1. No category

mestna knjižnica ljubljana
SVET med nami – WORLD among us
Teden kitajske kulture
1.–7. december 2015
Teden kitajske kulture / Week of Chinese Culture
V okviru projekta Svet med nami vsako leto pripravljamo predstavitveni teden kulture izbrane države. Pri tem sodelujemo s številnimi zunanjimi sodelavci, sorodnimi javnimi zavodi, tujimi veleposlaništvi in posamezniki, ki so si v Sloveniji našli novo
domovino. V raznovrstnem programu za odrasle in
otroke spoznavamo kulturo daljnih dežel s predavanji, literarnimi dogodki, filmskimi projekcijami,
razstavami, izobraževalnimi delavnicami, otroci pa
spoznavajo bogato dediščino tujih dežel skozi pravljice in ustvarjalne delavnice. V preteklih letih smo
okusili delček starodavne kulturne dediščine Grčije,
zibelke evropske civilizacije, se seznanili z eksotično
kulturo Japonske, uživali v literaturi, plesu in glasbi
barvite Španije ter spoznavali slikovito kulturo starodavne Indije.
S projektom Svet med nami želimo širiti obzorja,
spoznavati bogastvo različnih kultur, zbliževati
ljudi različnih narodnosti, iskati lepoto drugačnosti
ter pokazati, kako so razlike, ki se včasih zdijo nepremostljive, pravzaprav majhne in nepomembne.
The World Among Us (Svet med nami) project is organized each year to present for a week the culture of a
chosen nation in cooperation with many foreign associates and public institutes, as well as with foreign
embassies and with individuals who have found a new
home in Slovenia. Diverse programme for adults and
youth familiarizes us with the culture of distant lands
through lectures, literary events, projections of films,
exhibitions, and creative workshops. In recent years we
have taken a glimpse at the ancient cultural heritage
of Greece, the cradle of European civilization, and have
acquainted ourselves with the exotic culture of Japan,
enjoyed the literature, dance, and music of colourful
Spain, as well as discovered the picturesque culture of
ancient India.
The World Among Us project is designed to expand horizons and bring together people of different nationalities in search of beauty of otherness and to show how
differences that sometimes seem insurmountable are
in fact small and of little significance.
M
nogi povezujejo Kitajsko zgolj z njeno starodavno kulturo in civilizacijo, vpeto v neke tradicionalne vzorce, ki se raztezajo
skozi skoraj pet tisoč let zgodovine. Podobe teh vzorcev pa ne smejo zamegliti tistih drugih obrazov te dežele, ki jo delajo
tako drugačno od vsega drugega. Kitajska ni enovita, je zapleten etno-lingvistični sistem oziroma pravi mozaik kultur, ki je na
eni strani prostor globoko zakoreninjene tradicije in na drugi prostor neizmernih razsežnosti človeških potencialov. Napredek in
razvoj sta v zadnjih desetletjih korenito spremenila tradicionalne strukture te dežele in ta modernizacija, kot pogosto tudi drugod,
ne pomeni vedno družbene preobrazbe v smislu večje družbene enakosti in blagostanja za vse. In vendar ta dežela vstopa v novo
dobo, ki jo pomenljivo ponazarja fotografska razstava Tempo of China, ki prikazuje dobo razvoja, družbenega napredka, novih
vizij in gospodarske moči, ki pa vseeno skuša hkrati ohranjati tudi spoštljivost do tradicije in dediščine, ki jo je zaznamovala.
V sodelovanju z Veleposlaništvom LR Kitajske, Oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani, Konfucijevim inštitutom Ljubljana in Etnografskim muzejem smo pripravili za odrasle in otroke bogat program o kitajski kulturi.
M
any associate China only with its ancient culture and civilization, embedded into some traditional patterns that extend
across almost five thousand years of history. Images however of these traditional patterns shouldn’t cloud those other faces
of the land that make it different from any other. China is not a uniform land, but a complex ethnolinguistic system and a true
mosaic of cultures with deep-rooted traditions on the one hand, and a space of immeasurable human potential. Progress and
development have in recent decades fundamentally transformed the traditional structures of China, but this modernization as
not uncommon elsewhere hasn’t brought a transition to a society with greater social equality and welfare for all. Yet nevertheless,
China is entering a new age, ambiguously illustrated by the Tempo of China exhibition that presents the age of development and
modernization, of new visions and of economic power, but preserves reverence for heritage and tradition that mark it.
A rich programme of events for adults and youth of this year’s World Among Us week has been prepared in cooperation with the
Embassy of People’s Republic of China, the Department of Asian Studies of the Philosophic Faculty of the University of Ljubljana,
the Confucius Institute, and the Ethnographic Museum.
Mare Lakovič
vodja kulturnih programov/Head of Cultural Programming
1
Odprtje Tedna kitajske kulture in koncert Na krilih vetra
1. december ob 19.00 Knjižnica Otona Župančiča
O namenu projekta Svet med nami bosta ob odprtju tedna kitajske kulture v MKL spregovorila direktorica
mag. Jelka Gazvoda in nj. eksc., Ye Hao, veleposlanik LR Kitajske v Sloveniji. Slovesni predstavitvi projekta
bo sledil koncert klasične kitajske poezije, sedmih klasičnih kitajskih pesmi v slovenskem prevodu Jane S.
Rošker, ki je pesmi tudi uglasbila. Gre za klasiko kitajske poezije, ki je nastala pod peresi svetovno znanih
kitajskih pesnikov iz obdobja dinastije Tang (618-907) in bo interpretirana v obliki zahodnih šansonov. Za
aranžma vseh pesmi je poskrbel pianist Dejan Berden. Na koncertu bomo predstavili tudi dve tradicionalni
kitajski skladbi s petjem in spremljavo kitajske flavte xiao, katero bo igrala Florénce Gacoin Marks ter tudi
eno najlepših tradicionalnih kitajskih otroških uspavank v vokalni izvedbi Jane in Nilsa Roškerja. Koncertu bo
sledilo odprtje fotografske razstave Tempo of China. Prireditev bo povezovala Carmen Lasič Oven.
2
3
Predavanja
Predavanje z delavnico
Kitajska kaligrafija – Konfucijev inštitut Ljubljana
1. december ob 17.00 Knjižnica Bežigrad
2. december ob 19.30 Knjižnica Šentvid
Kaligrafija in tradicionalno slikarstvo v zgodovini Kitajske zavzemata prav posebno mesto. Umetniki so
s svojevrstnim čopičem, črnilom in vodo na poseben način na papir ali svilo prenašali svoje občutke in
razpoloženje ter večkrat na prikrit način izražali odpor do družbenih dogem in pravil. V umetnosti sta
kaligrafija in slikarstvo prevzeli dominantno vlogo vse od desetega stoletja naprej, umetniki pa so bili del
visoke kulture elite, ki jim je prinašala slavo in ugled.
Predavanje
Enoletno poučevanje na Kitajskem – Boštjan Hribar
1. december ob 18.00 Knjižnica Prežihov Voranc
Avtor bo predstavil zanimivo osebno izkušnjo poučevanja na eni izmed kitajskih šol, ki šteje skoraj 6.000
učencev in združuje 300 učiteljev. Poučevanje na Kitajskem je posebna izkušnja, saj se šolski sistem,
spoštovanje do učiteljev in disciplina, ki vlada v šoli močno razlikujejo od razmer v evropskem prostoru.
4
5
Potopisno predavanje
Potovanje na vzhod Kitajske – Matej Zima
1. december ob 18.00 Knjižnica dr. France Škerl
Matej Zima je mladi raziskovalec na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V iskanju navdiha in primerne literature za svojo doktorsko disertacijo je maja letos že četrtič potoval na
Kitajsko. Obiskali bomo slikoviti Sichuan, starodavno mesto Xi'an, provinco Henan z znamenitim shaolinskim
templjem, Nanjing ter Suzhou in Shanghaj, ki ležita ob delti Dolge reke. Ogledali si bomo še slikovito
notranjost province Jiangxi z goro Lushan, slavno izdelovalnico porcelana v Jingdezhenu, obalno provinco
Fujian ter budistično goro Gushan.
Predavanje z delavnico
Kitajsko slikarstvo – Konfucijev inštitut Ljubljana
1. december ob 19.30 Knjižnica Šiška
Kitajska kaligrafija in tradicionalno slikarstvo imata skupen izvor in obe uporabljata iste pripomočke. V
kitajskem slikarstvu nikoli ni prevladovala težnja po realističnem upodabljanju, temveč bolj kot ekspresivno
moč potez, ki je umetnikom omogočala izražati čustvena stanja, notranja razpoloženja in lastno osebnost.
Pri tem so pogosto zavračali konkretno zunanjo formo in težili k bolj abstraktnim dimenzijam slikarstva.
6
7
Strokovno predavanje
V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko – mag. Ralf
Čeplak Mencin
2. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča
Avtor bo predstavil svojo knjigo V deželi nebesnega zmaja, ki je obsežen,
sistematičen in dobro dokumentiran pregled 350 let znanstvenih, kulturnih in
gospodarskih stikov med Slovenijo in še vedno daljno, neznano in vznemirljivo
Kitajsko. V zgodovini teh stikov je bilo mnogo iskanj in nesporazumov, a tudi
medsebojnih kulturnih oplajanj. V nasprotju z negativnim stereotipom o
zamudništvu nas knjiga prepriča o slovenski podjetnosti, odprtosti in raziskovalni
radovednosti. To pa je tudi dobra popotnica za nadaljnje sodelovanje z delom
sveta, ki ga že davno ne gledamo več le prek Velikega zidu.
8
9
Strokovno predavanje
Avguštin F. Hallerstein: Jezuit, astronom in diplomat na kitajskem dvoru – dr. Mitja Saje
2. december ob 18.00 Knjižnica Otona Župančiča
Dr. Mitja Saje je profesor sinologije ter eden od ustanoviteljev Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani. Sodi k pionirjem slovenske sinologije in je v svojem raziskovalnem ter pedagoškem
delu osredotočen predvsem na področja kitajske zgodovine in politično-ekonomskega sistema LR Kitajske.
V predavanju bo predstavil slovenskega jezuita in astronoma Avguština F. Hallersteina, ki je v letih 1739
do 1774 igral vidno vlogo na cesarskem dvoru v Pekingu. Plod njegovih astronomskih opazovanj je bilo
obširno znanstveno delo Observationes Astronomicae. Predavanje bo osvetlilo njegovo življenjsko pot in
njegov pomen za ohranjanje in razvoj slovensko–kitajskih odnosov.
Strokovno predavanje
Nekaj deset tipk na tipkovnici, a več tisoč pismenk: kako vnašamo kitajsko pisavo –
dr. Mateja Petrovčič
2. december ob 18.00 Knjižnica Prežihov Voranc
Med nepoznavalci kitajskega jezika in pisave se pogosto porajajo vprašanja v stilu: Kaj ni pismenk nekaj
tisoč, kako jih potem najdemo na tipkovnici? Je kitajska tipkovnica drugačna od naše? Se da v kitajščini
slepo tipkati? Ogledali si bomo še nekaj različnih metod vnosa kitajske pisave in se navezali na kitajsko
miselnost. Predavanje bo predstavilo strukturo in obseg kitajske pisave ter razložilo, zakaj je sprva veljalo, da
je kitajska pisava nezdružljiva z računalniki in kako je končno prišlo do preboja in razcveta v razvoju vnosnih
metod. Ogledali si bomo še nekaj različnih metod vnosa kitajske pisave in se navezali na kitajsko miselnost.
10
11
Strokovno predavanje
Strokovno predavanje
Sodobna kitajska ideja harmonične družbe in njene tradicionalne osnove – dr. Jana Rošker
Alma M. Karlin in skrivnostna Kitajska –
Jerneja Jezernik
2. december ob 19.00 Knjižnica Otona Župančiča
Dr. Jana S. Rošker, profesorica sinologije, je ena od ustanoviteljic Oddelka za azijske študije na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani ter mednarodno priznana znanstvenica na področju kitajske filozofije in
metodologije medkulturnih raziskav. Na primeru različnih interpretacij pojma harmonije pojasni pomen
tradicije za razumevanje sodobne Kitajske. Vse od pričetka tretjega tisočletja sodi izgradnja harmonične
družbe k najpomembnejšim smernicam aktualne kitajske politike. Pri tem se vselej znova poudarja, da gre
pri pojmu harmonije za konfucijanski koncept. Prikaže tudi razliko med aktualno ideologijo harmonije, ki
temelji na nekonfliktnosti, enakosti in ponižnosti do nadrejenih in njenimi tradicionalnimi osnovami, ki
temelje na zavračanju uniformirane enakosti in zavzemanju za raznolikost osebnosti in stališč.
Strokovno predavanje
Za visokimi gorami, daleč od cesarja: etnična raznolikost Kitajske – dr. Maja Veselič
2. december ob 19.00 Knjižnica Prežihov Voranc
Dr. Maja Veselič je antropologinja in sinologinja, ki se ukvarja z vprašanji etničnosti na Kitajskem ter družbeno
angažirane religije v Vzhodni Aziji. Njeno predavanje bo obravnavalo manjšine na Kitajskem. Poleg večinskih
Hanov, ki predstavljajo slabih 92 % prebivalstva, živi na Kitajskem tudi okoli 106 milijonov ljudi, ki pripadajo
eni od 55 uradno priznanih manjšinskih narodnosti. V predavanju bomo pregledali etnično raznolikost
sodobne Kitajske, kritično pretresli njeno politiko multikulturalizma in se skozi konkretne primere seznanili,
kako svojo etnično in kulturno identiteto razumejo in živijo pripadniki nekaterih izbranih manjšin.
12
3. december ob 18.30 Knjižnica Bežigrad
Svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin
(1889-1950) se je s Kitajsko najprej srečala v
večkulturnem Londonu pred začetkom prve
svetovne vojne. Pozneje je Kitajsko vključila
med pomembnejše cilje svojega potovanja
okrog sveta. Obiskala je Mandžurijo, Šanghaj
in pristaniška mesta ob Južnem morju ter
Peking, kjer so ji prav stare, zakotne ulice razkrile
marsikatero skrivnost Vzhoda. Tako so nastale
njene kratke zgodbe v zbirki Duhovi in zmaji,
pozneje pa tudi hudomušna novela Najmlajša
vnukinja častitljivega I Čaa. Predavanje bo na
novo osvetlilo že znano, hkrati pa ga bodo
popestrila še novejša raziskovanja in sveži literarni
prevodi Alminih kitajsko obarvanih del.
13
Predavanje z delavnico
Strokovno predavanje
Zgodba o čaju: kultura pitja čaja na
Kitajskem – Konfucijev inštitut Ljubljana
O kitajski kulturi iz drugega zornega kota –
dr. Saša Istenič
3. december 19.00 Knjižnica Jožeta Mazovca
Legenda pravi, da je čaj povsem po naključju izumil
kitajski cesar Shennong. Laozi, utemeljitelj Taoizma, je
v kitajskih spisih iz prvega stoletja pr. n. št. čaj opisal
kot eliksir nesmrtnosti, v času velike dinastije Ming pa
se je pitje čaja razvilo v pravi ritual, ki je simboliziral
tako poezijo in lepoto ter tudi moč in odločnost;
skodelica čaja je postala ogledalo duše. V začetku
9. stoletja se je ta navada razširila na Japonsko, kjer
so s strogo predpisanim obredom uživanja pijače
nesmrtnosti dvignili na poetične višine in ga razvili v
izražanje umetnosti življenja samega.
4. december ob 18.00 Trubarjeva hiša literature
Dr. Saša Istenič je docentka sinologije na Oddelku za
azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
in mednarodno priznana strokovnjakinja na področju
tajvanskih študij. Številni in zelo raznoliki dejavniki
prebivalce na levi in desni strani Tajvanske ožine hkrati
zbližujejo in oddaljujejo. Procesi ohranjanja kitajske
kulture in identitete kot tudi procesi lokalizacije kitajskih
elementov na Tajvanu potekajo istočasno. Zaradi
specifičnih zgodovinskih okoliščin je Tajvan postal
obenem skladišče kot tudi laboratorij kitajske kulture.
Potopisno predavanje
Neodkrita Kitajska – Taisa Darja Cerkvenik
14
2. december ob 19.30 Knjižnica Šiška
Kitajska je dežela mnogih obrazov in neodkritih lepot,
ki ponuja mnogo več kot le novodobni napredek.
Bogastvo kulturnih razlik prinaša tudi veliko komičnih
situacij. Bogate izkušnje popotnice vas bodo popeljale
v skrite kotičke drugačne Kitajske, kjer se pod tančicami
starodavnih običajev in navad skriva popolnoma
drugačna kultura od naše.
15
Strokovno predavanje
Alpinistično predavanje
Kitajska in njena kultura – Konfucijev inštitut
Ljubljana
Diši po Cho Oyu – Marjan Kovač
7. december 19.00 Knjižnica Jožeta Mazovca
Kitajska velja za tretjo največjo državo na svetu in
je približno tako velika kot celotna Evropa. Stari
Kitajci so jo imenovali »Zhongguo«, kar v prevodu
pomeni »osrednje kraljestvo«, saj je bila zanje središče
sveta. Kitajska je kulturno in geografsko območje
ene najstarejših civilizacij, ki ima dolgo zgodovino
pisave in zasluge za več pomembnih odkritij, kot
so papir, kompas, smodnik in tisk. Na predavanju
bo predstavljena tudi demografija Kitajske, njene
lingvistične posebnosti ter politični in finančni sistem
moderne Kitajske.
Strokovno predavanje
I Ching – Danica Geršak
10. december ob 18.00 Knjižnica Otona Župančiča
I Ching, ena najstarejših filozofskih misli, je osnova
kitajske taoistične filozofije, astrologije, kozmologije,
medicine, feng shuja, tai chija in borilnih veščin. Zasnovana je na principu, ki ga je Carl Gustav Jung, tudi
sam raziskovalec I Chinga, poimenoval sinhroniciteta.
16
7. december ob 18.30 Knjižnica Bežigrad
Gora Cho Oyu leži na meji med Nepalom in Kitajsko in slovenski alpinisti so na
tej gori opravili ene izmed najtežjih vzponov v gorah Himalaje. Odpravo leta
2006 so sestavljali Urban Golob, Miha Habjan, Marjan Kovač, Peter Poljanec, Emil
in Aljaž Tratnik, Uroš Samec ter Pavle Kozjek. Slednji je preplezal jugozahodno,
prvenstveno steno gore v enem samem dnevu, kar je bil v zgodovini
himalajskega plezanja prvi tovrsten vzpon posameznika na več kot osem tisoč
metrov visoko goro. Za ta izjemen uspeh je postal dobitnik zlatega cepina za
najboljši alpinistični dosežek za leto 2006.
Potopisno predavanje
Popotniški kamenčki v turističnem mozaiku Kitajske – Marko Petrič
16. december ob 18.00 Knjižnica Otona Župančiča
Na predavanju si bomo lahko ogledali del znamenitega Velikega zidu, obiskali
največji živinski sejem Kitajske, spoznali velemesta moderne Kitajske kot tudi
njena nasprotja na podeželju, kjer si bomo ogledali starodavne riževe terase ter
največji živinski sejem na Kitajskem. Spoznali pa bomo seveda tudi bisere kitajske
naravne dediščine, kot so Avatarjeve gore in čarobno pokrajino znamenitih
kraških gričev. V sodelovanju s popotniško agencijo Lama.
17
Filmske projekcije
(jezik sodobna kitajščina, angleški podnapisi)
Igrani filmi:
Projekcija filma San Mao Joins the Army
1. december ob 14.30 Knjižnica Šiška
San Mao je v kitajski kulturi poznan kot komični lik
iz stripa, ki ga je leta 1935 ustvaril Zhang Leping.
Tudi danes ostaja kot en izmed najbolj poznanih in
priljubljenih likov v Ljudski republiki Kitajski. San Mao
se v tem delu pridruži vojski in s tem povzroči mnogo
komičnih incidentov.
Projekcija filma Life Show
2. december ob 18.00 Knjižnica Šiška
Film sledi življenju Ali Shuangyang. Njen brat, Jiujiu,
je odvisnik od prepovedanih drog, njena asistentka
pa je zaljubljena v njenega brata in skuša storiti
samomor. Svakinja ni primerna mati in tako svojega
otroka prepušča v varstvo Shuangyang. V tem času
v svoji restavraciji opazi redno stranko, poslovneža
srednjih let. Kljub pomislekom pričneta z romanco.
18
Projekcija filma A Moment of Love
3. december ob 14.30 Knjižnica Šiška
4. december ob 18.00 Knjižnica Bežigrad
Ji Ya Qing gre na poslovno potovanje pred svojo poroko. V hotelu spozna fanta,
ki išče gospo, o kateri je pisal njegov dedek pred svojo smrtjo. V želji, da jo
najdeta, se odpravita na pot po državi. Toda ta pot pomeni za njiju še več, saj
med iskanjem skrivnostne gospe ugotovita, kaj pomeni prava ljubezen in kaj
lahko prinese.
Projekcija filma The Founding of Republic
4. december ob 14.30 Knjižnica Šiška
Zgodba se odvija po koncu druge svetovne vojne in opisuje
tragiko kitajske državljanske vojne ter nerešljiva nasprotja med
močjo kitajske komunistične partije ter nacionalistično stranko.
državljanska vojna se konča z zmago komunistične partije Mao
nastankom Ljudske republike Kitajske.
dogodke in
naraščajočo
Bratomorna
Zedonga in
Projekcija filma Love for Life
7. december ob 18.00 Knjižnica Otona Župančiča
Mir podeželske vasi prekine bolezen, ki jo domačini imenujejo »vročina«. Ker
je bolezen neozdravljiva, vaščani izobčijo bolne ljudi. Sledimo zgodbi Shang
Qinqin, ki jo je mož zavrnil zaradi bolezni in prav tako obolelemu Zhao Deyi. Med
seboj sočustvujeta, saj sta bila oba zaradi bolezni zavrnjena s strani partnerjev.
Ta vez se prelevi v ljubezen, ki pa ne ostane skrita.
19
Dokumentarni filmi:
Classic Chinese Music
2. december ob 17.30 Knjižnica Otona Župančiča
Dokumentarec nas popelje skozi bisere kitajske klasične glasbe v izvedbi
najuglednejših kitajskih glasbenikov in starih mojstrov, ki izvajajo glasbo na
inštrumentih, ki se niso spreminjali skozi stoletja. To posebno glasbeno izkušnjo
spremlja projekcija najlepših pejsažev kitajske naravne in kulturne dediščine.
Shaolin Kung Fu
2. december ob 19.00 Knjižnica Otona Župančiča
Zgodba nas popelje skozi zgodovino te starodavne tempeljske skupnosti in
znanja, modrosti, energij ter navsezadnje tudi do popolnosti izpiljenih borilnih
veščin, ki so jih šaolinski menihi razvili skozi stoletja.
The Living Customs in China
2. december ob 10.00 Knjižnica Rudnik
7. december ob 16.30 Knjižnica Otona Župančiča
Tudi v kulturnem oziru Kitajska ni enovita, saj se sestoji iz pravega mozaika
etnične, kulturne in lingvistične raznolikosti. Dokumentarec prikazuje vso
kulturno bogastvo te raznolike dežele.
20
21
A Bite of China
3. december ob 18.00 Knjižnica Otona Župančiča
Dokumentarni film nas popelje skozi fascinatno
raznolikost kitajske kulinarike od Hong Konga do
Macaa in Taiwana ter do še bolj eksotične kulinarike
njihovih številnih etničnih manjšin. Spoznali bomo
tako staro tradicionalno kulinariko kot tudi novodobne pristope, ki jih je prinesla modernizacija
Kitajske.
Beautiful Places of China
4. december ob 15.00 Knjižnica Otona Župančiča
Potovanje skozi kitajske pejsaže je kot sprehod
skozi čas in prostor. Raznolikost te dežele in izjemna
kulturna in naravna dediščina te dežele vedno
znova očara in odkriva nove obraze in podobe tega
brezčasnega prostora.
Okrogla miza
Kitajska in njena drugačnost: onkraj predsodkov ksenofobije in rasizmov
3. december ob 19.00 Knjižnica Prežihov Voranc
Rdeča nit okrogle mize bosta dve posebni številki revije Časopis za kritiko znanosti: prva je posvečena Kitajski,
druga pa diskurzom rasizma. Prva je predvsem delo Oddelka za azijske študije FF UL in obravnava zlasti vprašanja,
povezana z modernizacijo Kitajske, z odnosom med tradicijo in modernostjo, ki opredeljuje sodobnost te azijske
velikanke ter posebnosti njenega političnega in ekonomskega sistema. Okrogla miza, pri kateri bodo sodelovali
tudi avtorji in avtorice posebne številke o rasizmu, bo v tem kontekstu posvečena predvsem pogovoru o
manifestnih in latentnih orientalizmih, evrocentrizmu in o rasističnih konotacijah »zahodnega« pogleda na
ta del sveta. Okroglo mizo bo vodila in moderirala Nina Kozinc, glavna urednica Časopisa za kritiko znanosti.
Na okrogli mizi bodo sodelovali Tea Sernelj, Martina Bofulin, Jana S. Rošker, Roman Kuhar.
Izobraževalna delavnica
Osnove kitajskega jezika – Konfucijev inštitut Ljubljana
4. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča, mediateka
Kitajščina spada v skupino sino-tibetanskih jezikov. Zaradi števila govorcev kitajščina velja za najbolj
razširjen jezik po številu govorcev, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je več kot petina svetovnega
prebivalstva. Za kitajščino je tipična tonalnost in zlogovnost, kar pomeni, da je njena osrednja fonetična
enota zlog, ki se večinoma pojavljajo v štirih različnih tonskih oblikah. Osnovno poznavanje tega jezika
omogoča poglobljen vpogled v kulturo in miselnost kitajskega naroda in ozavešča v smeri medkulturnega
dialoga. Prijave na 01 600 13 20 ali ljubljana@borzaznanja.si.
22
23
Razstave
Slikarska razstava
Ferdinand Avguštin - Hallerstein: Slovenec v prepovedanem mestu – Huiqin Wang
21. oktober–31. december Knjižnica Glinškova ploščad
Kitajsko-slovenska slikarka, ilustratorka in kaligrafka se zadnja leta intenzivno posveča slovenskemu jezuitu
in znanstveniku Hallersteinu. V slikanici je ilustrirala njegovo življenje s klasičnimi kitajskimi slikarskimi
tehnikami, s tušem in na papirju iz trave, ilustracije nato računalniško obdelala in vanje umestila podobe iz
klasične kitajske kulture.
Fotografska razstava
Šanghaj sledi svojim sanjam
1.–31. december Knjižnica Šentvid
Razstavljene bodo fotografije, posnete ob svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju, ki prikazujejo mesto
v najlepši luči. Takrat so ZN sprejeli sklep, da bo 31. oktober postal mednarodni »Dan mest sveta«. V
sodelovanju s Šanghajsko knjižnico.
Fotografska razstava
Čas Kitajske – Veleposlaništvo LR Kitajske
24
1.–31. december Knjižnica Otona Župančiča
1.–7. december Knjižnica Prežihov Voranc
Razstava najbolj prepoznavnih kitajskih fotografov nas popelje skozi labirinte prepleta sodobne in
tradicionalne Kitajske. To so podobe o razvoju, drugačnosti in zanimivi transformaciji sodobne Kitajske, ki
kljub osupljivemu napredku ohranja tradicionalne vrednote in ostanke starodavne dediščine.
25
Program za otroke
Kitajska pravljica
Kitajska ljudska: Čudovito!
1. december ob 17.00 Knjižnica Otona Župančiča
Tisto leto so na siromakovem polju lubenice zelo bogato obrodile. Odločil
se je, da jih bo odnesel prodat v cesarjevo palačo in si tako prislužil nekaj
dodatnih srebrnikov. Potrgal je največje in ko je cesar zagledal tako velike,
tako lepe lubenice, se je zelo razveselil: »Čudovito, čudovito, čudovito!« je
trikrat vzkliknil in ukazal služabnikom, naj jih prevzamejo. Plačal pa ni nič ...
Pripoveduje Tone Obadič.
Izobraževalno-ustvarjalna delavnica za otroke
Kitajska umetnost izpod peresa Wang Huiqin – Wang Huiqin
2. december ob 17.00 Knjižnica Glinškova ploščad
Wang Huiqin v svojih ilustracijah povezuje tradicionalno kitajsko tehniko
slikanja s sodobno. Na delavnici boste pod vodstvom ilustratorke preizkusili
starodavno kitajsko umetnost. Vabljeni osnovnošolski otroci. Prijave zbiramo
v knjižnici, na številki 01 23 63 800 ali bezigrad@mklj.si.
26
27
Delavnica za otroke in odrasle
Kitajske rezanke – Konfucijev inštitut Ljubljana
2. december ob 10.30 Knjižnica Polje
3. december ob 17.00 Knjižnica Rudnik
Kitajski tradicionalni način izrezovanja iz papirja »Jianzhi« se je pojavil v času vzhodne dinastije Han na
Kitajskem. Umetnost izrezovanja iz papirja se na Kitajskem uveljavi že od 6. stoletja n. št. in se kmalu razširi
tudi v druge dele sveta. Najbolj pogosto uporabljena barva je rdeča. Kitajske rezanke imajo velik poudarek
na pismenkah, ki simbolizirajo živali kitajskega horoskopa. Rezanje iz papirja ima še danes velik pomen na
Kitajskem. Rezanke so priljubljene ob posebnih dogodkih, kot sta poroka ali kitajsko novo leto.
Delavnica za otroke
Tradicionalne pekinške maske – Konfucijev inštitut Ljubljana
7. december ob 10.30 Knjižnica Zalog
Obstaja več vrst kitajskih mask: plesne maske, maske za praznične priložnosti, maske za novorojenčke,
maske za varovanje domov in gledališke maske. Ko se maske uporabljajo na odru le te uprizarjajo različne
značaje. Maske so običajno izdelane iz lesa. Vsaka maska pa na sebi nosi različne barve, med katerimi vedno
ena prevladuje in predstavlja značaj upodobljenega lika. Katere barve predstavljajo kateri značaj pa bo
predstavljeno na delavnici.
Drugo
Zbirka Okno Kitajske
Zbirka knjig o Kitajski, ki jo hranimo v Knjižnici Šiška
je nastala v sodelovanju s knjižnico v Šanghaju.
Zbirka se dopolnjuje z darovi te kitajske knjižnice,
z darovi uporabnikov in gradivom o Kitajski, ki izide
v slovenskem in drugih jezikih. V zbirki so na voljo
strokovna in leposlovna gradiva ter tudi gradiva
za najmlajše. Posebej je izpostavljeno gradivo s
področja kitajske medicine, saj je za to tematiko zelo
veliko zanimanja.
Kitajščina za otroke – Sara Jakopič
17. december ob 17.00 Knjižnica Šiška
Enkratna priložnost za vse otroke, ki bi se želeli naučiti nekaj besed v kitajskem jeziku in tudi skušali napisati
kakšno kitajsko pismenko. Pridite, zabavno bo! Za otroke od 6. leta dalje.
28
29
Kersnikova 2, 1000 Ljubljana
www.mklj.si