seji - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: info.ukom@gov.si www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 21. januar 2016 71. redna seja Vlade RS Aktivacija prve stopnje ukrepanja zajema restriktivno omejevanje vstopa migrantov in hkratno poostreno mejno kontrolo na mejnih prehodih »Vlada je danes sprejela prvega v vrsti pričakovanih ukrepov, katerih cilj je obvladovanje migracijskega toka«, je na današnji novinarski konferenci po redni seji vlade povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Gre za odziv Slovenije na omejevanje vstopa migrantov s strani Avstrije. Ukrep bo stopil v veljavo danes ob 22. uri, ko je napovedan prihod novega vlaka z migranti s Hrvaške. Ministrica je izpostavila, da Slovenija migracijski tok ves čas obvladuje in da je pripravljena na različne scenarije. Tako je vlada že pred časom potrdila načrt stopnjevalnih ukrepov, s katerimi zagotavljamo, in to bomo počeli tudi v bodoče, da Slovenija ne postane žep za migrante. Ministrica za notranje zadeve je predsednika vlade in ministre seznanila, da so nastopile okoliščine, ki zahtevajo aktivacijo prve stopnje ukrepanja. Ta se nanaša na restriktivno omejevanje vstopa migrantov in hkratno poostreno mejno kontrolo na mejnih prehodih. Konkretno to pomeni, da se zaradi restrikcij v Avstriji in Nemčiji vstop dovoli samo tistim migrantom, ki izkažejo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito v Avstriji ali Nemčiji. Ostalim se vstop zavrne. Ukrep vključuje tudi intenzivno varovanje zunanje schengenske meje izven mejnih prehodov (zelena meja), saj lahko pričakujemo prihod migrantov po drugih poteh. Ti ukrepi začnejo veljati ob prvem prihodu vlaka z migranti, ki je predviden za danes ob 22. uri. O sprejetih ukrepih smo že obvestili Republiko Hrvaško in ostale države na t. i. zahodnobalkanski poti. V nadaljevanju je ministrica izpostavila tudi mednarodno dimenzijo reševanja tega vprašanja. Slovenija aktivno daje predloge in podpira rešitve migracijske krize, saj se zavedamo, da so skupne rešitve na ravni Evropske unije prepočasne in pogosto neučinkovite. V zvezi s pobudo predsednika vlade Mira Cerarja, ki jo je naslovil na predsednika Evropske komisije in evropske voditelje, je ministrica poudarila, da so se na pobudo pozitivno odzvali, zato se na pobudi dela naprej v smeri konkretizacije. Ko bodo varnostne razmere in naloge zahtevale, bo ministrica za notranje zadeve Vladi RS dala predlog, da Vlada predlaga Državnemu zboru, da v skladu s 37.a členom odloči o sodelovanju Slovenske vojske s policijo pri varovanju državne meje. Mnistrica je zagotovila, da bomo razmere še naprej budno spremljali in da so že pripravljene druge aktivnosti in ukrepi, če bo to potrebno. Državljankam in državljanom sporoča, da je kakršnakoli zaskrbljenost odveč, saj vlada ukrepa v vseh smereh, da bi stopnjo varnosti v naši državi ohranila na enaki ravni in preprečila možnost, da bi Slovenija postala žep za migrante. Vir: MNZ Vlada sprejela predlog novele zakona o sodnih taksah Vlada RS je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se Zakon o sodnih taksah usklajuje z Ustavo Republike Slovenije tako, da kot pogoj za celotno oprostitev plačila sodnih taks določa kriterij občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje stranke ali njenih družinskih članov. Celotna taksna oprostitev ne bo več vezana na prejemanje denarne socialne pomoči oziroma izpolnjevanje pogojev za njeno prejemanje, saj je Ustavno sodišče presodilo, da je takšno pogojevanje ustavno neskladno. Ne glede na navedeni kriterij pa bo v vsakem primeru do celotne taksne oprostitve upravičena stranka, katere mesečni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, kar predstavlja materialni pogoj za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Na področju taksnih oprostitev se poleg navedenega predlaga poenotenje načina ugotavljanja materialnega položaja strank in njihovih družinskih članov z načinom ugotavljanja materialnega položaja prosilcev za brezplačno pravno pomoč in za pravice iz javnih sredstev s področja socialnega varstva. Vzpostavlja se pravna podlaga za elektronski dostop sodišč do zbirk podatkov, določenih v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na podlagi katerih bodo sodišča po uradni dolžnosti ugotavljala materialni položaj strank in njihovih družinskih članov. V skladu s tem se določa strankam prijaznejši način vlaganja predlogov za taksne ugodnosti. Z namenom znižanja stroškov občin se med subjekte, ki so po Zakonu o sodnih taksah oproščeni plačila sodnih taks, vključujejo tudi posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti občin. Zaradi uskladitve Zakona o sodnih taksah z materialnimi predpisi in zaradi uskladitve višin sodnih taks s stroški posameznih sodnih postopkov se predlaga določitev nekaterih sodnih taks na novo, črtanje nekaterih, pri nekaterih taksah pa se predlaga sprememba njihove višine, nastanka taksne obveznosti ali zavezancev za njihovo plačilo. Tovrstne spremembe in novosti se nanašajo predvsem na takse za postopek o zahtevi za sodno varstvo v okviru postopka o prekrških, takse po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, takse za individualne delovne spore zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja pred sodiščem prve stopnje in takse za postopke v zvezi evropskim potrdilom o dedovanju. Vir: MP Vlada sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom. Vlada predloga novele Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Matejem Toninom, ne podpira, in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog se lahko obravnava samo kot eno izmed idej za dosego cilja razbremenitve dela z davki in prispevki, ki pa ne zdrži racionalne presoje primernosti, tako z vidika nomotehnične presoje (predvsem z vidika jasnosti, transparentnosti in umestitve v veljavni pravni okvir na obravnavanem področju in posledično izvedljivosti), kot tudi z vidika vsebinske presoje (predvsem z vidika finančne vzdržnosti sistemov socialnih zavarovanj oziroma javnih financ in rušenja sedanje vzajemnosti in solidarnosti sistemov, brez zagotovitve drugih načinov zagotavljanja socialne varnosti posameznikov). Vir: MF Vlada o Vmesnem poročilu GRECO o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja Vlada RS se je seznanila z Vmesnim poročilom GRECO o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja, z dne 16. 10. 2015. Obenem Vlada RS dovoljuje objavo zgoraj navedenega poročila in njegovega prevoda v slovenski jezik ter nalaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za pravosodje, da proučita priporočila GRECO in pripravita poročilo o izvedbi aktivnosti in ukrepov za izpolnitev še neizpolnjenih priporočil GRECO, ter ga Vladi Republike Slovenije predložita najkasneje do 31. 5. 2016. Skupina držav proti korupciji – GRECO je 16.10.2015 sprejela Vmesno poročilo o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v četrtem krogu ocenjevanja. Poročilo vsebuje oceno ukrepov slovenskih oblasti za uresničitev devetnajstih priporočil, in sicer: treh priporočil v zvezi s člani predstavniških teles (poslancev in državnih svetnikov), sedem s sodniki, osem s tožilci ter eno v zvezi z delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije. GRECO ugotavlja, da je Slovenija od skupno devetnajst priporočil zadovoljivo izpolnila oziroma izpolnila na zadovoljiv način štiri priporočila, delno izpolnjenih je pet priporočil, deset pa je neizpolnjenih. Glede poslancev in državnih svetnikov GRECO ugotavlja, da je bil edini napredek sprejem kodeksa etike v Državnem svetu, čeprav pa je mehanizem nadzora in sankcij še potrebno razviti. Kar zadeva Državni zbor, ostaja situacija nespremenjena. Še vedno pa obe instituciji nista sprejeli nikakršnih ukrepov v zvezi z njunimi člani in njihovimi lobističnimi stiki z lobisti ter v zvezi s svetovanjem glede vprašanj etike in integritete. Nekaj pozitivnih korakov naprej je bilo storjenih na področju sodstva. Spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi so bile uveljavljene ter so omogočile Sodnemu svetu, da, med drugim, sprejme podrobnejša merila za imenovanje sodnikov ter za nedavno ustanovitev Komisije za etiko in integriteto znotraj Sodnega sveta. Sodnik-svetovalec, ki naj bi sodnikom svetoval v zvezi z vprašanji etike in integritete, naj bi bil kmalu imenovan. Postopek in merila za imenovanje sodnikov so bili podrobneje opredeljeni, Kodeks sodniške etike pa je bil nedavno sprejet. Smernice glede nasprotja interesov v zvezi s primeri, ko sodniki odidejo v zasebni sektor, ter svetovanje v zvezi z etiko še vedno ni bilo uvedeno. Prav tako tudi politika zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj v sodstvu še ni bila sprejeta ter se posledično še ne izvaja. Tožilstvo je v podobni situaciji kot sodstvo, kot navaja poročilo. Oprijemljivejši dosežki so sprejem sprememb Zakona o državnem tožilstvu, sprejem Kodeksa državnotožilske etike ter ustanovitev Komisije za etiko in integriteto, ki bo odgovorna za razvoj ukrepov za integriteto ter politik, ki jih predvidevajo priporočila. Priprava teh instrumentov pa se mora šele pričeti. Prav tako ostaja odprto vprašanje, ali bo Komisija za preprečevanje korupcije zadostno opremljena, da bi lahko izvajala svoje naloge v zvezi s preprečevanje korupcije pri članih predstavniških teles, sodnikih in tožilcih. Vir: MJU Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V omenjeni Uredbi se med drugimi spremembami predlaga črtanje določila, ki pravi, da vlada pred izdajo soglasja o sistemizaciji pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za upravo. Predhodno pregledovanje aktov o sistemizaciji in priprava strokovnega mnenja ni potrebna, saj Uredba že določa, da za skladnost sistemizacije z zakonom, uredbo in drugimi predpisi, odgovarja predstojnik. Obenem pa je v Uredbi zapisano tudi, da lahko ob ugotovljenih nepravilnostih inšpektor za sistem javnih uslužbencev predlaga predstojniku ustrezne spremembe oziroma se ob neupoštevanju o tem obvesti ministra, pristojnega za upravo, ki predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti. Ministrstvo za infrastrukturo je Ministrstvu za javno upravo poslalo predlog za spremembo Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih v delu, ki ureja število in vrste direktoratov. V Ministrstvu za infrastrukturo bodo naslednji direktorati: - Direktorat za kopenski promet, - Direktorat za letalski in pomorski promet in - Direktorat za energijo. Sprememba Uredbe bo uveljavljena naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za infrastrukturo mora biti usklajen s predlagano organizacijsko spremembo v dveh mesecih po uveljavitvi uredbe. Vir: MJU Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu Memoranduma o soglasju med Slovenijo in Madžarsko o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o podpisu Memoranduma o soglasju med Republiko Slovenijo in Madžarsko o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov. Na skupnem zasedanju Vlad Republike Slovenije in Madžarske na Brdu pri Kranju, ki bo 22. januarja 2016, bosta državi ob robu delovnega srečanja podpisali tudi Memorandum o soglasju med Republiko Slovenijo in Madžarsko o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov. Memorandum potrjuje skupno namero obeh držav za razvijanje trajnostnih in multimodalnih infrastrukturnih povezav, za izboljšano interoperabilnost in tesnejše gospodarsko sodelovanje. Vir: MzI Končno plačilo za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju 1. 7. 2002–18. 4. 2003 Vlada se je seznanila z informacijo o plačilu preostanka obveznosti Hrvatski elektroprivredi d. d. po končni odločitvi v arbitražnem postopku, ki ga je sprožila Hrvatska elektroprivreda d. d. proti Republiki Sloveniji za nedobavljeno električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju od 1. 7. 2002 do 18. 4. 2003. Ministrstvo za infrastrukturo bo najkasneje do 22. 1. 2016 izvedlo preostanek plačila odškodninskega zahtevka in pripadajočih obresti HEP v skupni višini 1.130.472,90 EUR. Vir: MzI Vlada se je seznanila z Informacijo o pripravi celovitega odziva na demografske spremembe v Republiki Sloveniji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj bosta do aprila 2016 pripravila strokovno analitsko podlago za strateške dokumente. Nizka stopnje rodnosti, migracijska gibanja in predvsem podaljševanje življenjske dobe močno zaznamujejo značilnosti demografskega razvoja v Sloveniji, zlasti v zadnjem desetletju. Staranje prebivalstva je proces, ki že ima, oz. bo še imel izjemen vpliv na celotno družbeno življenje, predvsem pa bo vplival na potrebo po spremembi sistemov socialne zaščite (pokojnine, dolgotrajna oskrba, zdravstvo), saj se bistveno spreminja struktura aktivnega in neaktivnega prebivalstva v smeri zmanjševanja aktivnega prebivalstva in povečevanja izdatkov za neaktivno prebivalstvo. Prilagoditi pa bo treba tudi sistem izobraževanja, ureditev trga dela, in številnih drugih politik, kot npr. migracijsko, urbanistično in prometno. Združeni narodi in Evropska unija se že vrsto let aktivno odzivata na aktualne demografske spremembe. Države članice z različnimi ukrepi in politikami spodbujata k pripravi strategij, širjenju primerov dobrih praks, spodbujanju inovativnosti, novih strategij, čezmejnem sodelovanju. Odzivi mednarodnih organizacij, kakor tudi držav članic, so vse bolj usmerjeni k temu, kako izkoristiti priložnosti, ki jih nudijo izzivi demografskih sprememb. V Sloveniji smo že priča odzivom na demografske spremembe, predvsem tam, kjer je potreba po prilagajanju spremenjeni strukturi prebivalstva najbolj pereča. Ob tem pa Slovenija vsekakor potrebuje celovito strategijo, s katero bi določili okvir in podlage za organizirano odzivanje na procese demografskih sprememb. Vlada Republike Slovenije zato predvideva aktivnosti, ki bodo predstavljale celovit odziv na izzive demografskih sprememb, in sicer tako, da se proces začne s pripravo analitskega poročila o aktualnem demografskem stanju in prihodnjih gibanjih na tem področju, na podlagi poročila pa se pripravi več strateških dokumentov, in sicer Strategijo dolgožive družbe, Resolucijo o družinski politiki in Strategijo migracij v povezavi s razvojem trga dela. Vir: MDDSZ Vlada sprejela Uredbo o izvajanju uredb (EU) o uvozu nekaterih živil neživalskega izvora iz tretjih držav Vlada RS je določila besedilo Uredbe o izvajanju uredb (EU) o uvozu nekaterih živil neživalskega izvora iz tretjih držav. Z uredbo so za uvoz nekaterih živil neživalskega izvora za katere so s predpisi Evropske unije (EU) določeni nujni ukrepi pri uvozu ali pa zapadejo pod poostren nadzor glede varnosti živil ob uvozu, določeni pristojni organi, vstopne točke, točke uvoza in mesta pregledov pošiljk, poročanje Evropski komisiji ter pristojbine in stroški za preglede pošiljk. Uredba bo, zaradi več sprememb predpisov EU, pristojnosti organov in vstopnih mest na meji s Hrvaško, nadomestila zdaj veljavno istoimensko uredbo, ki ureja uvoz živil neživalskega izvora v Sloveniji skladno s predpisi EU. Ker se nova tveganja pojavljajo vedno znova pri različnih živilih različnega porekla, Evropska komisija v posvetovanju z državami članicami sprejema ustrezne nujne ukrepe in uvaja poostren nadzor z določeno pogostostjo vzorčenja takih živil, da zagotavlja obvladovanje tveganj. Vir: MKGP Vlada določila besedilo Uredbe o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte Z uredbo se izvajajo določbe uredb EU o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte, ki se je začela uporabljati z letom 2016. Na območju EU je namreč omejeno povečevanje obsega vinogradov in se vinogradi lahko sadijo le, če imajo dovoljenje za zasaditev oz. so manjši od 0,1ha ter namenjeni izključno pridelavi za porabo vinogradnikove družine. Omejevanje povečevanja obsega vinogradov je zagotovljeno na način, da se v posamezni državi članici dejanska površina vinogradov poveča za največ 1% letno (v RS je to cca. 160 ha letno) in se dovoljenja za novo zasaditev lahko izdajajo le do zapolnitve te kvote. S sprejeto uredbo se določa organe, ki izdajajo dovoljenja (upravne enote) in ki so pristojni za nadzor (inšpektorat za kmetijstvo) ter roke in način vložitve vlog za izdajo dovoljenj. Hkrati uredba tudi določa prednostne kriterije, ki se uporabijo v primeru, ko površina iz vlog presega razpoložljivo površino za izdajo dovoljenj (nabor možnih prednostnih kriterijev določa že EU zakonodaja, sprejeta uredba pa določa, kateri od možnih kriterijev se v tem primeru uporabijo v Republiki Sloveniji). Vir: MKGP Za ukrepe aktivne politike zaposlovanja v 2016 in 2017 več kot 182 milijonov evrov Vlada RS je na današnji seji sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2016 in 2017. Za aktivno politiko zaposlovanja bo v letih 2016 in 2017 namenjenih 182.570.956,00 evrov (proračun RS in sredstva ESS), v programe pa bo vključenih skupaj 48.905 oseb. V letu 2016 bo tako na voljo dobrih 100 milijonov evrov, kar je 35 odstotkov več kot v letu 2015. Bistveno povečanje sredstev za zaposlovanje so ob obravnavi načrta na Ekonomsko socialnem svetu pozdravili tudi socialni partnerji. Ukrepi APZ bodo v 2016 - 2017 usmerjeni predvsem k najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, torej tistim, ki kljub ugodnejšim gospodarskim razmeram potrebujejo pomoč pri vstopu na trg dela. Ključni cilj je zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih, zvišati zaposlenost mladih, starejših ter nizko izobraženih. Cilj je tudi okrepiti ukrepe usposabljanja in izobraževanja aktivnega prebivalstva ter jim zagotoviti kompetence, znanja in spretnosti glede na potrebe trga dela. Z izvajanjem APZ programov in aktivnosti bomo v letih 2016 in 2017 dosegli naslednje učinke in rezultate: - 48.905 oseb bo vključenih v izvajanje ukrepov APZ, - 25.445 od teh vključitev pomeni neposredno zaposlitev, - 19.038 oseb, ki bodo vključene v ukrepe APZ bo šest mesecev po preteku vseh pogodbenih obveznosti zaposlenih. Ključni ukrepi APZ v letih 2016 - 2017 Ukrep 1: »Usposabljanje in izobraževanje« • Usposabljanje na delovnem mestu (za dolgotrajno brezposelne, starejše od 50 let in za tiste, ki imajo nižjo izobrazbo). Posebna sredstva za ta program bodo namenjena tudi mladim brezposelnim; • Izvajali se bodo programi Neformalnega izobraževanja in usposabljanja za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci in so oblikovani v skladu z njihovimi aktualnimi potrebami; • Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O); • Programi spodbujanja neaktivnih k zaposlovanju; • Vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe; • program Delovni preizkus za brezposelne osebe nad 30 let in • Potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Ukrep 3: »Spodbude za zaposlovanje« • Spodbujanje zaposlovanja (subvencionirane zaposlitve za dolgotrajno brezposelne, starejše in nizko izobražene); • Spodbude za trajno zaposlovanje mladih (subvencije za zaposlitev mladih za nedoločen čas); • Spodbujanje pripravništev, katerega namen bo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve za opravljanje pripravništva na področju socialnega varstva; • iz evropskih sredstev Pobude za zaposlovanje mladih se bo izvajal (povabilo je že objavljeno) program Prvi izziv 2015 – za mlade do 29 let; • spodbude za zaposlovanje v obliki povračila prispevkov delodajalcem, in sicer v območjih z visoko brezposelnostjo (Pomurje, območje Pokolpja, Maribora s širšo okolico in območje Radeče, Trbovlje, Hrastnik). Ukrep 4: »Kreiranje delovnih mest« • Osrednji program v tem ukrepu so Javna dela, financirana iz integralnega proračuna. V letu 2016 bodo imeli prednost programi s področja socialnega varstva, predvsem zaradi ranljivih skupin uporabnikov storitev programov javnih del s tega področja (starejši, invalidi) ter programi javnih del, v katere se bodo vključevale dolgotrajno brezposelne osebe z nižjo ravnjo izobrazbe (od I. do IV.). V okviru sredstev, namenjenih za javna dela se bo financiral tudi program »Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov« (zaposlitev BO za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov). • Podprti bodo tudi Zaposlitveni projekti na lokalni ravni, Inovativni projekti za mlade in projekti Učnih delavnic. Ukrep 5: »Spodbujanje samozaposlovanja« - Projekti Spodbujanja podjetništva med mladimi - namen projektov bo spodbujati podjetniško aktivnost med mladimi brezposelnimi osebami, izkoristiti njihove zmožnosti, spodbujati inovativnost in ustvarjalnost ter podpreti nove ideje; - Z namenom omogočiti premagovanje začetnih finančnih ovir ter na ta način odpraviti eno izmed ovir za udeležbo žensk v podjetniških sferah bo del sredstev namenjen tudi programu Spodbujanje ženskega podjetništva. Vir: MDDSZ Sklenitev aneksov h koncesijskim pogodbam za proizvodnjo pijač Vlada RS je na današnji seji sklenila pet aneksov h koncesijskim pogodbam iz leta 2005 za proizvodnjo pijač, in sicer: - s koncesionarjem Plastenka d. o. o., v zvezi z rabo vode iz vodnih virov P1/91 in P2/92 v Radomljah za proizvodnjo pijač; - s koncesionarjem VD d. o. o., Tunjice 12, v zvezi z rabo vode iz vodnega vira ŽV-1/02 za proizvodnjo pijač; - s koncesionarjem Unior d. d., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira Zverovje Z2/03 za proizvodnjo pijač; - s koncesionarjem Roma-tex d. o. o., v zvezi z rabo vode iz vodnega vira Romih 2/90 za proizvodnjo pijač; - s koncesionarjem DANA, d. o. o., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnega vira DANA – D1/02 za proizvodnjo pijač. Aneksi h koncesijskim pogodbam bodo osnova za vračilo razlike plačil, in sicer med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode ter številom obrokov za vračilo. Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Sklenitev aneksov h koncesijskima pogodbama za dejavnost kopališč Vlada RS je na današnji seji sklenila dva aneksa h koncesijskima pogodbama, in sicer za koncesijsko pogodbo iz leta 2005 s koncesionarjem Hotel Cerkno d. o. o., v zvezi z rabo termalne vode iz vodnega vira Ce-2/95 za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti ter za koncesijsko pogodbo iz leta 2008 s koncesionarjem Terme Olimia d. d., v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin K-1/67, K-2/70, V-1/72, V-3/75 in V-4/84 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč. Aneksa h koncesijskima pogodbama bosta osnova za vračilo razlike plačil, in sicer med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode ter številom obrokov za vračilo. Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev v območju Lokacijskega načrta za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič Vlada RS je na današnji seji izdala soglasje Občini Ivančna Gorica za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Lokacijskega načrta za odsek avtoceste Višnja GoraBič, na zemljiščih oziroma delih zemljišč v k.o. Radohova vas in k.o. Velike Pece. Pobuda Občine Ivančna Gorica (občina) se nanaša na načrtovanje gospodarske cone Škrjanče na gozdnem območju jugovzhodno od Ivančne Gorice v neposredni bližini avtocestnega priključka. Občina želi v strateškem delu občinskega prostorskega načrta opredeliti dolgoročen obseg 43 ha velike gospodarske cone, v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta pa območje cone v obsegu okoli 19,3 ha. Prostorske ureditve, ki bi jih bilo treba umestiti v območje državnega prostorskega akta, obsegajo navezavo glavnega vstopa v gospodarsko cono v severnem delu na obstoječi nadvoz preko avtoceste in prečkanje avtoceste s predvidenim energetskim srednjenapetostnim kablovodom za navezavo cone na transformatorsko postajo severno od avtoceste. Vir: MOP Vlada je odgovorila Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije o domnevni neskladnosti 37. in 37.a člena Zakona o obrambi z Ustavo Republike Slovenije ter pojasnila postopke pri izvajanju nalog in pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi Varuh človekovih pravic RS je 25. 11. 2015 na vlado naslovil zahtevo za pojasnila o domnevni neskladnosti 37. in 37.a člena Zakona o obrambi z Ustavo Republike Slovenije, zlasti z 2., 19., 32., 35. in 124. členom, ter o načinu sodelovanja Slovenske vojske s Policijo pri izvajanju nalog in pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da se Republika Slovenija od septembra 2015 srečuje z obsežno migrantsko problematiko. Zlasti drugi migrantski val, ki se je začel oktobra in se je trenutno nekoliko umiril, je za obvladovanje varnostnih razmer zahteval oziroma še zahteva vključevanje vseh delov sistema nacionalne varnosti, to je varnostnega in obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako rekoč z vsemi njihovimi zmogljivostmi. V tem smislu je vlada 20. 10. 2015 v državni zbor vložila kot nujni sistemski ukrep, s katerim bo glede na zahtevno migrantsko problematiko omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih razmer, povezanih predvsem z varovanjem državne meje, poleg še nekaterih drugih vložila tudi predlog zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi. Glavni cilj te dopolnitve je bil (in ostaja), da se v izjemnih primerih omogoči širše angažiranje ter povečata operativna sposobnost in učinkovitost Slovenske vojske pri sodelovanju s Policijo pri varovanju državne meje. V predlog novele je bilo vgrajenih več omejitev, ki preprečujejo zlorabo te rešitve. Predvideno je bilo dvofazno aktiviranje Slovenske vojske, pri čemer v prvi fazi naloge v podporo Policiji pri širšem varovanju državne meje opravlja brez policijskih pooblastil, kot to počne danes. Državni zbor je Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi sprejel na seji dne 21. 10. 2015. Vlada ugotavlja, da 37.a člen Zakona o obrambi in četrti odstavek 37. člena tega zakona ne presegata ustavno določene funkcije Slovenske vojske. V vsebinskem smislu 37.a člen pomeni nujen ukrep, s katerim bo omogočeno učinkovito obvladovanje izjemnih varnostnih razmer, povezanih z varovanjem državne meje, še posebno ob dodatnem zaostrovanju migrantske krize. Slovenski vojski je s tem dana možnost, da se v izjemnih, z zakonom določenih primerih, omogoči njeno širše angažiranje ter povečata njeni operativna sposobnost in učinkovitost pri sodelovanju s Policijo pri širšem varovanju državne meje. Določba 37.a člena vsebuje tudi dovolj varovalk, ki bi preprečile morebitne zlorabe pooblastil. Pooblastila bodo izjemoma aktivirana le, če bodo to zahtevale varnostne razmere, in le na podlagi predloga vlade in po odločitvi državnega zbora, ki mora biti sprejeta z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Obravnavane naloge bo Slovenska vojska lahko izvajala le skupaj s Policijo na podlagi njenih usmeritev in odredb, po opravljenih nalogah oziroma uporabljenih pooblastilih pa bo o tem morala poročati Policiji. Izvajanje teh nalog bo tudi časovno omejeno, po odločitvi državnega zbora le dokler je nujno, vendar ne več kot tri mesece. Ob daljšem trajanju zaostrenih varnostnih razmer pa bo za nadaljevanje izvajanja navedenih nalog in uporabo pooblastil moral ponovno odločati državni zbor. In ne nazadnje so po oceni vlade v obravnavnem primeru zagotovljeni tudi ustrezni nadzorni in drugi mehanizmi, ki bodo preprečili morebitne zlorabe pri izvajanju nalog oziroma pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi, če pa bi do tega kljub vsemu prišlo, pa so (že) pripravljeni pravne podlage in mehanizmi za sankcioniranje kršiteljev ter za uveljavljanje ustreznega pravnega varstva in z njim povezanih pravic morebitnih oškodovancev. Vir: MO Vlada sprejela stališče Republike Slovenije k Reformi volilne zakonodaje EU Vlada RS je na današnji redni seji sprejela stališča Republike Slovenije k Reformi volilne zakonodaje EU, ki se glasi: Republika Slovenija podpira reformo volilne zakonodaje Evropske unije, vendar ima preučitveni pridržek. Opozarja namreč na problematiko izvajanja določb, ki so povezane z volilnimi imeniki in vzpostavitvijo oziroma delovanjem nacionalnega organa za stike, saj bi pomenile nižanje trenutno doseženega standarda ažurnosti podatkov v RS. Obrazložitev razlogov za pridržek: 1. rok za pripravo in dokončno vzpostavitev volilnega imenika je osem tednov pred prvim dnem volitev. V RS je rok za vzpostavitev volilnega imenika 15 dni pred dnem glasovanja, saj z njim zagotavljamo kakovost vpisanih podatkov. Predlog sklepa Sveta bi zato za RS pomenil močno nižanje trenutno doseženega standarda ažurnosti podatkov, zato v tem delu predloga ne podpiramo. 2. imenovanje organa za stike, ki je pristojen za izmenjavo podatkov o volivcih s partnerskimi organi v drugih državah članicah najkasneje šest tednov pred prvim dnem volitev. Rok ni skladen z rokom za sestavo volilnih imenikov, saj bi to v RS v praksi pomenilo, da bi se podatki izmenjevali in preverjali še po tem, ko bi bili volilni imeniki že sestavljeni. Reforma volilne zakonodaje EU ima za cilj povečanje zanimanja državljanov EU za evropske volitve ter krepitev učinkovitosti izvedbe volitev v Evropski parlament. Ob tem gre reforma tudi v smeri oblikovanja enotnega volilnega postopka ter krepitve državljanstva EU. Razlogi za reformo so med drugim nizka udeležba državljanov EU na evropskih volitvah, ki stalno pada ter dejstvo, da evropske volitve še vedno večinoma potekajo v skladu z nacionalnimi zakoni. Eden od razlogov za reformo je tudi ta, da obstajajo različni roki za oblikovanje volilnih list pred evropskimi volitvami in različni roki za oblikovanje volilnih imenikov ter časovni termin za objavo rezultatov volitev. K temu je treba dodati še to, da 28 držav članic različno ureja področje aktivne in pasivne volilne pravice. Vir: MJU Vlada sprejela stališče RS k Predlogu Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom Vlada RS je na današnji redni seji na podlagi Poslovnika Vlade RS sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom. Slovenija podpira predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom. Zahteve, ki jih določata Uredba (EU) št. 575/2013 (Uredba o kapitalskih zahtevah) in Direktiva 2013/36/EU, se uporabljajo tako za kreditne institucije kot tudi za investicijska podjetja. Bonitetni režim, ki se uporablja za investicijska podjetja, izhaja iz režima za kreditne institucije in je prilagojen investicijskim storitvam, ki jih investicijska podjetja opravljajo. Člena 493(1) in 498(1) uredbe o kapitalskih zahtevah investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, izvzemata iz zahtev glede velikih izpostavljenosti oziroma kapitalskih zahtev. Obe izjemi prenehata veljati 31. decembra 2017. Ta samoderogacijska klavzula je bila sprva vključena v uredbo o kapitalskih zahtevah, da bi se regulatorjem zagotovilo dovolj časa za določitev bonitetne ureditve, prilagojene profilu tveganja trgovcev z blagom. Zato člena 493(2) in 498(2) uredbe o kapitalskih zahtevah določata, da Komisija do konca leta 2015 pripravi poročili. Na podlagi teh poročil se lahko Komisija odloči, da bo podala predloge za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah. Komisija mora v istem roku predložiti tudi poročilo o ustrezni ureditvi bonitetnega nadzora investicijskih podjetij na splošno. Tudi v tem primeru lahko poročilu sledi predlog Komisije. Ker so navedena poročila povezana, se je Komisija odločila, da bo izvedla en sam pregled. Zaradi navedenega se predlaga podaljšanje veljavnosti obstoječih izjem, ki ju vsebuje uredba o kapitalskih zahtevah. Vir: MF Vlada sprejela stališče RS o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008. Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 v primeru, da se predlog uredbe v okviru pogajanj na Svetu ter med Svetom in Evropskim parlamentom spremeni tako, da se obseg predloga uredbe uskladi z obsegom uredbe, ki je to področje urejala do sedaj. Pri tem izhajamo iz Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti. Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 namreč ne bi smel uvajati novih obveznosti za države članice v zvezi z izdajo dodatnih posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov v mednarodnih vodah, vodah EU oziroma vodah regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Prav tako omenjeni predlog uredbe ne bi smel uvajati obveznosti, ki presegajo določila skupne ribiške politike (iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki) ter nadzornega sistema skupne ribiške politike (iz Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike), kot tudi ne novih administrativnih obremenitev za ribiče in države članice. Republika Slovenija ne podpira uporabe delegiranih aktov Komisije v predlogu uredbe, saj gre za zagotovitev enotnega izvajanja na ravni EU, in namesto tega podpira uporabo izvedbenih aktov. Republika Slovenija izpostavlja, da je treba v vsakem primeru veljavnost delegiranih aktov omejiti na obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja v primeru neugovora s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Vir: MKGP Vlada sprejela stališče RS o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št 768/2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (Besedilo velja za EGP). Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št 768/2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva. Republika Slovenija pozdravlja, da bo predlog uredbe omogočil intenzivnejše sodelovanje med Evropsko agencijo za nadzor ribištva, Evropsko agencijo za meje in obalno stražo ter Evropsko agencijo za pomorsko varnost z vidika begunske krize v Evropi. Vir: MKGP Vlada ratificirala večstranski sporazum o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih Vlada RS je izdala Uredbo o ratifikaciji Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih. Ker so se države članice OECD, države skupine G20 in države članice Globalnega foruma za transparentnost in izmenjavo informacij za davčne namene politično že zavezale k avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, je bilo predlagano, da se pozove te države k podpisu Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih, ker podpis takšnega sporazuma predstavlja večjo in močnejšo zavezo posamezne države. S sporazumom se zagotavlja izvajanje Skupnega standarda poročanja na podlagi domačega poročanja in avtomatične izmenjave informacij v skladu s Konvencijo o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah, kot je bila spremenjena s Protokolom o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah. Bistveni elementi sporazuma so: pomen izrazov, izmenjava informacij v zvezi z računi, o katerih se poroča, čas in način izmenjave informacij, sodelovanje pri izpolnjevanju in uveljavljanju, zaupnost in zaščita podatkov, posvetovanja in spremembe ter trajanje in prenehanje sporazuma. Republika Slovenija bo po ratifikaciji in objavi sporazuma v Uradnem listu Republike Slovenije poslala uradno obvestilo sekretariatu usklajevalnega organa o sprejetju zakonodaje za izvajanje Skupnega standarda poročanja in izpolnitvi ostalih zahtev, navedenih v prvem odstavku 7. člena sporazuma. Vir: MZZ Vlada soglaša z vpisom »Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne« na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine Vlada RS se je seznanila s potekom projekta in dala soglasje k predaji vloge za vpis »Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne« (The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic – Heritage of the First World War) na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine. Vse postopke in aktivnosti v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije, za katere je pristojna Republika Slovenija kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, izvaja in usklajuje Ministrstvo za kulturo. Za podpis vloge za vpis je Vlada Republike Slovenije pooblastila veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika Republike Slovenije pri UNESCO. Uvrstitev med UNESCO svetovno dediščino je nedvomno umeščanje slovenske kulturne in naravne dediščine v globalni, univerzalni kontekst, v prestižno družino spomenikov in spomeniških območij, katerih ohranitev bistveno presega lokalni, nacionalni pomen in je izjemnega pomena za celotno mednarodno skupnost. UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine je pregled spomenikov ali območij, za katere država podpisnica Konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na Seznam svetovne dediščine. Za vpis na UNESCO Poskusni seznam svetovne dediščine je predlagana vsebina z delovnim naslovom »Pot miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne«. Soško bojišče prve svetovne vojne je za seboj pustilo veliko ostalin. Vojaška pokopališča, kaverne, strelski jarki, kostnice, kapele, spomeniki, muzeji na prostem in druga obeležja predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine in opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi. Republika Slovenija ima na UNESCO Seznamu svetovne dediščine sedaj vpisane tri enote (Škocjanske jame leta 1986, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp 2011 in tehniška dediščina v Idriji kot del serijske transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra – Almadén in Idrija leta 2012. Na UNESCO Poskusnem seznamu svetovne dediščine, ki je obvezna stopnja v nominacijskem procesu, je trenutno vpisanih šest enot iz Slovenije (Klasični kras leta 1994 in 2015, Fužinske planine v Bohinju leta 1994, Partizanska bolnica Franja leta 2000, bukovi gozdovi 2015 in nadčasovna humana arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi leta 2015) – za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na Seznam svetovne dediščine. Vir: MK Vlada odgovarja na očitke o kršenju Evropske socialne listine Vlada RS je sprejela Petnajsto poročilo Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine (spremenjene) – poenostavljeno poročilo in ga posreduje Svetu Evrope. Prvo poenostavljeno poročilo vsebuje informacije o aktivnostih Vlade RS v zvezi s kršitvami Evropske socialne listine (ESLS), ki jih je Evropski odbor za socialne pravice (EOSP) ugotovil v postopkih kolektivnih pritožb. Ugotovljeni sta bili namreč kršitvi: - 17. člena ESLS zaradi neobstoja eksplicitne prepovedi telesnega kaznovanja otrok v nacionalni zakonodaji n - 31. člena ESLS zaradi kršitve pravic najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Vlada RS je že v postopku kolektivne pritožbe podala mnenje, da zgolj izrecna prepoved telesnega kaznovanja v nacionalni zakonodaji ni in ne more biti zadostna zaščita pred nasiljem nad otrokom. Sistemska ureditev preprečevanja nasilja in različni ukrepi za krepitev ozaveščenosti in prepoznavanja vseh oblik nasilja v družbi ter razvijanje socialnih veščin v širši javnosti so po mnenju Vlade RS bolj učinkoviti v praksi kot (zgolj) eksplicitna prepoved v zakonodaji. Kljub temu namerava Vlada RS zaradi širokega konsenza v relevantnih instrumentih mednarodnega prava v nacionalno zakonodajo vključiti izrecno prepoved telesnega kaznovanja otrok v domačem in drugih okoljih. Eksplicitna prepoved vseh oblik telesnega kaznovanja otrok bo vključena v predlog zakona, ki bo urejal zaščito otrok in ga bo pristojno ministrstvo predložilo v obravnavo Vladi RS v letu 2016. Glede ustreznosti zaščite in rešitev za najemnike denacionaliziranih stanovanj Republika Slovenija v odgovoru poudarja, da so najemniki glede teh vprašanj sprožili tožbo zoper Republiko Slovenijo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki pa je zavrnilo vse njihove zahteve in s sodbo Berger-Krall in drugi proti Sloveniji, ki jo je izdalo 12. junija 2014 presodilo, da pravice najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, niso kršene. Sodba je oktobra 2014 postala dokončna. Vir: MDDSZ Vlada se je seznanila z Informacijo o predsedovanju Slovenije Pobudi za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za jugovzhodno Evropo v letu 2016 Republika Slovenija bo prek Uprave RS za zaščito in reševanje leta 2016 prevzela predsedovanje Pobudi za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje v jugovzhodni Evropi (DPPI SEE). Predsedovanje bo po načelu rotacije prevzela od Srbije, predsedujoče leta 2015. Slovenija aktivno sodeluje v pobudi DPPI SEE že od njenega nastanka leta 2002. Leta 2007 je kot prva država, predsedujoča tej pobudi, s pripravo in podpisom Memoranduma o soglasju za institucionalni okvir za DPPI SEE (2007, prenovljen 2013) zagotovila prehod pobude iz Pakta stabilnosti za JV Evropo v regionalno lastništvo držav članic pod vodstvom Sveta za regionalno sodelovanje (RCC). Namena pobude sta krepitev sodelovanja držav v regiji, predvsem s prenosom znanja in izkušenj, da bi prispevali k razvoju nacionalnih zmogljivosti za obvladovanje nesreč v državah v regiji, ter podpora državam v regiji pri vključevanju v evroatlantske povezave, predvsem v mehanizem civilne zaščite EU. Med predsedovanjem si bo Slovenija prizadevala predvsem za podpis Sporazuma o gostiteljstvu (Host Country Agreement), ki bo omogočil ustrezen pravnoformalni status Sekretariata DPPI SEE in njegovega osebja, ter kakovostno pripravo in izvedbo usposabljanj znotraj programa izobraževanja in usposabljanja za leto 2016. Eden glavnih ciljev je krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji za utrditev vloge pobude DPPI SEE v regiji in širše, s čimer bi prispevali k regionalnemu sodelovanju držav v regiji in njihovi pripravljenosti na naravne in druge nesreče. Med predsedovanjem DPPI SEE bo Slovenija gostila tudi naslednji regionalni sestanek pobude. Vir: MO Vlada potrdila odgovor na pisno poslanska vprašana poslanca Državnega zbora, dr. Franca Trčka Vlada RS je potrdila odgovor poslancu Državnega zbora RS dr. Francu Trčku v zvezi z (ne)varnostmi pri delu v gozdu, ki ga je pripravilo resorno ministrstvo. Glede trenda naraščanja števila delovnih nezgod v gozdu ocenjujemo, da je razloge iskati v povečanju količine sečenj (večja količina sečenj pomeni večje število nezgod, pojav gospodarski krizi po letu 2008 (povečano varčevanje pri stroških poseka in spravila med lastniki gozdov) ter ujmah v letu 2014. Analize smrtnih nezgod pri delu v gozdu v minulih desetletjih namreč kažejo, da je največ smrtnih žrtev med lastniki gozdov, oziroma nepoklicnimi delavci v gozdarstvu v starosti med 40 in 70 let, vendar se nezgode v nesprejemljivo velikem številu dogajajo tudi mlajšim lastnikom. Ocenjujemo, da vsaj občasno dela v gozdu med 50 do 60 tisoč nepoklicnih delavcev (lastnikov gozdov), ki jih ne zajema oziroma za katere ne veljajo predpisi s področja varnosti iz zdravja pri delu. Zato si bo vlada prizadevala, kot enega od kratkoročnih ukrepov, za strokovno usposabljanje za delo v gozdu. S predpisi, ki urejajo gospodarjenje z gozdovi, bo tudi skušala urediti pogoje za uporabo gozdarske mehanizacije. V Normativni program dela Vlade Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 bo vključena tudi priprava sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih ter Zakona o kmetijstvu. Poleg tega bo Vlada še naprej podpirala izvajanje vseh vrst usposabljanj za varno delo v gozdu, ki se bodo izvajala na ustreznih institucijah. Ena od možnosti pa je tudi dogovor z zavarovalnicami, da so premije za zavarovanje pri tistih osebah, ki nimajo opravljenega tečaja za varno delo in ki ne uporabljajo ustrezne osebne varovalne opreme, višje. Glede staranja lastnikov gozdov in soočanja s to problematiko pa si bo vlada s spodbujanjem izvajanja storitev in ustreznega poslovnega okolja prizadevala doseči, da bodo manjši lastniki gozda kot tudi starejši lastniki v čim večji meri koristili storitve ustrezno opremljenih in usposobljenih izvajalcev in se s tem izognili nevarnostim pri delu v gozdu. Vir: MKGP Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanja poslanca Marijana Pojbiča v zvezi s privatizacijo Palome, d. d. Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno poslansko vprašanja poslanca Marijana Pojbiča v zvezi s privatizacijo Palome, d. d. Poslanec Marijan Pojbič svoje vprašanje vladi utemeljuje na podlagi javno objavljenih informacij iz časnikov, iz katerih izhaja, da je bil v postopku dokapitalizacije družbe Paloma, d. d., skrben pregled za pripravo zavezujoče ponudbe omogočen le enemu od petih uglednih mednarodnih investitorjev, kar pomeni onemogočanje konkurenčnosti postopka in kršenje več predpisov. Kljub temu naj bi investitorji, ki niso bili povabljeni k skrbnemu pregledu, Slovenskemu državnemu holdingu, d. d. podali višjo zavezujočo ponudbo za delnice družbe, kot je cena po kateri je SDH, d. d., s pogodbo prodal delnice 27. 11. 2015. To hkrati pomeni, da so bili neposredno oškodovani SDH in ostali delničarji, in sicer po nekaterih ocenah vsaj za 600.000 evrov. Poslanec na tej podlagi na vlado naslavlja sledeča vprašanja: 1. Kakšni so razlogi, da SDH, v postopku dokapitalizacije Palome, d. d., ni ustrezno odreagiral na višje ponudbe kot je cena 3,3 evrov po delnici in zakaj so bile zamolčane te ponudbe? 2. Zakaj vlada ni ukrepala v okviru svojih pristojnosti, ko je imela vse informacije zaradi zgoraj omenjenih nepravilnosti? In to kljub temu, da se je minister, pristojen za gospodarski razvoj in tehnologijo v državnem zboru zavezal, da bo osebno zagotovil transparentnost postopka? 3. Ali je bila v omenjenem primeru dokapitalizacije Palome, d. d., zagotovljena transparentnost? 4. Kakšno je stališče vlade in predsednika vlade, ki je obljubljal vladavino prava, glede na to, da so v tem postopku dokapitalizacije Palome, d. d., kršeni slovenski in evropski predpisi? Vlada glede konkretnega poslanskega vprašanja z vidika svojih pristojnosti pojasnjuje sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti kot ga predpisuje Zakon o Slovenskem državnem holdingu in pravno podlago za izvedbo prodaje družbe Paloma, d. d., ki jo predstavlja Sklep o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Slovenske odškodninske družbe, d. d., Modre zavarovalnice, d. d., D. S. U, družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o., in Posebne družbe za podjetniško svetovanje, d. d., ki ga je sprejel državni zbor 21. 6. 2013. Sklep državnega zbora temelji na predlogu vlade z dne 16. 5. 2013, v katerem je pri Palomi, d. d., med drugim navedeno, »da je vstop investitorja v družbo nujen zaradi njenega srednjeročnega oziroma dolgoročnega obstoja. Družba potrebuje investitorja, ki ji bo zagotovil finančna sredstva za modernizacijo osnovnih sredstev - papirnih strojev, ker sama ni sposobna zagotoviti zadostnega obsega sredstev, ki je potreben za tovrstno investicijo (več deset milijonov evrov). Prav tako družba potrebuje dodatna finančna sredstva, ki bodo osnova za bistveno večja vlaganja v marketinške aktivnosti. Vstop privatnega lastnika je s tega vidika nujen. Cilj prodaje je maksimiranje prodajne cene in stabilen dolgoročni razvoj podjetja.« Iz tega izhaja, da je bil ključen namen razpolaganja s kapitalsko naložbo države v Palomi, d. d., zagotovitev nujnih vlaganj in obstoja družbe s hkratno maksimizacijo prodajne cene. To je še posebej poudarjeno v dodatnih obrazložitvah vlade z dne 13. 6. 2013, v katerih je navedeno: »Prodaje kapitalskih naložb bodo izvedene na pregleden način z enakopravno obravnavo vseh ponudnikov, pri čemer se bodo zasledovali ključni cilji vseh deležnikov, ki so« in med katerimi za primer Palome, d. d., velja: »dokapitalizacija družbe s hkratnim umikom države iz gospodarske družbe (v tem primeru ni osnovni razlog umika maksimizacija tržne vrednosti naložbe, ampak ohranjanje delovnih mest in proizvodnje na lokacije s tem, da se poveča kapitalska ustreznost družbe).« Podobni cilji so zapisani tudi v Odloku o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, in sicer v poglavju 3.3 Povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami, v katerem je med drugim navedeno, da pri prodajah kapitalskih naložb države zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem, doseganje čim večje kupnine ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji kapitalskih naložb države je treba namreč zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva in zaposlenosti, izboljšanje kakovosti in zmogljivosti javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnega gospodarskega sistema. V prodajnih postopkih je zato, upoštevajoč pravila o državnih pomočeh, treba zagotoviti družbam odgovorne lastnike, ki bodo lahko zagotavljali dolgoročen in uspešen razvoj družb. Ob tem strategija poudarja, da morajo biti metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje ključnih ciljev prodaje državnih naložb, med katere sodi tudi nadaljnji obstoj in razvoj družbe, nove investicije, odpiranje novih trgov in ohranitev ali povečanje delovnih mest v domačem gospodarstvu. V postopku prodaje pa mora SDH izbrati takšne metode, ki zagotavljajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Strategija tudi določa, da mora biti prodaja izvedena skladno z veljavno zakonodajo. ZSDH-1 je osnovni zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb države, v katerega sodi tudi razpolaganje in prodaja kapitalskih naložb, ter poslovanje SDH. Eden temeljnih namenov zakona je, skladno s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje tudi vlada kot skupščina SDH. Vlada tako predlaga strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in člane nadzornega sveta SDH ter sprejme statut SDH, merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb v državni lasti in letni načrt upravljanja kapitalskih naložb. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti. Glede na vse navedene utemeljitve, ki jih vlada lahko poda iz svoje pristojnosti, je vlada za odgovor na vprašanje pod točkama 1. in 3. zaprosila SDH, ki ga je podal dne 22. 12. 2015 in je v prilogi tega odgovora vlade. SDH v odgovoru natančno pojasnjuje tako pretekli kot tudi zadnji postopek dokapitalizacije Palome, d. d., ter utemeljuje odločitev za izvedbo postopka in upoštevanje relevantne zakonodaje. SDH tudi ocenjuje, da je bil postopek dokapitalizacije voden na konkurenčen in pregleden način ter da je bil zasledovan cilj doseganja najvišje vrednosti za delničarje. Ob tem je SDH poudaril, da bo na skupščini Palome, d. d., na kateri se lahko še vedno vloži nasproten predlog za izvedbo dokapitalizacije po višji ceni, kot tudi v okviru postopka prevzema zasledoval najvišjo možno ceno za delnico družbe. Dne 5. 1. 2016 je SDH sporočil da je, upoštevaje mnenje uprave Palome, d. d., in sindikatov, podprl dokapitalizacijo družbe Paloma, d. d., s strani Abris Capital Partners in svojo odločitev dodatno pojasnil še v sporočilu za javnost z dne 6. 1. 2016. V slednjem je med drugim poudarjeno, da je poleg najvišje vrednosti za delnico, pomembna stopnja verjetnosti zaključka postopka dokapitalizacije, kar je ključno za posodobitev in razvoj proizvodnih zmogljivosti in zagotavljanje razvoja Palome, d. d., v sodobno in mednarodno konkurenčno podjetje. Po pridobitvi delnic družbe v postopku dokapitalizacije bo izbrani investitor zavezan objaviti obvezno prevzemno ponudbo, na podlagi katere bodo imeli obstoječi delničarji (vključno s SDH) možnost prodati delnice družbe Paloma, d. d., za isto ceno za delnico, kot jo ponuja investitor v postopku dokapitalizacije. Vlada na podlagi zgoraj navedenih utemeljitev, odgovora SDH z dne 22. 12. 2015 in dodatnih javnih pojasnil SDH ocenjuje, da je postopek dokapitalizacije in prodaje družbe Paloma, d. d., voden stanju in potrebam družbe primerno, pregledno ter skladno s sklepom državnega zbora iz leta 2013, strategijo upravljanja kapitalskih naložb države ter z ZSDH-1 in drugo relevantno zakonodajo. Ne glede na to lahko skladno z 69. členom ZSDH-1 v primeru ugotovitve dejstev in okoliščin, ki dokazujejo sum oškodovanja Republike Slovenije ali SDH Ministrstvo za finance, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za varstvo konkurence kot zastopniki javnega interesa SDH-ju ali vladi kadarkoli predlagajo začetek posebnih revizij, odškodninskih postopkov in vseh drugih postopkov, s katerimi se zaščitijo premoženje in interesi Republike Slovenije ali SDH. Lahko pa te postopke tudi sami sprožijo. Poleg tega je potrebno poudariti, da za demokratični nadzor poslovanja SDH skrbi tudi specifična struktura nadzornega sveta SDH. Njegovih sej, sicer brez glasovalnih pravic, se udeležujejo skladno z ZSDH-1 tudi ministra za finance in gospodarstvo ter predsednik Komisije državnega zbora za nadzor javnih financ. S poslovanjem SDH in konkretnimi prodajnimi postopki so torej neposredno seznanjeni tako predstavniki vlade kot tudi parlamentarne opozicije in lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti vedno ukrepajo v skladu s pristojnostmi. Vir: MF Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s financiranjem znanstvenoraziskovalne sfere Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s financiranjem Slovenske znanstveno-raziskovalne sfere in ga bo posredovala Državnemu zboru RS. Poslancu v odgovoru pojasnjuje, da podlago za izvajanje ukrepov povezovanja v trikotniku znanja (gospodarstvo – znanost – visoko šolstvo) v RS tvorita Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (RISS) in Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ). RISS je bil oblikovan na načelih povezovanja raziskovalne sfere in gospodarstva ter s ciljem vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo avtonomno in odgovorno delovanje javnih institucij znanja in njihovo povezovanje z gospodarstvom. S strategijo, o kateri je Državni zbor dosegel splošni konsenz, se je Slovenija jasno deklarirala kot družba znanja z jasno določenimi cilji in indikatorji za njihovo merjenje. V RISS je opredeljena tudi indikativna višina sredstev oziroma delež BDP, ki naj ga država nameni za področje raziskav in razvoja. Iz poročila RISS za leto 2014 izhaja, da se izvajajo ali so že izvedeni vsi predvideni ukrepi, razen vzpostavitve okolja za razvoj donatorstva, ki je vezan na spremembo zakonodaje. Kot izhaja iz podatkov SURS bruto domači izdatki za RR v Sloveniji v zadnjih desetih letih rastejo in se približujejo barcelonskemu cilju 3 % BDP za RR. S sprejetim proračunom RS za leti 2016 in 2017 se je obrnil trend zniževanja državnih proračunskih sredstev za raziskovalno razvojno dejavnost. V letu 2016 (in 2017) je tako za raziskovalno razvojno dejavnost v proračunu RS namenjenih 155.410.578 EUR, kar je približno 5,6 odstotka več kot v letu 2015. Poleg tega bodo v letu 2016 objavljeni tudi razpisi financirani iz strukturnih sredstev EU, kar bo dodatno spodbudilo raziskovalno inovacijske aktivnosti in sodelovanje med raziskovalno sfero in gospodarstvom. Vir: MIZŠ Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s Slovensko znanstvenoraziskovalno skupnostjo Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s Slovensko znanstveno-raziskovalno skupnostjo in ga bo posredovala Državnemu zboru RS. V odgovoru pojasnjuje, da so ocenjevalni postopki instrumentov, ki jih izvaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s prakso Obzorja 2020 in temeljijo na recenzentskem (peer review) postopku, kjer k ocenjevanjem na področju znanstvene odličnosti povabi zgolj uveljavljene mednarodne strokovnjake. Vprašanje goljufij in neustreznih praks objavljanja znanstvenih rezultatov pa je v veliki meri stvar raziskovalne integritete in etike. Sicer pa se vprašanj etike in integritete kot krovni strateški dokument dotika Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. MIZŠ je skladno z ukrepi iz resolucije izvedlo v letu 2015, v sodelovanju s SAZU, vrsto aktivnosti, katerih cilj je spodbuditi razpravo o pomenu etike in integritete v raziskavah ter na ta način spodbuditi tudi institucije, da vzpostavijo svoje etične kodekse in mehanizme za zagotavljanje visoke stopnje integritete v raziskavah. Eden od ključnih ciljev je tudi vzpostavitev častnega razsodišča, katerega naloga bo predvsem spodbujanje uveljavljanje načel etičnega raziskovanja. Vir: MIZŠ Vlada o odgovoru na pisni vprašanji državne svetnice glede kadrovskih načrtov Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo odgovora na pisni vprašanji državne svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva glede navodil za spremembo sprejetih kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov in ga posreduje Državnemu svetu Republike Slovenije. Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar je 9. 12. 2015 na Vlado Republike Slovenije naslovil pisni vprašanji državne svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva glede navodil za spremembo sprejetih kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov, ki ju je Državni svet obravnaval na 35. seji dne 9. 12. 2015 in ju podprl. Državni svet predlaga vladi, da vprašanji prouči in nanju odgovori. Vprašanji državne svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva se glasita: 1. Ali in kdaj bo Vlada Republike Slovenije pripravila navodila za spremembo sprejetih kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov v letu 2015, ki določa zmanjšanje odstotka zaposlitev za leto 2016? 2. Ali bo Vlada Republike Slovenije zagotovila, da bo obseg kadrov ostal na ravni iz leta 2015 ter se s 1. 1. 2016 ne bo zmanjšal za en odstotek ? Ministrstvo za javno upravo je pripravilo Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2016 in 2017, ki je začela veljati s 1. 1. 2016. Uredba je pripravljena na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617) - za izvrševanje 62. člena. Navedena določba ZIPRS1617 ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Nadalje člen določa tudi način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja s čimer se zasleduje transparentnost podatkov. Z Uredbo se podrobneje predpisuje način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologijo spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o stanju števila zaposlenih na dan prvega aprila, prvega julija, prvega oktobra in prvega januarja v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V 2. členu omenjene Uredbe, ki določa pripravo kadrovskega načrta, je navedeno: (1) Kadrovske načrte posrednih proračunskih uporabnikov države in občin pripravijo predstojniki. (2) Posredni uporabniki proračuna države in občin ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejmejo tudi kadrovski načrt kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in ga je mogoče uresničiti v okviru obsega sredstev za stroške dela v finančnem načrtu. (3) Posredni uporabnik proračuna države in občin pripravi kadrovski načrt tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe. (4) Posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2016 in 2017 tako, da se: – določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2015; – oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke drugega odstavka 3. člena te uredbe. (5) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela. Kot izhaja iz besedila Uredbe ter omenjenega 2. člena, je vlada s pripravo tega predpisa pripravila jasna navodila glede priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, upoštevajoč pri tem tudi sprejete zaveze vlade v zvezi z omejevanjem števila zaposlenih v javnem sektorju. Vir: MJU Vlada razrešila državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo mag. Janka Burgarja Mag. Janko Burgar se z 22. 1. 2016 razreši s funkcije državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo. Zakon o državni upravi določa, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje Vlada RS na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Mag. Janko Burgar je dne 21.1.2016 podal izjavo, da odstopa s funkcije državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo. Minister za javno upravo je njegov odstop sprejel in Vladi Republike Slovenije podal predlog, da Vlada RS z dnem 22.1.2016 mag. Janka Burgarja razreši s funkcije državnega sekretarja v Ministrstvu za javno upravo. Vir: MJU Imenovanje dr. Stojana Sorčana za generalnega direktorja Direktorata za visoko šolstvo Vlada RS je na današnji seji imenovala dr. Stojana Sorčana za generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo dr. Stojana Sorčana za mandatno dobo petih let in sicer od 1. februarja dalje. Dr. Stojan Sorčan je doktor socioloških znanosti, ki že vrsto let opravlja različne delovne naloge znotraj ministrstva pristojnega za visoko šolstvo in znanost. Tako je v minulih letih vodil Oddelek za evalvacije in razvoj, bil vodja Sektorja za znanost, pa vodja Sektorja za analize, v letih 2010 do 2012 pa že bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo. Vir: MIZŠ Vlada imenovala novega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Rinka Vlada RS je odločila, da z 22. 1. 2016 za novega direktorja JGZ Rinka imenuje Aleša Kumpergerja, in sicer za mandatno dobo štirih (4) let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Javni razpis za prosto delovno mesto direktorja JGZ Rinka je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 76/2015 z dne 9. 10. 2015. Na javni razpis sta prispeli 2 pravočasni in popolni vlogi, kateri je upravni odbor obravnaval dne 9. 12. 2015. Po pregledu vlog z vso priloženo dokumentacijo je upravni odbor glasoval o obeh kandidatih. Na podlagi izida glasovanja je upravni odbor JGZ Rinka za direktorja predlagal dosedanjega vršilca dolžnosti, Aleša Kumpergerja. Vir: MP Imenovanje v. d. direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje Vlada RS je na današnji seji imenovala Janeza Kastelica za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje od 30. 1. 2016, in sicer do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje za eno leto, do 29. 1. 2017. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pripravilo razpis za prosto delovno mesto direktorja JZ KP Ljubljansko barje. Postopek še ni zaključen, sedanji direktorici pa poteče mandat vršilke dolžnosti direktorice 29. 1. 2016. Janez Kastelic je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, trenutno zaposlen na Direkciji RS za vode v Sektorju za gospodarsko javno službo in investicije. Ima bogate izkušnje iz področja upravljanja v državni upravi (med drugim je bil tudi vodja sektorja za politiko ohranjanje narave na MOP, vodja sektorja za urejanje voda na ARSO), kot tudi iz upravljanja v gospodarstvu. Vir: MOP Vlada imenovala novega namestnika članice z Ministrstva za pravosodje v medresorski komisiji za napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije Vlada RS je zaradi spremembe delovnega področja razrešila Roka Janeza Šteblaja s položaja namestnika članice z Ministrstva za pravosodje v medresorski komisiji za napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije in imenovala mag. Matijo Vidmarja za novega namestnika članice. Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije določa obstoj in delovanje medresorske komisije, ki skrbi za oblikovanje in izvajanje politike napotitve oseb iz Republike Slovenije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Minister, pristojen za zunanje zadeve, na podlagi 5. člena Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije ter pisnih predlogov predstojnikov ministrstev predlaga člane medresorske komisije ter njihove namestnike. Medresorska komisija ima 11 članov in deluje na podlagi poslovnika, objavljenega v Uradnem listu RS št. 112/2006. Predsednik medresorske komisije izmed članov medresorske komisije imenuje člane izbirne komisije, ki glede na področje, ki ga pokrivajo, vodijo postopke napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Predstojnik Ministrstva za pravosodje je v skladu z Zakonom o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije Ministrstvo za zunanje zadeve obvestil o spremembi delovnega področja namestnika članice z omenjenega ministrstva ter posledično zaprosil za njegovo razrešitev in imenovanje novega namestnika članice. Vir: MZZ Vlada ustanovila delovno skupino za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki ga je sprejela vlada julija 2014. Delovno skupino sestavljajo naslednji člani: – mag. Klemen Potisek, državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo – vodja delovne skupine, – mag. Urban Prelog, predstavnik Direktorata za energijo z Ministrstva za infrastrukturo, – Metod Dragonja, državni sekretar z Ministrstva za finance, – Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica direktorata za javno premoženje na Ministrstvu za finance, – Matej Čepeljnik, predstavnik Ministrstva za finance, – Jernej Tovšak, predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj. Naloga delovne skupine je izvedba potrebnih aktivnosti za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila, zlasti pa oblikovanje načrta potrebnih aktivnosti za dosego ciljev, ki se nanašajo na pridobitev stoodstotnega lastništva Republike Slovenije v petih distribucijskih družbah, ki imajo v lasti pomemben del distribucijskega omrežja v Republiki Sloveniji (Elektro Celje, Ljubljana, Maribor, Primorska in Gorenjska) in na odprodajo ali oddelitev hčerinskih podjetij za prodajo in trgovanje z električno energijo od matičnih distribucijskih družb, ki imajo v lasti pomemben del distribucijskega omrežja v Republiki Sloveniji, ali morebitna reorganizacija distribucijskih skupin v holdinške družbe. Prav tako je potrebno proučiti skladnosti neposredne podelitve koncesije navedenim distribucijskim družbam z evropsko in slovensko zakonodajo, zlasti z Direktivo o podeljevanju koncesijskih pogodb. Vir: MzI Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za oceno možnosti doseganja sinergijskih učinkov pri investicijah v gradnjo pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah in imenovanju članov medresorske delovne skupine za oceno možnosti doseganja sinergijskih učinkov pri investicijah v gradnjo pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture z javnimi sredstvi ter sinergijskih učinkov medsektorske pomoči sektorju elektronskih komunikacij. Člani medresorske delovne skupine so: - mag. Klemen Potisek, Ministrstvo za infrastrukturo – vodja delovne skupine, - mag. Klemen Grebenšek, Ministrstvo za infrastrukturo – namestnik vodje delovne skupine, - mag. Jože Dimnik, Ministrstvo za infrastrukturo - član, - dr. Tomaž Boh, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član, - Marjan Turk, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član, - Domen Božeglav, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – član, - Franc Dolenc, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve – član, - Aleš Cantarutti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – član, - Metod Dragonja, Ministrstvo za finance - član, - mag. Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance - član, - Lidija Stebernak, Ministrstvo za okolje in prostor – članica. Naloge medresorske delovne skupine so: • analizirati možnosti sodelovanja elektro-energetskega sektorja in sektorja elektronskih komunikacij pri gradnji pametnih omrežij in širokopasovne infrastrukture; • preveriti zakonodajne možnosti sodelovanja in uporabe javnih sredstev; • pripraviti predlog izvajanja ukrepov medsektorske pomoči sektorju elektronskih komunikacij, pri vlaganjih v druge gospodarske javne infrastrukture, z namenom znižanja stroškov gradnje širokopasovne infrastrukture in omejevanja posegov v prostor; • predlagati najboljši model sodelovanja med sektorjema iz prve alinee za doseganje največjih sinergijskih učinkov investiranja z javnimi sredstvi. Vir: MzI Vlada za imenovanje na funkcijo namestnika direktorja Evropske investicijske banke predlaga Andreja Kavčiča Vlada RS je na današnji redni seji za imenovanje na funkcijo namestnika direktorja Evropske investicijske banke predlaga Andreja Kavčiča, vodjo Sektorja za mednarodne finančne odnose na Ministrstvu za finance. Republika Slovenija je maja 2004, hkrati s članstvom v Evropski uniji, postala tudi članica Evropske investicijske banke. Slovenija ima kot članica in delničarka banke pravico in dolžnost imenovati in predlagati v imenovanje predstavnike v organih banke. Banko po Statutu upravljajo in vodijo svet guvernerjev, svet direktorjev in upravni odbor. Svet direktorjev je pooblaščen za odločanje o dodeljevanju posojil in jamstev ter najemanju posojil; določa obrestne mere za posojila in provizije za jamstva; nadzoruje, da je banka pravilno vodena in zagotavlja skladnost poslovodenja banke z določbami statuta ter splošnih direktiv, ki jih sprejema svet guvernerjev. Po Statutu EIB, države članice direktorje in namestnike direktorjev predlagajo v imenovanje, imenujejo pa jih guvernerji banke. Člani sveta direktorjev so neodvisni in odgovorni le banki. Skladno s sporazumom konstituence držav, ki jo sestavljajo Bolgarija, Ciper, Češka, Hrvaška, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, ima Slovenija z 2016 za triletni mandat mesto namestnika direktorja. Vlada predlaga, da se na mesto namestnika direktorja v imenovanje predlaga Andreja Kavčiča, vodjo Sektorja za mednarodne finančne odnose. Andrej Kavčič ima bogate izkušnje iz mednarodnih finančnih institucij, saj je bil med februarjem 2002 in junijem 2004 svetovalec izvršnega direktorja v Medameriški razvojni banki, med julijem 2009 in oktobrom 2014 pa svetovalec izvršnega direktorja v Skupini Svetovne banke. V obdobju april 2007 - junij 2009 je bil član sveta direktorjev Evropske investicije banke in sicer namestnik direktorja. Vir: MF
© Copyright 2024