1. No category

JUNIJ 2016
2
25
Dragi prijatelj,
tako sem vesel! Upam, da tudi ti.
Pred nami so veseli, brezskrbni počitniški dnevi. Želim ti, da jih boš vsaj
del preživel na morju ali kje drugje,
kjer ti bo lepo. Če pa ti bo slučajno
kakšen dan dolgčas, pa le prelistaj
mojo revijo, v kateri boš tokrat spoznal nekatere svetovne, evropske
in slovenske slapove ter figo, planinskega orla in poklic zdravnika.
Izvedel boš tudi, kaj je supanje in
katero hrano je priporočljivo jesti v
poletnih mesecih. Brez skrbi, tudi na
nagradne igre nisem pozabil, pa na
ostale zanimive in poučne vsebine.
Želim ti čudovite poletne dni …
Ne pozabi piti dovolj vode in pojesti
VELIKO sladoleda!
Ponovno se srečava na prvi
šolski dan.
Revija Modri Jan ˜ Brezplačna revija ˜ Letnik 7, številka 2 ˜ Na leto izidejo 4 številke ˜ Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ˜
Uredništvo: mag. Petja Rijavec, Majna Šilih ˜ Besedila, na osnovi javno dostopnih besedil, kjer ni navedeno drugače: Majna Šilih, Anita Žvikart ˜ Vsebine v reviji so pedagoško pregledane. ˜ Jezikovni
pregled: Sinja Leskovec Koren ˜ Oblikovanje naslovnice: Zadrga d.o.o. ˜ Oblikovanje in likovno tehnično urejanje, kjer ni navedeno drugače: Zadrga d.o.o. ˜ Fotografije, kjer ni navedeno drugače:
Shutterstock ˜ Produkcija: Zadrga d. o. o. ˜ Tisk: Tiskarna Florjančič d. o. o. ˜ Tiskana naklada: 16.200 izvodov ˜ Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d. o. o., Koprska ulica 92,
1000 Ljubljana ˜ Spletna stran: www.modri-jan.si ˜ Na brezplačno revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ˜ Rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne
vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modrageneracija.si, www.modra-energija.si, www.hse.si in vseh drugih gradivih, ki jih
pripravlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. ˜ Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva.
Revija je natisnjena na papirju, ki je PEFC certificiran.*
* PEFC - Programme for the Endorsement of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).
Kazalo
Predstavljamo
Angelov slap
Najbolj priljubljeni evropski slapovi
Slap Peričnik
Slap Rinka
Sončna elektrarna Zlatoličje
Venezuela
Švedska
Bralni kotiček
4
6
8
10
12
14
16
Spoznaj naravo
Figa
Planinski orel
18
20
Spoznaj poklic
Zdravnik
22
24
26
27
28
Poučno in ustvarjalno
Ustrezna prehrana za poletje
Nariši risbico
30
31
Vredno obiska
Razstava Sebastião Salgado: Geneza 32
Zanimivo
Predstavljamo šport
Supanje
Strip
Pesmica
Zgodbica
Poletne olimpijske igre RIO 2016
Mini City
Pisma za Modrega Jana Nagradna igra –
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Nagradna igra –
Olimpijski komite Slovenije –
Združenje športnih zvez
Rešitve nagradnih iger in
modri predlogi
Modri kviz 34
36
38
40
41
42
43
Predstavljamo
Angelov slap
Z ene od mizastih gora v Gvajanskem višavju, južno od
venezuelskega mesta Ciudad Bolivar, grmi v globino mogočni
Angelov slap (z izvornim imenom Salto Angel).
Z višino 979 metrov je najvišji slap na našem planetu. Gre pravzaprav za navpičen padec reke, imenovane Rio Churuna, ki se napaja
na visoki planoti Auyantepui sredi tropskega pasu v narodnem parku Parque Nacional Canaima. Slap je tako visok, da voda ob močnih
vetrovih izhlapi, še preden se dotakne tal, in tako ustvarja meglico.
Zaradi obilnih padavin je slap navadno zelo vodnat. Le v sušnem
obdobju v času koledarske zime se količina vode precej zmanjša.
Slap pada v globino v enem samem skoku, ob glavnem vodnem
strženu pa je še niz manjših slapov.
Kljub izjemnim dimenzijam je bil slap zaradi odmaknjenosti dolgo neznan. Šele novembra 1933 ga je odkril ameriški pilot Jimmy
Angel, po katerem je dobil ime.
Obisk in ogled Angelovega slapu sta težavna. Dostop je mogoč le
po reki, ki je plovna samo v bolj namočenem delu leta. Ogled je
mogoč tudi iz letala, ki vzleta z okrog 50 kilometrov oddaljenega
letališča v kraju Canaima ob reki Caroni.
4
Predstavljamo
KUBA
DOMINIKANSKA
REPUBLIKA
HAITI
JAMAJKA
VENEZUELA
Angelov slap
PANAMA
KOLUMBIJA
EKVADOR
BRAZILIJA
Ali veš?
Slap je padajoča voda, ki na kratki razdalji
premaguje večjo nadmorsko višino.
Vir: www.rtvslo.si
Med slapove, katerih voda pada najgloblje, zraven
Angelovega slapa spadajo še:
•Tugela, Južnoafriška republika – 948 metrov
•Tres Hermanas, Peru – 914 metrov
•Olo'upena, ZDA – 900 metrov
•Yumbilla, Peru – 896 metrov
•Vinnu, Norveška – 860 metrov
•Baläi, Norveška – 850 metrov
•Pu'uka'oku, ZDA – 840 metrov
•James Bruce, Kanada – 840 metrov
•Browne, Nova Zelandija – 836 metrov
5
Predstavljamo
Najbolj priljubljeni
Evropski slapovi
Powerscourt (Irska)
Čez 121 metrov visok slap v bližini vasi
Enniskerry buči reka Dargle. Na svetovni
lestvici njegova višina zadostuje za 687.
mesto najvišjih na svetu, na Irskem pa je
najvišji. Okoli Powerscourta vodi učna pot.
Njupesk är (Švedska)
Najvišji švedski slap v višino skupaj meri 93
metrov, čez eno stopnjo pa pada 70 metrov
globoko. Slap, ki kljub izjemnemu pretoku pozimi
zamrzne, leži v osrčju narodnega parka Fulufj
ället sredi države. Po okolici slapu vodi štiri
kilometre dolga nezahtevna pohodniška pot.
Grande Cascade de Gavarnie (Francija)
Mogočen, 15 metrov širok slap v francoskih Pirenejih pada čez 422 metrov visoko pečino, pri čemer
je najvišji prosti pad vode visok kar 281 metrov.
Voda z bližnjega ledenika, ki leži na španski strani
meje, do previsa na nadmorski višini 2.200 metrov priteče pod zemljo. Slap je najvišji v Franciji.
6
Predstavljamo
Valaste (Estonija)
Najvišji estonski slap je visok dobrih 30
metrov. Največ vode je spomladi, ko se višje
tali sneg, dobro pa je obiskan tudi pozimi, ko
voda zamrzne. Nasproti slapa je razgledna
ploščad, po pečini navzdol pa se lahko
obiskovalci spustijo po polžastih stopnicah.
Krimmler (Avstrija)
Najvišji avstrijski slap buči v Narodnem
parku Visoke ture. Voda v treh stopnjah
pada 380 metrov globoko, kar si vsako leto
ogleda okoli 350.000 obiskovalcev.
Cascate delle Marmore (Italija)
Edini slap na tem seznamu, ki je delo človeških rok
– stari Rimljani so ga s spremembo toka reke Velino
proti reki Nera ustvarili leta 271 pred našim štetjem.
To pomeni, da ta slap v Umbriji ni zgolj najvišji,
temveč tudi najstarejši slap, ki je delo človeških rok.
Ali veš?
Največ slapov v Evropi ima Norveška.
7
Predstavljamo
Peričnik
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku,
ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se
izliva v potok Bistrica.
Peričnik sodi med najbolj znane slapove v Sloveniji. Govorimo lahko
o dveh slapovih: 16 metrov visokem zgornjem Peričniku in 52 metrov
visokem spodnjem Peričniku. Kadar govorimo o slapu Peričnik, imamo v mislih mogočen izrazit curek vode spodnjega slapa, ki buči čez
52 metrov visoke stene. Če se izpod slapa podamo na nasprotni breg
Bistrice ter nekaj deset metrov navzgor po melišču, lahko občudujemo slikovito podobo obeh slapov, ki kot dva mogočna stražarja čuvata ledeniško dolino Vrata.
Peričnik je zaščiten kot naravna znamenitost, saj je bilo v preteklosti
kar nekaj idej o izrabi moči njegove vode za pridobivanje električne
energije. Slap je pri svojem „rezanju“ stene večkrat spreminjal pot.
Ob pozornem pogledu na njegov vrh lahko opazimo žlebove v steno.
V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je struga nad spodnjim Peričnikom zamašila in nekaj časa je Peričnik tekel kot dvopramenski slap.
Danes se to zgodi le ob večjih nalivih.
Ali veš?
Peričnik je po nečem tudi svetovna znamenitost
posebne vrste. Je eden redkih slapov, pod katerim
se lahko sprehodimo, tako da gremo pod slap.
8
Predstavljamo
Dostop do spodnjega slapa je lahek, saj se lahko do njega pripeljemo
kar z avtomobilom iz Mojstrane. V Mojstrani moramo biti pozorni na
odcep ceste proti dolini Vrata in Aljaževemu domu. Po približno treh
kilometrih vožnje se pripeljemo do brunarice pod Peričnikom, kjer je
tabla uprave Triglavskega narodnega parka s podatki o slapovih. Le
nekaj korakov po stezici in že smo pod veličastnim, 52 metrov visokim spodnjim Peričnikom. Okrog njega se lahko tudi sprehodimo,
vendar sta priporočljiva nepremočljiva vetrovka in čelada. Zraven slapa zlasti po deževju polzi po steni na milijone drobnih kapljic, skozi
katere se moramo prebiti, da pridemo okoli slapa.
Če lahko do sem pride praktično vsakdo, pa se moramo do zgornjega Peričnika nekoliko bolj potruditi. Po desnem bregu potoka se
dvigne kratka, vendar precej strma pot do drugega, 16 metrov visokega slapu. Zgornji slap je precej podoben spodnjemu, saj se lahko
tudi tukaj sprehodimo okoli njega. Na tem mestu velja opozoriti, da
spust do vrha spodnjega slapa ni varen, saj lahko hitro omahnemo
čez več kot 50 metrov visoke stene.
Če se boš odločil za izlet do Peričnika, je najlepša lepo urejena
pešpot iz Mojstrane po desnem bregu potoka Bistrice.
Mojstrana
Jesenice
SLAP PERIČNIK
60 min
Ljubljana
9
Predstavljamo
Slap Rinka
Slap Rinka se nahaja v Logarski dolini. Do njega s parkirišča
vodi urejena in nezahtevna pot, ki traja približno 15 minut.
Reka Savinja izvira iz več izvirov pod Okrešljem in nato teče
čez brzice do okoli sto metrov visoke stene, čez katero pada v
enem izmed najlepših slapov v Sloveniji, slapu Rinka.
Stena slapa je iz apnene breče, ki daje pobočju posebno rdečkasto
barvo. Slap Rinka je visok 90 metrov in spada med ene najvišjih
prosto padajočih slapov pri nas. Zaradi dolgega padca se voda v
zraku razprši v drobne kapljice in nudi čudovit pogled ter prijetno
osvežitev v vročih poletnih dneh. Pod slapom je manjši tolmun.
Slap ima največ vode ob močnejšem deževju in v spomladanskem
času. Nekaj metrov pred slapom se nahaja koča Orlovo gnezdo, kjer
se lahko osvežimo in uživamo v lepem pogledu na slap Rinka.
V zimskem času ga še posebej obiskujejo alpinisti, ki se preizkušajo
v ledenem plezanju.
Od slapa Rinka lahko pot
nadaljujemo do Okrešlja, kjer nas
pričakata Frischaufov dom na
Okrešlju in razgled na okoliške gore.
10
Predstavljamo
Slap Rinka
je eden izmed
najbolj priljubljenih
in obiskanih slapov
v Savinjski dolini.
11
Predstavljamo
SE Sončni park Zlatoličje
Sonce je v notranjosti zelo vroče. Energija, ki se sprošča
v notranjosti, prodira na Sončevo površje in jo oddaja v
prostor okoli sebe. Energija Sonca je prisotna povsod po
svetu in jo je mogoče pretvarjati v električno energijo.
Pretvorba sončne energije v električno poteka v sončni celici, ki
je osnovni gradnik fotonapetostnega modula in je najpogosteje
izdelana iz kristalnega silicija. Poznamo monokristalne in
polikristalne sončne celice. Pretvorba sončne energije nastane
zaradi fotonapetostnega učinka, ki ga je prvi opazoval
Alexandre-Edmond Becquerel leta 1839.
Sončne celice so tanke ploščice iz posebne snovi iz skupine
polprevodnikov, ki jo imenujemo silicij. Takšne ploščice najdemo
tudi na žepnih kalkulatorjih in zapestnih urah, le da so tam precej
majhne. Ko nanje posveti sonce, te svetlobo pretvorijo v električno energijo. Sončne celice proizvajajo enosmerni tok. Bolj ko so
osvetljene s soncem, več elektrike proizvajajo. V fotonapetostni
modul je povezanih več sončnih celic. Preden pa lahko tako pridobljeno energijo oddamo v omrežje ali jo porabimo doma, jo je
treba pretvoriti v drugo obliko – izmenično. To naredi naprava, ki
jo imenujemo razsmernik.
Sončno elektrarno lahko postavimo na stavbe ali zemljišča. Na
stavbah (hiše, bloki, trgovine, tovarne, nadstrešnice, ...) so najpogosteje nameščene na strehi – ravni ali poševni, možne so tudi postavitve v streho (t. i. integrirana sončna elektrarna – sončni moduli
imajo funkcijo kritine) ali na fasado.
12
Predstavljamo
Najprimernejši prostor za postavitev sončne elektrarne so poševne
strehe, usmerjene na jug in z naklonom od 30 do 35 stopinj. Sledijo
jim ravne strehe in zemljišča. Pomembno je tudi, da površine niso
osenčene, npr. zaradi dreves, sosednjih stavb, dimnikov itd.
Proizvodnja v sončnih elektrarnah poteka brez izpustov v okolje,
zato je zraven proizvodnje vetrnih in vodnih elektrarn to najčistejša
proizvodnja električne energije.
Sončna elektrarna na HE Zlatoličje, ki jo imenujemo Sončni park
Zlatoličje, ima moč 777 kWp in letno proizvede okoli 1 GWh električne
energije, kar zadosti porabi okoli 240 gospodinjstev v celem letu.
Fotonapetostni moduli so postavljeni na brežine odvodnega kanala,
na ravno streho strojnice in streho pomožnega objekta.
foto: vir DEM
Ali veš?
Sončno elektrarno Zlatoličje upravlja družba
Dravske elektrarne Maribor, dodatne podatke
o njej pa najdeš na spletni strani www.dem.si.
13
Predstavljamo
Caracas
Venezuela
KOLUMBIJA
BRAZILIJA
Venezuela je obmorska država na severu Južne Amerike,
ki na severu meji na Karibsko morje in Atlantski ocean, na
vzhodu na Gvajano, na jugu na Brazilijo ter na vzhodu na
Kolumbijo. Svoje ime je dobila po Benetkah – Venezuela
namreč špansko pomeni „male Benetke“.
Ozemlje današnje Venezuele je bilo do konca 15. stoletja pod
oblastjo Špancev. Leta 1717 je bila kolonija vključena v okvir španskega pod-kraljestva Nova Granada. Prve zahteve po osamosvojitvi so se pojavile po ameriški vojni za neodvisnost. Prvi uspešni
upor se je zgodil leta 1810, ko je bila strmoglavljena španska oblast v Caracasu. Venezuela je kot prva dežela v Južni Ameriki svojo
neodvisnost od Španije razglasila 5. julija 1811.
Venezuelska socialna politika je v primerjavi z ravnanji v nekaterih
drugih latinskoameriških državah liberalna in napredna. Vsi otroci
od sedmega do trinajstega leta morajo obvezno obiskovati osnovno šolo, možnosti za brezplačno šolanje pa ima mladina prav do
univerzitetne ravni. Okoli 85 odstotkov vseh odraslih Venezuelcev
bere in piše. V zadnjih letih so oblasti zasnovale, financirale in
izvedle vrsto obsežnih zdravstvenih načrtov ter velikih javnih del.
Ali veš?
Kolonija je dežela, ki je pod oblastjo močnejše države,
od katere je prostorsko ločena.
14
Predstavljamo
Skoraj ves južni del Venezuele zavzema staro in precej uravnano
Gvajansko višavje, ki ga v jedru sestavljajo kristalinske kamnine,
nad katerimi se vzpenjajo mogočne mizaste gore, imenovane
tepuis, ki so ostanki nekdanjega pokrova iz peščenjakov. Relativna
razlika med vznožjem in vršnimi deli marsikje presega 1.000 metrov. Najvišja vzpetina Gvajanskega višavja je 3.014 metrov visok
vrh Pico de Neblina na venezuelsko-brazilski meji. V razmerah
ekvatorialnega podnebja površje preraščajo bujni tropski deževni
gozdovi, ki na mizastih vzpetinah preidejo v nižje rasle, gorske
tropske ali tako imenovane meglene gozdove, ki so večji del časa
skriti v oblakih oziroma megli, zato je tam precej manj svetlobe.
Prometno povsem odmaknjeni gozdovi so praktično neprehodni
in dostop je mogoč samo po vodnatih rekah, ki v Venezueli v celoti pripadajo porečju veletoka Orinoko (Rio Orinoco).
Caracas je glavno in največje mesto
Venezuele, ki leži na severu države
v obalnem gorovju Cordellera de la
Costa, stisnjeno v ozki dolini le 15
kilometrov od obale Karibskega morja.
Večji del mesta je na nadmorski višini
med 800 in 1.000 metri.
15
Švedska
NO
RV
EŠ
KA
Predstavljamo
FINSKA
Stockholm
DANSKA
Švedska je obmorska nordijska država v Skandinaviji, v Severni Evropi. Na zahodu meji na Norveško, na severovzhodu
na Finsko, na jugozahodu ima morsko mejo z Dansko, preostanek meje pa poteka po Baltskem morju in Kattegatu.
Švedska meri 450.295 km2 in se razteza 1.500 kilometrov daleč od
tundre na visokem severu do poleti tople jugozahodne obale. S
svojimi obširnimi gozdovi, nešteto otoki, velikimi jezeri in gorskimi
rekami hitrega toka je dežela pravi raj za ljubitelje narave.
Podnebje je na Švedskem v primerjavi z drugimi območji na
isti zemljepisni širini precej ugodno. Prostor Baltskega morja
sicer od Atlantika ločuje Skandinavsko gorovje, vendar je blažeči
učinek oceanskega podnebja čutiti tudi na Švedskem. Od juga
proti severu je podnebje vse bolj celinsko, kar pomeni, da se
povečujejo nasprotja med pogosto prav toplimi poletji in ledeno
mrzlimi zimami na Laponskem, količine snežnih in deževnih
padavin pa se v isti smeri zmanjšujejo. Posebnost je otok
Öland, kjer imajo veliko manj padavin kot v drugih delih dežele.
Obenem je kamninska podlaga otoka iz apnenca, v katerem
voda hitro ponikne, zato je Öland znan kot sušni otok.
Zagotovo poznaš Piko Nogavičko, ki živi v vili Čira
Čara s konjem in opico z imenom Ficko. Zgodbe o
tej najmočnejši deklici na svetu je napisala švedska
mladinska pisateljica Astrid Lindgren.
16
Predstavljamo
Glavno mesto Švedske, Stockholm, je znano kot mesto med
mostovi, na vodi plavajoče mesto ali kar Severne Benetke. Mesto,
ki so ga prvotno postavili na petnajstih otokih, se je že zdavnaj
razširilo na celinsko obalo. Za mesto je značilno, da se na enem
mestu mešajo voda, gozd in skalovje ter bogata arhitektura
najrazličnejših obdobij. Norström, najkrajša reka na svetu, je
omogočila rečni promet do Saltsjöna, zaliva Baltskega morja. Tam,
kjer se reka razcepi na dvoje, leži na otoku Stadsholmen najstarejše
jedro Stockholma. Tukaj pretovarjajo tovor s ploskih čolnov, ki vozijo
po Mälarenu, na morske ladje. Zgodovina mesta je izredno pestra
in sega v čase Vikingov.
Med najstarejše stockholmske stavbe spadata Velika cerkev
(Storkyrkan) in Riddarholmska cerkev iz 13. stoletja, pet-ladijska
stolnica z grobnico švedskih kraljev. Večina zgodovinskih gradbenih
spomenikov je bila zgrajena od 16. do 18. stoletja, med njimi tudi
baročna Viteška hiša (Riddarhuset) in kraljevi grad, ki ga je leta
1697 uničil požar in so ga ponovno pozidali šele v 18. stoletju. Med
živahno gradbeno dejavnostjo v drugi polovici 19. stoletja so zrasle
številne javne stavbe. K najpomembnejšim stavbam tega obdobja
prištevajo Mestno hišo (Stadshuset), simbol Stockholma.
Ali veš?
Vikingi so bili bojevniki, ki so plenili
po obalah Skandinavije, Britanskega
otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12.
stoletjem. Danes beseda Vikingi označuje
vse Skandinavce iz tega obdobja, čeprav je
bolj ustrezen izraz Nordijci ali Normani.
17
Spoznaj naravo
Figa
Figa, tudi smokva, je srednje velik grm ali drevo. Kot divja
raste v območju od Sredozemlja do Indije, kot kulturna
rastlina pa tudi v drugih tropskih in subtropskih območjih.
Do deset metrov visok grm ali drevo ima velike liste, ki so
podobni listom vinske trte. Veje so debele, lubje je gladko
in svetlo rjavo.
Fige vsebujejo veliko vitamina B1 in mineralnih snovi, sveže pa tudi do
15 odstotkov sladkorja. Konzerviramo jih lahko s sušenjem – posušene
vsebujejo do 60 odstotkov sladkorja. Asirci so gojili fige že leta 3000
pred našim štetjem, v Grčiji pa so jih začeli gojiti leta 700 pred našim
štetjem. Od tod so se fige razširile po celotnem Sredozemlju.
Poučno!
Kljub temu, da je suho sadje nasploh, torej tudi
suhe slive, zdravo, z njim ne gre pretiravati. Suhe
slive so namreč izjemno sladke, zato si je pametno
vselej, ko jih poješ, umiti zobe, če je to le mogoče.
18
Spoznaj naravo
Sadež je dejansko soplodje, ki ga
sestavlja mesnata os soplodja, ki
ima obliko v notranjost zapognjenega vrčka in v notranjosti ležečih cvetov oziroma koščičastih sadežev, ki
imajo po tanki cevki na vrhu povezavo navzven. Sadež fige ima obliko
krogle ali hruške in je glede na vrsto
od zelene do temno vijolične barve.
Figove kroglice
•350 g suhih fig
•150 g indijskih oreščkov
•100 g bele čokolade
Indijske oreščke drobno zmeljemo
v močnem mešalniku. Figam
odstranimo peclje, nato pa jih skupaj
z zmletimi oreščki v mešalniku dobro
zmešamo v fino maso, iz katere oblikujemo
majhne kroglice.
Stopljeno belo čokolado nekoliko ohladimo in vanjo
pomakamo ohlajene figove kroglice. S čokolado oblite kroglice
postavimo nazaj v hladilnik, da se čokolada strdi. Ko so kroglice
hladne, jih postrežemo in uživamo v sladkanju.
Recept: jedel.bi
Za nekaj minut jih damo v hladilnik.
Če se boš lotil priprave, naj ti pomaga nekdo od odraslih.
19
Spoznaj naravo
Planinski orel
Planinski orel, redkeje imenovan gorski orel, je ena od najbolj
znanih ptic roparic na svetu. Kakor vsi orli pripada družini
jastrebov. Evrazijska podvrsta planinskega orla je berkut.
Odrasel ptič od kljuna do repa meri do 90 centimetrov, čez krila pa
tudi več kot dva metra. Lovi predvsem manjše sesalce in večje ptiče.
Gnezdi v odročnih planinskih predelih, navadno na skalni polici. Je
največji ptič, ki živi v Sloveniji.
Orli so red ptic, v katerega običajno spadajo tri družine:
• jastrebi,
• jastrebi novega sveta (ameriški jastrebi),
• sekretarji.
V Evropi živi le družina orlov. Ornitologi si niso soglasni, ali je red
orlov samostojen ali spada v red ujed. K orlom prištevamo približno
225 vrst, če ne štejemo ujed. Razvrstitev orlov ni težavna. Nekateri avtorji pa razvrščajo jastrebe novega sveta v red močvirnikov na podlagi
dokazov z DNK, da so bliže štorkljam kot orlom. Ribji orel ima veliko
podobnosti z orli in zato njegovo družino, ki ima le eno vrsto, velikokrat uvrščajo v družino orlov. Na drugi strani pa ima tudi veliko razpoznavnih razlik, zaradi česar ga razvrščajo v samostojno družino.
Ali veš?
Ornitolog je znanstvenik, ki se ukvarja s ptiči.
20
Spoznaj naravo
Zaradi lova je v
preteklosti število planinskih
orlov močno upadlo. Danes je
povsod zavarovan. V Sloveniji
ocenjujejo, da živi okrog
25 parov.
Ali veš, katerim
našim športnikom
rečemo orli?
21
Spoznaj poklic
Zdravnik
Zdravnik je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja
s prepoznavanjem bolezenskih stanj pri ljudeh in
zdravljenjem ljudi ter je za to posebej usposobljen.
Glavna področja dela zdravnika
so diagnostično-preiskovalni
postopki, zdravljenje in spremljanje bolnikovega stanja,
delo v zdravniških komisijah ter
znanstveno delo v akademskih
ustanovah.
Zdravnik specialist splošne
medicine je strokovnjak, ki je
usposobljen za prepoznavanje
bolezenskih stanj pri ljudeh
in za njihovo zdravljenje. Med
študijem pridobi potrebna
znanja o normalnem stanju
posameznih organov in
njihovem delovanju, pri svojem
delu pa s pomočjo lastnih
čutil in aparatur ocenjuje
odstopanja. Vodi zdravljenje
tistih simptomov, ki so moteči
ter ogrožajo zdravje in življenje.
22
Ker je delovno področje zdravnika zelo obsežno, je za poklic
značilna specializacija za posamezna področja dela. Tako se
posamezniki ukvarjajo samo z
določenim načinom diagnostične obdelave, npr. rentgensko
slikanje, pregled telesnih tekočin ali pregled notranjih organov s posebnimi aparaturami
Podobno je tudi z zdravljenjem.
Zdravnik se specializira za
zdravljenje posameznih organov, npr. pljuča, rodila ali prebavila, ali pa za določen način
zdravljenja z zdravili, z obsevanjem ali z operacijo. Osnovna
ali temeljna oblika poklica je
splošni zdravnik ali doktor splošne medicine, ki sam zdravi
lažja obolenja in usklajuje delo
specialistov drugih strok.
Spoznaj poklic
Ali si že
bil kdaj pri
zdravniku?
23
Predstavljamo šport
Supanje
Vir: www.supdeske.com
SUP je okrajšava angleškega poimenovanja Stand up
paddling (tudi Stand up paddle surf) za šport, pri katerem
stojiš in veslaš. Stojiš, veslaš, opazuješ in občuduješ naravne
lepote. Ali pa skupaj s prijatelji tiho drsiš po vodni gladini.
Šport je v tujini in tudi pri nas iz dneva v dan bolj priljubljen.
Za supanje ne potrebuješ predznanja in posebnih priprav, le nekaj
prave opreme. Takoj ko boš stopil
na desko SUP in poprijel za veslo,
ti bo jasno, zakaj je to danes vse
bolj priljubljena dejavnost. Je enostaven, sproščujoč in zabaven, ali
pa, za tiste željne adrenalina, ekstremen šport po valovih in brzicah.
Zaradi supanja bodo počitnice ob
morju ali jezeru dobile povsem drugačno dimenzijo. Vendar pa to še
zdaleč ni zgolj popestritev običajne
ponudbe v turističnih krajih, temveč tudi prvovrstna telesna vadba
za celotno telo, spoznavanje okolice
in zabavno druženje obenem.
Supanje je šport, ki je dokaj preprost in dosegljiv prav vsem, tako
kot kolesarjenje. Prav nič čudno ni,
da so se ga lotili po vsem svetu,
kjer koli je omogočen dostop do
vodnih površin, tako v velikih deskarskih središčih kot na majhnih
bajerjih, saj je veliko enostavnejši
za učenje kot deskanje na valovih,
kajtanje ali deskanje na vodi (windsurfing). Presenečen boš, kako
hitro boš lahko obdržal ravnotežje
na deski, če boš imeli desko primerne velikosti, oblike in
širine. Že v eni uri lahko sam
samozavestno drsiš po
vodni gladini.
Ali si že poskusil supati?
24
Predstavljamo šport
Deset razlogov, da poskusiš supanje:
1. To je super zabavna dejavnost!
2. To je šport, v katerem lahko uživajo prav vsi – moški, ženske, otroci, upokojenci, majhni in veliki, debeli ali suhi. Tej imenitni dejavnosti, primerni
za vso družino, bi se z velikim veseljem pridružili še štirinožni prijatelji.
3. Obstajajo številne lokacije, kjer se lahko supa, naj bodo to jezero,
reka, morski zalivi, …
4. Supaš lahko sam ali v prijetni družbi. Predvsem na mirnih vodah je
to tako enostavno, da lahko med veslanjem klepetaš s prijatelji, ki
plujejo v bližini.
5. To je fantastična vaja za celotno telo! Da ohraniš ravnovesje na deski, je
ves čas aktiven zgornji del telesa in že samo stoja na deski bo okrepila
trebušne mišice. Veslanje je intenzivna vadba za roke in zgornji del trebuha, ki razvija moč, gibljivost, zmogljivost, stabilnost, obenem pa je
dobro tudi za naše srce in ožilje, zato je popoln trening za vzdrževanje
kondicije pri vseh športih. Hitreje in močneje boš veslal, bolj intenzivna
bo vadba. Pa še veliko bolj zabavno kot vadba v telovadnici je.
6. Ta sproščujoč, vendar še vedno intenziven občutek lebdenja, ko drsiš po
vodi, moraš enkrat začutiti, da ga boš resnično razumel. Stres preprosto
odpade. To je zelo dobra vaja za um in duha, pa tudi telo.
7. Razgled z deske je veliko lepši, kot če sediš v čolnu. Obenem imaš boljši
pregled nad dogajanjem v vodi pod seboj in širši okolici.
8. Supanje je resnično „zelena“ dejavnost. Vse, kar potrebuješ, sta deska in
veslo – ne potrebuješ motorja in bencina, ne povzročaš hrupa, škode za
plovne poti ali kakor koli posegaš v mirno okolje zelene in modre narave.
9. Supanje ponuja veliko – lahko gre zgolj za prijetno druženje, manj ali
bolj intenzivno vadbo, ali pa za adrenalinsko avanturo.
10.To je enostaven šport, ki se ga prav vsak lahko zelo hitro nauči.
25
Napisal in narisal:
Jernej Žumer
26
Napisala: Anita Žvikart
Bralni kotiček
In tako je
nastal slap …
Izpod skale, sred' divjine,
majhen potok na dan pririne.
Najprej teče bolj poskočno,
pa vse močneje in odločno.
Reka strugo si izruje,
svojo pot si oblikuje.
Pa naenkrat zmanjka tal,
kot bi se v prepad podal!
Voda preskoči skalni zob,
pa se zakadi čez rob.
Za seboj izriše lok …
Velik slap.
Mogočni skok.
27
Bralni kotiček
Soteskanje,
kaj je to?
Saj poznaš tisto vprašanje, ki
si ga tolikokrat zastavimo pred
poletnimi počitnicami: v gore
ali na morje? Modri Jan, Puhec,
Sončica in Packa Rija so se odločili, da odidejo v gore.
„Jaz sem za izlet s kolesi,“ je
predlagal Puhec. „Jaz navijam
za rafting,“ je želela družbo
prepričati Sončica. „Jaz predlagam pohod na vrh bližnje gore,“
je namignil Modri Jan. „Jaz sem
Puhca so tja najbolj vlekli pogledi pa za spust s padalom,“ je pona kopaste oblake, ki so ovijali vr- gumno pribila Packa Rija. Ko so
hove gora, Sončica se je veselila takole premlevali štiri ideje in ni
prostranih razgledov, Modri Jan kazalo, da bodo našli dogovor,
je Modri Jan prevzel besedo:
je komaj čakal, da vdihne svež
„Pa poiščimo nekaj, česar še
in še malce hladen gorski zrak.
ne poznamo. Soteskanje? Kaj
Le Packa Rija je pred odhodom
godrnjala. „Le kaj bomo počeli? pravite?“ Družba je enoglasno
Imajo tam internet? In kdo nam sklenila, da se podajo v svet tolbo kuhal?“ Toda ko so prispeli na munov, rečnih brzic, slapov in
cilj in se je pred njimi odprl mo- naravnih vodnih toboganov.
gočen razgled na ošiljene vrhove, Nadeli so si vso potrebno opreizpod katerih so tekle kristalno
mo, neoprensko obleko, vodne
čiste rečice, so ostali brez besed. čevlje, rokavice – tudi čelado, nato
Niti Packa Rija ni imela več pripa so eden za drugim po napomb. Odločitev je bila prava:
tančnih navodilih vodnika poskadva dni pustolovščin med gora- kali v tolmun. Vriskali so, da jih je
mi – komaj čakamo!
bilo slišati na vrh soteske.
28
Napisala: Anita Žvikart
Še posebej razburljivi so bili
skoki čez slapove. Kdo bi si
mislil, da lahko narava oblikuje
tako zabavne naravne poligone.
Ko se je voda začela umirjati,
se je tudi druščina zbrala na
kupu – prav tam, kjer so se
dogovorili z vodnikom. Pričofotal je najprej Modri Jan, za njim
pa kar v paru Puhec in Sončica.
Čakali so le še Packa Rijo. Ker
je minilo precej minut in ker je
ob neupoštevanju pravil lahko
zadrževanje v kanjonih tudi nevarno, se je vodnik nemudoma
odločil, da jo gre iskat.
Sam se je tako še enkrat spustil
po strugi in na vso srečo že kaj
kmalu naletel na „zamudnico“.
Ni bila v težavah – na srečo.
Le odločila se je, da soteskanju
doda še malce adrenalina in po
poti spleza na sosednjo skalo.
Vodnik jo je takoj poklical na-
Bralni kotiček
zaj, jo pošteno oštel, nato pa
sta se skupaj spustila proti dnu.
Ko se je druščina spet zbrala in
so počasi zaključevali dnevno
dogodivščino, jih je njihov vodnik ponovno nagovoril. „Veste,
dragi pustolovci, tovrstne dogodivščine so lahko sila zabavne,
celo nepozabne. Toda brez upoštevanja pravil so lahko takšne
dejavnosti tudi izjemno nevarne. Danes je bilo čudovito in
na srečo se je kljub zapletu vse
dobro izšlo. Lahko pa se ne bi.
Zato naslednjič ne pozabite, da
je varnost na prvem mestu, šele
nato sledi zabava.“
Po adrenalina polnem dnevu
so prijatelji zvečer zadovoljno
zaspali, polni lepih spominov.
29
Poučno
Ustrezna prehrana
za poletje
Vir: www.svet-je-lep.com
Ko pride poletje in so temperature vse višje, nas večina opazi, da se apetit čez dan kar nekje
izgubi. Morda bi lahko rekli, naj nas čez dan hranita tekočina in sonce – slednje seveda po
pameti, praženje v najhujši vročini je vse prej kot dobro, skrivati pa se pred soncem tudi
ni treba! Zjutraj in zvečer, ko vročina pojenja in zapiha tisti prijetni vetrič (po možnosti z
vonjem po morju in sivki), pa se vrneta tudi lakota in apetit. Toda to še ne pomeni, da je za
telo dobro vse, kar nam takrat pride pod roke. Hrana, ki jo zaužijemo v vročih poletnih dneh,
naj ima čim več lastnosti tekočine – naj bo bogata z vodo, lahka in osvežilna. Telesa tako
ne bomo po nepotrebnem obremenjevali s prebavo in razreševanjem zapletenih kombinacij
hrane, hkrati pa mu bomo ponudili dovolj vode, ki je v teh dneh še kako potrebuje.
Popolna izbira sta sadje in zelenjava. Tisto bolj vodnato, kot so lubenice in melone, nas
učinkovito hidrira od znotraj, hkrati pa prijetno osveži in ohladi. Zelo pomembno je tudi
jagodičevje – borovnice, maline, robide, jagode, … – je prvak v vsebnosti antioksidantov. Z
uživanjem sveže hrane, bogate z antioksidanti, oskrbimo svoje celice, predvsem tiste v koži,
z varovalnimi snovmi, ki preprečujejo njihovo staranje in propadanje. Največkrat nam telo
že instinktivno pove, česa si želi – le komu od nas se pod polno češnjo ne porodi želja, da bi
utrgal njen temno rdeči sadež in se do sitega najedel? Ljudje, ki poleti pojedo velike količine
raznobarvnega sezonskega sadja, so bolj odporni na posledice, ki jih lahko povzroči pretirana izpostavljenost soncu, njihova koža pa je ob koncu poletja zdravo zagorela. Seveda ne
pozabimo na zadostne količine zelenjave, predvsem zelenolistne, da se izognemo pomanjkanju mineralov in hranilnih snovi.
Ker so navade železna srajca, pa marsikdo ne želi ali ne more vztrajati ob res preprosti prehrani, sestavljeni zgolj iz svežega sadja in zelenjave, ki sicer poleti optimalno oskrbi telo.
Kljub vsemu pa ni treba, da na poletnih počitnicah zvečer zavijemo v najbližjo picerijo ali si
za zajtrk odrežemo nekaj kosov belega kruha. Raje uporabimo katerega od preprostih receptov iz sezonskih sestavin, ki nas bodo brez dvoma zadovoljili tudi na psihični ravni, telo pa
bo z njimi še vedno lahko kljubovalo vsem naporom vročih dni.
KAJ PA TI NAJRAJE JEŠ POLETI?
Na črte zapiši svoj „poletni“ recept, ki ga bom objavil na spletni strani www.modri-jan.si, da ga bodo
lahko prebrali tudi drugi, zato ne pozabi vpisati tudi svojih podatkov:
Ime in priimek:
30
Starost:
Nariši risbico
Prostor za risbico!
Kako boš preživel poletje? Kaj boš počel? Nariši risbico in jo pošlji Modremu Janu
do 1. avgusta 2016 na naslov HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom
„Risbica za Modrega Jana“. Vse prejete risbice bom objavil na spletni strani www.modri-jan.si,
izžrebal pa bom tudi pet risarjev, ki bodo prejeli paket presenečanja Modri Jan. Veselo na delo!
Podatki o risarju
Ime in priimek:
Ulica in hišna številka:
Starost:
Poštna številka in kraj:
Risbica bo skupaj s podatki o imenu, priimku in starosti otroka objavljena na spletni strani www.modri-jan.si.
31
OGLASNO SPOROČILO
Vredno obiska
Sebastião Salgado:
Geneza
LJUBEZENSKO PISMO PLANETU
Pozdravljeni, radovedneži,
ali radi občudujete dobre fotografije? So vam všeč neukročene živali? Vas zanima,
kako živijo ljudje daleč proč od civilizacije? Radi raziskujete naravo? Vam je mar
za naš planet? Če ste na našteta vprašanja odgovorili pritrdilno, potem morate
spoznati fotografa, ki ga slavi ves svet – Sebastiãa Salgada. Primite starše za roke
in jih v poletnih mesecih odpeljite na ogled razstave Geneza, ki vam bo približala
neokrnjeno lepoto Zemlje in bitij, ki živijo v sožitju z njo.
Slavni brazilski fotograf je kar osem let potoval po našem planetu. Na pot se je podajal z letalom, peš, s čolnom, s kajakom in celo z balonom. Obiskal je območja, ki so
se vse od nastanka našega planeta le malo spremenila. Fotografirati ni bilo vedno lahko. Na Antarktiki in v arktičnem krogu sta ga bičala sneg in veter, v afriških puščavah
ga je žgala vročina, v Amazoniji se je prebijal skozi gost pragozd ... Potoval je daleč
proč od civilizacije in tam s svojimi fotografijami ustvaril nepozaben poklon našemu
planetu. Na veličastnih črno-belih fotografijah boste lahko občudovali divje rastline in
živali (slone, pingvine, kite, legvane, želve, morske leve itd.), nedotaknjene pokrajine,
Na tem antarktičnem otoku živi največje število
pingvinov na svetu. Toda tudi oni se znajo zabavati!
Antarktični pingvini (Pygoscelis antarctica) na ledeni gori
med otokoma Zavodovski in Visokoi./ Južni Sandwichevi
otoki. 2009. © Sebastião Salgado / Amazonas Images.
32
Ker so afriški sloni v Zambiji pogosto žrtve divjih lovcev,
se bojijo ljudi in vozil. Če opazijo avtomobil, se običajno
hitro umaknejo v goščavo.
Narodni park Kafue, Zambija. 2010.
© Sebastião Salgado / Amazonas Images.
Vredno obiska
Besedilo: Marija Skočir in Nika Damjanovič
tropski deževni gozd, razburkana morja
in ljudstva, ki še danes živijo tesno povezana z naravo.
Salgado nam s svojimi fotografijami
pripoveduje, kakšne spremembe v naravi
povzroča človekov način življenja in kaj
je tisto, kar se moramo truditi obvarovati.
Opozarja, da ima prav vsak izmed nas
možnost sodelovati pri ohranjanju našega
planeta. Zato v Muzeju in galerijah mesta
Ljubljane v letu, ko Ljubljana nosi naziv
Zelena prestolnica Evrope, po navdihu
njegovih fotografij pišemo svoja „ljubezenska pisma planetu“. Pridružite se nam
in tudi vi na razstavi zapišite svojega.
Da bo ogled fotografij še bolj zanimiv,
vam bosta na voljo dva poučna in zabavna otroška vodnika. Prilagojena bosta
dvema starostnima skupinama (4–9 let
in 10–14 let). Najmlajši radovedneži pa se
boste lahko poigrali tudi v ustvarjalnem
kotičku. Ob koncu razstave, 27. avgusta, pa za vas in vaše družine prirejamo
Zeleno fotopopoldne, na katerem boste
v družbi fotografov preizkusili zanimivi
delavnici: Camero obscuro in Fotogram.
Razstava Sebastião Salgado: Geneza
bo na ogled od 1. junija do 31. avgusta
2016. Ogledali si jo boste lahko na dveh
lokacijah: v Galeriji Jakopič (Slovenska
cesta 9, Ljubljana) in v Mestnem muzeju
Ljubljana (Gosposka 15, Ljubljana), od
torka do nedelje, med 10. in 18. uro, ob
četrtkih, petkih in sobotah pa do 21. ure.
Taca morskega legvana je fotografa spomnila na
rokavico srednjeveškega viteza, ob čemer se je zavedel,
da sta pravzaprav daljna „bratranca“!
Morski legvan (Amblyrhynchus cristatus). / Galápagos.
Ecuador. 2004. © Sebastião Salgado / Amazonas Images.
„Geneza je iskanje sveta, kot je
nekoč bil, kakršen je bil ustvarjen
in kot se je razvijal, kakršen je
obstajal v tisočletjih, preden je
sodobno življenje podivjalo in nas
začelo oddaljevati od resničnega
bistva našega obstoja.“
Lélia Wanick Salgado
Več o razstavi in programih si lahko
preberete na: www.mgml.si.
33
OGLASNO SPOROČILO
Zanimivo
Poletne olimpijske
igre RIO 2016
Rio de Janeiro je bil izvoljen na 121. zasedanju MOK-a v
Kopenhagnu na Danskem kot organizator XXXI. poletnih
olimpijskih iger leta 2016. Mesto je bilo potrjeno po treh krogih
glasovanja članov Mednarodnega olimpijskega komiteja in bo od
5. do 21. avgusta gostilo poletne olimpijske igre Rio 2016.
Rio de Janeiro leži na jugovzhodnem
območju Brazilije. Je drugo največje
mesto v Braziliji in 26.največje na svetu,
sicer pa najbolj obiskano mesto na
južni polobli. Znano je po svojih dih
jemajočih znamenitostih, neverjetni
pokrajini in edinstvenem duhu ljudi.
Vir: Shutterstock
34
Prihod v Rio z letalom je nekaj edinstvenega; pisano mesto, ki se razprostira med
gorami, jezeri in oceanom. Ko se sprehajaš po ulicah, je čutiti pozitivno energijo in
izredno dobrodošlico domačinov. Doživetje sončnega zahoda na eni izmed prelepih plaž je zagotovo ena izmed izkušenj,
ki razloži, zakaj so tukaj ljudje s sijajem v
očeh in edinstvenim značajem.
Zanimivo
Olimpijski komite Slovenije dobiva z olimpijskimi igrami Rio 2016 tudi novo maskoto. Maskota velja za tistega predstavnika
blagovne znamke, ki povezuje ljudi, gradi
timski duh in čustvene vezi z ljudmi. Pri
Olimpijskem komiteju Slovenije to vlogo
prevzema nova maskota – lisjak Foksi,
katere avtor je agencija arnoldvuga+.
Lisjak Foksi prihaja iz koroške doline Topla
in že od nekdaj je zanj značilna nemirna
narava. Težko je bil pri miru dlje kot minuto, zato se je popolnoma predal športu.
Že kot mlad in zaletav lisjaček je ves svoj
čas posvečal razvijanju športnih veščin.
Skozi različne discipline je dodobra nabrusil svojo osebnost ter jo izklesal v občudovanja vredno mešanico neuklonljive
volje in domiselne zvijačnosti. Pri tem mu
je z nasveti skozi pogovore in elektronska
pisma pomagal izkušeni bratranec – volk
Vučko, ki se na šport res spozna.
Danes zaradi svoje odločnosti in vzdržljivosti predstavlja nepogrešljivo podporo
in vzpodbudo tudi našim drugim športnikom. Zelo dobro pa se zmeraj počuti tudi
v družbi navijačev, saj z njimi najraje deli
svojo energičnost in igrivost, včasih tudi
kakšno šalo ali trik. Lisjak Foksi je zato tudi
zvest in goreč navijač, ki zagovarja timski
duh in spoštuje prave športne vrednote, ki
jih želi prenesti tudi na vse druge ljubitelje
športa. S svojim zgledom si prizadeva
vzpodbuditi zdrav in aktiven slog življenja
v sožitju z naravo, ki nas obdaja.
Zakaj lisjak?
Lisjak je izjemen učitelj. Uči nas
predvsem, kako se izogniti oviram
in najti pravi izhod v izgubljenih
situacijah. Pooseblja hitro razmišljanje
in prilagajanje vsem mogočim
razmeram. Odlično opazuje, se hitro
odziva, je iznajdljiv, ni naiven in je zelo
dobro fizično pripravljen. Vse to so
tudi značilnosti športnikov.
Vir: Olimpijski komite Slovenije –
Združenje športnih zvez (www.olympic.si)
35
OGLASNO SPOROČILO
Pisma za Modrega Jana
Dragi prijatelji,
ponovno ste me razveselili z risbicami, pismi in voščilnicami. Vedno sem
jih zelo vesel! Le še nekaj dni nas loči do poletnih počitnic. Nariši, kaj se
dogaja v tvoji bližini zdaj, ko sonce že močno pripeka in so pred teboj prosti,
brezskrbni dnevi, ter mi svojo risbico pošlji na naslov HSE d.o.o, Revija
Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana.
Maša Škrlec, 9 let
Luka Topolovec, 9 let
38
Matevž Mele Kolar, 5 let
Anže, 5 let
Eva Retar, 7 let
Juhuhu, poletje
je tu! Naj te greje
sonce in hladi
sladoled …
Neli Oblak, 10 let
Lucija Arh
Anja Hriberšek, 8 let
Rebeka, 4 leta
Elen, 7 let
39
SPONZOR NAGRADNE IGRE
Nagradno vprašanje
Pribori si vstopnice za ogled fotografske razstave Sebastiãa Salgada: Geneza!
Odgovori na nagradno vprašanje in rešitev vpiši na stran 42. Med vsemi, ki boste poslali
pravilne odgovore, bomo izžrebali deset nagrajencev, ki bodo prejeli družinsko vstopnico
za ogled razstave. Več o razstavi trenutno najuglednejšega in v svetu najbolj iskanega
živečega fotografa, Sebastiãa Salgada, pa najdeš na straneh 32 in 33.
V kateri državi se je rodil fotograf Sebastião Salgado?
40
a
v Braziliji
b
v Italiji
c
na Kitajskem
SPONZOR NAGRADNE IGRE
Nagradna pobarvanka
Na prejšnjih straneh si spoznal novo maskoto Olimpijskega komiteja Slovenije. Zdaj pa
te vabim, da uporabiš svojo domišljijo in jo pobarvaš. Pobarvanko mi pošlji na naslov
HSE, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Prispele pobarvanke
bom objavil na spletni strani www.modri-jan.si in jih žrebal 1. avgusta 2016. Pet ustvarjalcev
bom nagradil s kapo Olimpijskega komiteja Slovenije. Veliko sreče pri žrebu ti želim!
Podatki o risarju
Ime in priimek:
Ulica in hišna številka:
Starost:
Poštna številka in kraj:
Risbica bo skupaj s podatki o imenu, priimku in starosti otroka objavljena na spletni strani www.modri-jan.si.
41
Rešitve nagradnih iger
Vpiši rešitve nagradnih iger in Modrega kviza. Starše prosi, da ti izpolnijo še
spodnjo izjavo, ti pomagajo celoten list poskenirati in poslati na elektronski
naslov modri-jan@hse.si ali pa izrezati in poslati na naslov HSE d. o. o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, s pripisom Modri Jan. Izmed prispelih pisem
bom nagrajence izžrebal 1. avgusta 2016. Veliko sreče pri žrebu ti želim!
STRAN 41:
Nagradna igra Muzej in galerije mesta Ljubljane
STRAN 43:
Rešitev Modrega kviza
Sebastião Salgado se je rodil v državi pod črko:
DOVOLJENJE
staršev ali skrbnikov otrok,
ki sodelujejo v nagradnih igrah v reviji
in na spletni strani Modri Jan
Podpisani
(ime in priimek starša ali skrbnika)
(točen naslov; ulica in hišna številka, poštna številka in kraj)
se strinjam, da moj otrok
(ime in priimek in starost otroka)
sodeluje v nagradnih igrah, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji Modri Jan in na spletni
strani www.modri-jan.si objavijo otrokovi podatki (ime priimek in kraj bivanja) v primeru,
da bo izžreban.
Datum:
Datum:
Podpis:
S podpisom dovolite, da HSE d. o. o. z namenom izvedbe nagradne igre in objave podatkov o nagrajencih vzpostavi, vodi, vzdržuje
in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka ali varovanca v obdobju petih let. Sodelujočim v nagradnih
igrah zagotavljamo varstvo osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov.
42
Modri kviz
Ali si dobro prebral mojo revijo? Potem zagotovo znaš pravilno odgovoriti na vsa
vprašanja kviza. Črke pri pravilnih odgovorih vpiši v krogce na strani 42.
Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.
1. Angelov slap je …
• Najmanjši slap na svetu 
• Najvišji slap na svetu  P
• Najširši slap na svetu  R
4. Venezuela leži v …
• Južni Ameriki  Ž
• Severni Ameriki  A
• Aziji  B
O
2. Peričnik je slap in potok …
• Na Ljubljanskem Bajerju  J
• Na Pohorju  K
• V Triglavskem narodnem parku 
L
5. Glavno mesto Švedske je …
• Oslo  Z
• Kopenhagen   Ž
• Stockholm   A
3. Slap Rinka se nahaja v …
• Logarski dolini  A
• Dolini Triglavskih jezer  B
• Soški dolini  C
Ustvarjalci revije želimo biti vedno boljši, zato te prijazno prosimo, da v spodnji obrazec vpišeš tudi
svoj predlog, kaj bi lahko spremenili, da bi ti bila revija še bolj všeč. Obrazec poskeniraj in pošlji na
e-naslov modri-jan@hse.si. Potrudili se bomo želje upoštevati, pet predlogov pa bomo tudi nagradili.
MOJ MODRI PREDLOG SE GLASI:
Rešitve revije Modri Jan, številka 24
Nagradna igra; stran 40 (Kulturni bazar):
Ivan Cankar je med drugim napisal Na klancu, Hlapci, Kralj na Betajnovi, …
Nagradna igra; stran 41 (Hostel pod Voglom): Do Vogla vodi pot pod črko C.
Modri kviz; stran 43: BOHINJ.
43
Obišči spletno stran za najstnike www.modrageneracija.si
Vsak dan zanimive informacije!