Predfilatelistična doba, do 1850 - DAR –Digitalni arhiv Radovljica
PRVI POŠTNI ŽIGI V SLOVENIJI Slovenske pošte (pred uvedbo znamke): Poštni žigi so se uporabljali prej kot poštne znamke. V habsburških deželah so jih začeli uporabljati leta 1751. Od leta 1818 je bilo potrebno poleg krajevnega imena napisati še datum – praviloma brez letnice. (Novak). Na območju današnje Slovenije se datum v poštnem žigu pojavi V drugem delu leta 1837 (Juriševič). Seznam prvih poštnih žigov pri nas (področje današnje RS): Capo d'Istria (Koper) 1761 Laibach (Ljubljana) 1785 Idria (Idrija) 1793 Krainburg (Kranj) 1795 Marburg (Maribor) 1796 Neustadt (Novo mesto) 1812 Pettau (Ptuj) 1813 Pirano (Piran) 1813 Unterdrauburg (Dravograd) 1818 Cilli (Celje) 1821 Vir: Poštni žigi na Slovenskem, Pošta Slovenije 1997 Marburg (Maribor) 1789* Vir: Redni poštni žigi pošte Ptuj, Nova filatelija 2015 Seznam prvih poštnih žigov pri nas (področje Južne Štajerske): Windisch-Feistritz (Slovenska Bistrica) 1819 Cilli (Celje) 1821 St. Oswald (Ožbalt ob Dravi) 1825 Mahrenberg (Radlje) 1826 Sauritsch (Zavrč) 1829 Ganovitz, Gonobitz (Konjice) 1830 Franz (Vransko) 1831 Vir: Redni poštni žigi pošte Ptuj, Nova filatelija 2015 ♣♣♣♣♣ Ajdovščina 1808 (Haidenschaft) Ajdovščina (Haidenschaft) je dobila pošto 22. novembra 1808 (po Rukavini), 1. septembra 1845 (po Müllerju) ali leta 1854 (po P. Gustinu). Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Ajdovščina, 1860 Vir: pictures.abebooks.com Poštni žig Ajdovščina, 1847 Vir: philadria ________________________________________ Brežice 1840 (Rann) Ustanovitev poštnega urada v Brežicah leta 1840 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Brežice - mesto in grad, ok. 1830 Vir: Vischer (Topographia Ducatus Stiriae) Brežice (med Novim mestom in Zagrebom), 1834 Vir: Poštna in potovalna karta Nemčije (izsek) Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997) ________________________________________ Cerknica 1799 (Zirknitz) Pošto v Cerknici prvič zasledimo v seznamu tras glavne pošte Ljubljana v letu 1799. Cerknica je poštna postaja v smeri proti Benetkam (Ljubljana – Vipava – Cerknica – Gorica – Benetke). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Cerknica, ok. 1850 Vir: Joseph Wagner ________________________________________ Celje 1524 / 1722 (Cilli) Poštno postajo Celje najdemo leta 1524 na poštni zvezi s sli Gradec – Maribor – Celje – Ljubljana, na redni tekaški zvezi leta 1572 (Gradec – Maribor – Celje – Ljubljana – Gorica) in na redni jezdni poštni zvezei leta 1578: Maribor – Slov. Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice (1580-90). Leta 1722 najdemo poštno postajo Celje na »Glavni poštni zvezi«: Ljubljana (glavna pošta); Celje – Vransko – Šentožbolt – Podpeč – Vrhnika – Logatec - Planina Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Najstarejši poštni žig Celja je iz leta 1828. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Celje s Kalvarijo, 1859 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Kolorirana risba s svinčnikom – Heinrich Lauterbach Poštni žig Celje, 1846 Vir: philadria Poštni žig Celje, 1846 Vir: philadria ________________________________________ Čatež ob Savi 1843-1850 (Tschatesch, Čatež pod Zaplazom) Poštna postaja v Čatežu ob Savi (Tschatesch) je prejela dovoljenje za delovanje 1. februarja 1843. Delovala je kratek čas, zgolj do leta 1851, ko se je prestavila v bližnjo Krško vas. V Čatežu pa je ostala poštna nabiralnica, ki je spadala v okvir poštnega urada Velika Loka. Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar) Stavba bivše poštne nabiralnice v Čatežu, pred 1900 Vir: Pošta na Dolenjskem Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Čatež – pri Brežicah, 1852 Vir: Večnamenska karta Ilirije in Štajerske (izsek) Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997) ________________________________________ Črniče / na Primorskem 1728 (Czerniza, Cernizza) Črniška pošta na Goriškem je bila ustanovljena, ko so leta 1728 preusmerili promet na relaciji Ljubljana-Gorica. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Črniče, 1914-18 Vir: europeana (Bild Archive Austria) ________________________________________ Črnomelj konec 16. stoletja / 1851 Poštno postajo Črnomelj najdemo na karti poštnih linij konec 16. stoletja (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta): Ljubljana – Žužemberk – Mehovo – Črnomelj – Ogulin ter na liniji Črnomelj – Karlovac. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Črnomelj, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Poštni žig Črnomelj, 1838* Vir: philadria Poštni žig Črnomelj, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Dravograd 1789 (Unterdrauburg) Najstarejši poštni žig Dravograda je iz leta 1818. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Brodišče ob Dravi pri Dravogradu - prevoz poštne kočije, od. 1800 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Kolorirana jedkanica – Ferdinand Runk in Johann Ziegler Poštni žig Dravograd, 1850* Vir: philadria Poštni žig Dravograd, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Grosuplje pred 1847 (Grosslup) Pošta v Grosupljem spada v predfilatelistični čas. Poštni žig na pismu iz leta 1847 nam pove, da je bila organizirana pošta v tem kraju vsaj od leta 1847 naprej. Vir: DAR Veduta Stranske vasi pri Grosupljem, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Poštni žig Grosuplje, 1847 Vir: philadria ________________________________________ Hrušica 1578-1728 (Birnbaum) Poštno postajo Hrušica najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov. Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice (1580-90). Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Jubilejni žig ob stoletnici pomožne pošte Hrušica (Podgorje) nam pove, da je bila v tej obliki ponovno odprta 2. novembra 1900. Vir: Slovenika (avtor Martin Velikanje) Poštna hiša na Hrušici, 1689 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Pismo poslano v Hrušico, 1827 Vir: philadria Pismo poslano v Hrušico, 1838 Vir: philadria ________________________________________ Idrija 1793 (Idria) Pošta v Idriji (Idria) je bila ustanovljena leta 1847, vendar je poštna služba tu delovala že veliko prej. Poznan je odtis žiga iz leta 1793 v rdeči barvi. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Idrijska pošta je bila ustanovljena okrog leta 1794. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Idrija, ok. 1850 Vir: Joseph Wagner Poštni žig Idrija, 1848 Vir: philadria Poštni žig Idrija, 1850 Vir: arhiv Veselko Guštin Poštni žig Idrija, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Ilirska Bistrica 1809-13 (Illyrisch Feistritz, Illiir. Feistritz) Pošta Slovenije je izdala jubilejni poštni žig ob 200-letnici pošte v Ilirski Bistrici. Žig nosi datum 23. december 1809. Vir: Pošta Slovenije 200 let pošte v Ilirski Bistrici Vir: Pošta Slovenije Ilirska Bistrica, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Žig Ilirska Bistrica, 1823 Vir: philadria Poštni žig Ilirska Bistrica, 1825 Vir: philadria Poštni žig Ilirska Bistrica, 1840* Vir: Veselko Guštin Žig. Ilirska Bistrica, 1826 Vir: arhiv Veselko Guštin Žig Ilirska Bistrica, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Jesenice / od 1783 Sava 1788 (Asling) Poštno postajo Jesenice (najprej Sava; 1783-1788) najdemo med postajami na poštni poti Lljubljana – Beljak leta 1783. Vir: Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren … Ruardova graščina na Stari Savi – poštna postaja, ok. 1900 Vir: Pozdrav z Gorenjske (GM Kranj) Poštni žig Jesenice, 1842 Vir: philadria Poštni žig Jesenice, 1850* Vir: philadria Poštni žig Jesenice, 1856 Vir: philadria ________________________________________ Kočevje 1835 (Gottschee) Kot prva pisemska nabiralnica na Kranjskem se omenja leta 1835 Kočevje. Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar) Veduta Kočevja, 1864 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Kolorirana risba na listu – Karl Postl Poštni žig Kočevje, 1837 Vir: philadria Poštni žig Kočevje, 1845 Vir: philadria Poštni žig Kočevje, 1853 Vir: e-bay ________________________________________ Koper – Capodistria pred 1761 (Capo di Istria, Capodistria) Po nekaterih virih je obstajala pošta v Kopru že v letu 1784. N. Rukavina omenja, da je bila odprta 27. 10. 1815. // Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (dr. Fran Juriševič) Veduta Kopra, 1781 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Toniran bakrorez – Francesco del Pedro, Marco S. Giampiccoli Poštni žig Koper, 1761 Vir: Nova filatelija 3-4/2015 Vir: avtor Veselko Guštin Poštni žig Koper, 1784 Vir: Nova filatelija 3-4/2015 Vir: avtor Veselko Guštin Poštni žig Koper, 1784 Vir: Nova filatelija 3-4/2015 Vir: avtor Veselko Guštin Poštni žig Koper, 1807 Vir: philadria Poštni žig Koper, 1807 Vir: Koper na robovih stoletij ________________________________________ Kostanjevica na Krki 1790/1796 (Landstrass) Dobrava pri Kostanjevici (Guttenhof) se kot poštna postaja prvič omenja v šematizmu za leto 1804. Kostanjevica na Krki (Landstrass) pa je kot poštna postaja omenjena šele 1833. Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar) Kostanjevica na Krki, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Poštni žig Kostanjevica na Krki, po 1939 Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc Poštni žig Kostanjevica, 1847 Vir: philadria Poštni žig Kostanjevica, 1853-72 vir: philadria ________________________________________ Kranj 1700-1750, 1752 (Krainburg) Še v prvi polovici 18. stoletja so pošto na relaciji Celovec – Ljubelj – Tržič – Kranj – Škofja Loka – Ljubljana prenašali poštni sli. 21. julija 1752 so sle odpravili in uvedli redno poštno zvezo. Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan) Sredi 19. stoletja so pošto prestavili v središče mesta, ostala pa je gostilna Pri stari pošti. Najstarejši poštni žig Kranja je iz leta 1795 Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Veduta Kranja s poštno kočijo, ok. 1800 Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Kolorirana jedkanica - Ferdinand Runk in Johann Ziegler Poštni žig Kranj, 1829 Vir: philadria Poštni žig Kranj, 1850* Vir: philadria Poštni žig Kranj, 1852 Vir: philadria ________________________________________ Križe (pri Tržiču) 1818 Ustanovitev poštne postaje v Križah na Gorenjskem leta 1818 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) ________________________________________ Krško 1522 // 1848 (Gurkfeld) Poštno postajo Krško najdemo že leta 1522 na poštni zvezi: Ljubljana – Višnja gora – Krško – Mokrice – Metlika. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Poštna postaja v Krškem (Gurkfeld) je pričela delovati v letih 1847/48. Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar) Panorama Krškega, ok. 1840 Vir: Joseph Wagner Poštni žig Krško, 1849-50 Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc ________________________________________ Laško (Markt Tüffer) 1849 Poštno postajo Laško najemo leta 1849 na karti poštnih zvez na Kranjskem in Koroškem, na relaciji Ljubljana - Gradec. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Trg Laško, ok. 1856 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Koloriran jeklorez – Bernhard Fiedler) Poštni žig Laško, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Laze 1736 V deželnem šematizmu za Kranjsko iz leta 1795 med poštnimi postajami najdemo Laze. Na relaciji: Ljubljana – Vrhnika – Laze – Postojna – Razdrto – Sežana. Poštno postajo Laze prvič zasledimo leta 1736, ko postajo Planina zamejata postaji Laze in Postojna. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. ________________________________________ Lendava – Lendva 1555 / 1722 (Also – Lendva, Felso – Lendva) Od leta 1555 naprej je delovala deželna poštna postaja v tedanji Dolnji Lendavi. Leta 1558 je bila Lendava del vojnopoštne zveze Dunaj – Szeged. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Lendava, ok. 1650 Vir: Martin Stier (Kriegsarhiv Dunaj) ________________________________________ Ljutomer 1836 (Luttenberg) Ustanovitev poštne postaje Ljutomer leta 1836 je omenjen v seznamu pošt do leta 1918 v knjigi Pošta na slovenskih tleh. Vir: Pošta na slovenskih tleh do leta 1918 (Pošta Slovenije 1997) Ljutomer - trg, 1679 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) ________________________________________ Ljubljana 1 1500 / 1722 (Laibach) Ljubljano najdemo na prvi poštni zvezi na ozemlju današnje Slovenije, v letu 1500. Bila je končna postaj na deželno-knežji pošti: Innsbruck-Ljubljana. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Najstarejši poštni žig Ljubljane je iz leta 1785. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Postiljon odhaja iz Ljubljane, pred 1700 Vir: Matija Greicher Poštni žig Ljubljana, 1783 Vir: philadria Poštni žig Ljubljana, 1789 Vir: philadria ________________________________________ Logatec (Dolenji) 1588 / 1722 (Unter Loitsch) Poštna zveza Ljubljana – Benetke (1588): Poštno postajo Logatec najdemo leta 1588 na poštni zvezi: Ljubljana – Vrhnika – Logatec – Planina – Razdrto – Trst / odcep Razdrto – Sveti Peter – Trnovlje – Jelšane – Klana – Reka. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Razglednica Spodnjega Logatca, ok. 1900 Vir: antikvariatglavan.si ________________________________________ Lokev / na Primorskem pred 1800 (Corgnale) Poštno postajo Lokev najdemo v spisku poštnih postaj pred letom 1800. Vir: Pošta na slovenskih tleh do leta 1918 Razglednica Lokev na Krasu, ok. 1900 Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK) ________________________________________ Lož 1543 / 1853 (Laas) Med poštnimi postajami vojno-poštne zveze v letu 1543 najdemo Lož, na relaciji: Bihač – Ogulin – Vinica – Poljane – Ribnica – Lož. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Razglednica Loža s starim gradom, od. 1910 Vir: 100 gradov na Slovenskem (Ivan Jakič) Poštni žig Lož, 1853* Vir: e-bay Op.: Okrogli predfilatelistični žig, glede na letnico po 1853. Poštni žig Lož, 1853* Vir: arhiv Veselko Guštin ________________________________________ Mehovo konec 16. stoletja (Maichau) Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Mehovo (Mahovo), na relaciji Ljubljana – Žužemberk – Mehovo – Črnomelj – Ogulin. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Grad Mehovo, 1679 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) ________________________________________ Malo Hudo 1758 (Pösendorf) Poštno postajo Malo Hudo (Pösendorf) so ustanovili sredi 18. stoletja (1758). Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar) Gregor Födran, poštni mojster v Malem Hudem, je bil 3. 8. 1768 povzdignjen v dedni plemiški stan s predikatom »Födransperg«, 3. 8. 1778 pa povišan v dedni viteški stan (Ritter Födran pl. Födransperg). Vir: Plemiške rodbine na Slovenskem (avtor Miha Preinfalk) Grb plemiške rodbine Födran, od 1768 Vir: Plemiške rodbine na Slovenskem Napisni trak poštnega urada Malo Hudo, ok. 1850 Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 Vir: Dolenjski muzej Novo mesto Poštni žig Malo Hudo, 1847 Vir: philadria ________________________________________ Maribor 1524 / 1722 (Marburg in Steyer) Poštna postaja Maribor je bila del poštne zveze s sli od leta 1524 (Gradec-Maribor-Celje-LjubljanaGorica), od leta 1539 pa del vojnopoštne zveze (Gradec-Lanča- Maribor-Ptuj-Varaždin). Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Najstarejši poštni žig Maribora je iz leta 1789. Vir: Prvi poštni žig v Mariboru (NF) Mesto Maribor, 17. stoletje Vir: arhiv Jože Burnar (razglednica) Poštni žig Maribor, 1789 Vir: Nova filatelija 3-4/2015 Vir: avtor Bojan Bračič Poštni žig Maribor (na Štajerskem), 1796 Vir: Nova filatelija 3-4/2015 Poštni žig Maribor (na Štajerskem), 1797 Vir: Nova filatelija 3-4/2015 Poštni žig Maribor, 1832 Vir: philadria Poštni žig Maribor, 1834 Vir: philadria Poštni žig Maribor, 1850* Vir: philadria _______________________________________ Materija / na Primorskem 1765 (Matteria) Materija je staro poštno središče. Zaznamovano je baje že na starih rimskih zemljevidih … Ustanovitev pošte Materija nosi datum 4. marec 1765 (po Rukavini). Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Razglednica Materije, ok. 1900 Vir: kamra (foto Jerkič, Nova Gorica) ________________________________________ Metlika 1543 / 1722 (Moettling) Poštno postajo Metlika najdemo med postajami vojnopoštne zveze iz leta 1543. Vinica – Podbrežje – Metlika – Žužemberk – Trebnje. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Veduta gradu in mesta Metlika, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Poštni žig Metlika, 1838 Vir: philadria ________________________________________ zač. 17. stoletja Novo mesto (Neustadtl) Najstarejši poštni žig Novega mesta je iz leta 1818. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Novo mesto, 1836 Vir: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 Akvarel s svinčnikom Oton Škola - Dolenjski muzej NM Poštni pečat Novo mesto, po 1800 Vir: Pošta na Dolenjskem … Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana Poštni žig Novo mesto 1812 Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc Poštni žig Novo mesto, 1834 Vir: philadria Poštni žig Novo mesto, 1836 Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc Dva poštna žiga Novega mesta, pred 1939 Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc Žig Novo mesto, 1839 Vir: philadria Poštni žig Novo mesto, 1848 Vir: philadria ________________________________________ Ormož 1842 (Fridau) Ustanovitev poštnega urada v Ormožu leta 1842 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Ormož, 1825 Vir: J. F. Kaiser (Litografirte Ansichten der Steirmark) Poštni žig Ormož, 1859 Vir: philadria ________________________________________ Ožbalt 18. stoletje Postajo Sv. Ožbalt v Dravskem gozdu (danes Ožbalt) je od ustanovitve do 1808 vodil Jožef Mahne; delovala je v gostišču tik ob cesti. Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan) Dvakrat S. Oswald - Ožbalt in Šentožbolt, 1834 Vir: Poštna in potovalna karta Nemčije (izsek) Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997) Miljni poštni kamen med MB in Ožbaltom Vir: Pošta na slovenskih tleh (PS) ________________________________________ Piran 1784 (Pirano) Za Piran je značilno, da je imel med prvimi brzojavno zvezo s Trstom. Pošta je bila ustanovljena leta 1784. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Najstarejši poštni žig Pirana je iz leta 1813. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Veduta Pirana, 1782 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Akvarel – Louis-François Cassas Poštni žig Piran, 1823 Vir: Veselko Guštin Poštni žig Piran, 1830 Vir: philadria Poštni žig Piran, 1835 Vir: arhiv Veselko Guštin Poštni žig Piran, 1837 Vir: philadria Poštni žig Piran, 1843 Vir: philadria ________________________________________ Planina 1827 (Planina) Planina pri Postojni, ok. 1800 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Jedkanica v sepiji – Ferdinand Runk in Anton Hertzinger Poštni žig Planina, 1849 Vir: philadria Poštni žig Planina, 1850* Vir: philadria Poštni žig Planina, 1853 Vir: e-bay Poštni žig Planina, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Podčetrtek 1841 (Windisch-Landsberg) Ustanovitev poštnega urada v Podčetrtku leta 1841 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Grad Podčetrtek, 1681 Vir: wikimedia.org (hrani Zg. arhiv Celje) Poštni žig Podčetrtek, 1842 Vir: philadria Poštni žig Podčetrtek, 1852 Vir: philadria ________________________________________ Podgrad 1841 (Castelnuovo Illyrien) Grad Mehovo so brezuspešno napadali Turki, do živega so mu prišli le uporni kmetje med uporom leta 1515. Ti so ga razdejali. Pošta se je nato (po dolgih letih) preselila v vas pod gradom – Podgrad. Vir: Sto gradov na Slovenskem (avtor Ivan Jakič, 2001) Pošta v Podgradu (Castelnuovo Illyrien) je bila odprta 1. avgusta 1841. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Dvorec Podgrad, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Pismo iz Podgrada v Hrušico, 1827 Vir: Primorska pošta … Poštni žig Podgrad, 1841* Vir: philadria Poštni žig Podgrad, 1841* Vir: arhiv Veselko Guštin ________________________________________ Podkoren 1783 (Wurzen) Poštno postajo Podkoren najdemo med postajami na poštni poti Lljubljana – Beljak leta 1783. Vir: Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren … Podkoren, 1848 Vir: Joseph Wagner Poštna postaja, 1880 Vir: Vladislau Benesch Poštne relikvije Vir: GorenjskiGlas Razingerjeva hiša – poštna postaja, 1880 Vir: Vladislau Benesch Poštni žig Podkoren, 1844 Vir: philadria Poštni žig Podkoren, 1850* Vir: e-bay ________________________________________ Podpeč / pri Lukovici 16. stoletje / 1722 (Podpetsch) Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Podpeč. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Poštna postaja Podpeč pri Lukovici, pred 1700 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije) Poštni žig Podpeč, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Poljane / na Dolenjskem 1543 Med poštnimi postajami vojno-poštne zveze v letu 1543 najdemo Poljane, na relaciji: Bihač – Ogulin – Vinica – Poljane – Ribnica – Lož. Konec 16. stoletja je v Notranjeavstrijski deželnoknežji javni poštni zvezi v dveh povezavah: Ljubljana – Ribnica – Poljane – Ogulin in Poljane Karlovac. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. ________________________________________ Postojna 16. stoletje / 1736 (Adelsberg) Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Postojna. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Pošta Postojna je začela delovati okrog leta 1736. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Veduta Postojne, ok. 1830 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Sivec) Kolorirana rista – Alois Shaffenrath Poštni žig Postojna, 1828 Vir: philadria Poštni žig Postojna, 1839 Vir: philadria Poštni žig Postojna, 1854 Vir: e-bay ________________________________________ Prem konec 16. stoletja / 1722 (Bremb) Na karti poštnih linij v konec 16. stoletja (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Prem. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Prem – trg in dvorec, 1679 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org ________________________________________ Ptuj 16. stoletje / 1722 (Pettau) Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Ptuj. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Najstarejši poštni žig Ptuja je iz leta 1813. Vir: Poštni žigi na Slovenskem (avtor Ivan Turk / Pošta Slovenije 1997) Ptuj z juga, 1681 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (J. V. Valvasor) Poštni žig Ptuj, 1818 Vir: philadria Poštni žig Ptuj, 1918 Vir: philadria Poštni žig Ptuj, 1929 Vir: philadria Poštni žig Ptuj, 1838 Vir: philadria Poštni žig Ptuj, 1929 Vir: philadria Idealiziran poštni žig Ptuj Vir: Ptujska poštna knjiga (S. Kravcar) Poštni žig Ptuj, 1845 Vir: Nova Filatelija 4-2005 Idealiziran poštni žig Ptuj Vir: Ptujska poštna knjiga (S. Kravcar) ________________________________________ Radlje ob Dravi 1558 / 1722 (Mahrenberg, Marenberg) Leta 1558 je delovala tekaška poštna zveza med Celovcem in Mariborom, ena teh postaj je bila Mahrenberg (Radlje ob Dravi). Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Skica Radelj ob Dravi, 1714 Vir: Friedrich Bernhard Werner Silesius Poštni žig Radlje, 1850* Vir: philadria Poštni žig Radlje, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Radovljica 1845 (Radmansdorf) Prva pisemska zbiralnica je bila v Radovljici ustanovljena leta 1845 v starem mestnem jedru (danes Trubarjeva ulica št.1). Vir: Poštne zgradbe na Gorenjskem (avtom Miran Čehovin) Magušarjeva hiša - Pisemska zbiralnica, 1845-1873 Vir: Joseph Wagner, 1848 Poštni žig Radovljica, 1847 Vir: philadria Poštni žig Radovljica, 1851 Vir: DAR ________________________________________ Razdrto 1728 (Prewald) Pošta v Razdrtem (Prewald) je bila ustanovljena, ko so leta 1728 ukinili poštno postajo Hrušica. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Litografija Razdrtega, od. 1898 Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK) Poštni žig Razdrto, 1827 Vir: philadria Poštni žig Razdrto, 1836 Vir: arhiv Veselko Guštin Poštni žig Razdrto, 1840 Vir: philadria ________________________________________ Ribnica 1543 / 1722 (Reifnitz) Med poštnimi postajami vojno-poštne zveze v letu 1543 najdemo Rivnico, na relaciji: Bihač – Ogulin – Vinica – Poljane – Ribnica – Lož. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Ribnica – mesto in trg, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Poštni žig Ribnica, 1846 Vir: philadria Poštni žig Ribnica, 1847 Vir: philadria ________________________________________ Rogatec 1543 / 1722 (Rohitsch) Poštno postajo Rogatec najdemo leta 1543 na vojno poštni zvezi Vrhovni poveljnik – Samobor – Zagreb – Rogatec / Ptuj ali Varaždin. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Veduta Rogatca, 1839 Vir: wikimedia.org Poštni žig Rogatec, 1838* Vir: philadria Poštni žig Rogatec, 1850* Vir: arhiv Bojan Kranjc ________________________________________ Senožeče 1839 (Senožeč, Senosetsch) Pošta obstaja od 1. novembra 1839. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Razglednica Senožeč, od. 1899 Vir: kamra Poštni žig Senožeče Vir: Jubilejni žig (Slovenika) ________________________________________ Sežana 1781 (Sessana) Datum ustanovitve te pošte je 18. april 1781. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Panoramski posnetek Sežane, 1875 Vir: wikipedija – foto Kristijan Pajer Poštni žig Sežana, 1835 Vir: arhiv Veslko Guštin Poštni žig Sežana, 1847 Vir: philadria Poštni žig Sežana, 1838 Vir: philadria Poštni žig Sežana, 1848 Vir: dimura ________________________________________ Slovenj Gradec 1842 (Windischgrätz) Ustanovitev poštnega urada Slovenj Gradec leta 1842 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Veduta Slovenj Gradca, 1864 Vir: Slikovite podobe Slovenije (I. Stopar) Litografija s pretiskom – Carl Reichert Poštni žig Slovenj Gradec Vir: Pošta na slovenskih tleh (PS) ________________________________________ Slovenska Bistrica 1578 / 1722 (Windisch-Feistritz) Poštno postajo Slovenska Bistrica najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov. Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Slovenska Bistrica. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Veduta Slovenske Bistrice, 1864 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Akvarelirana perorisba – Franz Schmits Poštni žig Slovenska Bistrica, 1838 Vir: philadria Poštni žig Slovenska Bistrica, 1843 Vir: philadria ________________________________________ Slovenske Konjice 1578 / 1722 (Gannobitz) Poštno postajo Slovenske Konjice najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov. Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice (1580-90). Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Slovenske Konjice. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Grad Konjice, ok. 1600 Vir: delcampe Poštni žig Slovenske Konjice, 1850* Vir: philadria Trg Konjice - s poštno kočijo, ok. 1830 Vir: wikimedia.org (Josef Franz Kaiser) Poštni žig Slovenske Konjice, 1858 Vir: philadria ________________________________________ Šempeter v Savinjski dolini 1804 (St. Peter) Ustanovitev poštnega urada Šempeter v Savinjski dolini leta 1804 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Šempeter v Savinjski dolini, nat. 1916 Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK) Poštni žig Šempeter, 1850* Vir: philadria Poštni žig Šempeter, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Šentožbolt 1717 (S. Oswald) Poštno postajo Šentožbolt najdemo v seznamu poštnih zvez leta 1795 Deželni šematizem za Kranjsko: Gradec – Šentožbolt – Podpeč – Ljubljana. Poštna povezava na tej relaciji je bila ustanovljena leta 1717. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Poštna postaja Šentožbolt, 1842 Vir: Kronika 1988; avtor Alois Ruda Poštna kočija, 1842 (izrez) Vir: Kronika 1988 Stavba poštne postaje Šentožbolt, 1997 Vir: Pošta na slovenskih tleh Poštni žig Šentožbolt, 1848 Vir: philadria ________________________________________ Škofja Loka 1700-50 (Bischoflak) Še v prvi polovici 18. stoletja so pošto na relaciji Celovec – Ljubelj – Tržič – Kranj – Škofja Loka – Ljubljana prenašali poštni sli. 21. julija 1752 so sle odpravili in uvedli redno poštno zvezo, vendar brez Škofje Loke. Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan) Škofja Loka, ok. 1800 Vir: slikarja F. Runk in K. Postl Poštni žig Škofja Loka, 1845 Vir: Katalog Euro-Phila 2012 Vir: avtor Janez Cerkvenik Poštni žig Škofja Loka, 1848 Vir: philadria 140-letnica nabiralnice, 1841 Vir: Pošta Slovenije Poštni žig Škofja Loka, 1846 Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc Poštni žig Škofja Loka, pred 1850 Vir: Poštni žig Škofje Loke ________________________________________ Trebnje 1543 / 1722 (Treffen in Krain) Poštno postajo Trebnje najdemo med postajami vojnopoštne zveze iz leta 1543. Vinica – Podbrežje – Metlika – Žužemberk – Trebnje. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Poštna postaja Trebnje (poštna hiša desno), po 1650 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Janez Vajkart Valvasor) Povzeto: Pošta na Dolenjskem do leta 1918 (avtorica Marjeta Bregar) Poštni žig Trebnje, po 1939 Vir: Zbornik 60 let FD Novo mesto Vir: avtor Alojz Tomc Poštni žig Trebnje, 1847 Vir: philadria Žig Trebnje, 1850* Vir: philadria ________________________________________ Tržič 1700-50, 1760 (Neumarktl) Še v prvi polovici 18. stoletja so pošto na relaciji Celovec – Ljubelj – Tržič – Kranj – Škofja Loka – Ljubljana prenašali poštni sli. 21. julija 1752 so sle odpravili in uvedli redno poštno zvezo. Poštno postajo Tržič uvedejo v šestdesetih letih 18. stoletja. Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan) Tržič, 1689 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Poštna diližansa na Ljubelju, ok. 1800 Vir: slikarja F. Runk in K. Postl Poštni žig Tržič, 1833 Vir: philadria Poštni žig Tržič, 1838 Vir: philadria ________________________________________ Velenje 1842 (Wallein, Wöllan) Ustanovitev poštnega urada Velenje leta 1842 je omenjena v seznamu poštnih postaj in poštnih uradov (1800-1918). Vir: Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije 1997) Grad Turn pri Velenju, ok. 1830 Vir: wikimedia.org (J. F. Kaiser) ________________________________________ Vinica 1543 (Treffen in Krain) Poštno postajo Vinica najdemo med postajami vojnopoštne zveze iz leta 1543. Vinica – Podbrežje – Metlika – Žužemberk – Trebnje. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Veduta gradu Vinica, 1679 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) ________________________________________ Vipavski Križ pred 1728, 1778 – 1858 (Sveti Križ - Cesta, Santa Croce) Pošta je bila leta 1728 prenesena s Sv. Križa (Santa Croce) v Vipavo. Ponovno je bila odprta 26. februarja 1778 in ponovno ukinjena 31. julija 1858, ko so jo prenesli v Nabrežino. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Sveti Križ - Cesta, ok. 1900 Vir: Pozdravi iz slovenskih krajev (MK) ________________________________________ Vipava 1728 (Wippach) Poštna postaja v Vipavi je bila ustanovljena, ko so leta 1728 preusmerili promet na relaciji LjubljanaGorica. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Vipava, ok. 1850 Vir: Joseph Wagner Poštni žig Vipava, 1834 Vir: Veselko Guštin Poštni žig Vipava, 1839 Vir: philadria Poštni žig Vipava, 1846 Vir: philadria ________________________________________ Vransko 1578 / 1722 (Franz) Poštno postajo Vransko najdemo leta 1578 na redni jezdni poštni zvezi Maribor – Slov. Bistrica – Celje – Vransko – Podpeč – Ljubljana – Vrhnika – Hrušica – Gorica / Slovenske Konjice (1580-90). Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Vransko. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Panorama Vranskega, ok. 1900 Vir: delcampe ________________________________________ Vrhnika 16. stoletje / 1722 (Oberlaibach) Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Vrhnika. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Vrhnika na bakrorezu, ok. 1680 Vir: Slava Vojvodine Kranjske (Valvasor) Povzeto: wikimedia.org Poštni žig Vrhnika, 1836 Vir: philadria Poštni žig Vrhnika, 1845 Vir: philadria Poštni žig Vrhnika, pred 1850 Vir: Veselko Guštin ________________________________________ Zagorje na Krasu (Sagur) 18. stoletje V Topografskem poštnem leksikonu (Topografisches Post-Leksikon) iz leta 1799 med poštnimi postajami na poti od Ljubljane do Reke navaja naslednje poštne postaje: Planina – Postojna – Zagorje (Sagur) – Lipa. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Zagorje na Krasu, od. 1901 Vir: philadria ________________________________________ Zavrč 18. stoletje (Sauritsch) Pošta Zavrč (ob Dravi, južno od Ptuja, pod gradom Borl) je bila pomembna obmejna pošta na cesti Ptuj – Varaždin, saj je tam stala tudi carinska postaja. Vse 18. stoletje je delovala v zdajšnji hiši Zavrč št. 3, z znamenitim poštnim rogom na portalu. Vir: Razvoj poštnega prometa … 1722-1918 (Žontar, Klinar in Hozjan) Razglednica Zavrča, ok. 1830 Vir: wikimedia.org Vir: J. F. Kaiser (Litografirte Ansichten der Steiermark) Poštni žig Zavrč, pred 1838 Vir: Pošta na slovenskih tleh (PS) Poštni žig Zavrč, 1870 Vir: Nova filatelija 4-2005 Op:: Raba po letu 1850! ________________________________________ Zgornji Otok (Zapuže) 1785 (Safnitz-Ottak, Ottok) Poštno postajo Zgornji Otok (najprej Otok-Zapuže) najdemo med postajami na poštni poti Lljubljana – Beljak leta 1783. Poštna postaja je na Zgornjem Otoku delovala do 20. septembra 1867 (Klein). Vir: Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren … in Klein Portal poštne postaje Zg. Otok Vir: DAR Znamka poštne postaje Zg. Otok Vir: Pošta Slovenije Poštni žig Zapuže-Otok, 1833 Vir: arhiv Nejc Vobovnik Poštni žig Zg. Otok, 1839 Vir: philadria Poštni žig Zg. Otok, 1858* Vir: arhiv Bojan Kranjc Poštni žig Zg. Otok, 1863* Vir: arhiv Bojan Kranjc Op.: Poštna postaja Zgornji Otok, je vse do zaprtja (leta 1867) uporabljala predfilatelistični poštni žig! ________________________________________ Žužemberk 16. stoletje / 1722 (Seisenberg) Na karti poštnih linij v 16. stoletju (deželne vojno poštne postaje in notranjeavstrijska deželnoknežja javna pošta) najdemo poštno postajo Žužemberk. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Veduta Žužemberka, 1864 Vir: Slikovite podobe Slovenije (Ivan Stopar) Joseph Wagner in Karl Postl Poštni žig Žužemberk, 1850* Vir: philadria Op.: Predfilatelistični žig v rabi po 1850! ________________________________________ ♣♣♣♣♣♣♣ Pošte izven današnjega ozemlja Slovenije Gorica 1500 / 1722 (Görz) Poštno postajo Gorica najdemo leta 1500 na prvi poštni zvezi na ozemlju današnje Slovenije; na deželno-knežji poštni zvezi Innsbruck – Gorica – Ljubljana. Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Poštno postajo Gorica najdemo leta 1572 na Redni tekaški poštni zvezi: Gradec – Maribor – Celje – Ljubljana – Gorica Vir: Nastanek in razvoj državne poštne institucije na Slovenskem do leta 1722 (avtor Andrej Hozjan. Ustanovitev pošte Gorica (Görz) nosi datum 21. april 1750 (po Rukavini). Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Poštni žig Gorica, 1785 Vir: philadria Poštni žig Gorica, 1822 Vir: philadria ________________________________________ Radgona 18. stoletje (Radkersburg) Poštni žig Radgona, 1848 Vir: philadria Poštni žig Radgona, 1855 Vir: philadria ________________________________________ Lipa pred 1750-1865 (Lippa) Lipa je imela pošto najbrž že pred letom 1750. V Topografskem poštnem leksikonu (Topografisches Post-Leksikon) iz leta 1799 med poštnimi postajami na poti od Ljubljane do Reke navaja naslednje poštne postaje: Planina – Postojna – Zagorje (Sagur) – Lipa. Pošto so ukinili in premestili v Permani 31. avgusta 1865. Vir: Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič) Poštna postaja Lipa je bila 1. septembra 1865 prestavljena v Jelšane. Vir: DAR Poštna postaja Lipa (Lippa), 1834 Vir: Poštna in potovalna karta Nemčije (izsek) Vir: Pošta na Slovenskih tleh (PS, 1997) Poštni žig Lipa, pred 1850 Vir: Vir: Primorska pošta … Poštni žig Lipa, pred 1850 Vir: arhiv Veselko Guštin ________________________________________ ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Opomba. Naslovni napis o datumih predfilatelističnih poštnih žigov ima »lepotno napako«, ki smo jo poudarili že v filatelistični dobi. Vsi datumi so se na našem ozemlju »upoštevali« z nekje kratkim, ponekod pa zelo dolgim časovnim zamikom. Prve poštne žige so v habsburških deželah začeli uporabljati leta 1751, pri nas je bil v rabi še v prvi polovici 19. stoletja (npr. Vrhnika, na pismu iz leta 1836). Od leta 1818 je bilo poleg krajevnega imena potrebno napisati še datum – brez letnice, pri nas pa so jih žigosali še v filatelistični dobi, tudi na znamke izdane leta 1858 (npr. Slovenske Konjice). Tako kot vse poštne mape, je tudi ta samo ogrodje, kamor bomo dopolnjevali najdeno staro gradivo o prvih poštnih postajah. Zato prosimo vse zbiratelje poštnega gradiva, da nam pošljete svoje skene predfilatelističnih poštnih žigov. V DAR pa bomo skušali poiskati časovno čim bolj verodostojno slikovno gradivo. V predfilatelistični dobi bi radi našli čim več vedut s poštnimi kočijami in ostalimi poštnimi motivi. Te so zelo zanimive, saj nam pokažejo: prečenje poštne kočije prek reke Drave pri Dravogradu, poštno diližanso na ljubeljskem prelazu, prihod poštne kočije v trg Konjice, poštno kočijo pred Kranjem, vse do šestvprežne poštne kočije na Valvasorjevi veduti Begunj na Gorenjskem. Po letu 1850 pa bi radi našli čim več (in čim starejših) poštnih uradov – ampak to je že filatelistična doba. Še poduk iz Zbornika ob 60-letnici ustanovitve Filatelističnega društva Novo mesto. ♣♣♣♣♣ Viri (poštni žigi): Arhiv Philadrie Viri (vedute): Slava Vojvodine Kranjske (večina prenesena z wikimedije.org) Slikovite podobe Slovenije – 101 veduta naše dežele, kakršna je bila nekoč (avtor Ivan Stopar, Cankarjeva založba 2013) Viri (teksti o ustanovitvi posameznih pošt): Primorska pošta skozi zgodovino (avtor dr. Fran Juriševič, 1967) Zbornik ob 60-letnici ustanovitve Filatelističnega društva Novo mesto (FD Novo mesto, 2009) Pošta na slovenskih tleh (Pošta Slovenije, 1997) Cesta in poštni promet čez Jesenice in Koren na Koroško v času do prve svetovne vojne (avtorica Majda Žontar / Jeseniški zbornik, 1995) Redni žigi pošte Ptuj do 1945 (avtor Bojan Bračič / Nova filatelija, št. 3-4 / 2015) ♣♣♣♣♣ Sestavil: Goran Lavrenčak Prvič objavljeno: 21. 8. 2015 Zadnjič dopolnjeno: 14. 03. 2016 goran.lavrencak@gmail.com
© Copyright 2024