Deželne novice, št. 2
deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Zbrali so milo za Indijo Pustni sprevod Učenci radovljiške Osnovne šole A. T. Linharta že nekaj let pomagajo svojim vrstnikom v indijski osnovni šoli; tokrat so zanje zbrali kar osemsto kosov mila. Turistično društvo Radovljica je tudi na letošnjo pustno soboto pripravilo sprevod po mestnih ulicah. stran 13 stran 16 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 20, 12. februarja 2016, številka 2 Med počitnicami ne bo dolgčas Franko prvi ambasador dobre volje Jureta Franka, nekdanjega smučarja, sedaj producenta muzikalov, so razglasili za ambasadorja dobre volje. Med zimskimi šolskimi počitnicami – od ponedeljka, 15. februarja, do petka, 19. februarja – bodo na različnih lokacijah po Radovljici spet potekale številne zabavne, zanimive in predvsem brezplačne aktivnosti za mlade. Marjana Ahačič 43. stran Medvode – Sredi januarja je v Športni dvorani Medvode potekala prireditev Petdeset odtenkov dobre volje, na kateri so prvič razglasili ambasadorja dobre volje, doslej Slovenca leta. Kot prvi je po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika ta naziv prejel Jure Franko, prvi slovenski dobitnik medalje na zimskih olimpijskih igrah in producent muzikala Mamma mia, ki razveseljuje vso Slovenijo. »Predvsem sem zelo presenečen. Lepo je videti, da te imajo ljudje za pozitivno osebo, nasmejanega in dobre volje. Ne moreš pa biti vedno dobre volje. V življenju delam stvari zato, da bi bile čim kvalitetneje narejene, in to nam v tem žanru tudi uspeva. Ta naziv težko sprejmem samo v svojem imenu. Gre za delo celotne ekipe, ki stoji za tem projektom. Dosegli smo nekaj, česar v Sloveniji nismo vaje- ni, in se postavili ob bok svetovnim produkcijam muzikalov. Ni treba več v London, New York, z muzikali gostujemo po vsej Sloveniji,« so bile besede Jureta Franka. Posebno priznanje, steklena keliha, je prejel tudi iz rok župana Medvod Nejca Smoleta. »Trofeja bo šla ekipi, keliha pa ženi Simoni, da ju napolni. To je družinski projekt in brez nje tega ne bi bilo,« je dejal Franko. Tokrat nagrade ni prejel kot športnik, čeprav ga ljudje še vedno povezujejo s smučanjem. »Zanimiva so srečanja z ljudmi. Od leta 1984 sem se seveda zelo spremenil. Petindvajset let sem bil praktično v tujini in ko sem se vrnil, sem bil toliko spremenjen, da me je po videzu le redko kdo prepoznal. V spominu mi je ostala gospa, ki mi je ob srečanju v trgovini rekla, a veste, da vas ne bi spoznala, sedaj, ko ste se nasmehnili, sem vas pa takoj,« je povedal z nasmehom na obrazu. Letos, ko je zima skopa s snegom, so mladi posebno navdušeni nad radovljiškim drsališčem. Takole sta se v sredo zimskih radosti veselili Dita in Zoja. OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ŠPORT KULTURA Potrdili rebalans proračuna Lubadarja je treba zajeziti Sankaška koča ima nov rekord Miroslav Pengal, slikar in kurator Občinski svet je potrdil rebalans letošnjega prora čuna, ki se zvišuje za pribli žno štiri milijone na skupaj devetnajst milijonov evrov. Naravna nesreča žledoloma se nadaljuje, skrajnih meja katastrofe še ne poznamo, opozarjajo gozdarji. V enem samem letu, v do brih dvesto dneh, je Fran ček Dvoršak iz Begunj 1015 krat obiskal Sankaško kočo nad Begunjami (867 m). V petdesetih letih kariere je imel okoli petdeset samo stojnih in več kot dvesto skupinskih razstav. stran 3 stran 5 stran 9 stran 10 Foto: Gorazd Kavčič V dnevnem mladinskem centru KamRa na Ljubljanski cesti 19 se bodo v ponedeljek med 10. in 13. uro mladi lahko družili ob družabnih in socialnih igrah, se pomerili na turnirju v pikadu ali namiznem nogometu ali si skupaj ogledali kak dober film. V torek med 10. in 13. uro KamRa vabi na delavnico ročnega šivanja za osnovnošolce in srednješolce, tik po valentinovem pa bo gotovo aktualna tudi delavnica za srednješolce Strogo zaupno! »Te muči, ker si zaljubljen/-a, pa ne veš, kako ji/mu to pokazati? Te mučijo seks-i vprašanja? Morda potrebuješ le malo družbe, pogovor z vrstniki, morda s kom starejšim ¼ , ki še ni za v pokoj? Pridi v Kamro – vse ostane med štirimi zidovi in zaklenjeno v naših srcih. Nič ni tabu, o ničemer razmišljati in govoriti ni prepovedano, grdo, sramotno,« so med drugim zapisali v vabilo. V sredo se bodo mladi od 10. ure dalje lahko družili ob video in družabnih igrah. Maja Bertoncelj Jure Franko z ženo Simono Vodopivec Franko Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 2 Občinske novice Pogovori o načrtih in problemih Srečanje vojaških gornikov Člani Združenja vojaških gornikov Slovenije so se sredi januarja zbrali na rednem letnem občnem zboru združenja v Natovem centru odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Udeležence srečanja je pozdravila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je v svojem nagovoru med drugim spomnila na obrambni vidik gora kot naravne prepreke in posebej poudarila, da je obvladovanje gorskega prostora v vojaškem smislu eden od temeljev naše varnosti. Spomnila je na spopade v gorah med prvo in drugo svetovno vojno pa tudi med vojno za samostojno Slovenijo, zato je, kot je dejala, razvoj veščin gorskega bojevanja in usposabljanje zanj od začetka med temeljnimi dejavnostmi Slovenske vojske. Ministrica Andreja Katič je poudarila pomen 132. gorskega polka in Gorske šole, v kateri se usposabljajo tudi pripadniki drugih vojsk, ter Natove- ga centra odličnosti za gorsko bojevanje, s katerim Nato Sloveniji priznava vodilno vlogo na tem področju. Na občnem zboru Združenja vojaških gornikov Slovenije so izvolili organe, pregledali lanske aktivnosti in načrtovane naloge za letošnje leto. Med njimi je ena pomembnejših postavitev spomenika vsem padlim in umrlim vojakom v slovenskih gorah. Za spomenik, ki bo stal na Bohinjski Beli, je že izdelan projekt in zagotovljeno zemljišče, glavne aktivnosti za njegovo postavitev pa v združenju načrtujejo za letošnje leto. Združenje, v katerega je vključenih nekaj manj kot štiristo članov, deluje v okviru Zveze slovenskih častnikov in je član Mednarodne federacije vojakov gorskih enot. Vanj se lahko vključi vsak, ki je v svoji karieri služil vojaški rok v eni od slovenskih gorskih enot, razen tisti, ki je kadarkoli deloval proti interesom Slovenije, je pojasnil Fedja Vraničar. Na tradicionalnem srečanju pri županu Cirilu Globočniku so župniki in predstojniki samostanskih redov z območja radovljiške občine predstavili svoje delo in opozorili na težave, s katerimi se srečujejo. Največ pozornosti so namenili problematiki vzdrževanja in obnove sakralnih objektov. Marjana Ahačič V začetku leta so se na tradicionalnem ponovoletnem sprejemu pri županu Cirilu Globočniku zbrali župniki in predstojniki samostanskih redov z območja radovljiške občine. Predstavili so svoje delo v preteklem letu in načrte za letošnje. Radovljiški župnik in dekan Andrej Župan je tako poudaril težave, ki jih imajo župnije pri zagotavljanju sredstev za vzdrževanje sakralnih objektov in opozoril na problem pevskega kora v cerkvi sv. Petra, kjer so jeseni ugotovili velike razpoke v podpornih stebrih. Za rekonstrukcijska dela v cerkvi, ki je uvrščena na seznam državnih spomenikov kulturne dediščine, bodo potrebna znatna sredstva, pri čemer župnija računa na finančno podporo občine, predvsem pa države. V Begunjah in v Lescah so lani na cerkvah obnavljali strehe, pri čemer so se nadejali tudi pomoči občine, ki pa je, kot je dejal Andrej Župan, niso prejeli. Župnik Matjaž Ambrožič iz Begunj pa je opozoril na težave pri komuniciranju z občinsko upravo. OBČINA RADOVLJICA OBVESTILO O OBJAVI RAZPISOV Na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si bodo v rubriki Aktualni razpisi in objave od 12. 2. 2016 objavljeni naslednji javni razpisi: 1. Javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Radovljica za leto 2016 Dodatne informacije: Tanja Pogačnik, tel. št.: 04 537 23 32, e-naslov: tanja.pogacnik@radovljica.si 2. Javni razpis za sofinanciranje turističnih programov v občini Radovljica za leto 2016 3. Javni razpis za sofinanciranje programov upokojenskih društev v občini Radovljica za leto 2016 4. Javni razpis za sofinanciranje programov veteranskih organizacij v občini Radovljica v letu 2016 Dodatne informacije: Romana Šlibar Pačnik, tel. št.: 04 537 23 24, e-naslov: romana.slibar-pacnik@radovljica.si ODGOVORNA UREDNICA: Marjana Ahačič (marjana.ahacic@g-glas.si, 031/352-514) UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman ČASOPISNI SVET: Blaž Trček (predsednik), Branko Fajfar, Sabina Felc, Breda Poličar in Samo Finžgar DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice izdajatelja izvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si, oglasno trženje 04/201-42-32). Deželne novice izhajajo enkrat na mesec v nakladi 23.400 izvodov, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane v Razvid medijev pod zaporedno številko 315. Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev ne honoriramo. Pisma bralcev so omejena na največ 2000 znakov s presledki. Prispevke za naslednjo številko, ki bo izšla v petek, 11. marca 2016, morate oddati najkasneje do srede, 2. marca 2016. ti še klančino, ki bi dostop do cerkve in pokopališča omogočala tudi invalidom. Kot je dejal župan Ciril Globočnik, občina ne more vlagati neposredno v objekte, ki niso v njeni oziroma javni lasti, zato je v lanskem letu sredstva, namenjena za obnovo sakralne dediščine, usmerila v ureditev javnih površin, ki so vezane na delovanje in življenje sakralnih objektov: sanacijo tlaka pred cerkvijo in župniščem v Radovljici, z obnovo cerkve povezana dela na pokopališču v Lescah ter začetek urejanja parkirišča ob cerkvi, župnišču in šoli v Ljubnem. Napovedal je, da bodo letošnja sredstva za obnovo in vzdrževanje sakralne dediščine dodeljena prek javnega razpisa. V občinskem proračunu je v ta namen zagotovljenih dvajset tisoč evrov. Pavle Juhant, župnik iz Ljubnega, pa je v njemu lastnem slogu pristavil: »Vera se dogaja v srcih in glavah, stavbe so zanemarljiva stvar. Celo samo v napoto nam bodo postale, če glavnega, to je vere, ne bo v ljudeh.« Čebelarsko društvo Karavanke je v Begunjah pripravilo srečanje v podporo projektu Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet. Pobudo je čebelarska zveza predstavila tudi v Lescah, kjer je bila tudi zaključna prireditev gorenjskega dela predstavitev. Razpisna dokumentacija za navedene razpise je na voljo na spletnih straneh Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Aktualni razpisi in objave in v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. deželne novice Z odnosi z občino so zadovoljni na Brezjah; kot je dejal gvardijan frančiškanskega samostana in rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Robert Bahčič, se izboljšujejo tudi odnosi s krajevno skupnostjo na Brezjah. »V Kropi se zelo trudite, da bi nam izboljšali kakovost življenja,« je občino pohvalil tamkajšnji župnik Viktor Primožič in opozoril, da bi bilo ob načrtovanem urejanju manjšega platoja, namenjenega parkirnim prostorom pred cerkvijo v Kropi, dobro postavi- Za svetovni dan čebel Rok za oddajo vlog na vseh navedenih javnih razpisih je 14. 3. 2016. Peter Kolman www.radovljica.si Občinska uprava Občine Radovljica Na tradicionalnem ponovoletnem sprejemu pri županu Cirilu Globočniku so se tudi letos zbrali župniki in predstojniki samostanskih redov z območja radovljiške občine. »Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi,« je v nagovoru poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. Znotraj prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato so se odločili, da obiščejo čebelarska društva po Sloveniji, k sodelovanju pa pritegnejo lokal- no skupnost in znane osebnosti. Predsednik Noč je še poudaril, da danes čebela brez čebelarja ne more preživeti, svet pa ji mora zagotoviti take pogoje in čisto okolje, da bo lahko preživela. Čebelarska zveza Slovenije je zato dala pobudo organizaciji Združenih narodov, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. To je dan, ko se je rodil Anton Janša (1734–1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Udeležencem dogodka so se predstavili učenci begunjske šole in vrtca. Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem druženju in pogovoru o aktualnih čebelarskih temah. Med drugim je Gregor Avsenik predlagal, da na Festivalu Avsenik 2017 skupaj predstavijo novo himno svetovne čebelarske zveze. Foto: Primož Pičulin Marjana Ahačič Na zaključnem srečanju v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru v Lescah: poslanka državnega zbora Irena Kotnik, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, radovljiški župan Ciril Globočnik in predsednik gorenjske čebelarske zveze Janko S. Stušek V ČZS bodo do marca v sklopu projekta Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet obiskali vseh 210 čebelarskih druš- tev v Sloveniji. Gorenjski del so zaključili s srečanjem v Čebelarskem izobraževalnem centru Lesce v začetku februarja. Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 3 Občinske novice Potrdili prvi rebalans Radovljiški občinski svet je prejšnjo sredo potrdil rebalans letošnjega proračuna, ki se s presežki iz preteklega leta, načrtovanimi nepovratnimi sredstvi ter zadolževanjem v višini skoraj dveh milijonov evrov zvišuje za približno štiri milijone na skupaj devetnajst milijonov evrov. Marjana Ahačič Radovljiški občinski svet je na zadnji seji preteklo sredo potrdil rebalans proračuna za leto 2016, s katerim se občinski proračun zvišuje za približno štiri milijone evrov, tako da znaša 19 milijonov evrov. Pri tem so vključeni ocenjeni presežki iz preteklega leta, pridobljena in načrtovana nepovratna državna ter evropska sredstva, finančna izravnava, ki pripada občini zaradi nižje primerne porabe, ter zadolžitev v višini 1,9 milijona evrov, je svetnikom pojasnil direktor občinske uprave Matjaž Erjavec. Največji vpliv na spremembo višine proračuna ima ob tem znižana povprečnina in transferni prihodki, je še povedal Erjavec in opozoril na slabši socialni položaj prebivalcev, ki posledično predstavlja večjo obremenitev za lokalne skupnosti. Sredstva, pridobljena z najemom kredita, bodo namenjena za zagotavljanje lastnega deleža za izgradnjo komunalne infrastrukture, sanacijo cest ter nadaljevanje izgradnje nove knjižnice v Radovljici. Občinska uprava že pripravlja dokumentacijo za javni razpis za izbor izvajalca, tako da je začetek gradbenih del predviden v poletnih mesecih. V letošnjem letu je načrtovano dokončanje fasadnega ovoja zgradbe in strehe v vrednosti milijon evrov, v prihodnjem letu pa gradbeno-obrtniška dela v notranjosti objekta. Za zaključek gradnje v letu 2017 je v načrtu razvojnih programov predvidenih še 1,7 milijona evrov; skupna ocenjena vrednost del do vselitve knjižnice tako znaša 2,7 milijona. Do letošnjega leta je občina za gradnjo komunalne opreme, knjižnice in zunanjo ureditev trga plačala približno 2,6 milijona evrov. Svetniki so z veliko večino glasov rebalans potrdili, čeprav so v razpravi izrazili tudi pomisleke zaradi načrtovanega zadolževanja, a je direktor Erjavec zatrdil, da občina kljub dodatnemu zadolževanju ostaja v mejah dovoljene zadolženosti. »Država nima denarja; če želimo knjižnico dokončati, jo bomo morali sami,« je poudaril svetnik Simon Resman, svetnica Mariana Rebernik pa: »Dobili smo dokument, ki omogoča zadolževanje pod zakonsko določeno mejo. Prav je, da začeto investicijo na vhodu v Radovljico dokončamo. Čim prej naredimo toliko, da objekt ne bo predstavljal nevarnosti in da nam ne bo v sramoto.« Zapisano za prihodnje rodove Razvojna agencija zgornje Gorenjske v okviru projekta ohranjanja žive kulturne dediščine zbira pogovore s starejšimi ljudmi, pričevalci o življenju v časih, ki jih mlajše generacije ne poznajo več. Poleg življenjskih zgodb je bil namen projekta obeležiti tudi narečne govore na Gorenjskem. Marjana Ahačič "Na Razvojni agenciji se že vrsto let ukvarjamo z ohranjanjem žive kulturne dediščine. Najbolj poznan je projekt zbiranja starih hišnih imen, v okviru katerega smo se srečali s številnimi, predvsem starejšimi, domačini po naših krajih. Pogovori s temi ljudmi so nas so spodbudili k izvedbi projekta Življenja Gorenjcev. Privedli so nas namreč do spoznanja, koliko zanimivih zgodb, življenjskih izkušenj v sebi nosijo naši najstarejši. Poleg tega so to še živi pričevalci o življenju v drugačnih časih; v časih, ko je bila edina igrača doma narejena punčka iz cunj, ko so otroci v šoli manjkali, ker je bilo treba pomagati doma na kmetiji, in ko se je v trgovini kupilo le sladkor, olje in sol, drugo pa je bilo treba pridelati doma," je pojasnil Klemen Klinar z razvojne agencije Ragor, ki vodi projekt. "Življenja ljudi, s katerimi smo posneli pogovore, je najmočneje zaznamovala druga svetovna vojna. Nekateri so bili mobilizirani v nemško vojsko in so izkusili grozote vojnih front, nekateri so se pridružili “gošarjem”, kakor so takrat pravili partizanom, nekateri so vojno preživeli kot izgnanci ali taboriščniki, spet drugi, nekoliko mlajši, pa se vojne spominjajo le kot časov z nemško učiteljico in policijsko uro." Iz občine Radovljica so pri projektu sodelovali Valentin Arh iz Kamne Gorice, Julija- na Fajfar iz Ljubnega, Jože Gašperin iz Begunj, Anton Mrak z Zgornje Lipnice, Rudolf Potočnik iz Rovt, Joža Prešeren iz Lesc, Pavla in Anton Tušek s Črnivca, Alojz Vidic z Zgornje Dobrave, Ivanka Voglar z Zgornjega Otoka in Ciril Zupan iz Mošenj. "Vsem se še enkrat zahvaljujemo za njihovo pripravljenost deliti svoje spomine. Pričevanja so bogat pomnik in večkrat tudi opomin na drugačne čase, ko so bili kljub vojni, pomanjkanju in trdemu življenju (ali ravno zaradi njih) zadovoljstvo, prijateljstvo, poštenje in veselje bolj cenjeni," še pravi Klinar. V okviru projekta, ki so ga financirale Občine Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Šenčur, so doslej posneli štirideset pogovorov. Intervjuvanci so večinoma starejši od osemdeset let, najstarejša sogovornica Marica Globočnik iz Kranjske Gore jih šteje že častitljivih 98. Njihova pričevanja so v obliki videoposnetkov dostopna na spletnem portalu Youtube na kanalu Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, posnetke pa lahko poiščete s ključnimi besedami Življenja Gorenjcev ali z neposrednim vpisom imena in priimka osebe, ki si jo želite ogledati. Projekt bodo v občini Radovljica nadaljevali tudi letos; svoje predloge za sogovornike lahko posredujete na elektronski naslov klemen. klinar@ragor.si ali telefonsko št. 04 581 34 16. Med počitnicami ne bo dolgčas 31. stran Organiziralo jih bo društvo Več. Sodelovali bodo lahko na delavnici priprave in peke bureka z izkušenim pekom. Ob 13. uri bo sledila predstavitev Mladinskega centra KamRa. Četrtek od 9. do 22. ure je namenjen video in družabnim igram za mladostnike nad 14 let. V petek ob 10. uri je v primeru lepega vremena predviden softball v Športnem parku Radovljica Na počitniške aktivnosti so še zlasti vabljeni tudi mladi iz okoliških krajev, pri čemer udeleženci, ki imajo šolske vozovnice, lahko te uporabljajo na relacijah, za katere so izdane, iz smeri Krope pa je v tem tednu organiziran brezplačen avtobusni prevoz, so sporočili z občine. (zbor v KamRi), v primeru slabega vremena pa ekološka delavnica s praktičnimi poskusi. Mladi so v počitniškem tednu med 10. in 18. uro vablje- ni tudi na pokrito drsališče v Športnem parku Radovljica, kjer bo rekreacija brezplačna ne le za otroke in mlade do 18. leta (kot velja že sicer), ampak za mlade do 29. leta starosti. Brezplačno za otroke in mlade pa bo tudi rekreativno plavanje na Kopališču Radovljica, in sicer vsak februarski počitniški dan med 9. in 11. uro. Na počitniške aktivnosti so še zlasti vabljeni tudi mladi iz okoliških krajev, pri čemer udeleženci, ki imajo šolske vozovnice, lahko te uporabijo na relacijah, za katere so izdane, iz smeri Krope pa je v tem tednu organiziran brezplačen avtobusni prevoz, so sporočili z Občine Radovljica. Zaključen razpis za Regijski reševalni center Sredi januarja se je iztekel natečaj za Regijski reševalni center, ki ga želi Občina Radovljica postaviti na skrajni severozahodni del Radovljice, v zeleni pas ob avtocesti in regionalni cesti, ki leži tik ob regionalni cesti proti Kropi. Na javni urbanistično-arhitekturni natečaj, ki ga je razpisala občina, je prispelo 11 elaboratov. Mednarodna ocenjevalna komisija, ki jo je vodil arhitekt Boštjan Vuga, je podelila dve nagradi; natečaju bosta sledili izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektne dokumentacije ter pridobitev dovoljenja za gradnjo, so povedali na radovljiški občinski upravi. Prvo nagrado v vrednosti devet tisoč evrov je komisija namenila elaboratu, ki so ga izdelali Matej Blenkuš, Katja Cimperman, Anja Cvetrežnik, Luka Javornik, Tadej Rezar in Matic Banko, drugo nagrado v vrednosti šest tisoč evrov pa elaboratu avtorjev Ambroža Bartola, Dominika Košaka, Miha Munde, Roka Staudacherja in Matevža Zalarja. Elaborati bodo predstavljeni na razstavi v prostorih Občine Radovljica, ki bo jo bodo odprli v sredo, 24. februarja 2016, ob 17. uri. Tudi letos subvencije za rabo obnovljivih virov V Energetsko svetovalni pisarni Jesenice so prepričani, da bodo občanom tudi letos na voljo finančne spodbude za vse vrste okoljskih naložb. "Pričakujemo ključne pozive za občane, npr. poziv za nepovratne finančne spodbude, subvencije občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb ter poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov v februarju in marcu, dotlej pa bosta predvidoma še vedno na voljo poziva z leta 2015. Tako bo občanom olajšana priprava naložb, kasneje pa na Eko skladu ne bo prišlo do takšnih zastojev pri obravnavi vlog kot lani, ko skoraj do poletja ni bilo razpisa za subvencije," je prepričan energetski svetovalec mreže Ensvet Jožef Pogačnik. Kot pravi, pri večini ukrepov za leto 2016 niso predvidene bistvene spremembe glede tehničnih zahtev (npr. debeline izolacije, izkoristki ...), obetajo pa se določene dodatne spodbude, na primer višje spodbude za hkratno izvedbo najmanj treh ukrepov pri energijski prenovi stavb po načelu 'več za več', za priklop stanovanjskih stavb na daljinsko ogrevanje ne glede na vrsto energenta za pridobivanje toplote in za izvedbo skupnih kotlovnic na lesno biomaso v večstanovanjskih stavbah. "V Energetsko svetovalnih pisarnah menimo, da bodo vse novosti, še kako zanimive in uporabne za občane, zato jih vabimo, da se najavijo in oglasijo v svetovalni pisarni, kjer lahko nudimo podrobnejše informacije o pripravi ukrepov in o pogojih pozivov Eko sklada. Pri tem posebej opozarjamo, da je vlogo na Eko sklad obvezno oddati pred začetkom izvedbe del." Odprta vrata: Mladinski center KamRa Občina Radovljica in Ljudska univerza Radovljica v sredo, 17. februarja 2016, pripravljata dan odprtih vrat Mladinskega centra KamRa na Ljubljanski cesti 19 v Radovljici. Od 10. do 14. ure se lahko udeležite delavnice priprave in peke bureka s profesionalnim pekom ali pa obiščete kotiček za druženje ob video igrah (društvo Več). Ob 13. uri pa bo predstavitev programa mladinskega dnevnega centra KamRa. S prireditvijo se organizatorja pridružujeta tudi akciji Skupnosti občin Slovenije (SOS) Odprta vrata, v kateri bodo slovenske občine na dan ustanovitve SOS občankam in občanom predstavljale svoje naložbe in programe. Krvodajalska akcija Radovljiško območno združenje Rdečega križa tudi to pomlad organizira krvodajalsko akcijo, in sicer v ponedeljek, 29. februarja, od 8. do 13. ure v Zdravstvenem domu Bohinjska Bistrica ter na Bledu v Festivalni dvorani v torek, 1. marca, od 7. do 14. ure in v sredo, 2. marca, od 7. do 13. ure. S seboj prinesite veljavni osebni dokument. Organizatorji akcije priporočajo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice lahko kri darujete vsak torek, od 7.30 do 11. ure. Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 4 Občinske novice, mnenja Donacija za Kresničko Podjetje C&A Moda je konec lanskega leta za Krizni center za mlade Kresnička v Lescah namenilo donacijo v vrednosti dva tisoč evrov. "Ker je bilo lansko leto pestro na vseh področjih, nam bodo ta sredstva prišla prav pri bogatenju programov za naše stanovalce in verjetno tudi pri manjših investicijah v inventar," je sporočila strokovna sodelavka centra Martina Sodja Alič. Kot je povedala, je bila Kresnička v preteklem letu bolj polna kot običajno, saj so zabeležili več kot devetsto bivalnih dni otrok in mladostnikov, ki se v težavnih situacijah zatečejo pod okrilje kriznega centra, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Radovljica. V centru so bili lani prvič nameščeni tudi mladoletni tujci brez spremstva. "Njihove zgodbe so težke, vendar smo jim uspeli polepšati bivanje pri nas – kljub kulturni raznolikosti in težavam pri sporazumevanju, saj govorijo le materni jezik – farsi. Sami pa smo zagotovo bogatejši za čudovito izkušnjo," je še povedala Martina Sodja Alič. Krizni center se bo sicer moral še to pomlad preseliti iz sedanje lokacije na obrobju Lesc, saj je bila hiša, v kateri je Kresnička, lani prodana na dražbi. CSD Radovljica že nekaj časa intenzivno išče novo lokacijo za krizni center, za zdaj še brez uspeha. Mnenja Enoletno podaljšanje dimnikarskih koncesij Že pred tem člankom sem za objavo v Deželnih novicah na to temo pod naslovom Sloveniji grozi katastrofa navajal, kako se je sprejemalo to podaljšanje dimnikarskih koncesij, a do objave ni prišlo. Pri sprejemanju zakona se je po navedbah ministrstva (MOP) zapletlo le pri tem, da je Vlada zahtevala redni postopek za obravnavo, zaradi česar predlog ne bi mogel biti sprejet v letu 2015. Ministrstvo bi moralo delovati v dobrobit celotne skupnosti in ne le v dobrobit peščice dimnikarskih veljakov. Z velikim razočaranjem smo lastniki malih kurilnih naprav sprejeli uzakonitev "podaljšanja dimnikarskega koncesijskega sistema" do 31. Z vztrajnostjo, ne s silo Za Avguština Mencingerja, upokojenega zdravnika, je tokratni mandat v občinskem svetu, kjer je eden od dveh predstavnikov N.Si, del bogate politične kariere. Zadovoljen je, da so seje občinskega sveta na kulturnem nivoju, kratke in konstruktivne. Marjana Ahačič Kratka osebna predstavitev "Rojen sem 1938 leta v znamenju leva na Jesenicah. Gimnazijo sem obiskoval na Jesenicah, medicinsko fakulteto končal v Ljubljani. Kot splošni zdravnik sem delal sedem let v Žirovnici, nato pa odšel v Bolnišnico Jesenice, kjer sem pričel specializacijo interne medicine, ki sem jo zaključil v Ljubljani. Leta 1978 in 1979 sem bil na postdiplomskem študiju gastroenterologije v Zagrebu. Kot zdravnik sem do upokojitve delal v Bolnišnici Jesenice, zadnja leta tudi v bolniški izpostavi, ambulanti v Kranju. Približno 30 let sem bil zdravnik nordijskih smučarjev in blejskih veslačev, ki sem jih spremljal na številnih svetovnih prvenstvih. Kot zdravnik olimpijskih reprezentanc sem se udeležil štirih olimpijad. Leta 1997 sem na priporočilo pokojnega nadškofa dr. Šuštarja postal član Malteškega viteškega reda. Pred dvanajstimi leti sem se upokojil, z ženo živiva v Radovljici." številnimi otroki, ki trenirajo atletiko. Kar 250 naj bi jih bilo. Tudi iz pokritega bazena se slišijo otroški glasovi, pa tudi na drsališču je vedno živžav. Čestitke vzgojiteljem in trenerjem, ki usmerjajo mlade v šport in jih tako odvračajo od zdravju škodljivega pretiranega posedanja pred računalniki in televiziji. Navdušuje pa me tudi dejavnost turistične organizacije Turizem Radovljica in njihova vizija turističnega razvoja občine kot vodilne v kulinariki, kulturnih dejavnostih, kolesarstvu, pohodništvu ..." Gorje, Radovljica – izvoljen v parlament, takrat skupščino, kot član Slovenskih krščanskih demokratov na listi Demosa. Še naprej sem delal v bolnici, le na seje sem se vozil v Ljubljano. Leta 1992, ko se je na novo oblikoval državni zbor, nisem več kandidiral. V občinski svet sem kandidiral kot član N.Si in bil večkrat izvoljen, v sedanjem občinskem svetu pa sem nadomestil pokojno svetnico Anico Urbanija. Prepričan sem, da je bistveno za dobro delo občinskega sveta zaupanje in spoštovanje med svetniki, županom in občinsko upravo. Vesel sem, da v našem občinskem svetu to deluje, zato so seje občinskega sveta na kulturnem nivoju, kratke in konstruktivne." Zakaj ste se odločili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? "Aprila 1990 sem bil na prvih povojnih demokratičnih volitvah kot delegat takratne občine Radovljica – danes občine Bled, Bohinj, Katere cilje boste v štirih letih skušali uresničiti kot občinski svetnik? "Pri svojem delu se bom skušal osredotočiti predvsem na stvari, ki jih nekoliko poznam in s katerimi se dnevno srečujem, čeprav včasih samo kot sprehajalec. Trudil se bom za obogatitev starega mestnega jedra, za odkrivanje © skrivnosti© , ki jih še skriva to jedro, za postavitev tabel na najbolj znamenitih hišah, za popravilo razpadajočih fasad, za ureditev sprehajalne poti okrog starega mestnega jedra in ureditev turistične infrastrukture decembra 2016. Podaljšanje je vlada izsilila v časovni stiski, ki jo je sama zakuhala. Od leta 2013 je bilo dovolj časa za pripravo ustrezne zakonodaje. Popolnoma nesprejemljivo je, da se podaljšuje monopolno, ustavno sporno korupcijsko stanje, ki omogoča dimnikarskim družbam, da še naprej ožemajo lastnike malih kurilnih naprav. Sedanji koncesijski sistem se je popolnoma spremenil v dirko in pohlep po čim večjem zaslužku, kar je v popolnem nasprotju z javnim interesom (varstvo okolja, požarna varnost, premoženje ljudi ...) Ob podaljšanju bi morali spremeniti tudi način obračunavanja dimnikarskih storitev, in sicer tako, da bi bile te plačane po dejansko vloženem času in določeni urni postavki (predlog 20 evrov na uro). Današnje stanje je tako, da večina lastnikov malih kurilnih naprav na trda goriva sama čisti dimne površine. Dimnikar pride, ko potrebuje denar, in s tem, ko odpre vratca malih kurilnih naprav na trda goriva, sama čisti dimne površine. Dimnikar pride in s tem, da odpre vratca na peči in pokuka v dimnik, za pet minut dela zaračuna cca 30 evrov ali več. Take preglede te treba takoj ukiniti, saj zna tisti, ki je sposoben kurilno napravo sam očistiti, tudi oceniti, kako mora biti očiščena. Prve preglede bi morali opravljati požarni inšpektorji in ne p. k. dimnikarji. Glede požarne varnosti bi preglede morali opravljati gasilci pred vsako kurilno sezono. Glavna odgovornost za ustrezno stanje malih kurilnih naprav nedvoumno mora biti na strani lastnikov malih kurilnih naprav. Zgrešena je miselnost, da mora biti zaradi javnega interesa ta dejavnost regulirana. Ko prepričljivost vsebinske opredelitve javnega interesa zamenja argument moči javnega organa, takrat je zaupanje v javno upravo in pravno državo izgubljeno. Če je tako, predlagamo, da so dimnikarji neposredno zaposleni v javnih ustanovah (MOP Gasilske enote, Komunala itd.), nikakor pa ne kot sedaj preko dimnikarskih služb. Šestega januarja smo pobudniki lastniki malih kurilnih naprav, združeni v civilnih Avguštin Mencinger / Foto: Gorazd Kavčič tudi v drugih krajih občine, pa tudi za čim več kulturnih prireditev, predvsem prireditev, povezanih s klasično glasbo." Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? "Kot vsaka lokalna skupnost ima tudi naša občina nekaj problemov. Največji problem je kar nekaj občinskih cest, ki bi potrebovale novo asfaltno prevleko, pa kakšen nov pločnik za večjo varnost predvsem otrok in večjo iniciativah, podali Ustavnemu sodišču RS pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona ZVO - 1H, ki ga je sprejel DZ RS na seji 15. decembra 2015. Kot pravni interes pobudniki Ustavnemu sodišču predlagamo, da sodišče zakon zadrži, ugotovi njegovo neskladnost z Ustavo RS in ga v celoti odpravi, saj smo prepričani, da je v neskladju z Ustavo RS in Pogodbo o delovanju EU. Franc Reš, član VCP Dimnik O betonskem skeletu in drugih okostnjakih Od poletja 2008 ni minil teden, da me ne bi kdo vprašal: »Kdaj bo zgrajena nova knjižnica? Ali se boste kmalu selili? Koliko pa bo vse to še stalo?« Na spletnem portalu Svet24.si smo lahko prebrali, možnost povezovanja občanov." Kaj pa je dobro urejeno? "Poudaril bi dve stvari: najprej športno infrastrukturo; verjetno je malo občin v Sloveniji, ki imajo tako bogato športno infrastrukturo: pokrito drsališče, pokrito kopališče, športni park, atletski park ob osnovni šoli, nogometno igrišče v Lescah in številna druga igrišča v ostalih krajih. Kar je največ vredno, se povsod se nekaj dogaja. Navdušen sem nad da bo nova blokovska soseska zaživela še pred tradicionalnim pomladnim festivalom čokolade, a »bo njeno podobo sicer nekaj časa še kazil nedokončan objekt nove knjižnice, katerega investitor je občina.« Nedavno je bilo objavljeno, da je občina že najela milijonski kredit in da betonski skelet ne bo več dolgo kazil vstopa v mesto. Najprej moram povedati, da za tako stanje nismo krivi knjižničarji. Osebno sem že ves čas prepričan, da bi bilo bolje, če bi občina za potrebe knjižnice odkupila stavbo nekdanje trgovine Merkur Dom, kot da je vstopila v propadlo javno-zasebno partnerstvo. Stavba nekdanje Merkurjeve trgovine ima idealen tloris (906 m2, novogradnja 566 m2) in odlično lokacijo nasproti športnega parka. Zgrajena je v treh obsežnih in kadrovsko obvladljivih etažah v skupni izmeri 2539 m2 (novogradnja v petih, kadrovsko težje obvladljivih etažah, v skupni izmeri 2157 m2). Objekt ima zadostno število parkirnih mest, klančino za invalide in dve dvigali, osebno in tovorno (v novogradnji je predvideno le eno dvigalo). Kako preživljate prosti čas? "Kot cerkveni ključar sem imel možnost, da sem preštudiral našo gotsko lepotico, cerkev sv. Petra. Zanimajo pa me tudi druge kulturno-zgodovinske znamenitosti našega mesta, Krope in Kamne Gorice. V veliko zadovoljstvo mi je, če znamenitosti našega mesta lahko še komu pokažem. Sicer pa kljub ne ravno rosnim letom z ženo veliko smučava in kolesariva." Vaše življenjsko vodilo? "V gimnaziji smo imeli kar pet ur tedensko latinščino in najbolj sem si zapomnil izrek: Gutta cavat lapidem, non vi sed saepe cadendo (Kapljica izdolbe kamen – ne s silo, ampak s pogostim padanjem)." Od 10. 12. 2015 je stavba nekdanje trgovine Merkur Dom na Gorenjski cesti tudi uradno naprodaj. Prodaja jo t. i. slaba banka oz. DUTB, ki je za 9. 2. 2016 sklicala javno dražbo. Izklicna cena za nekdanjo Merkurjevo nepremičnino s parkirišči je 1.619.000 evrov. Občina Radovljica je od 22. 10. 2010 do 6. 2. 2014 za gradnjo betonskega skeleta knjižnice in zunanjo ureditev Vurnikovega trga porabila 1.602.573,64 evra, ob oceni, da bo za dokončanje gradnje namenila še 3.900.000 evrov brez DDV. Komentar ni potreben, razliko v stroških naj si izračuna vsak sam. Ko se bo stekleno pročelje nove knjižnice že bleščalo v soncu, bo nad novo sosesko še vedno visela temna senca neslavnega propada loškega gradbinca, ki ima za posledico nepoplačane delavce in izvajalce, nategnjeno knjižnico in finančno izpostavljeno banko. A to je zgolj moje osebno mnenje in nikakor ne trditev. Jure Sinobad, Radovljica, 8. 2. 2016 Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 5 Občinske novice Najobsežnejšemu žledolomu v zgodovini Slovenije, ki se je zgodil februarja 2014, sledi največji izbruh smrekovega podlubnika v Sloveniji. Naravna nesreča žledoloma se nadaljuje, skrajnih meja katastrofe še ne poznamo, opozarjajo gozdarji. Gradacija se bo širila navzgor, v višje nadmorske višine in v okolico prepozno saniranih lubadarskih jeder. Zato je najpomembnejše, da se lubadar zajezi pri prehodu v doslej zdrave gozdove. Marjana Ahačič "Neverjetno močan izbruh napada smrekovih podlubnikov je posledica vročih, sušnih poletij, počasnega pospravila posledic žleda, vse manjše skrbnosti pri poseku drevja in rasti smreke v nižini ter na sušnih pobočjih," razlaga Vida Papler Lampe, vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki navaja alarmantne podatke. "Na Zgornjem Gorenjskem je bilo v letu 2015 zaradi lubadarja posekanih 124 tisoč kubičnih metrov ali sto tisoč dreves. To pomeni golosek gozda v površini dveh Blejskih jezer. Kljub visokim posekanim količinam napa- tova, zato so roki pospravila, ki jih lastnikom gozdov z odločbo nalaga Zavod za gozdove, še posebno poleti, ko je lubadar najaktivnejši, le 10 do 14 dni, pozimi so nekaj daljši. "Širitev lubadarja se omili le s hitrim posekom napadenih smrek, odvozom hlodovine iz gozda ali uničenjem podlubnikov, preden ti spet ležejo jajčeca v zdrava okoliška drevesa. Pri tem je ključno, da posekamo najprej tista drevesa, običajno še zelena, v katerih je še lubadar, posek zgolj © mrtvakov© (suha drevesa brez lubja) je z vidika zatiranja lubadarja nepotreben." Hitra sanacija napadenih dreves, še dodaja, nima samo ugodnega vpliva na zaustavitev širjenja lubadar- ske višine in seveda nadaljeval tudi v okolico prepozno saniranih lanskih žarišč. Da bi zajezili uničujoče delo lubadarja, je zelo pomemben zimski čas. V tem času lubadar in vegetacija mirujeta, če ni preveč snega, so tudi za delo v gozdu lahko zelo ugodni pogoji. In prav letošnja (dosedanja) zima je ugodna in dobra priložnost, da se v največji možni meri pospravi napadeno drevje." Gozdarji ocenjujejo, da na Zgornjem Gorenjskem trenutno deluje 70 sekaških ekip, ki skupaj z lastniki gozdov dnevno lahko sanirajo tisoč kubičnih metrov lubadark. "Za lastnike gozdov, ki sami ne opravljajo gozdarskih del, posek in spravilo ter odkup izvedejo V Radovljiški občini so najbolj prizadeta pobočja Dobrče in Begunjščice ter ravninski smrekovi gozdovi v Lipniški dolini in Radovljiški ravnini. Razsežnost gradacije dobimo, ko ob cesti v Drago vidimo nepregledne kupe hlodov. / Foto Gorazd Kavčič denega drevja trenutno čaka na sanacijo še nadaljnjih 59 tisoč bruto kubičnih metrov napadenih in označenih smrek. Hitrejšo sanacijo ovira cela paleta razlogov: lastniška problematika (nezainteresiranost, neorganiziranost, solastniški spori, dedni postopki, tujina ...) izvajalska problematika (pomanjkanje, kvaliteta izvedbe, obligacija ...) odkup in odvoz lesa, neodprtost gozdov (izgradnja vlak, zahtevno žično spravilo) in administrativni postopki." Prav hitrost ukrepanja pri zatiranju lubadarja je ključna, poudarja Papler Lampe- ja, temveč pomeni tudi pomemben ekonomski ukrep, ki vpliva na vrednost, torej ceno lesa. "Ko se drevo zaradi napada tisočih lubadarjev posuši, zelo hitro pade tudi kvaliteta in s tem odkupna cena lesa. Padec je občuten, odkupna cena sveže smrekove hlodovine z vrednostjo 80 evrov na kubični meter pade zgolj na 45 evrov za kubični meter lubadark, kasneje le še vrednost celuloze, ki znaša 25 evrov na kubični meter." Letos gozdarji pričakujejo še močnejši napad lubadarja. "Pričakujemo, da se bo letos širil navzgor v višje nadmor- usposobljeni izvajalci. Njihove kontakte lahko dobite na internetnih straneh, zanje izveste od znancev ali pa vam jih nekaj svetujejo revirni gozdarji. Če se vam ponudi zelo poceni izvajalec, je velika verjetnost, da bo delo opravljeno prepozno, da delo ne bo opravljeno v skladu s pravili ali pa bo poleg označenega drevja brez vedenja lastnika posekano in odpeljano tudi kakšno dodatno drevo. Svetujemo, da izvajalca plačate šele potem, ko delovišče prevzame revirni gozdar," opozarja Vida Papler Lampe. "Kadar je treba za izvedbo sanacije lubadark zgraditi traktorsko vlako, je nujno, da projekt in trasiranje vlake opravi revirni gozdar. Samovoljno zgrajene vlake so pogosto vzrok erozije, hudourniških jarkov, predstavljajo pa tudi kršitev, kar sankcionira gozdarska inšpekcija." Sicer pa še pravi, da na velikih goličavah, ki nastanejo po poseku lubadark, stanje lahko saniramo na dva načina. "Če je v bližini dovolj semenjakov in je naravno pomlajanje uspešno, bomo počakali na naravni vznik. Če so poseke zelo velike in v bližini ni dovolj semenjakov drevesnih vrst, ki so primerne za te lokacije, bo potrebna zasaditev. Pri saditvi sadik gozdnega drevja bomo dajali prednost nekoliko bolj toploljubnim drevesnim vrstam, kot so lipa, bukev, hrast, javor, pri iglavcih pa se bo sadilo več macesna." Naravno domovanje smreke so namreč gorski gozdovi (Pokljuka, Jelovica, Karavanke), zaradi ugodnih ekonomskih, tehničnih in gojitvenih lastnosti pa je bila v 19. in 20. stoletju nekritično umetno sajena in pospeševana na vseh rastiščih v Sloveniji. Nastali so obširni čisti in mešani gozdovi smreke, tako v sredogorju kot tudi v nižinah. "Gorskim razmeram prilagojena smreka ima tu bistveno drugačne pogoje. Daljša vegetacijska doba, vse pogostejša dolga obdobja suhega in toplega vremena, pomanjkanje vode na sušnih rastiščih so pogoji, ki botrujejo veliki ranljivosti smreke v tem okolju. Zato so učinki vse pogostejših naravnih ujm v teh © nenaravnih© gozdovih, ki smo jim priča, pričakovani." Revirni gozdarji so že lani vse leto intenzivno odkrivali lubadarska žarišča, označevali napadeno drevje, obveščali lastnike gozdov, jih seznanjali z lokacijo in količino napadenega drevja, trasirali vlake in izdajali sanacijske odločbe. Zaradi tako obsežnega in intenzivnega napada lubadarja pa javna gozdarska služba ne more pravočasno odkriti vseh žarišč lubadarja. Za to, poudarjajo, je potrebno tudi sodelovanje lastnikov gozdov, ki pregledujejo svoje gozdove. Če naletijo na napad lubadarja, naj takoj obvestijo revirnega gozdarja in lahko tudi nemudoma začnejo s sanacijo. Država bo na Občino Radovljica brezplačno prenesla zemljišča, ki jih ta potrebuje za gradnjo novega pokopališča v Begunjah, je na zadnji seji prejšnji teden potrdila vlada. Foto: Gorazd Kavčič Lubadarja je treba zajeziti Dobili zemljo za pokopališče Staro pokopališče v centru Begunj je postalo premajhno. Marjana Ahačič Že več kot desetletje si v Begunjah prizadevajo, da bi dobili novo pokopališče. Staro, na lokaciji v centru Begunj ob Avsenikovi domačiji, je premajhno in ga ni mogoče širiti, zato bodo novega uredili ob robu naselja, na sedanjem travniku med Psihiatrično bolnišnico in Krpinom. »Prenos zemljišča z države na Občino Radovljica je prvi in osnovni korak, na podlagi katerega se bomo lotili priprave projektov,« je povedal direktor radovljiške občinske uprave Matjaž Erjavec, ki za enkrat še ne more napovedati, kdaj se bo projekt gradnje novega pokopališča tudi dejansko začel. Po dosedanjih načrtih naj bi bilo tako na novem poko- pališču v Begunjah prostora za 730 novih grobov, od tega štiristo klasičnih zelenih grobov in dvesto klasičnih cvetličnih grobov ter 130 žarnih grobov in prostor za raztros. V okviru pokopališča bodo uredili 32 novih parkirnih mest in zgradili dvometrski kamniti zid, ki bo ogradil pokopališče in vstop na pokopališče s kovinskimi vrati. Uredili in razširili bodo tudi obstoječo cesto do pokopališča in zgradili nov pločnik, uredil prostor za zabojnike in ločevanje odpadkov, notranje poti z enotno urbano opremo in nameščenimi klopmi ter vodnjaki. Območje pokopališča bo občina ozelenila, obnovila kanalizacijo, namestila novo osvetlitev in uredila dodatno prometno signalizacijo. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA – VRTEC RADOVLJICA Kopališka cesta 10, 4240 RADOVLJICA Tel.: 04/ 53 25 720, fax: 04/ 53 25 730 E-pošta: uprava@vrtec-radovljica.si E-naslov: www.vrtec-radovljica.si VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA – VRTEC RADOVLJICA VABI K VPISU OTROK V VRTCE RADOVLJIŠKE OBČINE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017. Vpis bo potekal od ponedeljka, 22. 2. 2016, do petka, 26. 2. 2016, v prostorih uprave na Kopališki cesti 10 v Radovljici (drugo nadstropje), in sicer: v ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 14.00, v sredo in četrtek pa od 8.00 do 17.00. Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2016, so razpisani naslednji programi: DNEVNI PROGRAM za otroke do 3 let, ki traja od 6 do 9 ur; DNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja od 6 do 9 ur; POLDNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja 4 ure* (*oddelek poldnevnih programov bo, če se bo prijavilo zadostno število otrok in če bodo to omogočale prostorske zmožnosti v določeni enoti vrtca). Starši si bodo prostore vrtca lahko ogledali v tednu vpisa, od 9. do 10. ure. Starše vljudno prosimo, da med ogledom ne motijo vzgojnega dela v vrtcu. Hvala. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani vrtca: www.vrtec-radovljica.si, na tel.št.: 04/53-25-729 (med 12.00 –14.30) ali na e-pošti: svetovalna.vpis@vrtec-radovljica.si. Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 6 Šolstvo Okrogla miza o praktičnem usposabljanju Dijaki poleg splošnih in strokovnih znanj potrebujejo tudi praktična znanja za poklice, ki jih bodo opravljali, ko zaključijo šolanje. Marjana Ahačič Dijaki poleg splošnih in strokovnih znanj potrebujejo tudi praktična znanja za poklice, ki jih bodo opravljali, ko zaključijo šolanje. Kakšne so njihove izkušnje in potrebe ter kakšna so pričakovanja in pomisleki delodajalcev, pri katerih dijaki opravljajo usposabljanja, so se pogovarjali na okrogli mizi, ki so jo na to temo pripravili na EGSŠ Radovljica. EKONOMSKA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RADOVLJICA Šola za vedoželjne, ustvarjalne, podjetne Praktično usposabljanje z delom mnogim dijakom predstavlja prvi stik s poklicem, ki ga bodo morda opravljali. »Je neprecenljiva izkušnja, ki preverja uporabnost naučenega, zmožnost sodelovanja in vključevanja v socialno in delovno okolje, krepi vrednote dela in utrjuje težnjo po lastnem delovanju in ustvarjanju,« poudarja Ksenija Lipovšček, ravnateljica Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, kjer so prejšnji teden pripravili okroglo mizo o praktičnem usposabljanju mladih, ki so se je udeležili tako dija- ki in učitelji kot tudi predstavniki delodajalcev, med njimi predvsem tisti, ki so že imeli izkušnjo z mladimi na praktičnem usposabljanju. »Na EGSŠ Radovljica se zavedamo, kako pomembno je kakovostno izvedeno praktično usposabljanje z delom. Naši dijaki tretjega in četrtega letnika smeri medijski in ekonomski tehnik so jeseni opravljali obvezno delovno prakso pri različnih delodajalcih v gorenjski in osrednjeslovenski regiji. V tem šolskem letu smo v okviru programa ERASMUS+ prvič ponudili možnost opravljanja praktičnega usposabljanja z delom EKONOMSKA GIMNAZIJA EKONOMSKI TEHNIK MEDIJSKI TEHNIK ZAKAJ NA EGSŠ? • Mar nam je za vsakega mladostnika. • Šola ima sodobno opremljene učilnice, radijski studio, fotostudio in videostudio. • Prek projektov Erasmus+ lahko TEHNIKI opravljate prakso, GIMNAZIJCI pa obvezne izbirne vsebine v tujini (Portugalska, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Italija, Tenerife). • Sodelujemo v evropskih in mednarodnih projektih. • Smo športnikom in kulturnikom prijazna šola. • Učimo se strokovnega izražanja v tujem jeziku. Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica Gorenjska cesta 13, Sl-4240 Radovljica T: 04/537 35 13 www.egss.si Katja je bila na praktičnem usposabljanju na Občini Kranjska Gora. »V šoli dobimo znanje, ki ga v praksi lahko uporabimo; tudi meni je prišlo prav pri delu na občini, ko sem pisala dopise, opravljala nekatera računovodska dela, uporabljala program za dopise, Excell ... prav so mi prišla tudi znanja, ki sem jih pridobila v učnem podjetju. v tujini, in sicer na Portugalskem, v Nemčiji, na Dunaju in Tenerifu. Spremljali so jih učitelji,« je povedala Lipovščkova, katere želja je, da šola še bolje spozna potrebe delodajalcev in udeležencev ter izboljša možnosti praktičnega usposabljanja svojih dijakov na eni strani ter na drugi strani bodočim delodajalcem zagotovi delavce, ki kar se le da ustrezajo dejanskim potrebam na trgu dela. Dijaki so povedali, da so večinoma zadovoljni s tem, kar so se naučili na praktičnem usposabljanju; tako tisti, ki so se usposabljali v domačih podjetjih in institucijah kot tisti, ki so odšli v tujino. Kot pravijo, je pogosto od posameznikove zagnanosti odvisno, koliko se bo v času, ki ga preživi na praktičnem usposabljanju, tudi naučil. Z njimi so se strinjali tudi delodajalci, ki pa bi si želeli, da bi dijaki imeli več praktičnega znanja. V času, ko mora minimalno število ljudi opraviti maksimalno količino dela, pa pogosto v podjetjih ni človeka, ki bi imel čas in energijo, da bi se ukvarjal z mentorstvom, so še povedali. Marsikaj bi se uredilo že, če bi delodajalci za to, da se ukvarjajo z dijaki na praksi, dobili nekakšno finančno spodbudo, so bili prepričani udeleženci okrogle mize. Tako bi si podjetja v tem visoko konkurenčnem svetu lažje vzela čas za vzgojo bodočih delavcev. Srednja gostinska gostinska in in turistična turistična šola šola Radovljica Radovljica Srednja LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, KRANJSKA CESTA 4, RADOVLJICA KRANJSKA CESTA 24 I RADOVLJICA I www.sgtsr.si dolgoletna tradicija izobraževanja za poklice v gostinstvu in turizmu poudarek na praktičnih predmetih, dolgoletna tradicija izobraževanja za poklice v gostinstvu in turizmu poudarek na praktičnih predmetih, tujih jezikih, zgodovini, geografiji, podjetništvu bogata ponudba obveznih in prostovoljnih ekskurzij po tujih jezikih, zgodovini, geografiji, podjetništvu bogata ponudba obveznih in prostovoljnih ekskurzij po Sloveniji in tujini udeležba na tekmovanjih s področja gostinstva in turizma gastronomske pogostitve Sloveniji in tujini udeležba na tekmovanjih s področja gostinstva in turizma gastronomske pogostitve in turistične storitve izven šole dobre možnosti za nadaljevanje šolanja, odlične možnosti za zaposlitev in turistične storitve izven šole dobre možnosti za nadaljevanje šolanja, odlične možnosti za zaposlitev IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI: PROGRAMI: IZOBRAŽEVALNI GASTRONOM HOTELIR (usmeritev v kuharstvo ali strežbo) GASTRONOM HOTELIR (usmeritev v kuharstvo ali strežbo) GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK (usmeritev v gostinstvo ali turizem) GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK (usmeritev v gostinstvo ali turizem) Vabljeni na informativni dan v petek, 12. 2. 2016, ob 9. in 15. uri in v soboto, 13. 2. 2016, ob 9. uri. 5. Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN MOŠNJE RADOVLJICA 2158 2156 756/5 1693/5 1693/2 1596/6 1587/3 1055 1832/3 PARC. ŠT. 324 124 158 69 44 276 478 POVRŠINA m2 2156-756/5-0 2158-1693/5-0 2158-1693/2-0 2164-1596/6-0 2164-1587/3-0 2162-1055-0 2151-1832/3-0 ID OZNAKA KATASTRSKA OBČINA BEGUNJE BEGUNJE BEGUNJE DOBRAVA PRI KROPI DOBRAVA PRI KROPI HRAŠE LANCOVO KO_ID 2151 2151 2151 2162 2162 2155 2164 2. Z zemljišč s seznama 1586/4 488/7 1051/6 1041/5 1834/3 1818/4 1810/2 PARC. ŠT. 177 247 517 169 202 303 165 POVRŠINA m2 2164-1586/4-0 2155-488/7-0 2162-1051/6-0 2162-1041/5-0 2151-1834/3-0 2151-1818/4-0 2151-1810/2-0 ID OZNAKA se izbriše lastninska pravica na ime JAVNO DOBRO in vpiše lastninska pravica na ime Občina Radovljica, matična številka: 5883466000. LANCOVO LANCOVO 2164 MOŠNJE DOBRAVA PRI KROPI 2162 2164 BEGUNJE 2151 2158 KATASTRSKA OBČINA KO_ID 1. Z zemljišč s seznama ODLOČBO o izvzemu zemljišč iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2, Ur. l. RS, št. 94/07, 76/08, 100/08, 79/09, 51/10), 122. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14), 23. člena Zakona o graditvi objektov (UPB, ZGO-1-UPB1, Ur. l. RS, št. 44/07, 126/07, 108/09), 39. člena Zakona o cestah (ZCes-1, Ur.l. RS, št. 109/2010) in sklepa Občinskega sveta Občine Radovljica z 11. redne seje, z dne 3.2.2016, Občinska uprava Občine Radovljica po uradni dolžnosti izdaja Številka: 3505-0001/2016 Datum: 4.2.2016 Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave ter na spletnih straneh Občine Radovljica. 8. člen (objava sklepa) Izdelavo OPPN in vseh potrebnih strokovnih podlag financira investitor predvidene prostorske ureditve. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem OPPN) PREDTRG RADOVLJICA 2157 2156 1646/5 258/48 808/13 1648/17 25 53 39 185 2156-258/48-0 2157-808/13-0 2158-1648/17-0 2158-1646/5-0 št. 209, 12. februarja 2016 6. Matjaž Erjavec l.r. Direktor občinske uprave Številka: 478-0002/2016 Datum: 5.2.2016 Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN S prosilcem bo sklenjena najemna pogodba v skladu z določili Pravilnika, po cenah, določenih v Ceniku najema zemljišč v lasti Občine Radovljica. Če bo za najem zemljišč več interesentov, bo zemljišče oddano v najem po postopku iz 8. člena Pravilnika. Vse zainteresirane prosilce vabimo, da oddajo svojo vlogo v roku 15 dni od objave. Občina Radovljica daje v najem naslednji zemljišči: - za trgovsko dejavnost, del zemljiške parcele št. 1365/104, k.o. Hraše, v izmeri 50 m2, v naravi lokacija postavljenega lesenega objekta, pod pogojem, da je najemnik nosilec KMG MID gospodarstva in da prodaja izključno lastne pridelke; - za kmetijsko obdelavo zemljišče s parc. št. 328/0, k.o. Kamna Gorica, v izmeri 5399 m2. NAMERO o oddaji zemljišč v lasti Občine Radovljica v najem Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, Radovljica, na podlagi 5. člena Pravilnika o oddajanju zemljišč v lasti Občine Radovljica v najem (DN UO, št. 123/10; v nadaljevanju Pravilnik) objavlja Številka: 7113-7/2016-1 Datum: 5.2.2016 Postopek vodil: Dominik Skumavec, višji svetovalec POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba županu Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. Pritožbo se lahko vloži v 15 dneh po objavi odločbe v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica - Uradne objave, pisno neposredno ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik pri Občinski upravi Občine Radovljica. Za pritožbo je potrebno plačati upravno takso v znesku 18,12 EUR po tar. št. 2 ZUT. Odločba je izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta. V postopku je bilo ugotovljeno, da se v izreku navedena zemljišča ne uporabljajo kot javne površine lokalnega pomena. Občina Radovljica zemljiško knjižno ureja zemljišča cest in drugih javnih površin. Zemljišča za urejanje javnih površin pridobivamo z odkupi ali menjavami za zemljišča v lasti občine, ki se danes ne uporabljajo več kot javno dobro. Ker so taka zemljišča v zemljiški knjigi vknjižena z zaznambo javnega dobra, je za potrebe nadaljnjega zemljiškoknjižnega urejanja nujen predhodni izbris javnega dobra. Obrazložitev: se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra - občinska cesta. MOŠNJE MOŠNJE 2158 2158 URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA Občina predloži občinskemu svetu usklajen predlog OPPN v sprejem, če je iz mnenj nosilcev urejanja prostora razvidno, da so v predlogu OPPN smernice upoštevane in če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, izdalo potrdilo, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi. UO, stran 4 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 434.530,00 1.150,00 1.150,00 0,00 1.894.216,65 16.400,00 30.500,00 84.400,00 470.431,85 640.530,00 206.000,00 0,00 Rebalans I/2016 16.473.008,51 14.257.542,50 11.761.594,00 9.321.094,00 2.175.800,00 264.700,00 0,00 2.495.948,50 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: V Odloku o proračunu Občine Radovljica za leto 2016 (DN UO, št. 195/15) (v nadaljevanju: odlok) se spremeni 3. člen tako, da se glasi: 1. člen ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Radovljica za leto 2016 – rebalans I Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe), 29. člena Zakona o javnih financah (ZJF) (Ur. l. RS, št. 79/99 in spremembe) in 17. ter 104. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 11. redni seji dne 3.2.2016 sprejel 1. 6. NAMERA o oddaji zemljišč v lasti Občine Radovljica v najem 5. ODLOČBA o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 4. SKLEP o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje površin za opravljanje verskih obredov in parkov BR 12 - Brezje Bazilika (del) 3. SKLEP o zaključku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Brezje BR 12 2. SPREMEMBA IN DOPOLNITEV Poslovnika o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica - uradno prečiščeno besedilo 1. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Radovljica za leto 2016 - rebalans I VSEBINA www.radovljica.si 18.161.081,51 -1.688.073,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 999,00 842.000,00 842.000,00 842.000,00 Rebalans I/2016 1.929.074,00 1.929.074,00 1.929.074,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto Rebalans I/2016 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 1.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1.000,00 750 Prejeta vračila danih posojil 1.000,0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 1,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 1,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 1,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 40 TEKOČI ODHODKI 3.299.445,75 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.004.621,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 150.554,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.916.270,75 403 Plačila domačih obresti 90.000,00 409 Rezerve 138.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 7.349.381,58 410 Subvencije 153.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.615.469,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 929.032,00 413 Drugi tekoči domači transferi 2.651.880,58 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 7.093.996,18 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 7.093.996,18 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 418.258,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 242.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 176.258,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.573.786,01 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 860.946,25 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 712.839,76 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 Časopis Občine Radovljica Uradne objave, številka 209, 12. februarja 2016 deželne novice UO, stran 2 Številka: 0071-1/2008-8 Datum: 5.2.2016 Številka: 3505-0009/2012 Datum: 2.2.2016 št. 209, 12. februarja 2016 Miran Rems l. r. Predsednik komisije Ciril Globočnik l.r. ŽUPAN SKLEP o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje površin za opravljanje verskih obredov in parkov BR 12 – Brezje Bazilika (del) Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07 in spremembe) ter 31. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je župan Občine Radovljica sprejel 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave ter na spletnih straneh Občine Radovljica. 3. (objava sklepa) Dne 24.4.2013 je bil na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju sprejet Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Brezje BR 12. V postopku priprave je bil izdelan osnutek, ki pa zaradi neusklajenosti ni bil poslan v smernice nosilcem urejanja prostora. Naknadno je Občina Radovljica od pobudnikov za izdelavo OPPN prejela pobudo za ustavitev postopka. Zato je bilo odločeno, da se postopek izdelave OPPN zaključi. 2. (ocena stanja in razlogi za zaključek) S tem sklepom se zaključi postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Brezje BR 12 (v nadaljevanju OPPN), ki je bil pričet na podlagi Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Brezje BR 12 (DN UO, št. 173/2013). 1. (predmet sklepa) SKLEP o zaključku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Brezje BR 12 Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07 in spremembe) ter 31. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14) je župan Občine Radovljica sprejel 3. Ta Sprememba in dopolnitev Poslovnika o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave. 2. člen na spletni strani Občine Radovljica, da do roka, določenega v kandidacijskem postopku, predlagajo svoje kandidate. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 600.000,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE 1.087.074,00 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 1.688.073,00 (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 600.000,00 9009 Splošni sklad za drugo - ali 0 ali + 2. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Spremeni se 5. člen odloka, tako da se glasi: Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (ZVP-oz) (Ur. l. RS, št. 71/93 in spremembe), prihodki proračunske rezerve občine, rezervni sklad za stanovanjske namene, donacije, prispevki soinvestitorjev, nepovratna sredstva iz javnih razpisov, sredstva unovčenih garancij. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 3. člen (uveljavitev odloka) Ciril Globočnik l. r. ŽUPAN Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica Uradne objave in začne veljati naslednji dan po objavi. Posebni del proračuna se objavi na spletni strani Občine Radovljica. Številka: 4101-0019/2015 Datum: 4.2.2016 2. Na podlagi 27. člena Poslovnika o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica (DN UO, št. 206/2015 – UPB1; v nadaljevanju Poslovnik) je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica na 15. redni seji dne 18.1.2016 sprejela Spremembo in dopolnitev Poslovnika o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Radovljica – uradno prečiščeno besedilo 1. člen Spremenita se prvi in drugi odstavek 14. člena tako, da se glasita: Komisija pridobiva predloge za kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta in druge organe, za člane svetov javnih zavodov in javnih podjetij tako, da predhodno razpiše kandidacijski postopek, s katerim pisno povabi vse politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Radovljica, da do roka, določenega v kandidacijskem postopku, predlagajo svoje kandidate. Kandidate za predstavnike v svetih javnih zavodov in javnih podjetij lahko predlagajo tudi politične stranke in liste, ki niso zastopane v Občinskem svetu Občine Radovljica, krajevne skupnosti in društva s sedežem v občini Radovljica ter skupine najmanj petih občanov, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Radovljica. Kandidacijski postopek se razpiše z javnim pozivom, ki se objavi št. 209, 12. februarja 2016 1. člen (predmet sklepa) UO, stran 3 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave OPPN sodelujejo s posredovanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora ter mnenj k predlogu, so: 1. Ministrstvo okolje in prostor, Sektor za SPVO, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Oddelek območja Zgornje Save, Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj 5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 6. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva 7, Kranj 7. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, PC Planina 3, 4000 Kranj 8. Elektro Gorenjska, d. d., Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj 9. Telekom Slovenije, d. d., Center za vzdrževanje omrežja Kranj, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj 10. Komunala Radovljica d.o.o., Ljubljanska 27, 4240 Radovljica 11. Telemach d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana 12. Petrol plin d.o.o., Dunajska 50, 1000 Ljubljana 13. Občina Radovljica, Gorenjska 19, 4240 Radovljica (Oddelek za infrastrukturo) Če se v postopku priprave osnutka OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-ti pridobijo v postopku. Občina pošlje osnutek OPPN nosilcem urejanja prostora ter jih pozove, da ji v roku 30 dni od prejema poziva dajo smernice. Če nosilci urejanja prostora v roku 30 dni ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v roku 30 dni tudi pisno sporoči občini, ali je za OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Če je za OPPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, investitor OPPN za dopolnjen osnutek OPPN zagotovi okoljsko poročilo, ki se ga skupaj z dopolnjenim osnutkom OPPN pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Pripravi se predlog OPPN, ki se ga posreduje nosilcem urejanja prostora, da v roku v 30 dni predložijo mnenja k predlogu. Če jih ne predložijo, se nadaljuje s pripravo OPPN. Če je za OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojna ministrstva v mnenju opredelijo tudi o sprejemljivosti vplivov OPPN na okolje s stališča svoje pristojnosti in ga pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja. Na podlagi mnenj ministrstev, ministrstvo pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. 6. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) - začetek – sklep o pripravi in objava v Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave ter na spletnih straneh občine - pregled strokovnih podlag, 15 dni - priprava osnutka OPPN, 30 dni - smernice nosilcev urejanja prostora, 30 dni - analiza smernic, 15 dni - priprava dopolnjenega osnutka OPPN, 30 dni (priprava eventuelnih variantnih rešitev) - javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, sodelovanje javnosti, javna obravnava, 30 dni - preučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek OPPN, priprava stališč, priprava predloga OPPN, 30 dni - mnenja nosilcev urejanja prostora, 30 dni - priprava usklajenega predloga, 15 dni - sprejem usklajenega predloga OPPN na občinskem svetu - objava odloka OPPN in izdelava končnega elaborata, 10 dni, v primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se v postopek priprave OPPN ustrezno vključi tudi celovita presoja vplivov na okolje. URADNE OBJAVE OBČINE RADOVLJICA S tem sklepom se podrobneje določi: - oceno stanja in razloge za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN), - območje OPPN, - način pridobitve strokovnih rešitev, - roke za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz, - državne in lokalne nosilce urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN, objavo sklepa. - 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo) Predmet sklepa je izdelava novega OPPN za območje osrednjega dela Brezij ob baziliki. V Prostorskem redu občine Radovljica (v nadaljevanju PRO; DN UO, št. 159/2012 in spremembe) to območje predstavlja del prostorske enote z oznako BR 12 Brezje Bazilika, ki je po namenski rabi opredeljena kot ZP – parki in DC – površine za opravljanje verskih obredov. Območje DC je že bilo arhitekturno urejeno, predvsem v zahodnem in osrednjem delu, ni pa še določenih pogojev za območje ZP, prav tako ni ustrezno reguliran promet. V 76. členu odloka o PRO je navedeno: - območje z namensko rabo DC se namenja opravljanju verskih obredov, bivanju, gostinstvu, trgovini (razen vzdrževanju in popravilu motornih vozil), izobraževanju in poslovnim dejavnostim, - območje z namensko rabo ZP se namenja parkovnim ureditvam, z možnostjo ureditve vseslovenskega pokopališča in sanitarij, - oblikovanje naj izhaja iz lokalne tradicije, - za območje je treba v postopku izdelave OPPN izdelati analizo vedut na cerkev ter določiti višine morebitnih novih objektov na način, da se z novimi ureditvami ne bo posegalo v cerkev kot prostorsko dominanto; na območju obstoječega parkirišča ni dovoljena gradnja stavb nad nivojem terena, - markantnejša drevesa naj se ohranja in vključi v zunanje ureditve, če to ni mogoče, se jih nadomesti z novimi avtohtonimi drevesi, - območje naj se s peš in kolesarskimi potmi poveže s sosednjimi območji. Investitor Slovensko Marijino narodno svetišče želi urediti tudi zemljišča v neposredni okolici cerkve in samostana, to je rekonstruirati muzej jaslic, delno spremeniti namembnost poslovnemu objektu na parc. št. 7/4, k.o. Brezje ter urediti javni prostor pred cerkvijo. Urediti je potrebno obstoječe stanje, prometno ureditev ter površine, ki funkcionirajo kot javne površine Marijinega narodnega svetišča Brezje. OPPN mora biti izdelan v skladu z veljavno zakonodajo (predvsem Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt, Ur. l. RS, št. 33/07 in spremembe) in vsemi podzakonskimi predpisi. 3. člen (območje OPPN) Območje predstavlja osrednji del naselja Brezje z baziliko, samostanom in parkom. V PRO to zemljišče predstavlja del prostorske enote BR 12 - Brezje Bazilika, ki je opredeljen kot DC – površine za opravljanje verskih obredov in ZP - parki. Velikost je približno 2,70 ha. Zemljišče leži v k. o. Brezje. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovna rešitev, kot podlaga za izdelavo OPPN, se pridobi s preveritvijo vseh do sedaj izdelanih strokovnih podlag. Strokovna rešitev mora biti presojana s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njene sprejemljivosti v lokalnem okolju. O izboru strokovne rešitve odloči pripravljavec. Akt mora biti izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi predpisi. Prostorskega načrtovalca izbere investitor Slovensko Marijino narodno svetišče. 5. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) OPPN se izdela po naslednjem okvirnem terminskem planu: Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 9 Šport Sankaška koča ima nov rekord Osem zmag Roberta Žbogarja V enem samem letu, v dobrih dvesto dneh (v ponedeljek in torek je Sankaška koča zaprta) je Franček Dvoršak iz Begunj 1015-krat obiskal Sankaško kočo nad Begunjami (867 m). Matjaž Klemenc Koliko pohodov ste opravili največ v enem dnevu? "Enkrat na leto, v maju, je 12 ur Sankaške koče. Seveda sem se dogodka tudi letos udeležil. Tekmovanje se začne ob peti uri zjutraj. Sam sem začel ob osmih in hodil do konca, do petih popoldne, in v tem času opravil deset pohodov. Sicer je bil moj rekord osem pohodov." Od kdaj je pri vas aktualna Sankaška koča? "Od leta 2000, ko je začel veljati zakon, ki voznikom prepoveduje celodnevno vožnjo. Tako se je našel čas za še kaj drugega, tudi za hojo na Sankaško kočo." Zakaj prav Sankaška koča? "Živim v Begunjah in do Sankaške koče grem lahko od doma peš. Ni daleč, treba se je gibati, v celoti gledano je kar dobra rekreacija. Obisk Sankaške koče me je hitro zasvojil in to traja še danes." Lani vam je uspel velik podvig. V enem letu ste bili na Sankaški koči več kot tisočkrat. Za to neverjetno številko je poleg dobre kondicije potrebnega veliko odrekanja in vztrajnosti. "Po rekordu iz leta 2014, 606 pohodov Ernija Šolarja, sem bolj v šali dejal, da bom na koncu novembra 2015 imel 607 pohodov. Hitro je prišla pobuda prijateljev, da bi jih naredil 700. Prvi mesec sem jih naredil dobrih 50, na polovici, konec maja, sem jih imel že 425. Potem se je samo stopnjevalo, želje so bile vedno višje. Moj tihi cilj je bil tisoč pohodov. Zadnje tri mesece je Franček Dvoršak je lani zabeležil 1015 pohodov na Sankaško kočo. bila številka vedno višja od sto. Tisoči pohod sem vpisal 26. novembra. Dodal sem jih še 15 in v šali dejal, da sem sto let 'mlajši' od aktualne letnice 2015." Koliko znaša vaš prejšnji letni rekord? "Tri leta nazaj sem bil tretji s 350 pohodi. Zmagovalec Primož Šmid jih je imel 378. Drugi je bil Miloš Zupan. Že takrat so me mnogi bodrili, da bi se potegoval za prvo mesto. Vseeno nisem 'zagrabil', saj sta fanta imela še službene obveznosti, sam pa sem že bil v pokoju." V ponedeljek in torek je Sankaška koča zaprta. V nasprotnem primeru bi bila številka še višja? "Mislim, da ne. Če bi bila koča odprta vse dni v tednu, bi delal manj pohodov dnevno." Velja omeniti nagrado, ki ste jo prejeli za celoletni trud. "Flycom, glavni sponzor pohodov, je obljubljal, ko je videl, kam gre moja številka, da bo tokratna nagrada boljša od televizije. Televizijo je do sedaj prejela prva trojica. Vsi, ki me poznajo, vedo, da se rad vozim z motorjem. Motor sem imel, a sem ga moral pred dvema letoma prodati. Ta želja je šla naprej in na proglasitvi sem doživel lepo presenečenje. Ob omenitvi mojega imena je za Sankaško kočo 'zaropotal' motor. Nagrada, ki sem je bil res, res vesel." Hodite sami? "Hodim večinoma sam. Največkrat se med hojo zamotim s številkami pohodov. V dneh, ko ni pohodov, mi kar nekaj manjka. Včasih, ko sem šel 'le' dvakrat, trikrat na dan, sem imel občutek, da nisem ničesar naredil. Če je dež, hodim z dežnikom. Takrat ni nobene 'gužve' in nenehnega spraševanja (smeh)." Je bilo kaj krize? "Kakšen dan že, a sem naslednji dan primanjkljaj nadoknadil." Do višine 864 m, na kateri stoji Sankaška koča, vodi kar nekaj poti. Katera vam je najljubša? "Aktualne so tri: mimo gasilskega doma, iz Krpina ter predvsem poleti od zajetja Mravljinci, kjer se lahko odžejaš in osvežiš. Tista pot je deloma tudi v senci, kar v vročini zelo olajša hojo." Kakšna številka je v načrtu za 30. november, ko se konča letošnji ciklus hoje na Sankaško kočo? "Letošnja želja je 485, kar bi pomenilo v dveh letih 1500 pohodov. To je 40 pohodov mesečno, kar po mojem ni slabo." Domen spet najboljši Planinska zveza Slovenije je konec januarja podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za minulo leto. Med prejemniki priznanj tudi trije člani PD Radovljica. Jasna Paladin Ljubljana – Med alpinisti je priznanje za najperspektivnejšega prejel Matevž Mrak, za katerim je imenitno leto 2015, ko je dobro plezal tako pozimi kot poleti. Stroka mu priznava predvsem izjemne zimske vzpone v uvodu lanske sezone (druga zimska ponovitev Sveče v Travniku) in zaključek leta z ekspresnim vzponom čez Helbo in Čopov steber na vrh Triglava, nanizal pa je še več kot deset vzponov, ki so ga med kopico dobrih alpinistov zapisali za najperspektivnejšega. Pričakovano je v kategoriji športnih plezalcev priznanje za najuspešnejšega prejel Domen Škofic (to priznanje je prejel že pred tremi leti), ki si bo lansko sezono zapomnil kot najuspešnejšo dos- lej. Na tekmah svetovnega pokala v težavnosti je trikrat Priznanje za najboljšega športnega plezalca minulega leta je prejel Domen Škofic (v sredini). / Foto: Irena Mušič Habjan stal na odru za zmagovalce, piko na i pa je postavil s svojo prvo zmago na tekmi v belgijskem Puursu. Malo mu je manjkalo za osvojitev medalje v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti, jo je pa dobil v skupnem seštevku kombinacije. V domačem prvenstvu je še četrtič zapored postal državni prvak in ob koncu sezone nanizal vrsto odličnih vzponov v naravnih plezališčih. Tretje priznanje za PD Radovljica pa je med perspektivnimi športnimi plezalci za rezultate na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu prejela mlada Vita Lukan, ki je nase opozorila z bronasto kolajno na svetovnem mladinskem prvenstvu v balvanih v kategoriji starejših deklic. Višek sezone v zimskem obdobju na domači sceni je državno prvenstvo v 25-metrskem bazenu. Radovljičani so bili spet uspešni. V središču pozornosti je bil Robert Žbogar z osmimi posamičnimi zlatimi medaljami. Robert Žbogar, prvo ime nedavnega državnega prvenstva v 25-metrskem bazenu Matjaž Klemenc Po vrnitvi z evropskega prvenstva v Izraelu v 25-metrskem bazenu je bila prva tekma za plavalce mednarodni miting v Mariboru, v 50-metrskem bazenu. Od prejšnjega četrtka do nedelje so bile oči ljubiteljev plavanja spet uprte v Maribor. Tokrat se je 452 plavalcev iz 26 klubov merilo za državne naslove v 25-metrskem bazenu. Prvo ime prvenstva je bil zagotovo član Gorenjske banke Radovljica Robert Žbogar, ki je tekmovanje zapustil z osmimi posamičnimi naslovi. Najhitrejši je bil na 100 m mešano, 200 m hrbtno, 200 m mešano, 200 m delfin, 50 m delfin, 400 m mešano, 50 m prosto in 100 m delfin. Iz radovljiškega kluba so se še trije plavalci povzpeli na stopničke v absolutni konkurenci. Treh naslovov državne prvakinje se je veselila Anja Klinar (400 m prosto, 200 m del- fin, 200 m mešano). Ob tem je bila druga na 200 m prosto in 100 m delfin ter tretja na 200 m prsno. Žan Pogačar je zmagal na 50 m hrbtno in 100 m hrbtno. Tretji je bil na 800 m prosto. Tjaša Pintar je enkrat stopila na najvišjo stopničko (100 m mešano). Štirikrat je bila druga (100 m prosto, 400 m mešano, 50 m prosto, 200 m prsno). Uspešne so bile tudi radovljiške štafete. V ženski konkurenci tri medalje. Srebro sta osvojili štafeti na 4 x 200 m prosto (Anja Klinar, Tjaša Pintar, Ajda Teran, Katrin Kristan) in 4 x 100 m prosto (Anja Klinar, Tjaša Pintar, Ajda Teran, Katrin Kristan). Bronasta je bila štafeta na 4 x 100 m mešano (Gaja Kristan, Tjaša Pintar, Anja Klinar, Ajda Teran). V moški konkurenci ena medalja za Radovljico. V disciplini 4 x 200 m bronasta medalja za četverico Robert Žbogar, Žan Pogačar, Jan Toman, Urban Homan. Atletika Odlični na državnih prvenstvih V januarju so bila na sporedu dvoranska državna prvenstva za vse kategorije. Pobliže si poglejmo uvrstitve radovljiških atletov v prvo deseterico po posameznih kategorijah. Kategorija U-12 se je merila v Slovenski Bistrici. Ana Vajs je bila tretja v skoku v daljino in deseta v teku na 60 metrov. Ajda Štefelin je bila v skoku v višino peta. Nik Kozel Tomše je bil drugi v skoku v daljino in deseti v teku na 60 metrov. Andraž Bizjak je bil četrti v skoku v višino in deseti v skoku v daljino. Kategorija U-14 je nastopila v Ljubljani. Rok Makuc je bil prvi v skoku v daljino in drugi v teku na 60 metrov. V skoku v višino je tretje mesto osvojil Miha Klofutar. V skoku v daljino je bil sedmi. Ana Vogelnik je bila druga v skoku v višino, Eva Pačnik je bila deveta. V skoku v daljino je Pia Zalokar osvojila osmo mesto. Kategorija U-16 se je za državne naslove borila v Ljubljani. V troskoku je bila Lea Holc druga, Nina Šimnic pa tretja. Nina Šimnic je bila še deseta v skoku v daljino. Rok Makuc je bil v skoku v daljino četrti, Aiden Franko pa v teku na 60 metrov šesti. Ljubljana je gostila še mlajše mladince, mladince in člane. Matic Silič je bil drugi v skoku v višino in tretji v troskoku. V troskoku dve medalji. Neja Omanovič je bila prva, Lara Peterlin pa tretja. V teku na 60 metrov četrto mesto za Trino Praprotnik Malej in osmo mesto za Laro Krnc. Trina Praprotnik Malej je bila še enkrat četrta, in sicer v skoku v daljino. Med člani je bil Mitja Nučič peti v teku na 60 metrov. Avstrijski Linz je gostil prvenstvo Slovenije v krožnih tekih. Pri mladinkah na 400 metrov je bila Nika Ponikvar tretja, v članski kategoriji pa je bila Tanja Golja, prav tako na 400 metrov, deveta. Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 10 Kultura Prireditev ob kulturnem prazniku Kulturno-turistično društvo Kamna Gorica je v sodelovanju s Kulturnim društvom Dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica in Kulturnim društvom Do-re-mi Bled organiziralo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V nedeljo, 7. februarja, so v Domu krajanov v Kamni Gorici odprli razstavo Prešeren, pesnikova podoba, poezija in njegovi kraji. Uvodne besede, namenjene prazniku, je povedala predsednica KTD Tea Beton. Jože Resman, predsednik KD dr. France Prešeren, pa je opisal pomen Prešerna in slikarskih srečanj, ki jih društvo že tradicionalno prireja. Lep kulturni program so sooblikovali učenci KD Do-re-mi Bled: Matevž Kavčič na klavirju, Tinkara Piber s kljunasto flavto, Neža Adam z violino, Nika Urh s saksofonom in recitatorke Prešernovih pesmi – Neža Kavčič, Nina Smolej, Ema Razinger in Zala Tamše. Mladinski pevski zbor Do-re-mi je pod vodstvom Primoža Kerštanja zapel šest pesmi, od tega je predstavil štiri iz programa, s katerim se bodo od 20. do 24. marca udeležili mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Rivi del Garda v Italiji. Slike različnih slikarjev, udeležencev preteklih desetih slikarskih srečanj Vrba v organizaciji KD Dr. France Prešeren Žirovnica, pa bodo v Domu krajanov na ogled do konca marca. Večer ob kulturnem prazniku Kulturno društvo Podnart drevi ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu pripravlja večer ob Prešernovem dnevu z naslovom Poglejmo v Kropo. Na prireditvi, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku, bodo nastopili: Moški zbor Podnart, učenci ovsiške osnovne šole, Dramska skupina Čofta iz Krope in Mešani zbor Koledva Kropa. Zaključen natečaj Dogodki v občini Radovljica www.gorenjskiglas.si Fotografsko društvo Radovljica je v sodelovanju z Občino Radovljica izvedlo že sedmi natečaj za pregledno razstavo fotografij o dogodkih v občini. Letos se je na natečaj prijavilo 13 avtorjev z 288 fotografijami. Komisija v sestavi Jakob Gnilšak (Fotografsko društvo Radovljica), Gorazd Kavčič (fotoreporter Gorenjskega glasa) in Manca Šetina Miklič (Občina Radovljica) bo podelila nagrade in izbrala fotografije za razstavo, ki bo odprta v četrtek, 3. marca 2016, ob 18. uri v Galeriji Avla Občine Radovljica. V tej knjigi boste našli odlične recepte za drobno pecivo, rezine, rezinice, minjone, rulade, mafine, sadne pite iz krhkega biskvitnega testa, pecivo iz listnatega testa, sladice v kozarcu ter sladice sveta. Redna cena knjige je 12,50 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.:04/201-42-41 ali na: narocnine@g-glas.si. 10 EUR + po št n i n a Miroslav Pengal, slikar in kurator V petdesetih letih kariere je imel okoli petdeset samostojnih in več kot dvesto skupinskih razstav; o vseh ima natančno pisno in slikovno dokumentacijo. V zadoščenje mu je, da je mnogim mladim ustvarjalcem pomagal k prepoznavnosti. Ivanka Korošec Miroslav Pengal se je rodil leta 1947 v Ljubljani, odraščal pa je na Jesenicah. Oče je bil v službi pri železnici, mama je bila nadarjena za jezike in risanje. Tudi znani akademski slikar Darko Slavec je sorodnik po materini strani, tako da je nekaj umetniških genov vsekakor vplivalo na Miroslavovo življenjsko pot. V 7. in 8. razredu osnovne šole je njegov nedvomni talent opazil prof. Jaka Torkar, ki mu je posredoval dobre temelje likovne izobrazbe. Že po osemletki so ga sprejeli kot pripravnika v društvu likovnikov Dolik na Jesenicah, kjer mu je starejša generacija slikarjev dajala prve umetniške usmeritve in potrebno spodbudo. Kmalu je prišel v stik z dr. Cenetom Avguštinom, ki je pohvalne kritike o njegovem likovnem izražanju napisal že leta 1966. Ustvarjal s pospešenim tempom Zaključil je trgovsko šolo in se zaposlil v podjetju Zarja, nato je dokončal komercialno in srednjo metalurško šolo, v Mariboru pa še študij ekonomije. Najbolj plodno obdobje je bilo v letih 1970– 1975; vmes je bil tudi pri vojakih, kjer pa je prav tako lahko ustvarjal, celo s pospešenim tempom, saj so na razstave v vojašnice hodili celo visoki tuji državniki. Nekaj časa je bil v službi v Ljubljani, nato pa na davčni upravi v Radovljici. Na občinski upravi je dočakal leta 2007 tudi odhod v pokoj. Kot načelnik davčne uprave je dobil idejo, da bi zgornjo občinsko avlo uporabljali kot razstavni prostor. Zadovoljen je, da je ideja padla na plodna tla in da je zdaj prostor postal znana galerija. Poleg odgovorne službe je ves čas ustvarjal, bil član in nekaj časa tudi predsednik Dolika ter tesno sodeloval z dr. Cenetom Avguštinom in tudi dr. Mencingerjem. Dom in družino si je ustvaril v Lescah, kamor sta z ženo prišla leta 1982. Njuna hčerka (roj. 1988) je večkrat nastopala s svojimi pevskimi točkami v kulturnih programih na otvoritvah razstav. Zdaj ima že svojo družino v Mariboru in vesela sta, kadar ju z malo vnukinjo obiščejo. »Bil sem vesel, ko je ob priliki svetovnega prvenstva v Miroslav Pengal veslanju leta 1990 dr. Cene Avguštin sprejel moj predlog, da bi ustanovili likovno skupino 6 + 4, ki je združila 6 akademskih in 4 ljubiteljske slikarje. Do tedaj je bilo namreč zelo malo sodelovanja med akademskimi in ljubiteljskimi slikarji. Marca 1990 je bila tudi prva zelo reprezentativna razstava v Galeriji Avsenik.« Likovno društvo Linhart Od leta 1996 je član Društva slovensko-poljskega prijateljstva. 2009 je ustanovil Likovno društvo Linhart, v katerem je od 25 do 30 članov. Zelo dobro je sodeloval tudi s patrom Cirilom Božičem na Brezjah. Pri vseh razstavah vključuje tudi kulturni program z glasbenimi gosti. Leta 2011 mu je Občina Radovljica podelila plaketo A. T. Linharta za dosežke na področju razvoja kulturne dejavnosti v občini. Petdeset samostojnih razstav V 50 letih svoje kariere je imel Pengal okoli 50 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav. O vseh ima natančno pisno in slikovno dokumentacijo. Na stotine njegovih slik visi po galerijah, razstavnih salonih, različnih ustanovah in privatnih domovih doma in v tujini. »Nikoli nisem čutil obžalovanja, da si nisem pridobil akademske slikarske izobrazbe. Likovno ustvarjanje je bilo moj hobi, ki je tekel »Zadovoljen sem, ker pri mladih čutim navdušenje. V uspeh si tudi štejem, da so likovne razstave dobro obiskane in da si jih ogledajo tudi profesorji mladih razstavljavcev.« vzporedno z mojim siceršnjim življenjem. Službo sem vedno vestno opravljal, moj žametni pristop k slikarstvu je bil nemoteč za druge, saj sem ustvarjal z veseljem in z lahkoto, sploh pa mi je ležala organizacija prireditev. Zelo zgodaj, ko še niti sebe nisem popolnoma usmeril, sem začel pri Doliku vključevati mlade in tako mi še zdaj veliko pomeni, da delujem kot kurator, ki mlade slikarje iz vse UE Radovljica vključujem zraven. Mladi imajo premalo možnosti in priložnosti za razstave svojih del, pa tudi ustreznih izkušenj s tem še nimajo. « Sodelovanje z drugimi »Z veliko vnemo ustvarjam v društvu Linhart, ki ima sedež na Gorenjski 25. Nekaj mojih edinstvenih prijemov (npr. razstave v naravi) posnemajo zdaj tudi drugi. Zelo pomembno pa je sodelovanje tako z likovnimi kot drugimi društvi. Pritegnili smo tudi fotografe, njihove fotografije razstavljamo na stojalih, na platnih in ne pod steklom. Zelo uspešno in vse pozornosti vredno je tudi sodelovanje s CUSD Matevža Langusa Radovljica.« Pomoč mladim S kuratorstvom se je začel že pred mnogimi leti, ko ta izraz sploh še ni bil znan, funkcionira pa še danes! »Pomoč mladim je seveda tudi finančno breme, toda če delaš z zagnanostjo in če ti lepo uspeva, res nikoli ne © gruntam© o financah. Mladi me vedno povabijo in razstavljam z njimi, čeprav običajno kurator sam ne razstavlja, saj ima dovolj dela z organizacijo.« Glasba in likovna umetnost V dogodke ob razstavah Pengal vedno vključi različne glasbene umetnike. »S športom se kot nekdaj zaradi zdravja ne morem več ukvarjati, a ta dejavnost me drži pokonci. Počasi se skušam umikati in prepustiti dejavnost še komu drugemu, a v moji naravi je, da vedno iščem še kaj novega.« V zadoščenje mu je, da je mnogim mladim ustvarjalcem pripomogel k prepoznavnosti. Najpomembnejše pa mu je, da takim dogodkom daje novo širino. »Zadovoljen sem, ker pri mladih čutim navdušenje. V uspeh si tudi štejem, da so likovne razstave dobro obiskane in da si jih ogledajo tudi profesorji mladih razstavljavcev.« Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 11 Kultura Moji preslavni bratje Koncert ob dnevu Makabejci državnosti V torkovem večeru, 26. januarja, sta Alenka Bole Vrabec in prevajalec Rudi Meden predstavila fascinanten zgodovinski roman Moji preslavni bratje Makabejci. Odlomke iz romana je bral igralec in radijski napovedovalec Franci Černe. Ivanka Korošec Roman je napisal eden najplodnejših, najbolj branih in največkrat prevajanih ameriških piscev 20. stoletja, Howard Fast (1914–2003). Fast je z velikim pripovedovalskim darom opisal epsko temo, veličastno poglavje judovske zgodovine, makabejsko vstajo (ok. 167–160 pr. n. š.) in večdesetletne zmagovite vojne za versko in narodno samostojnost proti selevkidsko-sirskemu imperiju (teh dogodkov se Judje spominjajo s hanuko, praznikom luči). Fastova knjiga je izšla leta 1948, v času, ko je na palestinskih ozemljih po holokavstu, ki so ga med drugo svetovno vojno doživeli evropski Judi, nastajala izraelska država. Zato bralec čuti močno etično in politično sporočilo, ki je bilo aktualno ob izidu knjige ali 167 pred našim štetjem ali pa dandanes. Prav tako kot je original napisan v gladko tekočem jeziku, ki včasih spominja na starozavezne preroke, je tudi Medenov prevod odličen. Rudi Meden (roj. 1957) je Ljubljančan, vendar že dolgo živi na Gorenjskem. »Po izobrazbi sem profesor angleškega jezika in primerjalne književnosti, po duši pa sem prevajalec,« se je predstavil. »Nekaj časa sem poučeval, bil tudi samostojni prevajalec. Prek društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev sem prevajal strokovna besedila, največ iz slovenščine v angleščino. Besedila so bila različna – iz muzikologije, biologije, družboslovni teksti. Vedno pa me je mikalo leposlovje. Prevedel sem nekaj lahkotnejših romanov in detektivk, nekaj časa sem delal tudi v Cankarjevi založbi kot redaktor jezikovnih edicij.« Leta 1990 se je zaposlil v radovljiški knjižnici. Tako je prevajal samo še občasno, vendar je prav v prevajanju začutil svoje poslanstvo. Prevedel je Kratko kraljevanje Pipina četrtega izpod peresa Johna Steinbecka, lani pa je celjska Mohorjeva družba izdala še njegov prevod Fastovih Makabejcev. »Roman me je že dolgo pritegoval, saj me od nekdaj fascinirajo staroveške in svetopisemske zgodbe.« Ob službi, družini in še drugih dejavnostih prevaja že nov roman. Za dober prevod ni dovolj le poznavanje besedišča, temveč mora imeti prevajalec izjemen čut za jezik, da pomen besedila ustrezno prenese. To je Medenu zelo dobro uspelo, saj prevedeno besedilo samostojno zaživi ter deluje kot unikatno besedilo. Meden ima ne samo ogromno jezikovnega in prevajalskega znanja, pač pa tisto nekaj več, kar daje prevodu zaželeni učinek avtentičnosti. Rudi Meden v pogovoru z Alenko Bole Vrabec Marjana Ahačič V Baročni dvorani Radovljiške graščine je prejšnji petek v počastitev slovenskega kulturnega praznika Glasbena šola Radovljica v sodelovanju radovljiško enoto Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Občino Radovljica pripravila vrhunski praznični koncert. Z imenitnim muziciranjem je občinstvo navdušil Kvintet namesto Rudolfine Avšič, ki trenutno živi v Ameriki, igra violinistka Špela Pirnat. Kvintet se je na koncertu predstavil z deli Ipavca, Habeta in Mancinija, izjemen kulturni dogodek pa je z odličnimi interpretacijami Prešernove poezije obogatil dramski igralec Jernej Gašperin, Radovljičan, diplomant ljubljanske AGRFT, član ljubljanskega Mestnega gledališča. Avšič, družinski kvintet, ki ga sestavljata sestri Rudolfina in Ana ter bratje Matej, Janez in Peter; slednji je tudi učitelj violončela na radovljiški glasbeni šoli. Skupaj igrajo že od otroških let, profesionalno pa kvintet, ki je nastopil na mnogih pomembnih prireditvah in se udeležil prestižnih tekmovanj v tujini, deluje od leta 2008. Kot violinistka v kvintetu v zadnjem času Prijazen obisk na podružnični šoli Podružnično šolo Ljubno je decembra tako kot vsako leto s pomočjo sredstev, pridobljenih od krajevne organizacije Rdečega križa, obiskal dobri mož z darili. S seboj je pripeljal tudi čarovnika Andreja. Učenci so se obeh obiskov zelo razveselili in z njima z veseljem sodelovali, prepevali in celo čarali. Proslava ob kulturnem prazniku Krajevna skupnost Lesce je v petek, 5. februarja, organizirala v Čebelarskem centru proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Pozdravne besede je izrekla članica sveta KS Lesce Tatjana Justin. Prešernove pesmi in tudi pesmi drugih slovenskih pesnikov so recitirali člani Linhartovega odra – Rija Jamnik, Urša Langus, Tatjana Rituper in David Ahačič. Cvetove slovenske poezije je še popestril virtuoz na harmoniki Gašper Primožič. Večer je bil zelo prijeten, žal pa je ostala dvorana več kot napol prazna. Proslave se je udeležilo le pol odstotka prebivalcev KS Lesce. Škoda! % 5 2 - POPUST * www.postelja.com MODRA ŠTEVILKA www.postelja.com Tatjana Justin izroča šopek članom Linhartovega odra. POSTELJA D.O.O., ZAPUŽE 10B, BEGUNJE NA GORENJSKEM MODRA ŠTEVILKA VSE ZA BOLJŠI SPANEC: ležišča po meri, otroška ležišča, posteljnina, vzglavniki, posteljni okvirji, letvena dna .... a v IC č žiš GAN e a l OR i s v in lek a v * n CRA pre LY Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 12 Mladi Plakat miru Do konca meseca je v galeriji Avla Občine Radovljica na ogled tradicionalna razstava plakata miru. Dobrodelna prireditev Na petkov večer pred kulturnim praznikom so otroci vseh enot Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica skupaj z vzgojiteljicami in vodstvom pripravili prireditev Dan vrtca. V športni dvorani Srednje gostinske in turistične šole Radovljica so z dobrodelnim namenom peli in plesali otroške in ljudske pesmi, nekateri pa so se predstavili tudi z deklamacijami. Urša Gluščič Janik Tomažin z mentorico Darjo Katrašnik in priljubljeno ilustratorko Jelko Reichman / Foto: Primož Pičulin Nagrajeni učenci z mentoricami, Jelka Reichman in Alenka Bole Vrabec, ki pri Lions klubu Bled skrbi za projekt Plakat miru / Foto: Primož Pičulin Marjana Ahačič Tudi zato, ker je v svoj plakat vključil živali, ki jih ima tako zelo rad, je bil plakat, ki ga je izdelal šestošolec Janik Tomažin, izbran za najboljšega med več kot sto likovnimi deli, ki so na razpis prispela iz petih osnovnih šol. Najboljših 30 je na ogled na razstavi, ki so jo tradicionalno postavili v prostorih Občine Radovljica; v začetku januarja jo je z navdušenjem odprla priljubljena ilustratorka, »mama« mačka Murija Jelka Reichman. Mladim umetnikom je zaželela, da bi tudi sami našli milino in ljubezen, ki jo vdahne svojim ilustracijam in to pokazali tudi v lastnih likovnih delih. »Sicer pa je vsako apeliranje in vplivanje na otroke v tem smislu nepomembno,« je še dodala. »Z vsem, kar potrebujejo, se že rodijo. Vesela sem, da so risali na temo miru. Naj gredo njihove želje, kot se temu reče, z njihovih slik v božja ušesa ...« Za najboljše delo je bila razglašena slika, ki jo je pod vodstvom mentorice Darje Katrašnik narisal šestošolec Janik Tomažin iz OŠ Frana Saleškega Finžgarja Lesce. Priznanja so dobili tudi Aleksander Jotič iz OŠ Antona Janše Radovljica (mentorica Tadeja Peternel), Zoja Klinar iz OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled (mentorica Sergeja Ažman Lapajne), Rebeka Biček iz OŠ A. T. Linharta Radovljica (mento- rica Vika Marinkovič Svetelj) in Tinkara Bogožalec iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica (mentorica Mateja Fon Špitalar). Kot je na slovesnosti ob odprtju povedala mentorica Janika Tomažina, avtorja nagrajenega likovnega dela, je v vsak takšen izdelek vloženega veliko truda in talenta. "Začeli smo pri pouku, a ena šolska ura ni na teden ni dovolj, zato so otroci hodili tudi na predure, ostajali po pouku ..." Tudi Janik je za to, da je temeljito opravil svoje delo, v šoli prebil več časa kot sicer. »Likovni pouk imam rad že od prvega razreda, živali pa sem risal že, ko sem bil majhen, dedek me je učil. Rad imam živali in tudi rišem rad,« je povedal Janik, ki je takoj, ko se je odločil, da sodeluje na natečaju, vedel, da bo v plakat vključil živali. Kar več kot deset ur ga je risal, pravi. Po navadi zgodaj zjutraj, ko je še pred začetkom rednega pouka prihajal na predure. Da bo zmagal, pa ni pričakoval. Janik ima v šoli poleg likovne vzgoje posebno rad tudi šport, slovenščino in hokej, v prostem času pa hokej tudi trenira. Z odzivom na natečaj so bili zadovoljni tudi v Lions klubu Bled. Zvone Papler, predsednik kluba ponosno pove, da kolegi širom Slovenije Radovljiški klub poznajo prav po projektu Plakat miru. Razstava v galeriji Avla bo na ogled do konca februarja. Tokratno dobrodelno prireditev Dan vrtca so združeno pripravile vse enote Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica. Kar so se med letom naučili in pridno vadili, so predstavili otroci od tretjega leta dalje iz različnih skupin vrtcev Lesce, Begunje, Posavec, Brezje, Kamna Gorica, Kropa in Radovljica, zapele pa so tudi vzgojiteljice združene v Pevski zbor Mavrica. »Namen tokratne prireditve je nastop otrok, ki se bodo predstavili s svojimi točkami, hkrati pa bomo zbirali tudi prostovoljne prispevke za sklad Vrtca Radovljica, kjer se bodo potem predstavniki sveta staršev odločili, kako se bo zbrani denar porabil. Nekaj idej se je že porodilo, med drugim tudi, da bi del zbranega denarja namenili za glasbeno popestritev na zaključku vrtcev, ki bo sedmega junija v Športnem parku Radovljica. Lani smo zaključno srečanje izvedli prvič, letos pa razmišljamo o Cici olimpijadi, ki jo bomo povezali s tem sre- Otroci iz Vrtca Lesce so prepevali o polžkih korenjakih. čanjem in se tako poslovili od otrok, ki bodo jeseni zasedli osnovnošolske klopi. Danes je nekako nekakšen pokazatelj, kaj se bo sedmega junija dogajalo. Dan vrtca smo letos izvedli prvič, je pa tokratna prireditev nastala v sodelovanju vseh enot Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica, vzgojiteljic, vodstva in vseh, ki so prostovolj- no pristopili k pripravi prireditve. Tudi starši otrok so idejo o Dnevu vrtca podprli, saj ni lepšega občutka, kot ga dobiš ob gledanju nastopa svojega otroka,« je povedala ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica Marja Čad. Vsaka skupina otrok je glasbeno točko izvedla na svoj način. Nekateri so si nadeli pokrivala in zavezali predpasnike ter se vrteli ob ljudskih plesih, spet drugi pa so se predstavili kot pevski zbor. Vsaka točka je bila prav posebna in odeta v eno barvo, saj so bili tokrat predstavniki enot Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica oblečeni v © svojo barvo© , vsi skupaj pa so se združili v mavrico. Predstavili so se županom Učenci in učitelji Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice so svoje delo predstavili županom in predstavnikom štirih občin, iz katerih prihajajo njihovi učenci. »Imamo dobre pogoje za delo,« je zadovoljna ravnateljica Jelena Horvat. Marjana Ahačič Radovljiškemu županu Cirilu Globočniku, županu Gorij Petru Torkarju in podžupanu Občine Bled Toniju Mežanu so otroci in učitelji predstavili, kako poteka dan na šoli, ki velja za eno najboljših tovrstnih pri nas. Tudi zato v Radovljico prihajajo učenci s področja radovljiške upravne enote pa tudi z Jesenic, iz Žirovnice, Tržiča in Škofje Loke; za vpis se zanimajo celo starši otrok iz Ljubljane. »Lani smo popolnoma obnovili učilnico za gospodinjstvo in zamenjali vse sanitarije. Lahko rečem, da smo zadovoljni s tem, kar imamo, čeprav so potrebe vedno precejšnje; tako bi radi počasi začeli menjati informacijsko tehnologijo, ki jo potrebujemo pri delu z učenci in za učence in je že precej zastarela, prenove je potrebna tudi telovadnica,« je povedala ravnateljica Jelena Horvat. Med lokalnimi skupnostmi največji delež financiranja Župani in predstavniki lokalnih skupnosti, iz katerih prihajajo učenci, so si ogledali delo in življenje na Osnovni šoli Antona Janše v Radovljici. pade na Občino Radovljica, v kateri šola stoji in od koder prihaja tudi največje število učencev, a Horvatova pravi, da dobro sodelujejo tudi z drugimi občinami, nekaj sredstev pa jim uspe pridobiti še s pomočjo donacij. »Dobro sodelujemo z vsemi šolami v občini, redno se srečujemo z vsemi ravnatelji,« je zadovoljen radovljiški župan Ciril Globočnik. »Seveda je naša prioriteta sama stavba in na tem področju želimo zagotoviti čim boljše pogoje; zadovoljen sem, da nam je to tudi uspe- lo. Seveda se z ravnatelji dogovorimo za vrstni red, a pri tem ni nobenih težav. Želim si, da bi bilo sodelovanje med nami, ki zagotavlja raven, ki jo lahko označimo kot nadstandardno, ostalo na enakem nivoju tudi v prihodnje.« Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 13 Mladi Zbrali so milo za vrstnike v Indiji KRATKE NOVICE Ptički se snubijo … Učenci radovljiške Osnovne šole A. T. Linharta že nekaj let pomagajo svojim vrstnikom v indijski osnovni šoli Piali Ashar Alo (Luč upanja), katere soustanoviteljica je Slovenka Mojca Gayen. V letošnjem šolskem letu so zanje zbrali kar osemsto kosov mila, ki so ga zapakirali in poslali v Indijo. Marjana Ahačič »Otroci, ki jim pomagamo, prihajajo iz revnih, nepopolnih družin, starši jih zaradi različnih razlogov niso vpisali v državno šolo. Večina je deklic; v šoli si prizadevajo, da bi izobrazili tudi njihove mame in jih naučili veščin, s pomočjo katerih se bodo znale preživljati tudi same,« sta povedali učiteljici Anja Porenta in Maja Tolo, pobudnici projekta. Akciji pomoči za indijsko šolo so se v Radovljici prvič pridružili pred nekaj leti, ko je Ladies Circle (Damski krog) zanje zbiral šolske potrebščine. Kasneje so z aktivnostmi nadaljevali v okviru projekta Comenius. »Dobili smo evropska sredstva za spodbujanje vseživljenjskega učenja, medkulturnih kompetenc, zdravega načina življenja in spodbujanje dobrosrčnosti pri učencih. Ker smo želeli, da aktivnosti niso le stvar posameznega projekta, temveč nekaj, kar ostane, smo vzpostavili neposredni kontakt s šolo in celo podpisali sporazum o sodelovanju, ki je osnova za naše akcije pomoči,« je pojasnila Maja Tolo. Tako so v Indijo doslej že poslali pakete z barvicami in svinčniki, igračami in sladkarijami, glavniki in krtačami za lase ter zobnimi ščetkami. Tokrat pa so se odloči- Pred nami je dan svetega Valentina, praznik zaljubljencev. Pri nas že dolgo poznamo svetega Valentina, a ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Valentin je po starem kmečkem koledarju prinesel ključe od korenin in so mu zato pravili tudi prvi spomladin. Ponekod se v tem času že prične delo na vrtovih in sploh v vinogradih. Znano je, da se na valentinovo ptički snubijo, za Gregorjevo pa se ženijo. Pravijo, da kdor želi videti ptičjo snubitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo. Valentin, ki je živel v 3. stoletju, je bil zaprt zaradi krščanske vere. Zaljubil se je v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pesmi (od tod navada pošiljanja verzov in pisem za valentinovo) in ji s svojimi prošnjami vrnil vid. Valentinovo je morda res modna muha, ki je priletela iz Zahoda, a se je zdaj že čisto udomačila pri nas. Čeprav je praznik skomercializiran do obisti, je vendarle lepo, če na ta dan pokažemo ljubezen vsem, ki jih imamo radi – saj to vse premalokrat storimo. Milo, ki so ga zbrali otroci matične radovljiške in podružničnih šol A. T. Linharta, je že na poti v Indijo. / Foto: Gorazd Kavčič li, da bodo zbirali milo; šola namreč svojim učencem zagotavlja tudi osnovne higienske potrebščine. Piali Asher Alo je leta 2008 ustanovljen izobraževalni center v vasi Piali blizu mesta Kolkata. Ime pomeni Luč upanja, saj možnost izobrazbe prinaša upanje otrokom, zlasti tistim, ki sicer ne bi imeli možnosti šolanja. Šola je namenjena izključno otrokom, ki prihajajo iz revnih, nepopolnih družin in jih starši zaradi različnih razlogov niso vpisali v držav- no šolo. Deklice in dečki, ki ne hodijo v šolo, tako gospodinjijo doma, skrbijo za mlajše bratce in sestre, opravljajo priložnostna dela ali pa se preprosto potikajo naokoli, piše na spletni strani šole, kjer redno objavljajo vse podatke o dogajanju v šoli in o prejetih donacijah. Tudi v slovenščini. "Prav poseben občutek je, ko na objavljeni fotografiji na spletu vidiš na primer plišasto igračko, ki si jo pred časom podaril in poslal na drug konec sveta, v rokah nasme- janega indijskega otroka ¼ " pravi Maja Tolo. Cilj, ki sta si ga zastavila zakonca Gayen, je napolniti učence z znanjem in jim omogočiti priložnosti in doživetja, ki so osnovna pravica vsakega otroka. Kot pravita, skušajo za učence v šoli poskrbeti čim bolj celostno, zato se učijo jezikov, kot sta materni jezik in angleščina, matematike ter družbe in narave. Ker si prizadevajo spodbujati njihovo ustvarjalnost, pa se učenci učijo tudi risanja, petja in plesa. Prve spomladanske cvetice je priklical spomladin. Koncert citrarke Tanje Zajc Zupan Citrarka Tanja Zajc Zupan v soboto, 5. marca, v športni dvorani Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici pripravlja koncert, posvečen prazniku žena. Glasbenica, ki se trenutno posveča turneji koncertov, se bo turi v Radovljici prestavila s projektom Moje pesmi, moje sanje; program koncerta bo tako obarvan predvsem z ljubezensko tematiko ter znano glasbo iz nostalgičnih filmov, obljublja pa tudi druge pesmi iz slovenske in svetovne glasbene zakladnice. Spremljali jo bodo pevka Teja Saksida, pevec skupine Rok © n© band Rok Ferengja, vokalna skupina Stiški kvartet, pevec in instrumentalist Janez Repnik ter voditeljica Ana Zupan. Zabavno naravoslovje Marjana Ahačič Namen dogodka, ki ga sicer pripravijo vsakih nekaj let, je bil starše in otroke spodbuditi, da se brez strahu ukvarjajo z naravoslovjem, na zanimiv in razumljiv način predstaviti, kaj se dogaja v naravi, teorijo povezati s prakso in pokazati, da je tisto, kar se otroci učijo pri fiziki in kemiji v šoli, pravzaprav to, kar se dogaja v življenju. Učiteljici na Osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce Majda Srna in Andreja Kovačič pravita, da je učenje s pomočjo poskusov sicer za učitelja marsikdaj zahtevnejše in vsekakor zahteva več vložene energije, a je trud poplačan z navdušenjem in znanjem učencev. Takole so učenci vrstnikom in njihovim staršem praktično pokazali, kako iz knjižice z ilustracijami v naših očeh nastanejo gibljive slike. / Foto: Primož Pičulin »Tri ure bi lahko prelivali vodo!« jih opisuje učiteljica kemije Andreja Kovačič, zadovoljna, da se je tudi Hiše eksperimentov, kot so poimenovali prireditev, udeležilo tako veliko staršev in otrok. Tudi Majda Srna, učiteljica fizike, ima s takšnim načinom poučevanja veliko dobrih izkušenj. Skupaj z učenci namreč že dolgo predvsem iz odpadnih materialov izdeluje zanimive učne pripomočke, ki jih s pridom uporabljajo pri učenju fizike. V okviru krožka naravoslovje in tehnika ter izbirnega predmeta daljnogledi in planeti so tako lani učenci osmih in devetih razredov raziskovali optične naprave. Izdelali so camere obscure, Foto: Primož Pičulin V avli leške osnovne šole so konec januarja pripravili prireditev, na kateri so se učenci in njihovi starši na zanimiv in celo zabaven način seznanjali z naravoslovjem. Optične naprave, ki so jih učenci sami iz odpadnih materialov izdelali pri pouku, odpirajo nove poglede. spektrometre, daljnoglede in periskope, mlajši učenci so v delavnici za nadarjene izdelali osupljivo pisane kaleidoskope. Nekaj teh pripomočkov je Majda Srna lani poleti predstavila na festivalu znanosti Science on Stage v Londo- nu; številne in še mnoge druge pa z veseljem tudi januarja na domači osnovni šoli. Obiskovalci so se zabavali in uživali. Starši, številni vajeni le predavateljskega pristopa in učenja iz knjig, morda celo bolj kot otroci. Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 14 Zanimivosti Prisrčno srečanje sosedov December je čas, ko nekoliko več pozornosti namenimo tudi svojim bližnjim. Stanovalci blokov na Cankarjevi 22 in 24 v Radovljici so priložnosti izkoristili za druženje. "Prvo presenečenje je bilo okrašeno stopnišče na Cankarjevi 22. Izdelki so bili ročno delo naše dobre sosede. Pred božičem smo organizirali druženje pred blokom. Sonce je privabilo lepo število sosedov. Sladkali smo se z dobrotami, ki so jih spekle gospodinje, in nazdravili z okusnim kuhanim vinom. Dobri možje so z ročno izdelanimi figuricami obdarili mladino in malo starejše. Zjutraj pa še kavica in bombonček pred vrati. Hvala, Božiček in Dedek Mraz," se druženja spominja Slavica Soršak, zadovoljna, da so se sosedje po več letih spet zbrali. "V teh časih potrebujemo drug drugega. Imejmo se radi," je sporočilo, ki ga želijo deliti tudi z drugimi. Ob jezerih in rekah so šteli ptice Po več letih so stanovalci Cankarjeve 22 in 24 v Radovljici decembra spet pripravili praznično druženje. Število povodnih kosov se v zadnjih letih povečuje. Podoba v ogledalu Stiskanje je zabavno je priložnost izboljšanje in otročje za lahko Cilj Komunale Radovljica je izpolnjevanje pričakovanj uporabnikov, zato si prizadevamo za zagotavljanje Zmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink kakovostnih storitev po primerni ceni. Ocena zadovoljstva uporabnikov s storitvami v letu 2015 je na najvišjiSravni doslej, kar nam daje ki potrditev, da delujemo v pravi smeri. stiskanjem embalaže, je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroškePrimerjava ravnanjapovprečnih z odpadki. Pričakovanja uporabnikov imajo odločilno vlogo pri načrtova ocen zadovoljstva nju in izvajanju zatozanimiva njihovo igra, zadovoljstvo našimi navada, storitvami 2007–2015 Za otrokedejavnosti je stiskanjedružbe, embalaže ki spontano zpostane odrasli pa z uporaredno spremljamo. Zadovoljstvo uporabnikov komunalnih sto bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok. ritev že deset let ugotavljamo s telefonsko anketo, ki jo izvaja Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bioneodvisna raziskovalna V raziskavi, ki je potekala 1. na blagajni Komunale Radovljica. loških odpadkovinstitucija. lahko po ugodnih cenah odslej kupite in 2. decembra 2015, je sodelovalo 333 oseb iz različnih nase lij znotraj občine Radovljica. Raziskava je bila anonimna, naša Fiksna ročna stiskalnica Biološko razgradljive ciljna skupina pa so bile osebe v gospodinjstvu, ki najbolje po za plastenke in pločevinke in kompostirne vrečke znajo storitve Komunale Radovljica. Stiskalnica je lepo oblikovana • 15 vrečk za 7-litrsko posodo, Sodelujoče smo prosili, naj posamezno področje dela ocenijo in močne konstrukcije. • biološko razgradljive, iz koruze in krompirja, z oceno Barve: od 1 do 5. V primeru, so določeno aktivnost ocenili • zbiranje odpadkov postane oranžna, rumena,damodra bolj higienično, s slabšimi ocenami (1 ali 2), smo jih povprašali tudi, kakšen je • pogostost pranja posode razlog za tako slabo oceno. se zmanjša, Zložljiva ročna stiskalnica Uporabniki ocenjujejo zadovoljstvo z naslednjimi storitvami za plastenke in pločevinke Komunale Radovljica: obveščanje komunale, odziv na poziv uporabi stiskalnico in jo zlahka odvajanje in stranke, Po oskrba s pitno vodo,zložimo ravnanje z odpadki, shranimo v predal. čiščenje odpadnih vod ter urejanje javnih površin. Barva: rumena Sodelujočim smo letos ponovno zastavili tudi odprto vpraša nje: Kaj bi morala Komunala Radovljica po vašem mnenju naj prej urediti ali spremeniti? Posoda za odlaganje organskih odpadkov Kako ste zadovoljni? • posoda s prostornino 7 litrov rjave barve, • iz 100 % recikliranega Ocena zadovoljstva uporabnikovmateriala, s storitvami Komunale Radov ki je odporen proti UV-žarkom, ljica v letu 2015 je bila 4,40. Ocena je na najvišji ravni doslej • zaobljeni robovi ter gladka in je presegla povprečje zadnjih petih let za skoraj 2 odstotka. zunanja in notranja površina, • pokrov neločljivo pritrjen telonadpovprečno posode, Uporabnikinaste zadovoljni s storitvijo oskrbe • povsem gladek ročaj s pitno vodo (4,56), saj je storitvi kar 70 odstotkov vprašanih za lažje čiščenje, pripisalo•najvišjo oceno (5). Priložnosti za izboljšanje se kaže s sistemom proti nezaželenemu jo predvsem v uvajanju razsutju, tehnologij za pripravo pitne vode, za priloženeda bio-vrečke, katere je•značilno, ni potrebno dodajanje nobenega dezin ki se idealno prilegajo posodi. fekcijskega sredstva, niti klora. • rešujejo problem neprijetnih vonjav, pričakujete tudi nadaljnje zviševanje ločevanjem. Uporabniki • storitev vrečke ne ravni privplivajo odlaganju odpadkov v zbiralnicah. na kvaliteto komposta, Zadovoljstvo uporabnikov dejavnosti odvajanja in čišče• najcenejše bio-vrečke v na mestu. nja odpadnih voda (2011 – 3,99; 2015 – 4,27) se postopoma povečuje. Ugotavljamo, da je večje zadovoljstvo pogojeno tudi Biološko razgradljive z vlaganji v infrastrukturo, ki vplivajo na kakovost storitev rav in kompostirne podloge nanja z odpadnimi vodami. • po 10 podlog za 120ali 240-litrske Priložnosti za zabojnike izboljšanje so naš izziv za biološke odpadke, Z rezultati analize zadovoljstva uporabnikov smo zadovoljni. • biološko razgradljive, iz koruze in krompirja, naših uporabnikov doslej nam daje Najvišja ocena zadovoljstva • zaščitijo posodo potrditev, da imajo naše storitve dobro razmerje med kakoin rešujejo problem higiene vostjo(tudi in ceno. Izsledki raziskave so podlaga za razvoj storitev na robu posode), v smeri, ki jo nakazujejo priložnosti za izboljšanje. • zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov, Ugotavljamo, da uporabniki zaznavajo spremembe in stalna • rešujejo problem neprijetnih vonjav, prizadevanja podjetja za zanesljive in kakovostne komunalne • olajšujejo delo komunalnim delavcem. storitve, ki so rezultat nenehne prenove in izboljševanja pro cesov v okviru sistema vodenja kakovosti ISO 9001. Pomem ben vpliv na zadovoljstvo uporabnikov imajo tudi vlaganja v razvoj in prenovo komunalne infrastrukture, ki so v zadnjih letih zaznamovala razvoj občine Radovljica. Drugo januarsko soboto so prostovoljci Društva za opazovanje ptic tudi ob slovenskih rekah in jezerih šteli ptice. S podatki, ki jih sistematično zbirajo že skoraj dvajset let, spremljajo populacijske trende na posameznih območjih. Na Gorenjskem so ptice šteli ob vseh večjih rekah, na območju občine Radovljica na Savi Bohinjki, Savi Dolinki, Savi in na Šobcu. »Zbrani podatki kažejo, da se na Gorenjskem povečuje število povodnih kosov, ki jih je bilo v letih po katastrofalnih poplavah leta 2008 zaradi posledičnega pomanjkanja hrane precej manj kot prej. Število kormoranov, ki je bilo v preteklih letih v porastu, se je, kot kaže, ustalilo, prav tako število velikih žagarjev,« je povedal ornitolog Tomaž Mihelič. »Sicer pa je bilo opaziti največ rac mlakaric in ponirkov, predvsem čopastih, velikih žagarjev, kormoranov, ki prenočujejo na akumulaciji Moste, in sivih čapelj,« je še povedal Mihelič, ki poudarja, da pri zimskem štetju vodnih ptic ne gre toliko za iskanje absolutnega števila ptic kot za spremljanje trendov. »Drugi konec tedna v januarju ptice štejejo po vsej Evropi po enaki metodi, tako da iz pridobljenih podatkov lahko dokaj jasno vidimo spremembe v številu in obnašanju.« Januarsko štetje vodnih ptic sicer v Sloveniji poteka od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije. Projekt na mednarodni ravni koordinira organizacija Wetlands International, tako da sočasno poteka v večjem delu Evrope in tudi drugod po svetu. V štetje je vključenih več kot devetdeset vrst ptic iz različnih skupin, v opazovanje je v Sloveniji vsako leto vključenih od dvesto do tristo prostovoljcev. Prostovoljke v kranjski mestni knjižnici Konec preteklega leta je bil poln dogodkov in prostovoljke projekta Starejši za starejše Podnart - Kropa so imele, tako pravijo, polne roke dela. Nekaj časa čisto zase so ujele šele 4. februarja letos. "Kam bi šle le nekaj dni pred kulturnim praznikom, če ne v Kranj?!" so navdušeno sporočile. "Kranj je bil tisti dan prelestno lep, obsijan s soncem. Obiskale smo Prešernovo hišo, si ogledale razstavo, posvečeno Simonu Jenku, obiskale obe obeležji v Prešernovem gaju. Postale smo tudi ob spomeniku bazoviškim žrtvam – prvem protifašističnem spomeniku v Evropi. Končni cilj pa je bila Mestna knjižnica Kranj. Prepustile smo se vodenju knjižničarke Damjane Mustar. Predstavila nam je vse knjižno bogastvo in vso bogato ponudbo, ki jo ta zares moderna ustanova lahko ponudi. Bile smo navdušene in ponosne, da imamo na Gorenjskem tako knjižnico," je vtise strnila Magda Štupnikar, vodja skupine. "To naše druženje je bil prijeten uvod v prihajajoči kulturni praznik." Ravnanje z odpadki pri uporabnikih velja za občutljivo podro čje, kjer se njihova pričakovanja nenehno zvišujejo. Veseli nas, da storitev ravnanja z odpadki kar 60 odstotkov vprašanih ocenjuje z najvišjo oceno in višje od povprečja (4,44). Uporab Zavedamo se, da ohranjanje in povečevanje zadovoljstva ter niki ste vse bolj kritični do nedoslednega ločevanja posamezni ja nenehno zadovoljevanje pričakovanj uporabnikov, ki lahko Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 Radovljica kov. V letu bo naša poleg doslednej temelji le na zanesljivi, pravočasni in učinkoviti skrbi za čisto, Tel.:2016 04/ 537 01 11,naloga faks: 04/ 537spodbujanje 01 12, e-naslov: info@komunala-radovljica.si šega ločevanja z ozaveščanjem tudi vzpostavitev kontrole nad lepo in zdravo okolje. www.komunala-radovljica.si Mislimo zeleno! Prostovoljke pred knjižnico v Kranju Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 15 Prireditve, šport 12. februarja–11. marca 27. februarja KUHARSKA ŠOLA UROŠA ŠTEFELINA ob 9. uri, Vila Podvin* PUSTOGRAJSKA DELAVNICA ZA OTROKE ob 16. uri: IZ STAREGA NAPRAVITE NOVO!, Kulturni dom Lancovo* 2. februarja INFORMATIVNI DAN ob 9. in ob 15. uri, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica 13. februarja INFORMATIVNI DAN ob 9. uri, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica KUHARSKA DELAVNICA ZA OTROKE ob 10. uri, Vila Podvin* DELAVNICA ZA OTROKE ob 10. uri: PUSTOGRAJSKA DELAVNICA ZA OTROKE: VALENTINOVA DELAVNICA, Kulturni dom Lancovo PLESNO DRUŽABNA DELAVNICA ZA ODRASLE ob 19. uri: SV. VALENTIN IMA KLJUČE OD KORENIN (z Natašo Burger), Kulturni dom Lancovo 14. februarja PREDSTAVITEV ob 17. uri: PREDSTAVITEV 15. ŠTEVILKE VIGENJCA, Kovaški muzej Kropa 28. februarja PREDSTAVITEV VINARJA ob 12. uri: NAŠI PRIJATELJI VINARJI: vina ŠTURM, Vila Podvin 29. februarja ZA DOJENČKE ob 10. uri: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica PREDSTAVITEV ob 19.30: NOVOSTI IZ © USTVARJALNEGA© SVETA (predstavlja Špela Kalan Razinger), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 1. marca SREČANJE ob 17. uri: SREČANJE ZA STARŠE BODOČIH PRVOŠOLČKOV, Waldorfska šola Radovljica POTOPISNO PREDAVANJE ob 19.30: INDIJA – TAM, KJER JE SVOBODA DOMA, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 2. marca 15. februarja ZA OTROKE ob 9. uri: TA VESELI KLUB, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ZA DOJENČKE ob 10. uri: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 16. februarja ZA OTROKE ob 9. uri: TA VESELI KLUB, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica PREDSTAVITEV KNJIGE ob 19.30: SEDEM KILOGRAMOV DO SREČE (predstavitev romana Maje Gal Štromar), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ZA OTROKE ob 17. uri: TA VESELI KLUB, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 3. marca GLASBENO-ANIMACIJSKA PREDSTAVA ZA OTROKE ob 17. uri: ZELENI ŠKRAT ARIEL, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ob 18. uri: DOGODKI V OBČINI RADOVLJICA 2015, Galerija Avla Občine Radovljica KONCERT ob 18.30: SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV, Glasbena šola Radovljica 5. marca SOBOTNA PODVINSKA TRŽNICA od 10. ure, Vila Podvin 17. februarja ZA OTROKE ob 9. uri: TA VESELI KLUB, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica BRALNI KLUB ob 10. uri: POGOVOR O KNJIGI: SPOROČILO IZ VEČNOSTI; avtorica Marla Morgan, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica MLADINSKI CENTER KamRa od 10. do 14. ure: PEKA BUREKA IN PREDSTAVITEV PROGRAMA MLADINSKEGA CENTRA, Mladinski center KamRa, Ljubljanska cesta 19, Radovljica 18. februarja USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE ob 17. uri: ZIMA, ZIMA BELA, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ODPRTJE RAZSTAVE ob 18. uri: PIŠEM TI NA RAZLIČNE NASLOVE ... pisma Vena Pilona Stanu Kosovelu s fronte (ob odprtju tudi predavanje dr. Boruta Koloinija iz Goriškega muzeja), Galerija Šivčeva hiša, Linhartov trg, Radovljica 19. februarja PREDAVANJE O MARKETINGU ob 18. uri: VAŠE MNENJE JE ZA NAS POMEMBNO, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Radovljica 22. februarja ZA DOJENČKE ob 10. uri: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ZA OTROKE ob 17. uri: ANGLEŠKA URICA Z RORYJEM (delavnica angleščine s terapevtskim psom za otroke od 6. do 9. razreda, obvezne prijave v knjižnici), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica PESNIŠKI PORTRET ob 19.30: LEP JE MOJ JESENSKI ČAS, predstavitev avtorice Milene Sušnik Falle in njene poezije (Linhartov oder), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 24. februarja ZA OTROKE ob 17. uri: TA VESELI KLUB, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica PREDAVANJE ob 17. uri: PREPOZNAVANJE DEMENCE IN PREVENTIVA, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Člani radovljiškega taekwan-do kluba so se udeležili tekmovanja Coppa del Presidente 2016, ki je potekalo v italijanskem mestu Riva del Garda. Rezultat je bil uspešen, saj je enajst tekmovalcev domov prineslo sedemnajst medalj. Skupno je nastopilo 270 tekmovalcev. Medalje Radovljičanov po posameznih kategorijah. Dečki 6–8 let: Marko Oblak, 1. mesto forme, 1. mesto borbe do 125 cm. Deklice 9–11 let: Neža Guštin, 1. mesto forme, 3. mesto borbe do 135 cm. Dečki 9–11 let: Tibor Oblak, 2. mesto borbe do 135 cm. Deklice 12–14 let: Ivana Sitar 3. mesto borbe do 145 cm. Dečki 12–14 let: Medej Ručigaj, 3. mesto forme, 2. mesto borbe do 153 cm; Taj Fister Lovšin: 3. mesto borbe do 153 cm. Dekleta 15–18 let: Naja Zupan, 3. mesto forme črni pas 1. dan, 1. mesto borbe do 50 kg; Neja Fister: 3. mesto forme črni pas 1. dan, 2. mesto borbe do 60 kg. Člani, članice 18+: Barbara Sitar, 2. mesto borbe nad 70 kg; Robert Guštin: 2. mesto forme, 2. mesto borbe do 76 kg. Paraski Za uvod zmaga in drugo mesto S tekmo v St. Johanu v Avstriji se je začel Svetovni pokal v paraskiju. Nastopilo je 53 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Češke, Švice, Nemčije in Slovenije. Ekipa Elana je dobro opravila svoje delo, saj se je domov vrnila z dvema medaljama. V kombinaciji veleslaloma in skokov na cilj se je najbolje izšlo Urošu Uletu (11 kazenskih točk). Drugi je bil Avstrijec Sebastian Graser (15), tretji pa prav tako avstrijski predstavnik Anton Gruber (21). Preostali trije naši predstavniki so se uvrstili na naslednja mesta: Matej Bečan je bil deveti (65), Uroš Ban petnajsti (93), Matjaž Pristavec pa dvajseti (107). Ekipno je zmaga pripadla Avstriji 1 (174), druga je bila naša četverica (276), tretja pa Češka B (392). Naslednja tekma bo v Unterammergauu v Nemčiji. 7. marca ZA DOJENČKE ob 10. uri: JOGICA ZA DOJENČKE, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 8. marca BEREMO S TAČKAMI ob 17. uri: PROGRAM, KI POMAGA OTROKOM IZBOLJŠATI BRALNE IN KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI (obvezne prijave), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica POGOVOR ob 19.30: 100 LET DEŽELNE ELEKTRIKE, pogovor z avtorjem knjige © 100 let kranjske deželne elektrarne Završnica© doc. dr. Dragom Paplerjem in vodjem projekta inž. Antonom Koseljem, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica PLES od 20. do 24. ure: PLES ZA DAN ŽENA Z BID DANGOM, Kulturni dom Lancovo* Strelstvo Kadeti četrti Za radovljiškimi strelci je četrti krog dopisne lige. Ekipa mlajših dečkov v postavi Ožbej Resman, Mitja Mrak in Medej Ručigaj je osvojila osmo mesto. Pionirji (Urban Mohorič, Aljaž Jalen, Žiga Jenko) so bili šesti. Kadeti so bili še boljši, četrti. Posamezno je bil Patrick Fister četrti, Žan Bohinc osmi in Oskar Šubic pa enajsta. Med članicami je nastopila Neža Turk in osvojila šesto mesto. Na sporedu je bil tudi četrti krog mladinske lige. Strelci so se merili v Zrečah. Patrick Fister je bil 19., Žan Bohinc trideseti, Oskar Šubic pa 33. 9. marca ZA OTROKE ob 17. uri: TA VESELI KLUB, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 10. marca USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE ob 17. uri: VESELI ESKIMI, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica ODPRTJE RAZSTAVE ob 18. uri: ŽENSKI, razstava del akademskih slikark Mete Šolar in Eve Lučke Kozak, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica 11. marca PREDAVANJE ob 18. uri: ŽIVLJENJE KOT UGANKA, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica GLASBENI VEČER ob 19. uri: ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA, Gostilna in restavracija Avsenik, Begunje na Gorenjskem* 23. februarja BEREMO S TAČKAMI ob 17. uri: PROGRAM, KI POMAGA OTROKOM IZBOLJŠATI BRALNE IN KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI (obvezne prijave), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Taekwondo Enajst tekmovalcev, sedemnajst medalj Razstave TRADICIONALNA RAZSTAVA PLAKAT MIRU »MIR POVEZUJE«, Galerija Avla, Občina Radovljica (28. 1.–29. 2. 2016) FOTOGRAFSKA RAZSTAVA – PUST IZ VSEH VETROV, avtor Štefan Žemva, Fotografska galerija Pasaža, Radovljiška graščina (1.–29. 2. 2016) RAZSTAVA ob 17. uri: RAZSTAVA NATEČAJNIH ELABORATOV ZA REGIJSKI REŠEVALNI CENTER RADOVLJICA, Občina Radovljica RAZSTAVA PIŠEM TI NA RAZLIČNE NASLOVE ¼ pisma Vena Pilona Stanu Kosovelu s fronte, Galerija Šivčeva hiša, Linhartov trg (18.– 28. 2. 2016) KONCERT ob 19. uri: KONCERT UČITELJEV GLASBENE ŠOLE RADOVLJICA, Baročna dvorana radovljiške graščine BREZPLAČNO PLAVANJE ZA MLADE V ČASU ZIMSKIH POČITNIC Rokomet Radovljičani odpravili favorizirane Cerklje Začel se je drugi del v drugi slovenski rokometni ligi. Radovljičani so doma v gorenjskem derbiju gostili ekipo Cerkelj. Slednji veljajo za favorita za vrh, saj so jesenski del zaključili na drugem mestu, z le točko manj od Ajdovščine. Radovljičani se niso ustrašili favoriziranih tekmecev in še v prvem polčasu vodili s 16 : 14. V nadaljevanju so prednost še povečali in na koncu presenetljivo, a zasluženo tekmo dobili z rezultatom 36 : 33. To je šele druga njihova zmaga v letošnji sezoni. Verjamemo, da jih bo v spomladanskem delu še več. Plavanje Brezplačno počitniško plavanje Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica tudi letos v času zimskih počitnic za osnovnošolce organizira brezplačno plavanje v pokritem olimpijskem bazenu v Radovljici, in sicer vsak dan od ponedeljka, 15. februarja, do petka, 19. februarja, med 9. in 11. uro. Klub bo sicer spomladi organiziral tudi 30-urni pomladanski plavalni tečaj, namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom od petega leta dalje. Potekali bodo dvakrat tedensko v popoldanskem času, vodili pa jih bodo izkušeni klubski voditelji. Prijave in plačila na spomladanski tečaj zbirajo do ponedeljka, 22. februarja, na recepciji kopališča. 15. 2.–19. 2. 2016 od 9. do 11. ure 25. februarja PREDSTAVA ZA OTROKE ob 17. uri: PRAVLJICA O MIŠKI IN POŠASTI (učenci 2. razreda OŠ A. T. Linharta, PŠ Mošnje), Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica 26. februarja DELAVNICA ZA OTROKE ob 17. uri: IGRIVA ARHITEKTURA: ANTONIO GAUDI, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica Pokriti olimpijski bazen Radovljica, Kopališka cesta 9, 4240 Radovljica Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino. Več informacij o posameznih prireditvah je na voljo na spletni strani www.radolca.si/kaj-poceti/. Dogodke za objavo v napovedniku pošljite po elektronski pošti na turizem@radolca.si. Za tedensko obveščanje o dogodkih se prijavite na naš elektronski naslov. Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa. Izšel je novi Vigenjc Kropa – V Kovaškem muzeju v Kropi bodo v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri predstavili 15. številko glasila Kovaškega muzeja Vigenjc. Naslov aktualne izdaje je 20. stoletje, Justin in Rika Ažman iz Krope. Življenje pred in med drugo svetovno vojno. V kulturnem programu bo nastopila dramska skupina Čofta iz Krope. Deželne novice, petek, 12. februarja 2016 16 deželne novice Pustni sprevod v Radovljici Med številnimi pustnimi sprevodi, ki so se preteklo soboto zvrstili po vsej Gorenjski, je bil tudi radovljiški. Pisane maškare, med katerimi so prevladovale najmlajše pustne šeme, so se na pot pod vodstvom pustnega župana in ob spremljavi leškega pihalnega orkestra podale izpred stavbe nekdanjega Merkurja. Sprevod se je z rajanjem in obilico pustnih krofov tradicionalno zaključil na Linhartovem trgu. Čebelarstvo Trotlc z inšpekcijo: Protestiramo proti neraziskovanemu zapraševanju, ki naj bi bilo v prid nam in našim izdelkom! / Foto: Primož Pičulin Na tradicionalnih vozovih so se predstavile številne aktualne zgodbe v pustni preobleki, med njimi radovljiški proračun s knjižnico. / Foto: Primož Pičulin Predstavile so se tudi družine, ki jim letos ne preostane drugega, kot da uživajo v pustnem »snegu«. / Foto: Primož Pičulin Predtrški voz z uprizoritvijo 130 let stare panjske končnice, ki jo hranijo v čebelarskem muzeju. Glasbeno podlago končnici je napisal Blaž Trček. / Foto: Primož Pičulin Četrt leta zastonj – 25 % Izberite svoje letošnje darilo Dragi naročniki, v letu 2016 bodo izšle 104 številke Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,70, celoletna naročnina brez popusta znaša 176,80 evra. kava Barcaffe 250 g Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 44,20 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 132,60 evra! priročnik Velike posodovke Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo! www.gorenjskiglas.si To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko spili tudi kavico ter izbrali eno od daril (na fotografiji). keramična skodelica Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena.
© Copyright 2024