšo prihodnost za sebe in svoje otroke. Bežijo pred bombami, raketami, smrtjo, pohabljenostjo, solzami in gorjem. Prihajajo nekam, kjer veljajo nekakšna drugačna merila življenja, kjer smo prepričani, kot kaže večinsko, da je prav le to, kar mislimo mi. Da je le naša vera prava, da je le naš bog pravi, da je to, da hodimo izzivalno razgaljeni ne le na plaži, ampak tudi po mestnih ulicah in v sakralne objekte bolj prav, kot to, da drugi hodijo do vratu in čez glavo zakriti. O supli, zgroženi, razžaljeni, solznih oči zremo v posnetke pokolov v Parizu. Kako je to mogoče v letu 2015? Težko sprejemam in verjamem. Kot takrat, ko sem gledal pred leti »vojaški ognjemet« na iraškem nebu ali porušeni newyorški stolpnici. Ali kot pred desetletji nisem verjel, da lahko pride do vojne v Jugoslaviji. To, da se malce kregamo med sabo, to že, toda vojna? Ne ni mogoče, sem mislil in govoril! Pa je bila. Tako nisem verjel, da bomo na prekrasnih pariških trgih, toliko opevanih v literaturi, filmih , šansonih videli tanke, kozmično oblečene policiste in vojake, slišali strele, preštevali mrtve, občudovali pogum tistih, ki še hodijo v restavracije, kino ali se preprosto sprehajajo, slišali našega zunanjega ministra, ki odsvetuje državljanom odhod v Pariz. Ne v Kabul, ne na Sinaj! V Pariz! Tam je Montmartre, Eifflov stolp, bila je Edith Piaf, Sartre, je Piketty. Tudi nisem verjel, da bodo naši politiki kar mirno napovedovali, da se bomo s peščico vojakov priključili francoski napovedi vojne in da bomo poslali osem vojaških inštruktorjev v Mali. S tem postajamo država, ki je v vojni!? Mar nismo že v vojni s Hrvaško, saj smo na mejo postavili kilometre morilske žice, specijalce, oklepna vozila, pse. Naš vladni predsednik govori, ves vznesen, da smo branik Evrope, saj ščitimo šengensko mejo, tako rekoč varujemo Nemčijo, Francijo, Nizozemsko pred vdorom barbarov. To, da varujemo Angelino udobje in se bomo zato skregali z najbližjimi sosedi, ga, kot kaže, ne skrbi. T ako kot predsednika vlade in njegovega finančnega ministra še manj ne skrbi, da z občinami nista dosegla dogovora o povprečnini, torej zagotavljanju sredstev za izvajanje nalog, ki jih od občin in za občane, državljane zahteva zakonodaja. Če ne prej, bi moral ministra Mramorja nemudoma odstaviti, ko je ta na pogajanjih izsiljeval občine s predlogom, da bo povprečnina 525 evrov, če občine podpišemo dogovor z vlado, če ne pa le 522, kar je vlada predlagala državnemu zboru. In kaj je v bistvu ta famozna povprečnina ali glavarina? Izračun vseh obveznosti, ki jih po obstoječi veljavni zakonodaji izvajajo občine. Tu je vse od komunalnih storitev do vzgoje, otroškega varstva, kulture, sociale, športa, paketov Rdečega križa… Izračuni kažejo, da bi morala biti povprečnina, izračunana na osnovi formule, 652 evra na občana. Torej 130 evrov več, kot so sprejeli poslanci DZ. Poimensko glasovanje poslancev so občine objavile na svojih spletnih straneh. Prav pride pred kakšnimi naslednjimi volitvami. V zadnjih nekaj kriznih letih smo občani tako na oltar varčevanja položili dobrih tristo milijonov evrov. In ker smo zato morali zmanjšati tudi investicije, je toliko manj vodovodnih, kanalizacijskih cevi, javne razsvetljave, čistejšega zraka. To očitno nikogar ne skrbi. T oda, mar niso to le majhni, za nas pomembni, pa vendarle civilizacijsko in preživetveno gledano drobni problemi vsakdana. Pravi problemi so razsuti svet, neenakopravnost, razlike med ljudmi. Ves svet obvladujejo finančne elite, multinacionalke. Odstotek najbogatejših je vsak dan bogatejši, devetindevetdeset odstotkov pa revnejših. Podstavljeni so njihovi hrbti, pamet, duše. Kaže, da tisti, ki svet obvladujejo, nimajo ne srca ne duše. Drugače ne bi netili vojn, ne bi bilo podnetenih arabskih pomladi, ne bi vsiljevali svojega življenjskega vzorca vsem, ne bi prodajali orožja teroristom, štirideset držav ne bi kupovalo nafte od Islamske republike, če je ona problem. Ljudje bi ostajali doma, v starodavnih mestih z bogato kulturo, v svojih puščavah, s svojo vero, navadami, oblačili in svojim ustrojem skupnega življenja. In navsezadnje ni nemogoče, da je bog le eden, le imena ima drugačna. Leo Kremžar, župan OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, OBČINSKA UPRAVA, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju Tel.: (02) 629 68 20, TRR 01369 - 0100009566, DAVČ. 60592869, e-pošta: obcina.miklavz@miklavz.si internet: www.miklavz.si NAŠI IZVIRI, GLASILO OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, javno glasilo • Izdajatelj: OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Glavni in odgovorni urednik in lektor: IVAN ŽIGART • Uredniški odbor: VILI VUK in IVAN ŽIGART • Naslov uredništva: Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju • Tel.: (02) 629 68 20, Faks: (02) 629 68 28 • E-pošta: obcina.miklavz@miklavz.si • Internet: www.miklavz.si • Grafična podoba, oblikovanje in tisk: Agencija NOVELUS d.o.o., Ul. heroja Nandeta 37, 2000 Maribor • Naslovnica: Jesensko tihožitje (Foto: Z. M.) • Naklada: Glasilo je tiskano v 2250 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Javno glasilo občine Miklavž na Dravskem polju NAŠI IZVIRI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno št. 25. Za glasilo se plačuje 9, 5% DDV. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevke opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če le imate možnost, oddajte tudi zapis na USB-ključu. Besedilo naj bo v wordovem dokumentu, fotografije pa visokoresolucijskem in v .jpg zapisu. Skupaj z besedilom nam posredujte še naslednje podatke: svoje ime in priimek, točen naslov, št. transakcijskega računa in davčno številko. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 03 OBČINA Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor; Občina Miklavž na Dravskem polju« Svečan prerez traku ob odprtju novega kanalizacijskega sistema Občina zdaj kar 97-odstotno pokrita s kanalizacijo - Z lastnimi sredstvi uredili dodatno infrastrukturo – Župan pohvalil dobro sodelovanje z občani S svečanim odprtjem novega kanalizacijskega sistema, ki smo ga za naše občane 14. oktobra pripravili pri enem od na novo zgrajenih črpališč v Dobrovcah, smo slovesno obeležili zaključek pomembnega okoljskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor. Kot je v slavnostnem nagovoru povedal župan občine Miklavž na Dravskem polju, g. Leo Kremžar, je za nami veliko delo tako po obsegu kot s finančnega vidika. Dela v občini Miklavž na Dravskem polju so v okviru projekta namreč zajemala izgradnjo celotnega primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja mešanega tipa z gravitacijskimi in tlačnimi cevovodi ter črpališči, ki skupaj tvorijo celovit kanalizacijski sistem na območju naselij Skoke in Dobrovce. S tem smo vso kanalizacijsko omrežje v občini priključili na Centralno čistilno napravo Maribor in dodali svoj prispevek k njenemu optimalnemu delovanju. Skupno smo zgradili kar 15,6 kilometra kanalizacije in pet črpališč, naša občina pa je zdaj kar 97-odstotno opremljena s kanalizacijskim omrežjem. Občani naše občine so poleg novega kanalizacijskega omrežja dobili še urejeno krožišče v Skokah, javno razsvetljavo v Dobrovcah in pločnike ter vodovod ob Kidričevi cesti, ki smo jih financirali iz občinskega proračuna. Župan se je v nagovoru iskreno zahvalil tudi občanom, ki so izjemno konstruktivno sodelovali pri izvajanju projekta, kljub temu da so bile njihove poti velikokrat precej daljše, kot bi bile običajno. Izrazil je prepričanje, da bomo s skupnimi močmi in s podobnim sodelovanjem v prihodnosti uspeli izpeljati še veliko manjših ali večjih projektov. Celoten projekt v občini Miklavž na Dravskem polju je vreden dobrih 6,6 milijona evrov brez DDV, sofinancirali pa so ga Kohezijski sklad Evropske unije, Republika Slovenija in Občina Miklavž na Dravskem polju. Župan občine Miklavž na Dravskem polju, g. Leo Kremžar, in direktor družbe IMP, d. d., ki je izvajala dela na projektu, sta slavnostno odkrila spominsko tablo pri črpališču v Dobrovcah. Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o., Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota Dogajanje na projektu lahko sicer spremljate tudi preko spletnega mesta projekta www.kanalizacija-obmocjemb.si 04 Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod« Operacijo delno financira Republika Slovenija Naši izviri OBČINA Slavnostna otvoritev kanalizacije v Dobrovcah in Skokah Zaključek gradnje kanalizacijskega sistema v Dobrovcah in Skokah je za marsikoga predstavljal veliko olajšanje in veselje, svečano pa smo ta dogodek proslavili v sredo, 14. oktobra, ko smo novo pridobitev obeležili z novinarsko konferenco in slavnostno otvoritvijo. K onference sta se v prostorih KS Skoke v imenu občine Miklavž udeležila župan občine Leo Kremžar in višji svetovalec in vodja komunale Simon Hmelak, na strani izvajalcev pa predsednik upravnega odbora podjetja IMP protipožarni sistemi d. d. Matjaž Krajc ter direktor podjetja Štraf gradnje, svetovanje, inženiring d. o. o. Štrafela Drago. Župan Leo Kremžar je izpostavil, da v Sloveniji obstajajo samo tri občine, ki se lahko pohvalijo s 100 % pokritostjo s komunalno infrastrukturo, med katerimi sicer ni Ljubljane in Maribora, v naši občini pa pokritost znaša kar 97%. Za preostale 3% oz. dve ulici v Dravskem Dvoru bo občina poskrbela prihodnje leto, je še obljubil g. župan. Novinarska konferenca je ponovno razkrila vse tehnične podatke ter vrednost projekta, ki znaša 6.611.868,56 evrov brez DDV, sofinancirajo pa ga Kohezijski sklad Evropske unije, Republika Slovenija in občina Miklavž. V okviru projekta je bilo zgrajenih dobrih 15,6 kilometra kanalizacije, zadrževalnik z razbremenilnikom in dvema črpališčema v Dobrovcah ter tri manjša črpališča v obeh Skoke krajih. Po novinarski konferenci je sledila slavnostna otvoritev pri t. i. Flančiču v Dobrovcah, kjer so se v rahlo kislem vremenu zbrali številni občani, občinski delavci ter drugi gostje. Prisotne je pozdravil g. župan, ki se je v prvi vrsti zahvalil občanom za razumevanje, strpnost in sodelovanje ter spregovoril o pomembnosti kanalizacijskega sistema za ljudi, okolje in kvaliteto voda. Zbrane je prav tako nagovoril g. Krajc, oba skupaj pa sta prerezala trak in skupno opravila slavnostno otvoritev težko pričakovanega kanalizacijskega sistema. Po končanem uradnem delu so se vsi zbrani preselili v športni park v Dobrovcah, kjer je bila pripravljena pogostitev in so lahko v prijetnem vzdušju pokramljali in pozabili na tegobe zahtevne gradnje. Maja Jenuš Dobrovce Obvestilo o spremenjenih uradnih urah Krajevnega urada Miklavž Obveščamo vas, da bodo od 2. 11. 2015 spremenjene uradne ure Krajevnega urada v Miklavžu. Uradne ure bodo vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. Upravna enota Maribor Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 05 OBČINA Oktobrska občinska seja z bogatim dnevnevnim redom Gradivo občinskih svetnic in svetnikov je postreglo z Letnim poročilom o izvajanju Lokalnega energetskega koncepta v Občini Miklavž za leto 2014, ki poleg načinov bodoče oskrbe vključujejo tudi ukrepe za učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote ter uporabo obnovljivih virov. E nergetska agencija za Podravje (Energap) je pooblaščena, da na območju naše občine skrbi za izvajanje koncepta, kar pa je natančno svetu predstavil Marko Rojs. Energap tako vodi energetsko knjigovodstvo za javne stavbe, pripravlja in obdeluje podatke za pridobitev energetskih izkaznic stavb, izvaja raznovrstne delavnice, nudi svetovanje za občane po telefonu... V nadaljevanju oktobrskega občinskega druženja se je še ena točka dnevnega reda nanašala na leto 2014, in sicer Poročilo o kakovosti zraka v merilni mreži Maribora in sosednjih občin. Monitoring izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, katerega predstavnik Uroš Lešnik je spregovoril prisotnim. V same meritve pa so bila zajeta onesnaževala, kot so: dušikovi oksidi, ozon, ogljikov monoksid, benzen in težke kovine. Za vsa ta onesnaževala so bile srednje letne vrednosti med najnižjimi doslej, tudi trendi so usmerjeni navzdol. Prva obravnava Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž je bila umaknjena z dnevnega reda te občinske seje na predlog svetnika Damjana Simiča, saj je bil mnenja, da krajevni sveti niso imeli možnosti 06 Naši izviri širše obravnave. Obračun komunalnega prispevka je v tem trenutku izredno pereča tema predvsem v kraju Dobrovce in Skoke, kjer se je izgradnja kanalizacije zaključila in je obveznost plačila prispevka že skorajda v družinskih nabiralnikih. Po nekajminutnem pregovarjanju na tej občinski seji so se svetniki odločili z 8 glasovi za, da se ta točka umakne z dnevnega reda, pomembna pa je vendarle informacija, da so se občani v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja dolžni priključiti na kanalizacijsko omrežje in do takrat mora biti znana tudi višina prispevka oziroma izdane odločbe. Zato je komunalni prispevek tema naslednje občinske seje. Pobude in vprašanja kot točka dnevnega reda je bila pričeta z Damjanom Simičem, katerega je zanimalo, kdaj bo ponovno delovala javna razsvetljava v Dobrovcah, in dejansko je nekaj minut zatem tudi zasvetila. Isti svetnik je ponovno vprašal, kdaj se bo sanirala škoda občanom, ki jim je bila povzročena zaradi gradbenih del-to so poškodovane ograje, potrgani kabli...Župan je zatrdil, da bodo popravila izvedena vsem oškodovanim. Dragica Centrih je predlagala, da bi se poštni nabiralnik pri Avto Romi d. o. o. v Miklavžu premestil na trgovino Spar v Miklavžu. Ista svetnica je dodala, da je potrebno odstraniti nevarna drevesa v Tezenski ulici in Ekartovi ulici v smeri kanala, za kar bo občina obvestila lastnike, istočasno pa je občina pozvala komunalni inšpektorat, da preveri vse ceste, kjer se drevesa nevarno nagibajo nanje. Svetnica iz Miklavža je še izpostavila, da je potrebno vkljub varnosti namestiti prometno ogledalo v Ulici mladinskih brigad v Miklavžu. Danica Korošec je predhodnico dopolnila, da je potrebno ukrepati tudi zoper privatne lastnike gozdov, ki ne odstranjujejo nevarnih dreves. Majda Dobaj je opozorila, da se maje drog na Lovski ulici pri hišni številki 23 in 21, kar je potrebno urgentno urediti. Iztok Peterin je predlagal, da se semafor na Ptujski cesti uredi kot zeleni interval za pešce, za kar je potreben projekt in soglasje Direkcije za ceste RS, zato bo slednji naslovljena pobuda. Isti svetnik se je dotaknil Ul. 8. februarja v Dravskem Dvoru, kjer se predvideva enosmerni promet in bi tako posledično bila znatno bolj obremenjena Lovska ulica, zato predlaga, da se tam uredijo pločniki; če pa to ne bo izvedljivo, je smiselneje, da ostane dosedanji prometni režim. Za ta predlog bo potrebna strokovna razlaga projektantov, saj Ul. 8. februarja ni dovolj široka, v Lovski ulici pa ni prostora za pločnik. Isti svetnik je pozval podžupana Egona Repnika, da takoj odstopi s svojega položaja, ker je projekt izgradnje večnamenskega objekta v Dobrovcah voden zelo slabo in neprofesionalno, kar je utemeljil s tako imenovano „slovensko prakso“, ki jo je podžupanov amandma k rebalansu proračuna (točka dnevnega reda v nadaljevanju), ki so ga svetniki prejeli nekaj minut pred to sejo, potrdil. V amandmaju k Rebalansu proračuna za leto 2015 je namreč podžupan predlagal, da se iz naslova zmanjšanja proračunske postavke za ureditev Kidričeve ceste 2.340,00 evrov prerazporedi na novo postavko Ureditev parkirnih mest v Športnem parku Dobrovce. To namreč ob pridobivanju uporabnega dovoljenja zahteva UE Mari- bor, navedenega dejstva pa v NK Dobrovce ob pridobivanju gradbenega dovoljenja niso poznali. Rafka Izlakarja je zanimalo, ali je na temo odpisa dolgov občina Miklavž pristopila k sporazumu in ali so bile podane kakšne vloge v naši občini. V odgovoru je župan dejal, da smo pristopili k sporazumu in da možnost oddaje vlog traja do zadnjega oktobra. Zanimalo ga je tudi, kako smo v naši občini pripravljeni na morebitne begunce. Na to temo je bil sklican sestanek s predstavniki krajevnih organizacij in štabom civilne zaščite. Ministrstvo za notranje zadeve pa je od občine zahtevalo podatek o nastanitvenih kapacitetah, nakar pa je občina odgovorila, da razpolagamo samo z javnimi zgradbami, ob potrebi pa bi se za prehrano vključila kuhinja osnovne šole. Edvard Škrabl je ponovno vprašal o sanaciji Ulice Maglicevih v Skokah v smeri Miklavške mlake, ki pa je po županovih besedah že delno sanirana. Svetnik je pripomnil tudi, da je po menjavi vodovodnih ventilov slabši pritisk predvsem v severnem delu Skok. Tako je bilo zaradi trenutno zaprtega varnostnega ventila v krožišču. Naslednja pobuda prej imenovanega pa se je nanašala na postavitev prometne signalizacije v najverjetneje „novo“ poimenovani Godčevi in Češnjevi ulici v Skokah ter da se primerno sanira gradbena deponija ob igrišču v Skokah. Gordana Paska je mnenja, da je potrebna temeljita sanacija cest, ki so ob izgradnji kanalizacije v Dobrovcah in Skokah služile kot obvoz. Leonida Gavez Šerbinek je podala pobudo, da se občinska tabla za plakatiranje namesti v bližini trgovine Spar, dodala je še, da je potrebno izvajalce opozoriti na luščenje asfalta v Krčkovi ulici v Miklavžu in da ob zadnjem urejanju talnih označb cestišč ni bilo zarisano vozišče pri gostilni Vauhnik v Miklavžu, za kar bo razlog potrebno iskati v zemljiškem katastru. Stanislav Petek je to točko dnevnega reda povezal, in sicer s predlogom, da se prehod za pešce pri OŠ Miklavž zamakne nekaj metrov nižje v smeri Dobrovc zaradi nižjega pločnika v tem delu in lažje poti otrok, ki torbe v dobršni meri vozijo po tleh. Statut kot osrednji akt občine Miklavž je deležen obnove, v prvi obravnavi so tokrat obravnavali vse zakonske spremembe od leta 2003 naprej, ko je naša občina izoblikovala svoj prvi statut. Od takrat se je zakonodaja, ki določa organizacijo, delovanje in pristojnosti občine, večkrat spremenila, vendar statut ni sledil vsem spremembam, zato je dosedanji statut v več delih postal neusklajen z veljavno zakonodajo. Po prvi temeljiti obravnavi bo sledila še ena; seveda ob upoštevanju vsakokratne dvotretjinske večine vseh članov občinskega sveta. Poročilo o realizaciji proračuna v prvem polletju letošnjega leta je izkazalo dobrih 37% planiranih prihodkov letnega nivoja in skorajšnjih 40 % odhodkov kljub letni porabi. Nizka realizacija v prvem polletju je tudi letos že običajen pojav, še zlasti zaradi investicijskih projektov in drugih zahtevnih projektov, izvršenih z javnimi razpisi, ki pogosto finančno bremenijo proračun v drugi polovici leta. Nižja realizacija prihodkov je tako pri okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja, prihodkov od davkov na nepremičnine, prihodkov od komunalnega prispevka in pa prihodkov od drugih javnih proračunov. Denimo sofinanciranje iz državnega proračuna in proračuna EU je bilo neposredno povezano in pogojeno z dejansko izvedbo gradbenih in ostalih fizičnih aktivnosti na projektu. Za gradnjo kanalizacije v Dobrovcah in Skokah je bila podpisana sofinancerska pogodba, v kateri skupna vrednost znaša 4.270.733,00 evrov. Za leto 2015 je bilo načrtovano sofinanciranje v višini 2.486.853,00 evrovr in sicer iz Kohezijskega sklada in iz proračuna Ministrstva za kmetijstvo in okolje 438.856, 00 evrov. Realiza- cija v prvem polletju je bila 31,13 %, saj so prilivi iz naslova izdanih zahtevkov prihajali z zamudo. Ta občinska seja se je dotaknila tudi rebalansa proračuna, kar pomeni, da se proračun oziroma njegove postavke spremenijo med samim letom, med drugim se tako oceni, kateri projekti se v letošnjem letu ne bodo realizirali oziroma zaključili v načrtovanem obsegu in se zato ta planirana sredstva namenijo drugim proračunskim postavkam. Tako se bo dejansko glede na ocenjeno realizacijo med drugim zmanjšala poraba za ureditev Kidričeve ceste, krožišča v Skokah, obnove JR v Dobrovcah; nižji pa bodo tudi prihodki, in sicer iz naslova znižanja povprečnine, kakor tudi iz naslova komunalnih prispevkov za priključitev na kanalizacijo. Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine za leto 2015 se je dopolnil s predvidenim odkupom zemljišča ob odcepu Zelene ulice v Miklavžu, kjer je v naravi cesta in za parcelo obsega skorajšnjih 400 m2 menda ni pričakovati, da bi lastnica zemljišče odstopila neodplačno v javno dobro, saj je iz Hrvaške in nima drugega nepremičnega premoženja na območju občine Miklavž. Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem pa se je dopolnil še z menjavo zemljišč za ureditev ceste ob kanalu pri prečkanju magistralnega plinovoda v kraju Miklavž, za kar se je z družbo Geoplin plinovodi d. o. o. sklenila menjalna pogodba za zemljišča ob izgradnji plinovoda ter nove ceste. Pri prenosu teh zemljišč ne bo prišlo do denarnega toka, saj gre za menjavo zemljišč v naravi. Ob izteku tega druženja pa so potrdili še Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini za obdobje 2015-2020. Ukrepi tega odloka so v smislu pomoči za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih (10.000,00 evrov), pomoč za plačilo zavarovalnih premij (1.000,00 evrov), pomoč za naložbe v predeGlasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 07 OBČINA lavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji (7.000,00 evrov) ter pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja (2.000,00 evrov). Na podlagi Odloka o ustanovitvi Mariborske knjižnice je občina Miklavž ob potrditvi občinskega sveta podala soglasje, da se za direktorico zavoda za naslednje petletno mandatno obdobje imenuje dosedanjo direktorico zavoda Dragico Turjak. Map KOMUNALNI PRISPEVEK osrednja točka Na tretji izredni seji 20. oktobra 2015, ko se je obravnavalo odloka, so obravnavali odloka, ki določata opremljenost stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo in posledično komunalni prispevek. Seje so se udeležili tudi krajani Dobrovc, ki so prisostvovali obravnavi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž, kar je po zaključku izgradnje kanalizacije v Dobrovcah in Skokah še posebej aktualno, saj nekaterim občanom brez črpalk priključitev na kanalizacijsko omrežje ne bo mogoče. V zgodovini miklavške občine so, čeprav za javnost odprte občinske seje, le redko obiskali občani, lahko bi prešteli na prste ene roke, kolikokrat se je to sicer zgodilo. V tako imenovanem hitrem postopku so obravnavali prej navedeni odlok, čemur je predvsem botrovala zavrnjena obravnava te točke na pretekli občinski seji (9. redna občinska seja), ki je bila 1. oktobra, in pa v tem času že pridobljeno uporabno dovoljenje za javno kanalizacijo omrežje v Dobrovcah in Skokah. Program opremljanja in odlok o komunalnem prispevku sta 08 Naši izviri namreč osnova za izdajo soglasij za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Elaborat o programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž je v septembru letošnjega leta izdelal Zavod za urbanizem Maribor, elaborat pa je med drugim opredelil območje celotne občine Miklavž kot eno obračunsko območje, združeno torej za vse kraje. Skupni stroški izgrajene kanalizacije na območju celotne občine znašajo skorajšnjih 15.000.000,00 evrov; obračunski stroški pa ob tem predstavljajo 31,5 % celotnega zneska oziroma 4.712.937,00 evrov. In kaj sploh so obračunski stroški? So tisti del skupnih stroškov javne kanalizacije na obračunskem območju, ki se financirajo iz sredstev, zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo zavezance za plačilo komunalnega prispevka. Občina Miklavž se je odločila, da določi obračunske stroške javne kanalizacije tako, da skupne stroške zniža za sredstva, pridobljena iz tujih virov, to je za sredstva iz Evropske unije in državnega proračuna, dodatno pa se skupni stroški znižajo še za del, ki se financira neposredno iz občinskega proračuna in ga ne poračunava s komunalnim prispevkom. S programom opremljanja se določi komunalno opremo, infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo in podlage za odmero komunalnega prispevka. V tej navezavi je tudi zakonsko določilo, in sicer, da je potrebno omogočiti dejanske tehnične možnosti priključitve, kar pa je dvignilo že nekaj prahu med krajani Dobrovc in Skok, ki trdijo, da jim je ta možnost priključitve onemogočena in da so prisiljeni sami investirati nabavo in priključitev črpalk; kar se je izpostavilo v razpravi te točke, kakor tudi, da naj občina zniža delež obračunskih stroškov s 31,5 % na 26,5 %. A volje občinskega sveta po znižanju tega procenta ni bilo, za znižanje so namreč glasovali štirje svetniki, šest jih je bilo proti, štirje pa tokrat niso glasovali. Celoten odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč z javno kanalizacijo v občini Miklavž pa je bil potrjen s sedmimi glasovi za in tremi proti. Odlok o komunalnem prispevku v občini Miklavž pa je bil v nadaljevanju soglasno potrjen. Komunalni prispevek je potrebno poravnati pred gradnjo novega objekta oziroma v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ali v primeru, ko povečujete tlorisno površino objekta, spreminjate njegovo namembnost, ali pa v primeru, ko zavezanec na javno kanalizacijo priključuje obstoječi objekt, kot je to sedaj denimo aktualno za kraja Dobrovce in Skoke. Na območjih z izgrajenim javnim kanalizacijskim omrežjem je priključitev obvezna, zakon izjemo dopušča samo na nedostopnih območjih, ki pa jih v občini Miklavž ni. Za odmero komunalnega prispevka pa so pomembne naslednje osnove: vrsta komunalne opreme, obračunsko območje in pa seveda prej navedeni obračunski stroški, ki se preračunajo na enoto, to je na m2 parcele in na m2 neto tlorisne površine objekta. Osnova za odmero komunalnega prispevka je tako površina parcele, neto tlorisna površina objekta, razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta ter namembnost objekta. Informativni izračuni so tako pokazali, da se bo višina komunalnega prispevka gibala v razmaku od 722,00 evrov pa do 1.873,00 evrov. Kot primer naj povemo, da bo za povprečno veliko parcelo v občini Miklavž, ki meri 632 m2, in za povprečno stanovanjsko, ki ima 183 m2, potrebno odšteti 1.144,52 evrov komunalnega prispevka. V primeru, ko je objekt v lasti več lastnikov, se izračuna komunalni prispevek za celotni objekt, ki pa se med posamezne lastnike razdeli z upoštevanjem lastniškega deleža, evidentiranega v zemljiški knjigi. Komunalni prispevek bo možno obročno poravnati, vendar tako, da je celotni znesek poravnan najkasneje v dveh letih, izjemoma v največ petih letih v primeru socialno najbolj ogroženih zavezancev. Socialna ogroženost se ugotavlja na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Velja omeniti tudi to, da v primeru, da površine parcele ni možno ugotoviti, se le-ta določi v velikosti 632 m2, kot je bila ugotovljena povprečna velikost gradbene parcele, enako velja tudi za velikost objekta, če slednjega ni mogoče določiti, velja površina 183 m2, kar predstavlja povprečno velikost objekta v občini. V tem času bo občinska uprava občine Miklavž odmerjala komunalni prispevek obstoječim objektom v kraju Dobrovce in Skoke, zoper prejeto odločbo je možnost pritožbe. S plačilom komunalnega prispevka bo zavezancem zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo. Komunalni prispevek pa ne vključuje izgradnje oziroma stroškov izgradnje priključkov na komunalno opremo, le-te zagotavlja investitor sam in so tudi njegova last; iz tega razloga je nakup črpalk strošek občanov, pri tem pa bo občina Miklavž poskušala najti možnost pomoči tem občanom, je še bilo mogoče izvedeti na tej občinski seji. V roku 6 mesecev od prejema soglasja za priključitev so občani primorani urediti priključek na svojem zemljišču oziroma objektu; ker občina Miklavž za ta namen nima ustanovljene gospodarske družbe, ki bi te storitve lahko izvajala, je izvedba stvar zavezancev. Kot že navedeno, se obveznost plačila komunalnega prispevka poleg priključitve tako imenovanih obstoječih objektov nanaša tudi na gradnjo novega objekta, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja; se komunalni prispevek lahko delno zniža, in sicer za tisti del lastnih sredstev, s katerimi je investitor zagotovil del komunalne opreme, na katero se priključuje objekt pred odmero komunalnega prispevka; pod pogojem, da je investitor zgrajeno komunalno opremo, ki služi temu objektu, brezplačno prenesel na občino. Vprašanje v tej navezavi se je namreč tako kot že nekajkrat doslej pojavilo v razpravi svetnikov in svetnic. Sredstva komunalnega prispevka se stekajo v občinski proračun, kjer je strogo namenski oziroma se lahko troši samo za namen gradnje komunalne opreme, čemur pa je dejansko osnova razvojni program občine Miklavž, ki ga oblikujejo župan in občinski svet. Občinski svet je na tej izredni občinski seji potrdil tudi Pravilnik o dodeljevanju pomoči za spodbujanje podjetništva, ki določa namene, pogoje in načine dodeljevanja sredstev. Občina Miklavž bo razvoj podjetništva sofinancirala v okviru naslednjih ukrepov: sofinanciranje zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest, sofinanciranje podjetniškega svetovanja in razširjanje znanja, sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetju; sofinanciranje promocijskih aktivnosti ter sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij. Spremenjen pravilnik o štipendiranju v občini Miklavž je tako dodal izjemo pri izpolnjevanju pogojev-to je starševstvo, določila se je starostna meja vložitve vloge - to je 27 let, znižal pa se je tudi cenzus za dodelitev občinske štipendije s 75 % (1.155,08 evrov) na 65 % (1.001,07 evrov) bruto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pa še naj povemo, da se je lansko leto podelilo štipendije 19 študentom in 19 dijakom, dodatno sta bili podeljeni tudi 2 športni štipendiji učencem, ki imajo stalno prebivališče v občini in so nadarjeni športniki v športni organizaciji s sedežem v občini, ki svoje dejavnosti ne more opravljati v občini, ampak izven nje. Map Obvestilo Leto se ponovno bliža svojemu koncu. Izšla bo torej še zadnja, nekoliko bolj praznična številka Naših izvirov, zato prosim vse sodelujoče, da pohitijo s svojimi prispevki. Zadnji rok za oddajo besedil je 11. 12. 2015, kar velja tudi za voščila ob božično-novoletnih praznikih. Urednik Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 09 OBČINA Vzdrževanje javnih površin v letu 2015 V Občini Miklavž na Dravskem polju kljub velikim investicijam v letu 2015 nismo zanemarili vzdrževanja poljskih poti, popravila bankin, urejanja makadamskih cest, asfaltiranja udarnih jam, košnje trave, popravila LTŽ-pokrovov, pobiranja in odstranjevanja odpadkov, čiščenja peskolovov, pometanja in čiščenja ulic, zamenjave poškodovane prometne signalizacije, skrbi za domove KS … Gramoziranje poljskih poti Popravilo bankin Urejanje makadamskih cest Krpanje udarnih jam z asfaltom Zbirni center Z birni center je odprt vsak torek in četrtek od 15. 00 do 19. 00 in v soboto od 8. 00 do 16. 00 ure. V naravi odloženi mešani odpadki in salonitne plošče 10 Naši izviri Nevestni občani še vedno veliko odpadkov odložijo v naravi! R. L. MIKLAVŽEVANJE Dragi otroci, vljudno vas vabimo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v SOBOTO, 5. 12. 2015: Pobarvanka za najmlajše Ob 16. 30 uri KULTURNI DOM MIKLAVŽ Ob 17. 30 uri DOM KRAJANOV SKOKE Ob 18. 00 uri DOM KRAJANOV DOBROVCE Ob 18. 30 uri DOM KRAJANOV DRAVSKI DVOR Prireditev so omogočili in pripravili: Občina Miklavž na Dravskem polju v sodelovanju s KS Miklavž, KS Skoke, KS Dobrovce, KS Dravski Dvor, s KUD-om Zvonke Antoličič in Društvom upokojencev Miklavž. Vabilo starejšim krajanom občine Miklavž na Dravskem polju ob zaključku leta Krajevni sveti krajevnih skupnosti občine Miklavž na Dravskem polju vljudno vabijo krajanke in krajane, starejše od 70 let, na »SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV« Glej program Praznični december Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 11 OBČINA Nova POTUJOČA KNJIŽNICA Mariborska knjižnica izvaja dejavnost za občane na različne načine in pride do njih po različnih poteh: z mrežo knjižnic in s postajališči bibliobusa, z različnimi servisi in storitvami, dostopi za invalide in s pozornostjo do ljudi s posebnimi potrebami. Na eni strani je pomemben člen v vseživljenjskem izobraževanju in informiranju, na drugi strani pa tudi prostor srečevanj in druženja. P rvi bibliobus je začel z vožnjami že v daljnem letu 1974 in njegovo poslanstvo se je v zalogi potujoče knjižnice že več let dosega najvišje številke, smo že doslej lahko bralcem ponudili skoraj 10.000 knjig z različnih strokovnih področij ter romanov in drugega leposlovja za otroke in odrasle, 250 časopisov in revij ter nekaj glasbenega in filmskega gradiva. Ker je v zalogi naše potujoče knjižnice skoraj 110.000 knjig, gradivo tudi nenehno menjavamo in dopolnjujemo z novim, aktualnim. V spodnji tabeli so prikazani letni podatki o delu slovenskih potujočih knjižnic. Ponosni smo, da smo kljub iztrošenosti starega bibliobusa, ki je bil na poti kar 18 let, zelo redno obiskovali naše bralce in se naše poslanstvo ni zmanjševalo. V krajih po Sloveniji, kjer ni knjižnic, vozi 12 bibliobusov. Njihova skupna dolžina je 104 m, letno pa med svojimi bralci prevozijo več kot 100.000 km. Ustavljajo se v 704 krajih, tudi v zamejstvu na Goriškem in v Porabju. Na našem bibliobusu, ki po številu članov, obiskovalcev in izposojenem gradivu pa tudi po Zaloga potujoče knjižnice Letna nabava 26.966 954 6.550 1.351 10.523 54.601 Domžale 1.523 118 1.372 391 2.612 4.590 Kamnik 5.941 412 2.800 351 3.090 12.365 Koper 35.362 1.338 6.500 1.634 9.457 74.500 Ljubljana 61.456 2.059 7.500 1.481 13.143 59.627 Maribor 108.215 4.318 11.800 3.143 28.378 151.488 M. Sobota 59.629 2.160 4.200 2.118 14.391 42.018 Nova Gorica 47.762 2.213 6.045 1.967 17.227 67.846 Novo mesto 32.987 952 6.188 1.261 7.518 87.884 Postojna 21.025 567 3.300 672 7.655 36.590 Ptuj 50.728 2.740 6.500 1.618 11.226 91.240 Tolmin 25.884 1.177 7.720 1.043 8.612 51.665 4.452 322 2.781 328 3.099 16.288 Bibliobusi v številkah Ajdovščina Tržič Uspelo nam je, da smo s podporo Ministrstva za kulturo in občin letos pridobili novo vozilo, že četrto po vrsti. Če ste imeli radi naše prijazne rumene sovice na starem bibliobusu, ki se je letos s koncem septembra poslovil, se vam je za- 12 vseh teh letih izkazalo za izjemno pomembno in pozitivno. Čeprav se zdi, da se bibliobus ne more kosati s pravimi, velikimi knjižnicami, številke in odzivi obiskovalcev dokazujejo nasprotno. Statistika obiska in izposoje kaže, da ga občani s pridom uporabljajo, ne le mladina, ampak tudi odrasli, posebej starejši. Naši izviri Kapaciteta vozila Člani gotovo priljubila tudi sodobna in domiselna podoba novega vozila. Izdelano je na osnovi Ivecovega turističnega avtobusa, še nekoliko večji od starega, z vso sodobno opremo in še več možnosti za kvalitetno ponudbo. Obisk Izposoja Tehnološko posodobljen je tudi način izposoje z online COBISS, čeprav nam trenutno prav to povzroča še precej začetniških težav, posebej v tistih krajih, ki imajo slab telefonski signal. Na novem bibliobusu so tudi raču- nalniška mesta za uporabnike z dostopom do interneta. Na bibliobusu je, tako kot vseh knjižnicah, omogočena izposoja elektronskih knjig in dostop do podatkovnih zbirk, seveda pa lahko vsak član knjižnice dobi tudi geslo za oddaljen dostop do elektronskih gradiv in si lahko knjige in druga e-gradiva izposoja tudi neposredno od doma, s svojih elektronskih naprav. V zadnjem delu bibliobusa je kotiček, namenjen najmlajšim, z udobnimi blazinicami za poslušanje pravljic. Velika pridobitev na novem PONEDELJEK SOBOTA bibliobusu je rampa oziroma dvigalo za invalide. Bibliobus je v velikem deležu, kar 150.000 EUR, financiralo Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Maribor je prispevala 80.000 EUR, manjše deleže, med 2.800 do 5.000 EUR pa tudi druge občine, v katerih ima bibliobus postajališča. Dela je prevzelo mariborsko podjetje Dualis, ki je uvozilo avtobus, večino del na predelavi, načrtovanju in izvedbi notranje opreme je izvedel Primož Kocbek s sodelavci, oblikovanje zunanje podobe pa je delo Matica Brezovška in Domna Rupnika. Novi bibliobus je promocijsko obiskal vse občine, tudi Miklavž, na dan otvoritve, 2. oktobra. Ustavili smo se pred šolo, kjer ste nas mnogi pričakali, tudi župan s prijaznim nagovorom, in učenci OŠ Miklavž s pestrim programom dobrodošlice, za kar se vsem lepo zahvaljujem. Dobro je imeti takšne prijatelje. Od 5. oktobra dalje novi bibliobus vozi po že ustaljenem voznem redu, tudi v Miklavž, Dobrovce, Dravski Dvor in Skoke: 14. in 28.12. 15.00 – 16.15 Dobrovce 11. in 25.1.2016 16.30 – 17.30 Miklavž – šola 22.2.2016 17.45 – 18.45 Miklavž – Vauhnik 12.12. 8.30 – 9.30 Dravski Dvor 9. in 23.1.2016 11.00 – 12.00 Skoke 6. in 20.2.2016 Stari bibliobus res ni bil več zanesljiv za knjižnične poti, ki so včasih precej strme in vijugaste, ni pa še za odpad, zato bo nekoliko mirnejše življenje živel z novimi zadolžitvami. Predali smo ga Zvezi prijateljev mladine Maribor, ki ga bo uporabljala za izvajanje svojih aktivnosti z mladostniki. In ker ne bo več sopihal po terenu, bo zagotovo še nekaj let opravljal plemenito poslanstvo. Lepo vabljeni med knjižne police novega bibliobusa, čaka vas stara ekipa vaših knjižničarjev! Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 13 DRUŠTVENA DEJAVNOST POZDRAV JESENI 2015 V soboto, 3. oktobra 2015, ko smo po enotedenskem zamiku zaradi dežja le uspeli naš »Miklavški trikotnik« spremeniti v sejemski prostor, je bil svet takšen kot prejšnji dan, so bila poročila enaka kot prejšnji dan . . . danes ni več tako. K o nastaja ta zapis, pomislim, ali sploh smem napisati nekaj lepega, nekaj veselega, nekaj združujočega, nekaj, kar nam je tisto soboto znova potrdilo, da skupaj zmoremo več in bomo skušali naslednjič narediti še boljše? Bila je »petarda«, kot bi rekli v športnem žargonu. Ja, peto leto zapored smo jo pripravili in peto leto zapored so se nam pridružila številna društva naše občine, oba naša vrtca in osnovna šola, svojo stojnico pa je postavila tudi kmetija Pleteršek iz Dobrovc. Tudi restavracija GASTRO iz Ptuja je s svojo ponudbo dopolnjevala bogato obložene stojnice naših društev. Obiskovalcem, bilo jih je blizu 600, pa so brbončice že zaznavale štajersko kislo »župo«, kadečo se in dišečo iz sedmih kotlov ekip, ki so se potegovale za zmago in lep pokal. Letos smo postavili stojnice tudi za »Zelemenjavo«, ki naj bi zaživela v okviru projekta »Samooskrba Podravja«. Projekt vodi Mariborska razvojna agencija v sodelovanju s podravskimi občinami. Gre za brezplačno izmenjavo viškov zelenjave z vrtov in njiv, ki bi se prvič odvijala prav na naši prireditvi. Naši občani pa se letos še niso odločili za to noviteto, vendar sem prepričana, da bo projekt, ki ga povezuje občina, v prihodnosti le zaživel. Otroška pesem, ples, igrica o jeseni . . . kako so prisrčni! Njihova otroška iskrivost in veselje do nastopanja človeka kar prevzame. Hvaležni smo vzgojiteljicam in učiteljicam, da 14 Naši izviri za nastope pripravijo naše malčke in šolarje, ki vedno znova navdušijo vse prisotne. Ljudske pevke »Lastovke« iz Dobrovc so nastopile s tremi pesmimi in z »Napitnico« poudarile najlepši del jeseni, prav tako moški pevski zbor DU Miklavž, ki je dodal »Ko b´ sodov ne b´lo. .. «Smo pač Štajerci in čeprav imamo tukaj samo »brajde«, nas veliko izhaja iz štajerskih vinorodnih območij, po katerih je naša dežela s svojimi izvrstnimi vini poznana po vsem svetu. In kdo so naši zvesti spremljevalci pri izvedbi največje turistične prireditve v občini? Moram jih predstaviti in se tudi na ta način zahvaliti za njihovo sodelovanje. Z Matejo, ki je povezovala program prireditve, sva se sprehodili med stojnicami in imeli sva kaj videti. Že gneča pred vsako stojnico je nakazovala, da je na njej nekaj dobrega. Res je bilo. -Društvo vinogradnikov Miklavž in TD Miklavž: stojnico je krasil lep jesenski aranžma, mi pa smo ponujali pravo kmečko malico – kruh z zaseko in mesom »iz kible«, mošt in vino naših vrlih vinogradnikov pa sta malico dopolnila. Posladkali smo se lahko tudi z grozdjem in orehi. -Turistično društvo Miklavž: brez Franca in Katice Žunec, ki sta že pravi maskoti našega društva, res ne bi mogli. Že, ko je Franci priropotal na prizorišče s svojim mini traktorjem, je bila atrakcija, na prikolici pa je pripeljal pravo jesensko razkošje: koruzo, krompir, jabolka, orehe, buče. . . mi pa smo nato nad to tihožitje ponosno postavili tablo Turističnega društva. Potem pa je Franci na mini preši naprešal sveži sladki jabolčnik, še prej ponudil nekaj žgočega, Katica pa je postregla z vročo kavico. Ni kaj, hvaležni in ponosni smo na njiju. - Osnovna šola Miklavž: pogrešali bi te mlade obrazke, če ne bi bili na naslednji stojnici. Kot že nekajkrat na naših prireditvah so tudi tokrat okusno okrasili stojnico in ponudili: pecivo s pehtranom in z meliso, sadje, zeliščne vrečke in domače sokove. -RK Skoke: tudi oni so že »naši« - vedno z nami, ko jih potrebujemo. Poskrbijo za zdravo ponudbo: pirine palačinke, pirin kruh s konopljo, kekse s konopljo, grozdje, predstavili pa so tudi pirine kosmiče ter semena in olje iz konoplje. - Društvo kmečkih žena Miklavž: naše vrle gospodinje, ki vselej napečejo slastna peciva. Tokrat so ponudile jabolčne, bučne in skutine rezine. Tudi na njih se lahko vedno zanesemo. - GLOG Miklavž: njihove članice so z nami od vsega začetka. Društvo, ki se ukvarja z zdravim načinom življenja, vselej pripravi zeliščni čaj iz zelišč, ki jih članice same naberejo, pripravile pa so tudi čemažev in bučni namaz. - DU Skoke: veselo je bilo ob njihovi stojnici - kot vsako leto. Naribali so dobrih 100 kilogramov zelja in ga pripravili v odlično solato z bučnim oljem in klobaso. Nič ni ostalo! Kot se spodobi, smo se po klobasi lahko odžejali s pijačo. Na stojnici pa so ponujali zelo dober jabolčni zavitek, jabolčno pito in rulado. Lojze se je pohvalil, da je zavitek sam spekel. Še danes ne vem, če ga je res. -RK Dobrovce: njihova stojnica je ponujala domače ognjičevo in šentjanževo mazilo in domača jabolka, krasil pa jo je prikupen aranžma z jesenskimi pridelki. -ČD Alojza Greifa Hoče: na lepo pripravljeni stojnici so svojo ponudbo združili trije čebelarji tega društva – Anton Babič, Drago Korošec in Miran Pregl. Tudi to društvo z nami sodeluje že vsa leta. Ponudili so degustacijo medu s kruhom in maslom, mogoče je bilo tudi kupiti več vrst medu. -Kmetija Pleteršek Dobrovce: letos so se prvič predstavili na naši prireditvi. Njihova stojnica je ponujala domače mesne izdelke, ki so jih pripravili tudi za degustacijo. Domače je domače, je bilo slišati in obiskovalci so z veseljem kupovali lepo pripravljene izdelke. Medtem pa so se na desnem robu prizorišča klopi že napolnile. Naši obiskovalci so pridno praznili kotle in hvalili kisle »župe« vseh sedmih tekmovalnih ekip. Bilo je že izvedeno ocenjevanje, ki ga je prav strokovno pripravil Štefan. Letos je tekmovalo sedem ekip: PGD Miklavž, KUD Miklavž, DU Modra jesen Dravski Dvor, PD Mateja Bora Dobrovce, Turistično društvo Miklavž, Jet ski klub Miklavž in DU Miklavž, katerega člani so ob kotlu pekli tudi krompir na žerjavici in marsikoga spomnili na čase, ko so pastirčki imeli za malico samo na travniku spečen krompir. - Zmagovalec letošnjega tekmovanja v kuhanju štajerske kisle »župe« je bila ekipa PGD Miklavž, ki je letos prvič sodelovala in že osvojila pokal. Vse ekipe so okusno opremile svoje »kuhinje«, mimoidoči »firbci« pa so že med kuhanjem bili deležni peciva ali pa dobili kaj »žgočega« za dezinfekcijo grla in proti hladnemu vetru, ki nas je skoraj nosil po prizorišču. Na vrsti so bile šaljive vaške igre. Vsi rekviziti so že čakali na tekmovalce, tudi prostor za vlečenje vrvi je bil ograjen, zmagovalce vlečenja je na mizi pod šotorom čakal lep pokal. Pa se je letos prvič zgodilo, da krajevne skupnosti niso uspele sestaviti ekip z vsaj šestimi tekmovalci. Se zgodi, smo dejali in pokal shranili za naslednje leto. Smo pa izvedli: - žaganje hloda: od treh ekip je bila najhitrejša ekipa Jet ski kluba Miklavž; - luščenje koruze: od osmih tekmovalcev, med katerimi so bili tudi šolarji Val, Maj in Lan, je v 1 minuti največ koruze naluščil Marko Lasbaher; - vožnja s »šajtrgo«: najhitrejša sta bila Tadej in Sandi, tekmovale pa so tudi šolarke Urša in Ana ter Zoja in Neli. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade, vsi otroci pa bonboniere. Prav veseli smo, da se šaljivih vaških iger radi udeležujejo otroci, saj jih ta »sveta preproščina« vsaj za kratek čas odmakne od digitalne sedanjosti. Dan se je prevesil v pozno popoldne, počasi je utihnila lepa glasba skupine »Bajadera«, »Miklavški trikotnik« je spet postal samo velika zelena jasa. Nam, organizatorjem, pa so še odmevale pohvalne besede župana gospoda Lea Kremžarja, ki nas zavezujejo, da našo funkcijo povezovanja društev v občini nadaljujemo in nadgrajujemo. Milena Roj Miklavški planinski veterani na Triglavu Dve leti je Planinsko društvo planiralo vzpon planinskih veteranov na Triglav, pa narava tega ni dovolila. Letos med 4. in 6. avgustom pa je gora uklonila in pustila izvesti tako željeno turo. Z godnje torkovo jutro nas je pripeljalo do Rudnega polja. Potrebne stvari za vzpon smo naložili v nahrbtnike in že se je vila kolona osmih planincev proti Vodnikovemu domu. Po triinpolurni hoji smo prispeli do prvega cilja. Naš nadaljnji cilj je bila Planika, kjer smo prenočili. V zgodnjih urah sredinega jutra smo se okrepčali, uredili nahrbtnike in opremo, opravili skupno fotografijo in zagrizli na pot proti vrhu Triglava. Vreme nam je služilo, saj so nebo prekrivali koprenasti oblaki, ki so nas varovali pred žgočim soncem. Tri ure in bili smo na vrhu očaka. Za nagrado smo dobili čudoviti razgled. Tisti, ki smo bili na najvišjem vrhu prvič, smo komaj verjeli, da smo dosegli tako močno želeni cilj. Nismo se mogli niti hoteli izogniti krstu prvopristopnikov, fotografiranju in kratkemu počitku. Sestopali smo proti Kredarici. Spremljalo nas je sonce in spustili smo se do Vodnikove koče, kjer smo prespali. Sveže jutro nas je pospremilo do Rudnega polja, od koder smo se čez Pokljuko in Bled odpeljali proti domu. Udeleženci pohoda pred Kredarico Bili smo polni vtisov in doživetij, najstarejša udeleženka vzpona pa je stara 78 let in je bila prvič na Triglavu. Fanika, čestitamo za ta dosežek! Ni pa zanemarljivo, da tudi drugim udeležencem ni bila pot ravno na kožo pisana in je bilo potrebnih kar nekaj priprav na dogodek. Doroteja Bedök Udeleženci pohoda pred Kredarico Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 15 OBČINA PRAZNIČNI DECEMBER v občini Miklavž na Dravskem polju 2015 16 PRIREDITEV KRAJ IN ČAS PRIREDITVE PRIREDITEV SO PRIPRAVILI Ponedeljek, 30. 11. 2015 DAN ODPRTIH VRAT IN USTVARJALNE DELAVNICE OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŽ Od 8.20 do 10.00 ure Učenci in učitelji OŠ Miklavž na Dravskem polju in podružnična šola Dobrovce Petek, 4. 12. 2015 Prireditev »MIKLAVŽEVANJE« in darilni bazar ŠPORTNA DVORANA PRI OŠ MIKLAVŽ Ob 17.00 uri Prireditev v telovadnici, nato ponudba izdelkov učencev na darilnem bazarju Učenci in učitelji OŠ Miklavž na Dravskem polju in podružnična šola Dobrovce Sobota, 5. 12. 2015 OBISK SVETEGA MIKLAVŽA S SPREMSTVOM 16.30 17.30 18.00 18.30 Občina Miklavž na Dravskem polju v sodelovanju s KS Dravski Dvor, KS Dobrovce, KS Skoke, KS Miklavž, KUD Zvonke Antoličič Miklavž in Društvom upokojencev Miklavž Sobota, 5. 12. 2015 OB MEJAH OBČINE MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Pričetek pohoda pri OSNOVNI ŠOLI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU Ob 9.00 uri Planinsko društvo Miklavž Nedelja, 6. 12. 2015 MIKLAVŠKA NEDELJA »Žegnanje« CERKEV SV. MIKLAVŽA Ob 10.00 uri Sveta maša in »žegnanje« Ob 11.00 uri Pogostitev krajanov KS Miklavž v sodelovanju z: Društvom vinogradnikov, Društvom kmečkih žena in posameznimi krajani Nedelja, 6. 12. 2015 MIKLAVŽEV KONCERT KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVCE Ob 17.00 uri Prosvetno društvo Mateja Bora Ponedeljek, 7. 12. 2015 PREGLED LETNIKA 2015 – strokovno predavanje in pregled vzorcev KULTURNI DOM MIKLAVŽ Ob 14.00 uri Društvo vinogradnikov Miklavž v sodelovanju s kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor Sreda, 9. 12. 2015 PRAZNIČNA USTVARJALNICA – ustvarjalne delavnice (tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca) VRTEC CICIBAN DOBROVCE Od 9.30 do 10.30 ure Otroci vrtca Ciciban ter strokovne delavke vrtca Sreda, 9. 12. 2015 PRAZNIČNA USTVARJALNICA – ustvarjalne delavnice (tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca) VRTEC VRTILJAK MIKLAVŽ Od 9.30 do 10.30 ure Otroci vrtca Vrtiljak ter strokovne delavke vrtca Sreda, 9. 12. 2015 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU – družabno srečanje krajanov, ki so dopolnili 70 let KULTURNI DOM MIKLAVŽ Ob 17.00 uri (obvezne prijave na telefon 041 238 627 – gospa Erika) KS Miklavž v sodelovanju z Društvom upokojencev Miklavž Petek, 11. 12. 2015 KRASITEV BOŽIČNO-NOVOLETNEGA DREVESA IN PRIŽIGANJE PRAZNIČNIH LUČK GASILSKI DOM MIKLAVŽ Ob 18.00 uri PGD Miklavž, Turistično društvo in KS Miklavž Petek, 11. 12. 2015 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV DRAVSKI DVOR – družabno srečanje krajanov, ki so dopolnili 70 let VELIKA DVORANA V KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAVSKI DVOR Ob 16.00 uri KS Dravski Dvor v sodelovanju s KO RK Dravski Dvor, DU Modra jesen Dravski Dvor in OŠ Miklavž – podružnica Dobrovce Naši izviri KULTURNI DOM MIKLAVŽ DOM KRAJANOV SKOKE DOM KRAJANOV DOBROVCE DOM KRAJANOV DRAVSKI DVOR PRIREDITEV KRAJ IN ČAS PRIREDITVE PRIREDITEV SO PRIPRAVILI Sobota, 12. 12. 2015 POSTAVITEV BOŽIČKA NA FLANČIČU FLANČIČ DOBROVCE Ob 10.00 uri Prosvetno društvo Mateja Bora Sobota, 12. 12. 2015 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV DOBROVCE – družabno srečanje krajanov, ki so dopolnili 70 let KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVCE Ob 15.00 uri KS Dobrovce v sodelovanju s KO RK Dobrovce, PD Mateja Bora in OŠ Miklavž – podružnico Dobrovce, vrtec Ciciban Od ponedeljka, 1. 12. 2015 do sobote, 12. 12. 2015 OBISK IN OBDARITEV STAREJŠIH KRAJANOV V DOMOVIH ZA STAREJŠE IN V DOBROVCAH DOBROVCE IN OKOLICA MARIBORA KO RK Dobrovce Sobota, 12. 12. 2015 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV SKOKE – družabno srečanje krajanov, ki so dopolnili 70 let KRAJEVNA SKUPNOST SKOKE Ob 16.00 uri KS Skoke v sodelovanju s KO RK Skoke in DU Skoke Od sobote, 12. 12. 2015 do nedelje 20. 12. 2015 OBISK IN OBDARITEV STAREJŠIH KRAJANOV V DOMOVIH ZA STAREJŠE V SKOKAH SKOKE IN OKOLICA MARIBORA KO RK Skoke Sobota, 12. 12. 2015 NOVOLETNI OKRASKI – delavnica Izdelava novoletnih okraskov in voščilnic iz različnih materialov KULTURNI DOM MIKLAVŽ Od 10.00 do 12.00 ure Društvo prijateljev mladine Miklavž na Dravskem polju Petek, 18. 12. 2015 PRIHOD DEDKA MRAZA 17.15 17.35 17.55 18.15 Občina Miklavž na Dravskem polju Petek, 18. 12. 2015 PALČKOVANJE (tudi za otroke, ki ne obiskujejo vrtca) 17.35 VRTEC CICIBAN DOBROVCE (praznična glasba in pogostitev otrok) 18.15 VRTEC VRTILJAK MIKLAVŽ (praznična glasba in pogostitev otrok) Občina Miklavž na Dravskem polju v sodelovanju z OŠ Miklavž - enotama vrtca Vrtiljak in vrtca Ciciban Petek, 18. 12. 2015 TRADICIONALNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU VELIKA DVORANA DOMA KRAJANOV V DRAVSKEM DVORU Od 16.00 ure Športno društvo »Dinamika« Dravski Dvor Sobota, 19. 12. 2015 OBISK BOŽIČKA NA FLANČIČU FLANČIČ DOBROVCE Ob 17.00 uri prihod Božička s kočijo Prosvetno društvo Mateja Bora Sobota, 19. 12. 2015 TRADICIONALNI BOŽIČNO – NOVOLETNI KONCERT (nastopajoči Tamburaški orkester, Mešani pevski zbor KUD Zvonke Antoličič in ljudske pevke Lastovke PD Mateja Bora) KULTURNI DOM MIKLAVŽ Ob 18.00 uri (vstopnine ni) KS Miklavž v sodelovanju s KUD Zvonke Antoličič Nedelja, 20. 12. 2015 TURNIR DEKLIC U15 ŠPORTNA DVORANA MIKLAVŽ Ob 10.00 uri OK Formis Četrtek, 24. 12. 2014 POHOD K POLNOČNICI Pohod z baklami od KS Dravski Dvor do cerkve v Slivnici KS DRAVSKI DVOR Odhod ob 21.30 uri DU Modra jesen Dravski Dvor KS DRAVSKI DVOR VRTEC CICIBAN KS SKOKE VRTEC VRTILJAK MIKLAVŽ Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 17 DRUŠTVENA DEJAVNOST NAŠ izlet Na izlet, ki je tudi del letnega programa tukajšnjega kulturno-umetniškega društva, smo se odpravili v soboto, 17. oktobra. V tednu pred to soboto je močno deževalo in vremenarji so napovedovali celo poplave. S eveda smo s strahom pogledovali v nebo in upali, da se bo do sobote razvedrilo. Naše upanje se je uresničilo. V soboto sicer ni deževalo, jutro pa je bilo sivo in turobno. Popoldan pa nas je nebo obdarilo celo s soncem. Kljub jutranji sivini nam našega razpoloženja ni pokvarilo. Izleta smo se udeležili člani vseh treh sekcij. Je pa škoda, da nas je bilo letos nekoliko manj kot lani. Izpred kulturnega doma smo se z avtobusom podjetja Arriva odpravili ob deveti uri, se preko Dravskega polja zapeljali v Slovenske gorice, nato pa v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v Juršincih in si ogledali muzej izumitelja Janeza Puha. Izumitelju Janezu Puhu, ki se je rodil v vasici Oblaček pri Juršincih, so Juršinčani v spomin postavili cimprano in s slamo krito hišo, tako, v kakršni se je izumitelj rodil. Prijazna mlada vodička nas je popeljala po prostorih muzeja. V prvem prostoru je spominska soba s posteljo, mizo, stoli in klopjo, na stenah pa so opisi njegovega dela ter fotografije. V drugem prostoru so razstavljena kolesa, tudi iz njegovega časa. V oko najprej pade veliko prednje kolo in zadaj malo pomožno in pedala. Tako kolo danes vidimo še v kakem cirkusu ali filmu. Tretji prostor pa je nekakšna mala dvorana s stoli. Vodička nam je predvajala dokumentaren film o življenju in delu Janeza Puha. Rodil se je leta 1862 v družini s štirimi otroki, umrl je leta 1914, star 52 let. Star komaj dvanajst let se je pričel učiti za ključavničarja v Rotmanu, uk pa nadaljeval na Ptuju in v Mariboru. Učno dobo je končal pri mojstru Ceršaku v Radgoni. Že 18 Naši izviri kot vajenec je pri obrtniku »šraufau« kolesa. Odšel je na običajno strokovno izpopolnjevanje po svetu, da bi se še temeljiteje izučil in spoznal novosti. Pot ga je preko Dunaja peljala v Nemčijo, od koder se je vrnil. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu, kjer je pri mojstru Luschneiderju popravljal neudobna in nevarna kolesa in razmišljal o konstrukcijskih izboljšavah. Te izboljšave je tudi uresničil. Znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo. Leta 1889 se je osamosvojil in ustanovil podjetje »Styria Werke« in izdelal kolo »Styria«, ki je doseglo odlične rezultate. V Gradcu je nato nastala prva tovarniška proizvodnja koles.Tovarno je ustanovil skupaj s tovarnarjem Wernerjem. Iz Puhove tovarne je leta 1901 prišlo prvo motorno kolo ( z bencinskim motorjem). Puh pa se tudi s tem ni zadovoljil. Nekoč je svojo ženo ( s katero nista imela otrok, ker jo je hotel obvarovati pred dodatnimi skrbmi in delom z otroki ) peljal na motorju. Začelo je močno deževati in ko je videl revo popolnoma premočeno, je začel razmišljati, kako bi pokril vozilo, in rodil se je avtomobil. Leta 1906 je tovarna pričela serijsko izdelovati avtomobile. V svojo rodno vas se je često vračal in obiskoval svoje sorodnike. Pot nas je popeljala naprej v Veržej. V Ižakovcih smo si ogledali znamenit Babičev mlin na Muri. Sam mlin je zidana stavba, ki leži na kopnem. Poganjata ga dve leseni in dve jekleni kolesi z zobčeniki, ki pa so v leseni stavbi na Muri. Mura poganja kolesa, ki so z debelo žico povezana z mlinom, in ta poganjajo mlinska kolesa. Ker je bil vodostaj Mure previsok, mlin ni obratoval. Vendar pa smo si ga lahko v celoti ogledali. V mlinu in »šupi« je polno vreč z zrnjem in mlinarju dela prav gotovo ne bo zmanjkalo. Že pri vratih visi velik cenik, ki pove, da lahko v mlinu kupimo vse izdelke po cenah, ki so znatno nižje od prodajnih v trgovinah. Tako stane denimo pet kg bele moke le 3 evre. Malce humoren 87 let star mlinar (kateremu teh let ne bi pripisali ), nam je na kratko povedal nekaj o mlinu. Ker se je bal poplave, je tisto noč prespal kar v mlinu. K sreči pa je Mura priplavila ponoči le eno bruno. Moških potomcev ni imel, zato je mlin prevzela hčerka in mlin ima sedaj mlinarico. Po drugi svetovni vojni je bilo na Muri štirideset mlinov, ki pa so drug za drugim prenehali obratovati. Nekdanja država jih je celo oprostila davka, vendar to ni pomagalo in tako je danes še samo Babičev mlin. Napotili smo se v Ižakovce, kjer je ob Muri tudi pravo turistično naselje. Leseni objekt, ki služi za druženje in zabave, žari za pečenje, sprehajališča. Kraj so poimenovali Otok ljubezni. Tu je tudi brod, ki vsakodnevno pelje preko Mure. Kmetje se ga radi poslužujejo, ker imajo preko Mure del svojih posesti in jim je pot mnogo krajša, kot če bi morali čez most. Tudi brod žal ni obratoval zaradi visoke vode, ki je prestopila breg Mure. Na Muri so nekoč bili štirje brodi, sedaj vozita le še dva, in to v Ižakovcih in v Melincih. Ob koncu smo se ustavili v gostilni Trnek, ki leži sredi zelenja. Že samo ime pove, da so tam doma ribiči. Okoli gostilne je namreč pet ribnikov , skrbno ograjenih, v njih pa ribe. Sprehodili smo se okoli teh ribnikov in od daleč opazovali plavajoče živalice. V gostilni smo si malo napolnili lačne želodce, zadonela je tudi pesem. Lepega druženja je bilo kmalu konec in že smo se morali polni lepih doživetij vračati domov. Milka Hadler VADBENA SKUPINA srčnih bolnikov KORONARNI KLUB MARIBOR Partizanska cesta 24, Maribor Koronarna društva in klubi, združeni v zvezi, so s svojim delovanjem po vsej Sloveniji in s programom vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov postali pomemben člen siol.net, ter na spletni strani www. koronarni-klub-maribor.si. pri varovanju zdravja srčnih bolnikov. V program vseživljenjske Z rehabilitacijo odpravljamo dejavnik tveganja, ustrezno zdravimo ter izboljšujemo telesno, duševno in socialno počutje bolnikov. Tako podaljšujemo življenja in kar je še pomembneje, dokazano je, da ga izboljšujemo. Ozaveščen in zadovoljen bolnik je naša nenehna skrb. Dejavnosti koronarnih društev in klubov so: skupinska rehabilitacijska vadba in druge fizične aktivnosti (nordijska hoja, vadba v naravi in strokovno vodene vaje v bazenu v zdravilišču Radenci, zdravstveno izobraževanje, organizirano druženje, izleti). Koronarni klub Maribor letos praznuje 10 let svojega delovanja. Smo humanitarna, neprofitna organizacija kroničnih bolnikov. Ustanovljen je bil na pobudo Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije, Društva za srce in ožilje Maribor in Podravje, Splošne bolnišnice Maribor, Iniciativnega odbora delavcev kardiološkega oddelka in bolnikov laikov. Sedež kluba je na Partizanski cesti 24 v Mariboru. V klub je včlanjenih 217 članov, ki delujejo v trinajstih vadbenih skupinah, pet v Mariboru, po eno v občini Šentilj, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Slovenska Bistrica in po dve v občini HočeSlivnica in Rače-Fram. Uradne ure kluba so vsako sredo od 9. – 11. ure na sedežu kluba. Sicer pa smo dosegljivi na telefon 05144052, e-pošti koronarni.klub.maribor@ rehabilitacije se združujejo bolniki z naslednjimi težavami : s stabilno angino pektoris, po srčno mišičnem infarktu, s srčnim popuščanjem ( stabilno obdobje), z vstavljenimi umetnimi zaklopkami ali srčnim spodbujevalnikom, s prisotnimi dejavniki tveganja ( povišan krvni tlak, sladkor, maščobe). Člani kluba so lahko tudi svojci in prijatelji bolnikov. Z željo zagotoviti čim več koronarnim bolnikom skupinsko rehabilitacijsko vadbo v krajih njihovega bivanja, smo v občini Miklavž na Dravskem polju v letu 2008 ustanovili vadbeno skupino MIKLAVŠKE SONČNICE, ki deluje v mali telovadnici OŠ Miklavž. Vadbo obiskuje 15 članov, vadijo vsak četrtek od 17. do 18,30. ure. Rehabilitacijska vadbo izvaja dipl. fizioterapevtka Aleksandra EKART BUČEK , skupino pa vodi Sonja VERŠIČ. Skupina lahko sprejme še nekaj novih članov – VABLJENI. Pred začetkom vadbe si izmerimo krvni tlak, sledijo vaje s poudarkom na pravilnem dihanju – kar ugodno vpliva na delovanje srca, nato sledijo aerobne vaje za krepitev mišic telesa in srca, ki trajajo 30-45 minut in nato 15 minut sproščanja. Ob koncu vadbe si ponovno izmerimo krvni tlak, izmerjene vrednosti pred in po vadbi pa vpišemo v karton vadečega, ki vaditelju vadbe pomaga pri določitvi težavnosti vadbe. Vsako vadbeno skupino obišče po letnem planu kluba tudi kardiolog, ki opravi informativno motivacijsko predavanje o dejavnikih tveganja, zdravljenju koronarnih bolezni, pomen v RKB, zlasti učinek redne telesne aktivnosti in zdrave prehrane. Pregleda tudi vrednosti krvnega tlaka in enkrat letno odčita vrednost srčnega utripa, to uslugo nam prostovoljno opravi naš strokovni vodja Koronarnega kluba Maribor, primarij Mirko BOMBEK dr.med. spec.internist. V mesecu juliju in avgustu imamo počitnice. Cena mesečne vadbe je 12 evrov, letna članarina pa znaša 17 evrov. Za ta znesek nudimo našim članom skupinsko vadbo, zdravstveno izobraževanje, 2 x letno brezplačno kopanje v zdravilišču Radenci. Enkrat letno organiziramo izlet in ga glede na finančno situacijo tudi sofinanciramo. Organiziramo tudi 7-dnevno obnovitveno rehabilitacijo v Strunjanu, Šmarjeških toplicah in Radencih in dva pohoda s piknikom. Sofinanciramo tudi izobraževanje novih vaditeljev skupin in delovanje kluba. CILJ VADBE IN DRUGIH AKTIVNOSTI, ki jih izvaja Koronarni klub Maribor, je izboljšanje telesne kondicije, zdravje članov in preprečitev ponovitve bolezni. Koronarni klub Maribor se zahvaljuje Občini Miklavž na Dravskem polju za sodelovanje in pomoč pri delovanju vadbene skupine. VABLJENI V NAŠ KLUB, NAREDITE NEKAJ ZASE IN OSTANITE ZDRAVI. Vodja vadbene skupine Sonja Veršič Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 19 DRUŠTVENA DEJAVNOST MEMORIALNI turnir 2015 Petankarski klub Hrast je tudi v letošnjem letu organiziral memorialni turnir v petanki v spomin na preminula člana našega kluba Ivana Muzeka in Vlada Sagadina. V naši sredini sta pustila velik pečat. Ivan Muzek je bil prvi predsednik ter gonilna sila v tekmovalnem in delovnem smislu. Vlado Sagadin je bil predan član in prav nič mu ni bilo težko postoriti. Skoraj 20 dvojk se je prišlo 7. 11. 2015 poklonit in obudit spomine na skupna druženja, ki jih ni bilo malo. osvojila Bogdan Kirbiš (Hrast) in Klemen Poljanšek (Zarja). Čeprav rezultati niso bili v ospredju, naj omenim, da sta tokrat že drugič prvo mesto IVAN IN VLADO, POČIVAJTA V MIRU. B. K. Hlebec DOMAČEGA KRUHA V ušesih mi odmeva brušenje kose, ko stopam po travniku. Zdi se, kot da po njem plavajo v jesenske barve, odeti listi ambrovca in vrane v nizkem letu naznanjajo novi letni čas. P o tem dolgem in vročem poletju imam občutek, da smo pred dnevi stali na polju, se pripravljali na vezanje žitnih snopov, ko so možje brusili kose. V več kmečkih opravilih smo že borovci poskusili, spravilo žita pa je bilo prvič. Spravilo žitnih pridelkov je bilo od nekdaj praznično delo. Vsak je imel določeno svojo vlogo pri delu. Pa smo se tega tako lotili tudi mi. Da bi bilo res praznično, smo to delo opravili v nedeljo, petega julija. Namesto zgodaj zjutraj smo se na polje odpravili že skoraj v temi. Možje so si pripravili kose, 20 Naši izviri jim pridali »vile«, da so žitni klasi lepo padali v rede. Žanjice smo s srpi pripravile primerne snope. Od njih smo odvzele snope bilk, s katerimi smo preostanek snopa povezale. Kot po starem daritvenem obredu je ena od žanjic visoko z zrak povzdignila prvi povezani snop, zadnji snop pa, ki so mu porekli »baba«, je močno udarila z roko. Šega govori, da v zadnjem snopu tiči žitni duh, ki ga je potrebno ubiti, da bi ob letu skupaj z naravo ponovno oživel. Snopov in babe nismo odpeljali domov. Lepo smo jih postavili v stave, kjer so se osušili. Doma smo pripravili mlatilnico »dreš mašin«, s katero smo žito omlatili, in vejavlnik, s katerim smo ga očistili plevela. Pa ni šlo vse tako enostavno. Naša mlatilnica ni svojega dela opravila, kot smo pričakovali. Čeprav nismo rosnih let, se nismo spomnili in tudi domačini ne, kako se je to delo opravilo. Na ravnini so kmalu opustili mlat s cepci in prišle so mlatilnice. Mašino, s katero smo mlatili mi, so uporabljali bolj na hribovitih predelih, kjer so mlatilnice in kasneje kombajni težje dostopali. Pa smo našli tudi to, mlatilnico namreč, le da nam bo ta šele drugo leto v pomoč. Dragocenega žita »kamut« smo pridelali toliko, da smo ga lahko ponovno zasejali in ga že z veseljem gledamo, kako je vzkalilo. V času med mlatvijo in setvijo pa smo obrali tudi vaško brajdo in ličkali koruzo. Modra kavčina nam je kljub sušnemu letu podarila obilo kvalitetnega grozdja in že imamo »Flančič vino 2015«. Ob stiskanju kavčine smo se skupaj z vaščani poveselili in opravili še ličkanje koruze. Vsa kmečka opravila od košnje do setve smo opravili in želimo, da se narava odpravi k zasluženemu počitku, da nam žito lepo raste in da bomo lahko prihodnje leto skupaj z vami spekli in delili hlebec domačega kruha. -KA- Dan, ko darujemo kri, je POSEBEN DAN Vsako leto imamo v naši so se odzvali našemu vabilu, pa za odvzem krvi na terenu. Na pobudo predsednika RK Šentilj g. občini dve krvodajalski ak- dobijo 10 dek kave. Žebele in njihove organizacije so ciji, maja in septembra. V časih je jesenska akcija preložena v oktober zaradi povečanih aktivnosti v osnovni šoli. Na reklamne panoje in vsa frekventna mesta v občini izobesimo dvajset plakatov, s katerimi krvodajalce in občane vabimo na krvodajalsko akcijo v osnovno šolo. Okrog 95 vabil raznosimo našim krvodajalcem in najmanj 25 vabil pošljemo po pošti krvodajalcem v Maribor in sosednje občine, ki se z veseljem redno udeležujejo akcije v našem kraju – tem se še posebej zahvalimo. Enako na akcijo vabijo vse ostale tri Organizacije RK v naši občini. Prav tako na akcijo vabimo z oglasom na kabelski televiziji in v Naših izvirih. RK Maribor pa po radiu in tv obvešča o dnevu in uri krvodajalske akcije na terenu. Prav tako RK Maribor s sms vabi in kliče krvodajalce s krvno skupino A-pozitiv, kadar je večje pomanjkanje le-te, saj to krvno grupo ima večina slovenskega prebivalstva. Po odvzemu krvodajalce povabimo v šolsko jedilnico na obvezno kranjsko klobaso in ob prijetnem druženju dobijo še kozarček refoška in pecivo. V zahvalo, da Zadnja leta se naše krvodajalske akcije udeleži 35 do 45 krvodajalcev. Tokrat pa kljub našim vestnim pripravam na oktobrsko akcijo nismo bili zadovoljni z obiskom, saj je prišlo samo 24 krvodajalcev. Na tej akciji nas je razveselilo le dejstvo, da smo pridobili mladega krvodajalca, ki je kri daroval prvič, in kri je darovala celotna družina Belšak, saj sta mati in oče naša dolgoletna krvodajalca. Med našo celoletno aktivnostjo veliko pozornost posvečamo pridobivanju krvodajalcev, še posebej pa mladih. Dan pred akcijo je bilo v slovenskem športnem časopisu z velikimi črkami objavljeno – Slovenija prodaja krvno plazmo profesionalnim športnim kolesarjem... Na dan naše akcije pa je Večer na celi strani objavil podlistek, kako naši študentje in vsi ostali naši ljudje v finančni stiski na veliko odhajajo v Avstrijo štiri-do petkrat na mesec, kjer jim odvzamejo krvno plazmo in zato dobijo plačilo ter si tako izboljšajo svoj finančni položaj. Če je bilo to krivo za tako boren obisk krvodajalcev na naši akciji, pa presodite sami. V mesecu oktobru je bil svojemu namenu predan mobilni avtobus šest let zbirali sredstva, organizirali dobrodelne koncerte in uspelo jim je, da so avtobus postavili na cesto. To je velika pridobitev za krvodajalstvo v Mariboru, saj imajo letno okrog 50 krvodajalskih akcij na terenu. Nam aktivistom RK pa bo ta avtobus v veliko pomoč, saj ne bo več potrebno toliko opreme tovoriti v prostore za odvzem in nazaj v avtobus. Pri naslednji naši akciji pa bo tudi šola zadovoljna in razbremenjena, saj ne bomo več potrebovali treh razredov, kot do sedaj, ampak le enega, ali pa morda samo jedilnico. Ob tej priliki se zahvaljujemo ravnateljici in Osnovni šoli Miklavž za dobro sodelovanje še naprej. Dan, ko darujemo kri, je za nas krvodajalce res poseben dan, ves dan nas poveza na roki spominja, da smo resnično storili nekaj dobrega in humanega za soljudi, in se sprašujemo koliko ljudi je trenutno na operacijski mizi in dobiva našo kri. HVALA vsem krvodajalkam in krvodajalcem, se vidimo spomladi v mobilnem avtobusu. Rajko Mesarec Predsednik KORK Miklavž Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 21 MLADI UPI VČERAJ, DANES, JUTRI – ob 40-letnici šole in vrtca Miklavž na Dravskem polju 14. oktober 2015, SVEČANA AKADEMIJA. Trenutek, ujet v dimenzijo časa. Trenutek, ujet v prazen prostor, ki smo ga zapolnili z dogodki, dejanji, mislimi, občutji in spomini. Hkrati pa prazen prostor za nove ideje, izzive, naloge, dejanja, rešitve. Čas, dragocenost, v kateri se spajajo/prepletajo naša preteklost, sedanjost in prihodnost, vsebujoč naš uspeh, našo srečo, našo usodo. A ni boljšega časa, kot je sedanjik. V njem sta možni preteklost in prihodnost. S večana akademija – spomini, preteklost, občutja povezanosti, sreče, nečesa lepega in prijetnega. Ob tem jubileju smo obeležili leto 1975 – leto, ko so se odprla vrata popolne osnovne šole in ko so se odprla vrata vrtca. In ob tem jubileju smo obeležili prehojeno pot naših skupnih štiridesetih let, na kateri je puščenih veliko sledi, zgodb, spominov. Skozi te zgodbe, spomine so povabljene popeljali naši otroci in učenci. Pa ne le skozi zgodbe, spomine, prikazali so pomembnost dimenzije časa. Skozi petje, glasbo, ples, igro. . . so prikazali prepletenost sedanjosti s preteklostjo in prihodnostjo. Tako so se vrtčevski otroci igrali, kot so se igrali nekoč otroci, s plesom pa pričarali sedanjost. Učenci šole so sedanjost s preteklostjo povezali s folklornimi nastopi, deklamacijami, utrip sedanjosti ujeli s pripovedovanjem misli o šoli, v prihodnost pa nas popeljali z igro, kako ‚‘bo potekal‘‘ pouk čez nekaj desetletij, in akrobacijami. Učencem sta se s svojima glasbenima nastopoma pridružila tudi nekdanja učenca naše šole Katarina in Benjamin Pregl. 22 Naši izviri Ker se zavedamo, da smo, kar nenehno počnemo, in da odličnost ni dejanje, ampak navada (to je zagovarjal že Aristotel), smo si zastavili cilje. Ti so naša največja motivacija. In zato smo ob našem jubileju povabili tudi visoke goste, med katerimi je bil kot slavnostni govornik sam predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se nam je zahvalil za dobro opravljanje našega poslanstva in poudaril pomen tako vzgojiteljskega kot učiteljskega poklica. Po njegovih besedah so vzgojitelji in učitelji tisti, ki jih odlikujejo profesionalnost, strokovnost in velika predanost, in tisti, ki staršem pomagajo vzgajati otroke, in tisti, ki poleg radovednosti ter znanja vnašajo v srca/duše otrok vrednote in značajske lastnosti, da bodo otroci prihodnost živeli boljše. Pri tem je poudaril: »Šola ni samo pouk. Je veliko več. Je prostor, kjer nastajajo ustvarjalne osebnosti, ki si utirajo pot v samostojnost. Vzgojene v svobodne in plemenite ljudi.« Da, vse to in veliko več, kar bo v naši moči, si bomo prizadevali še naprej. Še vedno v dimenziji časa. Znova in znova v trenutku sedanjosti, prepletajoč preteklost in prihodnost, in ob zavedanju, da ni dovolj le posredovanje znanja, temveč da je šolajoče otroke treba najprej spoštovati, šele potem poučevati, in z osebnim vzgledom vzgajati ... Ker pa se ob vsakem pomembnem šolskem jubileju vrnemo v preteklost, pregledamo prehojeno pot in se zazremo v prihodnost in ker s spoštljivim odnosom cenimo dosedanje uspehe predhodnic in sedanje Osnovne šole Miklavž na Dravskem polju, smo ob tej priložnosti izdali tudi zbornik šole in vrtca. Tako smo v njem podali vpogled v zgodovino šolstva v Miklavžu in Dobrovcah, zbrali spomine nekdanjih in sedanjih učiteljev in učencev, literarno ter likovno ustvarjanje nekdanjih in sedanjih učencev … ter tako z bogato žetvijo mnogih sejalcev prepletli preteklost in sedanjost s prihodnostjo, saj bo zbornik dragocena knjiga o naši šoli in vrtcu številnim rodovom za nami. Zato nam ni žal ničesar – čas, ki smo ga vložili v vse to, je oplemeniten, dragocen, večen – ne izgubljen! In zbornik naj bo poklon vsem, ki so kakor koli oblikovali in sooblikujejo našo šolo in vrtec. S tem ko spoznavamo bogastvo dosežkov na mnogih področjih, se zavemo današnje odgovornosti in dolžnosti, da nadaljujemo tradicijo šole in vrtca. In da še naprej delamo to, v kar verjamemo, in verjamemo v to, kar počnemo. Ob zavedanju, kako hitro mineva čas. Zato ne vzdihujemo za minevajočim časom, ampak mislimo na čas, ki je pred nami. Zato včerajšnja želja, današnja beseda in jutrišnje dejanje. Zaradi vseh nas: učencev, otrok, staršev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev …, ki so vpeti v dimenzijo časa naše šole in vrtca. V tej ujetosti v dimenzijo časa torej ne le izobražujemo, ne le vzgajamo, ne le privzgajamo vrednot – zavedamo se, da imamo otroke, ki bodo odrasli in nekoč oni gradili SVET, prav tako ujeti v dimenzijo časa človeštva in v sobivanju z drugimi bitji planeta, pripadajočimi drugim dimenzijam časa. Jubilej je tudi priložnost, ko se ustavimo in vprašamo, kako naprej. Naša prizadevanja za kvalitetno, pestro in zanimivo delo pri vzgoji in izobraževanju otrok se bodo nadaljevala. Naredili bomo vse, in kot najbolje znamo, da bodo otroci dobili veliko kvalitetnega znanja, da bosta šola in vrtec prijazna za otroke, delavce, starše in vse občane. Veliko še bo sprememb, vendar pa bodo v šoli in vrtcu še vedno radovedni in razposajeni učenci in malčki. Ob njih pa bodo še vedno učitelji in vzgojitelji, ki se bodo s svojo strokovnostjo, doslednostjo, delavnostjo, poštenostjo in srčnostjo trudili dobro opraviti svoje poslanstvo. Učitelji in vzgojitelji, ki se bodo zavedali, da je kljub nujnosti kurikuluma toplina tista, ki je tako roži kot otrokovi duši potrebna za njuno rast. Da smo na dobri poti, dokazujejo tudi naši učenci z uspehi in pozneje uspešni odrasli posamezniki, ki se kot nekdanji učenci radi vračajo z lepimi spomini, pohvalami in priznanji ter z bogatimi vrednotami, ki smo jim jih privzgajali tudi v šoli in so pripomogle, da so se oblikovali v to, kar so. So sejali, sejemo, bodo sejali ‚‘žito za bogato žetev‘‘ naše šole in vrtca. Ob 40-letnici OŠ Miklavž na Dravskem polju se je treba zazreti v zgodovino, ki je izredno pestra. Šola in vrtec sta bila ves čas najpomembnejši instituciji v kraju, ki so ju obiskovali tudi nekateri veliki ljudje. To pa ne bi bila, če se ne bi pomena kvalitetnega šolanja ljudje v teh krajih dobro zavedali. Vedno so se našli v okolju taki, ki so poskrbeli, da so imeli otroci v šoli in vrtcu čim boljše pogoje za delo, učitelji in vzgojitelji pa so si vedno prizadevali otrokom nuditi veliko znanja in popestriti pouk ter jim približati svet učenosti tako, da so radi prihajali v šolo in vrtec. Trudimo se, in prepričana sem, da nam to tudi uspeva, da je sodelovanje med lokalno skupnostjo in zavodom na visoki ravni. Zadovoljna sem, da imamo na šoli in v vrtcu odličen kader in da kot ravnateljica lahko prisluhnem tudi potrebam lokalne skupnosti, s katero torej odlično sodelujemo. V današnjem odprtem, razgibanem in dinamičnem družbenem času pa so pred šolo postavljene nove naloge v izziv in tudi bistveno drugačne možnosti od tistih v preteklih štirih desetletjih. Dosedanja tradicija šole, njena odprtost in tvorno vključevanje v nove šolske tokove zahtevajo nov stil šolskega dela od vseh neposredno vključenih v vzgojno-izobraževalni učni proces. polju pa ostaja jasno opredeljen cilj: ostati učinkovit in kvaliteten zavod! Uresničitev cilja zagotavljajo dobro strokovno usposobljeni, ambiciozni in delavni učitelji, vzgojitelji ter strokovni delavci, vedoželjni otroci, razumevajoči starši ter dobra opremljenost in pripravljenost šole in kraja za odzivanje novim možnostim, ki jih prinaša čas. Bile so okoliščine, da se je začelo, in še kar traja, traja . . . V zaupanju. Da, tu se je začelo. Že pred 40 leti. Za storjeno pa – iskreno HVALA! In ko mine dogodek, ki je bil, čeprav je trajal le minuto, dan ali 40 let. Samo trenutek tako neznaten, da je sekunda večnost, če še traja, traja … Dušanka Mihalič Mali, ravnateljica zavoda OŠ Miklavž na Dravskem polju Osnovni šoli Miklavž na Dravskem Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 23 MLADI UPI Praznovanje 40. rojstnega dne Vsak rojstni dan je nekaj posebnega. Tako je bil tudi rojstni dan našega vrtca. N anj in na njegovo praznovanje smo se pripravljali tako otroci kot zaposleni, krajani, starši in vsi, ki so vpeti v naš vrtec. Praznovati takšen jubilej res ni kar tako. Zato smo otroke s sliko in besedo popeljali 40 let nazaj, jim opisali igre, življenje, šege in navade tistega časa. Opisali smo jim takratna praznovanja, sodelovanja s krajem, igre in igrače, s katerimi so se otroci takrat igrali. Izdelali smo plakate, kjer smo s slikami prikazali vrtec nekoč in danes. Otroci so veliko spraševali, pripovedovali zanimive zgodbe svojih staršev, ki so obiskovali še »stari« vrtec. Izdelali smo čestitko za rojstni dan, zapeli pesmico in se ob vsem tem spominjali tudi svojih rojstnih dni. Ker smo pripravili tudi svečano akademijo ob 40-letnici vrtca, smo se pripravljali tudi na plesni nastop. Predšolska skupina Kapljice vrtca Vrtiljak in predšolska skupina Mavrice vrtca Ciciban sta veliko dopoldnevov preživeli ob plesni glasbi in urili svoje plesne korake. S svojimi plesnimi sposobnostmi in spretnostmi so tako otroci pričarali ples, ki so ga plesali 40 let nazaj, in ples današnjih otrok. Zaradi svoje prisrčnosti in seveda zaradi dobre izvedbe nastopa so si prislužili velik aplavz vseh v dvorani. Zaploskal in čestital jim je tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ter se z njimi stisnil v velik objem. Vrtec je za vse otroke pripravil še posebno presenečenje, saj se je vsak oddelek posladkal s slastno torto. Praznovanje rojstnega dne vrtca se je torej zaključilo sladko in vsi si le želimo, da bodo tudi naša nadaljnja leta v vrtcu sladka in nepozabna. Urška Suhodolčan Homer Praznovanje TEDNA OTROKA Teden otroka je naš že stalni projekt v obeh vrtcih, ki se prične vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja en teden. V tednu otroka se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji pod okriljem ZPMS. T ema tedna otroka je bila v letošnjem letu »Nekaj ti moram povedati«. Spodbudno okolje že v predšolskem obdobju prispeva k 24 Naši izviri otrokovemu razvoju sporočanja, sporazumevanja, razpravljanja in izmenjave vsakovrstnih informacij. Medsebojna komunikacija mora teči tudi v vrtcu, kar pomeni, da otrokom omogočimo, da sporočajo svoje potrebe, želje, interese, strahove, stiske, zadovoljstvo, veselje in srečo. Zaposleni vrtca moramo prisluhniti, poslušati, slišati ter razumeti vse otrokove misli, njihove besede. Razumeti moramo tudi otrokovo mimiko telesa, besede, ki jih otroci povedo s telesom, gibom, plesom ali likovno govorico. Vsak od nas, prav tako še tako majhen otrok, ki vstopa v naš vrtec, si želi, da ga nekdo posluša, razume in mu s tem omogoči zadovoljno in ustvarjalno otroštvo. V obeh vrtcih smo za naše najmlajše in malo večje pripravili prisrčne, ustvarjalne, zanimive ter spodbudne dejavnosti. V vrtcu Ciciban so v ponedeljek vzgojiteljice I. starostnega obdobja pripravile za svoje najmlajše lutkovno predstavo Razbita buča. Otroci starejših dveh skupin pa so si v vrtcu Vrtiljak v Miklavžu ogledali lutkovno predstavo Zgodba ob zeleni žabici Emi. Predstavo nam je poklonilo Društvo prijateljev mladine Miklavž. Lutkovno predstavo je izvedlo gledališče Pravljičarna. Otroci obeh vrtcev so bili zelo navdušeni nad predstavo. V torek so vsi otroci vrtca Ciciban ustvarjali v različnih likovnih delavnicah, kjer se je v vsaki odvijalo nepozabno ustvarjalno doživetje. V sredo so v vrtcu Ciciban plesali. Plesali so mali, veliki, vzgojiteljice ter vsi, ki so vstopili v vrtec objet z glasbo. V četrtek so vsi otroci telovadili in izvajali športne igre ter tako krepili svoje zdravje in telo.Za zaključek tako prijetnega in ustvarjalnega tedna pa so v svojo sredino povabili šolsko knjižničarko gospo Metko Lovišček, ki jim je dopoldne popestrila s pravljično uro. Najmlajši v vrtcu Vrtiljak so si v ponedeljek ogledali lutkovno predstavo O dečku, ki ni želel jesti kosila v izvedbi strokovnih delavk I. starostnega obdobja. V torek so vsi v vrtcu Vrtiljak ustvarjali, oblikovali, sestavljali iz naravnih materialov, ki so jih prinesli od doma ali pa jih skupaj nabrali v gozdu. Ker je gibanje zelo pomembno za naše zdravje in zanj skrbimo skozi vse šolsko leto, so tudi v tednu otroka otroci telovadili, se igrali različne gibalne in rajalne igre na prostem. V vrtcu Vrtiljak ni manjkala niti »Cici zabava«, »Cici kino« ter pravljična ura s knjižničarko Metko, ki nam je pripovedovala zgodbo Čarobna krogla. Nasmejani obrazi naših otrok, nenehno pripovedovanje, klepetanje, smeh in sreča – to je največje zadovoljstvo vseh v vrtcu. Trudimo se, da se smeh, sreča in veselje slišita po vrtcu vse dni. Urška Suhodolčan Homer KOSTANJEV PIKNIK v vrtcu Vrtiljak zbiranju Čas jeseni je čas bogatih samem kostanjev, peki in plodov, ki nam jih podarja celotni pogostitvi. narava. V vrtcu se jeseni zelo veselimo, saj nam daje nešteto možnosti za ustvarjanje iz naravnih materialov. Tako so pod drobnimi ročicami naših otrok nastajale hude buče, veseli ježki, pisane hišice, kozolci…Še posebej pa se otroci razveselijo kostanja. Kot vsako leto smo tudi letos že tradicionalno izpeljali družinsko srečanje z dedki in babicami v vrtcu Vrtiljak. Srečanje poteka v obliki kostanjevega piknika. Sam piknik je razdeljen na mlajše in starejše skupine. Šest starejših skupin se v spremstvu starih staršev iz vrtca odpravi do prostorov Društva upokojencev Miklavž. Tam jih pričakajo njihovi člani, ki vsako leto priskočijo na pomoč ob Otroci se sladkajo s kostanji, palačinkami, sokovi in še se najde kakšna dobrota. Otroci na njihovem igrišču uživajo v medsebojnem druženju tako z vrstniki iz vseh skupin kot s starejšimi občani. Tri najmlajše skupine pa izvedejo kostanjev piknik naslednji dan. Ista ekipa društva upokojencev pride v vrtec, postavi in zakuri peč in kar hitro zadiši po pečenih kostanjih. Dedki in babice pridejo na obisk k svojim vnukom ter se z njimi veselijo ter sladkajo na vrtčevskem igrišču. Tako smo letos pod streho pospravili še eno naše druženje ob dobrih kostanjih. Dedki in babice so s svojimi vnuki preživeli čudovit dopoldan. Pa tudi člani društva upokojencev so nekdaj sami prihajali k nam, na takšna ali drugačna srečanja, zato nam rade volje priskočijo na pomoč. Hvala še enkrat, dragi naši upokojenci. Petra Krašna Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 25 SPV SVETUJE VARNA vožnja v zimskih razmerah Pozimi, ko so vremenske razmere spremenjene, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. O b spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Zakon o prometnih pravilih skupaj s pravilnikom o delih in opremi vozil določa, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo. Zimska oprema Za zimsko opremo motornih vozil štejejo: Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku 26 Naši izviri proizvajalčevo oznako „M+S“. Predlagamo, da imajo vozniki v vozilu še neobvezno zimsko opremo, med katero priporočamo manjšo lopato, toplejšo deko in v rezervoarju za gorivo vedno nad polovico goriva. Policisti pri nadzoru cestnega prometa preverjajo tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Sankcije Voznik, katerega vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme, se kaznuje s predpisano globo, ki znaša 40 evrov. Voznika, ki pred vožnjo z vozila ne očisti snega in ledu, pa se v tem primeru kaznuje z globo 200 evrov. Voznik, ki v prometu nima ustrezne zimske opreme in je posledica le-te ovira ali zastoj v prometu, se mu izreče globa v višini 500 evrov in 5 kazenskih točk. Policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Policist odredi odstranitev vozila, ki obstane na cesti, ker nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v cestnem prometu, ko ne bi smelo biti, če ga s ceste takoj ne odstrani voznik. V takem primeru ga odstrani na stroške lastnika izvajalec rednega vzdrževanja ceste. Nasveti voznikom Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: • Akumulator (pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah) • Hladilni sistem (preveriti je treba gostoto in raven hladilne tekočine) • Sistem za močenje vetrobranskega stekla (preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju) • Metlice brisalcev (preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati). Priporočila za vožnjo pozimi Hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča. Povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. Zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko. Ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila. Vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. Posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica, kot na primer mostovi, viadukti, predeli cest, ki vodijo skozi gozd, ter takim, ki so izpostavljeni močnemu vetru. Računati je treba na daljši čas potovanja, zato se je od doma smotrno odpraviti nekoliko prej kot običajno. Med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost. Naj bo vaša vožnja v zimskih razmerah čim bolj prijetna, predvsem pa varna. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Silvo German OHRANJENO SPOMINU Prispevki o preteklosti Miklavža na Dravskem polju do konca 18. stoletja Jurij Jernej, prvi lastnik Miklavža iz rodbine Khisl Pozneje, v 40. letih 17. stoletja, si je Betnavo lastil Gundaker baron Herberstein, še en sin Volfa Viljema iz njegovega prvega zakona. Leta 1648 je Gundaker za 11.300 goldinarjev (dalje gld)1 urad Miklavž (ocenjen na 34 imenjskih funtov) prodal Juriju Jerneju grofu Khislu, tedanjemu lastniku gospoščine Spodnji Maribor s sedežem v mestnem gradu. Miklavški dvorec je bil ob nakupu v slabem stanju, v bistvu je razpadal, vendar je imel v svojih hlevih 4 vole in 91 ovac. Precejšnje število ovac je verjetno pomenilo njihovo načrtno vzrejo. V smislu zaokroževanja posesti je grof Jurij Jernej miklavško posest kmalu priključil v okvir gospoščine Spodnji Maribor. Novi lastnik Miklavža je bil od 28. januarja 1633 poročen z Ano Marijo grofico Berka. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, šest hčera in sin. Za hčerki Marijo Katarino in Marijo Elizabeto letnici rojstev nista znani, je pa precej verjetno, da sta se rodili po letu 1638. Marija Barbara se je rodila 3. marca 1642, Ana Marija 14. decembra 1643, dvojčici Marija Zofija in Marija Kristina pa 5. marca 1650. Sin se je zakoncema rodil 27. julija 1645. Ime Janez Jakob je dobil po očetovem očimu; Jurij Jernej je namreč bil posinovljenec. Vsi otroci od Marije Barbare naprej so zabeleženi v krstnih maticah graške mestne župnije Sv. krvi. Jurij Jernej grof Khisl je umrl 29. marca 1656, zelo verjetno v graščini Spodnji Maribor; pokopan je bil 31. marca 1656 v Mariboru. Skrbnica mladoletnih otrok je po pregovarjanju postala kar njihova mati, ovdovela Ana Marija, roj. grofica Berka. V času njenega skrbništva (1662) je bila miklavška cerkev deležna večje predelave. Tedaj je bil dvignjen zvonik in prizidan prezbiterij. Malce pozneje je cerkev dobila še pritlično zakristijo. Vaščani so lahko prisluhnili zvonu, ki ga je vlil obrtnik Rostauscher iz Gradca. Na zvonu so bile podobe sv. Nikolaja/Miklavža (zavetnika domače, podružnične cerkve), sv. Jurija (zavetnika župnijske cerkve v Hočah), Žalostne matere božje in Kristusovega telesa.2 Janez Jakob grof Khisl, ustanovitelj velike gospoščine Spodnji Maribor Janez Jakob, sin pokojnega Jurija Jerneja, je dediščino prevzel do leta 1668. Njegova ovdovela mati Ana Marija se je istega leta v drugo poročila s prav tako ovdovelim Janezom Friderikom grofom Trauttmansdorffom. Grofica je umrla po vsej verjetnosti konec avgusta 1674. Sodeč po delitvi njene zapuščine so od Khislovih otrok tedaj živeli samo še trije; poleg Janeza Jakoba sta med živimi bili še sestri Marija Elizabeta in Ana Marija. Slednja se je 10. aprila 1670 v drugo poročila z Adamom Viljemom grofom Brandisom. Mariji Elizabeti, od 18. februarja 1659 (v Gradcu) poročeni s Ferdinandom Ernestom grofom Trauttmansdorffom, je bilo leta 1678 v davčno knjigo vpisano imenje v vrednosti 34 im. funtov, 2 ß in 11 d. Janezu Jakobu je bilo istega leta v davčno knjigo vpisano imenje Zgornjega Maribora (v vrednosti 126 im. funtov in 4 ß) in pa urada Miklavž (ocenjenega na 34 im. funtov). Zadnji podatek nam pove, da se posest v Miklavžu v vsem tem času ni (od)prodajala. Janez Jakob se je konec leta 1674 poročil z Ano Šarloto Polikseno grofico Montecuccoli (roj. leta 1660). V tem zakonu sta se rodila sin Janez Jožef (24. novembra 1675) in hči Marija Eleonora (6. oktobra 1676). Oba sta bila krščena v cerkvi Sv. krvi v Gradcu. V Gradcu, prestolnici dežele Štajerske, so Khisli vse od leta 1603 posedovali hišo, ki se je nahajala v neposredni bližini jezuitske gimnazije in stolne cerkve. Leta 1677 je Janez Jakob grof Khisl kupil gospoščino Betnava, dve Krst Janeza Jakoba grofa Khisla, rojenega 27. julija 1645 v Gradcu (vir: NŠAM, krstna matica graške župnije Sv. krvi). 1 V prispevku upoštevano denarno razmerje je naslednje: 1 goldinar (gld) = 60 krajcarjev (kr) = 240 denaričev (d). Pri navajanju imenjske vrednosti se uporablja razmerje: 1 imenjski funt (im. funt) = 8 šilingov (ß) = 240 denaričev (d). 2 Kolar in Žnidarič, Župnija sv. Miklavža, str. 179. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 27 OHRANJENO SPOMINU Miklavž na risbi iz leta 1689 (vir: Radovanovič, Karta sporne posesti) leti pozneje pa od Jurija Seifrida grofa Dietrichsteina še gospoščino (Zgornji) Gromperk ter obe do okoli leta 1687 združil v veliko gospoščino Spodnji Maribor. Na karti iz leta 1689 – nastala je zaradi nenehnih sporov okoli ribolovnih pravic na reki Dravi in njenimi pritoki med gospoščinama Vurberk (na levem bregu) in Ravno polje (na desnem) – je razvidno, da je Janez Jakob grof Khisl v Miklavžu posedoval tudi mlin in ribnik (št. 9 in 10). Nahajala sta se daleč stran od zaselka, zemljiškemu gospodu pa sta bila toliko pomembna, da je ta za njuno varovanje pred naraslo Dravo z lastnimi stroški vzdrževal dogoški jez (št. 8).3 Janez Jakob grof Khisl je umrl konec novembra 1689. Ker je bila njegova edina potomka (sin je medtem že umrl) še nepolnoletna, se je moral po dekretu štajerskega deželnega glavarja narediti popis njegovega celotnega premoženja oz. zapuščinski inventar. Za to nalogo oz. za komisarja sta bila 7. decembra 1689 določena Janez Maksimiljan grof Galler in Janez Tomaž baron Casinedi. Inventarni popis zapuščine sta napravila do 21. aprila 1690 in ga predala skrbniku Marije Eleonore in varuhu Khislovega premoženja Ferdinandu Ernestu grofu Trauttmansdorffu. Inventar imenja Miklavž je bil popisan 4. februarja 1690.4 Od žita je bilo tedaj v grajskih kaščah skladiščenih za poltretji četrtnjak ječmena,5 poldrugi četrtnjak fižola, 29 četrtnjakov ajde, četrtnjak zmešanega zrnja, 6 ½ četrtnjakov ovsa, 5 četrtnjakov koruze (po viru sirek/sürch) in 8 četrtnjakov (pšeničnega) zdroba. V gospoščinskih hlevih so npr. popisali 8 volov za njivska dela, 15 vlečnih volov, 5 voličev, 2 mladi kravi, 3 telice, 2 molžni kravi, 3 pitane prašiče, 7 navadnih prašičev, 207 starih ovac, 76 mladih ovac ali jagnjet, 8 pravkar povrženih jagnjet, 4 turške koze, 2 turška kozla in 7 domačih koz. Od perutnine so zabeležili 10 gosi in 22 rac. Od spravljenega orodja so tukaj mdr. našli 3 (z železom obite) vozove z vso opremo, 2 pluga z vso opremo, 2 brani (z 58 železnimi zobmi), dvoje vrvi za voz, 2 daljši verigi za voz, 4 zategovalne verige, 27 verig za živino, 6 (z železom obitih) volovskih vpreg, 10 (lesenih) volovskih jarmov, železne lučalne vile, železen kramp, 4 gnojne vile, 2 gnojna krampa, rovnico, 2 motiki za korenine, železne vile za steljo, koso za slamo (skupaj z ročajem), dvoje ojnih vil, starejšo žago, ročni sveder, rezilnik, izvijač, 2 sekiri, motiko, 9 posod za žito, 7 škafov za vodo, 5 loncev za zeli(šča), kresilni kamen, neki poseben lonec, starejše vedro, starejšo skrinjo, 40 posod za tekočine, 6 sodov, 4 posode za perilo, 4 posode za mleko, 4 modele za sir, 2 dleti, ročni vrtalnik, vedro ipd. Po inventarju iz l. 1690 je razvidno, da je v Miklavžu, zaradi mokrotnega območja ob reki Dravi ter številnih tukajšnjih potokih in ribnikih, namesto poljedelstva prevladovala živinoreja. Slabši oz. manj primerni paši so se ljudje prilagodili z načrtno vzrejo drobnice. Od poljedelskih pridelkov je v kaščah prevladovala ajda. Živina in orodje nista bila ocenjeni v denarni protivrednosti. Ker grof Khisl za seboj ni pustil dolgov in ker se je skrbnik njegove zapuščine grof Trauttmansdorff zavezal, da bo edini dedinji vse povrnil, komisarja pri sestavi inventarja nista videla potrebe po ocenitvi vseh (ne)premičnin. S tem inventarja nista samo hitreje sestavila, temveč sta privarčevala še denar pri stroških cenitve. Vseeno se zdi zanimivo, da ni bila popisana niti ena premičnina v miklavškem dvorcu. Matjaž Grahornik Nadaljevanje v naslednji številki 3 Radovanovič, Karta sporne posesti, str. 66. StLA, LR, K. 538, Kissl (4), H. 3, fol. 345r–349r. Velikost četrtnjaka (nem. viertl) je nihala – manjša je bila za vino in večja za žito. Mariborski poravnani četrtnjak z žitom je držal ok. 86,5 l, zvrhane mere pa je za proso držal slabe 104 l, za pšenico, rž in ajdo ok. 104,5 l, za ječmen dobrih 106 l in za oves slabih 108 l. 4 5 28 Naši izviri PABERKI Občani Miklavža V PARLAMENTU Med številnimi občani je že od nekdaj tlela iskrica, biti enkrat v stavbi Državnega zbora (DZ) – tj. v stavbi najvišjih državnih organov RS. Z animalo jih je, kje predseduje predsednik države. Kje zaseda Državni zbor? Kje imajo poslanci svoje prostore? Kje lahko popijejo kavico ipd? No, ta želja se je 23 občanom Miklavža izpolnila 22. septembra 2015. Po prihodu v Ljubljano pred DZ jih je sprejel poslanec Uroš Prikl in po protokolarnem sprejemu so si ogledali prostore ter se za nekaj časa usedli na balkonu sejne dvorane parlamenta, ki je prav ta dan zasedal in obravnaval temo o Zakonu o nematerializiranih vrednostih papirjih in o Zakonu o slovenskem državnem holdingu (SDH). Tema sicer ni bila ravno zanimiva za pretežno upokojene udeležence, so pa zato naslednji trenutek ob kavici sproščeno spregovorili okrog pokojninskega zakona in usklajevanjem pokojnin s poslanci Benediktom Kompajerjem, Ivanom Hržakom, Urošem Priklom in vodjem poslanske skupine Francem Juršetom, ki so za srečanje za kratek čas zapustili sejo DZ. Obisk DZ pa so Miklavščani izkoristili tudi še za kratek ogled starega dela Ljubljane. Obiskali so Kongresni trg, ki je dobil ime po kongresu svete alianse, obeležili so spomin na Franceta Prešerna ob njegovem spomeniku pri Tromostovju. Seveda pa so si ogledati tudi zgradbo ljubljanske tržnice, delo svetovno znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Na povratku domov so obiskali še geografsko središče Slovenije GEOSS. Geoss je težišče naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej naše države, ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja so pojem poenostavili in ga poimenovali geometrično središče Slovenije, skrajšano GEOSS. Obisk DZ so nato zaključili v Trojanah. Raf Foto: Dominik Krsnik Preddverje velike dvorane Državnega zbora Geometrijsko središče Slovenije GeOSS Nevenka Štor in njena psička Neli sta svetovni prvakinji Nevenka Štor in njena psička Neli. Imeni, ki se v zadnjem mesecu pogosto pojavljata v medijih. K do je Nevenka? Je prebivalka Dobrovc pri Miklavžu na Dravskem polju. V mladosti se je pisala Beranič in je članica Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Pred petimi leti se je odločila, da bo s svojo psičko prišla v Celje v osnovni tečaj dela s psom in od takrat je ves čas z nami. Kmalu se je pridružila enoti reševalnih psov, kjer smo jo »zastrupili« z našim delom. Takoj se je odločila, takšna Nevenka je, da bo postala reševalka in pri tem je vztrajala vsa ta leta. Kdo je Neli? To je gladkodlaka prinašalka, stara šest let, razigrana, vedno pripravljena na iskanje, vedno pripravljena na delo,… samo da je na koncu nagrada v obliki jetrc s česnom in podobnih dobrot, ki jih je deležna, ali pa žogica. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 29 PABERKI Kdo sta Nevenka in Neli skupaj? To sta reševalski tim, ki sta pet let redno prihajali na treninge, se udeleževali prireditev in usposabljanj, ki jih organiziramo v društvu in veliko trenirali tudi sami. Oče ji je doma naredil pomični most – desko na ležajih iz lesenih valčkov na kovinskem nosilcu, na domačem travniku pa ima tudi tunel iz praznega soda, lestev in mize za vajo usmerjanja. V veliko pomoč ji je bila možnost izvajanja treningov na nogometnem igrišču Nogometnega kluba Dobrovce. Nevenka pravi, da je pri delu velika skrivnost v pripravi priboljškov za Neli, za katere se res potrudi narediti vse, kar od nje želi. Kmalu sta opravili izpite najvišje stopnje v iskanju v ruševini in iskanju pogrešanih oseb v naravi. To ju je še dodatno motiviralo, da sta sodelovali na veliko dodatnih usposabljanjih in tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Že lani sta se udeležili svetovnega prvenstva reševalnih psov v Novi Gorici in dosegli odlično 7. mesto. Vrhunec pa sta dosegli letos, ko sta ob koncu meseca septembra na Danskem dosegli zmago v iskanju pogrešanih oseb na svetovnem prvenstvu reševalnih psov. Postali sta svetovni prvakinji! Ves trud in vložena energija v delo z Neli sta bili poplačani. Obe sta do sedaj sodelovali tudi že v veliko iskalnih akcijah po Sloveniji in pomagali iskati pogrešane osebe. Vsako leto smo vodniki reševalnih psov v Sloveniji vključeni v približno 40 iskalnih AL-PO akcij in v precej primerih smo tudi uspešni. Največja nagrada za nas je najdba žive pogrešane osebe, kar je »plačilo« za vso energijo, ki jo vlagamo v našo pripravljenost. V Kinološkem društvu reševalnih psov Celje smo zelo ponosni, da imamo svetovno prvakinjo, kar pomeni, da pravilno delamo, in trudili se bomo, da bomo ostali uspešni tudi v prihodnje. Miloš Kužner Splošna strojna in gradbena dela Aleš Požar s.p. Kozjak nad Pesnico 3 | 2211 Pesnica pri Mariboru | GSM: 041/634-042 ZA VAS OPRAVLJAMO: -kanalizacijske priključke -izgradnjo kanalizacije -izgradnjo ponikovalnic -dobavo in vgrajevanje čistilnih naprav - urejanje okolja - splošna zemeljska in nizka gradbena dela -izgradnja hidroizolacij in sanacija kleti -svetovanje 30 Naši izviri NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 77 KREMEN, SESTAVIL KAMNINA KRMILNA RAFKO STEKLENEGA RASTLINA IZLAKAR SIJAJA STAREJŠI IZRAZ ZA OČETA KRAJ PRI PESNICI VAS SZ. OD NAUK O TREBNJEGA, ZGRADBI POZNANO TELESA PO TOPLIC. IZDELOVALEC OBLEK KEM. ZNAK ZA ŽVEPLO PRIPRAVA, STROJ PENEČE VINO 40 LET PISARNIŠKI STROJ ZA TABELE KULTURNOST, OLIKANOST IGLASTO DREVO Z DOLGIMI IGLICAMI V PRETEKLOSTI ŠRILANSKO LJUDSTVO AVTO ŠOLA KEM. ZNAK ZA ARGON PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI PRIPRAVA ČETRTI ZA REZANJE SAMOGLASSMUČASRKI NIK KLUB KULTURNA RASTLINA, KI VSEBUJE NIKOTIN NOGOMETNI TRENER IVICA SE NE DRŽI MORALNIH NAČEL DENARNA ENOTA V ETIOPIJI ŠVEDSKI FILMSKI IGRALEC ANDRE DOBITNIK DEDIŠČINE KRAJ V DALMACIJI RUDI ŠELIGO J.UŽ. AMER. INDIJANCI KONTRA PRI KARTAH NAPIS NA RAZPELU OTOK ČAR. KIRKE FORDOV MALČEK TOČKA PRI JUDU GORA NAD KOKRO HINDUISTIČNA BOGINJA SREČE HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA 17. GRŠKA ČRKA KRAJEVNA SKUPNOST LJUDSTVO NA ALEUTSKIH OTOKIH NAIVNA UMETNOST ZNAK ZA GLAS MOZOLJAVICA ALOJZ IHAN VAS VERDIJEVA OPERA ANT.MESTO V FRIGIJI IZRAELSKO PRISTAN. RIMSKA ŠTEV. 5 REŠEVALNE SANI MOŠKI POTOMEC ŠPANSKA STENA AGENCIJA ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE PORCELANSKA GLINA ANT. MESTO V ŠPANIJI RUS. POLIT. HRUŠČEV RUSJANOVO LETALO KEM. ZNAK ZA KALIJ RAZTRESENA VAS PRI MAKOLAH DŽOKER NEM. TV POSTAJA MERILO ZA IZREDNO MAJHNE ENOTE CEK OKROGLA BAKTERIJA RIM. ŠTEV. 1000 1. N 2. SAMOST. CITROEN. AVTO VERSKI BLAZNEŽ MESTO IN OBČINA V OSREDNJI ITALIJI Ugankarski slovarček: ARPINO – je občina v provinci Frosinone v deželi Laciji v osrednji Italiji, okoli 100 km severno od Rima, ATKI – so ljudstvo na vulkanskih otokih Aleutih, BIR – denarna enota v Etiopiji, ILIPA – je starodavno špansko mesto in se nahaja na desnem bregu reke Betis, IPPON – točka pri judu ali karateju, IPS – antično mesto v Frigiji, to je v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji, KOK – bakterija v obliki kroglice. LAKŠMI – hinduistična boginja sreče in obilja ... Rešitev križanke 76, Vodoravno: RIBIŠKO, DAVKAR, ORE, RS, TOLARČEK,SMOLOVEC, KIKLA, TISOČAK, RAC, ONEGA, MOIRA, LOKA, ROMB, PT, RADVANJE, NAM, TEA, OER, C, IVA, IČNA, TALAS, CEPEL, JAM, TORI, ARAVANE, ADOR, N, A, RR, SK, SREČKO, AKO, HERCEG, KRAP, KAPTACIJA. Rešitev: RIBIŠKO TEKMOVANJE, CAR, SREČKO HERCEG, KRAP Med reševalce, ki nam bodo na dopisnicah poslali pravilno rešitev (samo izpis temnih polj), bomo z žrebom razdelili tri lepe knjižne nagrade. Rešitev s svojim polnim naslovom nam pošljite najpozneje do 11. 12. 2015 na naslov Občine Miklavž na Dravskem polju. Nagrajenci prejšnje križanke št. 76 so: Justina Režman, (Na gaj 24, Dobrovce), Branko Perenčevič (Ulica svobode 2, Miklavž) in Sonja in Jože Veršič (Ekartova ulica 20, Miklavž na Dravskem polju. Glasilo Občine Miklavž na Dravskem polju 31 Slavnostno odprtje novega kanalizacijskega sistema v Dobrovcah in Skokah Foto: Panda
© Copyright 2024