1. No category

ŽupnijaTomaj
Kajpraznujemo?
Kolikopoznamosvojkrajinžupnijo?
KolikovemoonjenizgodoviniinvloginaKrasu?
SkaterimizakladiseponašaTomaj?
Alipoznamokakšnovidnejšoosebnostizzgodovine,ki
jevplivalanarazvojnašegakrajainnašihprednikov?
22.maj2016
DuhovnikinpesnikAlbertMiklavec
KulturnidomTomaj,ob19h
Miroslava Cencič (Žvabova) je upokojena docentka za
didaktiko, doktor pedagogike, zaslužna profesorica
UniverzenaPrimorskem.Ukvarjalasejesteorijovzgoje,z
didaktiko, s pedagoško psihologijo in metodologijo ter
objavila več strokovnih in znanstvenih del. Po upokojitvi
raziskujenovejšozgodovinozlastiPrimorskeinKrasa.Stega
področja je objavila 10 samostojnih del in preko 150
publicističnihenotvrevijahinzbornikih.
Miroslava Cencič je pripravila doslej najpopolnejšo zbirko
Miklavčevih pesmi. O pesnikovem doživljanju svetnih,
človeških in duhovnih razsežnosti kot tudi o času in krajih,
kjerjedobivalnavdihezasvojeustvarjanje,nambonasvoj
privlačen način spregovorila v predavanju o tem našem
tomajskem pesniku in duhovniku. Tako se bomo ob
praznovanju sedemstoletnice tomajske župnije spomnili
tudi 20 letnice smrti našega rojaka, ki je svoj odnos do
Tomajalepoizpovedalvpesmi:
SpominmiradzahajavmojTomaj,
kjersempreživljalsvojamladaleta,
kisobilazljubeznijoprežeta
dovsega,karkrasimojrojstnikraj.
PredavanjebodododatnoobogatilitomajskišolarjiinMPZ
TaborLokev.
5.junij2016
IvanTavčar:AlbinKjudertomajski
PrimožŠkabar:Tomajskaknjižnica
diplomsko delo z naslovom Albin Kjuder in Tomajska
knjižnica. Od leta 1993 je zaposlen v sežanski Kosovelovi
knjižnicikotvodjaoddelkazanabavo.
KulturnidomTomaj,ob19h
Primož Škabar je eden najboljših poznavalcev Tomajske
knjižnice.Kotštudentbibliotekarstvajojetemeljitopregledal,
popisal in jo prikazal v diplomskem delu. Ker se je o vsebini
knjižnice marsikaj domnevalo in govorilo, bomo tokrat lahko
dejanskoizvedeli,kajsevnjejnahajainkakojebilaurejena.
Morda bomo potem še bolj cenili njen kulturni pomen za
Tomaj in širšo regijo ter spoznali pomemben del Kjudrovega
dela.
Ivan Tavčar se je rodil v Trstu, 21. aprila 1943. Tam je
obiskovaljeslovenskešolevsedodiplome(TrgovskiTehnični
Zavod). Delal je kot špediterski izvedenec in prokurist, sedaj
pajevpokoju.
TržaškiSlovenec,pesnik,pisatelj,muzikolog,kijepokrviinpo
kulturniumeščenostipesniktrehjezikovinkultur:slovenske,
italijanske in avstronemške. Že s tem dejstvom je najbolj
značilenpesnikTrstakotsrednjeevropskegamesta.Italijanski
literarni kritiki ga imajo tudi za najbolj izrazitega tržaškega
pesnika,takopokulturniširinikotpoizvirnipoetiki.
V Italiji je bil odlikovan s prvo nagrado na osemindvajsetih
pesniških natečajih, z drugo nagrado na dvaindvajsetih, s
tretjo nagrado na tridesetih itd. Odlikovan je bil tudi s
tridesetimi osebnimi nagradami za literarno ustvarjanje in
udejstvovanje.
Ževrstoletsodelujesslovenskimiprogrami(RadioTrstA),z
muzikološkimi oddajami (Schubert, Löwe, Bellini, Donizetti,
cikliosamospevihitd).
Ivan Tavčar je Kjudrov nečak, ki je veliko časa preživel pri
svojemstricu.Zatosonjegovispomininastricašetolikobolj
pomembni,sajbomootomajskemžupnikuzvedelimarsikajiz
prveroke.Nečakovispominibodostarejšimosvežilispomine
na moža, ki je veliko naredil za ohranjanje tako vere kot
slovenstvanaPrimorskem,mlajšimpabopredavanjeodkrilo
marsikatero zanimivost iz preteklosti Tomaja in njegove
okolice.
Primož Škabar, rojen 3. 3. 1966 v Kopru, je osnovno šolo
obiskoval v Dutovljah, srednjo pa v Sežani. Šolanje je
nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani – smer
Bibliotekarstvo in sociologija, leta 1993 je zagovarjal
19.junij2016
Razvojduhovnije,spreminjanjefarnihmeja,cerkve,
duhovnikivtomajskifari
KulturnidomTomaj,ob19h
MiroslavaCencičssvojimizrednimpoznavanjemzgodovine
Tomaja in Krasa vselej navduši svoje poslušalce. Tako nam
botuditokratspregovorilaonastankutomajskeduhovnije
in o nadaljnjem razvoju tega za celoten Kras tako
pomembnega verskega in kulturnega središča. Predstavila
nam bo tudi duhovnike, ki so tu delovali in vsak po svoje
prispevali k ohranjanju in rasti duhovnega in kulturnega
življenja.
26.junij2016
Praznovanje700-letnice
Ob10hslovesnazahvalnasvetamaša,kijobovfarnicerkvi
vTomajudarovalškofJurijinobtemblagosloviltudi
obnovljeneorgle,pomašipadruženjeobdomačih
dobrotahinžlahtnikapljicinažupnijskemdvorišču
Preteklih700letžupnije
Župnija Tomaj praznuje 700-letnico svojega obstoja. Leta
1316jenamrečnastalprviznanidokument,kidoloča,daje
Tomaj samostojna plebanija z določenimi farnimi mejami,
in umešča novega duhovnika, plebana, in duhovnega
pomočnika, klerika, saj je prejšnji pleban umrl. Listino z
datumom 11. maj 1316, napisano v latinščini na
pergamentni papir, je podpisal tržaški škof Rudolfo
Pedrazzani. V listini so navedeni tudi kraji, v katerih ima
tomajskidušnipastir"pievan"pravicododajatev.Stemso
določene tudi farne meje, ki obsegajo naslednja naselja:
Tomaj – Thomai, Križ – Cruce, Šepulje – Xipulan, Kazlje –
Caslan,Utovlje–Ottoglan,Dobravlje–Dobragna,obeBrdi
–duabusBradia,Dutovlje–Dotoglan,Godnje–Godignian,
Kreplje – Crepeglian, Avber – Alber, Kopriva – Chopriva,
Brje – Breina, Skopo – Skop, Krajna vas – Crayhavas,
Ponikve–Ponicha,Gradnje–Gradina,SežanskoGradišče–
Gradische,Šmarje–LisovacoziromaSv.MarijavLeškovju,
Vrhovlje – Vorcoglian, Repentabor – S. Maria Reypen,
Voglje–VoglantervasiTernovicainSagragan,kijuniveč.
Iz vsebine te listine je mogoče sklepati, da je Tomajska
pražupnijaobstajalažepredtemletom,točnegapodatkao
njeni ustanovitvi pa ni. Na podlagi splošnega razvoja
krščanstvainorganizacijecerkvevtistemobdobjusilahko
ustvarimoleokvirnopredstavootem.Ponekaterihvirihnaj
bi bila v teh krajih prva krščanska občina izven tržaškega
obzidja že v prvem obdobju pokristjanjevanja (4.-6.
stoletje). Za podeželje je tržaški kapitelj imenoval
duhovnike ekspozite, plebane, ki so delovali v imenu
škofijskih duhovnikov, kanonikov. Lahko so maševali in
spovedovali,sv.krstpajebilomogočeprejetisamodvakrat
letno na sedežu škofije v Trstu. Pozneje, v 12. stoletju so
plebani dobili cerkveno samostojnost, smeli so deliti vse
zakramente. Začetek Tomajske pražupnije verjetno sega
nekako v to obdobje. Tudi stara cerkev svetega Petra in
Pavla v Tabru je, sodeč po slogu, notranjih in zunanjih
znakihmoralabitiiztistihčasov.
V srednjem veku so pražupnije razpadale na vse manjše
župnije, te pa so se povezovale v dekanije in leta 1864 je
bilaustanovljenaTomajskadekanija,kijeobsegalažupnije
Tomaj,Avber,Repentabor,SežanainPovir.
Tomajska župnija je bila spet povzdignjena v pomembno
cerkveno središče, ko je bil tomajski župnik Albin Kjuder
leta 1955 imenovan za prelata ter bil v koprski stolnici 13.
novembra 1955 slovesno ustoličen za apostolskega
delegata za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in
dobil vse škofovske pravice ter javno prevzel skrb poleg
obširne tomajske župnije in dekanije še nad 46 župnijami.
Leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega
administratorja slovenskega dela tržaško-koprske škofije in
je do leta 1964 bilo tako v Tomaju cerkveno središče
slovenskega dela koprske škofije, od koder je hodil naš
župnik po župnijah birmat, pregledovat, svetovat in urejat
vsecerkvenezadeve.
Danes župnija Tomaj obsega vasi Tomaj, Križ, Šepulje,
Utovlje, Dobravlje, Filipčje Brdo in Grahovo Brdo. Skoraj
vsaka vas ima svojo cerkev ali vsaj kapelico. V Tomaju so
svoj čas stale kar tri: cerkvica v Tabru (iz najzgodnejšega
obdobjaplebanije,obnovljenal.1619inpodrtal.1896,ko
so gradili samostan), cerkev na Britofu (prav tako iz
zgodnjega obdobja plebanije in večkrat povečana ter
obnovljena)infarnacerkevnavrhugriča(izleta1637).
700-letnicažupnijeTomaj
Vabilo
Vsežupljaneinvse,kijihzanimanaškrajinnašapreteklost
ter kulturna in zgodovinska dediščina, lepo vabimo na
predavanja, prirejena ob priložnosti visoke obletnice naše
župnije.Nazadnjempredavanju,19.junija,bopredvidoma
na voljo tudi Zbornik župnije Tomaj z zbranimi vsebinami
predavanjinšedrugimiprispevkirazličnihavtorjev.
S ponosom in hvaležnostjo se lahko ozremo nazaj v
preteklost,nasvojeprednikeinnjihovodelo;prosimoinse
trudimo,dasebodoenakolahkotudinašizanamci.
župnikssodelavci
maj,junij2016