Poltike sprejema, vračanja in integracije ter število
Politike sprejema, vračanja in integracije ter število mladoletnikov brez spremstva v Republiki Sloveniji Ljubljana 2009 Študijo »Politike sprejema, vračanja in integracije ter število mladoletnikov brez spremstva v Republiki Sloveniji« je pripravila Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva, Poljanska cesta 12, Ljubljana, v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC, Povšetova 37, Ljubljana. Vodja raziskave: Marina Uzelac, Slovenska filantropija Svetovalec pri raziskavi: mag. Franci Zlatar, Slovenska filantropija Sodelavki pri raziskavi: Jerneja Cifer in Vita Habjan, PIC Lektorica: Neja Šmid, Slovenska filantropija Financer: Evropska komisija in Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 3 KAZALO POVZETEK ............................................................................................................................... 5 1. UVOD .................................................................................................................................... 7 2. RAZLOGI ZA PRIHOD V REPUBLIKO SLOVENIJO .................................................... 10 3. POSTOPKI VSTOPA, VKLJUČNO Z MEJNO KONTROLO .......................................... 12 3.1. PRISTOJNOST ............................................................................................................. 12 3.2. PRESTOP DRŽAVNE MEJE IN MEJNA KONTROLA ............................................ 12 3.3. POSTOPEK Z MLADOLETNIMI TUJCI ................................................................... 13 3.4. PROSILCI PO ZAKONU O MEDNARODNI ZAŠČITI............................................. 14 3.5. SCHENGEN.................................................................................................................. 14 3.6. PREKRŠKI.................................................................................................................... 15 4. POGOJI SPREJEMA IN INTEGRACIJSKI UKREPI........................................................ 17 4.1. MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA, NASTANJENI V CT ................................ 17 4.1.1. Nastanitev............................................................................................................... 17 4.1.2. Skrbništvo za posebni primer ................................................................................. 18 4.1.3. Psihosocialna skrb in oskrba .................................................................................. 19 4.1.4. Statistični podatki................................................................................................... 20 4.2. MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA – PROSILCI ZA MEDNARODNO ZAŠČITO ............................................................................................................................. 20 4.2.1. Postopki in obravnava mladoletnikov brez spremstva ........................................... 20 4.2.2. Zakonito zastopništvo ............................................................................................ 21 4.2.3. Nastanitev, psihosocialna skrb in oskrba ............................................................... 21 4.2.4. Nevladne organizacije v AD .................................................................................. 23 4.2.5. Statistični podatki................................................................................................... 23 4.3. MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA – BEGUNCI .............................................. 25 4.3.1. Obravnava mladoletnikov brez spremstva ............................................................. 25 4.3.2. Nastanitev............................................................................................................... 25 4.3.3. Zdravstveno in socialno varstvo ter izobraževanje ................................................ 26 5. PRAKSA VRAČANJA, VKLJUČNO Z REINTEGRACIJO ............................................. 27 5.1. Pravni okvir ................................................................................................................... 27 5.2. Primerjava prakse vračanja v RS z Direktivo o vračanju.............................................. 28 5.3. Statistični podatki.......................................................................................................... 30 5.4. Reintegracija.................................................................................................................. 30 5.5. Institucionalni okvir ...................................................................................................... 30 6. ZAKLJUČKI – PRIMERI DOBRE PRAKSE IN SPOZNANJA........................................ 31 BIBLIOGRAFIJA .................................................................................................................... 33 4 POVZETEK Republika Slovenija (RS) je za večino mladoletnikov brez spremstva tranzitna država, ki jo zapustijo kmalu po prihodu in nadaljujejo svojo pot v države severne in zahodne Evrope. V večini primerov gre za fante stare od petnajst do sedemnajst let, med njihovimi izvornimi državami prevladujejo Albanija, Kosovo, Afganistan, Turčija, Moldavija in nekatere afriške države. V preteklosti jih je večina zaprosila za azil, v zadnjih letih se jih vse več odloča za vrnitev nazaj v izvorno državo. Razlogi, zakaj prihajajo v RS, oz. bolje rečeno, zapustijo svojo državo, so različni: zaradi velike revščine in pomanjkanja, nezmožnosti najti delo in se šolati, vojaških spopadov, preganjanja, življenjske ogroženosti itd. Prav tako se srečujemo s pojavom mladoletnih romskih deklet, ki so s strani svojih družin prodana v RS, kjer se poročijo po romskih običajih in živijo v romskih naseljih. Zaradi pomanjkanja celostnih uradnih statistik je nemogoče spremljati trend razširjenosti pojava mladoletnikov brez spremstva v RS. Vendar, če sklepamo iz statistik Centra za tujce in Azilnega doma, ki sta edina sprejemna centra za to populacijo v RS, lahko zaključimo, da se njihovo število z leti zmanjšuje. Vsekakor je identifikacija mladoletnikov brez spremstva s strani vseh akterjev, ki prihajajo v stik z njimi, in vodenje uradnih statistik eno od področij, ki bi jih bilo potrebno v prihodnosti izboljšati, saj le-to predstavlja osnovo za razvijanje ustreznih ukrepov pri obravnavi teh mladoletnikov. Pri primerjavi slovenske zakonodaje in prakse z nekaterimi določili Direktive o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito bivajočih državljanov tretjih držav (v nadaljevanju: Direktiva o vračanju), ki se nanašajo na pridržanje mladoletnikov in družin, na vračanje in odstranitev mladoletnikov brez spremstva in na zaščitne ukrepe pred vrnitvijo, je bilo ugotovljeno, da so nekatera področja že urejena v skladu z omenjeno direktivo, na nekaterih področjih pa bi bile potrebne določene spremembe. Obstoječa ureditev v RS je že urejena v skladu z določili, ki določajo, da se družinam, ki so pridržane pred odstranitvijo, zagotovi ločena nastanitev, da so mladoletniki brez spremstva pridržani le za najkrajši možni čas, da se imajo pridržani mladoletniki možnost udeležiti prostočasnih dejavnosti, ki so primerne njihovi starosti, in da imajo le-ti dostop do izobraževanja. Prav tako je obstoječa ureditev v RS že urejena v skladu z določili, ki se nanašajo na zaščitne ukrepe pred vrnitvijo državljanov tretjih držav. Pri določilih, ki govorita o tem, da bi bilo treba mladoletnikom brez spremstva zagotoviti namestitev v ustanovah, ki imajo osebje in zmogljivosti, ki upoštevajo potrebe oseb njihove starosti, in da je pri pridržanju mladoletnikov potrebno upoštevati načelo največjih koristi otroka, ni bilo mogoče potegniti jasnega zaključka, ali bi bile potrebne spremembe obstoječe ureditve v RS. Do decembra 2010 pa bi bilo potrebno obstoječo ureditev v RS spremeniti v skladu z določili direktive,ki določajo, da se mladoletniki brez spremstva in družine z mladoletnimi otroki pridržijo le v izjemnih primerih (v RS se nastanjevanje v Center za tujce izvaja sistematično), da je potrebno mladoletniku brez spremstva zagotoviti pomoč ustreznih organov še preden se izda odločba o vrnitvi (v RS je skrbnik vključen v postopek v primerih, ko so mladoletniki 5 nastanjeni v Center za tujce - in tudi takrat ne v vseh primerih - in so že v postopku odstranitve iz države) in da bi se pred odstranitvijo mladoletnika brez spremstva državni organi držav članic Evropske unije morali prepričati o tem, da bo mladoletnik vrnjen družini, skrbniku ali ustrezni instituciji (RS za le-to v praksi nima vzpostavljenih potrebnih mehanizmov). Potrebno bi bilo izboljšati pogoje sprejema mladoletnikov brez spremstva, ki so povezani z nastanitvijo in socialno-varstvenimi programi, in poleg primernejših programov vračanja v tretje države, ki bi zagotavljali primeren sprejem, vzpostaviti sistem, ki bi mladoletnikom po vrnitvi omogočal podporo pri reintegraciji. 6 1. UVOD Študija »Politike sprejema, vračanja in integracije ter število mladoletnikov brez spremstva v Republiki Sloveniji« je podlaga za pripravo primerjalne študije, ki jo bo Evropska komisija pripravila v okviru Evropske migracijske mreže. Glavni namen študije je pomagati pri oblikovanju politik za podporo varnih pogojev sprejema mladoletnikov brez spremstva, bodisi v državah gostiteljicah (državah članicah EU) bodisi v njihovih državah izvora. Takšna študija bo, skladno s cilji Evropske migracijske mreže, zapolnila vrzeli v poznavanju politik na področju mladoletnikov brez spremstva v EU in prispevala predloge za morebitne izboljšave pogojev sprejema v državah članicah EU. Prav tako bo prispevala k izboljšanju trajnih vrnitev mladoletnikov brez spremstva. Specifična cilja študije sta pridobitev informacij o: 1. številu mladoletnikov brez spremstva, sprejetih s strani držav članic EU; 2. varnih pogojih sprejema (politikah in praksah) v državah članicah EU, vključno z informacijami o oceni uspešnosti, stroških ter novih spoznanjih. O mladoletnikih brez spremstva se v RS zelo malo govori in piše. Je pojav, ki ne pritegne pozornosti ne politikov ne javnosti na splošno. Tudi raziskav na tem področju primanjkuje; kot edino bi omenili raziskavo »Rizična skupina mladoletnikov brez spremstva: mehanizmi zaščite v razširjeni EU«, izdane leta 2007 s strani Znanstvenega in raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem 1. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je pričujoča študija potrebna in bo nedvomno koristila vsem akterjem, ki vplivajo na oblikovanje politik, kot tudi vsem službam in organizacijam, ki se pri svojem delu srečujejo z mladoletniki brez spremstva. Metode, uporabljene pri izdelavi študije, so: • vprašalniki, poslani z namenom pridobivanja statističnih podatkov in podatkov o obstoječi ureditvi v RS; • intervjuji s predstavniki relevantnih državnih institucij in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju; • pregled zakonodaje, relevantne za študijo; • pregled poročil; • pregled že obstoječih študij. Organizacije in institucije, ki so sodelovale pri zagotavljanju relevantnih informacij, so: • v okviru Direktorata za migracije in integracijo Ministrstva za notranje zadeve: Sektor za integracijo - Oddelek za integracijo beguncev in tujcev, Sektor za mednarodno zaščito (v nadaljevanju: SMZ) - Oddelek za statusne zadeve mednarodne zaščite in Azilni dom (v nadaljevanju: AD), Policija – Center za tujce (v nadaljevanju: CT); • v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: Center za socialno delo Postojna (v nadaljevanju: CSD Postojna) in Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljevanju CSD Lj. Vič-Rudnik); • v okviru Ministrstva za šolstvo in šport: Stanovanjska skupina Postojna Vzgojnega zavoda Planina (v nadaljevanju: Stanovanjska skupina Postojna); 1 http://www.zrs-kp.si/SL/Projekti/MINORS/Daphne/MinOrs_Slovenia.pdf 7 • nevladne organizacije: Slovenska filantropija (v nadaljevanju: SF), Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (v nadaljevanju: PIC), Jezuitska služba za begunce – Slovenija (v nadaljevanju: JRS) in Društvo Ključ. Pri izdelavi študije so bili uporabljeni: • Statistični podatki, posredovani s strani: CT za obdobje od 2004 do 2008 o številu mladoletnikov brez spremstva, nastanjenih v CT in vrnjenih v državo izvora, o številu postavljenih skrbnikov, času nastanitve mladoletnikov v CT, številu sproženih postopkov združevanja z družino; SMZ o številu mladoletnikov brez spremstva - prosilcev za azil in številu mladoletnikov, ki so samovoljno zapustili AD, za obdobje od 2004 do 2008 ter številu sproženih postopkov združevanja z družino; Sektorja za integracijo o številu mladoletnikov brez spremstva, ki so pridobili status begunca, za obdobje od 2002 do 2008. • Podatki o obstoječi ureditvi v RS, pridobljeni iz pogovorov z direktorjem CSD Postojna, s svetovalko za begunce na Oddelku za integracijo beguncev in tujcev, vzgojiteljico v Stanovanjski skupini Postojna, v.d. vodjo Oddelka za statusne zadeve mednarodne zaščite, uslužbenko CSD Lj. Vič-Rudnik in predstavnico JRS. • Podatki o obstoječi ureditvi v RS, posredovani kot odgovori na poslani vprašalnik s strani vodje CT, vodje Referata za oskrbo AD, v.d. vodje Oddelka za statusne zadeve mednarodne zaščite in predstavnika Društva Ključ, predstavnice JRS-ja in PIC-a. • Relevantna zakonodaja. • Podatki iz različnih poročil (Varuha človekovih pravic, SF-a, PIC-a, Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi), pripombe nevladnih organizacij, sklep in sodba sodišča, odločba Ministrstva za notranje zadeve. Statistični podatki, ki jih ni bilo mogoče pridobiti: • o številu vstopov in zavrnitvah vstopa mladoletnikov brez spremstva v RS, saj Policija ne vodi ločenih statistik za to skupino; • o številu ugrabljenih mladoletnikov brez spremstva in tistih, ki so bili prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi, saj CT in SMZ ne vodita teh evidenc; • o številu mladoletnikov brez spremstva – prosilcev za azil, ki jim je bilo omejeno gibanje, in času trajanja njihove omejitve gibanja, saj SMZ ne vodi ločenih statistik; • o številu dovoljenj za prebivanje iz razlogov kot so zaposlitev, združitev z družino, študij, izdanim mladoletnikom brez spremstva, saj Sektor za integracijo ne vodi ločenih statistik. Glede podatkov o mladoletnikih brez spremstva nastanjenih v CT in vrnjenih v državo izvora je bilo mogoče pridobiti le podatke o njihovem številu za obdobje od 2004 do 2008, ne pa tudi o spolu, starosti in državi izvora. Glede podatkov o mladoletnikih brez spremstva, ki so zaprosili za azil in so bili nastanjeni v AD, je bilo za obdobje od 2002 do 2007 mogoče pridobiti podatke o njihovem številu, spolu in državi izvora, ne pa tudi o starosti. Za leto 2008 je bilo mogoče zagotoviti vse potrebne podatke. Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (sprejeta leta 1999) in Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (sprejeta leta 2002) predstavljata temeljna dokumenta migracijske politike RS. V Resoluciji o migracijski politiki Republike Slovenije so v petem poglavju opredeljeni temelji migracijske politike RS, ki so: svetovna solidarnost in dejavno delovanje na področju preprečevanja vzrokov množičnih migracij, aktivna slovenska politika v evropskem prostoru; aktivna slovenska politika s sosednjimi državami v srednji in jugovzhodni Evropi; zaščita in pomoč beguncem ter drugim iskalcem azila ter osredotočenje 8 na možnost prostovoljnega vračanja; regulacija priseljevanja; preprečevanje nezakonitih migracij; integracija in stalno spremljanje razmer v Sloveniji in po svetu. 9 2. RAZLOGI ZA PRIHOD V REPUBLIKO SLOVENIJO O razlogih, zaradi katerih mladoletniki brez spremstva želijo vstopiti v RS, je težko govoriti na splošno, saj Ministrstvo za notranje zadeve RS (v nadaljevanju: MNZ), ki sicer vodi evidenco o dovoljenjih za prebivanje (tudi o namenu, zaradi katerega se tujcu dovoljenje izda, in o rojstnih datumih), ne vodi ločene evidence o mladoletnikih brez spremstva. Tudi Policija ne vodi statističnih podatkov o razlogih za vstop tujcev v državo. Zato se v nadaljevanju osredotočamo le na razloge za prihod mladoletnikov brez spremstva, nad katerimi je SF2 izvajala skrbništva in so bili nastanjeni v CT in AD, ki sta edina sprejemna centra za mladoletnike brez spremstva v RS. Večina mladoletnikov brez spremstva, nad katerimi je SF izvajala skrbništvo, je vstopila v RS ilegalno. Po prijetju s strani policije so zaprosili za azil, ali pa so bili vrnjeni v državo izvora ali sosednjo državo. Le v nekaj primerih so se mladoletniki združili s starši v drugih državah članicah EU. V večini primerov je šlo za fante, stare od petnajst do sedemnajst let, med njihovimi izvornimi državami pa so prevladovale Albanija, Kosovo, Afganistan, Turčija, Moldavija in nekatere afriške države. Za večino mladoletnikov je RS še vedno tranzitna država, ki jo zapustijo relativno hitro in nadaljujejo svojo pot v države zahodne in severne Evrope. V letih 2004 in 2005 je večina mladoletnikov (81,98 %), nad katerimi je SF izvajala skrbništvo, po prijetju s strani policije zaprosila za azil in nato v relativno kratkem času zapustila RS. Za leti 2006 in 2007 je bila značilna nekoliko spremenjena situacija, saj se je večina mladoletnikov (60,36 %) odločila za vrnitev v izvorno državo. Ta sprememba je bila značilna predvsem za albanske dečke iz Albanije in Kosova, medtem ko so mladoletniki, ki so prihajali iz afriških in azijskih držav, po prijetju s stani policije zaprosili za azil. V letu 2008 so nekoliko prevladovali mladoletniki, ki so zaprosili za azil (47 %), predvsem zaradi povečanih prihodov mladoletnikov iz Afganistana. Za vrnitev v izvorno državo se je odločilo 40 % mladoletnikov. Mladoletnike brez spremstva, ki jih je obravnavala SF, lahko na grobo razdelimo v tri skupine in sicer: 1) Prvo skupino sestavljajo mladoletniki brez spremstva, ki so zapustili svojo državo zaradi velike revščine, pomanjkanja, nezmožnosti najti delo in se šolati. V to skupino spadajo večinoma fantje iz Albanije in Kosova, ki so bili namenjeni v države, kot so Italija in Velika Britanija, kjer so imeli sorodnike in prijatelje, ki naj bi jim pomagali pri nadaljevanju šolanja, iskanju zaposlitve in urejanju dovoljenja za prebivanje. Kot je že omenjeno, se v zadnjih letih večina teh mladoletnikov po prijetju s strani policije odloča za vrnitev v državo izvora. 2) Drugo skupino sestavljajo večinoma mladoletniki brez spremstva, ki prihajajo iz azijskih in afriških držav (Afganistan, Turčija, Iran, Ruanda, Gana, Kamerun ...) in so po prijetju s strani policije zaprosili za azil iz razlogov kot so vojaški spopadi, socialna (družinske težave, sirote) in življenjska ogroženost (pri mladoletnikih iz Albanije je pogosto vzrok krvno maščevanje), diskriminiranost, preganjanje zaradi političnega udejstvovanja, pripadnosti določeni verski skupini ali narodnosti (npr. romski ali kurdski), novačenja v 2 SF je nevladna organizacija, ki izvaja skrbništva za posebni primer nad mladoletniki brez spremstva, in sicer od leta 2001 nad mladoletnimi prosilci za azil in begunci ter od leta 2003 nad mladoletniki, ki so nastanjeni v CT. 10 vojsko itd. Za večino teh mladoletnikov RS ni bila izbrana država, v kateri so želeli zaprositi za azil, saj so bili namenjeni v skandinavske države, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. 3) Tretjo skupino sestavljajo mladoletna romska dekleta, ki so s strani svojih družin prodana v RS, kjer se poročijo po romskih običajih in živijo v romskih naseljih. Ta dekleta prihajajo večinoma iz nekdanjih republik Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Makedonija) in so v večini primerov v RS vstopile legalno (z vizumom), vendar so ostale v RS po izteku dovoljenja za prebivanje. Po prijetju s strani policije so bile nastanjene v CT. V to skupino lahko uvrstimo tudi romska dekleta, ki so bila namenjena v druge evropske države. SF je imela v obdobju od 2004 do 2008 pod skrbništvom 16 romskih deklet 3. Glede na interne statistike SF in uradne statistike SMZ in CT se število mladoletnikov brez spremstva v RS z leti zmanjšuje. Seveda je zaradi pomanjkanja celostnih statistik (tu so mišljene predvsem statistike o številu mladoletnikov brez spremstva, ki jih slovenska policija takoj po prijetju vrne v državo, iz katere so prišli) težko natančno govoriti, v kolikšni meri se število mladoletnikov brez spremstva dejansko spreminja. Po besedah vodje CT je število mladoletnikov brez spremstva, nastanjenih v CT, nižje, ker se je v zadnjem obdobju zmanjšala problematika nezakonitih prehodov in nezakonitega bivanja v RS4. 3 4 Podatki pridobljeni iz internih poročil SF za obdobje od 2004 do 2008. Podatki posredovani s strani vodje CT dne 27. 1. 2009. 11 3. POSTOPKI VSTOPA, VKLJUČNO Z MEJNO KONTROLO 3.1. PRISTOJNOST Zakon o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-1) v 64. členu določa, da je policija pristojna za opravljanje mejne kontrole, za zavrnitev tujca na meji, izdajo vizuma na meji, razveljavitev vizuma, prisilno odstranitev tujca, dovolitev zadrževanja in za druge ukrepe in odločitve v zvezi s tujci na meji ali v državi, ki jih določa zakon, ter je prekrškovni organ za odločanje o prekrških po tem zakonu. O pritožbah zoper odločbe in ukrepe na prvi stopnji odloča MNZ (65. člen). 3.2. PRESTOP DRŽAVNE MEJE IN MEJNA KONTROLA Glede na področje uporabe ZTuj-1 (3. člen) so iz dometa tega zakona izključeni tujci, ki so zaprosili za azil (prosilci za azil) in tujci, ki jim je bil v RS priznan status begunca, razen če ni z zakonom drugače določeno. Prav tako se ta zakon ne uporablja za osebe, ki imajo v RS začasno zatočišče po zakonu, s katerim se ureja začasno zatočišče, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Zakon o nadzoru državne meje (v nadaljevanju: ZNDM) določa, da se mejna kontrola opravi izključno ob nameravanem prestopu državne meje. Policist, ki opravlja mejno kontrolo, sme med drugim zadržati osebo za nujno potreben čas, vendar največ za 48 ur, in sicer kadar oseba namerava ali je že prestopila mejno črto in obstaja razlog za sum, da je oseba nedovoljeno prestopila državno mejo, pri čemer je zadržanje potrebno zaradi ugotovitve vseh potrebnih dejstev in okoliščin prehajanja državne meje, ali zaradi zavrnitve tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo, iz utemeljenih razlogov pa ga iz države ni mogoče napotiti takoj. Po ZTuj-1 mora tujec za vstop, zapustitev in bivanje v RS imeti veljavno potno listino, razen če z zakonom ali mednarodnim sporazumom ni drugače določeno. Tujec mora za vstop v RS, poleg veljavne potne listine, imeti tudi vizum ali dovoljenje za prebivanje, če ni z zakonom drugače določeno. Po ZTuj-1 (9. člen) se tujcu zavrne vstop v RS iz razlogov, določenih v Zakoniku o schengenskih mejah. Minister za notranje zadeve pa podrobneje predpiše razloge za zavrnitev vstopa tujcu zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost RS ali javno zdravje. Tujcu se vstop po Zakoniku o schengenskih mejah lahko zavrne, če ne izpolnjuje pogojev za vstop po 5. členu. Ti pogoji so: • posedovanje veljavne potne listine ali listine, ki jim dovoljuje prehod meje; • posedovanje veljavnega vizuma, če se to zahteva; • da upravičujejo namen in pogoje nameravanega bivanja in imajo zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali tranzit v tretjo državo, kjer bodo zagotovo sprejeti, ali bodo lahko ta sredstva zakonito pridobili; • da ne gre za osebe, za katere je bil razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem (v nadaljevanju: SIS sistem) zaradi zavrnitve vstopa; • da ne predstavljajo grožnje javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če ni bil razpisan noben ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi. Ob zavrnitvi vstopa se odločitev izda v obliki standardnega obrazca ter se ustrezno označi v tujčevi potni listini. V skladu z Zakonikom o schengenskih mejah, Priloga II, se na mejnih prehodih evidentirajo tudi osebe, katerim je bil zavrnjen vstop v skladu s členom 13 (med 12 drugim se evidentirajo razlogi za zavrnitev in državljanstvo oseb, katerim je vstop bil zavrnjen). Za nedovoljen vstop tujca v državo se šteje, če: • vstopi v državo, čeprav mu na podlagi 9. člena ZTuj-1 ni bil dovoljen vstop; • se izogne mejni kontroli; • pri vstopu uporabi ponarejene, tuje ali kako drugače spremenjene potne in druge listine, ki so potrebne za vstop, ali če organom mejne kontrole navede lažne podatke. Zakon o policiji v 45. členu določa, da se sme tujcu, ki mu ni bil dovoljen vstop v državo, vendar ga ni mogoče takoj odstraniti, v skladu z zakonom odrediti bivanje pod strožjim policijskim nadzorom v objektu, določenem za ta namen, za čas, ki je nujno potreben za njegovo odstranitev iz države. Takšen objekt v RS je CT v Postojni. PIC od novembra 2008 in v letu 2009 izvaja projekt Opazovanje policijskih postopkov na meji, ki ga financira Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (v nadaljevanju: UNHCR). Tak projekt je PIC izvajal že konec leta 2006. V okviru tega projekta PIC opazuje predvsem to, ali je osebam, ki iščejo mednarodno zaščito, zagotovljen dostop do teritorija in s tem tudi do sistema zaščite, ter ali so spoštovane temeljne človekove pravice in zagotovljena zakonitost postopkov. 3.3. POSTOPEK Z MLADOLETNIMI TUJCI 60. člen ZTuj-1 določa postopek z mladoletnimi tujci. Mladoletnega tujca brez spremstva staršev ali drugih zakonitih zastopnikov, ki je nezakonito vstopil v RS, je treba takoj vrniti v državo, iz katere je prišel, oziroma izročiti predstavnikom države, katere državljan je. Če to ni mogoče, policija obvesti center za socialno delo, ki mora mladoletniku nemudoma postaviti skrbnika za posebni primer v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR). Policija mladoletnega tujca začasno nastani v CT, v posebnem oddelku za mladoletnike. Policija izvaja postopke vračanja v državo, iz katere je mladoletnik prišel, na podlagi bilateralnih sporazumov, ki ne vsebujejo posebnih določil glede mladoletnikov. Glede na izkušnje PIC-a pri opazovanju policijskih postopkov na meji (v okviru zgoraj omenjenega projekta), so bili mladoletniki v primerih, ko se jih je vračalo takoj nazaj v Republiko Hrvaško, nameščeni na policijski postaji, dokler se postopek ni izvedel. Mladoletnikom v teh postopkih ni bil dodeljen skrbnik in v primerih, ko je šlo za mladoletnike iz nekdanjih republik Jugoslavije, se je postopek izvedel brez prisotnosti prevajalca5. V obdobju od 2002 do 2008 je Policija vodila statistične podatke o številu vstopov in zavrnitvah vstopa v RS, vendar pa ni vodila statistike glede na spol ali starost, tako da podatki o mladoletnikih brez spremstva, ki jim je bil odobren ali zavrnjen vstop v državo, ne obstajajo. 5 Podatki pridobljeni iz poročila PIC-a (1. poročilo za obdobje od 14. avgusta do 18. septembra 2006, posredovano Policiji septembra 2006), ki ga je PIC pripravil v okviru projekta Opazovanje policijskih postopkov na meji v letu 2006. 13 3.4. PROSILCI PO ZAKONU O MEDNARODNI ZAŠČITI Po Zakonu o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ) je »prosilec za mednarodno zaščito«6 državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v RS podal popolno prošnjo za mednarodno zaščito. Prav tako ZMZ definira tujca, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito: to je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v RS in je pred uradnimi organi prvič izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito. Ti dve kategoriji sta izvzeti iz dometa ZTuj-1. Ko tujec zakonito ali nezakonito vstopi v RS, mora v najkrajšem možnem času izraziti namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito. Če to tudi stori v najkrajšem možnem času, se ga ne preganja za morebitni prekršek nezakonitega prehoda državne meje. Tujca, ki izrazi namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, se ne sme obravnavati kot tujca po ZTuj-1, ampak se ga napoti na policijo, ki ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v RS, in sprejme izjavo o razlogih za mednarodno zaščito. Po podani izjavi policist izpolni registracijski list. Vse to določa ZMZ v 35. in 36. členu. PIC je bil v okviru projekta Opazovanje policijskih postopkov na meji7 v obdobju od 14. avgusta do 18. septembra 2006 obveščen o poteku 39 postopkov, v katerih je Policija obravnavala 193 oseb, PIC pa se je udeležil opazovanja postopkov v 20 primerih. Glede na izkušnje PIC-a policija večinoma ni posvečala pozornosti morebitnim razlogom za mednarodno zaščito, ki bi jih obravnavana oseba lahko imela, četudi je oseba nakazala, da se npr. ne more vrniti v državo izvora, da se boji vrnitve ipd. V nekaj primerih so policisti kljub prošnjam za azil sami zaključili postopke in osebe niso napotili v AD v skladu z Zakonom o azilu (v nadaljevanju: ZAzil), kjer bi se postopek za pridobitev azila moral nadaljevati, ampak je oseba bila nameščena v CT oziroma odstranjena iz države nemudoma, ponavadi v Republiko Hrvaško. V enem primeru je bilo tudi opaženo, da policija kljub dejstvu, da osebi, ki sta zatrjevali, da sta zakonca, nista poznali nekaterih osebnih podatkov drug drugega, policija ni postopala v smeri ugotavljanja, ali je oseba ženskega spola morebiti žrtev trgovine z ljudmi8. 3.5. SCHENGEN Z vstopom RS v schengensko območje dne 21. decembra 2007 je mejna kontrola postala poostrena na zunanjih mejah EU, kar za RS pomeni na meji z Republiko Hrvaško. Določbe o tujcih se uporabljajo za državljane tretjih držav, ki niso članice EU. ZTuj-1 napotuje na Zakonik o schengenskih mejah9, ki npr. med drugim v 13. členu v povezavi s 5. členom določa razloge za zavrnitev vstopa v RS. Izrednega pomena je določba člena 9/4 ZTuj-1, ki pravi, da se zavrnitev vstopa v RS označi v tujčevi potni listini in vnese v evidenco zavrnjenih oseb na način, določen v Zakoniku o schengenskih mejah. Na podlagi Zakonika je v ZTuj-1 v 85. členu določeno, da se vodi evidenca o tujcih, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo. Upravlja jo organ, pristojen za kontrolo prehajanja čez državno mejo, torej Policija. Tudi Zakonik o schengenskih mejah vsebuje posebne določbe o mladoletnikih. V 19. členu pravi, da za določene kategorije oseb, med katere vključuje tudi mladoletnike, veljajo posebna pravila, in sicer, da morajo biti mejni policisti posebej pozorni na mladoletne osebe, ki 6 S sprejemom ZMZ, ki velja od 4. 1. 2008, se je termin prosilec za azil zamenjal s terminom prosilec za mednarodno zaščito. 7 Glej zgoraj poglavje Prestop državne meje in mejna kontrola. 8 Podatki pridobljeni iz poročila PIC-a (1. poročilo za obdobje od 14. avgusta do 18. septembra 2006, posredovano Policiji septembra 2006), ki ga je PIC pripravil v okviru projekta Opazovanje policijskih postopkov na meji v letu 2006. 9 Uredba (ES) št. 562/2006 z dne 15. 3. 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja. 14 potujejo s spremstvom ali brez njega, da so mladoletne osebe pri prehodu zunanje meje EU lahko predmet enake kontrole pri vstopu in izstopu kot odrasli, da mora pri mladoletnikih s spremstvom mejni policist preveriti, ali imajo spremljajoče osebe nad mladoletnikom roditeljsko pravico, zlasti kadar mladoletnika spremlja samo ena odrasla oseba in obstaja utemeljen sum, da je bil nezakonito odveden iz skrbništva oseb, ki imajo nad njim zakonito roditeljsko pravico. V takšnem primeru mejni policist opravi nadaljnjo preiskavo za ugotovitev kakršnih koli neskladnosti ali nasprotij med danimi informacijami. Pri mladoletnikih brez spremstva mejni policisti na podlagi temeljitega preverjanja potnih listin in dokazil zagotovijo, da mladoletniki ozemlja ne zapuščajo proti volji oseb, ki imajo nad njimi roditeljsko pravico. 3.6. PREKRŠKI Med kazenskimi določbami ZTuj-1 določa tudi prekrške kot kršitve določb zakona, in sicer se za prekršek kaznuje tujec, če nima veljavne potne listine (7. člen), če nima dovoljenja za vstop v RS (8. člen), če nedovoljeno vstopi v RS (11. člen). Tudi ZNDM vsebuje kazenske določbe, in sicer se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali izven delovnega časa10; prestopi državno mejo zaradi nepredvidljivih nujnih okoliščin, pa o tem takoj ne obvesti policije11; se giblje ali zadržuje na območju mejnega prehoda, pa za to nima upravičenega razloga12; na območju mejnega prehoda ne upošteva navodil in odredb policista, ki opravlja mejno kontrolo13; se izmakne mejni kontroli ali se poskuša izmakniti mejni kontroli14; samovoljno zapusti območje mejnega prehoda, dokler mejna kontrola ni opravljena15; se pri mejni kontroli izkaže s tujo ali neveljavno listino za prestop državne meje16; ne pojasni vseh okoliščin, pomembnih za prehod državne meje ali ne upošteva navodil in odredb policistov, ki opravljajo mejno kontrolo17. Zakon o prekrških v 5. poglavju vsebuje posebne določbe glede vzgojnih ukrepov in sankcij za mladoletnike. 30. člen določa, da se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. O dejanju, ki ima vse znake prekrška in ga stori otrok, prekrškovni organ obvesti osebo, ki je dolžna skrbeti zanj, po potrebi pa tudi pristojni organ socialnega varstva. Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečejo le vzgojni ukrepi: ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo. Starejšemu mladoletniku (t.j. mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let) se izjemoma lahko izreče globa tedaj, če je v času storitve prekrška glede na svojo duševno razvitost mogel razumeti pomen prekrška, če so podani drugi pogoji za odgovornost za prekršek po določbah Zakona o prekrških, in če jo je po svojih premoženjskih razmerah zmožen plačati. Vendar sme sodišče starejšemu mladoletniku izreči globo le zaradi hujših posledic prekrška ali večje stopnje odgovornosti za prekršek, če ne bi bilo upravičeno uporabiti vzgojni ukrep. Če starejši mladoletnik ne plača izrečene globe, se 10 Prvi odstavek 4. člena Zakonika o schengenskih mejah. Drugi odstavek 15. člena ZNDM. 12 Četrti odstavek 22. člena ZNDM. 13 24. člen ZNDM. 14 Prvi odstavek 27. člena ZNDM. 15 Ibid. 16 Ibid. 17 Drugi in tretji odstavek 27. člena ZNDM. 11 15 mu ne sme izreči uklonilni zapor. Prav tako proti mladoletnim storilcem ni dovoljen hitri postopek. V 12. poglavju določa tudi poseben postopek proti mladoletnikom. 16 4. POGOJI SPREJEMA IN INTEGRACIJSKI UKREPI 4.1. MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA, NASTANJENI V CT 4.1.1. Nastanitev Postopek z mladoletnimi tujci predpisuje ZTuj-1 v 60. členu. Zakon ne določa različnih postopkov glede na starost mladoletnikov. V CT se mladoletnike brez spremstva nastani v posebnem oddelku za mladoletnike brez spremstva, mladoletnike, ki potujejo s starši pa, skupaj s starši, na oddelek za ranljive skupine. Mladoletniku brez spremstva je mogoče zagotoviti drugo, primernejšo obliko nastanitve, če policija med postopkom oceni, da je za mladoletnika koristnejša nastanitev pod nadzorstvom organa socialnega varstva. Po drugi strani zoper mladoletnega tujca brez spremstva ni mogoče odrediti bivanja pod strožjim policijskim nadzorom. Omenjena ureditev je že urejena v skladu z 2. točko 17. člena Direktive o vračanju, ki določa, da se družinam z mladoletnimi otroki zagotovi ločena nastanitev, ki omogoča primerno zasebnost. CT je edina institucija v RS, ki nastanjuje mladoletnike brez spremstva, ki so obravnavani kot ilegalni migrati. Kljub določilom v ZTuj-1, se možnost nastanitve mladoletnikov brez spremstva izven CT v praksi ne implementira, saj v RS ne obstaja alternativna nastanitev za te mladoletnike. Nastanjevanje mladoletnikov brez spremstva in družin z mladoletnimi otroki v CT se izvaja sistematično in predstavlja stalno prakso. Ker Direktiva o vračanju v 1. točki 17. člena določa drugačno ureditev (mladoletniki brez spremstva in družine z mladoletnimi otroki se pridržijo le v izjemnih primerih), bi bilo potrebno obstoječo ureditev v RS uskladiti z omenjeno direktivo do decembra 201018. Ob nastanitvi v CT je mladoletniku s strani policije izdan sklep o nastanitvi in ne sklep o omejitvi gibanja, čeprav je CT institucija zaprtega tipa, kjer je gibanje tujcev omejeno na prostore centra in v skladu s hišnim redom na okolico centra; lahko govorimo, da je mladoletnikom de facto omejeno gibanje. Po ZTuj-1 nastanitev v CT ali izven centra traja do odstranitve, a ne dlje kot šest mesecev. Če odstranitev iz države še vedno ni mogoča, se lahko nastanitev v CT podaljša za nadaljnjih šest mesecev oziroma se do odstranitve določi drugi kraj namestitve. Na podlagi statistike, posredovane s strani CT, je iz podatkov za obdobje od 2004 do 2008 razvidno, da je namestitev mladoletnikov brez spremstva v centru v večini primerov trajala manj kot mesec dni (297 od skupno 323 primerov (92 %)), le v redkih primerih pa od enega do treh mesecev (26 od skupno 323 primerov (8 %)). Primerov, kjer bi bil mladoletnik brez spremstva nastanjen v CT več kot 3 mesece ni, kar kaže na to, da je obstoječa ureditev v RS že urejena v skladu z Direktivo o vračanju, ki v 1. točki 17. člena določa, da so mladoletniki pridržani le za najkrajši možni čas. Ustavno sodišče RS je glede predloga za premestitev oseb iz CT v AD zapisalo, da »bivanje v Centru za tujce ni prilagojeno daljšemu bivanju, predvsem pa ne omogoča daljše nastanitve otrok, tako da bi se v največji meri upoštevale koristi otrok« ter »upoštevajoč prvi odstavek 3. člena KOP19 in dejstvo, da se lahko v obravnavanem primeru namen nastanitve v Centru za tujce doseže tudi z milejšimi ukrepi, je Ustavno sodišče odločilo, da se mladoletna pritožnika 18 Direktiva o vračanju v prvem odstavku 20. člena določa, da morajo države članice EU do 24. decembra 2010 uskladiti nacionalno zakonodajo z omenjeno direktivo. 19 Konvencija o otrokovih pravicah (opomba avtorja). 17 do končne odločitve Ustavnega sodišča iz Centra za tujce premesti v Azilni dom. Glede na 8. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja pravico do združitve in ohranitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani, je odločilo, da se v Azilni dom v Ljubljani premestita tudi starša« (sklep Up-859/06 z dne 7. 7. 2006). Razmere v CT in ravnanje s tujci so vsako leto opisane tudi v letnem poročilu Varuha človekovih pravic. Tako je v letnem poročilu 2006 mogoče prebrati: »V letnem poročilu 2005 smo opozorili na neustrezno nastanitev mladoletnih tujcev brez spremstva staršev ali drugih zakonitih zastopnikov v posebnem oddelku za mladoletnike v Centru za tujce. Poudarili smo, da je takšna rešitev lahko primerna le za krajši čas. Ob daljšem prebivanju pa je ustreznejša nastanitev v socialnovarstvenem ali vzgojno-izobraževalnem zavodu, torej v okolju, prilagojenem nastanitvi otrok in ravnanju z njimi«. Varuh je tudi priporočal, naj CT zagotovi tujcem najmanj dve uri na dan na svežem zraku20. V letnem poročilu za leto 2007 je varuhinja človekovih pravic razmere v CT presojala tudi v luči odločitev Ustavnega sodišča (kot opisane zgoraj) in odločila, da »Ustavno sodišče ni ocenjevalo vseh pogojev za bivanje v centru, temveč je svojo odločitev oprlo predvsem na omejenost trajanja nastanitve v centru in omejenost gibanja«. Po mnenju varuhinje CT zagotavlja ustrezno zdravstveno varstvo, primerno dostopnost zdravstvenih storitev vsem tujcem, ki jih potrebujejo, pravico do šolanja (pri čemer je problem le ustrezno znanje slovenskega jezika), prav tako so jedilniki za otroke in njihove starše primerni in zagotavljajo primeren razvoj otrok, zato ni mogoče pavšalno govoriti, da takšna nastanitev krši pravice, ki so otrokom zagotovljene po KOP21. Iz opisanega ni mogoče potegniti jasnega zaključka, ali bi bile potrebne spremembe obstoječe ureditve v RS glede na določila v 4. in 5. točki 17. člena Direktive o vračanju. 4.1.2. Skrbništvo za posebni primer Ko policija nastani mladoletnika brez spremstva v CT, mora o tem obvestiti center za socialno delo (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve). Le-ta mladoletniku nemudoma postavi skrbnika za posebni primer. Pristojni center je CSD Postojna, katerega vloga je zgolj formalna, tj. izdajanje odločb oz. imenovanje skrbnikov za posebni primer. Center se pri konkretnih primerih ne vključuje v iskanje dolgoročnih rešitev, le-to je prepuščeno skrbniku22. Naloga skrbnika je zastopanje mladoletnika v postopku in ščitenje njegovih pravic in koristi. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna23. Na podlagi podatkov, posredovanih s strani CT, je mogoče ugotoviti, da v obdobju od 2004 do 2008 vsi nastanjeni mladoletniki brez spremstva niso imeli dodeljenega skrbnika za posebni primer. Tako je bil skrbnik postavljen le v 231 primerih od skupno 323 (71,5 %) mladoletnikov brez spremstva, v ostalih 92 primerih (28,5 %) pa so bili mladoletniki obravnavani v postopkih brez skrbnika. 20 www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Varuh_LP_2006_SLO.pdf www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/VCP-LP07-splet.pdf 22 Podatki pridobljeni v pogovoru z direktorjem CSD Postojna dne 27. 1. 2009. 23 179. člen ZZZDR. 21 18 4.1.3. Psihosocialna skrb in oskrba V CT je mladoletnikom zagotovljena: • Osnovna oskrba: fizična dodelitev prenočišča in prehrane24. • Psihosocialna oskrba: zagotovi se v primerih, ko se pri zdravniškem pregledu ugotovi, da zdravstveno in/ali psihofizično stanje mladoletnika zahteva tovrstno oskrbo. ZTuj-1 ne predpisuje obvezne psihološke oskrbe za mladoletnike brez spremstva, niti za žrtve trgovine z ljudmi (ne glede na njihovo starost). Psihosocialna služba je v CT prisotna od 7.00 do 22.00 ure. V praksi je mladoletnikom, ki so bili trpinčeni ali izpostavljeni travmatizirajočim izkušnjam ali trgovini z ljudmi, zagotovljeno posebno 24-urno varstvo25. • Zdravstvena oskrba: Zdravnik je v CT prisoten vsak delovni dan dve uri, dva psihiatra pa prihajata občasno glede na potrebe. Žrtve trgovine z ljudmi imajo pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in osnovne oskrbe, enako kot tujci, katerim je v RS dovoljeno začasno zadrževanje26.Vsak dan je v CT prisotna tudi medicinska sestra. Otroci, ki so v CT nastanjeni s starši in so šoloobvezni, so vključeni v osnovno šolo v Postojni. Mladoletniki brez spremstva se do sedaj niso vključevali v osnovno šolo, saj so bili večinoma starejši od 15 let in so že imeli zaključeno osnovnošolsko obvezo, prav tako njihovo bivanje v centru ni bilo dolgotrajno27. Poleg tega imajo tujci med bivanjem v CT možnost vsakodnevnega druženja znotraj oddelkov, rekreiranja, gibanja na svežem zraku (najmanj dvourno - dopoldan eno uro in popoldan eno uro), obiskov, razgovorov, kontaktov z nevladnimi organizacijami idr. Družine in otroci imajo možnost neomejenega gibanja na svežem zraku, saj so na Oddelku za ranljive kategorije vrata na zunanje dvorišče odprta28. Socialna služba skrbi za prostočasne aktivnosti. Tudi v tem vidiku sta ureditev, kot jo določa ZTuj-1, in praksa že urejeni v skladu z določili 3. točke 17. člena Direktive o vračanju. Stroške preživljanja in nastanitve je dolžan nositi tujec sam, v kolikor ima lastna sredstva, če jih nima, sredstva krije MNZ29. Kadar se tujcu odobri nastanitev v socialnovarstvenemu zavodu, zagotovi sredstva za nastanitev CT30. Oskrbo v CT zagotavljajo tudi nevladne organizacije in sicer SF izvaja skrbništva za posebni primer nad mladoletniki brez spremstva, PIC izvaja pravno svetovanje, Društvo Ključ izvaja projekt PATS31 in JRS izvaja družabne aktivnosti. Podatkov o višini finančnih sredstev zagotovljenih za pogoje sprejema mladoletnikov brez spremstva v CT ni bilo mogoče zagotoviti, saj CT ne vodi ločene evidence za posamezne skupine tujcev32. 24 5. člen Pravilnika o posebnih pravilih bivanja in gibanja tujcev v centru za odstranjevanje tujcev in pogojih ter postopku za uporabo milejših ukrepov. 25 Podatki posredovani s strani vodje CT dne 27. 1. 2009. 26 38.a člen ZTuj-1. 27 Ibid. 28 Poročilo varuha človekovih pravic: Obisk centra za tujce Veliki otok pri Postojni z dne 7. 7. 2008, na katerega je MNZ odgovorilo z dopisom šifra 070-3/2008/3 (216-01) z dne 2. 10. 2008. 29 62. člen Ztuj-1. 30 56. člen Ztuj-1. 31 Več o projektu PATS v poglavju Zaključki. 19 4.1.4. Statistični podatki33 • • • CT ne vodi evidence o mladoletnikih brez spremstva, ki so prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi, so ugrabljeni ali izginejo iz državne oskrbe. CT je v obdobju od 2004 do 2008 sprožil pet postopkov za združitev mladoletnika z družino in vsi so bili uspešno izpeljani. Tabela št. 1: Število mladoletnikov brez spremstva, ki so bili v obdobju od 2004 do 2008 nastanjeni v CT Leto Število 2004 112 2005 91 2006 67 2007 83 2008 40 Podatki iz tabele št. 1 kažejo, da se število mladoletnikov brez spremstva, nastanjenih v CT, z leti zmanjšuje. 4.2. MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA – PROSILCI ZA MEDNARODNO ZAŠČITO 4.2.1. Postopki in obravnava mladoletnikov brez spremstva ZMZ ne vsebuje posebnih določb glede podaje namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito za mladoletnike brez spremstva. V praksi; v primeru, da mladoletniki brez spremstva v času, ko so nastanjeni v CT, zaprosijo za mednarodno zaščito, namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito vloži v njihovem imenu skrbnik za posebni primer. Mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za mednarodno zaščito na policijski postaji, namero vložijo sami. ZMZ opredeljuje mladoletnike brez spremstva kot ranljive osebe s posebnimi potrebami. Postopki se ne diferencirajo nadalje glede na starost mladoletnika, zakon pa določa, da mladoletnik v postopku sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti in stopnji duševnega razvoja. Postopki obsegajo naslednje specifičnosti: • v postopkih je potrebno upoštevati načelo največje otrokove koristi; • čimprej je potrebno ugotoviti otrokovo identiteto in začeti s postopkom iskanja staršev ali drugih sorodnikov; • prošnjo je potrebno obravnavati prednostno; • pred pričetkom postopka je potrebno mladoletniku postaviti zakonitega zastopnika; • pred sprejemom prošnje je potrebno mladoletniku tudi ustno pojasniti vsebino brošure o pravicah in dolžnostih, če to želi34. Pred samim postopkom sprejema prošnje za mednarodno zaščito se opravi postopek daktiloskopiranja zaradi izvajanja Uredbe 2000/2725/ES. Prosilcem, ki so mlajši od 14 let se prstni odtisi ne odvzamejo. V primerih, ko se ugotovi, da je mladoletnik že zaprosil za azil v drugi državi članici EU, se sproži »dublinski postopek«. Prav tako se mladoletniku lahko 32 Podatki posredovani s strani CT dne 27. 1. 2009. Ibid. 34 16. člen ZMZ. 33 20 omeji gibanje. Posebnih določil oz. omejitev pri vračanju mladoletnikov ni, razen če vrnitev ne bi bila v korist otroka (npr. zaradi prisotnosti družinskega člana v RS)35. ZMZ ne predvideva posebnega postopka za primere družinskih sporov, ko bi prišlo do nesoglasja o tem, kdo je družinski član. V takšnih primerih je potrebno ravnati v skladu s področno zakonodajo, tj. ZZZDR, predvsem z določbami o ugotavljanju očetovstva in materinstva in ukrepih centra za socialno delo. SMZ ne beleži tovrstnih primerov v praksi36. ZMZ prav tako ne predpisuje izrecnega postopka za ugotavljanje dejanske starosti mladoletnika, pristojni organ pa lahko v primeru dvoma o mladoletnikovi starosti pridobi ustrezno izvedensko mnenje37. 4.2.2. Zakonito zastopništvo Pred pričetkom postopka se mladoletniku brez spremstva postavi zakonitega zastopnika; odločbo izda center za socialno delo. Zakoniti zastopnik je lahko sorodnik oziroma spremljevalec mladoletnika brez spremstva ali predstavnik organizacije, ki je specializirana za delo z otroki in mladostniki38. Obstoječo ureditev so v času sprejemanja ZMZ kritizirale nevladne organizacije39, saj bi lahko privedla do situacije, ko bi bila za zakonitega zastopnika postavljena oseba, ki je sprovajalec ali trgovec z ljudmi. Po njihovem mnenju manjkajo mehanizmi, s pomočjo katerih bi se ugotavljalo, ali bo sorodnik oziroma spremljevalec mladoletnika resnično deloval v najboljšo korist otroka. Nevladne organizacije so predlagale, da je skrbnik lahko oseba, ki nastopa v imenu organizacije, ki predstavlja zakonitega skrbnika otroka brez spremstva, oseba, ki nastopa v imenu nacionalne organizacije, odgovorne za varstvo in dobrobit otrok, ali katera koli druga ustrezna oseba, ki je imenovana za zastopanje interesov otroka. Podobni komentar je podal UNHCR 40. CSD Lj. Vič – Rudnik, ki je pristojen za imenovanje zakonitih zastopnikov mladoletnikom brez spremstva, nastanjenim v AD, je do sedaj v vseh primerih imenoval za zastopnico SF, ki redno zagotavlja zastopnike že od leta 2001. Naloga zakonitega zastopnika je zastopanje mladoletnika v postopku pridobivanja mednarodne zaščite in ščitenje njegovih pravic in koristi. Tudi vloga oz. pristojnost tega centra je zgolj formalna, tj. izdajanje odločb oz. imenovanje zakonitih zastopnikov. CSD se pri konkretnih primerih ne vključuje v iskanje dolgoročnih rešitev, kar je prepuščeno zastopniku41. 4.2.3. Nastanitev, psihosocialna skrb in oskrba V času do dejanske vložitve prošnje je mladoletnik nastanjen v sprejemnih prostorih AD, ki spada pod pristojnost SMZ v okviru MNZ. Mladoletnikom se lahko zagotovi nastanitev v ločeni sobi, čeprav ZMZ in hišni red tega posebej ne določata. V času nastanitve v sprejemnih prostorih AD je mladoletniku 35 Podatki pridobljeni v pogovoru z v.d. vodjo Oddelka za statusne zadeve mednarodne zaščite dne 30. 1. 2009. Podatki posredovani s strani v.d. vodje Oddelka za statusne zadeve mednarodne zaščite dne 16. 2. 2009. 37 44. člen ZMZ. 38 16. člen ZMZ. 39 Pripombe skupine nevladnih organizacij – Mirovnega inštituta, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in Slovenske filantropije – na Predlog zakona o mednarodni zaščiti, julij 2007. 40 UNHCR COMMENTS AND RECOMMENDATIONS ON THE PROPOSED NEW LAW ON INTERNATIONAL PROTECTION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 17. avgust 2007. 41 Podatki pridobljeni v pogovoru z uslužbenko CSD Lj. Vič – Rudnik dne 2. 2. 2009. 36 21 zagotovljena ustrezna prehrana, nujne higienske potrebščine in dostop do nujnega zdravstvenega varstva42. SMZ je pristojen za odločanje o nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito. ZMZ določa, da se pri nastanitvi mladoletnikov brez spremstva upošteva njihov specifični položaj, prilagodijo se jim materialni pogoji sprejema, zdravstveno in psihološko svetovanje ter nega43. Kljub tej določbi se lahko mladoletnika brez spremstva nastani v enem od naslednjih krajev, od katerih le kraj, naveden pod zaporedno št. 1, ne pomeni, da je bilo prosilcu omejeno gibanje: 1) Oddelek za mladoletnike brez spremstva AD (možna je tudi namestitev v nadstandardni sobi44), kjer so mladoletniki največkrat nameščeni; 2) Zaprti oddelek v okviru AD; 3) Oddelek za mladoletnike brez spremstva z omejitvijo gibanja na območje AD; 4) Center za tujce. ZMZ (niti prej veljavni ZAzil) ne določa, da bi bili mladoletniki brez spremstva izvzeti iz tega ukrepa. S sklepom šifra 2142-119/2007/2 (1352-14) z dne 10. 05. 2007 je MNZ omejilo gibanje mladoletnemu prosilcu, zaradi suma zlorabe postopka. Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 496/2007-2, s katero je ugodilo pritožbi pritožnika in odpravilo sklep o omejitvi gibanja navedlo: »Ranljivim skupinam oseb s posebnimi potrebami, h katerim je mogoče v času odločanja v upravnem postopku in v upravnem sporu prišteti tudi tožnika kot mladoletnika in otroka brez spremstva, je po določbi 15.a člena ZAzil zagotovljena posebna nega in skrb. Pri obravnavi prošenj mladoletnih prosilcev za azil je treba poleg tega upoštevati določbo 3. člena Konvencije45, po kateri morajo vse dejavnosti ustanov za socialno varstvo, sodišč, upravnih organov ali zakonodajnih teles potekati tako, da so jim otrokove koristi glavno vodilo. Omejitvi gibanja mladoletnikov brez spremstva pa nasprotuje tudi Visoki komisariat ZN za begunce«. Ker vodi SMZ samo evidenco skupnega števila vseh prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bilo omejeno gibanje, želenih podatkov o številu omejitev gibanja za mladoletnike brez spremstva ter povprečnega časa trajanja omejitve gibanja ni možno izločiti. Poleg omenjenih možnosti lahko v izjemnih primerih pristojni organ prosilca nastani v drugih primernih institucijah, če mu namestitve ne more zagotoviti v AD ali v njegovi izpostavi ali na zasebnem naslovu (slednje odobri komisija)46. Stroške nastanitve v AD krije MNZ, če pa imajo prosilci za mednarodno zaščito lastna sredstva za preživljanje ali jim je to zagotovljeno kako drugače, pa morajo kriti sorazmeren del stroškov47. Mladoletnik brez spremstva ima kot ranljiva oseba s posebnimi potrebami pravico do: • osnovne oskrbe (nastanitev, prehrana, obleka in obutev ter higienske potrebščine), sredstva zagotavlja MNZ; • do dodatnega obsega zdravstvenih storitev (obseg le te odobri komisija)48; 42 37. člen ZMZ. 15. člen ZMZ. 44 3. člen Hišnega reda Azilnega doma številka 007-285/2006/87 (1351-01). 45 Konvencija o otrokovih pravicah (opomba avtorja). 46 83. člen ZMZ. 47 80. člen ZMZ. 48 84. člen ZMZ. 43 22 • • do humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo nevladne, medvladne in vladne organizacije, ki delujejo na humanitarnem področju, ki obsega zlasti materialno, kulturno in psihosocialno pomoč, organiziranje varstva za otroke, izobraževanje otrok in mladostnikov ter druge oblike pomoči49; do osnovnošolskega izobraževanja; dostop do izobraževanja na poklicnih in srednjih šolah pa ima pod pogojem, ki veljajo za državljane RS50. Psihosocialna služba, ki je v AD dnevno prisotna 14 ur, pri obravnavi mladoletnikov brez spremstva upošteva njihovo ranljivost in travmatiziranost. Pri delu z žrtvami nasilja deluje v skladu s Standardnimi operativnimi postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu51. Podatkov o višini finančnih sredstev zagotovljenih za pogoje sprejema mladoletnikov brez spremstva v AD ni bilo mogoče zagotoviti. 4.2.4. Nevladne organizacije v AD Nevladne organizacije, ki izvajajo programe za mladoletnike brez spremstva v AD, so: • Društvo Ključ izvaja projekt PATS. • PIC je bil v obdobju julij 2006 - november 2008 dnevno prisoten v AD, kjer je nudil pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Mladoletnike brez spremstva je predstavnik PIC-a informiral pred samim sprejemom prošnje, naknadno pa je mladoletnika zastopal pri podaji prošnje kot tudi kasneje v postopku. Za mladoletnike brez spremstva je organiziral tudi posebne delavnice52. • SF izvaja, poleg zastopanja za mladoletnike, še psihosocialno pomoč za ranljive skupine prosilcev, tečaj slovenskega in angleškega jezika, učne pomoči in družabne aktivnosti. • JRS izvaja tečaj slovenskega in angleškega jezika ter računalniški tečaj. 4.2.5. Statistični podatki53 • • • • SMZ ne vodi evidence o mladoletnikih brez spremstva, ki so prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi ali so ugrabljeni. Število mladoletnikov brez spremstva, ki so v obdobju od 2002 do 2008 samovoljno zapustili AD, je 263. V letih 2007 in 2008 sta bila s strani SMZ sprožena dva postopka združevanja z družino, ki sta bila uspešno zaključena; v obeh primerih je šlo za t.i. »dublinski primer«. Tabela št. 2: Število mladoletnikov brez spremstva, ki so bili v obdobju od 2004 do 2007 nastanjeni v AD54 49 87. člen ZMZ. 86. člen ZMZ. 51 Podatki posredovani s strani vodje Referata za oskrbo AD dne 2. 2. 2009. 52 www.pic.si/images/stories/dokumenti/info-dokumenti/pic_porocilo-2006.pdf www.pic.si/images/stories/poroilo_o_delovanju_pica_v_letu_2007.pdf. 53 Podatki posredovani s strani SMZ dne 20. 1. 2009 in 4. 2. 2009. 54 Podatke smo prikazali v podobni tabeli kot jo vodi SMZ. 50 23 DRŽAVA IZVORA Afganistan Albanija Alžirija Bangladeš Bosna in Hercegovina Gruzija Indija Irak Iran Liberija Kamerun Makedonija Moldavija Mongolija Nigerija Pakistan Palestina Ruska federacija Senegal Siera Leone Šri Lanka Sudan Turčija Srbija in Črna gora Srbija SKUPAJ 2002 M Ž 2003 M Ž 2 4 4 2004 M Ž 3 62 1 2005 M Ž 1 34 1 1 1 2 1 3 5 2 2006 M Ž 1 8 1 3 2 2007 M Ž 5 7 3 1 8 10 8 3 5 2 4 12 1 3 2 5 1 6 2 4 1 3 2 1 1 2 1 1 1 1 2 3 1 2 2 1 4 1 5 1 1 5 3 1 10 6 10 114 4 6 1 9 1 SKUPAJ 1 2 4 1 7 5 1 22 4 3 30 24 13 102 1 2 14 80 1 2 5 21 6 25 1 2 44 288 Tabela št. 3: Število mladoletnikov brez spremstva, ki so bili v letu 2008 nastanjeni v AD DRŽAVA IZVORA Afganistan Albanija Srbija Turčija Gana Ruanda SKUPAJ SKUPAJ ŽENSKE 9 3 2 2 1 1 18 0 0 0 0 0 0 0 0-13 0 0 0 0 0 0 0 MOŠKI 14-15 5 0 0 1 0 0 6 16-17 4 3 2 1 1 1 12 Podatki iz tabel št. 2 in 3 kažejo, da se je število mladoletnikov brez spremstva, ki so zaprosili za azil v RS, v letih od 2002 do 2004 zviševalo, nakar je začelo upadati. Prevladovali so fantje iz Albanije, Srbije in Turčije. 24 4.3. MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA – BEGUNCI 4.3.1. Obravnava mladoletnikov brez spremstva Mladoletniki brez spremstva se že v času bivanja v AD vključujejo v formalne in neformalne oblike izobraževanja ter programe učenja slovenščine, vendar o integraciji v pravem pomenu besede v tej fazi še ni mogoče govoriti. Formalno se integracija začne, ko oseba pridobi status begunca ali status subsidiarne zaščite. Takrat pride oseba pod pristojnost Oddelka za integracijo beguncev in tujcev (MNZ), kjer so zaposleni svetovalci za begunce. Pravice beguncev določata ZMZ in Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (v nadaljevanju Uredba). Beguncu se zagotavlja pomoč pri vključevanju v okolje za obdobje največ treh let od dneva pridobitve statusa begunca. Ta pomoč vsebuje pripravo in izvedbo osebnega integracijskega načrta, organiziranje tečajev slovenskega jezika in organiziranje tečajev spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve RS55. Integracija mladoletnikov brez spremstva sledi istim smernicam kot pri vseh beguncih, vendar je pri mladoletnikih potrebno dosti širše in intenzivnejše sodelovati s skrbnikom in z ostalimi službami, kot so centri za socialno delo, šole itd. Prav tako je potrebno biti še toliko bolj pozoren na njihove individualne potrebe in posebnosti. O različnih integracijskih pristopih glede na starost mladoletnikov ne moremo govoriti, ker so bili vsi mladoletniki brez spremstva, ki so do sedaj pridobili status begunca v RS56, približno enake starosti (v povprečju okoli 17 let)57. ZMZ v posebnem členu določa, da mora pristojna oseba pri delu z mladoletnikom brez spremstva upoštevati načelo največje otrokove koristi, čimprej začeti s postopkom iskanja njegovih staršev ali drugih sorodnikov in mu po pridobitvi mednarodne zaščite nemudoma postaviti zakonitega zastopnika. Odločbo o postavitvi zakonitega zastopnika izda krajevno pristojni center za socialno delo. Zakoniti zastopnik je lahko sorodnik oziroma spremljevalec mladoletnika brez spremstva ali predstavnik organizacije, ki je specializirana za delo z otroki in mladostniki58. Tudi pri tej kategoriji mladoletnikov brez spremstva zakonito zastopništvo prevzema nevladna organizacija SF. 4.3.2. Nastanitev Glede nastanitve zakon določa, da je mladoletniku treba zagotoviti nastanitev pri odraslih sorodnikih, rejniški družini, v posebnih centrih za nastanitev mladoletnikov ali jim zagotoviti drugo, za mladoletnike primerno nastanitev. Mladoletnikom istih staršev, upoštevajoč zlasti njihovo stopnjo zrelosti in starost, se v skladu z možnostmi skuša zagotoviti skupna oskrba in nastanitev59. Mladoletnik brez spremstva je upravičen do denarnega nadomestila za zasebno namestitev, če je bil nastanjen v posebnem centru za nastanitev mladoletnikov oziroma v drugi za mladoletnike primerni nastanitvi, in je v času nastanitve postal polnoleten. Do denarnega nadomestila je upravičen za dve leti po preteku bivanja v teh centrih, sredstva pa zagotavlja MNZ60. 55 99. člen ZMZ. Po podatkih, posredovanih s strani Sektorja za integracijo dne 22. 1. 2009, je v obdobju od 2002 do 2008 5 mladoletnikov brez spremstva pridobilo status begunca. 57 Podatki pridobljeni v pogovoru s svetovalko za begunce na Oddelku za integracijo beguncev in tujcev dne 27. 1. 2009. 58 96. člen ZMZ. 59 Ibid. 60 93. člen ZMZ. 56 25 Uredba še določa, da je treba pri nastanitvi oseb s posebnimi potrebami upoštevati njihove specifične potrebe ter jim prilagoditi bivalne razmere. Tako se mladoletniki lahko nastanijo v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti MNZ-ja po preteku enega leta na podlagi mnenja komisije, in sicer za čas trajanja razlogov, na podlagi katerih so bili opredeljeni kot ranljive osebe s posebnimi potrebami61. V praksi so bili mladoletniki brez spremstva, ki so bili blizu polnoletnosti, nastanjeni v privatni nastanitvi, v treh primerih, ko so bili le-ti nekoliko mlajši (16 let), se jih je nastanilo v Stanovanjski skupini Postojna. Glede na trenutne razmere v RS predstavlja to najboljšo nastanitev, saj dijaški domovi in integracijske hiše glede na sedanjo ureditev niso primerne. Takšna ureditev pa ni optimalna, ker so v Stanovanjski skupini Postojna nastanjeni tudi mladostniki z vedenjsko in osebnostno problematiko62. 4.3.3. Zdravstveno in socialno varstvo ter izobraževanje Po zakonu so mladoletniki s statusom begunca upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kot državljani RS (sredstva zagotavlja Ministrstvo za zdravje), dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, v kolikor nimajo lastnih sredstev oziroma jim preživetje ni zagotovljeno kako drugače (sredstva zagotavlja MNZ), socialnega varstva v enakem obsegu kot državljani RS (sredstva zagotavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) in tudi na področju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja so izenačeni z državljani RS (sredstva zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo)63. V primeru, da imajo posebne potrebe (žrtev katerekoli oblike zlorabe, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali ga je prizadel oborožen spopad), imajo zagotovljen dostop do ustreznega zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kot državljani RS. Obstoj posebnih potreb ugotavlja komisija na podlagi prošnje te osebe ali predloga strokovnih delavcev organizacij, ki delujejo na področju zagotavljanja pomoči pri vključevanju v okolje64. V praksi se pojavlja problem na področju dodeljevanja denarnih socialnih pomoči, ker se je izkazalo, da denarna pomoč, do katere so mladoletniki brez spremstva upravičeni, ne zadošča za njihovo preživetje65. RS je leta 2008 sprejela tudi Uredbo o integraciji tujcev, vendar bo z njeno implementacijo začela v letu 2009. V uredbi ni posebnih določil za mladoletnike brez spremstva. 61 4. člen Uredbe. Podatki pridobljeni iz pogovora s svetovalko za begunce na Oddelku za integracijo beguncev in tujcev dne 27. 1. 2009. 63 94., 95. in 97. člen ZMZ. 64 4. člen Uredbe. 65 Podatki pridobljeni iz pogovora s svetovalko za begunce na Oddelku za integracijo beguncev in tujcev dne 27. 1. 2009. 62 26 5. PRAKSA VRAČANJA, VKLJUČNO Z REINTEGRACIJO 5.1. Pravni okvir Pravni okvir za vračanje je opredeljen v ZTuj-1; VI. poglavje predpisuje postopek prisilne odstranitve tujca. Za odstranitev tujca je pristojna Policija. Na splošno je odstranitev lahko prostovoljna ali prisilna, zakon pa loči med dvema postopkoma, pri čemer nobeden od teh postopkov ne predvideva še dodatnih ukrepov za primere odstranitve mladoletnikov brez spremstva, kar se vsekakor kaže kot pomanjkljivost. 1) Tujca, ki se ga mora v skladu z zakonom prisilno odstraniti iz države, policija privede do državne meje in ga napoti čez mejo ali izroči organu te države. 2) Policija privede do državne meje in napoti čez mejo in izroči organom te države tudi tujca, ki se ga vrača na podlagi mednarodnega sporazuma. Kriterija za odločitev, ali bo mladoletnik brez spremstva vrnjen v državo izvora oziroma v državo, ki ga je pripravljena sprejeti, sta le dva: 1) V državi, kamor bi se mladoletnika moralo vračati, je zagotovljen primeren sprejem; 2) Vračanje ni v nasprotju s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjeno s Protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjeno s Protokolom št. 2 ter njenimi protokoli št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11, Evropsko konvencijo o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ali Konvencijo o otrokovih pravicah (Uradni list RS-MP, št. 9/92) in Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic. Podrobnejšega postopka za ugotavljanje, ali bo v državi zagotovljen primeren sprejem, zakon ne vsebuje, zato je poleg skromnega zakonodajnega okvira dodatna težava v tem, da RS v bilateralnih sporazumih nima določil, ki bi se nanašali na varno vrnitev. V kolikor je bil mladoletnik brez spremstva predhodno prosilec za azil, bo CT prvo informacijo o tem, ali bo mladoletniku brez spremstva v državi, kamor bo vrnjen, zagotovljen sprejem in nega, pridobil preko izvršljive odločbe, izdane s strani SMZ, na podlagi katere mora tujec nemudoma zapustiti RS66. Na podlagi ZAzil (datum konca veljavnosti 4. 1. 2008) se je moral pristojni organ v odločbi opredeliti do tega, ali bosta mladoletniku brez spremstva v državi izvora ali v tretji državi, ki ga je pripravljena sprejeti, zagotovljena primeren sprejem in nega. V kolikor mu to ne bi bilo zagotovljeno, se mladoletnika ni smelo vračati67. ZMZ (velja od 4. 1. 2008) je opustil to dolžnost organa, vseeno pa v praksi še zasledimo primere, ko se organ v odločbi, s katero prošnjo mladoletnega prosilca brez spremstva zavrne kot (očitno) neutemeljeno, opredeli do vprašanja sprejema in nege v državi izvora (primer: odločba MNZ št. 2142-236/2007/17 (1352-07) z dne 1. 7. 2008). Primarno je tujec dolžan sam nositi stroške prisilne odstranitve in sicer pod pogojem, da ima lastna sredstva in do višine teh sredstev68. Če tujec nima lastnih sredstev se stroški prisilne odstranitve krijejo iz proračuna RS. Zakon ne določa posebnih pravil za kritje stroškov prisilne odstranitve mladoletnika brez spremstva. 66 Podatki pridobljeni s strani inšpektorja v CT. 5. odstavek 14. člena ZAzil. 68 62. člen ZTuj-1. 67 27 Stroški vračanja mladoletnika brez spremstva zajemajo ceno prevoza (tako za mladoletnika kot za skrbnika), so pa odvisni od države, v katero se mladoletnika vrača. CT ne vodi ločenih evidenc za mladoletnike brez spremstva69. V kolikor obstajajo razlogi, zaradi katerih vrnitev mladoletnika v državo izvora ali v tretjo državo, ki ga je pripravljena sprejeti, ni mogoča, pristojni organ ne sme vrniti mladoletnika v to državo. V takšnem primeru se mladoletniku ne izda dovoljenja za začasno ali stalno bivanje, temveč se mu dovoli zadrževanje v skladu z ZTuj-1, po katerem se zadrževanje v RS dovoli, če bi bila prisilna odstranitev v nasprotju z 51. členom ZTuj-1. Ta člen določa, da prisilna odstranitev ali vrnitev tujca v državo, kjer bi bilo njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi bil lahko izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kazni, ni dovoljena. Dovoljenje za zadrževanje izda pristojni organ na prošnjo tujca (oziroma skrbnika za posebni primer v primeru mladoletnika brez spremstva) ali po uradni dolžnosti za dobo šestih mesecev; dovoljenje se lahko znova podaljša, dokler trajajo razlogi. V praksi je največkrat skrbnik za posebni primer tisti, ki ob sodelovanju z mladoletnikom vloži prošnjo za začasno zadrževanje, prošnji pa predloži poročila in dokaze, ki kažejo na to, da mladoletniku ob vrnitvi ne bi bil zagotovljen primeren sprejem. V kolikor se mladoletniku brez spremstva dovoli začasno zadrževanje ima le-ta pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, osnovne oskrbe, šoloobvezni mladoletniki pa imajo tudi pravico do osnovnega izobraževanja. 5.2. Primerjava prakse vračanja v RS z Direktivo o vračanju V skladu z Ztuj -1 policija mladoletnika brez spremstva, ki je nezakonito vstopil ali nezakonito biva v RS, takoj oz. v najkrajšem možnem času vrne v državo, iz katere je prišel, oz. izroči predstavnikom države, katere državljan je70. Pri teh postopkih, ki jih izvaja policija na podlagi bilateralnih sporazumov, mladoletnikom ni dodeljen skrbnik, katerega naloga bi bila ščititi mladoletnikove koristi in delovati v skladu z njegovimi najboljšimi interesi. Zakon prav tako določa, da v kolikor zgoraj omenjena postopka nista mogoča, policija začasno nastani mladoletnika v CT in obvesti pristojni center za socialno delo, ki imenuje skrbnika za posebni primer. Statistike, pridobljene s strani CT, kažejo na to, da je bil v obdobju od 2004 do 2008 mladoletnikom, nastanjenim v CT, skrbnik postavljen le v 71,5 % primerih. Policija ob nastanitvi v CT mladoletniku izda sklep o nastanitvi. Posebne odločbe o vrnitvi mladoletnikov se ne izda, saj se mladoletnika nastani v CT s sklepom zaradi odstranitve iz države, ki iz različnih razlogov s strani policijskih enot na terenu ni bila možna. O samem načinu in postopku vračanja mladoletnika odloča pristojni inšpektor v sodelovanju z mladoletnikom in njegovim skrbnikom. CT ugotavlja dejansko stanje v državi, kamor naj bi se mladoletnik vrnil, in preveri vse morebitne zadržke. Do pogovora mladoletnika s skrbnikom, policija ne izvaja nobenih ukrepov71. Postopek odstranitve se ustavi, če mladoletnik zaprosi za mednarodno zaščito ali vloži prošnjo za začasno zadrževanje. 69 Podatki posredovani s strani vodje CT dne 27. 1. 2009. 60. člen Ztuj -1. 71 Podatki posredovani s strani vodje CT dne 27. 1. 2009. 70 28 1. točka 10. člena Direktive o vračanju določa, da preden se izda odločba o vrnitvi mladoletnika brez spremstva, se mora zagotoviti pomoč ustreznih organov, ki niso organi, ki izvajajo prisilno vračanje, pri tem pa se upošteva največja korist otroka. Pri postopkih, ko so mladoletniki nastanjeni v CT in imajo dodeljenega skrbnika, bi bilo potrebno obstoječo ureditev v RS uskladiti z zgoraj omenjenim določilom v direktivi do decembra 2010, saj je skrbnik vključen, ko je mladoletnik že v postopku odstranitve iz države. Pri postopkih, ko policija takoj vrne mladoletnike v sosednjo državo, mladoletniki nimajo dodeljenega skrbnika. Kljub temu, da Direktiva o vračanju v 2. členu določa, da so tujci, katere policija takoj vrne v sosednjo državo, lahko izvzeti iz vsebine direktive, bi bilo priporočljivo v skladu z načelom delovanja v najboljšo korist otroka, ki ga določa KOP, obstoječo ureditev v RS spremeniti in mladoletnikom tudi v teh postopkih zagotoviti skrbnika. Glede na izkušnje SF, ki izvaja skrbništva za mladoletnike brez spremstva in sodeluje pri njihovih vrnitvah v države izvora, je praksa, ki se izvaja, sledeča: v primerih, ko se mladoletnik skupaj s skrbnikom glede na situacijo in dane (omejene) možnosti, odloči za vrnitev domov, skrbnik naveže stik s starši ali bližnjimi sorodniki mladoletnika, s katerimi se dogovori, da ga pričakajo ob prihodu v domovino. V določenih primerih (npr. ko gre za sum trgovine z ljudmi) skrbnik naveže stik s primerno nevladno organizacijo v državi izvora, z namenom podpore in pomoči mladoletniku ob in po vrnitvi. O tem skrbnik obvesti socialno službo in pristojnega inšpektorja v CT. Skrbniki se dogovarjajo za vsak primer posebej in dejansko ni zagotovil za primeren sprejem. V večini primerov mladoletnike na poti domov spremlja skrbnik, v nekaterih primerih, ko mladoletniki sami izrazijo željo in skrbnik v sodelovanju s pristojnim inšpektorjem oceni, da je primerno, pa se mladoletniki vračajo tudi v spremstvu sorodnikov ali prijateljev, ki so prav tako nastanjeni v CT. Skrbnik spremlja mladoletnika do vstopa v državo izvora, kjer ga preda policiji72. Pred vsako vrnitvijo tujca je nujno potrebno sodelovanje slovenske policije s policijo v tretji državi in z DKP predstavništvom tretje države v RS ali kateri od sosednjih držav. RS ima sklenjenih 17 sporazumov o vračanju z različnimi državami, nekaj sporazumov, katerih uporaba je predvidena tudi za RS, pa je sklenjena med EU in tretjimi državami (Šrilanka, Albanija, Moldavija, Hong Kong idr.). Ti sporazumi ne vsebujejo posebnih določil glede mladoletnikov, vendar CT v primeru najave policijo države, v katero se tujca vrača, seznani, da gre za mladoletno osebo, in da se pričakuje ustrezen sprejem73. 2. točka 10. člena Direktive o vračanju določa, da se morajo organi države članice pred odstranitvijo prepričati, da bo mladoletnik vrnjen članu družine, izbranemu skrbniku ali ustreznim sprejemnim centrom v državi vrnitve. Iz zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da bi bilo potrebno obstoječo ureditev v RS urediti v skladu z zgoraj omenjenim določilom do decembra 2010; kljub temu, da policija najavi prihod mladoletnika v državo sprejema in v primeru, ko ima mladoletnik skrbnika, le-ta naveže stik s starši ali drugimi sorodniki in se poskuša dogovoriti, da pričakajo mladoletnika ob prihodu v državo izvora, v praksi dejansko ni vzpostavljenih mehanizmov, s pomočjo katerih bi se državni organi ali skrbnik lahko prepričali o tem, da bo mladoletnik vrnjen družini, skrbniku ali ustrezni instituciji. Tudi samo spremstvo skrbnika ni zagotovilo za primerni sprejem, saj je mladoletnik ob vstopu v državo predan policiji. 72 73 Podatki pridobljeni iz internih poročil SF za obdobje od 2004 do 2008. Podatki posredovani s strani vodje CT dne 27. 1. 2009 in 6. 2. 2009. 29 Pri tujcih, ki so nastanjeni v CT in čakajo na odstranitev iz države, se upošteva načelo celovitosti družine, tujci so upravičeni do nujne zdravstvene pomoči, šoloobvezni otroci imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja, prav tako se upoštevajo posebne potrebe ranljivih oseb (npr. ločena nastanitev). Iz navedenega je mogoče sklepati, da sta ureditev, kot jo določa ZTuj- 1, in praksa, že urejeni v skladu s 14. členom Direktive o vračanju. 5.3. Statistični podatki74 • Tabela št. 4: Število mladoletnikov brez spremstva, ki so bili v obdobju od 2004 do 2008 vrnjeni v državo izvora Leto Število 2004 31 2005 18 2006 46 2007 49 2008 19 5.4. Reintegracija V RS ni vzpostavljenega sistema, ki bi mladoletnikom po vrnitvi v tretjo državo omogočal podporo pri reintegraciji. Po podatkih, posredovanih s strani vodje CT je CT, v okviru črpanja sredstev iz Fonda za vračanje, predvidel vzpostavitev sodelovanja z eno od nevladnih organizacij, katerih aktivnost je povezana tudi z reintegracijskimi programi v državi, v katero se tujec vrača. 5.5. Institucionalni okvir Glede sodelovanja policije z drugimi organi pri odstranitvi tujca iz države zakon določa, da lahko policija pri prostovoljni odstranitvi tujca sodeluje z drugimi državnimi ter mednarodnimi organi in nevladnimi organizacijami75. Vlada RS in IOM Ljubljana sta v maju 2005 podpisala Memorandum o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov, v katerem se je posebno pozornost namenjalo ranljivim skupinam migrantom, tudi mladoletnikom brez spremstva. Vendar je IOM Ljubljana že leta 2006, ko je zaradi reogranizacije začel delovati v zmanjšanem obsegu, prenehal z izvajanjem omenjenega programa76. SF je trenutno edina nevladna organizacija, ki sodeluje pri vračanjih mladoletnikov brez spremstva v državo izvora. V primerih, ko se mladoletnik in skrbnik odločita za vložitev prošnje za začasno zadrževanje, pri pripravi le-te sodeluje PIC (ki je implementacijski partner UNHCR v RS) kot pooblaščenec. 74 Ibid. 50. člen Ztuj-1. 76 Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2005, Ljubljana, februar 2006; http://www.vlada.si/delo_vlade/projekti/boj_trgovina_z_ljudmi/#letna_porocila in IOM Ljubljana, februar 2009. 75 30 6. ZAKLJUČKI – PRIMERI DOBRE PRAKSE IN SPOZNANJA Kot primere dobre prakse na področju obravnave mladoletnikov brez spremstva v RS lahko izpostavimo sledeče projekte: • • • • • • Projekt PATS (Projekt proti trgovini z ljudmi in spolnem nasilju ter nasilju po spolu)77, ki ga izvaja Društvo Ključ v AD in CT. V okviru projekta se posameznike, ki spadajo v rizično populacijo (mladoletniki brez spremstva, ženske), informira o trgovini z ljudmi in nasilju. Namen projekta je ozavestiti uporabnike o pasteh trgovine z ljudmi, oblikah pomoči in kam se po pomoč obrniti78. Projekt izvajanja skrbništev za mladoletnike brez spremstva, ki ga izvaja SF. SF izvaja skrbništva za posebni primer nad mladoletniki, prosilci za azil (od leta 2001) in nad mladoletniki, nastanjenimi v CT (od leta 2003). Prav tako izvaja skrbništva nad mladoletniki s priznanim statusom begunca. Prednost izvajanja skrbništev s strani nevladne organizacije je predvsem v njeni neodvisnosti in večji fleksibilnosti v primerjavi z vladnimi službami. Projekt »Opazovanje policijskih postopkov na meji«, ki ga izvaja PIC, v okviru katerega opazuje predvsem, ali je osebam, ki iščejo mednarodno zaščito, zagotovljen dostop do teritorija in s tem tudi do sistema zaščite, ter ali so spoštovane temeljne človekove pravice in zagotovljena zakonitost postopkov. Leta 2008 so bili na pobudo UNHCR podpisani Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu (SOP-SNNS), in sicer med MNZ, Ministrstvom za pravosodje, Regionalnim predstavništvom UNHCR v Budimpešti, ter štirimi nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z begunci, prosilci za azil ter žrtvami trgovine z ljudmi (PIC, SF, JRS, Društvo Ključ). Namen uvedbe teh postopkov je omogočiti skupno delovanje vseh akterjev pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola in ukrepanje v takih primerih. Trenutno delovna skupina, sestavljena iz vladnih in nevladnih predstavnikov, deluje le pri SMZ, v zvezi s primeri, ki se zaznajo v AD, medtem ko pri delu Policije ter v Oddelku za integracijo beguncev in tujcev takšne delovne skupine še niso zaživele. Projekta »Naj bo pravna pomoč dostopna vsem prosilcem za azil« (julij - november 2006) in »Pravna pomoč za vse prosilce za azil« (januar 2007 - november 2008), ki ju je izvajal PIC, sofinanciral pa ERF in MNZ. V okviru omenjenih projektov je bilo prosilcem za azil nudeno brezplačno pravno svetovanje, informiranje pred samim sprejemom prošnje, vloženih je bilo več pravnih sredstev, tako zoper sklepe o omejitvi gibanja kot tudi zoper odločbe v azilnem postopku. Za ranljive kategorije prosilcev so bile organizirane posebne delavnice. Projekta sta bila uspešna, zato se kaže kot pomanjkljivost, da niso bila pravočasno zagotovljena sredstva za nadaljevanje projekta. Aktivno delovanje in podpora medresorskemu sodelovanju s strani Policije – CT, ki je dvakrat sklical medresorski posvet na temo mladoletnikov brez spremstva z namenom predstavitve problematike in iskanja alternativnih možnosti nastanitve mladoletnikov brez spremstva izven CT. Mladoletniki brez spremstva so v RS prepoznani kot posebna, ranljiva skupina. Tako ZTuj-1 kot ZMZ imata posebna določila, ki se nanašajo na njihovo posebno obravnavo, vendar se vsa ne implementirajo v praksi (npr. možnost nastanitve izven CT in AD). V mnogočem pa se 77 78 Project against Human Trafficking and Sex and Gender Based Violence. http://drustvo-kljuc.si/pats.php. 31 njihova obravnava ne razlikuje od obravnave odraslih: nastanjeni so v istih institucijah (z izjemo mladoletnikov, ki imajo status begunca), niso izvzeti iz pospešenih postopkov, lahko se jim omeji gibanje (pri mladoletnikih, nastanjenih v CT, se to izvaja sistematično). Določilo ZTuj-1, da je treba mladoletnika, ki je nezakonito vstopil, ali ki nezakonito prebiva v RS, takoj vrniti v državo, iz katere je prišel, postavlja mladoletnika brez spremstva v zelo ranljiv položaj, saj mu ni dodeljen skrbnik. V skladu z načelom delovanja v najboljšo korist otroka, ki ga določa KOP, bi bilo potrebno vsem mladoletnikom brez spremstva dodeliti skrbnika. Pri obravnavi mladoletnikov je prav tako pomemben celostni pristop in iskanje dolgoročnih rešitev za mladoletnika. Ker predstavlja skrbništvo pomemben mehanizem zaščite mladoletnikov brez spremstva, bi bilo potrebno obstoječi sistem skrbništev izboljšati. S tem, ko je nevladna organizacija SF prevzela izvajanje skrbništev, je zapolnila vrzel, ki se pojavlja na področju skrbi za te mladoletnike. Samo izvajanje pa je velikokrat oteženo, saj država SF pri izvajanju skrbništev finančno ne podpira. Potreba po zagotavljanju posebnih nastanitev, kjer bi bila zagotovljena celodnevna strokovna obravnava, potrebna varnost in ustrezni psihosocialni programi, prilagojeni njihovim potrebam, se kaže pri vseh mladoletnikih brez spremstva, ne glede na status79. Dejstvo, da večina mladoletnikov brez spremstva, nastanjenih v AD, izgine neznano kam, je zelo zaskrbljujoče, predvsem s stališča, da so lahek plen trgovcev z ljudmi. Tudi mladoletnikom, ki so nastanjeni v CT, bi bilo potrebno zagotoviti alternativno nastanitev, kar bi bilo v skladu z Direktivo o vračanju, ki določa, da se mladoletnike brez spremstva lahko pridrži le v izjemnih primerih. Prav tako se kažejo težave pri nastanjevanju mladoletnih beguncev. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti tudi vzpostavitvi primernejših programov vračanja mladoletnikov v državo izvora in vzpostavitvi sistema, ki bi mladoletnikom po vrnitvi v tretjo državo omogočal podporo pri reintegraciji. Le-ti bi vsekakor pripomogli k temu, da se prekine začaran krog, v katerega so ujeti nekateri mladoletniki, saj se mnogi ob vrnitvi v državo izvora ponovno soočijo z razmerami, iz katerih so pred časom odšli, in zaradi pomanjkanja potrebne podpore in pomoči, ponovno odidejo na pot, v upanju na boljše življenje. K problematiki, ki se pojavlja na področju mladoletnikov brez spremstva, je potrebno pristopiti celostno in jo reševati na sistemski ravni. Prvi potrebni korak k njenemu reševanju je vzpostavitev delovne skupine, ki bi vključevala predstavnike vseh pristojnih ministrstev, služb in organizacij, ki delujejo na tem področju. Na ta način bi se zagotovilo potrebno sodelovanje vseh akterjev in tudi učinkovitejše reševanje težav, ki se na tem področju pojavljajo. 79 Potrebo po posebnih nastanitvah za mladoletnike so v pogovorih izpostavili vodja CT, direktor CSD Postojna, vodja Referata za oskrbo AD in svetovalka za begunce na Oddelku za integracijo beguncev in tujcev. 32 BIBLIOGRAFIJA Zakonodaja: • • • • • • • • • • • • • • • • Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito bivajočih državljanov tretjih držav; http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:348:0098:0107:EN:PDF Hišni red Azilnega doma številka 007-285/2006/87 (1351-01). Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/konzulara/Schengenski_izvedbeni_sporazu m_-_slo.pdf. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, Ur. l. RS, št. 67/2008. Pravilnik o posebnih pravilih bivanja in gibanja tujcev v centru za odstranjevanje tujcev in pogojih ter postopku za uporabo milejših ukrepov, Ur. l. RS, št. 97/2000, 92/2003, 49/2007. Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ReIPRS), Ur. l. RS, št. 40/1999. Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (ReMPRS), Ur. l. RS, št. 106/2002. Uredba (ES) št. 562/2006 z dne 15. 3. 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), Uradni list EU L105/1 z dne 14. 4. 2006. Zakon o azilu (ZAzil), Ur. l. RS, št. 61/1999, 66/2000, 113/2000, 124/2000, 67/2001, 98/2003, 56/2005, 85/2005, 17/2006, 37/2006, 134/2006. Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), Ur. l. RS, št. 111/2007, 111/2008. Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2), Ur. l. RS, št. 60/2007. Zakon o policiji (uradno prečiščeno besedilo) (ZPol-UPB6), Ur. l. RS, št. 107/2006. Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (ZP-1-UPB4), Ur. l. RS, št. 3/2007, 139/2006, 17/2008, 21/2008, 76/2008. Zakon o tujcih (ZTuj-1-UPB5), Ur. l. RS, št. 71/2008. Zakon o ustavnem sodišču (ZustS), Ur. l. RS, št. 15/1994, ZPKSMS – 64/2001, 51/2007, 64/2007 (UPB1). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (uradno prečiščeno besedilo) (ZZZDRUPB1), Ur. l. RS, št. 69/2004, 101/2007. Statistični podatki: • • Statistični podatki CT za obdobje od 2004 do 2008 o številu mladoletnikov brez spremstva, nastanjenih v CT in vrnjenih v državo izvora, o številu postavljenih skrbnikov, času nastanitve mladoletnikov v CT, številu sproženih postopkov združevanja z družino; podatki so bili posredovani po elektronski pošti dne 6. 2. 2009. Statistični podatki SMZ o številu mladoletnikov brez spremstva - prosilcev za azil in številu mladoletnikov, ki so samovoljno zapustili AD, za obdobje od 2004 do 2008 ter 33 • številu sproženih postopkov združevanja z družino; podatki so bili posredovani po elektronski pošti dne 20. 1. 2009, 4. 2. 2009 in redni pošti 6. 2. 2009. Statistični podatki Sektorja za integracijo o številu mladoletnikov brez spremstva, ki so pridobili status begunca, za obdobje od 2002 do 2008, posredovani po redni pošti dne 22. 1. 2009. Intervjuji: • • • • • Intervju z direktorjem CSD Postojna dne 27. 1. 2009. Intervju s svetovalko za begunce, Oddelek za integracijo beguncev in tujcev dne 27. 1. 2009. Intervju z vzgojiteljico v Stanovanjski skupini Postojna dne 27. 1. 2009. Intervju s predstavnico JRS-ja dne 28. 1. 2009. Intervju z v.d. vodjo Oddelka za statusne zadeve mednarodne zaščite dne 30. 1. 2009. Vprašalniki: • • • • • • Odgovori vodje CT posredovani po elektronski pošti dne 27. 1. 2009 in 6. 2. 2009. Odgovori vodje Referata za oskrbo AD posredovani po elektronski pošti dne 2. 2. 2009 in 12. 2. 2009. Odgovori v.d. vodje Oddelka za statusne zadeve mednarodne zaščite posredovani po elektronski pošti dne 3. 2. 2009 in 16. 2. 2009. Odgovori predstavnika Društva Ključ posredovani po elektronski pošti dne 28. 1. 2009 in 5. 2. 2009. Odgovori predstavnice JRS-ja posredovani po elektronski pošti dne 5. 2. 2009. Odgovori predstavnice PIC-a posredovani po elektronski pošti dne 6. 2. 2009. Poročila nevladnih organizacij: • • Poročilo PIC-a (1. poročilo za obdobje od 14. avgusta do 18. septembra 2006, posredovano Policiji septembra 2006), ki ga je PIC pripravil v okviru projekta Opazovanje policijskih postopkov na meji v letu 2006. Interna poročila SF-a za obdobje od 2004 do 2008. Drugi viri: • • • • • Letno poročilo Varuha človekovih pravic leto 2006, Ljubljana, julij 2007; www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Varuh_LP_2006_SLO.pdf . Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2007, Ljubljana, avgust 2008; www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/VCP-LP07-splet.pdf . Odločba MNZ št. 2142-236/2007/17 (1352-07) z dne 1. 7. 2008. Poročilo Varuha človekovih pravic: Obisk centra za tujce Veliki otok pri Postojni z dne 7. 7. 2008. Poročilo o delu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v letu 2005 34 • • • • Ljubljana, februar 2006; http://www.vlada.si/delo_vlade/projekti/boj_trgovina_z_ljudmi/#letna_porocila. Pripombe skupine nevladnih organizacij – Mirovnega inštituta, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC in Slovenske filantropije – na Predlog zakona o mednarodni zaščiti, julij 2007. Raziskava »Rizična skupina mladoletnikov brez spremstva: mehanizmi zaščite v razširjeni EU«, Znanstveno in raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem, 2007; http://www.zrs-kp.si/SL/Projekti/MINORS/Daphne/MinOrs_Slovenia.pdf . Sklep Ustavnega sodišča Up-859/06 z dne 7. 7. 2006. Sodba Vrhovnega sodišča I Up 496/2007-2 z dne 19. 7. 2007. 35
© Copyright 2024