1. No category

Konzorcijska nabava elektronskih informacijskih virov ter
modeli upravljanja konzorcijev v Republiki Sloveniji
Nabavni konzorciji ter modeli upravljanja konzorcijev CTK
Miro Pušnik
miro.pusnik@ctk.uni-lj.si
@miropusnik
01/2003-441
http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/prezentacije/konzorciji.ppt
November, 2015
Predstavitev CTK
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani:
- osrednja knjižnica za področje tehnike v Sloveniji
- univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani (za tehniko)
- osrednja knjižnica za izvajanje konzorcijskih nabav in upravljanje konzorcijev v Sloveniji
40 zaposlenih:
- bibliotekarji
- informacijski specialisti
- strokovnjaki za javna naročila
- informatiki
Fond tiskanega gradiva:
- 115.000 tiskanih knjig
- 27.000 letnikov znanstvenih revij
- 70.000 standardov
Elektronski informacijski viri:
- 7 paketov e-revij (cca 7.500 naslovov),
- 5 paketov e-knjig (cca 30.000 naslovov)
- bibliografske podatkovne zbirke (SciFinder Scholar, Scopus…)
Financiranje CTK in struktura izdatkov
Proračun okoli 3.9 mio EUR
Resorno ministrstvo MIZŠ za izvajanje javne službe: cca 1,4 mio
Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS): cca 2 mio
Ostalo: trg, drugi prihodki javne službe (projekti, članarine…) cca 500.000 EUR
Leto
Izdatki za literaturo (EUR)
Izdatki za osebje (EUR)
Ostali izdatki (EUR)
Skupno (EUR)
2008
778.636 (34%)
1.128.069 (48%)
427.137(18%)
2.333.842
2009
1.528.398 (49%)
1.189.277 (38%)
410.653 (13%)
3.128.327
2010
1.792.766 (52%)
1.210.460 (37%)
447.779 (13%)
3.451.005
2011
2.504.185 (62%)
1.136.029 (28%)
422.936 (10%)
4.063.151
2012
1.374.465 (49%)
1.053.670 (37%)
385.212 (14%)
2.813.347
2013
1.634.264 (54%)
987.895 (33%)
381.701 (13%)
3.003.861
2014
2.410.905 (62%)
932.664 (24%)
535.154 (14%)
3.878.724
Preglednica : Groba celotna struktura izdatkov v CTK v obdobju od leta 2008 do leta 2014
Struktura izdatkov CTK 2009 - 2014
Pomen dostopa do servisov mednarodne znanstvene
literature
Uspešnejši raziskovalci bolj intenzivno uporabljajo elektronske informacijske vire
za pridobivanje informacij.
Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v povezavi z
uspešnostjo raziskovalnega dela v izbranem okolju.
Visok vložek za zagotavljanje dostopa do znanstvene literature je v močni
povezavi s povečanjem uporabe – ekonomičnost vlaganj.
Uporaba znanstvene literature se povečuje hitreje od vložka, kar posledično
pomeni sorazmerno zmanjševanje cene uporabe.
Raziskava dostopna na: http://www.rin.ac.uk/our-work/communicating-anddisseminating-research/e-journals-their-use-value-and-impact
Novi izzivi v e-okolju
- pestrejši nabor poslovnih modelov, „open access“ etc.
- paketna nabava
- „purchase“ in „subscription“ modela
- odprti dostop oz. "open access", OA
- časovna zapora oz. "embargo", EA
- potrebna nova znanja (pogajanja in licenciranje, javno naročanje, upravljanje efondov in informacijskih portalov, upravljanje avtentikacije, informatika na
področju odprtega dostopa oz. „article submission helpdesk“ etc.
Nove okoliščine: potrebno pridobiti nova znanja, ki jih v formalnem
usposabljanju večinoma ni na voljo.
Dobra plat: e-okolje omogoča, da majhne operativne enote skrbijo za veliko
število končnih uporabnikov in institucij.
CTK: izposojo 100.000 kosov tiskanega gradiva s strani 7000 uporabnikov podpira
cca 10 FTE (nabava tiskov, katalogizacija, izposoja).
Uporabo 1,5 mio celotnih besedil s strani cca 100.000 potencialnih uporabnikov
skrbijo v CTK 3 FTE.
Konzorciji CTK v 2014 – print+e
Science Direct, Wiley Online Library in IOS Press
Konzorciji CTK v 2013 – e - only
ACS, IEEE, JSTOR in SpringerLink
Financiranje konzorcijske nabave
Razpis ARRS + sofinanciranje.
Delež sredstev ARRS je cca 50%.
Povečanje sredstev ARRS leta 2010 – več vsebine, več članic.
Uporaba raste hitreje od investicije oz. s povečevanjem vlaganj se cena na
vpogled zmanjšuje.
Leto
Sredstva
Število članic
Št. uporab cel. besedil
Cena/uporaba
2006
2.030.706
9
465.522
4,36
2007
2.259.941
10
558.406
4,05
2008
2.619.742
13
625.444
4,19
2009
2.781.941
12
829.576
3,35
2010
3.734.256
22
1.140.633
3,27
2011
3.598.721
71
1.330.321
2,70
2012
3.790.267
56
1.302.580
2,91
2013
3.599.554
36
1.370.553
2,63
2014
3.801.528
26
1.676.205
2,27
Preglednica: Uporaba storitev konzorcijev CTK in izdatki v obdobju od leta 2006 do leta 2014
Bolnišnica Golnik
Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna
Elektroinštitut Milan Vidmar
Evropsko središče Maribor
Fakulteta za državne in evropske študije
Fakulteta za informacijske študije
Fakulteta za komercialne in poslovne vede
Fakulteta za organizacijske študije
Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
GEA College – Fakulteta za podjetništvo
Geološki zavod Slovenije
Institut Jožef Stefan
Inštitut za celulozo in papir - ICP
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Inštitut za kovinske materiale in tehnologije
Inštitut za narodnostna vprašanja
Inštitut za novejšo zgodovino
IZUM Maribor
Javna agencija Republike Slovenije za energijo
Kemijski inštitut
Kmetijski inštitut Slovenije
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Mirovni institut
Narodni muzej Slovenije
Onkološki inštitut Ljubljana
Psihiatrična klinika Ljubljana
Pedagoški institut
Splošna bolnišnica Celje
Splošna bolnišnica Izola
Splošna bolnišnica Jesenice
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Statistični urad RS
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše
Univerza na Primorskem
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univerza v Novi Gorici
Univerzitetni klinični center Maribor
Univerzitetni rehabilitacijski center Soča Ljubljana
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana
Visoka šola za storitve
Visoka šola za tehnologijo polimerov
Visoka šola za varstvo okolja
Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice
Visokošolsko središče Novo mesto
Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino
Zavod za gradbeništvo Slovenije
Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne
Zdravniška zbornica Slovenije
ZRC SAZU
ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d.
Sci.Dir.
Spr.Link
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
ACS
IEEE
x
x
Wiley
x
IOS
JSTOR
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
Model odločanja pri nabavi mednarodne
znanstvene literature in baz podatkov v Sloveniji
V svetu poznanih več različnih tipov nabavnih konzorcijev:
- nacionalni centralizirani konzorciji (skandinavske države), kjer imajo pomembno vlogo
nacionalne knjižnice ali posebni državni uradi,
- ponavadi "big deal" pogodbe, visoke cene,
- slabo upravljanje tovrstnih konzorcijev, sorazmernoslabša ekonomičnost uporabe.
Slovenija – decentralitirani konzorciji
- "bottom up approach„,
- možnost soodločanja knjižnic pri vsebinskem odločanju.
Model odločanja:
ARRS zagotovi finančna sredstva →razpis → strokovno telo → nabava
- v strokovno telo, ki vsebinsko odloča o nabavi, so vključeni knjižničarji članic
konzorcije
Normativni akti pri odločanju:
- Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov
http://www.arrs.gov.si/sl/infra/tujlit/akti/prav-tuja-literatura-maj-09.asp
- Metodologija za ocenjevanje in izbor prijav za sofinanciranje nakupa tuje znanstvene
literature in baz podatkov
http://www.arrs.gov.si/sl/infra/tujlit/akti/metod-tuja-literatura-09.asp
Cilji in strategija ARRS pri financiranju konzorcijev
Temeljni cilj ARRS – zagotoviti čim bolj kakovostno infrastrukturo za izvajanje
raziskovalne dejavnosti čim večjemu krogu raziskovalcev.
Poznan uporabniški stil raziskovalcev in študentov pri uporabi elektronskih
informacijskih virov – dostop do celotnih besedil člankov.
Strateška usmeritev ARRS v financiranje servisov z dostopnimi celotnimi besedili
in financiranje bibliografskih servisov v manjšem obsegu (večfunkcionalne
bibliografske zbirke, citatni indeksi, zbirke s celotnimi besedili).
Model 4+4 – konzorcij je financiran, če so vključene vse 4 univerze ter najmanj 4
raziskovalni inštituti.
Financiranje tiskanih znanstvenih revij – pomen faktorja vpliva (Impact Factor) na
odločanje.
Konzorciji CTK – glavne značilnosti
Celovito upravljanje:
- uskladitev interesov članic in pridobitev sredstev,
- pogajanja (naročnina, odprti dostop),
- izvedba javnega naročanja,
- tehnična podpora (oddaljeni dostop, informacijski portali…),
- upravljanje fondov (openURL, OPAC…),
- informacijska podpora pri odprtem dostopu („article submission helpdesk“),
- skladišče plačanih člankov…
Ekonomična nabava:
- če se le da, nabava posameznih, najbolj kakovostnih naslovov,
- UTL liste, bonus naročnine,
- navskrižni dostop do posameznih naslovov,
- v primeru „e-only“ modelov popusti za nabavo tiskov (DDP).
Neformalne povezave med konzorcijskimi članicami.
Stalna pogajalska skupina, sestavljena iz delavcev CTK in predstavnikov članov
konzorcijev.
Usklajevanje nabave tiskov (kjer je potrebno), skupno reševanje ostalih
problemov (prijava na razpis, tehnične rešitve…), skupne politike in strategije.
V CTK se s konzorciji ukvarjajo cca 3 FTE.
Ekonomika konzorcijev CTK
VIR: TRAVIAN ECONOMY: KEEPING IT UP WITH RESOURCES
Mere ekonomičnosti
Ekonomika nabave in uporabe elektronskih informacijskih virov temelji na dveh
znanih vhodnih podatkih, ki sta:
- vložena sredstva v elektronske informacijske vire oz. v licence in
- podatek o uporabi elektronskih informacijskih virov.
Standard meritev uporabe COUNTER.
Enostavni oz. primarni kazalniki (vložena sredstva, število članic konzorcijev,
število uporabljenih celotnih besedil, cena na eno uporabo celotnega besedila erevije ali knjige…)
Kompleksni kazalniki ( ekonomika odprtega dostopa, „Total cost of ownership“ oz.
stroški upravljanja elektronskih informacijskih virov, „Return on investments“ oz.
donosnost naložb…)
Poslovna politika komercialnih založb znanstvene
literature
Komercialne založbe – korporacije, ki jih zanima profit.
Koncentracija v rokah sorazmerno malega števila velikih založb – svojevrsten monopol.
Ocena: na leto komercialne založbe znanstvene literature obrnejo 16 milijard dolarjev
(Ware, 2009)
Big Deal projekti.
Cene mednarodne znanstvene literature v nenehnem porastu, ki mu knjižnice s svojimi
proračuni težko sledijo.
Povečanje naročnin na letni ravni ("price cap") med 5% do 12%:
- inflacija
- povečanje obsega vsebine
- povečevanje števila končnih uporabnikov
Poslovna politika komercialnih založb znanstvene
literature
PODROČJE
CENA
($)
2013
KEMIJA
3.906
4.333
111
PSIHOLOGIJA
774
812
105
FIZIKA
3.500
3.852
110
DRUŽBENE VEDE
818
847
104
BIOLOGIJA
2.163
2.360
109
EKONOMIJA
746
800
107
INŽENIRING
1.942
2.140
110
SOCIOLOGIJA
713
758
106
ASTRONOMIJA
2.308
2.401
104
IZOBRAŽEVANJE
778
813
104
ZOOLOGIJA
1.884
1.931
102
POLITOLOGIJA
620
674
109
BOTANIKA
1.885
2.085
111
ANTROPOLOGIJA
585
604
103
ZDRAVSTVENE VEDE
1.661
1.544
93
PRAVO
585
569
97
GEOLOGIJA
1.513
1.537
102
ŠPORT/REKREACIJA
581
602
104
TEHNOLOGIJA
1.318
1.462
111
BIBLIOTEKARSTVO
493
496
101
MATEMATIKA/RAČUNALNIŠTVO
1.366
1.480
108
SOCIALNO DELO
482
495
103
ŽIVILSKA TEHNOLOGIJA
1.284
1.384
108
ARHITEKTURA/UMETN
OST
455
463
102
SPLOŠNO
1.202
1.274
106
FILOZOFIJA/TEOLOGIJA
426
417
98
KMETIJSTVO
1.075
1.157
108
ZGODOVINA
433
434
100
381
358
94
278
300
108
CENA ($)
2014
Indek
s
PODROČJE
GEOGRAFIJA
965
1035
107
JEZIKOSLOVJE/LITERAT
URA
VOJAŠKA ZNANOST
751
804
107
MUZIKOLOGIJA
CENA ($)
2013
CENA ($)
2014
Indeks
Preglednica 1: Povprečna cena naročnin znanstvenih revij po področjih v letu 2014 po raziskavi Stephen Bosch in Kittie Henderson,
Library Journal, 11. april 2015 (vir: http://lj.libraryjournal.com/2014/04/publishing/steps-down-the-evolutionary-road-periodicals-pricesurvey-2014/) in
Library Journal, 25. april, 2015 (http://lj.libraryjournal.com/2013/04/publishing/the-winds-of-change-periodicals-price-survey-2013/).
Cena na uporabo
Slika: Gibanje cene na vpogled pri uporabi informacijskih virov konzorcijev CTK v obdobju od 2006 do leta 2014
Cena na uporabo po članicah
9
8
7
6
UL
5
UM
UNG
4
UP
3
OSTALI
2
1
0
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Slika : Cena na uporabo po posameznih članicah izbranega konzorcija v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Struktura uporabe po članicah
1000000
900000
800000
700000
UL
600000
OSTALI
500000
UM
400000
UP
UNG
300000
200000
100000
0
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Slika: Struktura uporabe celotnih besedil v izbranem konzorciju CTK po članicah v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Struktura vlaganj po članicah
2500000
2000000
UL
1500000
OSTALI
UM
UNG
1000000
UP
500000
0
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Slika: Struktura vlaganj v izbranem konzorciju CTK po članicah v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Struktura uporabe posamezne članice
Slika : Struktura uporabe storitev konzorcijev CTK na izbrani članici v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Struktura vlaganj posamezne članice
450000
400000
350000
Vir 1
300000
Vir 3
250000
Vir 5
Vir 2
200000
Vir 6
150000
Vir 4
100000
50000
0
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Slika : Struktura vlaganj v informacijske servise v okviru konzorcijev CTK na izbrani članici v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Intenzivnost uporabe po članicah
80
70
60
OSTALI
50
UNG
40
UL
UM
30
UP
20
10
0
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Slika: Število uporabe celotnih besedil v izbranem konzorciju CTK na potencialnega uporabnika posamezne članice v obdobju od leta 2009 do
leta 2014
Intenzivnost vlaganj po članicah
450
400
350
300
OSTALI
UNG
250
UL
200
UM
UP
150
100
50
0
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Slika: Vlaganja v izbrani konzorciji CTK na potencialnega uporabnika posamezne članice v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Intenzivnost vlaganj po članicah
450
400
350
300
OSTALI
UNG
250
UL
200
UM
UP
150
100
50
0
2014
2013
2012
2011
2010
2009
Slika: Vlaganja v izbrani konzorciji CTK na potencialnega uporabnika posamezne članice v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Letna rast vlaganj in uporabe
Slika: Letna rast uporabe in vlaganj na izbrani članici v obdobju od leta 2009 do leta 2014
Analiza dolgega repa – „long tail“
Ekonomika odprtega dostopa in konzorciji CTK
VIR: OPEN KNOWLEDGE BLOG
Odprti dostop – Open Access
Odprti dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki temeljijo na
javnem financiranju.
Prosti dostop (gratis ali free open access): izbrana različica članka je PO
EMBARGU brezplačno dostopno v repozitorijih na svetovnem spletu, vsebina je
varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije
(avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika) – ZELENA POT
Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno
dostopno pri založniku na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne
avtorske pravice in založniku dovolil objavo (licence to publish) v
odprtodostopni znanstveni reviji ali v hibridni naročniški reviji. Dovoljena in
nedovoljena uporaba članka je dodatno označena, na primer z licencami Creative
Commons – ZLATA POT
Načini objavljanja v odprtem dostopu
Prednosti in ponakljivosti obeh modelov
Konflikt med založniki in financerji
Zahteve financerjev: politike, mandati.
Licenčne zahteve založnikov.
Obzorja 2020: možnost arhiviranja v repozitorije in embargo 6 mesecev.
Zahteve založnikov: embargo 12 mesec in več.
Druga možnost v Obzorjih 2020: objava po zlati poti ter plačilo APC (Article
Processing Charge) - od 500 pa tudi do 5000 EUR na eno objavo.
Slovenska Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in
raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015−2020 povzema Obzoeja 2020.
„Double dipping“ „Offset“ pogodbe
Double dipping: dvojno zaračunavanje člankov, za katere so avtorji že plačali APC,
v hibridnih revijah.
Offset ali pobot: instituciji ali konzorciju se cena za dostop do izbrane revije ali
servisa revij zmanjša za vsoto, ki jo konzorcij nameni za plačilo APC.
Royal Society of Chemistry: model Gold for Gold
Plenilske revije, ugrabljene revije
Značilnost plenilskih revij:
- nimajo urejenega recenzijskega sistema
- bibliometrična izoliranost
- citatni karteli
- veliko število samocitatov na nivoju revije…
Legitimacy of citations in predatory publishing: The case of proliferation of
papers by Serbian authors in two Bosnian WoS-indexed journals
http://www.ceon.rs/ops/12122
Ugrabljene revije: uporabljajo ISSN, spletno oblikovanje ectr. izvirnika in zavajajo
avtorje.
Orodja za odkrivanje:
http://www.julkaisufoorumi.fi/en/publication-channel-search
https://ulrichsweb.serialssolutions.com/
https://doaj.org/
http://scholarlyoa.com/publishers/
Kompleksnejši kazalniki
Primerjava stroškov upravljanja tiskanih in e-virov
Primerjava stroškov upravljanja tiskanih in e-virov
Ocena stroškov izposoje 1 enote tiskanega gradiva:
Spro/e (tiskano gradivo)=
(932644  535154)  9
 3,76 EUR
40  87810
Ocena stroškov izposoje 1 enote elektronskih informacijskih virov:
Spro/e (tiskano gradivo)=
(932644  535154)  4
 0,09 EUR
40 1715253
Metoda „Return on Investments“
Leto
Univerza v Ljubljani
(EUR)
Univerza v Mariboru
(EUR)
Univerza na
Primorskem (EUR)
2010
40
40
75
2011
39
39
77
2012
34
36
80
2013
35
35
82
Preglednica 30: Pridobljena sredstva treh slovenskih univerz na enoto vloženih sredstev v mednarodno znanstveno literaturo v
obdobju 2010 do 2013
Zaračunavanje davka na dodano vrednost pri
nabavi in zagotavljanju dostopa do elektronskih
informacijskih virov v Sloveniji in v Evropski uniji
Miro Pušnik
miro.pusnik@ctk.uni-lj.si
maj 2013
Uvod
3 poglavitna izhodišča:
– Poleg spoštovanja zakonodaje EU moramo skrbeti
za svoje nacionalne interese
– Elektronski informacijski viri so kot nosilec
informacij prihodnost
– Racionalizacija javnih sredstev
Strokovni pomisleki
1. V različnih državah EU obstajajo različne
vrednosti splošnih in nižjih stopenj DDV ter
različne vrednosti davčnih stopenj za
elektronske informacijske vire.
2. Ne glede na obliko, elektronsko ali tiskano, v
znanstvenih revijah je objavljena enaka
vsebina.
3. Neskladje v davčni zakonodaji, saj se
tiskane revije obravnava kot blago (goods),
medtem ko se elektronske revije obravnava
kot obliko storitve (services).
Zakonska podlaga
Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost (2006) in
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV1UPB2) (2010) sta iz strokovnega vidika izrazito
nerazvojno naravnana in uperjena proti
razvoju informacijske družbe.
2006/112/ES
98. člen: …nižje davčne stopnje se ne
uporablja za e-storitve…
Priloga III: Seznam blaga in storitev, za
katere se lahko uporabljajo nižje stopnje iz
člena 98.
Ali je DDV v EU enoten?
DDV, VAT, PDV…oblika splošnega posrednega
davka – uvršča se med splošne davke na
potrošnjo, kjer je davčna osnova denarna
vrednost proizvoda.
Direktiva 2006/112/ES, ki je uvaja enotno
stopnjo DDV, ki ne sme biti nižja od 15% in
ima lahko največ dve nižji stopnji DDV, ki ne
smeta biti nižji od 5%.
Odgovor je NE!
Mathisonovo poročilo: samo Danska ima 100%
transakcij preko splošne davčne stopnje, medtem ko
imajo Irska, Luksemburg in Estonija delež transakcij
celo pod 50%! V Španiji pa imajo celo 44% transakcij
obdavčenih po nižji stopnji DDV.
Nestandardne stopnje DDV niso izjema: 2004 v
povprečju samo 69% vseh transakcij obdavčenih po
splošni stopnji DDV.
Še več izjem le za nekatere države: super znižana
stopnja (super reduced rate), stopnja nič (zero rate
base), ostale stopnje (parking rate),…
Odgovor je NE!
Dvigi DDV v času krize
Ciper povečanje za 4% v 2014
Finska povečanje za 1% v 2013
Francija povečanje za 0,4% DDV v 2014
Češka povečanje za 1% v 2013
Madžarska povečanje za 2% v 2012 (27%!)
Irska povečanje za 2% v 2012
Italija povečanje za 1% v 2013
Nizozemska povečanje za 1% v 2012
Španija povečanje za 3% v 2013
Slovenija???
Kakšne davke plačujemo za
tiskano literaturo?
Kakšne davke plačujemo za
tiskano literaturo?
DDV in knjižnice
Tiskani viri: edini poznani poslovni model je
nakup (purchase). DDV v EU je večinoma
po znižani davčni stopnji.
E-viri: poslovna modela nakup (purchase) in
naročnina (subscription).
Če kupimo knjigo ali revijo v tiskani obliki bo
stala x+8,5%, v e-obliki bo 11,5% dražja.
DDV in knjižnice
Konzorciji CTK – poslovni model nakup
(purchase) e-revij.
Skupna vrednost konzorcijev CTK je cca 3,5 mio
EUR.
20% DDV za e-only na 3,5 mio EUR je 700.000
EUR.
8,5% DDV na 3,5 mio EUR je 297.000 EUR.
Razlika je torej 403.000 EUR.
Simulacija na "print+e" modelu
Plačamo 262.000 EUR DDV, glede na poslovni model bi ga
morali 87.000 EUR, po obstoječi zakonodaji pa bi za "e-only"
plačevali 400.000 EUR.
Rešitve nekaterih držav EU
– Danska: javne/državne inštitucije oproščene
DDV;
– Avstrija in Švedska: DDV se refundira;
– Češka/Litva: konzorciji za tujo znanstveno
literaturo so izvzeti iz sistema DDV.
Nujnost sprememb
– Skozi kanaliziranje sredstev se samo zaradi DDV na
nacionalnem nivoju izgubi nekaj sto tisoč €.
– Raziskovalno okolje izgublja na dodani vrednosti
in se ne more primerjati z drugimi razvitimi
državami EU.
– Uporabniški stili pridobivanja informacij so večini
že prešli v elektronsko okolje.
– Hrvaška ima visok PDV.
Možne rešitve
– Sprememba Direktive o DDV (evropska
rešitev)
– Uvedba mehanizma vračila davka za
elektronske informacijske vire (nacionalna
rešitev)
– Enotna uvedba 0% davčne stopnje pri
nakupu mednarodne znanstvene literature