LETNO POROČILO 2015 HRANILNICA LON D.D., KRANJ Hranilnica Lon d.d., Kranj Vsebina I. Uvod ..................................................................................................................................................... 1 1. Poročilo uprave za poslovno leto 2015 ...................................................................................... 1 2. Poročilo o delu nadzornega sveta in preveritvi letnega poročila za leto 2015 ....................... 3 II. Poslovno poročilo ............................................................................................................................. 5 1. Predstavitev hranilnice ................................................................................................................. 5 1.1 Osebna izkaznica hranilnice .................................................................................................... 5 1.2 Dejavnosti hranilnice ................................................................................................................ 5 1.3 Razvojna pot hranilnice ........................................................................................................... 6 1.4 Organi upravljanja hranilnice ................................................................................................... 6 1.5 Organizacijska shema hranilnice ........................................................................................... 10 1.6 Poslovna mreža hranilnice ..................................................................................................... 11 2. Gospodarsko okolje v letu 2015 ................................................................................................ 12 3. Vizija, poslanstvo, vrednote ....................................................................................................... 13 3.1 Vizija ...................................................................................................................................... 13 3.2 Poslanstvo ............................................................................................................................. 13 3.3 Vrednote ................................................................................................................................ 13 4. Strategija in strateške usmeritve............................................................................................... 14 5. Operativni načrti hranilnice za leto 2015 .................................................................................. 14 6. Analiza poslovanja hranilnice v letu 2015 ................................................................................ 15 6.1 Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja hranilnice .................... 15 6.2 Na kratko o poslovanju hranilnice v letu 2015 ....................................................................... 16 6.3 Izkaz poslovnega izida za leto 2015 ...................................................................................... 16 6.4 Izkaz finančnega položaja za leto 2015 ................................................................................. 17 6.5 Poslovanje hranilnice na različnih segmentih poslovanja ..................................................... 18 6.6 Aktivnosti na področju tehnologije in informatike .................................................................. 20 6.7 Poročilo službe notranje revizije ............................................................................................ 21 7. Obvladovanje poslovnih tveganj ............................................................................................... 21 7.1 Upravljanje s tveganji ............................................................................................................. 21 7.2 Organizacija upravljanja s tveganji ........................................................................................ 22 7.3 Cilji upravljanja s tveganji ...................................................................................................... 22 7.4 Odnos hranilnice do sprejemanja tveganj ............................................................................. 22 8. Družbena odgovornost ............................................................................................................... 23 8.1 Odnos do sodelavcev ............................................................................................................ 23 8.2 Komuniciranje ........................................................................................................................ 25 8.3 Sponzorstva in donacije ......................................................................................................... 26 9. Izjava o upravljanju Hranilnice Lon d.d. za poslovno leto 2015 ............................................. 27 9.1 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja ............................................................................................ 27 9.2 Podatki o delovanju in ključnih pristojnosti skupščine ter opis pravic delničarjev in način njihovega uresničevanja .................................................................................................................... 28 9.3 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij ................... 28 9.4 Podatki po 3., 4., 6., 8., 9., točki 6. Odstavka 70. člena ZGD-1 ............................................ 28 10. Pomembni poslovni dogodki, nastali po datumu izkaza finančnega položaja .................... 29 III. Poročilo neodvisnega revizorja .................................................................................................... 30 30 IV. Računovodsko poročilo ................................................................................................................ 32 1. Izjava odgovornosti uprave ....................................................................................................... 32 2. Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2015 in 31.12.2014 ................................................... 33 3. Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra...................................... 34 4. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ....... 35 5. Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ......................................... 36 6. Izkaz sprememb lastniškega kapitala v poslovnem letu 2015 in 2014 .................................. 38 7. Pojasnila k računovodskim izkazom......................................................................................... 40 7.1 Uvod....................................................................................................................................... 40 7.2 Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk .............................................................. 40 7.3 Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja .................................................. 48 7.4 Razkritja k izkazu poslovnega izida ....................................................................................... 66 7.5 Denar in denarni ustrezniki .................................................................................................... 72 7.6 Razčlenitev izkaza finančnega položaja po pošteni vrednosti .............................................. 72 7.7 Obračunavanje varovanja pred tveganji ................................................................................ 74 Letno poročilo 2015 i Hranilnica Lon d.d., Kranj 7.8 Posli s povezanimi osebami .................................................................................................. 76 V. Upravljanje s tveganji ..................................................................................................................... 80 1. Kreditno tveganje ........................................................................................................................ 80 1.1. Kreditna politika in postopki ................................................................................................... 81 1.2. Upravljanje kreditnega tveganja ............................................................................................ 81 1.3. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij ............................................................................. 82 1.4. Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene ................................ 82 1.5. Kreditna zavarovanja ............................................................................................................. 83 1.6. Pregled kreditov po načinu slabljenja .................................................................................... 83 1.7. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih ............................................................... 84 1.8. Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto .......................................................................... 86 1.9. Koncentracija kreditnega tveganja ........................................................................................ 88 2. Likvidnostno tveganje ................................................................................................................ 90 2.1. Pregled likvidnostnih vrzeli .................................................................................................... 91 2.2. Likvidnostni količniki .............................................................................................................. 92 2.3. Koncentracija depozitov......................................................................................................... 92 3. Obrestno tveganje ...................................................................................................................... 93 3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja ................................................................................. 93 3.2. Pregled obrestnih vrzeli ......................................................................................................... 93 3.3. Občutljivost neto obrestnih prihodkov .................................................................................... 94 3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala .................................................................................. 94 4. Operativno tveganje ................................................................................................................... 95 5. Tveganje dobičkonosnosti ......................................................................................................... 95 6. Valutno tveganje ......................................................................................................................... 96 7. Druga bančna tveganja .............................................................................................................. 96 8. Upravljanje s kapitalom .............................................................................................................. 96 8.1. Sestavine kapitala .................................................................................................................. 96 8.2. Kapitalske zahteve ................................................................................................................. 97 8.3. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) .............................................. 99 Uporabljene kratice ........................................................................................................................... 100 Letno poročilo 2015 ii Hranilnica Lon d.d., Kranj I. UVOD 1. POROČILO UPRAVE ZA POSLOVNO LETO 2015 Hranilnica Lon deluje na omejenem trgu Slovenije s končnim številom dobrega milijona fizičnih oseb, ki so aktivni uporabniki bančnih storitev in dobrih sto tisoč enot malega podjetništva in obrtništva, ki predstavljajo našo ključno poslovno usmeritev na področju poslovanja s pravnimi osebami. Slovenijo, ki se je kot del evropskega in globalnega ekonomskega prostora leta 2009 znašla v recesiji, val gospodarskega okrevanja še ni popolnoma zajel, hkrati pa v 2015 iz nekaterih ključnih partnerskih gospodarstev že poročajo o postopnem ekonomskem ohlajevanju. Zmerna gospodarska rast, ki jo je dosegala Slovenija v 2015, še ni spodbudila znatnega povečanja povpraševanja po storitvi, ki bančnemu sektorju še vedno pomeni največji del prihodkov. Še vedno velika brezposelnost in upočasnjena rast plač imata za posledico, da se potrošniško kreditiranje še ni prebudilo. Tudi nepremičninski trg se v Sloveniji še ni aktiviral, zato tudi povpraševanje po stanovanjskih kreditih še ni takšno, kot bi si ga v panogi želeli. Tudi podjetniški sektor je po recesiji previden in le počasi daje občutek, da začenja nov investicijski cikel. V Hranilnici LON seveda ne moremo zanikati in zanemarjati vpliva makroekonomskega okolja, vendar se moramo v takem okviru tudi zavedati svoje prednosti. Z manj kot 1% tržnim deležem smo druga najmanjša bančna inštitucija v Sloveniji. Prav majhnost, ki je včasih tudi slabost, je v našem primeru ključna priložnost, saj se s svojo prilagodljivostjo in okretnostjo lahko zelo hitro prilagodimo tržnim impulzom in trendom in jih v majhnem obsegu celo soustvarjamo. Verjamemo, da smo tržni vodja v nekaterih majhnih a specializiranih tržnih nišah, kar nam omogoča naše vrhunsko znanje, ustvarjalnost in učinkovitost pri preseganju številnih omejitev regulatornega okolja in lastnega razmišljanja. Zato trdimo, da sta prostor in čas, v katera se umeščamo, naša velika priložnost in prav od sposobnosti, da jo izkoristimo, je odvisna naša prihodnost. V Lonu smo v letu 2015 le delno uresničili zastavljene cilje. Svojo bilančno vsoto, ki je konec 2015 znašala dobrih 256 milijonov EUR, smo sicer povečali za dobrih 10%, kar pa je manj, kot je bilo načrtovano. Ključen razlog odstopanja dosežene rasti bilančne vsote od načrtovane izhaja iz omejenega kapitala hranilnice oziroma kapitalske ustreznosti in naraščajočih regulatornih zahtev na področju kapitalske ustreznosti. Tako smo v letu 2015 zmanjšali dolg iz naslova kreditne linije Evropske centralne banke, saj zaradi omejenosti kapitala nismo bili zmožni teh virov kakovostno in dobičkonosno naložiti. Poslovno leto 2015 smo zaključili z izgubo v višini 14 tisoč EUR. Razlog je v tem, da smo v letu 2015 spremenili metodologijo oblikovanja slabitev finančnih sredstev. V letu 2015 smo oblikovali za 1.426 tisoč EUR dodatnih slabitev. Poleg tega so k doseganju slabšega poslovnega izida vplivale neugodne razmere na trgu vrednostnih papirjev, kjer smo dosegali nižje donose od načrtovanih. Obseg kreditiranja smo povečali za 14,51%, in sicer v segmentu pravnih oseb in samostojnih podjetnikov za dobrih 14 milijonov EUR, kar pomeni 47% rast glede na leto prej in v segmentu prebivalstva le za 2,5 milijona EUR, kar pomeni 3% rast, kar je manj od načrtovanega. Dodatno nam je rezultat poslabšal znaten pritisk na zniževanje obrestnih mer. Razširili smo ponudbo svojih storitev, tako da smo uvedli več paketnih računov, predplačniško kartico MasterCard za fizične osebe, mobilno banko mLON. Razširili smo ponudbo storitev na bankomatih in z nadgradnjo elektronske banke svojim komitentom olajšali sklepanje depozitov. Uspešno smo zaključili projekt uvedbe e-računov. V letu 2014 smo začeli graditi novo poslovno stavbo, ki poteka po načrtih in tako načrtujemo selitev sedeža hranilnice in podpornih služb v nove prostore v zadnjem četrtletju leta 2016. Selitve se veselimo, saj v obstoječi prostorih zaradi stalnega povečevanja števila zaposlenih, v letu 2015 nas je 14 več kot leto prej, ni več ustreznih pogojev za delo. Zato pričakujemo, da bodo odlični pogoji za delo znatno povečali našo delovno uspešnost. To bomo dosegali tudi z nadaljnjimi organizacijskimi in kadrovskimi optimizacijami, čeprav smo že v 2015 naredili veliko. Vzpostavili smo srednjo raven odločanja, zaključili projekt sistematičnega spremljanja razvoja kadrov in informatizirali kadrovsko evidenco. Februarja 2015 smo zaključili dvanajsto redno dokapitalizacijo, v kateri je bilo prodanih 7.070 delnic po ceni 210 EUR za delnico, kar pomeni, da se je kapital hranilnice povečal za 1.484.700,00 EUR. To je bilo premalo za doseganje predpisane kapitalske ustreznost 12,5%, ki jo beležimo šele konec leta (12,72%), kar pa je od 1.1.2016 spet manj od na novo predpisane kapitalske ustreznosti v višini 13,2%. V 2015 smo delovali kot zaprta delniška družba, kar pomeni, da ni bilo organiziranega trgovanja z našimi delnicami. Letno poročilo 2015 1 Hranilnica Lon d.d., Kranj Na podlagi le nekaj transakcij tako ne moremo govoriti o gibanju cene delnice. Za doseganje predpisane kapitalske ustreznosti in načrtovane rasti obsega poslovanja, bodo v naslednjih letih potrebne znatne dokapitalizacije. Za njihovo uspešnost se bomo od dosedanjega načina dokapitalizacij, ko smo bili usmerjeni predvsem v male vlagatelje, usmerili v večje investitorje, ki bodo v nas prepoznali portfeljsko zanimivo investicijo ali možnost strateškega povezovanja. Zavedamo se, da je tovrstnim investitorjem pomembna tudi likvidnost oziroma možnost izstopa, kar bomo skušali doseči z določenimi notranjimi ukrepi. Naša vizija je razviti se v najbolj zaželeno bančno inštitucijo v Sloveniji. Naša ključna usmeritev so visoki standardi poslovanja, ki bodo temeljili na učinkovitem operativnem in korporativnem upravljanju. Pravočasno moramo zaznavati in se prilagajati spremembam in prepoznavati ter izkoriščati poslovne priložnosti. Vizijo bomo dosegli z uporabo najsodobnejših bančnih tehnologij, s kakovostnimi naložbami in s sprejemljivo izpostavljenostjo tveganjem. Le tako bomo zagotavljali primeren dolgoročen ekonomski donos delničarjem ob upoštevanju najvišjih standardov poslovne etike in zadovoljstva ter osebne rasti zaposlenih in širše družbene odgovornosti v okoljih našega poslovanja. Ključen razlog našega obstoja je zadovoljstvo naših strank, kar pomeni zagotavljanje hitrih in učinkovitih bančnih storitev. Pomeni izpolnjevanje želja strank ter njihovih sanj in vizij za prihodnost. To pomeni sprejemanje naših strank, da postajajo naši partnerji, ki bodo svojim družinskim članom, prijateljem in poslovnim partnerjem z navdušenjem pripovedovali o naših odličnih bančnih storitvah. Razvijamo organizacijsko kulturo, ki ohranja vedenje posameznikov, njihov odnos do dela, medsebojne odnose, oblike vodenja in komuniciranja, organizacijo podjetja, odnose s poslovnimi partnerji in s konkurenco in razmerja med notranjimi in zunanjimi dejavnostmi hranilnice. Cilj hranilnice je, da bo organizacijska kultura postala zbir deljenih verovanj, vrednot, običajev in zgodb, ki ustvarjajo skupno identiteto in krepijo občutek pripadnosti med zaposlenimi v hranilnici. V obdobju 2016-2020 bomo zasledovali več strateških ciljev. Povečali bomo bilančno vsoto do višine 500 milijonov EUR do 2020. Zagotavljali bomo količnik kapitalske ustreznosti 15,5% od leta 2017 dalje. Dosegali bomo donos na lastniški kapital v višini 5% od leta 2018 dalje, kar bo ustrezna nagrada in zahvala za naše lastnike, ki nam izkazujejo zaupanje. Prenovili bomo poslovne enote in odprli nove s končnim številom 20. Lastniško bomo prevzeli vsaj eno manjšo finančno institucijo ter vstopili na vsaj en tuj trg. Odlična Lonova ekipa, ki se bo v naslednjih letih še okrepila, z velikim optimizmom zre v prihodnost in se veseli novih skupnih uspehov. Bojan Mandič član uprave Letno poročilo 2015 dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave 2 Hranilnica Lon d.d., Kranj 2. POROČILO O DELU NADZORNEGA SVETA IN PREVERITVI LETNEGA POROČILA ZA LETO 2015 Nadzorni svet je v letu 2015 skladno z njegovimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi in pooblastili nadziral in spremljal poslovanje hranilnice ter delo uprave. Okvir za delovanje nadzornega sveta opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice), interni akti hranilnice (Poslovnik o delu nadzornega sveta, Poslovnik za delo revizijske komisije in komisije za tveganja) ter druga pravna pravila, ki se nanašajo na delovanje bank oziroma hranilnic. Delovanje nadzornega sveta V letu 2015 se je Nadzorni svet sestal na 9 rednih sejah, 5 korespondenčnih sejah in 2 izrednih sejah. Na sejah je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi skozi vse leto spremljal in nadziral poslovanje hranilnice, odločal o razvojnih in tekočih vprašanjih ter dajal mnenja h ključnim vprašanjem in odločitvam. Pomembnejše zadeve, ki jih je obravnaval nadzorni svet na svojih sejah v letu 2015: - spremljal je redna mesečna in kvartalna poročila o poslovanju hranilnice v letu 2015, stroškovno učinkovitost poslovanja, ter nadzoroval izvrševanje sprejetih sklepov na sejah, - sprejel poslovni načrt za leto 2015, obravnaval poslovni načrt za leto 2016 in strategijo hranilnice za obdobje 2016-2020, - spremljal potek investicije hranilnice v novo poslovno stavbo ter vpliv investicije na poslovanje hranilnice, - obravnaval letno poročilo SUT o analizi tveganj za leto 2014, potrdil predpisan načrt sanacije hranilnice ter obravnaval druga poročila o tveganjih, - spremljal je aktivnosti hranilnice na področju postopkov prestrukturiranja terjatev podjetij, ki jih je hranilnica uvrstila v skupino prezadolženih, vendar perspektivnih podjetij, se seznanil z značilnostmi uvajanja sistema zgodnjega obveščanja (EWS) o poslabšanju kreditne sposobnosti komitentov ter aktivnostmi in postopki za zniževanje obsega zapadlih in neplačanih terjatev hranilnice, - spremljal oblikovanje ustreznih oslabitev in rezervacij ter kvaliteto kreditnega portfelja, - spremljal stanje in načrte za doseganje zadostne kapitalske ustreznosti, - se seznanil z rezultati pregledov s strani regulatorja in zunanjih inštitucij ter z aktivnostmi hranilnice za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, - tekoče odločal o naložbah, za katere se je zaradi izpostavljenosti zahtevalo soglasje Nadzornega sveta, - obravnaval dnevni red skupščine za leto 2015 s predlogi sklepov ter preveril in potrdil letno poročilo hranilnice za leto 2014, - obravnaval je poročilo o delu Službe notranje revizije banke za drugo polletje 2014, letno poročilo za leto 2014 ter polletno poročilo za prvo polletje 2015. Podal je soglasje k pripravljenemu načrtu revidiranja za leto 2016 ter k načrtu strateškemu načrtu revidiranja za obdobje 2016-2019, - obravnaval poročilo varnostnega inženirja za leto 2014, - imenoval novo ustanovljeno komisijo za tveganja ter člane revizijske komisije, - sprejel oziroma podal soglasja k internim aktom hranilnice (s področja delovanja nadzornega sveta, politike prejemkov, ocenjevanja članov upravljalnega organa hranilnice). Komisije nadzornega sveta Revizijska komisija, katere pristojnost je, da daje mnenje k letnemu poročilu hranilnice, k predlogu imenovanja neodvisnega revizorja za revidiranje finančnih izkazov in k poročilom službe notranje revizije ter druge naloge s področja računovodenja, letnega poročila, notranjih kontrol in notranje revizije, se je v letu 2015 sestala na dveh sejah. Revizijska komisija je v letu 2015 delovala v sestavi: mag. Darko Prezelj, predsednik komisije, Srečko Kenda, član (do 10.03.2015), Slavko Erzar (z začasnim prenehanjem članstva v času opravljanja funkcije predsednika uprave to je od 04.12.2014 do 08.06.2015 ) in Igor Mihelj, član. Obravnavala je zadeve s področja finančnega poslovanja hranilnice in podala mnenje k drugim dokumentom, ki jih je obravnaval nadzorni svet. Letno poročilo 2015 3 Hranilnica Lon d.d., Kranj Komisija za tveganja, katere pristojnost je da svetuje glede nagnjenosti hranilnice k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja s tveganji, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede izvajanja strategije tveganj, preverja združljivost cen produktov hranilnice s poslovno strategijo upravljanja tveganj, preverja ali so v spodbudah ki jih zagotavlja sistem prejemkov upoštevani tveganje, kapital, likvidnost ter verjetnost in časovni razpored prihodkov hranilnice in druge naloge, se je v letu 2015 sestala na dveh sejah. Komisija za tveganja je v letu 2015 delovala v sestavi: Slavko Erzar (predsednik komisije), Darko Prezelj, član in Igor Mihelj, član. Obravnavala je novelacije internih aktov s področja prevzemanja in upravljanja tveganj, Metodologijo izvajanja procesa ICCAP in zagotavljanja notranjega kapitala v hranilnici ter predpisan načrt sanacije. Na podlagi zgoraj navedenega nadzorni svet ocenjuje in ugotavlja, da je v okviru svojih pristojnosti odgovorno spremljal poslovanje ter nadziral vodenje in poslovanje hranilnice ter delovanje službe notranje revizije. Nadzorni svet ugotavlja, da služba notranje revizije ni opravila nalog po planu, zaradi česar ji je izrekel mnenje s pridržkom. Nadzorni svet tudi ni zadovoljen z doseženim poslovnimi izidom in nedoseganjem planiranih ciljev, vendar kljub temu ugotavlja, da je predloženo letno poročilo za leto 2015 realen prikaz stanja. Pregled in potrditev letnega poročila Uprava hranilnice je v zakonskem roku predložila nadzornemu svetu revidirano Letno poročilo hranilnice za leto 2015, skupaj z revizorjevim poročilom. Vodenje računovodstva, računovodske izkaze in poslovno poročilo je preverila revizijska družba Deloitte revizija d.o.o.. Postopke notranjih kontrol je preverjala služba notranje revizije v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Revizijskim priročnikom službe notranje revizije. Nadzorni svet po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da nanj nima pripomb in da se strinja z ugotovitvami v poročilu. Nadzorni svet v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da potrjuje Letno poročilo Hranilnice LON d.d., Kranj za leto 2015 v predloženi vsebini. Slavko Erzar predsednik nadzornega sveta Letno poročilo 2015 4 Hranilnica Lon d.d., Kranj II. POSLOVNO POROČILO 1. PREDSTAVITEV HRANILNICE 1.1 Osebna izkaznica hranilnice Firma Hranilnica LON d.d., Kranj Sedež Bleiweisova cesta 2 4000 Kranj Slovenija Telefon + 386 40 28 00 711 Spletna stran www.lon.si Elektronska pošta info@lon.si Osnovna dejavnost Drugo denarno posredništvo Šifra dejavnosti K/ 64.190 Registracija pri Okrožnem sodišču v Kranju številka registrskega vložka 1/03560/00 Datum registracije 6.7.1992 Osnovni kapital 3.786.825 EUR Matična številka hranilnice 5624908 Identifikacijska številka SI40451372 Poravnalni račun pri Banki Slovenije SI56 6000 0000 6000 006, SI56 0100 0000 6000 018 Swift HLONSI22 Organi upravljanja uprava nadzorni svet skupščina 1.2 Dejavnosti hranilnice Na podlagi sklepov Sveta Banke Slovenije in uskladitve izdanih dovoljenj z določbami ZBan-2 hranilnica lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve iz 5. člena: 1. Sprejemanje depozitov, 2. Dajanje kreditov, ki vključuje tudi: - potrošniške kredite, - hipotekarne kredite, - odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), - financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting), Letno poročilo 2015 5 Hranilnica Lon d.d., Kranj 4. Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja, 5. Izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic), v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz 4. točke tega člena, 6. Izdajanje garancij in drugih jamstev, 7. Trgovanje za svoj račun ali za račun strank: - s tujimi plačilnimi sredstvi v okviru menjalniškega poslovanja; trgovanje za svoj račun, - z instrumenti denarnega trga, 13. Kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, 14. Oddajanje sefov, in dodatne in druge finančne storitve po 6. členu: 6. Kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih. Hranilnica lahko posluje le v evrih, razen v okviru menjalniškega poslovanja. Poslovno leto hranilnice je enako koledarskemu letu. 1.3 Razvojna pot hranilnice Hranilnica LON d.d., Kranj je bila ustanovljena 26. januarja 1992, poslovati pa je začela 12. julija istega leta. Sprva je s strani Banke Slovenije pridobila dovoljenje za poslovanje le v okviru svoje regije, po pripojitvi Hranilnice Magro d.d. Grosuplje leta 1995, pa je poslovanje razširila na celotno državo. V letu 2013 je hranilnica v svojo poslovno mrežo vključila poslovno enoto Domžale, v letu 2014 pa poslovne enote Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Ruše. V letu 2015 je hranilnica prenovila in razširila poslovno enoto Grosuplje. Hranilnica je v letu 2015 pospešeno nadaljevala z gradnjo poslovne stavbe, ki bo predvidoma v zadnjem četrtletju pripravljena za selitev zalednih služb hranilnice. Hranilnica danes posluje poleg enote na sedežu hranilnice in v poslovnih enotah po vsej državi in je postala vseslovenska hranilnica. 1.4 a) Organi upravljanja hranilnice Skupščina O sklicu skupščine odloča uprava hranilnice, ki jo skliče praviloma enkrat letno. V primeru, da uprava hranilnice skupščine ne skliče pravočasno, jo lahko skliče tudi nadzorni svet, predvsem takrat, ko je to potrebno za nemoteno delovanje hranilnice. Delovanje in pristojnost skupščine določa Statut hranilnice. Pristojnost skupščine je, da sklepa o: - delitvi bilančnega dobička na predlog uprave in na podlagi mnenja nadzornega sveta, - sprejemu letnega poročila, če tega ne potrdi nadzorni svet, oz. je taka odločitev na podlagi sklepa nadzornega sveta in uprave prepuščena skupščini, - volitvah in odpoklicu članov nadzornega sveta, - podelitvi razrešnice članom uprave oz. nadzornega sveta ter prejemkih članov nadzornega sveta, - spremembah statuta, - ukrepih za povečanje in zmanjševanje osnovnega kapitala, - prenehanju in statusnih spremembah v hranilnici (spojitev, pripojitev, delitev), - imenovanju revizorja, - drugih zadevah, ki jih določa statut ali zakon. Skupščina lahko veljavno odloča ne glede na število v osnovnemu kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah na skupščini. Letno poročilo 2015 6 Hranilnica Lon d.d., Kranj Skupščina veljavno sprejme sklepe z večino oddanih glasov (navadna večina) razen pri sklepanju o povečanju oziroma zmanjševanju kapitala in spremembah statuta, za kar je potrebnih tri četrtine oddanih glasov (kvalificirana večina prisotnih), za sklepanje o statusnih spremembah hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) pa je potrebna dvotretjinska večina vseh glasovalnih delnic (kvalificirana večina vseh) in soglasje vsakega razreda delnic. Opis pravic delničarjev Delničarji so upravičeni do upravljanja na skupščini in do dividend. Med delničarje ni mogoče deliti drugih sredstev kakor dividende. Delničar ima pravico do informiranosti, ki se odraža na skupščini: - s pregledom gradiva pred sejo skupščine, - z uveljavljanjem pravice do vpogleda v delniško knjigo, - z vpogledom v poslovna in revizijska poročila, s pravico postaviti vprašanje upravi na seji skupščine. Pravice delničarjev so odvisne od vrste delnic. Delnice v hranilnici so prednostne in navadne imenske delnice. Prednostne delnice razreda A so imenske delnice z oznako LONP, dajejo naslednje pravice: - ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, - delnica je nekumulativna in neparticipativna, - prednostno pravico do izplačila dividende v višini 2 (dva) % (odstotka) od nominalne vrednosti delnice, - pravico do izplačila razlike med dividendo, izplačano po prejšnji alineji in dividendo, ki pripada imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o uporabi dobička, vendar skupno ne več kot znaša dividenda, izplačana imetnikom navadnih delnic, - so prenosljive na način, kot ga določa Statut in Zakon, - zahtevajo podajo soglasja pri sklepanju o povečanju osnovnega kapitala Hranilnice, o statusnih spremembah Hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) in o spremembah statuta Hranilnice, - dajejo ob stečaju ali likvidaciji Hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase. Navadne delnice razreda B so imenske delnice z oznako LONR dajejo delničarju naslednje pravice: - ena delnica en glas na skupščini Hranilnice, - sorazmerno pravico do dividende, - so prenosljive na način, kot ga določa Statut in Zakon, - ob stečaju ali likvidaciji Hranilnice pravico do poplačila sorazmernega dela iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase. Sklic skupščine na zahtevo manjšine Sklic skupščine se tudi opravi na zahtevo manjšine delničarjev t.j. tistih, katerih skupni kapitalski deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala. Zahteva za sklic z navedbo predmeta skupščinskega sprejemanja sklepov se pošlje upravi, ki je dolžna odločiti se o zahtevi v 30 dneh po prejemu: če ta zahteva ni izpolnjena, o njej odloči sodišče in pooblasti delničarje, ki so podali zahtevo za sklic skupščine in za objavo predmeta glasovanja. Roki za objavo so opredeljeni z zakonom. Pogoji za uresničevanje glasovalne pravice Uresničevanje glasovalne pravice na skupščini je pogojeno s pisno prijavo delničarjev z glasovalno pravico na sedežu hranilnice. Rok za prijavo je najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. S prijavo delničar napove udeležbo in glasovanje. Glasovalna pravica je omejena tako, da število glasov, ki jih ima posamezni delničar glede na število delnic, v nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. K delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi ali z njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi. Letno poročilo 2015 7 Hranilnica Lon d.d., Kranj Delničar lahko za glasovanje pisno pooblasti drugega delničarja. Organizirano zbiranje pooblastil delničarjev za glasovanje na skupščini je možno le pod pogoji in na način, določenimi v ZGD-1 oz. drugem zakonu. b) Nadzorni svet Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov hranilnice, lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo hranilnice, njene blagajne, shranjene vrednostne papirje ter drugo. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Član Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja Slavko Erzar Predsednik nadzornega sveta 12.9.2006 4.12.2014 Slavko Erzar Predsednik nadzornega sveta 6.6.2015 n.p. mag. Darko Prezelj Predsednik nadzornega sveta 5.12.2014 5.6.2015 mag. Darko Prezelj Član nadzornega sveta 12.9.2006 4.12.2014 mag. Darko Prezelj Član nadzornega sveta 5.6.2015 n.p. Igor Mihelj Član nadzornega sveta 12.9.2006 n.p. V času imenovanja Slavka Erzarja za nadomestnega člana uprave, je funkcijo predsednika nadzornega sveta prevzel mag. Darko Prezelj. Nadzorni svet Hranilnice je imenoval revizijsko komisijo in komisijo za tveganja. Komisija za tveganja Komisija za tveganja je svetovalna komisija nadzornega sveta, zadolžena za celovito obravnavo področja tveganj v hranilnici. Komisija je bila ustanovljena dne 13.8.2015. Člani komisije za tveganja so člani nadzornega sveta. Član Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja Slavko Erzar Predsednik komisije za tveganja 13.8.2015 n.p. mag. Darko Prezelj Član komisije za tveganja 13.8.2015 n.p. Igor Mihelj Član komisije za tveganja 13.8.2015 n.p. Revizijska komisija Revizijska komisija je svetovalna komisije nadzornega sveta na področju notranje revizije, sistema notranjih kontrol, sodeluje pri določitvi področij revidiranja, pri ocenjevanju sestave letnega poročila ter opravlja druge naloge. Revizijska komisija je bila ustanovljena 22.12.2009, 13.8.2015 je bila ustanovljena revizijska komisija v skladu z ZBan-2. Člani revizijske komisije so člani nadzornega sveta. Član Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja mag. Darko Prezelj Predsednik revizijske komisije 22.12.2009 12.8.2015 Slavko Erzar Član revizijske komisije 22.12.2009 10.3.2015 Srečko Kenda Član revizijske komisije 21.3.2012 10.3.2015 mag. Darko Prezelj Predsednik revizijske komisije 13.8.2015 n.p. Letno poročilo 2015 8 Hranilnica Lon d.d., Kranj Slavko Erzar Član revizijske komisije 13.8.2015 n.p. Igor Mihelj Član revizijske komisije 13.8.2015 n.p. c) Uprava Uprava vodi posle Hranilnice samostojno in na lastno odgovornost. Upravo sestavljata predsednik in član uprave, ki skupno vodita, zastopata ter predstavljata Hranilnico, v skladu z določbami ZBan-2 in ZGD-1. Člani uprave so imenovani za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Član Funkcija Datum nastopa Datum prenehanja Slavko Erzar Predsednik uprave 5.12.2014 5.6.2015 dr. Jaka Vadnjal Predsednik uprave 8.6.2015 n.p. Bojan Mandič Član uprave 12.9.2006 n.p. Nadzorni svet je z dnem 05.12.2014 imenoval Slavka Erzarja, predsednika nadzornega sveta za predsednika uprave kot nadomestnega člana uprave, za čas do imenovanja novega predsednika uprave oziroma največ za obdobje šestih mesecev od dneva imenovanja. Začasno obdobje imenovanje je bilo zaključeno 5.6.2015. Letno poročilo 2015 9 Hranilnica Lon d.d., Kranj 1.5 Organizacijska shema hranilnice Letno poročilo 2015 10 Hranilnica Lon d.d., Kranj 1.6 Poslovna mreža hranilnice Poslovna enota Kranj Bleiweisova cesta 2, 4000 Kranj, T: 04 28 00 777, F: 04 20 11 337 Poslovna enota Grosuplje Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje, T: 01 32 05 510, F: 01 32 05 516 Poslovna enota Postojna Titov trg 3, 6230 Postojna, T: 05 62 05 560, F: 05 62 05 566 Poslovna enota Ljubljana Breg 22, 1000 Ljubljana, T: 01 32 05 500, F: 01 32 05 506 Poslovna enota Celje Krekov trg 7, 3000 Celje, T: 03 62 05 530, F: 03 62 05 536 Poslovna enota Novo mesto Rozmanova ulica 10, 8000 Novo mesto, T: 07 62 02 580 F 07 62 02 586 Poslovna enota Velenje Trg mladosti 6, 3320 Velenje, T: 03 62 05 540, F: 03 62 05 546 Poslovna enota Nova Gorica Ulica Tolminskih puntarjev 8, 5000 Nova Gorica, T: 05 62 05 550, F: 05 62 05 556 Poslovna enota Maribor Prešernova 1, 2000 Maribor, T: 02 62 00 520, F: 02 62 00 526 Poslovna enota Brežice Cesta 1. borcev 21, 8250 Brežice, T: 07 62 02 570, F: 07 62 02 576 Poslovna enota Škofja Loka Kapucinski trg 2, 4220 Škofja Loka T.:04 28 00 791, F: 04 28 00 796 Poslovna enota Domžale Ljubljanska cesta 81, 1230 Domžale T.:01 32 09 590, F: 01 32 09 596 Poslovna enota Slovenj Gradec Cankarjeva ulica 1, 2380 Slovenj Gradec T. 02 62 17 250; F: 02 62 17 256 Poslovalnica Ravne na Koroškem Partizanska cesta 4,2390 Ravne na Koroškem T: 02 62 17 260, F: 02 62 17 266 Poslovalnica Ruše Mariborska cesta 31, 2342 Ruše 02 62 17 290, F: 02 62 17 296 Letno poročilo 2015 11 Hranilnica Lon d.d., Kranj 2. GOSPODARSKO OKOLJE V LETU 2015 Gospodarski razvoj v zadnjem letu in pol vzpodbudno vpliva na okrevanje realnega sektorja in izboljšanje obetov v finančnem sektorju. Razmere v bančnem sistemu so se v letu 2015 izboljševale, tako zaradi učinkov ukrepov stabilizacije bank kot stabiliziranja makroekonomskega okolja, v katerem poslujejo banke in njihovi komitenti. Gospodarska rast poleg izvoza v večji meri kot v preteklih letih temelji na končni potrošnji, kar lahko vzpodbudno vpliva na porast kreditiranja gospodinjstev in oživljanje nepremičninskega trga. Na nepremičninskem trgu se nadaljuje okrevanje. Povečuje se promet s stanovanjskimi nepremičninami. Ugodnejši posojilni pogoji pri bankah, nižje obrestne mere in blažji kreditni standardi spodbujajo večje povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Med ključnimi tveganji v bančnem sistemu se kreditno tveganje ohranja na relativno visoki ravni, vendar s tendenco zniževanja. Do tretjega četrtletja 2015 se je delež terjatev v zamudi nad 90 dni znižal na 11,1% razvrščenih terjatev bank. Najbolj obremenjeni deli portfelja so še vedno tujci in nefinančna podjetja, pri slednjih izstopajo majhna in srednja podjetja (MSP). V MSP je skoncentrirano 42% vseh terjatev v zamudi nad 90 dni, ki predstavljajo 26,7% terjatev do MSP. V velikih podjetijih je ta delež po obsežnih prenosih na DUTB in procesih restrukturiranja po MRA sporazumih, znižan na 10,3%. V 2015 so banke aktivno zniževale nedonosne terjatve do podjetij in tujcev tako z odpisi, kot z restrukturiranji. Proces gospodarskega okrevanja tudi sicer prinaša ugodne učinke na kakovost portfelja preko manjšega prirasta slabih terjatev in večje stopnje prehoda iz nedonosnih v donosne terjatve. Pokritost terjatev v zamudi nad 90 dni z oslabitvami je relativno visoka (63%) in ima trend naraščanja. Visoka je tudi pokritost neoslabljenega dela teh terjatev s kapitalom. Oba pokazatelja pokritosti nedonosnih terjatev pomembno vplivata na odpornost bank v primeru večjih nepričakovanih poslabšanj kreditnega portfelja. V kreditiranju podjetij so prisotni indikatorji, ki nakazujejo ugodnejšo dinamiko v prihodnje. Z gospodarsko rastjo se od leta 2014 krepi povpraševanje podjetij po posojilih. Po večletnem upadanju ponovno narašča povpraševanje po posojilih za investicije, medtem ko se zmanjšuje povpraševanje po posojilih za restrukturiranje. V strukturi novoodobrenih posojil podjetjem se izrazito povečuje delež dolgoročnih posojil, kar odraža iskanje višjih donosov na daljšem delu krivulje donosnosti. Delež kratkoročnih posojil v strukturi naložb bank se znižuje, kar pomeni omejitve pri tekočem financiranju ter delno pojasnjuje povečanje vlog podjetij pri bankah. Posojilne obrestne mere bank se v 2015 pospešeno znižujejo in so vzpodbudne za novo zadolževanje. Za posojila do 1 mio EUR so le še za 0,4 odstotne točke nad povprečjem evroobmočja. Ob tem ostajajo kreditni standardi slovenskih bank na doseženih visokih ravneh, kar je posledica slabih izkušenj iz preteklosti, saj so razrahljani pogoji kreditiranja rezultirali v nedonosnih terjatvah. Večja previdnost bank pri kreditiranju se odraža tudi v povečani diferenciaciji podjetij glede na njihovo tveganost in velikost, preko višjih in naraščajočih pribitkov za posojila MSP. Podjetja so po večletnem razdolževanju znižala finančni vzvod. Ob nadaljnjem zniževanju kreditne aktivnosti bank do podjetij so banke bolj naklonjene kreditiranju gospodinjstev, katerega zadolževanje spodbujajo z rahlim sproščanjem kreditnih standardov in ugodnejšimi posojilnimi pogoji, vključno z večjim odobravanjem posojil s fiksno obrestno mero. Delež novoodobrenih stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero je v tretjem četrtletju 2015 dosegel 26%, v primerjavi z le 2% v 2014. Zadolževanje gospodinjstev se spodbuja tudi z zniževanjem fiksnih obrestnih mer, kar močno znižuje obrestno tveganje dolžnikov in olajšuje servisiranje dolga. Ustvarjanje dohodka v pogojih nizkih obrestnih mer in krčenja bilanc ostaja za banke izziv tudi v prihodnje in ohranja dohodkovno tveganje na relativno visoki ravni. Zaradi nižjega kreditnega tveganja in v preteklih letih že oblikovanih visokih oslabitev so v 2015 ti stroški bistveno nižji, kar je odločilno prispevalo k porastu dobička bank v devetih mesecih 2015 na 197 mio EUR, za 62% več kot v enakem obdobju 2014. Neoslabljeni del nedonosnih terjatev še vedno obremenjuje dohodkovno uspešnost bank zaradi nizke in negotove donosnosti tega dela portfelja. Neto prihodki od obresti se zmanjšujejo, vendar se je zaradi krčenja bilančne vsote neto obrestna marža le minimalno znižala. Zaradi zniževanja donosov naložb bo marža v prihodnje vse bolj pod pritiskom. V prizadevanju za višje donose ob nizkih obrestnih merah in krčenju kreditne aktivnosti, banke podaljšujejo ročnosti svojih naložb, tako posojil kot vrednostnih papirjev. Pri tem usmerjajo presežno likvidnost tudi v Letno poročilo 2015 12 Hranilnica Lon d.d., Kranj manj donosne naložbe daljših ročnosti in tako tudi same prispevajo k ohranjanju nizkih obrestnih mer. Ob zapadlosti relativno visoko donosnih vrednostnih papirjev obstaja tveganje, da bodo banke plasirale sredstva v bolj tvegane papirje drugih držav in podjetniške obveznice. V primeru poslabšanja bo vprašljiva unovčljivost teh naložb, kar lahko poveča likvidnostno tveganje v bankah. Struktura financiranja bank se je stabilizirala z visokim deležem vlog nebančnega sektorja; delež zunanjih virov je 12,8%. Na tveganje financiranja neugodno vpliva ročnostna struktura vlog, ki se pod vplivom znižanih obrestnih mer skrajšuje. V vlogah gospodinjstev je dobra polovica vlog vpoglednih. V vlogah podjetij s 70% prevladujejo vpogledne vloge, naraščanje in držanje teh vlog pri bankah pa je predvsem likvidnostne narave. Obrestne mere na vloge so se v 2015 zniževale počasneje kot v letu 2014 in se približale povprečju evroobmočja. Z zniževanjem dolgoročnih obrestnih mer se destimulirajo daljše vezave. Ročnostna neusklajenost virov in obveznosti za banke ne predstavlja večjega tveganja v pogojih visoke presežne likvidnosti in razpoložljivosti virov likvidnosti prek nestandardnih ukrepov ECB. Zaradi krajšanja ročnosti virov in sočasnega podaljševanja povprečne ročnosti naložb narašča obrestno tveganje v bankah. V letu 2015 se nadaljuje podaljševanje povprečnega obdobja spremembe aktivnih obrestnih mer, s 13,6 na 14,8 mesecev. Porast je posledica tako podaljševanja povprečne ročnosti posojil, kot naraščanja deleža posojil, predvsem stanovanjskih in naložb v vrednostne papirje s fiksnimi donosi v celotnem obdobju trajanja naložbe. Na pasivi se je povprečno obdobje sprememb obrestnih mer skrajšalo za 0,3 mesece, na 4,9 mesecev. Z odpiranjem tega razmika se bo v primeru porasta obrestnih mer ta prej odrazil na obrestne odhodke, kot na obrestne prihodke, kar banke izpostavlja večjemu obrestnemu tveganju. Banke so v letu 2015 dodatno izboljšale kapitalsko ustreznost, za 1,2 odstotne točke, na 20,5%, oziroma na konsolidirani osnovi 18,1%. Od konca 2014 je ta kazalnik nad povprečjem evro območja (16,1%). Banke so začele krepiti obseg svojega kapitala s pozitivnim poslovnim rezultatom, kar se je odrazilo tudi v povečanju deleža postavk dobička v strukturi navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Klub rahlemu izboljšanju količnikov kapitalske ustreznosti, ostajajo tveganju solventnosti najbolj izpostavljene majhne domače banke (Vir: Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, januar 2016). 3. VIZIJA, POSLANSTVO, VREDNOTE 3.1 Vizija Naša vizija je razviti se v najbolj zaželeno bančno inštitucijo v Sloveniji. To bomo dosegli: - z visokimi standardi poslovanja, - z učinkovitim operativnim in korporativnim upravljanjem, - s pravočasnim zaznavanjem in prilagajanjem spremembam in zaznavanjem ter izkoriščanjem poslovnih priložnosti, - z uporabo najsodobnejših bančnih tehnologij, - s kakovostnimi naložbami in s sprejemljivo izpostavljenostjo tveganjem. Tako bomo zagotavljali primeren dolgoročen ekonomski donos delničarjem ob upoštevanju najvišjih standardov poslovne etike in zadovoljstva ter osebne rasti zaposlenih in širše družbene odgovornosti v okoljih našega poslovanja. 3.2 Poslanstvo Ključen razlog našega obstoja je zadovoljstvo naših strank, kar pomeni zagotavljanje hitrih in učinkovitih bančnih storitev. Pomeni izpolnjevanje želja strank ter njihovih sanj in vizij za prihodnost. Še več, pomeni sprejemanje naših strank, to je prebivalcev in malega gospodarstva, da postajajo naši partnerji, ki bodo svojim družinskim članom, prijateljem in poslovnim partnerjem z navdušenjem pripovedovali o naših odličnih bančnih storitvah z Ljubeznivo Osebno Noto. 3.3 Vrednote Letno poročilo 2015 13 Hranilnica Lon d.d., Kranj Hranilnica bo razvijala kulturo, kot sistem vrednot, ki specifično ohranja vedenje posameznikov, njihov odnos do dela, medsebojne odnose, oblike vodenja in komuniciranja, organizacijo podjetja, odnose s poslovnimi partnerji in s konkurenco in razmerja med notranjimi in zunanjimi dejavnostmi hranilnice. Cilj hranilnice je, da bo organizacijska kultura postala zbir deljenih verovanj, vrednot, običajev in zgodb, ki ustvarjajo skupno identiteto in krepijo občutek pripadnosti med zaposlenimi v hranilnici. 4. STRATEGIJA IN STRATEŠKE USMERITVE Hranilnica je konec leta 2014 pripravila strateški načrt poslovanja za obdobje 2015 – 2017, v katerem je, ob zagotovljenem predpogoju ustrezne kapitalske, likvidnostne, tehnološke in kadrovske platforme, opredelila naslednje strateške cilje poslovanja: - vzdržna rast obsega poslovanja hranilnice v letu 2015 za 13%, v naslednjih letih po 10%, - doseganje primernega poslovnega rezultata, ki bo omogočal organsko rast kapitala in ustrezen donos delničarjem hranilnice, - kapitalska ustreznost v predpisanih okvirih, ki jih opredeljuje Banka Slovenije, - likvidnostna pozicija v predpisanih okvirih, - slediti tehnološkemu razvoju pri bančnih produktih, - zagotavljati stimulativno delovno okolje zaposlenim. Hranilnica načrtuje, da bo krepila status na trgu s povečevanjem tržnega deleža, razvijanjem in uveljavljanjem novih produktov ter povečevanjem zadovoljstva komitentov, kar bo omogočalo želeno rast obsega poslovanja. Povečevanje tržnega deleža hranilnica načrtuje z usmeritvijo na tržne segmente, ki so bili v preteklosti nekoliko zapostavljeni. Hranilnica ocenjuje, da bo kreditiranje etažnih lastnikov postalo eno izmed strateških področij na področju kreditiranja. Krediti zaradi svoje razpršenosti in krajše ročnosti predstavljajo varno in donosno naložbo. Hranilnica je v letu 2014 s prevzemom portfelja etažnih lastnikov ene izmed bank ustvarila dobro osnovo za nadaljevanje pridobivanja in izvajanja tovrstnih poslov. Hranilnica načrtuje ostati zvesta tradicionalnim virom financiranja, vendar bo izkoriščala priložnost pridobivanja namenskih finančnih virov, ki jih nudi centralna banka in ena od slovenskih bank. Hranilnica bo z ustrezno politiko obrestnih mer spodbujala k dolgoročnejšemu varčevanju, kar bo posledično izboljševalo strukturo bilance hranilnice. Kratkoročno varčevanje bo spodbujala v primeru, da bo hranilnici prinašalo ustrezno obrestno maržo. Za doseganje ciljnih strank bo hranilnica učinkovitejše izrabljala sodobne kanale, vzpostavila sodelovanje s trgovskimi in drugimi podjetji in večkrat prisostvovala na sejemskih dogodkih. Hranilnica bo aktivneje pristopila k povečevanju njene prepoznavnosti. Hranilnica bo v prihajajočem obdobju aktivneje upravljala s človeškimi viri preko vodenja kariernih poti svojih sodelavcev, motiviranja zaposlenih po pridobivanju dodatnih strokovnih znanj ter zagotavljanja delovnega okolja, ki bo povečeval delovno produktivnost. 5. OPERATIVNI NAČRTI HRANILNICE ZA LETO 2015 Hranilnica je za leto 2015 opredelila naslednje finančne cilje poslovanja: - povečala obseg poslovanja za 13%, hkrati bo odplačala zadolžitev pri ECB, bilančna vsota hranilnice bo ob koncu leta 2015 znašala vsaj 263 mio EUR, - ustvarila dobiček po obdavčitvi, ki bo znašal 900 tisoč EUR (dobiček iz rednega poslovanja 1.100 tisoč EUR), - pričela z gradnjo poslovne stavbe v Kranju, - povišala obseg kreditiranja za 25%, večino predvidene rasti predstavljajo krediti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. Hranilnica je v letu 2015 uresničila del zastavljenih ciljev. Svojo bilančno vsoto je povečala na 256.914 tisoč EUR, kar predstavlja 10% rast. Razlog za odstopanje dosežene rasti od načrtovane izhaja iz omejenih kapitalskih virov hranilnice ter naraščajočih regulatornih zahtev na področju kapitalske ustreznosti. Hranilnica se je z namenom zagotavljanja ustrezne strukture likvidnostne bilance pri ECB zadolžila za 10.000 tisoč EUR. Letno poročilo 2015 14 Hranilnica Lon d.d., Kranj Hranilnica je poslovno leto 2015 zaključila z izgubo v višini 14 tisoč EUR. Hranilnica je v letu 2015 spremenila metodologijo oblikovanja slabitev finančnih sredstev ter odstotke slabitev približala odstotkom, ki jih bo prinesel nov računovodski standard na področju finančnih inštrumentov. V letu 2015 je hranilnica oblikovala za 1.426 tisoč EUR slabitev. Dodatno so k doseganju slabšega poslovnega izida vplivale neugodne razmere na trgu vrednostnih papirjev, kjer je hranilnica dosegala nižje donosne od načrtovanih. V letu 2015 je hranilnica povečala obseg kreditiranja za 18.876 tisoč EUR. Hranilnica je v letu 2015 pričela z graditi poslovno stavbo, ki poteka po načrtih in tako načrtuje selitev sedeža hranilnice in podpornih služb v nove prostore v zadnjem četrtletju leta 2016. Hranilnica je v letu 2015 razširila ponudbo storitev preko uvedbe paketnih računov, predplačniških kartic MasterCard za fizične osebe, mobilne banke mLON. Hranilnica je razširila ponudbo storitev na bankomatih ter preko nadgradnje elektronske banke svojim komitentom olajšala sklepanje depozitov. Hranilnica je v letu 2015 uspešno zaključila projekt uvedbe e-računov. Na področju kadrov in organizacije je hranilnica v letu 2015 vzpostavila srednjo raven odločanja, zaključila projekt sistematičnega spremljanja razvoja kadrov ter informatizirala kadrovsko evidenco. Na področju upravljanja s tveganji, kapitala in kapitalske ustreznosti je hranilnica: - v okviru I. stebra kapitalske ureditve zagotavljala kapitalsko ustreznost nad 12,50 %, - zagotavljala ustrezno višino kapitala za tveganja v okviru II. stebra kapitalske ureditve, - zagotavljala količnik kapitalske ustreznosti TIER 1 na ravni 10,00 %, - vzdrževala razmerje med interno oceno kapitalskih potreb in kapitalsko zahtevo na ravni 156,2% - vzdrževala ustrezno likvidnostno pozicijo in zagotavljala količnik prvega likvidnostnega razreda 10% nad predpisano višino, ter pričela aktivnosti za doseganje količnika drugega likvidnostnega razreda nad 1, - spremljala količnik finančnega vzvoda, - izvajala prilagoditve regulatornim zahtevam, - poslovala skladno s postavljenim limitnim sistemom po posameznih vrstah tveganj, - preverjala plan neprekinjenega poslovanja, - izvajala ustrezne stresne teste. 6. ANALIZA POSLOVANJA HRANILNICE V LETU 2015 6.1 Pomembnejši podatki o poslovanju in nekateri kazalniki poslovanja hranilnice v 1000 EUR Pomembnejši podatki 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2013 Bilančna vsota 256.914 232.631 217.048 Skupni obseg depozitov nebančnega sektorja 218.029 203.726 167.664 72.053 55.832 39.956 145.976 147.894 127.708 - pravnih in drugih oseb - prebivalstva Skupni obseg danih kreditov nebančnemu sektorju 132.762 115.935 89.744 - pravnih in drugih oseb 44.727 30.341 21.669 - prebivalstva 88.035 85.594 68.075 13.141 11.486 9.717 3.774 2.677 5.546 Celotni kapital hranilnice Oslabitve finančnih sredstev, merjenih vrednosti in rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja po odplačni 30.271 30.444 23.444 Čiste obresti 5.730 5.126 4.146 Čisti neobrestni prihodki 2.256 2.123 2.319 Letno poročilo 2015 15 Hranilnica Lon d.d., Kranj Stroški dela, splošni in administrativni stroški Amortizacija Oslabitve in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega poslovanja Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 6.114 5.347 4.652 454 410 380 1.426 718 1.165 (10) 676 268 4 129 28 269 1.600 920 (68) (215) (88) Število zaposlenih 105 95 78 Število delničarjev 471 442 422 50.491 43.421 43.421 Število delnic Nominalna vrednost delnice (v EUR) 75 75 75 260,31 12,72 264,92 9,83 226,81 12,21 1,50 1,09 1,64 2,35 2,34 1,94 3,27 3,3 3,03 Donos na aktivo pred obdavčitvijo (0,01) 0,25 0,13 Donos na kapital pred obdavčitvijo (0,08) 6,5 3,2 Donos na kapital po obdavčitvi (0,11) 5,26 2,87 2,69 2,62 2,36 43,08 53,51 60,69 17,59 20,47 22,99 Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) Kapitalska ustreznost (v %) Količnik oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke Obrestna marža Marža finančnega posredništva Operativni stroški / povprečna aktiva Likvidna sredstva / kratkoročne vloge do nebančnega sektorja Likvidna sredstva / povprečna aktiva 6.2 Na kratko o poslovanju hranilnice v letu 2015 Poslovanje hranilnice v letu 2015 je bilo zaznamovano s strogimi omejitvami na področju kreditiranja, katerih namen je bilo doseganje zahtevane vrednosti količnika kapitalske ustreznosti iz ICAAP/SREP dialoga ter izpolnjevanje Odredbe Banke Slovenije. Hranilnica je v letu 2015 izboljšala višino kapitala saj je zaključila dvanajsta dokapitalizacija, v kateri je bilo izdanih 7.070 navadnih imenskih delnic ter zbranega 1.484 tisoč EUR dodatnega kapitala. Hranilnica vpisala 6 pogodb z lastnostmi podrejenega dolga. Vsi ukrepi so zadoščali za doseganje minimalne zahtevane kapitalske ustreznosti. Ne glede na izboljšanje višine kapitalske ustreznosti, pa se je hranilnica soočala z omejitvijo pri rasti kreditiranja, kljub zaznanemu povpraševanju na trgu. Zaradi navedenega hranilnica ni nadaljevala s povečevanjem bilančne vsote, saj na aktivni strani sredstev ni bilo mogoče bolj tvegano in s tem bolj dobičkonosno investirati. Znatno oviro za vzdržno generično rast hranilnice je torej predstavljala zgolj mejna vrednost kapitalske ustreznosti. Kljub rasti na področju kreditiranja (predvsem v segmentu kreditov nefinančnim družbam) je hranilnica znižala tveganju prilagojeno aktivo preko vključevanja izpostavljenosti v kategorijo zavarovano s hipotekami na nepremičninah, za katerega hranilnica uvaja sistem sprotnega spremljanja in prilagajanja vrednosti. 6.3 Izkaz poslovnega izida za leto 2015 Finančni rezultat hranilnice je podrobneje predstavljen v izkazu poslovnega izida. V letu 2015 je hranilnica realizirala izgubo v višini 14 tisoč EUR. Uprava in nadzorni svet hranilnice bosta skupščini delničarjev predlagala pokrivanje izgube v breme rezerv iz dobička. Vseobsegajoči donos je bil pozitiven v višini 269 tisoč EUR. Letno poročilo 2015 16 Hranilnica Lon d.d., Kranj V letu 2015 je hranilnica sicer realizirala za 7,19% nižje prihodke od obresti glede na leto 2014 (9.048 tisoč EUR v letu 2015; 9.749 tisoč EUR v letu 2014), vendar je znesek čistih obresti v letu 2015 za 11,78% višji glede na leto 2014 (5.730 tisoč EUR v letu 2015; 5.126 tisoč EUR v letu 2014). Prihodki od obresti so bili nižji predvsem zaradi nižjih obresti od dolgoročnih in kratkoročnih kreditov, zniževanje donosov od vrednostnih papirjev bank, države in drugih izdajateljev do zapadlosti in vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo ter od vlog na računih pri centralni banki. Trend zniževanja obrestnih mer na pasivni strani izkaza finančnega položaja ter približanja slovenskih obrestnih mer evropskemu povprečju je pozitivno vplival na odhodke za obresti v hranilnici. Hranilnica je v letu 2015 povečala prihodke iz naslova opravnin za 6,70% (2.642 tisoč EUR v letu 2015; 2.476 tisoč EUR v letu 2014), predvsem v postavki prihodki od plačilnega prometa, kjer je bilo povečanje 24,32% glede na leto 2015. Odhodki za opravnine so ostali na ravni leta 2014. Glede na predhodno leto so se močno povišali odhodki za oslabitve naložb. Neto oslabitve so v letu 2015 znašale 1.426 tisoč EUR (v letu 2014 718 tisoč EUR). Neto oslabitve se nanašajo na oslabitve kreditov (1.260 tisoč EUR v letu 2015; 233 tisoč EUR v letu 2014), finančni sredstev v posesti do zapadlosti merjenih po odplačni vrednosti (34 tisoč EUR v letu 2015; 317 tisoč EUR v letu 2014) ter oslabitve drugih sredstev (132 tisoč EUR v letu 2015). V letu 2015 je hranilnica izkazala 6.114 tisoč EUR operativnih stroškov poslovanja, kar predstavlja 14,34% povečanje glede na leto 2014. Stroški dela so znašali 3.729 tisoč EUR in so bili za 501 tisoč EUR višji kot v letu 2014. Stroški materiala in storitev so znašali 2.385 tisoč EUR in so bili za 266 tisoč EUR višji kot leta 2014. Povečali so se predvsem stroški, povezani z informacijsko tehnologijo. Stroški amortizacije so v letu 2015 znašali 454 tisoč EUR, kar je za 44 tisoč več kot leta 2014. 6.4 Izkaz finančnega položaja za leto 2015 Finančni položaj hranilnice ob koncu leta 2015 je predstavljen v izkazu finančnega položaja. Hranilnica je poslovno leto 2015 zaključila z bilančno vsoto 256.914 tisoč EUR, kar predstavlja 10,44 % rast v primerjavi z letom 2014. Povečanje bilančne vsote izhaja iz povečanja vlog države, gospodinjstev in pravnih oseb. Vloge nefinančnih družb so se povečale za 7.349 tisoč EUR na 44.052 tisoč EUR. Vloge gospodinjstev, ki vključujejo vloge samostojnih podjetnikov, drugih izvajalcev gospodinjstev in prebivalstva ter vloge javnega sektorja so v letu 2015 ostale na ravni leta 2014. Hranilnica je v letu 2015 povečala obveznosti do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja za 10.937 tisoč EUR in na dan 31.12.2015 znaša 14.995 tisoč EUR. Graf 1: Gibanje depozitov nebančnega sektorja v obdobju 2011 – 2015 Letno poročilo 2015 17 Hranilnica Lon d.d., Kranj Na strani naložb so se povečali krediti strankam, ki niso banke, za 16.827 tisoč EUR na 132.762 tisoč EUR. Največje povečanje v tej postavki hranilnica beleži pri kreditih nefinančnim družbam, in sicer 50,87% oziroma 11.999 tisoč EUR (35.586 tisoč EUR v letu 2015; 23.587 tisoč EUR v letu 2014) ter pri kreditih gospodinjstvom 4,77% oziroma 4.358 tisoč EUR (95.667 tisoč EUR v letu 2015; 91.309 tisoč EUR v letu 2014). Graf 2: Gibanje kreditov nebančnemu sektorju v obdobju 2011 – 2015 Prav tako je hranilnica povečala naložbe v finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, predvsem v segmentu dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelji so banke (povečanje v letu 2015 glede na leto 2014 za 9.285 tisoč EUR) ter država (povečanje v letu 2015 glede na leto 2014 za 5.858 tisoč EUR). Hranilnica je v letu 2015 pomembno povečala naložbe v osnovna sredstva, ki se nanašajo na gradnjo poslovne stavbe, iz naslova katere hranilnica izkazuje 6.543 tisoč EUR investicije v teku. Hranilnica je v letu 2015 odkupila dve poslovni enoti v skupni vrednosti 512 tisoč EUR. V letu 2015 je hranilnica zaključila dvanajsto redno dokapitalizacijo. Vplačanih je bilo 7.070 navadni delnic v skupini vrednosti 1.484.700 EUR (530.250 EUR osnovni kapital in 954.450 EUR kapitalske rezerve). Z dokapitalizacijo je hranilnica povečala osnovni kapital na 3.787 tisoč EUR. Kapitalske rezerve so se povišale na 4.631 tisoč EUR. Po sklepu skupščine je hranilnica nerazporejeni dobiček leta 2014 prenesla med druge rezerve iz dobička. Hranilnica je v prvih dneh leta 2015 zaključila prenos lastništva lastnih delnic, ki so bile že v letu 2014 namenjene izplačilu zaposlenim v obliki nagrade. 6.5 Poslovanje hranilnice na različnih segmentih poslovanja Poslovanje s prebivalstvom Med pomembnejšimi nalogami na področju poslovanja s prebivalstvom sta bila pridobivanje novih komitentov in prilagajanje aktivnosti različnim skupinam prebivalstva ter njihovim individualnih potrebam. Na področju kreditiranja prebivalstva hranilnica beleži 4,77% rast. Hranilnica je v letu 2015 nadaljevala s trženjem paketne ponudbe stanovanjskih kreditov ter zagotavljanja celovite obravnave komitenta z vidika celotne palete ponujenih storitev. V duhu ohranjanja kvalitete portfelja kreditov prebivalstva je hranilnica nekoliko zaostrila pogoje kreditiranja ter zmanjšala tveganje pri posojanju denarja. S hitro in intenzivno vsakodnevno obravnavo dolžnikov je hranilnica ohranila obseg zapadlih neplačanih terjatev do prebivalstva na obvladljivi ravni. Letno poročilo 2015 18 Hranilnica Lon d.d., Kranj Stanje zbranih sredstev gospodinjstev je konec leta 2015 znašalo 145.976 tisoč EUR, kar predstavlja 67,00% vseh zbranih vlog. Hranilnica je politiko obrestnih mer prilagajala trendom trga, pri čemer pa si je prizadevala uresničevati svoje osnovno poslanstvo t.j. zbiranje prostih viškov denarnih sredstev prebivalstva. Z aktivno politiko obrestnih mer je hranilnici uspelo ohraniti primerno ročnostno strukturo in stabilnost virov. Hranilnica je v letu 2015 nadaljevala z aktivnim trženjem računov fizičnim osebam. Hranilnica je nadaljevala s trženjem obstoječih paketnih računov (Zlati in Srebrni paket), hkrati pa je svojo ponudbo dopolnila s Prijaznim paketom, ki je namenjen predvsem sodobnemu uporabniku, ki preferira uporabo elektronskega bančnega poslovanja. Hranilnica je v letu 2015 povečala število uporabnikov elektronske banke za 19,62% ter nadaljevala z aktivnim trženjem mobilne banke mLON. Preko aktivnega trženja storitev v povezavi z vodenjem računov je hranilnica v letu 2015 povečala število izdanih debetnih kartic Activa Maestro in plačilnih kartic z odloženim plačilom Activa MasterCard. V zaključku drugega kvartala leta 2015 je hranilnica uvedla predplačniško Activa MasterCard. Hranilnica je v letu 2015 prilagodila poslovanje z Activa MasterCard varnostnim standardom na področju spletnih plačil. Poslovanje s podjetji Hranilnica pri kreditiranju podjetij zasleduje konzervativno politiko, v ospredje pa postavlja bonitetno presojo dolžnika, ki temelji na denarnih tokovih, ki jih ustvarja dolžnik ter varnost naložbe in vrsti zavarovanj ob doseganju primerne donosnosti. Hranilnica izvaja politiko razpršene izpostavljenosti do malih in srednje velikih podjetij, posle z velikimi pravnimi osebami izvaja selektivno in premišljeno. Na dan 31.12.2015 79,84% portfelja kreditov podjetjem predstavljajo podjetja bonitetne ocene A in B. Kreditojemalci delujejo v predelovalni panogi, trgovski dejavnosti in strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti. Naložbe hranilnice v kredite bankam in hranilnicam, nefinančnim družbam, javnemu sektorju in drugim finančnim družbam so konec leta 2015 znašale 44.727 tisoč EUR in so se v primerjavi s koncem leta 2014 povišale za 14.386 tisoč EUR (na dan 31.12.2014 30.341 tisoč EUR). Hranilnica na področju upravljanja s problematičnimi naložbami aktivno sodeluje v medbančnih dogovorih pri restrukturiranju komitentov v skladu s slovenskimi načeli restukturiranja, ki jih je sprejelo Združenje bank Slovenije. Na dan 31.12.2015 sodeluje pri 2 takih dogovorih. V letu 2015 je hranilnica sklenila individualni dogovor o reprogramiranju terjatev z 12 dolžniki v skupni vrednosti 1.456 tisoč EUR. Pri sklepanju dogovorov je hranilnica kot osnovno vodilo upoštevala sposobnost preživetja dolžnika glede na poslovni model ter razmere na trgu. Pri dolžnikih, kjer je interna presoja ocenila nizko možnost uspešno zaključenega dogovora o prestrukturiranju, je hranilnica pristopila k intenzivni izterjavi ter unovčitvi zavarovanj. Stanje depozitov pravnih oseb, ki vključujejo druge finančne organizacije, nefinančne družbe in javni sektor, je v letu 2015 znašalo 72.053 tisoč EUR, kar predstavlja 29,05% povečanje glede na leto 2014. V segmentu depozitov pravnih oseb 36,65% delež predstavljajo vloge na vpogled (v letu 2014 je bil delež vlog na vpogled 23,29%). Aktivnosti v zvezi s pridobivanjem depozitov pravnih oseb je hranilnica prilagajala likvidnostni situaciji, pri čemer pa je ves čas spremljala razmere na trgu in naložbene možnosti. V letu 2015 se je stanje aktivnih transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih podjetnikov povečalo za 25,08%. Hranilnica je odprta 1.153 novih računov. Med novo odprtimi računi so se samostojni podjetniki pretežno odločali za uporabo Podjetniškega paketa, ki je namenjen podjetnikom na začetku poslovne poti. V letu 2015 je hranilnica povečala obseg dela s fiduciarnimi računi, pri katerih prednjačijo stečajni upravitelji in rezervni skladi etažnih lastnikov. Število aktivnih transakcijskih računov je pozitivno vplivalo na število uporabnikov elektronske banke poslovni eLON. Število uporabnikov slednje se je povečalo za 27,86% na 2.813. Letno poročilo 2015 19 Hranilnica Lon d.d., Kranj V letu 2015 je hranilnica na področju plačilnega prometa sledila sodobnemu razvoju plačilnega prometa in zakonskim zahtevam. Komitentom poleg posameznih kreditnih plačil zagotavlja še množična plačila SEPA, direktne obremenitve SEPA, kartično poslovanje in izdajanje ter plačevanje e-računov. Vključevanje v sodobne plačilne sisteme izvaja na podlagi vzdrževanja in dograjevanja zahtevne informacijske podpore ter tako svojim komitentom zagotavlja visokokvalitetne storitve. Največ plačilnega prometa za pravne osebe je opravila v internem in domačem plačilnem prometu preko plačilnega sistema SEPA IKP, TARGET2 ter in čezmejnem plačilnem prometu preko sistema SEPA EKP. Poslovanje z upravniki rezervnih skladov Hranilnica je v letu 2015 nadaljevala s financiranjem etažnih lastnikov pri sanacijah v večstanovanjskih stavbah in sicer v obliki krediti oziroma odkupa terjatev. Za realizacijo poslov pa hranilnica tesno sodeluje z upravniki večstanovanjskih stavb, ki zastopajo etažne lastnike. V letu 2015 je hranilnica realizirala za 2.700 tisoč EUR odkupov terjatev ter za 782 tisoč EUR kreditov etažnim lastnikom. Poslovanje z vrednostnimi papirji Hranilnica je v letu 2015 vzdrževala stanje portfelja dolžniških vrednostih papirjev. Na dan 31.12.2015 izkazuje za 97.419 tisoč EUR naložb v vrednostne papirje, kar predstavlja 1.553 tisoč EUR povečanje glede na dan 31.12.2014. Hranilnica je v letu 2015 povečala delež dolžniških vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo na 33,77% (v letu 2014 je bil delež te kategorije 13,87%). Hranilnica je zapadle dolžniške vrednostne papirje nadomeščala z dolžniškimi vrednostnimi papirji predvsem prvovrstnimi, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema. Hranilnica se je udeleževala avkcij zakladnih menic Republike Slovenije. Pri nakupih novih dolžniških vrednostnih papirjev se je hranilnica odločala na podlagi svojih potreb, ki so bile odvisne od strukture ročnosti njenih virov, izpolnjevanja količnikov likvidnosti, količnika kapitalske ustreznosti ter varnosti in donosnosti naložbe. 6.6 Aktivnosti na področju tehnologije in informatike Na področju informacijske tehnologije in varnosti je hranilnica v letu 2015: opravila nadgradnjo požarne pregrade, vse podatkovne zbirke nadgradila na verzijo 11.2.0.4, vpeljala podporo za VISA kartice na bančnih avtomatih hranilnice, uredila zahtevni sistem hlajenja v eni od poslovnih enot, prenovila sistem backupiranja, vpeljala Lonopedijo, informacijsko podprla paketno ponudbo transakcijskih računov, prenovila modul zavarovanj, informacijsko podprla kadrovsko evidenco, podprla uvoz podatkov iz javnih baz Ajpes in Furs, podprla izmenjavo podatkov s Furs v zvezi s posredovanjem določenih podatkov v skladu s predpisi, prenovila analizo tveganosti na področju PPDFT v skladu s prenovljenimi Smernicami BS, vzpostavila podporo in poročanje v skladu z davčnimi predpisi na področju FATCA, vzpostavila podporo in poročanje v skladu z davčnimi predpisi na področju CRS, redno posodabljala delovne postaje, nadaljevala s projektom virtualizacije strežnikov, nadaljevala s projektom opremljanja poslovalnic z UPS napravami. Letno poročilo 2015 20 Hranilnica Lon d.d., Kranj 6.7 Poročilo službe notranje revizije Hranilnica ima v skladu z zakonom o bančništvu organizirano službo notranje revizije, ki je organizacijsko in funkcionalno ločena od drugih segmentov delovanja hranilnice. Služba deluje v skladu z ZBan-2, Zakonom o revidiranju, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel in Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev, ki ju izdaja Slovenski inštitut za revizijo, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev, ki ga izdaja IIA ter Listino o ustanovitvi službe notranje revizije v Hranilnici LON d.d., Kranj. Služba je usmerjena k sistematičnemu in strokovnemu pristopu pri ocenjevanju upravljanja s tveganji in kontrolnega sistema. Odgovorna je za opravljanje vseh vrst revizij poslovnih enot in posameznih poslovnih funkcij. Fokus pri delu je predvsem na presoji ugotavljanja ustreznosti postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov v smeri povečanja kakovosti delovanja hranilnice. Služba notranje revizije seznanja upravo o ugotovitvah posameznih reviziji s poročili, polletno pa poroča tudi nadzornemu svetu ter revizijski komisiji nadzornega sveta. V službi je naloge revidiranja v letu 2015 opravljala ena zaposlena, ki ima strokovni naziv revizor ter univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri. Z namenom izpolnjevanja zahteve po potrebnem strokovnem nazivu, se je zaposlenka službe v letu 2015 vključila v izobraževanje za pridobitev naziva preizkušeni notranji revizor. V letu 2015 je služba notranje revizije opravila 6 rednih in 1 izredni revizijski pregled na različnih področjih poslovanja hranilnice, vodila 2 pregleda, ki so jih izvajali zunanji revizorji ali kontrolorji ter izvajala storitev svetovanja in dajanja zagotovil v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. 7. OBVLADOVANJE POSLOVNIH TVEGANJ 7.1 Upravljanje s tveganji Upravljanje s tveganji je eno izmed ključnih elementov poslovanja vsake kreditne institucije. Prevzemanje tveganj temelji na sposobnostih upravljanja s tveganji ter je sorazmerno značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja hranilnica. Uspešno upravljanje s tveganji, skupaj s sistemom notranjih kontrol, zagotavlja hranilnici doseganje regulatornih zahtev in zastavljenih internih standardov. Cilji dobičkonosnosti, ugleda in kakovosti poslovanja se močno prepletajo z odnosom do upravljanja s tveganji. Ustrezna kultura upravljanja s tveganji tako ni cilj, temveč je pogoj za doseganje ciljev poslovanja. Upravljanje s tveganji tako zadeva zaposlene na vseh področjih poslovanja hranilnice. Hranilnica pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je po eni strani odvisna od pripravljenosti prevzemanja tveganja, po drugi strani pa veliko omejitev predstavlja razpoložljivi kapital hranilnice v okviru katerega lahko sprejema tveganja. Hranilnica se opredeljuje kot enostavna institucija s konzervativno naložbeno politiko. Hranilnica je usmerjena v tradicionalne bančne posle, njen apetit do prevzemanja tveganj pa je nizek do zmeren. Ključni del poslovnih aktivnosti predstavlja zagotavljanje stabilnih virov ter upravljanje in diverzifikacija kreditnega portfelja, pri čemer hranilnica sledi varnosti in zagotavljanju kapitalske ustreznosti. Hranilnica svojo izpostavljenost do obrestnega tveganja ohranja na relativno nizki ravni. Med tveganji, ki so potrebna še posebne obravnave, so kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje. Poleg teh pa v ospredje prihajata strateško tveganje in tveganje dobičkonosnosti. Hranilnica zagotavlja ustrezno višino kapitala glede na specifične lastnosti poslov, ki jih opravlja. Kapitalsko ustreznost izračunava v skladu z metodologijo, ki jo predpisuje CRR in na njeni podlagi izdani standardi. Količnik skupnega kapitala, ki ga hranilnica spremlja najmanj trimesečno, je na dan 31.12. 2015 znašal 12,72, na dan 31.12. 2014 pa 9,83, kar je hranilnica dosegla z dokapitalizacijo in z Letno poročilo 2015 21 Hranilnica Lon d.d., Kranj zniževanjem kapitalskih zahtev v skladu s CRR. Količnik navadnega temeljnega kapitala na dan 31.12.2015 znaša 10,59, medtem, ko je na dan 31.12.2014 znašal 9,21. 7.2 Organizacija upravljanja s tveganji Hranilnica obravnava upravljanje s tveganji kot stalen proces v okviru rednega delovnega procesa. Upravljanje s tveganji se nanaša na ugotavljanje, merjenje in obvladovanje in minimiziranje tveganj, ki se pojavljajo pri poslovanju. V tem procesu aktivno sodelujejo uprava hranilnice, služba upravljanja s tveganji, strokovne službe, v segmentu nadziranja pa tudi služba notranje revizije. Organi vodenja in nadzora hranilnice na področju upravljanja s tveganji so odgovorni za odobritev, pregledovanje in posodobitve strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji ter za zagotavljanje vseh pogojev za celovito in sorazmerno upoštevanje vseh prevzetih tveganj. Višje vodstvo hranilnice je na področju upravljanja s tveganji odgovorno za izdelavo in izvajanje strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, za obveščanje organov vodenja ali nadzora banke o pomembnih prevzetih poslovnih tveganjih ter za vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja. Za spremljanje in upravljanje tveganj je v hranilnici ustanovljena služba upravljanja s tveganji, ki pripravlja poročila o izpostavljenosti hranilnice posameznim tveganjem, pripravlja predloge za zmanjševanje tveganj in jih posreduje v obravnavo Odboru za tveganja. Odbor za tveganja analizira stanja, spremembe in trende in predlaga ukrepe na področju vseh tveganj hranilnice. Ob tem predlaga ukrepe za upravljanje s tveganji (kreditno, likvidnostno, obrestno, operativno in druga), ki zagotavljajo, da obseg tveganj ne bo presegal tako interno postavljenih limitov kot tudi ne zahtev regulatorja. V primeru, da Služba upravljanja s tveganji ugotovi povečano izpostavljenost določenemu tveganju, o tem takoj neposredno poroča upravi. Uprava sprejme ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in jih posreduje strokovnim službam, ki so jih dolžne realizirati. 7.3 Cilji upravljanja s tveganji Cilj upravljanja tveganj je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja hranilnice, zagotavljanje ustreznega likvidnostnega položaja in ohranjanje visoke kakovosti naložb. Aktivnosti, ki jih pri upravljanju s tveganji zasleduje hranilnica, so usmerjene v: opredelitev načina identifikacije, merjenja, analiziranja, spremljave, obvladovanja in zniževanja vseh vrst tveganj ter dokumentiranje navedenih postopkov, dokumentiranje poslovnih procesov, razvoj in implementacijo tehnik merjenja tveganj, postavitev limitov in nadzor nad postavljenimi limiti za tveganja, opredelitev načina sodelovanja, komunikacije in izmenjave podatkov med posameznimi službami, ki so vključene v nadzor in upravljanje tveganj, vzpostavitev primernega in pravočasnega poročanja o vrsti in višini tveganja, doseganje omejitev izpostavljenosti tveganjem določenih s predpisi, izvajanje procesa (ICAAP), izvajanje in nadgrajevanje sistema poročanja, spremljanje zahtev nadzornih institucij. 7.4 Odnos hranilnice do sprejemanja tveganj Obseg prevzetih tveganj se presoja z vidika prevzetih tveganj. Obseg prevzetih tveganj je opredeljen z različnimi kazalniki, ki jih hranilnica letno preveri in ustrezno posodobi. Prevzeta tveganja pa določajo kazalniki oziroma mere tveganj. Hranilnica ima za kazalnike določene limitne vrednosti ter ciljne vrednosti. Mere tveganj so naslednje: na področju kapitalske ustreznosti: količnik skupnega kapitala in temeljnega kapitala, ki je podan s strani regulatorja, količnik finančnega vzvoda, na področju kreditnega tveganja: gibanje obsega nedonosnih terjatev, pokritost nedonosnih terjatev z oslabitvami, Letno poročilo 2015 22 Hranilnica Lon d.d., Kranj na področju likvidnostnega tveganja: količnik likvidnostnega kritja, količnik likvidnosti in količnik neto stabilnih virov financiranja, na področju operativnega tveganja: pomembne izgube iz operativnega tveganja, na področju dobičkonosnosti: donos na kapital. Hranilnica si bo v prihodnje prizadevala vzpostaviti učinkovitejši sistem upravljanja s tveganji, katerega glavni poudarki bodo usmerjeni na naslednja področja: kadrovska okrepitev Službe upravljanja s tveganji implementacija učinkovitejšega sistema spremljave kreditnega tveganja in likvidnostnega tveganja, implementacija sistema odkrivanja zgodnjih indikatorjev kreditnega tveganja, implementacija dodatnih regulatornih zahtev na področju poročanja o tveganjih, optimizacija procesov in zagotovitev tehnološke podpore na področju tveganj. 8. DRUŽBENA ODGOVORNOST 8.1 Odnos do sodelavcev V hranilnici se zavedamo, da so zaposleni vir moči, energije in znanja, ki prispevajo k doseganju dolgoročnih ciljev hranilnice. Zavedamo se, da je zadovoljstvo strank moč dosegati s pravimi in dobrimi storitvami ter motiviranimi in pravilno usposobljenimi zaposlenimi, zato temu posvečamo veliko pozornosti. Zaupanje v hranilnico gradimo s prijaznim odnosom do naših zaposlenih in se zavedamo, da je vsak zaposleni ogledalo hiše in živa vizitka hranilnice. Komuniciranje s sodelavci Zaposleni predstavljajo delovanje hranilnice navzven in so ključni dejavnik graditve ugleda v očeh ostalih deležnikov. Hranilnica je z aktivnostmi, izvedenimi v letu 2015, želela pokazati, da je njihov prispevek pomemben, dobrodošel in cenjen. Hranilnica je v letu 2015 ponovno uvedla mesečne kolegije srednje ravni odločanja ter tako zagotovila ustrezno informiranost zaposlenih o dogajanjih v hranilnici, okolju in trendih ter pomembnih smernicah za prihodnost. Namen kolegijev je zagotoviti sinergijo komercialnih in zalednih funkcij ter zagotoviti uresničevanje skupnih ciljev. Hranilnica je vzpostavila linijo podajanja predlogov za izboljšave in spremembe v storitvah in/ali poslovnih procesih. Linija je namenjena predvsem zbiranju, analiziranju in ovrednotenju informacij s trga ter oblikovanju storitev hranilnice po meri kupca. Hranilnica še naprej ohranja obstoječe komuniciranje zaposlenih preko intraneta, aktualne in splošne informacije pa dnevno preko elektronske pošte. Število zaposlenih in zaposlovanje Hranilnica je v letu 2015 povečala število zaposlenih za 14 sodelavcev in je na dan 31.12.2015 zaposlovala 105 oseb. Večji del novih sodelavcev predstavlja zaposlitev študentov, ki so v preteklem letu opravljali dela v hranilnici. Veseli nas, da je pripadnost podjetju velika, kar se kaže tudi v izjemno nizki stopnji fluktuacije. V letu 2015 so hranilnico zapustili 4 sodelavci. Letno poročilo 2015 23 Hranilnica Lon d.d., Kranj Smo mlad kolektiv, povprečna starost je 36 let. Strukturo zaposlenih po spolu predstavlja 52,4% žensk in 47,6% moških. V vodstveni strukturi v srednjem in višjem nivoju odločanja je prav tako uravnotežena spolna struktura in sicer je delež žensk 46,2%, delež moških pa 53,8%. Izobrazbena struktura Hranilnica in njeni zaposleni namenjajo veliko pozornosti znanju in izobrazbi. V hranilnici so bile na dan 31.12.2015 4 osebe z magisterijem in doktoratom, 37 oseb (35%) z univerzitetno stopnjo izobrazbe, 17 oseb (16%) z višjo, visoko in 1. bolonjsko stopnjo izobrazbe ter 47 oseb (45%) s srednješolsko stopnjo izobrazbe. Izobrazbena struktura ostaja na ravni iz leta 2014. Razvoj zaposlenih in nagrajevanje Zavedamo se, da so naložbe v znanje in razvoj zaposlenih tista dodana vrednost, ki prispeva k dolgoročni rasti hranilnice, zato jim skozi celo leto omogočamo dodatna šolanja, interna in eksterna izobraževanja ter udeležbo na različnih delavnicah. Nagrajujemo odličnost, nadpovprečnost, inovativnost in uspešnost. Letno poročilo 2015 24 Hranilnica Lon d.d., Kranj Raziskava o zavzetosti zaposlenih Hranilnica je v sodelovanju s pogodbenim partnerjem izvedla raziskavo o zavzetosti zaposlenih, ki je temeljila na Gallupovi metodologiji merjenja zavzetosti. Rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vsi zaposleni hranilnice, so pokazali precejšnje možnosti za izboljšavo predvsem na področju organizacijske kulture, saj ta najpomembneje vpliva na sposobnost uresničevanja poslovnih ciljev, vizije in strategije. Uprava hranilnice je sprejela ukrepe v procesih ravnanja z zaposlenimi s poudarkom na razvoju vodij in vodenja ter strateškega upravljanja organizacijske kulture. Certifikat Družini prijazno podjetje Certifikat družini prijazno podjetje predstavlja družbeno odgovoren princip upravljanja z zaposlenimi v organizaciji in je edini tovrstni certifikat v Sloveniji. Postopek certificiranja se delno financira tudi s pomočjo Evropskega socialnega sklada znotraj Evropske unije. Hranilnica je k postopku certificiranja pristopila v juliju 2013 in postopek uspešno zaključila v novembru istega leta, ko smo prejeli Osnovni Certifikat družini prijazno podjetje. Hranilnica se je zavezala, da bo v obdobju treh let implementirala 14 ukrepov, ki bodo pripomogli k lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Med ukrepi, ki jih je hranilnica uvedla, lahko izpostavimo »Otroški časovni bonus«, pri katerem staršem omogočimo dodaten prost dan za otrokov prvi šolski dan oziroma jim omogočimo lažje uvajanje otroka v vrtec. Aktivneje smo tudi pristopili k prostovoljstvu in se skozi ukrep »Korporativnega prostovoljstva« zavezali, da znotraj koledarskega leta izvedemo vsaj eno akcijo z dobrodelno noto. Staršem, ki se vračajo po starševski odsotnosti, omogočamo tudi prilagojen delavnik v prvem tednu po prihodu nazaj, kar pomaga predvsem pri lažjem usklajevanju delovnih obveznosti in uvajanju otrok v varstvo. V izrednih okoliščinah omogočamo zaposlenim tudi, da lahko za krajši čas otroke pripeljejo na delo. V letu 2015 je hranilnica v celoti izpolnila načrt za drugo leto certificiranja in je tako še korak bližje temu, da začne s postopkom za pridobitev Polnega certifikata družini prijazno podjetje. Ponosni smo na spremembe, ki smo jih uvedli, in že implementirani ukrepi so nam tako le še dodaten dokaz, da smo na pravi poti pri stalnem izboljševanju upravljanja z zaposlenimi. Skrb za vrednote Hranilnica je že leta 2009 sprejela Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter imenovala pooblaščenca in namestnika pooblaščenca za preprečevanje diskriminacije na delovnem mestu, diskriminacije na podlagi subjektivnih kriterijev, namenskega zadrževanja informacij, psihičnega nadlegovanja, spolnega nadlegovanja, zasledovanja, zalezovanja in podobno. V letu 2015 hranilnica ni beležila dogodkov, ki bi nakazovali na kršitev pravilnika. Skrb za zaposlene Hranilnica redno izvaja usposabljanje zaposlenih na področju varstva pri delu ter varstva pred požari. Skladno z zdravstveno oceno tveganja izvaja preventivne zdravniške preglede, novo zaposleni so napoteni na predhodne zdravniške preglede. Hranilnica že tradicionalno ponuja zaposlenim možnost cepljenja proti gripi. Vsi zaposleni so kolektivno nezgodno zavarovani. Hranilnica skrbi za zaposlene, njihovo zdravje in dobro počutje in druženje preko organiziranih internih športnih dogodkov, možnosti obiskovanja športnih vadb ter obisku Miklavža za otroke zaposlenih. Zaposleni so imeli v povprečju 23,8 dni letnega dopusta. Regres za letni dopust je bil izplačan skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva Slovenije. 8.2 Komuniciranje Letno poročilo 2015 25 Hranilnica Lon d.d., Kranj Temeljna naloga Službe marketinga in komuniciranja je v strokovno primernem in resničnem podajanju informacij o hranilnici, njeni ponudbi in poslovanju tako zaposlenim kot strankam, poslovnim partnerjem, medijem in ostali javnosti. Komuniciranje je razumljivo, jedrnato in pozitivno. Informacije so napisane tako, da jih prejemnik razume, hkrati pa predstavljajo resnično sliko trenutne situacije ali obravnavane tematike. Odnos do strank Naše obstoječe stranke mesečno obveščamo o novostih in spremembah, tako pisno prek navadne pošte, kot elektronsko prek elektronskega naslova, spletne in mobilne banke. Komuniciranje s potencialnimi strankami pa poteka prek različnih tržnih poti – od tiskanih do radijskih in spletnih oglasov, iskalnega marketinga (SEM), družbenih omrežij, direktne in elektronske pošte ter najpomembnejše – prek telefonskih in osebnih predstavitev. Vse aktualne novice, spremembe in obvestila so objavljene na naši spletni strani www.lon.si. Odnos z mediji Ves čas stremimo k poštenim in kakovostnim odnosom z mediji, za katere se zavedamo, da so pomemben člen med hranilnico in našimi uporabniki, saj njihovo pravilno informiranje pomaga pri ohranjanju pozitivne in predvsem resnične podobe hranilnice. 8.3 Sponzorstva in donacije Zavedamo se pomembnosti podpiranja družbeno odgovornih projektov in organizacij in zadnji delček v mozaik poslovnega uspeha doda prav socialno – družbena komponenta v delovanju hranilnice. Žal vseh projektov, prošenj in želja ne moremo izpolniti, a kljub temu ves čas poskušamo ostati zavezani preprosti filozofiji sožitja z ožjim in širšim okoljem, v katerem tako delujemo z vzajemnimi koristmi vseh partnerjev. Že več kot desetletje smo ponosen pokrovitelji Božičnega koncerta orkestra Gimnazije Kranj, Tedna slovenske drame in Golf turnirja na Bledu. Vključeni smo v projekt Botrstvo, podprli smo projekt Anina zvezdica in tudi tokrat so svoj del prispevali vsi zaposleni hranilnice. Sponzorska in donatorska sredstva namenjamo tako humanitarnemu kot kulturnemu in športnemu področju. Podprli smo veliko različnih projektov, v katere se vključujemo po naših zmožnostih, saj z več manjšimi posameznimi donacijami želimo razpršiti sredstva in na ta način pomagati večjemu številu organizacij oziroma posameznikov. Celotna ekipa Lonovcev skrbi za zdravo in čisto okolje. Vzdržujemo sistem ločenega zbiranja odpadkov, pazimo pri porabi papirja, zbiramo prazne kartuše, časopisni papir in plastične zamaške, ki jih naprej posredujemo v dobrodelne namene. Letno poročilo 2015 26 Hranilnica Lon d.d., Kranj 9. IZJAVA O UPRAVLJANJU POSLOVNO LETO 2015 HRANILNICE LON D.D. ZA Hranilnica je nejavna delniška družba, katere vrednostni papirji niso uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Pri svojem delu v hranilnici upoštevamo načela sprejetega Kodeksa etičnih in strokovnih standardov v Hranilnici LON d.d., Kranj, ki je objavljen na spletni strani hranilnice. Pri oblikovanju Politike upravljanja hranilnica zagotavlja delovanje, ki je skladno z načeli, ki so upoštevala v poslovanja hranilnice v letu 2015: Politika upravljanja upošteva dolgoročne cilje hranilnice ter bo v letu 2016 objavljena na spletni strani hranilnice. Pri oblikovanju Politike sta uprava in nadzorni svet upoštevala dejavnost hranilnice in merilo obsega njenega poslovanja. Dejavnost hranilnice je opravljanje depozitnih, kreditnih, bančnih in drugih finančnih storitev po načelih varnosti, likvidnosti in rentabilnosti z namenom ustvarjanja dobička. Hranilnica skrbi za korektno komuniciranje z javnostjo ter z zaposlenimi. Spoštuje načelo enakopravne obravnave delničarjev in njihovo pravico do obveščenosti. Pravica do obveščenosti delničarjev se odraža s pravočasnim in korektnim obveščanjem o sklicu ter poteku skupščine. Organe upravljanja v hranilnici sestavljajo skupščina, nadzorni svet ter uprava. Nadzorni svet je sestavljen iz 3 članov, svoje pristojnosti, delovanje ter komisije nadzornega sveta ima opredeljene v Poslovniku o delu nadzornega sveta ter v Poslovniku o delu revizijske komisije in komisije za tveganja. Uprava hranilnice je 2 članska. Hranilnico vodi in skupno zastopa ter predstavlja v pravnem prometu. Pristojnost članov in način delovanja uprave je urejena v Poslovniku o delu uprave. Prejemki članov uprave so opredeljeni v Politiki prejemkov, ki jo je sprejel nadzorni svet in bo objavljena na spletni strani hranilnice. Postopek izbire kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta je opredeljen v sprejeti Politiki za izbiro kandidatov in oceno primernosti članov upravljalnega organa. V letu 2015 nadzorni svet hranilnice ni imel oblikovane Komisije za imenovanja. Hranilnica nima posebnega sekretarja nadzornega sveta, njegove naloge opravlja zapisnikar nadzornega sveta. Naloge zapisnikarja so opredeljene v Pravilniku o zapisnikih in zvočnih zapisih sej nadzornega sveta. Sistem notranjih kontrol je organiziran preko službe notranje revizije, službe upravljanja s tveganji ter z izvajanjem funkcije skladnosti poslovanja. 9.1 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Hranilnica ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj na vseh ravneh delovanja in poslovanja ter organizacijskih enot, vodstvenih služb, zaledne službe ter trden sistem upravljanja. Ima zagotovljene primerne mehanizme notranjih kontrol, ki vključujejo računovodske in ustrezne administrativne postopke (za poročanje, delovne postopke za omejevanje izpostavljenosti tveganjem, idr.). Vzpostavljene so kontrolne funkcije hranilnice: upravljanje s tveganji, skladnosti poslovanja in notranja revizija. Hranilnica ima vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja s tveganji tudi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Hranilnica ima poslovanje organizirano tako, da tekoče vodi poslovno dokumentacijo in knjige ter drugo administrativno dokumentacijo, da se lahko kadarkoli preveri ali posluje v skladu s pravili upravljanja s tveganji. Poslovna strategija in politika hranilnice sta ustrezno usklajeni s strategijo in politikami za ugotavljanje, merjenje in ocenjevanje spremljanja tveganj. Letno poročilo 2015 27 Hranilnica Lon d.d., Kranj Vsako leto zunanja revizija, ki revidira letno poročilo hranilnice, presoja skladnost sistema notranjih kontrol in upravljanja s tveganji. 9.2 Podatki o delovanju in ključnih pristojnosti skupščine ter opis pravic delničarjev in način njihovega uresničevanja Pristojnost skupščine in opis pravic delničarjev ter njihovo uresničevanje so navedeni v poglavju 1.4. poslovnega dela letnega poročila, kjer so podane tudi obrazložitve glede organov upravljanja hranilnice. 9.3 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij so navedeni v poglavju 1.4. poslovnega dela letnega poročila. Podatki v zvezi nagrajevanjem organov vodenja in nadzora so del razkritij, ki so objavljena na spletni strani hranilnice. 9.4 Podatki po 3., 4., 6., 8., 9., točki 6. Odstavka 70. člena ZGD-1 Pomembna posredna in neposredna imetništva (3. tč. 6. odst. 70. člena ZGD-1) Na dan 31.12.2015 je Hranilnica imela 2 delničarja, ki sta dosegala kvalificiran delež lastništva (nad 5%), in sicer sta to bila: Delničar Gic Gradnje d.o.o., Rogaška Slatina Stanko Zorec, Veliki Gaber Število delnic 4.792 3.064 Delež glasovalnih pravic 9,51% 6,08% Posebne kontrolne pravice (4. tč. 6. odst. 70. člena ZGD-1) Posebne kontrolne pravice so določene v 37. členu Statuta, iz katerega izhaja, da je za povečanje osnovnega kapitala hranilnice, sklepanje o statusnih spremembah hranilnice (spojitev, pripojitev, prenehanje) in spremembe statuta hranilnice zahtevano soglasje vsakega razreda delnic. Posebne kontrolne pravice ima Slavko Erzar, ki ima skupaj s povezanimi osebami v lasti 321 prednostnih delnic (LONP) kar predstavlja 27% vseh prednostnih delnic oziroma 2,84% osnovnega kapitala. Omejitve glasovalnih pravic (6. tč. 6. odst. 70. člena ZGD-1) Omejitev glasovalne pravice delničarjev hranilnice izhaja iz 3. odst. 36. člena Statuta, in sicer je omejena tako, da število delnic v nobenem primeru ne more presegati 10% v osnovnem kapitalu zastopanih glasov po izdanih glasovalnih delnicah. K delničarjevim delnicam se štejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delničarjev račun. Če je delničar družba, se k njenim delnicam štejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni družbi ali njo obvladujoči družbi ali z njo koncernsko povezani družbi ali za račun takih družb tretji osebi. Pravila Hranilnice o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja in nadzora ter o spremembi statuta (8. tč. 6. odst. 70. člena ZGD-1) Hranilnica o imenovanju in zamenjavi članov organa vodenja in nadzora ter o spremembi statuta upošteva ZBan-2, ZGD-1, Statut hranilnice, Politiko za izbiro kandidatov in oceno primernosti članov upravljalnega organa v hranilnici ter individualne pogodbe o zaposlitvi. Letno poročilo 2015 28 Hranilnica Lon d.d., Kranj Pooblastila poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo in nakup lastnih delnic (9. tč. 6. odst. 70. člen ZGD-1) Na skupščini dne 10.6.2015 je bilo upravi dano pooblastilo, da se roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register ter na podlagi soglasja nadzornega sveta družbe sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala, največ do polovice obstoječega osnovnega kapitala, tj. do 1.893.412,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B. Uprava ima pooblastilo za nakup in prodajo lastnih delnic na podlagi sklepa 27. skupščine z dne 31.5.2013. Skupščina je pooblastila upravo, da lahko po predhodnem soglasju nadzornega sveta hranilnice v roku 36 mesecev od dneva pooblastila pridobiva lastne delnice, po ceni, ki ne bo nižja od 75,00 EUR in ne bo višja od 4 kratnika nominalne vrednosti delnice. Uprava lahko pridobiva lastne delnice za namene iz 1. odst. 247. člena ZGD-1. Število novo pridobljenih lastnih delnic ne sme skupaj z drugimi lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic, ki jih Hranilnica pridobi na podlagi tega pooblastila, je prednostna pravica delničarjev izključena. Pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic hranilnica ravna skladno z zahtevami CRR. 10. POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI, IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA NASTALI PO DATUMU Banka Slovenije je v januarju 2016 hranilnici posredovala zapisnik ugotovitev iz izvedenega rednega pregleda poslovanja na področju kreditnega in likvidnostnega tveganja, poslovnega modela in donosnosti ter aktivnosti za zmanjševanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, ki je bil opravljen v zadnjem kvartalu leta 2015. Na podlagi prejetega zapisnika je hranilnica pripravila akcijski načrt, ki bo omogočal odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Z vsebino akcijskega načrta se je seznanil nadzorni svet hranilnice. Do priprave letnega poročila hranilnica ni prejela povratne informacije o ustreznosti pripravljenega načrta. Banka Slovenije je hranilnici konec leta 2015 v procesu ICAAP/SREP dialoga predpisala vzdrževanje kapitalskih potreb v višini 165,50% kapitalskih zahtev iz I. stebra oziroma količnik skupnega kapitala najmanj v višini 13,20% in količnik temeljnega kapitala v višini 10,60%. Na podlagi izraženega pričakovanja Banke Slovenije je hranilnica pripravila akcijski načrt zagotavljanja predpisane vrednosti. Dne 5.4.2016 je Banka Slovenije hranilnici naložila, da mora najkasneje do 30.11.2016 zagotoviti dodatni temeljni kapital v obsegu tako, da bo dosežen zahtevani količnik skupnega kapitala ter zahtevani količnik temeljnega kapitala. V letu 2016 je Banka Slovenije pričela z izvedbo poglobljenega pregleda segmenta korporativnega upravljanja. V letu 2016 je v hranilnici pregled poslovanja z vidika izvajanja Zakona o davku od dohodka pravnih oseb in Zakona o dohodnini izvajal inšpektor FURSa. Hranilnica zapisnik o pregledu še čaka, vendar preliminarni zaključki niso pokazali nepravilnosti v poslovanju. Letno poročilo 2015 29 Hranilnica Lon d.d., Kranj III. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA Letno poročilo 2015 30 Hranilnica Lon d.d., Kranj Letno poročilo 2015 31 Hranilnica Lon d.d., Kranj IV. RAČUNOVODSKO POROČILO 1. IZJAVA ODGOVORNOSTI UPRAVE Uprava potrjuje računovodske izkaze in poslovno poročilo za leto, ki se je končalo 31. decembra 2015 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom tega letnega poročila. Uprava je odgovorna, da je letno poročilo pripravljeno tako, da predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja hranilnice in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2015. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju hranilnice ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki jih je sprejela Evropska unija. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti. Davčni urad lahko pregleda poslovne knjige hranilnice kadarkoli v petih letih od dneva, ko je bilo treba obračunati davek, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne davčne obveznosti in kazni. Uprava hranilnice ne ve za nobena dejstva ali okoliščine, ki bi lahko povzročili pomembne tovrstne obveznosti. Kranj, 10. marec 2016 Bojan Mandič član uprave Letno poročilo 2015 dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave 32 Hranilnica Lon d.d., Kranj 2. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31.12.2015 IN 31.12.2014 v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti krediti bankam krediti strankam, ki niso banke druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb terjatve za davek odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA 7.3.1. 7.3.2. 7.3.3. 11 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 12 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 13 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti vloge bank in centralnih bank vloge strank, ki niso banke krediti bank in centralnih bank dolžniški vrednostni papirji podrejene obveznosti druge finančne obveznost 14 Rezervacije 15 Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb obveznosti za davek 16 Druge obveznosti 17 SKUPAJ OBVEZNOSTI 18 Osnovni kapital 19 Kapitalske rezerve 20 Presežek iz prevrednotenja 21 Rezerve iz dobička 22 Lastne delnice Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta (vključno z 23 zadržanim dobičkom) 24 SKUPAJ KAPITAL 25 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 7.3.9. 7.3.10. 7.3.11. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 31.12.2015 31.12.2014 11.952 33.926 135.161 2.290 132.762 109 64.521 11.064 90 105 0 105 95 256.914 12.606 19.402 116.285 144 115.935 206 77.198 5.651 115 389 211 178 985 232.631 7.3.15. 7.3.16. 7.3.17. 7.3.18. 7.3.19. 24 1.131 241.896 0 218.029 19.502 304 2.736 1.325 508 0 0 214 243.773 3.787 4.631 (134) 4.872 (1) 111 1.471 218.218 0 203.726 9.692 377 2.633 1.790 438 0 0 1.019 221.257 3.256 3.677 (417) 4.487 (14) 7.3.21. (14) 385 13.141 256.914 11.374 232.631 7.3.4. 7.3.5. 7.3.6. 7.3.7. 7.3.8. 7.3.12. 7.3.13. 7.3.14. Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič član uprave dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. Letno poročilo 2015 33 Hranilnica Lon d.d., Kranj 3. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo 2015 2014 1 Prihodki iz obresti 7.4.1. 9.048 9.749 2 Odhodki za obresti 7.4.2. (3.318) (4.623) 3 Čiste obresti 5.730 5.126 4 Prihodki od dividend 7.4.3. 19 73 5 Prihodki iz opravnin ( provizij ) 7.4.4. 2.642 2.476 6 Odhodki za opravnine ( provizije ) 7.4.5. 7 Čiste opravnine (provizije) Realizirani dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Dobiček/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanje pred tveganji Čisti dobički/izgube iz tečajni razlik Čisti dobiček/ izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Drugi čisti poslovni dobički/izgube 8 9 10 11 12 13 (381) (336) 2.261 2.140 (74) (99) 55 79 0 22 (54) (53) 1 0 7.4.6. 7.4.7. 7.4.8. 7.4.9. 7.4.10. 7.4.11. 9 15 39 (54) 15 Administrativni stroški 7.4.12. (6.114) (5.347) 16 Amortizacija 7.4.13. (454) (410) 17 Rezervacije 7.4.14. (2) (98) 18 Oslabitve 9.4.15. (1.426) (718) (10) 676 (4) (129) (14) 547 (14) 547 14 19 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 20 Davek iz dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 7.4.16. 21 Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja 22 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 7.3.21. Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič član uprave dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. Letno poročilo 2015 34 Hranilnica Lon d.d., Kranj 4. IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA v 1000 EUR Vsebina Pojasnilo 1 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi 2 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi 3 Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid - Aktuarski čisti dobički/izgube zaradi pokojninskih načrtov z določenimi zaslužki Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid - Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov (uspešni del varovanja) - Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo - Odloženi davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 4 6 7.3.21. 2015 2014 (14) 547 283 1.053 53 1.053 (53) 0 336 1.053 10 23 394 1.245 (68) (215) 269 1.600 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič član uprave dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. Letno poročilo 2015 35 Hranilnica Lon d.d., Kranj 5. IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA v 1000 EUR Vsebina 2015 2014 A) Denarni tokovi pri poslovanju Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo (14) 547 Amortizacija Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Oslabitve (odprava oslabitev) kreditov Oslabitve (odprava oslabitev) finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Neto (dobički)/izgube pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov 454 410 132 168 1.322 232 (28) 317 4 (4) 129 (54) 1.999 1.616 (31.310) (23.788) (13.881) 3.686 (18.318) (26.546) 889 (928) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških VP, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje/(zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 22.336 13.988 (40) 0 23.648 15.588 (73) (1.798) (394) (4) (805) 202 č) Denarni odtoki pri poslovanju (a+b+c) (6.975) (8.184) d) (Plačani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) a) b) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev c) 216 123 (6.759) (8.061) 63.942 11.519 0 9 63.942 11.510 (57.083) (1.987) (5.838) (1.943) (8) (44) (51.237) 0 6.859 9.532 B) Denarni tokovi pri naložbenju a) Prejemki pri naložbenju c) Prejemki pri prodaji OOS in naložbenih nepremičnin Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Izdatki pri naložbenju Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju 3.198 562 Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 1.700 200 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 1.485 0 b) Letno poročilo 2015 36 Hranilnica Lon d.d., Kranj Prejemki od prodaje lastnih delnic b) 13 362 (1.806) (754) 0 (85) Odplačila podrejenih obveznosti (1.806) (450) Izplačila za nakup lastnih delnic 0 (219) 1.392 (192) 0 0 1.492 1.279 12.750 11.471 14.242 12.750 Izdatki pri financiranju Plačane dividende c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna D. sredstva in njihove ustreznike Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih E. ustreznikov (Ae+Bc+Cc) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku F. obdobja (pojasnilo tč. 7.5) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu G. obdobja Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič član uprave dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. Letno poročilo 2015 37 Hranilnica Lon d.d., Kranj 6. IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA V POSLOVNEM LETU 2015 IN 2014 v 1000 EUR Zap .št. Leto 2015 3 Začetno stanje v poslovnem obdobju Vseobsegajoči donos poslovnega leta obdavčitvi Vpis (vplačilo) novega kapitala 4 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 5 Izplačilo (obračun) dividend 1 2 Pojasnilo po 6 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 7 Drugo (zmanjšanje sklada lastnih delnic) 8 Končno stanje v poslovnem obdobju 9 Bilančni dobiček poslovnega leta 7.3.20. 7.3.22. 7.3.22. 3.256 3.677 (417) 4.487 Zadržani dobiček/izg uba(vključn o s čistim dobičkom/i zgubo poslovnega leta) 385 0 0 283 0 (14) 531 954 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3.787 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednot enja Rezerve iz dobička Lastni deleži (odbitna postavka od kapitala) Skupaj kapital (14) 11.374 0 269 0 0 1.485 0 13 13 0 0 0 0 0 385 (385) 0 0 0 0 0 0 0 0 4.631 (134) 4.872 (14) (1) 13.141 (14) Letno poročilo 2015 38 Hranilnica Lon d.d., Kranj v 1000 EUR Zap.š t. Leto 2014 Pojasnilo 4 Začetno stanje v poslovnem obdobju Vseobsegajočo donos poslovnega leta obdavčitvi Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 7 Izplačilo (obračun) dividend 8 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 1 2 9 Drugo (zmanjšanje sklada lastnih delnic) 11 Končno stanje v poslovnem obdobju 12 Bilančni dobiček poslovnega leta po 7.3.20. 7.3.22. 3.256 3.646 (1.470) 4.282 Zadržani dobiček/izg uba(vključn o s čistim dobičkom/i zgubo poslovnega leta) 128 0 0 1.053 0 0 31 0 0 0 0 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednot enja Rezerve iz dobička Skupaj kapital (125) 9.717 547 0 1.600 0 0 111 142 0 0 (85) 0 (85) 0 0 316 (316) 0 0 0 0 0 (111) 111 0 0 3.256 3.677 (417) 4.487 385 (14) 11.374 385 Objavo teh računovodskih izkazov je odobrila uprava dne 10. marca 2016, v njenem imenu sta jih podpisala: Bojan Mandič član uprave dr. Jaka Vadnjal predsednik uprave Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je potrebno brati skupaj z njimi. Letno poročilo 2015 Lastni deleži (odbitna postavka od kapitala) 39 Hranilnica Lon d.d., Kranj 7. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 7.1 Uvod Računovodski izkazi za leto 2015 so sestavljeni v skladu z MSRP, veljavnimi v EU, predpisi Banke Slovenije in drugimi veljavnimi zakonskimi predpisi. Hranilnica v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotavlja informacije, ki jih predpisuje ZGD-1, kot tudi druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP. Povzetek računovodskih usmeritev in predpostavk 7.2 Pri izdelavi računovodskih izkazov so upoštevane temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in časovne neomejenosti delovanja ter druge kakovostne značilnosti kot so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost računovodskih informacij, kar daje resnične in poštene informacije uporabnikom računovodskih izkazov. V skladu z MSRP se uporablja pojem pripoznavanja sestavin računovodskih izkazov, kot postopek vključevanja postavk v izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa in pojem merjenja sestavin računovodskih izkazov, kot ugotavljanje denarno izraženih količin, s katerimi se pripoznajo prvine v izkazu finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa. Vsi podatki v pojasnilih k računovodskim izkazomom so prikazani v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno. Podatki se zaokrožujejo na cele vrednosti po matematičnem pravilu. 7.2.1 Uporaba ocen in presoj Najpomembnejše presoje se nanašajo na razporejanje finančnih instrumentov, to je na delitev med portfeljem do zapadlosti in portfeljem razpoložljivim za prodajo ter na popravke vrednosti kreditov (glej podtočki a) in b) točke 7.2.1.) ter na oceno življenjske dobe opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev v skladu s podtočko h) točke 7.2.1. Ocene se uporabijo za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunajbilančna tveganja, za življenjsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in za rezervacije za obveznosti do zaposlenih. Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji: a) Finančna sredstva in zunajbilančne obveznosti (pripoznavanje, merjenje in odprava rezervacij) Hranilnica razvršča finančna sredstva v naslednje skupine: finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančna sredstva razpoložljiva za prodajo vrednotena po pošteni vrednosti preko kapitala, finančna sredstva v posesti do zapadlosti ter posojila in terjatve. Zunajbilančne obveznosti so odobreni nečrpani limiti na transakcijskih računih ter storitvene in plačilne garancije. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, razporejena v to kategorijo, se merijo po pošteni vrednosti. Vsa finančna sredstva se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti (običajno nabavni), stroški posla pa se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov, ki se merijo po pošteni vrednosti, se pošteno vrednost določa na podlagi nakupne (bid) cene. Če tržne cene niso na voljo, se poštena vrednost določi s primerjavo s podobnimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja trg in imajo podobne bistvene značilnosti ali z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov. Letno poročilo 2015 40 Hranilnica Lon d.d., Kranj Povečanje ali zmanjšanje poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo se pripozna v kapitalu (prevrednotovalni popravek kapitala), oslabitve finančnega sredstva, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja pa skozi izkaz poslovnega izida. Zmanjšanje poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev hranilnica pripozna kot izgube v izkazu poslovnega izida v obdobju v katerem so nastale. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru preostalega dohodka iz poslovanja, ko je hranilnica upravičena do izplačila dividende in obstaja verjetnost za izplačilo. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Hranilnica razvršča v skupino v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo kot so krediti in vloge, ter finančna sredstva, ki jih namerava in zmore posedovati do zapadlosti. Vrednost teh sredstev se v računovodskih izkazih meri po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere. Razlika med nakupno in odplačno vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso namenjeni trgovanju, letno zmanjšuje ali povečuje prihodke iz financiranja. Oslabitve finančnega sredstva v posesti do zapadlosti, ki so posledica poslabšanja kreditne sposobnosti izdajatelja izkazuje skozi izkaz poslovnega izida. Posojila in terjatve Hranilnica posojila in terjatve pripozna na dan poravnave po pošteni vrednosti ugotovljeni po metodi odplačne vrednosti, ki jo razumemo kot sedanjo vrednost posojenega zneska, izračunano po pogojih iz sklenjene posojilne pogodbe. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode veljavne obrestne mere (efektivna obrestna mera), zmanjšane za ustrezne popravke vrednosti v skladu z metodologijo ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja hranilnice. Garancije (plačilne in storitvene) Garancije se ob izdaji pripoznajo po pošteni vrednosti. Naknadno jih hranilnica pripoznava po nižji izmed začetne vrednosti, zmanjšane za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja. Povečanje obveznosti, povezanih z garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki. b) Oslabitev finančnih sredstev Posojila in terjatve Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev se slabi na podlagi dogodka ali skupine dogodkov, ki se zgodijo po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na oceno bodočih denarnih tokov finančnega sredstva ali skupine sredstev. Pri opredeljevanju stvarnega dokaza, ki nakazuje na oslabitev finančnega sredstva ali skupine sredstev, hranilnica upošteva sledeče kriterije: - zamude pri plačilih glavnice ali obresti, - neugoden denarni tok kreditojemalca, - občutno poslabšanje kreditne kvalitete dolžnika ali terjatve, - obravnava terjatve kot nedonosne, - začetek stečajnega postopka, - sprememba kreditojemalčevega konkurenčnega položaja na trgu, - sprememba vrednosti zavarovanja. Letno poročilo 2015 41 Hranilnica Lon d.d., Kranj Hranilnica oceni ali obstajajo objektivni individualni dokazi oslabitve za finančna sredstva, ki so posamično pomembna ter ali obstajajo individualni ali skupinski dokazi za finančna sredstva, ki posamično niso pomembna. Če hranilnica oceni, da objektivni dokazi o oslabitvi sredstev, ki se slabijo posamično, ne obstajajo, potem ta sredstva prerazporedi v skupimo finančnih sredstev s podobnim kreditnim tveganjem, in jih slabi skupinsko. Sredstva, ki se slabijo individualno, se ne vključujejo v skupinsko slabljenje. Vrednost slabitve se meri kot razlika med vrednostjo sredstva na dan presoje slabitve in vrednostjo pričakovanih bodočih denarnih tokov (ki ne vključujejo prihodnjih kreditnih izgub, ki še niso nastale), diskontiranih z uporabo pogodbene obrestne mere. Vrednost sredstva na dan presoje se zmanjšuje z oblikovanjem popravka vrednosti in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev odraža denarni tok, kot posledico unovčenega zavarovanja. Za potrebe skupinskega slabljenja finančnih sredstev, so le-ta razvrščena v skupine na podlagi podobnih značilnosti kreditnega tveganja, ki ga predstavljajo za hranilnico (npr. hranilnica pri ugotavljanju pričakovanih izgub upošteva tip kreditojemalca, vrsto zavarovanja, pretekle izkušnje in druge pomembne dejavnike). Značilnosti so pomembne pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov za skupino, saj nakazujejo na kreditojemalčevo zmožnost poplačila kredita skladno s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Krediti, katerih preostala vrednost je enaka ali presega 50 tisoč EUR in krediti, pri katerih kreditojemalci zamujajo s plačili nad 30 dni najmanj 100 EUR se slabijo individualno. Krediti, katerih vrednost ne dosega opredeljenih kriterijev, se smatrajo kot individualno nepomembni in se vključujejo v skupinsko slabljenje. Za individualno nepomembne zneske so odstotki slabitev, izračunani na podlagi zgodovinskih podatkov hranilnice za podobno gospodarsko okolje. Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki so vključeni v skupinsko slabljenje, so ocenjeni na podlagi pogodbeno dogovorjenih denarnih tokov in izgub, za katere hranilnica pričakuje, da bodo nastale zaradi zgodovinskih dejstev ugotovljenih na sredstvih s podobnim kreditnim tveganjem. Izgube zaradi zgodovinskih dejstev so izdelane na podlagi tekočih opazovanih podatkov, ki odražajo učinek tekočih pogojev in niso imele vpliva na obdobje, na podlagi katerega so oblikovane zgodovinske predpostavke. Ocene sprememb bodočih denarnih tokov za skupino sredstev morajo odražati in biti skladne s spremembami opazovanih podatkov za posamezno obdobje (npr. sprememba stopnje brezposelnosti, vrednosti nepremičnin in drugi dejavniki, ki nakazujejo na spremembo verjetnosti izgube hranilnice). Hranilnica uporabljeno metodologijo in predpostavke, na podlagi katerih se izdelujejo ocene bodočih denarnih tokov, redno pregleduje z namenom zmanjševanja morebitnih razlik med ocenami in dejansko realiziranimi izgubami. Če se v prihodnjih obdobjih izkaže, da se znesek oblikovane slabitve zmanjšuje in je to zmanjšanje možno povezati z dogodkom, ki se je zgodil po opravljeni slabitvi (npr. bistveno izboljšanje kreditojemalčeve kreditne sposobnosti), se oblikovana slabitev popravi preko izkaza poslovnega izida (sprememba slabitev zaradi kreditnih izgub). Ko dejstva nakazujejo na nezmožnost izterjave kredita, se le ta odpiše iz bilančnih evidenc. Terjatev se do zaključka sodnih postopkov vodi v zunajbilančni evidenci. Dokončni odpis se opravi, ko so zaključeni vsi postopki izterjave in ko je možno oceniti vrednost izgube. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Hranilnica na dan izkaza finančnega položaja preveri, ali obstajajo nepristranski dokazi, ki bi nakazovali na oslabljenost finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Dokazi, ki nakazujejo na zmanjšanje vrednosti sredstva, ki je razporejeno v skupino razpoložljivo za prodajo, se izkazujejo kot bistveno ali dolgoročno zmanjševanje poštene vrednosti finančnega sredstva (vrednostnega papirja) glede na nabavno vrednost tega sredstva. V primeru obstoja dokazov, ki nakazujejo na potrebo po oslabitvi sredstva razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, se izguba, izražena kot razlika med nakupno vrednostjo (stroški nakupa) in trenutno pošteno vrednostjo zmanjšano za morebitne oslabitve oblikovane v preteklih obdobjih, prenese iz kapitala in se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če se v nadaljnjih obdobjih poštena vrednost sredstva, razporejenega v skupino razpoložljiva za prodajo, poveča in je to povečanje posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve v izkazu Letno poročilo 2015 42 Hranilnica Lon d.d., Kranj poslovnega izida, se odprava oslabitve pripozna v izkazu poslovnega izida. c) Zapadlo finančno sredstvo za namen oslabitev V kategorijo zapadlih postavk se uvrščajo posamezne izpostavljenosti, pri katerih dolžnik zamuja s plačilom dela ali celotne izpostavljenosti, ki ni manjši od 100 EUR. č) Obračunavanje obresti Obresti se obračunavajo skladno z zakonskimi predpisi ter na podlagi dogovora med upnikom in dolžnikom. Hranilnica pripozna obresti po metodi efektivnih obresti in jih razporeja med prihodke oziroma odhodke iz obresti v ustreznem obdobju. d) Opravnine Pripadajoča nadomestila za odobritev posla hranilnica razmejuje linearno glede na pričakovano obdobje odplačevanja finančnega sredstva in jih mesečno prenaša v obrestne prihodke. Uprava ocenjuje, da je linearno razmejevanje opravnin zadovoljiv približek vrednosti, izračunane po metodi veljavnih obrestnih mer in ne pričakuje pomembnih razlik. Hranilnica terjatve in obveznosti za opravnine, ki se nanašajo na določeno finančno sredstvo ali obveznost v izkazu finančnega položaja izkazuje skupaj s finančnim sredstvom oziroma obveznostjo, na katero se terjatve oziroma obveznosti nanašajo. e) Prihodki in odhodki od obresti Obrestni prihodki in odhodki vseh obrestovanih postavk se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po odplačni vrednosti z uporabo metode veljavnih obrestnih mer. Prihodki se pripoznajo, ko je verjetno, da bodo gospodarske koristi pritekale in da je te koristi mogoče zanesljivo izmeriti. Metoda veljavnih obrestnih mer je metoda izračunavanja amortizirljivega zneska finančnega sredstva ali obveznosti ter razporejanje obrestnih prihodkov in obrestnih odhodkov skozi relevantno razdobje. Veljavna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira pričakovani tok bodočih denarnih tokov skozi pričakovano zapadlost finančnega inštrumenta. Pri izračunavanju veljavne obrestne mere, banka upošteva pogodbeno dogovorjene denarne tokove. Metoda ne vključuje morebitnih prihodnjih izgub iz finančnega sredstva. V izračun so vključene pogodbeno dogovorjene provizije, prejete ali plačane premije in diskonti, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo dogovorjeno glavnico. Po opravljeni oslabitvi finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, se obrestni prihodki, za potrebe merjenja izgube zaradi oslabitve, pripoznavajo z uporabo obrestne mere, uporabljene za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov. Obresti od oslabljenih finančnih sredstev hranilnica izključuje v višini oslabitve. Ob obračunu jih v izkazu poslovnega izida pripozna v znižani višini, razliko pa pripozna v izkazu poslovnega izida šele ob plačilu. f) Prihodki in odhodki od opravnin Med prihodke od opravnin so vključene opravnine iz naslova opravljanja storitev v skladu s tarifo nadomestil ali po pogodbenih določilih med hranilnico in stranko. Med odhodke za opravnine so vključeni zneski, plačani za storitve drugih, v skladu s pogodbami med hranilnico in upnikom. Prihodki in odhodki so v izkazu poslovnega izida pripoznani praviloma takrat, ko je storitev opravljena, prihodki od opravnin na kreditih se v izkaz poslovnega izida vključujejo enako kot prihodki od obresti. g) Tuja valuta Pri preračunih bilančnih vrednosti, izraženih v tujih valutah, je hranilnica uporabila ustrezne referenčne tečaje ECB, veljavne na dan 31.12.2015. Letno poročilo 2015 43 Hranilnica Lon d.d., Kranj h) Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmeteno osnovo sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri opravljanju storitev ter se bo po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev hranilnica izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost osnovnega opredmetenega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu. Amortizirljiva vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je enaka njihovi neodpisani vrednosti. Amortizacija se obračunava posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je bilo osnovno sredstvo na voljo za uporabo. Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v celotnem obdobju njihove koristnosti. Upoštevajo se sledeče amortizacijske stopnje, ki se v letu 2015, v primerjavi s preteklim letom, niso spremenile : Vrsta sredstva Nepremičnine Deli gradbenih objektov Pisarniška oprema, adaptacije tujih osnovnih sredstev Amortizacijska stopnja od 3 do 5 % 6% do 10 % do 20 % Računalniški programi 20 % Računalniška oprema od 25 % do 33 % Osebni avtomobili od 12,5 % do 20 % Drobni inventar od 50 % do 100 % Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi oslabitve, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah, knjigovodske vrednosti ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost nižja od njene knjigovodske vrednosti, je treba knjigovodsko vrednost sredstva znižati na njegovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja. Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost sredstev in v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice ter dolgoročno odložene stroške in so v izkazu finančnega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev. Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijska doba neopredmetenih sredstev je enaka njihovi dobi uporabnosti, a ne več kot deset let. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se preverita s končno življenjsko dobo ob koncu vsakega poslovnega leta, i) Denar in denarni ustrezniki Kot denarna sredstva se zajemajo sredstva v domači in tuji valuti v blagajni, na računih pri centralni banki in sredstva na poti. Med denarna sredstva spadajo tudi ustrezniki gotovine: denarna sredstva na računih na odpoklic in sredstva z rokom zapadlosti do 90 dni, vrednostni papirji v posesti za trgovanje, vrednostni papirji razpoložljivi za prodajo in vrednostni papirji v posesti do zapadlosti z rokom zapadlosti do 90 dni. j) Rezervacije Hranilnica med rezervacijami izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonodajo ter rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih obveznosti. Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi hranilnica oblikuje na podlagi aktuarskih izračunov neodvisnih aktuarjev. Rezervacije za morebitne izgube iz naslova zunajbilančnih postavk hranilnica oblikuje v enaki višini kot oslabi finančna sredstva, glede na naravo nasprotne stranke. Letno poročilo 2015 44 Hranilnica Lon d.d., Kranj k) Osnovni kapital in rezerve Kapital hranilnice sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička, odkupljene lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni (delniški) kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vpisali ter vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve sestavljajo vplačani presežek kapitala ter kapitalske rezerve, ki so nastale iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje posebni prevrednotovalni popravek kapitala iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi inštrumenti razpoložljivimi za prodajo. l) Davek od dohodkov pravnih oseb Davek od dohodkov pravnih oseb se obračunava na podlagi prihodkov in odhodkov v izkazu poslovnega izida in drugih povečanj ali zmanjšanj davčne osnove. Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 17 % od davčne osnove. Odloženi davek je izkazan po metodi obveznosti izkaza finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Odloženi davek se določi z uporabo davčnih stopenj za katere se pričakuje, da bodo uporabljene ob realizaciji. m) Obračunavanje varovanja pred tveganji S pojmom obračunavanja varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo pripoznanje razmerja varovanja med inštrumentom za varovanje in varovano postavko z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh inštrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Vsi dobički in izgube povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obračuni v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo, za učinkoviti del varovanja, v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu. Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih banka pripozna v kapitalu se zadržijo v kapitalu dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru, da se ne pričakuje več, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube pripoznani v kapitalu prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu. Ob nastanku računovodskega varovanja pred tveganjem hranilnica dokumentira odnos med varovano postavko ter instrumentom za varovanje, skupaj z vzpostavitvijo politike ter strategije upravljanja s tveganji različnih transakcij varovanja ter tveganji. Ob samem nastanku ter tudi redno v času trajanja varovanja hranilnica preverja učinkovitost varovanja ter tveganji. Hranilnica je z dnem 01.07.2008 sprejela odločitev, da bo uporabila poseben način obračunavanja pred tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označila in sicer je opredelila varovane postavke za obračunavanje varovanja pred tveganjem in inštrumente za varovanje Letno poročilo 2015 45 Hranilnica Lon d.d., Kranj ter opredelila tveganje, pred katerim se varuje. Hranilnica je s testom ugotovila, da se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem v vseh obdobjih poročanja, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti. Hranilnica varuje: - pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (obveznice RS), - denarne tokove v primeru varovanja najetega kredita ali depozita. V vseh primerih je hranilnica pridobila inštrument za varovanje, s katerim je zamenjala fiksno obrestno mero za spremenljivo. n) Zunajbilančne terjatve in obveznosti Med zunajbilančnimi terjatvami oziroma obveznostmi hranilnica izkazuje izdane garancije, nečrpane odobrene kredite, nečrpane odobrene limite, jamstva s hipoteko in druga jamstva ter zastavljene vrednostne papirje. o) Spremembe standardov in pojasnil, ki veljajo v tekočem računovodskem obdobju V tekočem računovodskem obdobju veljajo naslednje spremembe veljavnih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: - Spremembe različnih standardov „Izboljšave MSRP (obdobje 2011−2013)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 18. 12. 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2015 ali pozneje); - OPMSRP 21 „Dajatve”, ki ga je EU sprejela 13. 6. 2014 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 17. 6. 2014 ali pozneje). Sprejetje teh sprememb veljavnih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov hranilnice. p) Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, ki še niso v veljavi: Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednje spremembe veljavnih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bile izdane, vendar še niso začele veljati: - Spremembe MSRP 11 „Skupne ureditve” − Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju, ki jih je EU sprejela 24. 11. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); - Spremembe MRS 1 „Predstavljanje računovodskih izkazov” − Pobuda za razkritje, ki jih je EU sprejela 18. 12. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); - Spremembe MRS 16 „Opredmetena osnovna sredstva” in MRS 38 „Neopredmetena sredstva” − Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije, ki jih je EU sprejela 2. 12. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); - Spremembe MRS 16 „Opredmetena osnovna sredstva” in MRS 41 „Kmetijstvo” − Kmetijstvo: Rodne rastline − kot jih je sprejela EU 23. 11. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); - Spremembe MRS 19 „Zaslužki zaposlencev” − Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. 12. 2014 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 2. 2015 ali kasneje); - Spremembe MRS 27 „Ločeni računovodski izkazi” − Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih, ki jih je EU sprejela 18. 12. 2015 (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); - Spremembe različnih standardov „Izboljšave MSRP (obdobje 2010−2012)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MRS 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 17. 12. 2014 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2015 ali pozneje); - Spremembe različnih standardov „Izboljšave MSRP (obdobje 2012−2014)”, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MRS 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 15. 12. 2015 (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje). Letno poročilo 2015 46 Hranilnica Lon d.d., Kranj r) Novi standardi in spremembe veljavnih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS, razen naslednjih novih standardov in sprememb veljavnih standardov, ki na dan 31. 12. 2015 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za celoten MSRP) niso bili potrjeni za uporabo v EU: - MSRP 9 „Finančni instrumenti” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje); - MSRP 14 „Zakonsko predpisani odlog plačila računov” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje) − Evropska komisija je sklenila, da ne bo začela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda in da bo počakala na izdajo njegove končne verzije; - MSRP 15 „Prihodki iz pogodb s strankami” in nadaljnje spremembe (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje); - MSRP 16 „Najemi” (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje); - Spremembe MSRP 10 „Konsolidirani računovodski izkazi”, MSRP 12 „Razkritje deležev v drugih družbah” in MRS 28 „Naložbe v podjetja in skupne podvige” − Naložbena podjetja: izjeme pri konsolidaciji (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje); - Spremembe MSRP 10 „Konsolidirani računovodski izkazi” in MRS 28 „Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige” − Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oziroma skupnim podvigom ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo); - Spremembe MRS 12 „Davki iz dobička” − Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2017 ali pozneje). Hranilnica pripravlja oceno vpliva uveljavitve standarda MSRP 9 na računovodske izkaze hranilnice, vendar trenutno še ne more oceniti vpliva uvedbe teh novih standardov in sprememb veljavnih standardov na računovodske izkaze hranilnice. Druge spremembe standardov nimajo pomembnega vpliva na poslovanje hranilnice. s) Dodatne podrobnosti o posameznih standardih, ki bi lahko pomembneje vplivali na računovodske izkaze v prihodnosti, njihovih spremembah in pojasnilih - MSRP 9 „Finančni instrumenti”, ki ga je OMRS izdal 24. 7. 2014, nadomešča MRS 39 „Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje”. MSRP 9 vključuje zahteve glede pripoznavanja in merjenja, slabitev, odprave pripoznanja in splošnega obračunavanja varovanja pred tveganji. - Razvrstitev in merjenje − MSRP 9 uvaja nov pristop razvrščanja finančnih sredstev, kar je odvisno od značilnosti denarnih tokov in poslovnega modela za upravljanje nekega finančnega instrumenta. Ta enotni pristop, ki temelji na načelu, nadomesti veljavne zahteve po MRS 39, ki temeljijo na pravilih. Novi model uvaja tudi enotno metodo za oslabitve vseh finančnih instrumentov. - Oslabitev − MSRP 9 prinaša novo metodo oslabitve glede na pričakovano izgubo, ki zahteva zgodnejše pripoznanje pričakovanih kreditnih izgub. Novi standard od podjetij zahteva obračunavanje pričakovanih kreditnih izgub od prvega pripoznanja finančnih instrumentov in zgodnejše pripoznavanje pričakovanih izgub za celotno obdobje. Z uveljavitvijo novega standarda MSRP 9 se pričakujejo določeni učinki na višino pričakovanih kreditnih izgub, ki pa jih hranilnice še ni izmerila. - Lastno kreditno tveganje − MSRP 9 odpravlja nestabilnost poslovnega izida zaradi sprememb v kreditnem tveganju iz naslova obveznosti, ki se merijo po pošteni vrednosti. Sprememba obračunavanja pomeni, da dobički iz naslova zmanjšanja lastnega kreditnega tveganja pri takšnih obveznostih ne bodo več pripoznani v poslovnem izidu. Letno poročilo 2015 47 Hranilnica Lon d.d., Kranj 7.3 Dodatna razkritja k postavkam izkaza finančnega položaja 7.3.1 Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki v 1000 EUR 31.12.2015 Gotovina v blagajni v evrih 31.12.2014 3.056 2.213 46 98 Gotovina v blagajni skupaj 3.102 2.311 Poravnalni račun hranilnice pri Banki Slovenije 8.083 9.630 766 665 8.850 10.295 11.952 12.606 Gotovina v blagajni v tujih valutah Druge vloge pri centralni banki Skupaj denarna sredstva na računih Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki Hranilnica izkazuje domačo in tujo gotovino v blagajnah po stanju na dan 31.12.2015 v štirinajstih poslovalnicah in trinajstih bankomatih in v trezorju poslovne banke, pri kateri hrani domačo in tujo gotovino. Denar na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, so likvidna sredstva, ki jih hranilnica potrebuje za zagotavljanje dnevne likvidnosti in opravljanje plačilnega prometa. Druge vloge pri centralni banki predstavljajo izločena sredstva za jamstveno shemo za poravnave plačil v okviru SEPA plačil. 7.3.2 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo a) Razčlenitev finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti v 1000 EUR Delnice in deleži izkazani po pošteni vrednosti Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev - odložen davek Skupaj 31.12.2015 Knjigovod. Presežek iz vrednost prevrednot. 673 0 31.12.2014 Knjigovod. Presežek iz vrednost prevrednot. 0 0 355 0 734 0 32.898 (82) 18.668 (409) 19.152 (149) 13.790 (-473) 10.174 0 889 (-144) 3.572 50 3.989 124 0 17 0 84 33.926 (82) 19.402 (409) Hranilnica v postavki delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti vodi naložbo v Sklad z reševanje bank v skladu z Zakonom o organu in skladu za reševanje bank. Hranilnica ima v lasti delnice enega izdajatelja, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Delnice so izkazane po nabavni vrednosti. Dolžniški vrednostni papirji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank pa na obveznice drugih bank. Dolžniški vrednotni papirji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice ene delniške družbe, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. Letno poročilo 2015 48 Hranilnica Lon d.d., Kranj b) Gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo Osnovna razčlenitev Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti Nove nabave in prodaje - Sprememba poštene vrednosti Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti Nove nabave in prodaje Sprememba poštene vrednosti Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - Izdani od države in centralne banke - Nove nabave in prodaje - Sprememba poštene vrednosti - Izdani od bank in hranilnic - Nove nabave in prodaje - Sprememba poštene vrednosti - Izdani od drugih izdajateljev Stanje 31.12.2014 Povečanje 0 v 1000 EUR Stanje 31.12.2015 Zmanjšanje 805 (132) 805 0 0 (132) 0 (379) 0 (364) 0 (15) 18.668 17.998 (3.768) 32.898 13.790 6.427 (1.065) 19.152 5.433 (490) 734 889 3.989 993 (575) 10.287 (1.003) 10.087 (1.056) 200 53 1.284 (1.700) - Nove nabave in prodaje 900 (1.430 - Sprememba poštene vrednosti 384 (270 18.803 (4.279) Skupaj 19.402 673 355 10.173 3.573 33.926 Med povečanji delnic in deležev, izkazanih po pošteni vrednosti hranilnica izkazuje naložbo v Sklad za reševanje bank v vrednosti 673 tisoč EUR, ki je bila izvedena na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank ter delež nefinančne družbe višini 131 tisoč EUR, katerega je hranilnica prejela v procesu prestrukturiranja dolga te družbe. Za naložbo je hranilnica oblikovala slabitve (glej tč. 7.4.15.) Med povečanji dolžniških vrednostnih papirjev v kategoriji finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo hranilnica izkazuje nakupe obveznic poslovnih bank z jamstvom RS, obveznic drugih izdajateljev ter državnih obveznic. Zmanjšanje v postavki delnice in deleži po nabavni vrednosti hranilnica izkazuje prodajo naložbe v delnice druge finančne organizacije. Gibanje presežka oz. prevrednotenja v zvezi s finančnimi instrumenti razpoložljivimi za prodajo je razvidno iz točke 7.7.d). c) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2015 Osnovna razčlenitev Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti Delnice in deleži, izkazani po nabavni vrednosti Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - Izdani od države in centralne banke Letno poročilo 2015 VP uvrščeni na borzni trg 31.12.2014 VP neuvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg 0 673 0 0 0 355 0 734 32.898 0 18.668 0 19.152 0 13.790 0 49 Hranilnica Lon d.d., Kranj - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP 10.174 0 889 0 3.572 0 3.989 0 32.898 1.028 18.668 734 Ena od obveznic RS je uvrščena v trgovanje na tuji borzi (München, Frankfurt in Berlin), prav tako tudi obveznica nefinančne družbe (Luksemburg), z obveznicami bank pa se trguje na Ljubljanski borzi. 7.3.3 Krediti v 1000 EUR 31.12.2015 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti 31.12.2014 2.290 144 132.762 115.935 109 206 135.161 116.285 a) Razčlenitev kreditov po sektorjih in ročnosti v 1000 EUR 31.12.2015 Banke Hranilnice Skupaj banke in hranilnice Kratkoročni Dolgoročni 2.000 0 290 0 2.290 0 31.12.2014 Kratkoročni Dolgoročni 2.000 144 0 144 290 0 0 0 2.290 144 0 144 Skupaj Skupaj Nefinančne družbe 6.641 30.924 37.564 4.005 20.838 24.843 Popravek vrednosti Skupaj nefinančne družbe Javni sektor (517) (1.460) (1.978) (452) (804) (1.256) 6.123 29.463 35.586 3.553 20.034 23.587 256 220 475 6 60 66 Popravek vrednosti Skupaj javni sektor Druge finančne organizacije Popravek vrednosti Skupaj druge finančne organizacije Gospodinjstva * Popravek vrednosti Skupaj gospodinjstva Skupaj krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Skupaj (2) (5) (7) 0 (1) (1) 254 215 469 6 59 65 794 544 1.338 1.089 193 1.282 (229) (69) (298) (289) (19) (308) 565 475 1.040 800 174 974 6.339 90.212 96.551 6.125 85.729 91.854 (65) (819) (884) (31) (514) (545) 6.274 89.393 95.667 6.094 85.215 91.309 13.215 119.547 132.762 10.453 105.482 115.935 109 0 109 0 0 206 15.615 119.547 135.161 10.597 105.482 116.285 *vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki ter drugi izvajalci gospodinjstvom b) Razčlenitev gibanja popravka vrednosti kreditov v letu 2015 Letno poročilo 2015 50 Hranilnica Lon d.d., Kranj 31.12.2014 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2015 1.245 2.192 (1.233) 1.978 285 v 1000 EUR Predhodno oblikovane slabitve 228 1 14 (8) 7 0 0 314 233 (249) 298 0 0 Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva Skupaj Odpisi 550 884 (510) 884 43 43 2.109 3.321 1.999 3.167 328 266 Izgube iz kreditov 61 Hranilnica je v letu 2015 odpisala za 328 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, od katerih je bilo predhodno oslabljenih za 266 tisoč EUR kreditov. Za 61 tisoč EUR je hranilnica realizirala izgube (glej tč. 7.4.6.). v letu 2014 31.12.2013 Povečanje Zmanjšanje 31.12.2014 1.036 1.344 1.135 1.245 0 46 45 1 325 0 11 314 Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva Skupaj 656 628 734 550 2.017 2.017 1.925 2.109 Odpisi Izgube iz kreditov 187 v 1000 EUR Predhodno oblikovane slabitve 111 76 Hranilnica je v letu 2014 odpisala za 187 tisoč EUR terjatev iz naslova kreditov, od tega je bilo predhodno oslabljenih za 111 tisoč EUR. c) Pregled stanja kreditov glede na preostalo zapadlost* na dan 31.12.2015 Do 1 meseca Banke Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva Skupaj 290 1.329 209 40 5.616 7.484 Od 1 - 3 mesecev 2.000 3.083 59 0 432 5.574 v 1000 EUR Od 3 Od 1 leta mesecev Nad 5 let Skupaj do 5 let do 1 leta 0 0 0 2.290 2.552 6.078 22.550 35.591 49 0 156 473 550 91 384 1.065 2.774 22.056 64.863 95.742 5.924 28.225 87.953 135.161 *glede na končno zapadlost kredita na dan 31.12.2014 Do 1 Letno poročilo 2015 Od 1 - 3 Od 3 Od 1 leta v 1000 EUR Nad 5 let Skupaj 51 Hranilnica Lon d.d., Kranj meseca Banke Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva Druga finančna sredstva Skupaj mesecev 144 1.473 6 795 5.499 206 8.123 0 884 0 0 223 0 1.107 mesecev do 1 leta 0 1.661 0 6 2.837 0 4.504 do 5 let 0 7.637 59 174 29.689 0 37.559 0 11.932 0 0 53.060 0 64.992 144 23.587 65 975 91.308 206 116.285 *glede na končno zapadlost kredita d) Druga finančna sredstva v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Terjatve za provizije in terjatve do kupcev 25 Terjatve v obračunu 70 39 Druge terjatve 12 130 2 0 109 206 Popravki vrednosti drugih finančnih sredstev Skupaj 37 Terjatve za provizije in terjatve do kupcev se nanašajo na provizije iz naslova vodenja transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih podjetnikov in na medbančne provizije. Terjatve v obračunu so izvršene transakcije preko bankomatov in POS terminalov za katere je obračun izveden po datumu izvršitve transakcije, med drugimi terjatvami pa je največja terjatev iz naslova vplačil v rezervne sklade lastnih nepremičnin. e) Ostala razkritja v zvezi s krediti in danimi vlogami Obrestne mere danih kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom se obračunavajo skladno s pogodbo oziroma veljavnim internim sklepom o obrestnih merah na dan sklenitve pogodbe. Na dan izkaza finančnega položaja so bile obrestne mere določene v sklepu med 3,75% in 6,750% za kratkoročne in dolgoročne kredite oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom od 3,30 % do 6,30 % za dolgoročne kredite nefinančnim družbam. Obrestna mera za kredite sektorju gospodinjstev se giblje med 3,90 % in 5,20 % za kratkoročne kredite in 8,05 % za limite na osebnih računih in med 4,40% in 6,70% oziroma 6 mesečni euribor s pribitkom med 3,80% in 5,70% za dolgoročne in stanovanjske kredite. Obrestne mere za neodplačane kredite dane nefinančnim družbam na dan 31.12.2015 so se gibale med 3,20% in 6,60% za kratkoročne kredite ter 6 mesečni euribor s pribitkom od 2,75% in 5,50 % za dolgoročne kredite; za kredite dane drugim finančnim družbam od 1,00% do 4,30% za kratkoročne kredite oziroma 6 mesečni euribor in pribitek med 3,20% in 4,20%; za kredite gospodinjstvom pa med 1,20 % in 9,00% za kratkoročne kredite ter med 2,40 in 8,40% oziroma 6 mesečni euribor in pribitek med 1,20% do 5,60% za dolgoročne kredite. 7.3.4 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti a) Razčlenitev finančnih sredstev v posesti do zapadlosti v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Dolžniški vrednostni papirji 64.521 77.198 - Izdani od države in centralne banke 35.659 15.995 - Izdani od bank in hranilnic 15.762 36.062 Letno poročilo 2015 52 Hranilnica Lon d.d., Kranj - popravek vrednosti - Izdani od drugih izdajateljev - popravek vrednosti 0 0 13.149 25.218 (49) Skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlosti (77) 64.521 77.198 Dolžniški vrednostni papirji izdani od države in centralne banke se nanašajo na obveznice RS, dolžniški vrednostni papirji izdani od bank pa na obveznice drugih bank. Dolžniški vrednotni papirji drugih izdajateljev so obveznice SOS2E in obveznice dveh delniških družb, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. b) Pregled po uvrščenosti na borzni trg v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 VP neuvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg VP uvrščeni na borzni trg VP neuvrščeni na borzni trg Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke 35.659 0 15.995 0 - Izdani od bank in hranilnic 11.733 4.029 31.954 4.108 - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlosti 13.100 0 25.141 0 60.492 4.029 73.090 4.108 c) Pregled stanja finančnih sredstev v posesti do zapadlosti glede na preostalo zapadlost na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Od 1 - 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let 2.012 0 43.918 13.170 5.422 64.521 Do 1 meseca Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj 0 0 26.880 3.358 5.422 35.659 2.012 0 7.565 6.184 0 15.761 0 0 9.473 3.627 0 13.100 2.012 0 43.918 13.170 5.422 64.521 Od 1 - 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let 2.101 8.828 26.054 38.293 1.922 77.198 0 4.077 0 9.996 1.922 15.995 2.101 2.219 25.473 6.269 0 36.062 0 2.532 581 22.028 0 25.141 2.101 8.828 26.054 38.293 1.922 77.198 na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Do 1 meseca Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj d) Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Letno poročilo 2015 53 Hranilnica Lon d.d., Kranj Dolžniški vrednostni papirji v posesti do zapadlosti - Izdani od države in centralne banke Stanje 31.12.2014 15.995 26.486 (6.821) v 1000 EUR Stanje 31.12.2015 35.660 Povečanje Zmanjšanje - Izdani od bank in hranilnic 36.062 11.187 (31.488) 15.761 - Izdani od drugih izdajateljev 25.141 13.582 (25.623) 13.100 Skupaj dolžniški VP 77.198 51.255 (63.932) 64.521 Med povečanji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti hranilnica izkazuje nakupe podjetniških obveznic bonitetno primernih izdajateljev ter obveznice drugih izdajateljev, obveznice poslovnih bank z jamstvom RS, državne obveznice ter dvanajstmesečne zakladne menice. Zmanjšanje pa se nanaša na zapadle obveznice RS, poslovnih bank, drugih izdajateljev ter zapadle kupone za unovčenje obresti državnih, podjetniških in bančnih obveznic ter obveznic drugih izdajateljev. 7.3.5 Opredmetena osnovna sredstva a) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015 v 1000 EUR Zemljišča in gradbeni objekti Oprema in drobni inventar Osnovna sredstva v pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2014 4.822 2.490 1.505 8.817 561 251 5.601 6.413 0 (115) (561) (676) 5.384 2.626 6.543 14.553 (1.390) (1.775) 0 (3.165) (158) (263) 0 (421) Povečanja 0 (17) 0 (17) Zmanjšanja 0 115 0 115 (1.548) (1.941) 0 3.489 Stanje 31.12.2014 3.432 715 1.505 5.652 Stanje 31.12.2015 3.836 685 6.543 11.064 Povečanje Zmanjšanja Stanje 31.12.2015 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2014 Amortizacija tekočega leta Stanje 31.12.2015 Neodpisana vrednost b) Spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2014 v 1000 EUR Zemljišča in gradbeni objekti Oprema in drobni inventar Osnovna sredstva v pridobivanju Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2013 4.432 2.314 236 6.982 Povečanje 395 293 1.911 2.599 Zmanjšanja (5) (117) (642) (764) 4.822 2.490 1.505 8.817 Stanje 31.12.2014 Letno poročilo 2015 54 Hranilnica Lon d.d., Kranj Popravek vrednosti Stanje 31.12.2013 Amortizacija tekočega leta Povečanja Zmanjšanja (1.246) (1.644) (2.890) (144) (238) (382) 0 (11) (11) 0 118 118 (1.390) (1.775) (3.165) Stanje 31.12.2013 3.186 670 236 4.092 Stanje 31.12.2014 3.432 715 1.505 5.652 Stanje 31.12.2014 Neodpisana vrednost Stanje opredmetenih osnovnih sredstev je višje za 96 %. Hranilnica je v letu 2015 odkupila poslovne prostore dveh poslovalnic v skupni vrednosti 512 tisoč EUR. Preostanek povečanj poslovnih objektov se nanaša na obnovo lastniških poslovnih enot. Hranilnica je v letu 2015 na novo postavila bankomat v Brežicah. Hranilnica je zamenjala več strežnikov ter zaključila zamenjavo delovnih postaj, ki jih pri svojem delu uporabljajo zaposleni. Večji del postavke investicije v teku predstavlja investicija v novo poslovno stavbo, katere gradnja se je pričela izvajati v decembru leta 2014. Na nepremičninah hranilnice po stanju na dan 31.12.2015 ni vpisanih hipotek in drugih bremenitev. Hranilnica na 31.12.2015 ter 31.12.2014 nima obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na 31.12.2015 ne obstajajo znaki oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev. 7.3.6 Neopredmetena dolgoročna sredstva a) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2015 v 1000 EUR Skupaj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2014 267 Povečanje 8 Zmanjšanje 0 Stanje 31.12.2015 275 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2014 (152) Amortizacija tekočega leta (33) Povečanje Stanje 31.12.2015 0 (185) Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2014 100 Stanje 31.12.2015 90 b) Spremembe neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letu 2014 v 1000 EUR Skupaj Letno poročilo 2015 55 Hranilnica Lon d.d., Kranj Nabavna vrednost Stanje 31.12.2013 241 Povečanje 44 Zmanjšanje (18) Stanje 31.12.2014 267 Popravek vrednosti Stanje 31.12.2013 (141) Amortizacija tekočega leta (29) Povečanje 18 Stanje 31.12.2014 (152) Neodpisana vrednost Stanje 31.12.2013 100 Stanje 31.12.2014 115 Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev je nižje za 10%. V letu 2015 je hranilnica nadgradila programsko opremo za sklepanje kreditov preko bančnih kreditnih posrednikov ter dokupila programske licence. 7.3.7 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v 1000 EUR 31.12.2015 Terjatve za davek 31.12.2014 0 211 Odložene terjatve za davek 105 178 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 105 389 a) Odloženi davki po vrstah v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja 36 39 Dolgoročno odložene terjatve iz naslova davčne izgube 52 53 Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja 17 86 105 178 Skupaj terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb Odloženi davek iz postavk finančnega položaja se nanaša na davek od dolgoročno oblikovanih rezervacij za zaposlence. Dolgoročno odložene terjatve za davek iz presežka iz prevrednotenja so obračunane od presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo po stopnji 17 %. b) Gibanje odloženih davkov Stanje 31.12.2014 Dolgoročno odložene terjatve iz postavk izkaza finančnega položaja Dolgoročno odložene terjatve iz naslova davčne izgube Dolgoročno odložene terjatve iz presežka iz prevrednotenja Letno poročilo 2015 Povečanje v 1000 EUR Stanje 31.12.2015 Zmanjšanje 39 192 195 36 53 0 1 52 86 0 69 17 56 Hranilnica Lon d.d., Kranj Skupaj dolžniški VP 178 192 265 105 Sprememba odloženih terjatev za davek iz postavk izkaza finančnega položaja in terjatev za odloženi davek iz naslova davčne izgube je pripoznana v izkazu finančnega izida, sprememba dolgoročno odloženih terjatev za davek iz presežka iz prevrednotenja je vsebovana v presežku iz prevrednotenja ter je pripoznana v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. 7.3.8 Druga sredstva v 1000 EUR 31.12.2015 Terjatve za dane predujme 31.12.2014 65 956 1 2 Nevračunani stroški poslovanja 29 27 Skupaj druga sredstva 95 985 Druge terjatve Terjatve za dane predujme se nanašajo na varščino za plačilo najemnine za poslovni prostor, predujme za obratna sredstva in predujme za stroške cenilcev v postopkih izterjave kreditov. Nevračunane stroške poslovanja v pretežni meri predstavlja vrednost vnaprej plačanih stroškov zavarovalnih premij. 7.3.9 Finančne obveznosti namenjene trgovanju V tej postavki je izkazana poštena vrednost enega izvedenega finančnega instrumenta, ki ga hranilnica ne obračunava po pravilih varovanja pred tveganjem, katerega vrednost na dan 31.12.2015 znaša 24 tisoč EUR. Gre za izvedeni finančni instrument, ki ga je hranilnica pridobila z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem v bančni knjigi in se eden nanaša na skupino kreditov. V letu 2014 je hranilnica v tej postavki izkazovala dva taka instrumenta, katerih poštena vrednost na dan 31.12.2014 znaša 111 tisoč EUR. Izvedeni finančni instrument, ki je bil v letu 2015 zaključen, se je nanašal na obveznico, ki jo je izdala ena od slovenskih bank. 7.3.10 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju v 1000 EUR 31.12.2015 Izvedeni finančni instrumenti za instrumentov in drugih postavk: varovanje poštene vrednosti - varovanje posameznih 31.12.2014 finančnih 1.130 1.457 1 14 1.131 1.471 varovanje denarnih tokov Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju Vrednost postavke izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju se nanaša na tri posle obrestne zamenjave, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MRS 39 (glej pojasnila pod točko 7.7.). 7.3.11 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti a) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po vrsti obveznosti v 1000 EUR 31.12.2015 Vloge strank, ki niso banke Letno poročilo 2015 218.029 31.12.2014 203.727 57 Hranilnica Lon d.d., Kranj Krediti bank in centralnih bank 19.502 9.692 304 377 Podrejene obveznosti 2.736 2.632 Druge finančne obveznosti 1.325 1.790 241.896 218.218 Dolžniški vrednostni papirji Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti V bilančni postavki finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti so zajete vloge in krediti bank in centralnih bank, obveznosti iz naslova vlog in depozitov, najetih kreditov, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in pridobljenih podrejenih obveznosti v smislu MSRP in predpisov Banke Slovenije ter druge finančne obveznosti. b) Razvrstitev finančnih obveznosti merjenih po odplačni vrednosti po originalni ročnosti v 1000 EUR 31.12.2015 Kratkoročni Dolgoročni 107.505 110.524 0 Vloge strank, ki niso banke Krediti bank in centralnih bank Dolžniški vrednostni papirji Podrejene obveznosti Druge finančne obveznosti Skupaj 31.12.2014 Kratkoročni Dolgoročni 218.029 89.726 114.000 203.726 19.502 19.502 0 9.692 9.692 0 304 304 80 297 377 0 2.736 2.736 0 2.632 2.632 1.325 0 1.325 1.790 0 1.790 108.830 133.066 241.896 91.596 126.621 218.218 Skupaj Skupaj c) Razčlenitev finančnih obveznosti po vrstah vlog in sektorjih na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Vloge Centralna banka Banke in hranilnice Druge finančne družbe Nefinančne družbe Javni sektor Gospodinjstva* Skupaj finančne obveznosti Dolžniški VP Krediti 0 14.995 Podrejene obveznosti 0 0 Druge finančne obveznosti 0 Skupaj 14.995 0 4.507 0 205 0 4.712 5.405 0 259 0 863 6.527 44.051 0 46 514 2 44.612 13.693 0 0 0 20 13.712 154.879 0 0 2.016 443 157.338 218.026 19.501 304 2.736 1.327 241.896 *vključeno prebivalstvo in samostojni podjetniki č) Pregled stanja finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti glede na preostalo zapadlost na dan 31.12.2015* Centralna banka Banke in hranilnice Druge finančne organizacije Nefinančne družbe Javni sektor Letno poročilo 2015 na vpogled Do 1 meseca Od 1 - 3 mesece 0 0 948 19.215 2.982 0 0 3 1.150 400 0 0 0 1.048 242 Od 3 mesece v do 1 leta 0 0 501 4.783 6.901 Od 1 leta do 5 let 14.995 0 5.075 17.361 2.724 Nad 5 let 0 4.712 0 1.056 464 Skupaj 14.995 4.712 6.527 44.613 13.712 58 Hranilnica Lon d.d., Kranj Gospodinjstva Skupaj 46.446 69.591 201 1.754 7.251 8.541 16.762 28.946 75.189 115.345 11.489 17.720 157.336 241.896 Hranilnica je imela na dan 31.12.2014 obveznost do centralne banke iz naslova operacij glavnega refinanciranja v znesku 4.058 tisoč EUR, na dan 31.12.2015 pa je ta obveznost znašala 14.995 tisoč EUR z zapadlostjo od 1 leta do 5 let. Hranilnica je v letu 2015 povečala sredstva centralne banke za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (kreditiranje nefinančnih družb in potrošnikov brez stanovanjskega kreditiranja) v znesku 10.000 tisoč EUR. Zapadlost kredita je 26.09.2018 ob pogoju zagotavljanja ustrezne rasti kreditiranja, oziroma najprej 30.04.2016. Ob sklenitvi posla je bila obrestna mera 10 bazičnih točk višja od povprečne obrestne mere za tedenske operacije glavnega refinanciranja, kasneje pa je bila izenačena. Na dan 31.12.2015 je obrestna mera za kredit, ki ga je hranilnica najela leta 2014 enaka 0,15%, za kredit, ki ga je najela v letu 2015 pa 0,05%. Za te obveznosti je hranilnica zastavila del sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije (glej točko 7.3.22). Hranilnica je v letu 2015 sklenila 5 kreditnih pogodb z opredeljenim namenom financiranja s SIDSlovensko izvozno in razvojno banko d.d. v skupni vrednosti 7.000 tisoč EUR. Pogodbi v skupini vrednosti 3.000 tisoč EUR, ki sta namenjeni za razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija pravnih oseb, se obrestujeta po obrestni meri 6 mesečni Euribor + 1,70% oziroma 6 mesečni Euribor + 1,70% in zapadeta v plačilo leta 2020 oziroma 2023. Prvi obrok kreditov zapade v plačilo po preteku 12 mesecev od dneva črpanja prve tranše kredita, ostalo v enakih polletnih zaporednih obrokih. Hranilnica je iz naslova teh dveh pogodb črpala 1.500 tisoč EUR. Pogodba v vrednosti 2.000 tisoč EUR je namenjena financiranju samostojnih podjetnikov ter mikro, malih in srednje velikih podjetij se obrestuje po obrestni meri 6 mesečni Euribor + 1,02% in zapade v plačilo leta 2022. Prvi obrok kredita zapade v plačilo po preteku 12 mesecev od dneva črpanja prve tranše kredita, ostalo v enakih polletnih zaporednih obrokih. Hranilnica je črpala vsa sredstva po tej pogodbi. Pogodba v vrednosti 2.000 tisoč EUR je namenjena financiranju ekoloških obnov, ki jih izvajajo fizične osebe. Hranilnica je iz naslova te pogodbe črpala 1.000 tisoč EUR sredstev. Za sposojena sredstva hranilnica plačuje obrestno mero 6 mesečni Euribor + 0,67%. Prvi obrok kredita zapade v plačilo po preteku 6 mesecev od dneva zadnjega črpanja kredita oziroma najkasneje do 1.6.2016, ostalo v enakih polletnih zaporednih obrokih. Vloge strank, ki niso banke so sklenjene po obrestnih merah, kot izhajajo iz vsakokrat veljavnega Sklepa o višini obrestnih mer Hranilnice LON d.d., Kranj in se v času trajanja pogodbenega razmerja ne spreminjajo. Na dan 31.12.2015 hranilnica izkazuje dve potrdili o vlogah v skupni vrednosti 304 tisoč EUR, ki se obrestujeta po fiksni obrestni meri od 2,45% do 4,80%, linearno s polletnim izplačilom obresti in ob zapadlosti. d) Druge finančne obveznosti v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Obveznosti do dobaviteljev 560 1.020 Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa 560 511 Vnaprej vračunani stroški 127 134 78 125 1.325 1.790 Druge obveznosti Skupaj finančne obveznosti po odplačni vrednosti Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2015 še niso zapadle v plačilo. Obveznosti v obračunu in obveznosti iz nelikvidiranega plačilnega prometa se nanašajo predvsem na obveznosti iz naslova poravnav po plačilnih karticah. Vnaprej vračunani so stroški neizkoriščenega letnega dopusta na dan 31.12.2015, stroški nagrade predsedniku uprave, ki je funkcijo opravljal do 5.6.2015, ki jo je odobril nadzorni svet na 31. seji petega Letno poročilo 2015 59 Hranilnica Lon d.d., Kranj sklica (glej tč. 7.8.3.) in drugi stroški za katere hranilnica še ni prejela računa ter se nanašajo na leto 2015 (revizija računovodskih izkazov in letnega poročila 2015, stroški nadzora Banke Slovenije). Druge obveznosti se nanašajo na neizplačane dividende zaradi pomanjkljivih podatkov o delničarju, obveznosti do zaposlenih in obveznosti iz naslova še neizplačane nagrade upravi za pretekla obdobja (obdobje odložitve je 3 leta). e) Pregled podrejenih obveznosti Hranilnica je aprila 2015 pridobila dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje podrejene vloge v višini 200 tisoč EUR v izračun kapitala, katera je bila vplačana v letu 2014. Vloga se obrestuje po nominalni letni obrestni meri 7 %, obresti se izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu vloge. Hranilnica ima možnost odpoklica vloge najprej po petih letih in 1 dnevu od pridobitve dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje vloge v izračun kapitala in ob predhodni pridobitvi soglasja Banke Slovenije. Doba odpoklica je 5 let. V letu 2015 je hranilnica vpisala podrejeno vlogo poslovne banke v skupni vrednosti 200 tisoč EUR. Za vključevanje vloge v izračun kapitala je hranilnica pridobila dovoljenje Banke Slovenije julija 2015. Vloga, ki se obrestuje po obrestni meri 6 mesečni Euribor s pribitkom 5,75%, zapade 30.9.2022. Hranilnica ima diskrecijsko pravico odpoklica, odkupa, izplačila ali predčasnega odplačila vendar ne prej kot po poteku petih let in enega dneva. V letu 2015 je hranilnica vpisala dve podrejeni vlogi pravnih oseb v skupni vrednosti 500 tisoč EUR. Za obe vlogi je hranilnica julija 2015 pridobila dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje v izračun kapitala. Obe vlogi se obrestujeta po fiksni obrestni meri 5,65%, obresti se izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu vloge. Pogodbi zapadeta v plačilo 1.9.2025. Hranilnica ima diskrecijsko pravico odpoklica, odkupa, izplačila ali predčasnega odplačila vendar ne prej kot po poteku petih let in enega dneva. V letu 2015 je hranilnica vpisala dve podrejeni vlogi fizičnih oseb v skupini vrednosti 1.000 tisoč EUR. Vlogi sta bili vplačani maja 2015, hranilnica pa je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje v izračun kapitala avgusta 2015. Vlogi se obrestujeta po nominalni letni obrestni meri 5,75 %, obresti se izplačujejo enkrat letno in ob izplačilu vloge. Vlogi nimata opredeljenega datuma zapadlosti. Hranilnica ima diskrecijsko pravico odpoklica, odkupa, izplačila ali predčasnega odplačila vendar ne prej kot po poteku petih let in enega dneva od pridobitve dovoljenje Banke Slovenije za vključevanje vloge v izračun kapitala in ob predhodni pridobitvi soglasja Banke Slovenije.. Poleg novo vplačanih podrejenih vlog ima hranilnica še dve drugi pogodbi, aktivni na dan 31.12.2015 v skupni nominalni vrednosti 750 tisoč EUR, ki nimata določenega datuma zapadlosti, odpoklic pa je možen po obdobju petih let in 1 dan od sklenitve pogodbe ob predhodni pridobitvi soglasja Banke Slovenije. Doba odpoklica je 5 let. V letu 2015 je hranilnica prejela dovoljenje Banke Slovenije za vračilo dveh podrejenih vlog v skupni vrednosti 1.600 tisoč EUR, ki sta vsebovali spodbudo za odkup in tako nista bili usklajeni s kapitalskimi zahtevami, ki izhajajo iz Uredbe CRR in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter ju hranilnica od januarja 2014 oziroma novembra 2014 dalje ni vključevala v izračun kapitala. Noben finančni instrument, ki ga hranilnica vodi kot podrejeni dolg, ne vsebuje določb za konverzijo v kapital ali katero drugo obveznost. Vse pogodbe, ki jih hranilnica vodi kot podrejene vloge, so podrejene vsem drugim obveznostim hranilnice. BS lahko hranilnici kot dodatni ukrep nadzora, ki se lahko uporabi v primeru, ko je ugotovljeno, da hranilnica s svojim premoženjem ne bi mogla poravnati svojih obveznosti, v skladu z zakonskimi določbami določi, da kvalificirane obveznosti delno ali v celoti prenehajo ali se kvalificirane obveznosti hranilnice delno ali v celoti pretvorijo v nove navadne delnice hranilnice na podlagi povečanja osnovnega kapitala hranilnice z vplačilom stvarnega vložka v obliki terjatev upnikov, ki predstavljajo kvalificirane obveznosti. Stanje obveznosti, ki predstavljajo podrejeni dolg hranilnice, se je v letu 2015 zmanjšalo za izplačilo obresti v znesku 206 tisoč EUR ter vračilo dveh podrejenih vlog v skupni vrednosti 1.600 tisoč EUR, Letno poročilo 2015 60 Hranilnica Lon d.d., Kranj povečalo pa se je za nove podrejene vloge v skupini vrednosti 1.700 tisoč EUR in obračunane obresti v višini 210 tisoč EUR. 7.3.12 Rezervacije v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 285 215 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 221 219 2 4 508 438 Druge rezervacije Skupaj rezervacije Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev se nanašajo na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zaposlenih v skladu z MRS 19. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti hranilnica oblikuje za prevzete finančne obveznosti v skladu z MSRP 39 in sklepi Banke Slovenije. Druge rezervacije se nanašajo na brezplačno pridobljena osnovna sredstva in se letno zmanjšujejo za obračunano amortizacijo. a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v 1000 EUR 31.12.2015 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 247 173 38 42 285 215 Rezervacije za jubilejne nagrade Skupaj rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 31.12.2014 b) Gibanje rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev v letu 2015 v 1000 EUR Stanje 31.12.2014 Povečanje Poraba Stanje 31.12.2015 Rezervacije za odpravnine 173 Rezervacije za jubilejne nagrade 42 74 (1) 73 0 3 3 247 38 285 Skupaj 215 Na novo izračunane obveznosti do zaposlencev znašajo 285 tisoč EUR, za kar je bilo treba po stanju 31.12.2015 dodatno oblikovati rezervacije v višini 73 tisoč EUR. Povečanje obveznosti iz odpravnin, ki se nanaša na strošek obdobja v višini 20 tisoč EUR je bremenilo poslovni izid (stroški dela), medtem ko se je del, ki se nanaša na aktuarski primanjkljaj za odpravnine, oblikoval preko vseobsegajočega donosa v višini 53 tisoč EUR (glej t.č. 7.3.17). v letu 2014 v 1000 EUR Stanje 31.12.2013 Povečanje Letno poročilo 2015 Rezervacije za odpravnine 158 Rezervacije za jubilejne nagrade 24 15 21 Skupaj 182 36 61 Hranilnica Lon d.d., Kranj Poraba Stanje 31.12.2014 0 3 3 173 42 215 Hranilnica je v letu 2015 petim zaposlenim (v letu 2014 šestim zaposlenim) izplačala jubilejno nagrado v skladu s Kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva. Dne 31.12.2015 je na podlagi aktuarskega izračuna oblikovala dodatne rezervacije v skupnem znesku 75 tisoč EUR ( v letu 2014 pa 36 tisoč EUR). Hranilnica je obračunala dodatne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade v skladu z MRS 19 na podlagi aktuarskega izračuna in predstavljajo druge stroške dela. Pri izračunu so uporabljene naslednje predpostavke: Rast povprečne plače v RS je predpostavljena v višini: o 2,2% letno v letu 2016, o 2,2% letno v letu 2017 o 2,5% letno v nadaljnjih letih, kar predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač (vir: UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2015, Ljubljana in lastna ocena). V izračunu je upoštevana rast zneskov odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v višini, kot je v prejšnji alineji predpostavljeno za rast povprečne plače v Republiki Sloveniji (gre za predpostavko, da se bodo osnove spreminjale s predpostavljeno rastjo povprečne plače v Republiki Sloveniji, saj ne poznamo dejanskih namenov zakonodajalca glede zneskov iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja). Izračun obveznosti za odpravnine je vezan na pokojninsko delovno dobo posameznega zaposlenca. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 1,72% letno, kolikor je konec oktobra 2015 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v Evro območju. c) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti v 1000 EUR 31.12.2015 Rezervacije za nečrpane kredite in limite 164 Rezervacije za nečrpane limite po plačilnih karticah Rezervacije za izdane garancije Skupaj rezervacije za pokojnine zaposlencev 31.12.2014 in podobne obveznosti do 122 2 4 56 93 222 219 7.3.13 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Obračun davka od dohodkov pravnih oseb je razviden iz točke 7.4.16.. Hranilnica je v letu 2014 izkazovala davčno izgubo po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb, zato v letu 2015 ni vplačevala akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. V letu 2015 je hranilnica izkazala davčni dobiček, vendar je davčna osnova 0 EUR, zaradi davčnih olajšav. 7.3.14 Druge obveznosti v 1000 EUR 31.12.2015 Prejeti predujmi Kratkoročno odloženi prihodki 31.12.2014 6 776 41 39 Druge obveznosti 167 204 Skupaj druge obveznosti 214 1.019 Letno poročilo 2015 62 Hranilnica Lon d.d., Kranj Prejeti predujmi se nanašajo na vnaprej vplačane stroške vodenja transakcijskih računov, stanje na dan 31.12.2014 pa izkazuje obveznosti za vplačane redne delnice 12. emisije, ki do datuma izkaza finančnega položaja še niso bile vpisane v sodnih register. Kratkoročno odloženi prihodki se nanašajo na vnaprej obračunane prihodke, kot je trimesečni obračun nadomestila za vodenje garancije, kot druge obveznosti pa je evidentiran obračunan davek na finančne storitve. Druge obveznosti se nanašajo na obveznosti, ki izhajajo iz ZDDV in ZDFS ter kratkoročno odložene prihodke iz naslova odkupov terjatev. 7.3.15 Osnovni kapital Osnovni kapital hranilnice je razdeljen na 50.491 delnic v nominalni vrednosti 75 EUR, in sicer: 1.225 prednostnih imenskih delnic razreda A, ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, prednostna pravica do izplačila dividende v višini 2 % od nominalne vrednosti delnice pred izplačilom kakršnihkoli dividend, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1, dajejo ob stečaju ali likvidaciji hranilnice prednostno pravico do poplačila v višini nominalne vrednosti delnice iz preostanka stečajne oziroma likvidacijske mase ter 49.266 navadnih delnic razreda B, od tega 1.594 delnic prve izdaje (I.B), 5.335 delnic druge izdaje (II.B), 1.400 delnic tretje izdaje (III.B), 780 delnic četrte izdaje (IV.B), 2.400 delnic pete izdaje (V.B), 3.334 delnic šeste izdaje (VI.B), 4.000 delnic sedme izdaje (VII.B), 5.000 delnic osme izdaje (VIII.B), 8.000 delnic devete izdaje (IX.B), 6.307 delnic desete izdaje (X.B), 4.046 delnic enajste izdaje (XI.B) in 7.070 delnic dvanajste izdaje (XII.B), ki dajejo naslednje pravice: ena delnica daje en glas na skupščini Hranilnice, sorazmerno pravico do dividende, se glasijo na ime, so prenosljive na način, kot ga določa Statut ali ZGD-1. Vse delnice so vpisane in vplačane. Število vseh vpisanih delnic hranilnice v KDD d.d. na dan 31.12.2015 je 50.392, za 99 delnic ima hranilnica izkazane t.i. delne pravice iz delnic (manj kot 1 delnica). Uprava je na podlagi skupščinskega sklepa in po predhodnem soglasju nadzornega sveta pooblaščena, da v roku 5 let po vpisu sprememb statuta v sodni register (11.6.2015) sprejme sklep, da se osnovni kapital poveča do polovice kapitala, do zneska 1.893.412,50 EUR (odobreni kapital) z denarnimi vložki ter za povečani kapital izda nove navadne imenske delnice razreda B. V letu 2015 je hranilnica zaključila dvanajsto redno dokapitalizacijo. Vplačanih je bilo 7.070 navadni delnic. Osnovni kapital se je povečal za nominalno vrednosti delnice (t.j. 75,00 EUR/delnico), kar skupaj znesek 530 tisoč EUR. Presežek prodajne cene nad nominalno vrednostjo (t.j. 135,00 EUR/ delnico) je izkazan kot povečanje kapitalskih rezerv (glej tč. 7.3.16.). Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register v marcu 2015. Pregled največjih delničarjev hranilnice po stanju na dan 31.12.2015 Število delnic Delež v kapitalu Skupaj 5 fizičnih oseb, ki se uvrščajo med 10 največjih delničarjev 9.636 19,08% GIC Gradnje d.o.o. 4.792 9,49% Goldinar d.o.o. 2.381 4,72% Arx Laurus, d.o.o. 1.687 3,34% Zlata Moneta II d.d. 1.660 3,29% Flamin Holding, d.o.o. Skupaj 10 največjih delničarjev 1.500 21.656 2,97% 42,89% Ostali delničarji 28.827 57,09% 8 0,02% Lastne delnice Letno poročilo 2015 63 Hranilnica Lon d.d., Kranj Skupaj 50.491 100,00% Hranilnica ima po stanju delniške knjige na dan 31.12.2015 skupaj 471 delničarjev. Delnice hranilnice so izdane v nematerializirani obliki, delniško knjigo pa skladno z zakonodajo vodi Klirinško depotna družba Ljubljana (KDD). 7.3.16 Kapitalske rezerve Kapitalske rezerve so nastale iz naslova več vplačanega kapitala, t.j. razlike med prodajno in nominalno vrednostjo nove emisije delnic in pri odsvojitvi lastnih delnic. V letu 2015 so se povečale za več vplačan kapital iz naslova dvanajste emisije navadnih delnic v znesku 954 tisoč EUR (glej t.č. 7.3.15.). 7.3.17 Presežek iz prevrednotenja v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Presežek iz prevrednotenja v zvez z varovanjem denarnih tokov Presežek iz prevrednotenja v zvez s fin. sred., razpoložljivimi za prodajo Drugi presežki iz prevrednotenja Skupaj druge obveznosti 0 8 82 409 52 0 134 417 Hranilnica med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo razvršča vrednostne papirje, ki jih ne namerava držati v posesti do zapadlosti. V letu 2015 je hranilnica v to postavko razvrstila nova finančna sredstva v skupni vrednosti 14.903 tisoč EUR (od tega za 14.230 tisoč EUR iz naslova državnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je finančna organizacija ter za 673 tisoč naložbe v Sklad za reševanje bank). Hranilnica je v letu 2015 odprodala delnice druge finančne organizacije 379 tisoč EUR. Sicer pa v postavki vodi obveznice bank, nefinančnih organizacij, obveznice Republike Slovenije in drugih finančnih družb. Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo izkazuje po pošteni vrednosti, spremembo poštene vrednosti pa do prodaje izkazuje v kapitalu (presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo). Glej pojasnilo pod točko 7.8.. Stanje in gibanje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo je razvidno iz točke 7.3.2.. Drugi presežki iz prevrednotenja se nanašajo na aktuarski primanjkljaj za odpravnine in jubilejne nagrade (glej t.č. 7.3.12.). 7.3.18 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) v 1000 EUR 31.12.2015 Zakonske rezerve 31.12.2014 79 79 1 14 Druge rezerve iz dobička 4.792 4.394 Skupaj rezerve iz dobička 4.793 4.487 0 111 4.872 4.598 Rezerve za lastne delnice Zadržani dobiček Skupaj rezerve iz dobička z zadržanim dobičkov Povečanje drugih rezerv iz dobička izhaja iz prenosa nerazporejenega dobička leta 2014 v znesku 385 tisoč EUR v druge rezerve iz dobička po sklepu skupščine dne 10.6.2015 ter zmanjšanje rezerv za lastne delnice z namenom uskladitve s skladom lastnih delnic v višini 13 tisoč EUR. Letno poročilo 2015 64 Hranilnica Lon d.d., Kranj 7.3.19 Lastne delnice Hranilnica je v začetku leta 2015 razpolagala s 65 lastnimi navadnimi delnicami. V letu 2015 je hranilnica zaključila prenos 57 delnic, za katere dogodki izhajajo iz leta 2014, ko je hranilnica 13. plačo zaposlenim razdelila v obliki delnic. 9 delnic sta prejela člana uprave, 48 delnic pa drugi zaposleni. Na dan 31.12.2015 hranilnica razpolaga z 8 lastnimi delnicami. 7.3.20 Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta Postavka izkazuje nekrito izgubo poslovnega leta 2015, ki znaša 14 tisoč EUR. 7.3.21 Bilančni dobiček v 1000 EUR 31.12.2015 Čisti dobiček (izguba) poslovnega leta (14) 547 0 (163) 0 (274) 0 111 (14) 385 Razporeditev uprave in nadzornega sveta - povečanje rezerv po sklepu uprave v dobro drugih rezerv - zmanjšanje rezerv za lastne delnice-zadržani dobiček Skupaj bilančni dobiček (izguba) poslovnega leta 31.12.2014 Po ZGD-1 je bilančni dobiček oziroma izguba vsota prenesenega dobička oziroma izgube in čistega dobička oziroma izgube, zmanjšanega za dodatno oblikovanje rezerv iz dobička oziroma čiste izgube. Hranilnica na dan 31.12.2015 ne izkazuje nerazporejenega dobička preteklih let, ki bi se v skladu z ZGD1 in Statutom hranilnice lahko uporabil za pokrivanja izgube iz poslovanja, zato bosta uprava in nadzorni svet skupščini podala predlog o pokrivanju izgube iz poslovanja v breme drugih rezerv iz dobička v skladu z 39. členom Statuta hranilnice. 7.3.22 Pogojne obveznosti in pogojna sredstva v 1000 EUR 31.12.2015 Pogojne obveznosti Pogojne obveznosti iz naslova danih jamstev, akreditivov in drugih pogojnih obveznosti (vključno z zastavljenimi sredstvi za obveznosti stranke) Odobreni krediti, limiti in kreditne linije ter druge prevzete obveznosti 31.12.2014 63.478 69.581 12.413 8.936 8.026 8.417 9.832 11.770 33.207 39.563 0 895 Pogojna sredstva 225.785 160.306 Prejeta zavarovanja 225.785 160.306 Skupaj pogojne postavke 289.263 229.887 Pogodbene (nazivne) vrednosti izvedenih finančnih instrumentov Finančna sredstva banke zastavljena za obveznosti banke in finančna sredstva v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije Druga zunajbilančna evidenca Stanje izdanih garancij in zavezujočih izjav o izdaji garancije je 12.413 tisoč EUR, od tega 9 tisoč EUR za resnost ponudbe, 1.041 tisoč EUR za dobro izvedbo del, 3.225 tisoč EUR za odpravo napak v garancijskem roku, odobren garancijski okvir v višini 5.279 tisoč EUR, za 2.859 tisoč EUR pa je finančnih garancij. Finančne garancije se nanašajo na garancije za plačilo najemnin in za finančno pokritost. Letno poročilo 2015 65 Hranilnica Lon d.d., Kranj Prevzete finančne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov, limitov in kreditnih linij sestavlja stanje odobrenih nečrpanih limitov po transakcijskih računih prebivalstva v višini 1.482 tisoč EUR, odobreni limiti po plačilni kartici MasterCard v znesku 772 tisoč EUR in odobreni limiti na transakcijskih računih pravnih oseb v znesku 3.031 tisoč EUR, okvirni krediti v višini 1.255 tisoč EUR ter odobreni neizplačani krediti v višini 1.486 tisoč EUR. Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v višini 9.832 tisoč EUR predstavljajo pogodbeni zneski obrestnih zamenjav, ki so osnova za obračun fiksne obrestne mere, ki je obveznost hranilnice do drugih bank iz naslova obrestnih zamenjav. Odprti posli izhajajo iz leta 2008 in so bili pridobljeni z namenom varovanja obrestnega tveganja v bančni knjigi. Prejeta zavarovanja so zavarovanja dana s strani kreditojemalcev za pridobitev kreditov in za dana jamstva in garancije. Gre za zavarovanja s hipotekami, vrednostnimi papirji, vlogami, premičnim premoženjem in poroštvom, ki jih hranilnica ne more zastaviti za zavarovanje svojih obveznosti do tretjih strank. Največji delež se nanaša na zavarovanja pri zavarovalnicah in na hipoteke na stanovanjskih nepremičninah. Sklad finančnega premoženja je oblikovan v skladu s Sklepom o splošnih pravilih izvajanja denarne politike in z Zahtevami glede jamstva za primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. Sklad je sestavljen iz dolgoročnih vrednostnih papirjev RS (obveznice), obveznic banke z jamstvom države in obveznic Slovenske odškodninske družbe. Hranilnica v primeru potreb po zagotavljanju kratkoročne ali dolgoročne likvidnosti lahko sodeluje v operacijah odprtega trga Eurosistema (operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in operacije finega uravnavanja) v višini oblikovanega sklada finančnega premoženja. Na dan 31.12.2015 je bilo stanje sklada finančnega premoženja 28.213 tisoč EUR. Stanje neizkoriščenega dela z upoštevanjem odbitkov, po izračunu BS je bilo 13.214 tisoč EUR. Del sklada v znesku 14.999 tisoč EUR je zastavljen za najeta dolgoročna kredita pri ECB (glej tč. 7.3.11). Poleg tega ima hranilnica zastavljenih še za 3.964 tisoč EUR vrednostnih papirjev za sistem zajamčenih vlog ter 706 tisoč EUR za Sklad za reševanje bank in hranilnic v skladu z Zakonom o organu in skladu za reševanje bank. 7.4 7.4.1 Razkritja k izkazu poslovnega izida Prihodki iz obresti a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah prihodkov iz obresti v 1000 EUR 2015 Redne Denar v blagajni in stanje na računih pri CB Finančna sredstva namenjena trgovanju Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti in vloge pri bankah - krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Skupaj 2014 Zamudne Skupaj Redne Zamudne Skupaj 0 0 0 10 0 10 5 0 5 17 0 17 11 0 11 14 0 14 773 0 773 825 0 825 6.187 130 6.317 5.676 138 5.814 0 0 0 0 0 0 6.187 130 6.317 5.676 138 5.814 1.942 0 1.942 3.069 0 3.069 8.918 130 9.048 9.611 138 9.749 Hranilnica pripozna obresti v izkazu poslovnega izida na dan obračuna. Prihodke od obresti od oslabljenih terjatev izključi v enakem odstotku, kot je oslabljena osnovna terjatev. Nezavarovane terjatve Letno poročilo 2015 66 Hranilnica Lon d.d., Kranj z zamudo nad 365 dni hranilnica oslabi 100 % in izključi vse obračunane prihodke od takih terjatev. Za terjatve v sodni izterjavi, ki jih vodi na spornih terjatvah hranilnica ne pripoznava obresti. Obresti pripozna le v primeru plačila. 7.4.2 Odhodki za obresti a) Razčlenitev po vrstah sredstev in vrstah odhodkov za obresti v 1000 EUR 2015 Redne Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti namenjene trgovanju Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti - vloge Skupaj Redne Zamudne Skupaj 20 0 20 34 58 0 58 111 404 0 404 401 2.835 0 2.835 4.077 0 4.077 2.474 0 1.797 3.835 0 3.835 143 0 820 1 0 1 - krediti - dolžniški vrednostni papirji 34 0 111 401 6 0 6 31 0 31 209 0 209 210 0 210 3 0 3 0 0 0 3.318 0 3.318 4.623 0 4.623 - podrejene obveznosti - drugo Skupaj 2014 Zamudne b) Odhodki, ki jih je hranilnica plačala iz naslova podrejenih obveznosti Iz naslova podrejenih obveznosti je hranilnica v letu 2014 obračunala za 210 tisoč EUR obresti, v letu 2015 pa za 209 tisoč EUR. Hranilnica je v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2015 izplačala 209 tisoč EUR obresti iz naslova podrejenih obveznosti. 7.4.3 Prihodki iz dividend Dividende se nanašajo na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Hranilnica je v letu 2015 prejela 2 tisoč EUR dividend iz naložb v druge finančne organizacije, 17 tisoč EUR iz naložb v druge banke oziroma hranilnice. 7.4.4 Prihodki iz prejetih opravnin (provizije) v 1000 EUR 2015 Provizije od danih jamstev 2014 111 79 1.288 1.036 Provizije od kreditnih poslov 547 753 Provizije za administrativne in druge storitve 693 605 Provizije od plačilnega prometa v državi Provizije od drugih storitev Skupaj prihodki iz opravnin (provizije) 7.4.5 3 3 2.642 2.476 Odhodki za opravnine (provizije) Letno poročilo 2015 67 Hranilnica Lon d.d., Kranj v 1000 EUR 2015 Provizije za bančne storitve v državi 2014 241 233 Provizije za opravljanje menjalniških in posredniških poslov 17 17 Provizije za opravljanje borznih poslov in druge posle z VP 46 22 Provizije za opravljanje plačilnega prometa 77 64 Skupaj odhodki za opravnine (provizije) 381 336 7.4.6 Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida a) Razčlenitev po vrstah poslov in sredstev v 1000 EUR 2015 2014 Realizirani dobički od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 Izterjane odpisane terjatve iz kreditov (tudi iz finančnega najema) 2 2 Izterjane odpisane terjatve iz drugih finančnih sredstev in obveznosti 0 0 Skupaj izterjane odpisane terjatev 2 2 Odpisi finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo (15) (25) Odpisi iz kreditov (tudi iz finančnega najema) (61) (76) 0 0 Skupaj odpisi (76) (101) Skupaj realizirani dobički in izgube (74) (99) Odpisi iz drugih finančnih sredstev in obveznosti Hranilnica je v letu 2015 realizirala izgubo v višini 15 tisoč EUR pri prodaji naložbe v finančno družbo (glej tč. 7.3.2) in iz naslova odpisov kreditov, ki predhodno niso bili oslabljeni v višini 61 tisoč EUR (glej tč. 7.3.3.). 7.4.7 Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju v 1000 EUR 2015 Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut 2014 6 5 Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov 49 74 Čisti dobički/izgube iz fin. sred. in obvez., namenjenih trgovanju 55 79 Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut se nanašajo na poslovanje s tujimi plačilnimi sredstvi v menjalnicah v poslovnih enotah hranilnice. Čisti dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov se nanašajo na vrednotenje enega izvedenega finančnega instrumenta, ki ga ima hranilnica za varovanje pred izgubami iz naslova obrestnega tveganja in ga ni obračunava po pravilih varovanja pred tveganji po MSRP 39. 7.4.8 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Letno poročilo 2015 68 Hranilnica Lon d.d., Kranj Postavka izkazuje dobiček realiziran pri prodaji finančnih sredstev izkazanih v postavki finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pri katerih se dobički in izgube pripoznajo skozi poslovni izid. Hranilnica v letu 2015 ni realizirala dobičkov ali izgub, v letu 2014 pa je odprodala naložbo v nefinančno družbo in pri tem realizirala dobiček v višini 22 tisoč EUR. 7.4.9 Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v 1000 EUR 2015 Čisti izid iz izvedenih finančnih inštrumentov namenjenih varovanju Čisti izid iz varovanih postavk Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 2014 327 67 (381) (120) (54) (53) Pojasnilo pod točko 7.7. 7.4.10 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Realizirani dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo se nanašajo na dobičke in izgube realizirane pri odpravi pripoznanja in prodaji osnovnih sredstev. Hranilnica je evidentirala dobičke iz odprave pripoznanja obveznosti za izplačilo dividend v znesku 13 tisoč EUR, ki so zapadle v izplačilo leta 2012 in delničarji hranilnici niso posredovali podatkov za izvedbo izplačila. Čista izguba v višini 4 tisoč EUR se nanaša na odpravo pripoznanja osnovnih sredstev. 7.4.11 Drugi čisti poslovni dobički/izgube Drugi poslovni dobički v skupni vrednosti 107 tisoč EUR se nanašajo na plačane odškodnine od sodnih izterjav, subvencije Zavoda za zaposlovanje v zvezi s projektom Vseživljenjske karierne organizacije in subvencioniranja novih zaposlitev in druge dobičke, ki se ne zajemajo v drugih postavkah. Izgube v vrednosti 68 tisoč EUR se nanašajo na plačane prispevke za stavbno zemljišče, članarine in podobno. 7.4.12 Administrativni stroški v 1000 EUR 2015 2014 Stroški dela 3.729 3.228 Splošni administrativni stroški 2.385 2.119 Skupaj administrativni stroški 6.114 5.347 a) Stroški dela v 1000 EUR 2015 Bruto plače 2014 2.901 2.432 Dajatve za socialno zavarovanje 190 163 Dajatve za pokojninsko zavarovanje 253 220 Druge dajatve odvisne od bruto plač Drugi stroški dela Letno poročilo 2015 21 18 365 395 69 Hranilnica Lon d.d., Kranj - nadomestilo za prevoz na (iz) dela - nadomestilo za prehrano med delom - drugi stroški dela, regres Skupaj stroški dela 90 80 127 109 148 206 3.729 3.228 b) Povprečno število zaposlenih v poslovnem letu, razčlenjeno po skupinah glede na izobrazbo 2015 2014 V. 47 34 VI. 17 12 VII. 37 35 VIII. Skupaj 4 3 105 84 c) Splošni in administrativni stroški v 1000 EUR 2015 2014 Stroški materiala 121 101 Stroški energije 73 56 Stroški strokovne literature 14 13 Drugi stroški Skupaj stroški materiala Storitve drugih vključno s poslovnim najemom programske opreme 33 23 242 193 1.365 1.155 Odhodki za najemnine 191 206 Stroški reklame 106 112 Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 175 197 Svetovalne, revizijske, računovodske in druge storitve 70 63 Reprezentanca 31 37 Šolnine, štipendije in drugi stroški za izobraževanje 43 24 Stroški zavarovanj 43 34 Stroški za službena potovanja 41 34 Drugi upravni stroški 76 64 Skupaj stroški storitev 2.143 1.926 Skupaj splošni in administrativni stroški 2.385 2.119 Vrednost pogodbe za revizijo računovodskih izkazov in letnega poročila leta 2015, ki je bila sklenjena novembra 2015 za obdobje treh let je 16.500 EUR brez DDV in se plačuje v skladu z izvedenimi deli. Ker je hranilnica pri ECB najela kredit za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja, je na dan 31.12.2015 zavezana k reviziji poročila za pridobitev in vzdrževanje kredita (obrazec TLTRO). Strošek revizije poročila znaša 2.000 EUR brez DDV. 7.4.13 Amortizacija v 1000 EUR 2015 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Letno poročilo 2015 2014 421 381 70 Hranilnica Lon d.d., Kranj Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev Skupaj amortizacija 33 29 454 410 7.4.14 Rezervacije v 1000 EUR 2015 2014 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 2 98 Skupaj rezervacije 2 98 Hranilnica je v letu 2015 odpravila 38 tisoč EUR rezervacij za zunajbilančne obveznosti iz naslova garancij in druga jamstva ter oblikovala za 40 tisoč EUR rezervacij za zunajbilančne obveznosti iz naslova odobrenih in nekoriščenih kreditov in kreditnih linij. 7.4.15 Oslabitve v 1000 EUR 2015 2014 Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, merjenih po pošteni vrednosti Oslabitve Odprava oslabitev Oslabitve kreditov (tudi drugih finančnih sredstev), merjenih po odplačni vrednosti Oslabitve Odprava oslabitev Oslabitve finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti, merjenih po odplačni vrednosti Oslabitve Odprava oslabitev Skupaj oslabitve 132 168 132 168 0 0 1.322 233 3.321 1.946 (1.999) (1.713) (28) 317 34 317 (62) 0 1.426 718 Oslabitve se nanašajo na oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti in na oslabitve finančnih sredstev merjenih po odplačni vrednosti (krediti in druge terjatve) in odpravo oslabitev, ki so razkrite v pojasnilu 7.3.2., 7.3.3. in 7.3.4 V tej postavki je izkazan neto rezultat oblikovanja popravkov vrednosti kreditov in pripadajočih terjatev ter drugih terjatev. Skladno z MSRP in lastno metodologijo hranilnica redno pregleduje finančna sredstva in oblikuje ustrezne popravke vrednosti, ki jih v izkazu poslovnega izida izkaže kot oslabitve, v primeru poplačil takšnih terjatev s strani dolžnikov, pa hranilnica odpravi popravke vrednosti za te terjatve ter jih v svojih izkazih pripozna kot prihodke iz naslova odprave oslabitev. V izkazu poslovnega izida se prikaže pobotana vrednost, ki prikaže presežek novih oslabitev nad odpravo oslabitev. 7.4.16 Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja v 1000 EUR 2015 Celotni dobiček 2014 (10) 676 Neobdavčljivi prihodki - 32 87 Obdavčljivi odhodki/ Popravek odhodkov na raven davčno priznanih + 132 (902) Druga zmanjšanja/povečanja davčne osnove + (29) 1 Davčne olajšave - 61 0 Letno poročilo 2015 71 Hranilnica Lon d.d., Kranj Davčna osnova = 0 (312) Davčna stopnja x 17% 17% Davek iz dobička = 0 0 Odložene terjatve za davek + (4) (129) 0 0 Davek od dohodkov pravnih oseb Hranilnica v letu 2015 izkazuje davčno osnovo 0,00 EUR, zaradi upoštevanja davčnih olajšav v višin 61 tisoč EUR. Hranilnica je obračunala odložene terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v znesku 4 tisoč EUR in sicer iz naslova davčne izgube, rezervacij po MRS 19 in iz davčno nepriznanih oslabitev finančnih naložb v vrednostne papirje. V letu 2014 je hranilnica obračunala davčno izgubo zaradi povečanja odhodkov za odhodke iz prevrednotenja finančnih naložb v podrejene obveznice poslovne banke, ki so bile v letu 2014 odpisane zaradi izbrisa, zato je bila efektivna davčna stopnja 0%. Prevrednotenje finančnih naložb kot posledica oslabitve se prizna ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe. Davek od dohodka pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa za leto 2015 Osnova Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, RZP Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa 10 394 404 v 1000 EUR Davek 2 66 68 Davek od dohodkov pravnih oseb iz drugega vseobsegajočega donosa je izračunan po davčni stopnji 17%. 7.5 Denar in denarni ustrezniki v 1000 EUR 31.12.2015 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 7.3.1) Krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni (pojasnilo 7.3.3) Skupaj denar in denarni ustrezniki 7.6 31.12.2014 11.952 12.606 2.290 144 14.242 12.750 Razčlenitev izkaza finančnega položaja po pošteni vrednosti v 1000 EUR 31.12.2015 Knjigovodska Poštena vrednost vrednost 31.12.2014 Knjigovodska Knjigovodska Vrednost vrednost Sredstva Denar v blagajni 11.952 11.952 12.606 12.606 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 33.926 33.926 19.402 19.402 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 64.521 66.399 77.198 78.251 135.161 143.036 116.285 122.408 95 95 985 985 24 24 111 111 241.896 245.225 218.218 220.471 1.131 1.131 1.471 1.471 Krediti Druga sredstva Obveznosti Finančne obveznosti namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Izved.fin.instr. namenjeni varovanju Letno poročilo 2015 72 Hranilnica Lon d.d., Kranj Druge obveznosti 214 214 243 243 Hranilnica pošteno vrednost izračunava za postavke, ki se vodijo po odplačni ali nabavni vrednosti. Poštena vrednost se izračunava s pomočjo diskontiranega denarnega toka posamezne postavke po tržnih obrestnih merah na dan izkaza finančnega položaja. 7.6.1 Sredstva Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti sredstev je bila upoštevana obrestna mera, po kateri je hranilnica sklepala istovrstne posle na dan izkaza finančnega položaja. Denar v blagajni in na računih pri CB Za denar v blagajni in na računih pri centralni banki se predpostavlja, da je njihova poštena vrednost enaka knjigovodski vrednosti. Finančna sredstva namenjena trgovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo hierarhično po nivojih vrednotenja v 1000 EUR 31.12.2015 Kotirane cene Knjigovodska na delujočih vrednost trgih (1.nivo) Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti Delnice in deleži, razpoložljivi za prodajo, izkazani po nabavni vrednosti Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - Izdani od države in centralne banke - Izdani od bank in hranilnic - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP 31.12.2014 Kotirane cene Knjigovodska na delujočih vrednost trgih (1.nivo) 0 673 0 355 0 734 32.898 0 18.668 0 19.152 0 13.790 0 10.174 0 889 0 3.572 0 3.989 0 32.898 1.028 18.668 734 Poštena vrednost finančnih sredstev, namenjenih trgovanju in finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo se določa na podlagi tržne cene po zadnjem veljavnem zaključnem tečaju za posamezni vrednostni papir (objavljen v sistemu Bloomberg). Če ta ni na razpolago, se poštena vrednost določa na podlagi tržnih cen podobnih instrumentov oziroma na podlagi uporabe modelov vrednotenja. Finančna sredstva kotirajo na bozah v Ljubljani, Frankfurtu, Luksemburgu, Munchenu, Berlinu in Dunaju. Hranilnica v postavki finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo izkazuje dolžniške vrednostne papirje (obveznice RS, obveznice bank in druge obveznice), naložbo v Sklad za reševanje bank in delnice druge hranilnice. Pošteno vrednost obveznic države, bank in drugih obveznic hranilnica določa na podlagi borzne cene. Tako določena poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je enaka knjigovodski vrednosti. Naložba v Sklad za reševanje bank je vrednotena glede na vplačana sredstva. Delnice druge hranilnice so vrednotene po nabavni vrednosti, ker zanje ne obstaja delujoči trg. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti v 1000 EUR Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Letno poročilo 2015 31.12.2015 Prilagojene kotirane cene (2.nivo) Poštena vrednost ne temelji na 73 Hranilnica Lon d.d., Kranj kotiranih cenah (3.nivo) Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od države in centralne banke 35.659 0 0 - Izdani od bank in hranilnic 11.666 0 4.029 11.666 0 0 0 0 4.029 13.167 0 0 60.492 0 4.029 - obveznice certificirani depoziti - Izdani od drugih izdajateljev Skupaj dolžniški VP V prvem nivoju so vključena finančna sredstva (obveznice) s katerimi se trguje na organiziranem trgu, doma ali v tujini, in katerih poštena vrednost je enaka tržni ceni po zadnjem veljavnem zaključnem tečaju za posamezni vrednostni papir (objavljen v sistemu Bloomberg). Finančna sredstva kotirajo na Ljubljanski, Frankfurtski, Luksemburški in Dunajski borzi. Finančna sredstva v tretjem nivoju so certificirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti. v 1000 EUR 31.12.2014 Kotirane cene na delujočih trgih (1.nivo) Poštena vrednost ne temelji na kotiranih cenah (3.nivo) Prilagojene kotirane cene (2.nivo) Dolžniški vrednostni papirji - Izdani od države in centralne banke 32.681 3.973 0 - Izdani od bank in hranilnic 22.903 5.614 9.073 22.903 5.614 0 - obveznice - certificirani depoziti 0 0 9.073 - Izdani od drugih izdajateljev 15.081 992 0 Skupaj dolžniški VP 70.665 10.579 9.073 V letu 2014 so v drugi nivo vključene obveznice nefinančne družbe s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, finančna sredstva v tretjem nivoju so certificirani depoziti, ki se vodijo po odplačni vrednosti. 7.6.2 Obveznosti Kot tržna obrestna mera za izračun poštene vrednosti finančnih obveznosti je veljavna obrestna mera na dan bilance, ki bi jo hranilnica plačala, če bi pridobila finančne obveznosti z enako ročnostjo, kot je preostala zapadlost obveznosti. Finančne obveznosti namenjene trgovanju in finančne obveznosti namenjene varovanju Poštena vrednost finančnih obveznosti namenjenih trgovanju in poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov namenjenih varovanju je enaka njihovi knjigovodski vrednosti. Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti Poštena vrednost finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti je izračunana na podlagi tržne obrestne mere na dan bilance stanja. 7.7 Obračunavanje varovanja pred tveganji Hranilnica od 01.07.2008 obračunava varovanje pred tveganjem v skladu z MRS 39 (členi od 71 do 102). Razmerje varovanja je formalno označeno, opredeljene so varovane postavke za obračunavanje Letno poročilo 2015 74 Hranilnica Lon d.d., Kranj varovanja pred tveganjem in inštrumenti za varovanje, Hranilnica je opredelila tudi tveganje pred katerim se varuje. Hranilnica varuje pošteno vrednost inštrumentov v primeru, ko je varovana postavka vrednotena po pošteni vrednosti skozi prevrednotovalni popravek kapitala (obveznice RS) z zapadlostjo v marcu 2017 in februarju 2019. Pri varovanju poštene vrednosti pred tveganjem gre za preoblikovanje fiksne obrestne mere v spremenljivo, s čimer dosežemo prilagoditev značilnosti svojih obveznosti značilnostim sredstev v aktivi. Z uporabo IFI varujemo sredstvo ali del sredstva oziroma obveznost ali del obveznosti, ki je izpostavljeno tveganju spremembe obrestne mere v prihodnosti in bo vplivalo na dobiček hranilnice. V letu 2015 je hranilnica varovala tudi denarne tokove, katerih vrednost na dan 31.12.2015 znaša nič EUR. Denarni tokovi so bili obračunani od osnove 2.422 tisoč EUR. Pri varovanju denarnega toka z instrumentom obrestne zamenjave preoblikujemo spremenljivo obrestno mero v fiksno in s tem spremenimo obrestne značilnosti denarnih tokov iz poslovanja. S tem varujemo denarni tok pripoznanega sredstva ali obveznosti do virov sredstev pred tveganjem, ki bi lahko v prihodnosti vplivalo na dobiček. a) Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, ki se varujejo Postavke, za katere hranilnica obračunava varovanje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti, so od 01.07.2008 razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in se vrednotijo po pošteni vrednosti. Sprememba poštene vrednosti varovanih postavk je izkazana v PPK in se ob izključitvi kreditnega in likvidnostnega tveganja prenaša v izkaz poslovnega izida. V letu 2015 je v izkazu poslovnega izida evidentirana sprememba poštene vrednosti varovanih postavk v znesku -381 tisoč EUR, v letu 2014 pa -120 tisoč EUR. b) Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev za varovanje Hranilnica je iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje (obrestna zamenjava), opredeljenih za varovanje poštene vrednosti v letu 2015 obračunala zmanjšanje poštene vrednosti v znesku 328 tisoč EUR, v letu 2014 pa zmanjšanje v znesku 69 tisoč EUR. Iz naslova spremembe poštene vrednosti inštrumentov za varovanje denarnih tokov je obračunala za 11 tisoč EUR odhodkov v letu 2015 in za 25 tisoč EUR odhodkov v letu 2014, ki se nanašajo na uspešni del varovanja in jih hranilnica izkazuje v presežkih iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov, medtem ko je neuspešni del v višini 1 tisoč EUR (v letu 2014 2 tisoč EUR) izkazan v poslovnem izidu kot sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. Uspešni del varovanja denarnih tokov se bo do 04.01.2016 preko obračuna obrestnih prihodkov in odhodkov prenesel v izkaz poslovnega izida. v 1000 EUR 2015 2014 Varovanje pred spremembo poštene vrednosti Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Sprememba poštene vrednosti varovane postavke Skupaj v izkazu poslovnega izida 328 69 (381) (120) (53) (51) Varovanje denarnih tokov Sprememba poštene vrednosti inštrumenta varovanja Uspešni del varovanja Neuspešni del varovanja Skupaj v izkazu poslovnega izida 11 25 (10) (23) (1) (2) (54) (53) c) Pregled stanja presežka iz prevrednotenja v 1000 EUR Letno poročilo 2015 75 Hranilnica Lon d.d., Kranj 2015 2014 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – varovanih postavk 315 796 Presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev RZP – nevarovanih postavk 521 26 (935) (1.316) 17 85 (82) (409) Uspešni del varovanja 0 (10) Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja 0 2 Skupaj 0 (8) Presežek iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine (52) 0 Skupaj (52) 0 (134) (417) Presežek iz prevrednotenja varovanih postavk, ki se prenaša v poslovni izid Odloženi davek od dohodka v presežku iz prevrednotenja Skupaj Presežek iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov Presežek iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine Skupaj stanje presežka iz prevrednotenja d) Tabela gibanja presežka iz prevrednotenja (417) Stanje 31.12.2014 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP 13 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida 381 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 10 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine (52) Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja (69) Stanje 31.12.2015 (134) Stanje 31.12.2013 (1.470) Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi RZP 1.125 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja zaradi prenosa v izkaz poslovnega izida 120 Povečanje/(zmanjšanje) presežka iz prevrednotenja v zvezi z varovanjem denarnih tokov 23 Sprememba obračuna odloženega davka od dohodka v presežku iz prevrednotenja (215) Stanje 31.12.2014 (417) Hranilnica je obračunala odložene davke od dohodkov pravnih oseb od stanja presežka iz prevrednotenja v višini 17 %. 7.8 7.8.1 Posli s povezanimi osebami Razčlenitev terjatev po povezavah s hranilnico v 1000 EUR 31.12.2015 Povezane osebe** Delničarji* Člana uprave Člani nadzornega sveta Letno poročilo 2015 31.12.2014 12 11 5.884 2.221 42 47 1 0 76 Hranilnica Lon d.d., Kranj Skupaj 5.939 2.279 *zajeti tudi člani uprave in nadzornega sveta s povezanimi osebami, če so istočasno delničarji **povezane osebe s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi osebami Podatki o predujmih in kreditih, ki jih je banka odobrila članom uprave in članom nadzornega sveta, ter poroštva hranilnice za obveznosti teh oseb v letu 2015 V stanju terjatev do uprave je bilo na dan 31.12.2015 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih, dolgoročni krediti in limit na plačilni kartici MasterCard. Neodplačano stanje dolgoročnega kredita znaša 36 tisoč EUR in se obrestuje po referenčni obrestni meri s pribitkom 2,75 %, neodplačno stanje drugega dolgoročnega kredita znaša 1 tisoč EUR in se obrestuje po 7,00% obrestni meri . Članom je odobreno dovoljeno negativno stanje na transakcijskem računu v skupnem znesku 6 tisoč EUR in limit po plačilni kartici MasterCard v skupnem znesku 7 tisoč EUR. Dovoljeno negativno stanje, ki je bilo na dan 31.12.2015 črpano v višini 3 tisoč EUR se obrestuje po letni obrestni meri 1,20%. Limit po kartici je bil na dan 31.12.2015 črpan v višini 1 tisoč EUR. Članom nadzornega sveta v letu 2015 ni bilo odobrenih kreditov. V stanju terjatev do članov nadzornega sveta je bilo na dan 31.12.2015 več poslov, in sicer dovoljeno negativno stanje na osebnih računih v vrednosti 1 tisoč EUR in limit na plačilni kartici MasterCard v višini 6 tisoč EUR. Na dan 31.12.2015 hranilnica ne izkazuje terjatev do članov nadzornega sveta iz naslova dovoljenega negativnega stanje na osebnem računu, medtem ko je bil limit na plačilni kartici koriščen v višini 1 tisoč EUR. 7.8.2 Razčlenitev obveznosti po povezavah s hranilnico v 1000 EUR 31.12.2015 Povezane osebe* Delničarji** Člana uprave* Člani nadzornega sveta* Skupaj 31.12.2014 257 410 15.841 10.502 13 27 279 120 16.390 11.059 * skupaj z neizkoriščenimi limiti in odobrenimi garancijami **povezane osebe s člani upravljalnega organa in njihovimi povezanimi osebami; vključeni tudi neizkoriščeni limiti 7.8.3 Razkritje zaslužkov in deležev v dobičku članov uprave in drugih organov, ki jim zaslužki pripadajo v letu 2015 v EUR Slavko Erzar Plača in regres za LD 80.423 Nagrada Bonitete Skupaj 0 0 80.423 dr. Jaka Vadnjal 118.005 0 4.685 122.690 Bojan Mandič 175.138 0 7.808 182.946 Drugi zaposleni po individualni pogodbi 822.703 0 0 822.703 1.196.269 0 12.493 1.208.762 Skupaj Nadzorni svet hranilnice je na svoji 31. seji 5. sklica dne 15.5.2015 sprejel sklep o izplačilu nagrade predsedniku uprave, ki je funkcijo opravljal do 5.6.2015. Nadzorni svet je predlagal izplačilo nagrade v višini 79 delnic oznake LONR, kar znese 59.459 EUR. Kot osnovo za izračun nagrade je hranilnica upoštevala zadnjo razpoložljivo knjigovodsko vrednost delnice, katera je bila ustrezno povečana za davke Letno poročilo 2015 77 Hranilnica Lon d.d., Kranj in prispevke. Za znesek nagrade je hranilnica oblikovala vnaprej vračunane obveznosti. Dokončno odločitev o odobritvi nagrade bo sprejela skupščina delničarjev. Boniteta se obračunava za uporabo službenega avtomobila v privatne namene in za nezgodno zavarovanje zaposlenih. Hranilnica je v letu 2015 v okviru prenove kadrovskega sistema spremenila tudi usmeritev glede sklepanja individualnih pogodb o zaposlitvi. Poleg pooblaščencev uprave, ki predstavljajo višje vodstvo, imajo individualno pogodbo o zaposlitvi sklenjeno tudi vodje komercialnih poslovnih enot. Na dan 31.12.2015 ima 15 zaposlenih sklenjeno delovno razmerje na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi (na dan 31.12.2014 so bili taki zaposlenci trije). Člana uprave sta imela na dan 31.12.2015 v lasti 132 navadnih in 5 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,27 % osnovnega kapitala. Povezane osebe članov uprave nimajo v lasti delnic hranilnice. v EUR Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine 23.672 19.691 17.166 777 61.306 mag. Darko Prezelj Slavko Erzar Igor Mihelj Srečko Kenda Skupaj Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2015 v lasti 1.286 navadnih in 310 prednostnih delnic, kar skupaj predstavlja 3,17% osnovnega kapitala. Člani nadzornega sveta skupaj s povezanimi osebami so imeli na dan 31.12.2015 v lasti 1.292 navadnih in 321 prednostnih delnic, kar predstavlja 3,20% osnovnega kapitala. v letu 2014 v EUR Teodor Žepič Plača in regres za LD 200.705 Nagrada Bonitete 6.882 Skupaj 8.236 215.823 Slavko Erzar 13.224 0 0 13.224 Bojan Mandič 173.268 3.441 7.618 184.327 Drugi zaposleni po individualni pogodbi 120.644 1.376 4.845 126.865 Skupaj 507.841 11.699 20.699 540.239 Nagrada upravi predstavlja variabilni del plače. Izplačilo je odobrila skupščina skupaj z razrešnico za poslovno leto 2012, dne 31.05.2013. Člana uprave sta imela na dan 31.12.2014 v lasti 292 navadnih in 33 prednostnih delnic hranilnice, skupaj 0,75 % osnovnega kapitala, s povezanimi osebami vred 1,13 % kapitala. Slavko Erzar mag. Darko Prezelj Igor Mihelj Srečko Kenda Skupaj Letno poročilo 2015 V EUR Plačilo za opravljanje funkcije in sejnine 41.200 16.131 14.794 778 72.903 78 Hranilnica Lon d.d., Kranj Člani nadzornega sveta, so imeli na dan 31.12.2013 v lasti 1.284 navadnih in 307 prednostnih delnic, skupaj 3,66 % osnovnega kapitala. 7.8.4 Razkritja pomembnih poslovnih stikov V letu 2015 je hranilnica izplačala donacijo v višini 2,5 tisoč EUR društvu Golf & country klub, Kranj, katerega zastopnik je bil predsednik nadzornega sveta hranilnice. Član navedenega društva je tudi predsednik uprave hranilnice. Hranilnici niso poznane druge informacije o neposrednih in posrednih pomembnih poslovnih stikih med članom uprave oziroma nadzornega sveta ali njihovimi ožjimi družinskimi člani in hranilnico, ki bi jih bila dolžna razkrivati. 7.8.5 Dogodki po datumu bilance stanja Poslovodstvo ocenjuje, da ne obstajajo drugi dogodki po datumu bilance stanja, ki bi pomembneje vplivali na poslovanje hranilnice. Letno poročilo 2015 79 Hranilnica Lon d.d., Kranj V. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Hranilnica je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, katerih višina je v veliki meri odvisna od vrste in pripravljenosti prevzemanja tveganja ter omejitvam v razpoložljivem kapitalu. Usmeritev hranilnice so tradicionalni bančni posli. Največji del portfelja predstavljajo kreditne naložbe, pri čemer hranilnica zasleduje cilj varnosti, ki je pred donosnostjo, pri čemer pa le-ta ni zanemarjena. Izpostavljenost obrestnemu tveganju je nizka. Hranilnica se ne izpostavlja valutnemu tveganju. Likvidnostni položaj hranilnice je stabilen. Hranilnica zagotavlja likvidnostne rezerve v obliki gotovine, sredstev na računu pri centralni banki ter prvovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih hranilnica lahko zastavi pri centralni banki in na podlagi tega lahko pridobi dodatno likvidnost. Usmeritev v aktivno in skrbno upravljanje tveganj je podprto z ustrezno organizacijsko strukturo, ki zagotavlja ustrezen pristop k upravljanju tveganj. Organizacija upravljanja tveganj temelji na razmejitvi pristojnosti, ki v čim večji meri onemogoča napake, poneverbe in nepravilnosti ter odpravlja navzkrižja interesov. Osnova za doseganje cilja je ločitev komercialne funkcije od zaledne funkcije ter funkcije upravljanja s tveganji. Hranilnica letno ocenjuje primernost strategij in politik upravljanja tveganj ter v skladu s postopki prevzemanja in upravljanja tveganj oceni sposobnost hranilnice za prevzemanje tveganj. 1. KREDITNO TVEGANJE Kreditno tveganje je največje tveganje v bančnem poslovanju in pomeni tveganje nastanka izgub zaradi nezmožnosti plačila zapadlih dolgov s strani dolžnikov. Povezano je z nesposobnostjo ali z nepripravljenostjo dolžnika, da v pogodbenem času izpolni svojo obveznost. Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju kreditnega portfelja, ki predstavlja posojila in naložbe v vrednostne papirje ter zunajbilančne obveznosti, kot so garancije in druga jamstva in okvirni krediti. Temeljni cilji upravljanja s kreditnim tveganjem je zagotavljanje stabilnega in varnega poslovanja ter doseganje oziroma ohranjanje visoke kakovosti kreditnega portfelja. Hranilnica v postopku odobravanja kredita oceni kakšna je možnost, da bo dolžnik sposoben vrniti denar v pogodbenem roku in pod dogovorjenimi pogoji. Upravljanje kreditnega tveganja pomeni spremljanje dolžnikov v času trajanja kreditnega razmerja in sprotno preverjanje sposobnosti dolžnika, da bo izpolnil pogodbene obveznosti. V postopku kreditiranja ima hranilnica razmejene naloge in pristojnosti med poslovnimi enotami in zakladništvom, ki predstavljajo komercialno funkcijo in podpornimi službami, kot so računovodstvo in zaledne službe ter službo upravljanja s tveganji. Hranilnica odobrava kredite le kreditno sposobnim osebam, pri čemer upošteva tudi druge vidike, kot so koncentracija naložb, ročnost in ustrezno zavarovanje, izpostavljenost do povezanih oseb in velike izpostavljenosti. Kreditno sposobnost in druge vidike preveri kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, svoje mnenje pa doda oddelek bonitet v okviru Službe upravljanja s tveganji. Medtem, ko na posamični ravni za spremljanje kredita, spremljanje ustreznosti zavarovanj in izterjavo skrbi zaledna služba, je na portfeljski ravni za spremljavo odgovorna Služba upravljanja s tveganji. Hranilnica razvrsti dolžnike v skupine glede na njihove značilnosti in glede na produkte pri čemer upošteva tudi njihovo sposobnost poravnavanja obveznosti do hranilnice. Glede na skupino v katero je dolžnik razvrščen obračuna oslabitve in rezervacije. Dolžnike s skupno izpostavljenostjo nad 50 tisoč EUR ocenjuje individualno in oblikuje oslabitve glede na pričakovan denarni tok dolžnika. V postopku spremljanja dolžnikov, hranilnica preverja finančno stanje dolžnika in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Spremlja tudi ustreznost zavarovanj. Služba upravljanja s tveganji spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju in ocenjuje primernost oblikovanih oslabitev in rezervacij ter opredeljuje višino potrebnih skupinskih oslabitev. Pripravlja poročila o obvladovanju tveganj za odbor za tveganja in vodstvo hranilnice. Letno poročilo 2015 80 Hranilnica Lon d.d., Kranj 1.1. Kreditna politika in postopki a) Priprava kreditnega predloga Kreditno sposobnost fizičnih oseb ugotavlja kreditni referent ob pripravi kreditnega predloga, kreditno sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa bonitetna služba. Hranilnica pri upravljanju s kreditnimi tveganji upošteva z ZBan-2 in s CRR in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, predpisano zgornjo raven izpostavljenosti do enega komitenta. b) Odobritev kreditov in limitov Pri odobravanju kreditov hranilnica upošteva vse zakonske omejitve. V skladu z ZBan-2 izpostavljenost iz naslova odobrenih kreditov, garancij in drugih terjatev do enega kreditojemalca ali skupine povezanih oseb ne sme presegati 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb preseže 10 % kapitala hranilnice (velika izpostavljenost), je potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta. Soglasje je potrebno tudi v primeru odobritve kredita osebi ali skupini povezanih oseb, ki ima položaj osebe v posebnem razmerju s hranilnico, če izpostavljenost hranilnice do te osebe ali skupine povezanih oseb presega ali bo na podlagi tega posla presegla 100 tisoč EUR. V hranilnici sta oblikovana dva organa, ki imata pristojnosti odobravanja naložb (kreditov, limitov, idr.). Kreditna komisija ima omejen obseg pristojnosti in sicer za kredite in limite samostojnim podjetnikom zavarovane pri zavarovalnici, bančne garancije pravnih oseb v višini do 25.000 EUR in druge posle pravnih oseb in samostojnih podjetnikov malih vrednosti, v kolikor gre za dolžnike ustrezne bonitete. Kreditna komisija odobrava tudi vse potrošniške kredite zavarovane pri zavarovalnici, kredite malih vrednosti in limite na transakcijskih računih potrošnikov. Ostale naložbe odobrava kreditni odbor. c) Spremljanje in izterjava kreditov Spremljanje kreditov zagotavlja Služba podpore bančnega poslovanja na sedežu hranilnice, ki izvaja tudi izterjavo kreditov. Njena naloga je: - priprava obračunov obresti, razmejevanje stroškov odobritve in vodenja garancij in obračunavanje stroškov vodenja in vseh drugih vrst stroškov v skladu s pogodbami, - aktiviranje trajnikov za poplačila kreditov v breme transakcijskih računov, odprtih v hranilnici in izvrševanje SEPA direktnih bremenitev v breme transakcijskih računov pri drugih bankah in hranilnicah, - spremljanje odplačevanja in opominjanje v primeru ugotovljene zamude, - vodenje postopka izterjave in priprava odškodninskega zahtevka zavarovalnici ali unovčenje drugih oblik zavarovanja, kot je poplačilo iz naslova depozita, vodenje postopka izterjave poroka oziroma predaja primera pravni službi, v primeru drugih oblik zavarovanja, - priprava predlogov za reprograme terjatev v zamudi, prijave v stečajno maso, priprava predlogov za odpise, - spremljanje in analiziranje škodnih zahtevkov - in tekoče poročanje komisiji za rizične terjatev (KRT). Spremljavo ustreznosti ter vrednotenje zavarovalna izvaja Služba kreditnih zavarovanj v sodelovanju s Službo podpore bančnega poslovanja. Služba podpore bančnega poslovanja tedensko poroča Komisiji za rizične terjatve (KRT) o uspešnosti izterjave, škodnih dogodkih in unovčenjih zavarovanj. Komisija za rizične terjatve se sestaja tedensko in odloča o postopkih izterjave, predlogih za prestrukturiranje kreditov v zamudi in predlogih za odpis neizterljivih terjatev. 1.2. Upravljanje kreditnega tveganja Hranilnica je izpostavljena kreditnemu tveganju predvsem prek kreditnega portfelja, manj pa je izpostavljena kreditnemu tveganju iz naslova garancij in drugih bilančnih in izvenbilančnih postavk. Letno poročilo 2015 81 Hranilnica Lon d.d., Kranj Upravljanje s kreditnim tveganjem hranilnica izvaja v okviru procesa odobravanja kreditov ali drugih naložb, in sicer: - oddelek bonitet ocenjuje odplačilno sposobnost za posamezno podjetje ali samostojnega podjetnika, - zgornjo mejo zadolževanja za fizične osebe izračunajo kreditni referenti v skladu s poslovno politiko hranilnice, v postopku priprave kreditnega predloga, - z uporabo sistema SISBON, - odobritev kreditnega zahtevka gre skozi proces odobravanja kreditnega odbora ali kreditnih komisij na podlagi internih navodil in pravilnikov, ki določajo poslovno politiko in postopke pri odločanju, - z vodenjem registra skupin povezanih oseb, - preko razvrščanja naložb in oblikovanja rezervacij, - preko spremljanja zahtev glede velike izpostavljenosti, - z uporabo instrumentov zavarovanja, - preko limitnega sistema izpostavljenosti sklenjenih poslov preko kreditnih posrednikov in izpostavljenosti do posameznih skupin kreditojemalcev, - z rednimi portfeljskimi analizami, - preko sistema zgodnjih indikatorjev kreditnega tveganja. 1.3. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij Finančno sredstvo je oslabljeno in izgube nastanejo, če obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi sredstva do katerih je prišlo po začetnem pripoznanju sredstva in bodo vplivali na denarne tokove dolžnika v prihodnje. Hranilnica pri ugotavljanju nepristranskih dokazov o oslabitvi finančnega sredstva uporablja naslednja merila: - finančne težave dolžnika, - zamude pri poravnavanju pogodbenih obveznosti, - nespoštovanje pogodbenih zavez, - začetek insolvenčnega postopka, - poslabšanje položaja dolžnika na trgu. Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne terjatve v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so izkazana po tržni vrednosti v izkazu finančnega položaja. V tej postavki hranilnica izkazuje obveznice RS, obveznico SDH, obveznice bank in nefinančnih družb. Sprememba poštene vrednosti je izkazana v kapitalu. V primeru, da obstajajo dokazi o oslabitvi finančnega sredstva, hranilnica popravek vrednosti prenese iz kapitala v izkaz poslovnega izida. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov, hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 9.2.b. pojasnil k računovodskim izkazom. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno, vendar hranilnica ocenjuje, da oslabitev ni potrebna. Med finančnimi sredstvi v posesti do zapadlosti so prav tako obveznice RS, obveznice SDH in bank za izplačilo katerih jamči Republika Slovenija, drugi finančni instrumenti bank in nefinančnih družb, za katere je hranilnica sprejela sklep, da jih namerava in zmore držati do zapadlosti. Obveznice in komercialni zapisi nefinančnih družb so oslabljeni v odstotku za skupinske oslabitve izpostavljenosti do nefinančnih družb glede na bonitetno izdajatelja. 1.4. Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene Hranilnica kot zapadle postavke obravnava izpostavljenosti, pri katerih dolžnik ne poravna svojih obveznosti v pogodbeno dogovorjenem roku in v skladu s pogodbeno dogovorjenimi pogoji. Zapadla terjatev je terjatev pri kateri dolžnik zamuja s plačilom en dan ali več. Po Uredbi CRR za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje, se v kategoriji zapadlih izpostavljenosti zajemajo izpostavljenosti pri katerih dolžnik zamuja s plačilom celotne izpostavljenosti ali njenega dela, ki presega znesek 200 EUR in zamuja več kot 90 dni. Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti se zajemajo v postavko zapadlih terjatev ne glede na izpolnjevanje teh kriterijev. Letno poročilo 2015 82 Hranilnica Lon d.d., Kranj 1.5. Kreditna zavarovanja Hranilnica zavaruje dane kredite v skladu s Pravilnikom o zavarovanjih. Potrošniški krediti in krediti osebam, ki opravljajo dejavnost, so večinoma zavarovani pri zavarovalnici ali z vpisom hipoteke (potrošniški hipotekarni) in s poroki, stanovanjski krediti pretežno z vpisom hipoteke, krediti pravnim osebam pa z drugimi oblikami, kot so: vpis hipoteke, poroštva drugih pravnih ali fizičnih oseb, vloge, cesijske pogodbe. V spodnji tabeli so zajete primerne oblike zavarovanja, ki bi jih hranilnica v primeru neplačila dolžnika lahko unovčila. v 1000 EUR Terjatve zavarovane z bančnimi vlogami 31.12.2015 Vrednost Vrednost terjatev zavarovanj 281 827 31.12.2014 Vrednost Vrednost terjatev terjatev 547 1.003 Terjatve zavarovane z zastavo nepremičnin 69.334 177.933 45.930 111.405 Terjatve zavarovane z zavarovalno polico 31.166 31.166 34.396 34.396 3 4 446 117 Terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji Ostale oblike zavarovanja Nezavarovano Skupaj 1.430 1.590 1.808 1.784 32.946 0 33.158 0 135.160 211.520 116.285 148.705 Ostale oblike zavarovanja so predvsem poroštva kreditno sposobnih porokov, cesijske in asignacijske pogodbe sklenjene s partnerji z bonitetno oceno A ali B in se upoštevajo le v primeru, ko terjatev ni zavarovana z eno od naštetih zavarovanj. Nezavarovane so izkazane terjatve zavarovane z menico, s solidarnim porokom, ki ni kreditno sposoben, z vpisom hipoteke na nepremični, katere poštena vrednost ni ugotovljena na prej naveden način, terjatve do stanovalcev večstanovanjskih skupnosti, ki so zavarovane s prilivi na račune rezervnih skladov, odkupe terjatev do stanovalcev večstanovanjskih stavb. Kakovost zavarovanja najprej preverja kreditni odbor oziroma kreditna komisija ob odobritvi kredita, v primeru zavarovanja z zastavo nepremičnine se pridobi tudi pravno mnenje. Kasneje se ustreznost zavarovanj redno spremlja, preverja se poštena vrednost zavarovanja v primerjavi s stanjem neodplačanega dolga in ustreznost zavarovanja z vidika iztržljivosti. Obseg kreditov (potrošniški in stanovanjski krediti in krediti samostojnim podjetnikom) zavarovanih pri zavarovalnici se znižuje in je na dan 31.12.2014 obsegal 30%, na dan 31.12.2015 pa le še 23% stanja vseh kreditov. Obseg kreditov se nanaša na zavarovanje pri dveh zavarovalnicah. V letu 2014 je stanje kreditov zavarovanih s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami predstavljalo 39% vseh kreditov, v letu 2015 pa se je povečalo na 51%. Hranilnica ugotavlja pošteno vrednost zavarovanja: - v višini zavarovane terjatve, če gre za zavarovanje pri zavarovalnici, zavarovanje s kreditno sposobnim porokov ali v primeru sklenjene pogodbe o pristopu k dolgu, - v višini stanja vloge, če gre za zavarovanje z zastavo bančne vloge, - v višini strokovne presoje zunanjega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, pogodbene vrednosti kupoprodaje ali množičnega vrednotenja nepremičnin po GURS-u, če gre za zavarovanje z zastavo nepremičnine. Poštena vrednost zavarovanja z nepremičnino praviloma presega višino zavarovane terjatve, v primeru večjih negativnih nihanj poštene vrednosti pa hranilnica od dolžnika lahko zahteva dodatno zavarovanje. 1.6. Pregled kreditov po načinu slabljenja a.) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2015 Letno poročilo 2015 83 Hranilnica Lon d.d., Kranj v 1000 EUR Skupinsko Individualno Skupaj Nefinančne družbe 35.399 2.180 37.579 Oslabitve (1.112) (876) (1.988) 2.290 0 2.290 Banke in hranilnice Oslabitve Javni sektor Oslabitve 0 0 0 475 0 475 (7) 0 (7) Druge finančne organizacije 433 905 1.338 Oslabitve (39) (259) (298) 95.539 1.120 96.659 (481) (402) (833) 134.122 4.205 138.327 (1.629) (1.537) (3.166) 132.493 2.668 135.161 Gospodinjstva* Oslabitve Skupaj terjatve Skupaj oslabitve Skupaj * vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi sredstvi b.) Pregled kreditov po načinu slabljenja na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Skupinsko Nefinančne družbe Individualno Skupaj 20.981 3.862 24.843 Oslabitve (704) (552) (1.256) Javni sektor 65 0 65 Oslabitve (1) 0 (1) Druge finančne organizacije 370 1.058 1.428 Oslabitve (21) (288) (309) 91.057 1.003 92.060 (245) (300) (545) 112.473 5.923 118.396 (971) (1.140) (2.111) 111.502 4.783 116.285 Gospodinjstva* Oslabitve Skupaj terjatve Skupaj oslabitve Skupaj * vključno s samostojnimi podjetniki in drugimi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi sredstvi 1.7. Neplačana zapadla posojila in obresti po sektorjih Hranilnica oblikuje oslabitve bilančnih terjatev in rezervacije za zunajbilančne obveznosti v skladu z MRS 39 in interno metodologijo. Finančna sredstva razvrščena v skupino kreditov hranilnica ocenjuje in slabi v skladu s točko 9.2.b.. V tej skupini niso oslabljene terjatve do bank in hranilnic, ki se ocenjujejo individualno. a.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Skupaj Nezapadli del Zapadli del Nefinančne družbe 35.591 33.837 1.754 Banke in hranilnice 2.290 2.290 0 473 268 205 Javni sektor Letno poročilo 2015 84 Hranilnica Lon d.d., Kranj Druge finančne organizacije Gospodinjstva* Skupaj 1.065 954 111 95.742 94.820 922 135.161 132.169 2.992 *skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi b.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po sektorjih na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Skupaj Nefinančne družbe Javni sektor Druge finančne organizacije Gospodinjstva* Skupaj Nezapadli del Zapadli del 23.587 21.885 1.702 64 64 0 1.119 55 1.064 91.515 90.660 855 116.285 112.664 3.621 *skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi c.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih na dan 31.12.2015 v 1000 EUR do 15 dni Nefinančne družbe do 30 dni do 90 dni do 360 dni nad 360 Skupaj 560 0 6 33 1.156 1.754 96 0 0 0 15 111 Javni sektor 205 0 0 0 0 205 Gospodinjstva 148 9 41 139 585 922 Skupna vsota 1.009 9 47 172 1.756 2.992 Druge finančne organizacije d.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zamudah in sektorjih na dan 31.12.2014 v 1000 EUR do 15 dni Nefinančne družbe do 30 dni do 90 dni do 360 dni nad 360 Skupaj 23 5 3 362 1.309 1.702 Druge finančne organizacije 671 0 32 0 361 1.064 Gospodinjstva 230 10 33 368 230 855 Skupna vsota 924 15 68 730 1901 3.622 *skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom e.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2015 Bančne vloge Znesek zapadle terjatve 0 1 v 1000 EUR Znesek oslabitev in rezervacij 0 Zavarovalnica 119 2.474 (13) 1.104 19.410 (408) Oblika zavarovanja Hipoteke Drugo Znesek zavarovanj 15 192 (29) Nezavarovano 1.755 0 (1.027) Skupaj 2.992 22.077 (1.478) Letno poročilo 2015 85 Hranilnica Lon d.d., Kranj f.) Pregled neplačanih zapadlih terjatev po zavarovanjih na dan 31.12.2014 Bančne vloge Znesek zapadle terjatve 16 96 v 1000 EUR Znesek oslabitev in rezervacij 0 Zavarovalnica 172 4.643 (9) Hipoteke 895 9.043 (224) Drugo 503 531 (85) Nezavarovano 2.035 0 (817) Skupaj 3.621 14.313 (1.135) Oblika zavarovanja Znesek zavarovanj *skupaj prebivalstvo, samostojni podjetniki in drugi izvajalci storitev gospodinjstvom in drugimi finančnimi 1.8. Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto a.) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto na dan 31.12.2015 v 1000 EUR A Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom 13.968 Oznaka skupine Prebivalstvo Skupaj 86.859 100.827 B 23.935 237 24.173 C 7.452 118 7.570 D 1.265 98 1.363 E 850 378 1.229 47.471 87.690 135.161 Skupaj b.) Pregled kreditov glede na kreditno kvaliteto na dan 31.12.2014 v 1000 EUR A Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom 4.515 Oznaka skupine Prebivalstvo Skupaj 85.399 89.914 B 19.341 157 19.498 C 3.788 103 3.891 D 1.913 311 2.224 E 685 73 758 30.242 86.043 116.285 Skupaj Kreditno kvaliteto nefinančnih družb določa oddelek bonitet v okviru Službe upravljanja s tveganji na podlagi računovodskih izkazov in drugih finančnih in nefinančnih podatkov, medtem ko se kreditna kvaliteta za prebivalstvo določa na podlagi zmožnosti dolžnika da redno odplačuje svoje obveznosti. Dolžniki iz naslova izpostavljenosti do prebivalstva s katerimi je bil sklenjen dogovor o spremembi kreditnih pogojev (moratorij, podaljšanje odplačilne dobe, itd.), so zajeti v skupinah C do E. Bonitetna ocena dolžnika se preverja ob vsakem novem poslu, oziroma najmanj letno za dolžnike, ki niso v tekočem letu imeli novih poslov. Za potrebe prikaza kreditov glede na bonitetno oceno je hranilnica kredite bankam razporedila v skupino A. Letno poročilo 2015 86 Hranilnica Lon d.d., Kranj Letno poročilo 2015 87 Hranilnica Lon d.d., Kranj c.) Pregled finančnih sredstev, v zvezi s katerimi je bi dosežen nov dogovor V letu 2015 je bilo 52 potrošniških in stanovanjskih kreditov, ki so prekoračili zapadlost v plačilo in je bil v zvezi z njimi dosežen dogovor o spremembi pogojev plačila, stanje teh kreditov ob spremembi pogojev pa je bilo skupaj 696 tisoč EUR, v letu 2014 je bilo teh kreditov za 533 tisoč EUR, in sicer 62 kreditov. Krediti so pretežno zavarovani pri zavarovalnici, dogovorjen pa je nekaj mesečni moratorij na odplačilo, začasno znižan obrok ali podaljšana doba odplačila. Za odplačilo negativnega stanja na transakcijskem računu po zapadlosti limita je hranilnica sklenila dogovor o obročnem odplačevanju z 10 dolžniki v skupnem znesku 6 tisoč EUR, v letu 2014 z 19 dolžniki v skupnem znesku 29 tisoč EUR. Pri poslovanju s pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki obstaja 19 partij (12 dolžnikov) pri katerih je bil v letu 2015 sklenjen dogovor o reprogramiranju terjatev v skupnem znesku 1.456 tisoč EUR, v letu 2014 za 1.560 tisoč EUR. Skupno stanje restrukturiranih terjatev znaša 3.529 tisoč EUR, izkazane oslabitve na teh terjatvah znašajo 864 tisoč EUR. d.) Pregled stanja restrukturiranih terjatev na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Terjatve Oslabitve prebivalstvo 1.104 54 pravne osebe in samostojni podjetniki 2.425 810 Skupaj 3.529 864 e.) Pregled stanja restrukturiranih terjatev na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Terjatve Oslabitve prebivalstvo 1.270 86 pravne osebe in samostojni podjetniki 2.671 649 Skupaj 3.941 735 1.9. Koncentracija kreditnega tveganja a.) Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah na dan 31.12.2015 Nefinanč ne družbe Osrednje Slovenska Javni sektor Druge finan. Organz Banke gospodi njstva % kreditne skupaj ga portfelja 39.235 29,03 14.270 0 2.000 642 22.323 Podravje 8.064 156 0 39 24.885 33.143 24,52 Savinjska 5.631 59 0 49 13.364 19.102 14,13 Gorenjska 4.112 4 290 0 16.443 20.849 15,42 Goriška 322 0 0 0 2.013 2.335 1,73 Primorska 1.671 0 0 336 1.792 3.799 2,81 Dolenjska 1.440 255 0 0 13.771 15.466 11,44 Letno poročilo 2015 88 Hranilnica Lon d.d., Kranj Pomurje Skupaj 81 0 0 0 1.152 1.233 0,91 35.591 473 2.290 1.065 95.742 135.161 100,00 b.) Pregled stanja kreditov po statističnih geografskih regijah na dan 31.12.2014 Nefinanč ne družbe Osrednje Slovenska 11.291 Javni sektor Druge finan. Organz Banke gospodi njstva 0 0 817 20.799 % kreditne skupaj ga portfelja 32.907 28,30 Podravje 1.811 0 0 157 25.465 27.432 23,59 Savinjska 2.374 59 0 0 12.631 15.064 12.95 Gorenjska 4.330 4 0 145 14.721 19.200 16,51 147 0 0 0 1.991 2.138 1,84 Primorska 2.083 0 0 0 1.844 3.926 3,38 Dolenjska 1.268 1 0 0 12.850 14.119 12,14 283 0 0 0 1.214 1.497 1,29 23.587 64 0 1.119 91.515 116.285 100,00 Goriška Pomurje Skupaj c.) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31.12.2015 448 Znesek popravka vrednosti (oslabitev) (10) 10.216 (287) 9.929 Oskrba z električno energijo, plinom in paro Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.588 (89) 1.499 404 (10) 394 Gradbeništvo 1.393 (59) 1.334 11.364 (829) 10.535 Promet in skladiščenje 2.975 (184) 2.791 Gostinstvo 1.674 (204) 1.470 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.151 (86) 1.065 Panoga Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo Predelovalne dejavnosti Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil Znesek bilančne izpostavljenosti Neto izpostavljenost 438 6 0 6 930 (71) 858 4.439 (84) 4.355 592 (45) 547 75 (2) 73 Zdravstvo in socialno varstvo 113 (13) 100 Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 175 (5) 169 Finančne in zavarovalniške dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Izobraževanje Druge dejavnosti Skupaj 23 0 22 37.564 (1.978) 35.586 d.) Pregled stanja kreditne izpostavljenosti po panogi na dan 31.12.2014 Panoga Letno poročilo 2015 Znesek bilančne izpostavljenosti Znesek popravka vrednosti Neto izpostavljenost 89 Hranilnica Lon d.d., Kranj (oslabitev) 391 (22) 369 Predelovalne dejavnosti 6.583 (344) 6.238 Oskrba z električno energijo 2.114 (85) 2.028 659 (44) 615 Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje 5.248 (299) 4.949 2.581 (122) 2.459 Gostinstvo 1.582 (94) 1.488 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 598 (33) 565 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 451 (65) 385 Poslovanje z nepremičninami 679 (25) 654 2.927 (81) 2.846 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 783 (28) 755 Drugo Skupaj 248 (13) 235 24.844 (1.255) 23.586 Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo Gradbeništvo Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Hranilnica odobrava kredite v skladu z ZBan-2 in predpisi o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (395. do 403. člen CRR). Izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma skupine med seboj povezanih kreditojemalcev je omejena na največ 25 % kapitala hranilnice. V primeru, ko izpostavljenost do posameznega kreditojemalca oziroma do skupine med seboj povezanih oseb preseže 10 % kapitala, mora hranilnica pridobiti soglasje nadzornega sveta za odobritev izpostavljenosti. Izpostavljenosti do države, centralne banke in bank oziroma izpostavljenosti zavarovane z jamstvom države ali centralne se za namen velike izpostavljenosti preračunavajo v skladu s 400. členom CRR, ki ureja izvzetja iz določila o veliki izpostavljenosti. Hranilnica ima na dan 31.12.2015 izpostavljenosti do Republike Slovenije, SDH d.d., bank in nefinančnih družb, ki jih štejemo kot velike izpostavljenosti. Po upoštevanju vseh izvzetij znašajo velike izpostavljenosti 24.000 tisoč EUR oziroma 152 % kapitala hranilnice. 2. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko hranilnica ne bi bila več sposobna poravnavati vseh dospelih obveznosti oziroma ko bi bila prisiljena uporabljati potrebna sredstva z bistveno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost je sposobnost hranilnice vzdržati zmanjšanje vlog, poravnati zapadle obveznosti in povečevati likvidna sredstva. Likvidnostno tveganje je posledica neusklajenosti ročnosti sredstev in virov. Hranilnica upravlja likvidnostna tveganja s/z: - spremljanjem količnikov likvidnosti s projekcijami, - spremljanjem višine likvidnih sredstev, - usklajevanjem ročnosti sredstev in obveznosti, - spremljanjem višine naložb v vloge in dane kredite bankam glede na stanje depozitov na odpoklic, - spremljanjem višine naložb v vrednotne papirje in banke glede na stanje bilančne aktive, - spremljanjem projekcije likvidnosti na mesečni ravni, - analizo likvidnostnih vrzeli, - spremljanjem doseganja postavljenih limitov, - spremljanjem koncentracije vlog – izpostavljenost do 30 največjih deponentov, - indikatorji likvidnostnega tveganja, - likvidnostnimi stres testi, - dinamično analizo likvidnostnih vrzeli. Letno poročilo 2015 90 Hranilnica Lon d.d., Kranj 2.1. d) Pregled likvidnostnih vrzeli Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta 11.952 0 0 0 0 11.952 14 6.533 3.707 21.594 1.437 33.285 2.135 21.827 23.227 16.695 2.060 65.944 9.452 9.713 20.943 66.482 49.847 156.437 Do 1 meseca Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni Finančna. sredstva razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Krediti Terjatve za davek dohodka pravnih oseb od 0 0 105 0 0 105 95 23.648 0 38.073 0 47.982 0 104.771 0 53.344 95 267.818 0 0 0 14.995 0 14.995 0 0 0 24 0 24 96.905 20.968 68.752 34.648 5.966 227.239 0 0 0 1.130 0 1.130 215 0 0 0 0 215 Skupaj obveznosti 97.120 20.968 68.752 50.797 5.966 243.603 Vrzel po ročnostih (73.472) 17.105 (20.770) 53.974 47.378 Čista neusklajenost (73.472) (56.367) (77.137) (23.163) 24.215 Druga sredstva Skupaj sredstva Obveznosti Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti namenjene trgovanju Finančne obveznosti po odplačni vrednosti Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju Druge obveznosti e) Pregled likvidnostne vrzeli na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva 12.606 0 0 0 0 12.606 14 476 2.449 16.142 345 19.426 9.092 7.172 21.530 58.572 42.360 138.726 2.192 9.618 40.468 25.708 2.083 80.069 0 0 389 0 0 389 985 0 0 0 0 985 Skupaj sredstva 24.889 17.266 64.836 100.422 44.788 252.201 0 0 0 111 0 111 73.690 30.841 77.087 27.436 465 209.519 Obveznosti Finančne obveznosti namenjene trgovanju Fin. obv. po odpl. vred. Letno poročilo 2015 91 Hranilnica Lon d.d., Kranj Finančne obveznosti do CB Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti 0 4.058 0 4.990 0 9.048 0 0 0 1.471 0 1.471 243 0 0 0 0 243 73.933 34.899 77.087 34.008 465 220.392 Vrzel po ročnostih (49.044) (17.633) (12.251) 66.414 44.323 Čista neusklajenost (49.044) (66.677) (78.928) (12.514) 31.809 Skupaj obveznosti Zgornje tabele prikazujejo neizvedena finančna sredstva in obveznosti za namen upravljanja z likvidnostnim tveganjem po preostalih rokih dospelosti v plačilo. Vrednosti v tabeli zajemajo predvidene denarne tokove in so nediskontirane, zato se razlikujejo od vrednosti v izkazu finančnega položaja. Hranilnica vzdržuje razpršen portfelj visoko likvidnih naložb za zagotavljanje zadostnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Likvidna sredstva, namenjena uravnavanju likvidnostnega tveganja predstavljajo stanje gotovine v blagajnah in na računih hranilnice pri centralni banki, državne vrednostne papirje in druge vrednostne papirje, ki so primerni za zastavo pri centralni banki in druge likvidne vrednostne papirje. Manjši delež teh naložb ima hranilnica kvalificiranih v postavki vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo, ki jih v primeru poslabšane likvidnostne situacije lahko odproda, večji delež naložb pa namerava in zmore držati do zapadlosti in so kvalificirane kot naložbe v posesti do zapadlosti, oboje pa lahko zastavi za pridobitev likvidnostnega kredita pri centralni banki. Likvidnostni količniki 2.2. Likvidnostni količnik je opredeljen kot razmerje med višino sredstev in višino obveznosti s preostalo ročnostjo do 30 dni za prvi razred in s preostalo ročnostjo do 180 dni za drugi razred. Banka Slovenije predpisuje metodologijo za izračun količnikov likvidnosti, pri čemer se vpogledna sredstva nefinančnih družb in gospodinjstev vključujejo v izračun količnika prvega razreda s ponderjem 40%, za izračun drugega razreda pa s ponderjem 35 %. V izračun količnikov likvidnosti se vključujejo samo krediti, ki so razvrščeni v skupino A in B. Hranilnica je dolžna zagotavljati višino količnika prvega dospelostnega razreda nad 1, izračun količnika drugega razreda pa je zgolj informativne narave. Na dan 31.12.2015 je hranilnica dosegala količnik prvega razreda v višini 1,39 na dan 31.12.2014 pa 1,87. 2.3. Koncentracija depozitov Koncentracija depozitov je pomemben element upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Je pokazatelj razpršenosti depozitov glede velikosti in ročnosti. a) Pregled koncentracije depozitov strank, ki niso banke v 1000 EUR Vloge prebivalstva znesek Vloge pravnih oseb* v% znesek v% 30 največjih deponentov znesek v % od vlog Skupaj znesek 2015 145.976 67% 72.053 33% 37.450 17% 218.029 2014 147.894 73% 55.832 27% 28.802 14% 203.726 * vloge pravnih oseb, ne glede na obliko organiziranosti, kot so nefinančne družbe, druge finančne organizacije, osebe javnega sektorja,…) Letno poročilo 2015 92 Hranilnica Lon d.d., Kranj 3. OBRESTNO TVEGANJE Obrestno tveganje predstavlja tveganje, da sprememba obrestnih mer lahko povzroči spremembo neto obrestnih prihodkov (bodočih denarnih tokov) in tako vpliva na finančni položaj hranilnice. Izhaja iz strukture obrestne mere za neusklajenost zapadlosti obrestno občutljivih sredstev in obveznosti ob upoštevanju zapadlosti ponovne določitve obrestne mere. 3.1. Potek upravljanja obrestnega tveganja Spremembe pasivnih in aktivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe predstavljajo za hranilnico obrestno tveganje. Možne izgube iz tega naslova se pojavljajo glede na odvisnost posameznih postavk izkaza finančnega položaja na spremembe obrestnih mer. Hranilnica redno spremlja dogajanje na področju obrestovanja sredstev in naložb ter skladno s trendi na trgu usklajuje obrestne mere. Uprava hranilnice spremlja izpostavljenost hranilnice obrestnemu tveganju in obrestne mere prilagaja razmeram na trgu. Za merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju hranilnica uporablja metodo obrestnih vrzeli, v katerih ugotavlja obrestni razmik po posameznih dospelostnih razredih. Kot dodatno meritev hranilnica ugotavlja vpliv spremembe obrestnih mer na obrestne prihodke in vpliv spremembe obrestnih mer na pošteno vrednost finančnih instrumentov, ki vplivajo na vrednost kapitala hranilnice. Hranilnica omejuje velikost obrestnih vrzeli ter vpliva, ki ga ima vrzel na obrestne prihodke in kapital hranilnice z ustreznim limitnim sistemom. Za omejevanje obrestnega tveganja se hranilnica poslužuje izvedenih finančnih instrumentov in referenčnih obrestnih mer. 3.2. Pregled obrestnih vrzeli Hranilnica meri izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo vrzeli, pri čemer razvrsti vse obrestno občutljive postavke v skupine po preostali dospelosti glede na datum naslednje spremembe obrestne mere. Obrestno občutljive postavke v določenem razdobju so vse tiste, ki v tem obdobju zapadejo (tiste s spremenljivo in tiste z nespremenljivo obrestno mero) ter vse tiste postavke s spremenljivo obrestno mero, ki se jim v tem obdobju ponovno določi obrestna mera. Izpostavljenost obrestnemu tveganju predstavljajo vrednosti razlik med sredstvi in obveznostmi, ki so v danem obdobju izpostavljene spremembi obrestne mere. a) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 leta do 5 let Nad 5 let 11.952 0 0 0 0 11.952 14 6.533 3.707 21.595 1.437 33.286 129.112 4.985 8.293 10.771 3.276 156.437 2.134 21.827 23.227 16.696 2.060 65.944 0 0 105 0 0 105 Do 1 meseca Skupaj Sredstva Denar v blagajni Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva Skupaj sredstva Obveznosti Finančne obveznosti namenjene trgovanju Letno poročilo 2015 95 0 0 0 0 95 143.307 33.345 35.332 49.062 6.773 267.819 0 0 0 14.995 0 14.995 93 Hranilnica Lon d.d., Kranj Fin. obv. po odpl. vred. 0 0 0 24 0 24 Finančne obveznosti do CB Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti in kapital Vrzel po ročnostih 96.905 20.968 68.752 34.648 5.966 227.239 0 0 0 1.130 0 1.130 215 0 0 0 0 215 73.780 34.897 77.550 32.621 444 243.603 69.527 (1.552) (42.218) 16.441 6.329 Čista neusklajenost 69.527 67.975 25.757 42.197 48.526 b) Pregled obrestnih vrzeli na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta 12.606 0 0 0 0 12.606 14 476 2.449 16.142 345 19.426 112.539 3.069 8.585 12.676 1.762 138.631 2.192 17.618 34.413 23.674 2.083 79.980 0 0 389 0 0 389 Do 1 meseca Od 1 leta do 5 let Nad 5 let Skupaj Sredstva Denar v blagajni Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo Krediti Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Terjatve za davek od doh. pravnih oseb Druga sredstva Skupaj sredstva Obveznosti Finančne obveznosti namenjene trgovanju Fin. obv. po odpl. vred. Finančne obveznosti do CB Izved.fin.instr.namenjeni varovanju Druge obveznosti Skupaj obveznosti in kapital Vrzel po ročnostih Čista neusklajenost 3.3. 985 0 0 0 0 985 128.336 21.163 45.836 52.492 4.190 252.017 0 0 0 111 0 111 73.537 30.839 77.550 26.049 444 208.419 0 4.058 0 4.990 0 9.048 0 0 0 1.471 0 1.471 243 0 0 0 0 243 73.780 34.897 77.550 32.621 444 219.293 54.556 (13.734) (31.714) 19.871 3.746 54.556 40.822 9.108 28.979 32.725 Občutljivost neto obrestnih prihodkov Metodologija občutljivosti neto obrestnih prihodkov nam omogoča, da ocenimo vpliv pričakovane spremembe tržne krivulje donosnosti na višino bodočih neto obrestnih prihodkov hranilnice. Na podlagi metode ocenimo, za koliko se spremenijo neto obrestni prihodki, če bi se spremenile tržne obrestne mere ob vzporednem premiku krivulje donosnosti. S tem hranilnica pripravlja oceno vpliva spremembe krivulje donosnosti (tj. spremembe tržnih obrestnih mer) na bodoči poslovni rezultat hranilnice. Na dan 31.12.2015 bi sprememba krivulje za 200 bazičnih točk povzročila spremembo obrestnih prihodkov v enoletnem obdobju za 219 tisoč EUR. 3.4. Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala Zaradi časovnega neujemanja obrestno občutljivih postavk pride do izpostavljanja tveganju spremembe krivulje donosnosti. Višino tveganja se oceni na podlagi spremembe krivulje donosnosti na spremembo Letno poročilo 2015 94 Hranilnica Lon d.d., Kranj ekonomske vrednosti kapitala. Test izjemnih situacij, ki omogoča ugotavljanje vpliva na ekonomsko vrednost kapitala se izdeluje po priporočilu baselskega dokumenta na paralelni premik obrestnih mer za 200 bazičnih točk. Izveden test na podlagi 2% spremembe obrestnih mer pokaže spremembo kapitala v višini 0,83%. 4. OPERATIVNO TVEGANJE Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube, vključno s pravnim tveganjem, zaradi naslednjih okoliščin: - neustrezno ali nepravilno izvajanje notranjih procesov, - druga nepravilna ravnanja ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, - neustrezno ali nepravilno delovanje sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero, - zunanji dogodki ali dejanja. Hranilnica ima vzpostavljen sistem spremljanja operativnega tveganja na nivoju poslovnih procesov in na nivoju hranilnice z ustreznim sistemom poročanja, analiziranja izgub ter ocenjevanja izpostavljenosti operativnemu tveganju. Hranilnica je vzpostavila sistem zbiranja škodnih dogodkov, vzpostavila rezervno lokacijo in ima pripravljen načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga redno testira. V letu 2015 so bili opravljeni naslednji testi neprekinjenega poslovanja: - Preklop exchange strežnika na rezervno lokacijo, - Preklop datotečnega strežnika na rezervno lokacijo, - Restore HIBIS CORE, HIBIS EB in HIBIS ECB baze iz backupa, - Povezava do Bankart okolja preko rezervne lokacije, - Testiranje preklopa VPN povezave do poslovnih enot na sekundarnega ponudnika interneta. 5. TVEGANJE DOBIČKONOSNOSTI Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke oziroma hranilnice, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti (na primer zaradi neprimernega razmerja med stroški in prihodki). Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja in zgodnji pokazatelj problematičnosti družbe. Na dobičkonosnost hranilnice vplivajo notranji in zunanji faktorji. Notranji faktorji na katere hranilnica lahko vpliva so: (i) struktura bilance in obseg in struktura poslovnih aktivnosti ter posledično (ii) vpliv na realizacijo prihodkov (obrestna marža, neobrestni prihodki), (iii) kvaliteta naložb in (iv) stroški. Hranilnica ne more vplivati na splošni nivo obrestnih mer, ekonomske razmere in konkurenčno okolje v katerem posluje. Najpomembnejši elementi tveganja dobičkonosnosti so: - obrestna marža, - neto opravnine, - stroškovna učinkovitost, - kvaliteta prihodkov. Čiste obresti predstavljajo največji delež vseh prihodkov hranilnice. Kazalec čistih obresti je obrestna marža, to je razmerje med čistimi obrestmi in povprečno obrestovano aktivo. Na stroške poslovanje imajo najpomembnejši vpliv operativni stroški, na katere ima hranilnica neposredni vpliv. Stroškovno učinkovitost ugotavlja s pomočjo kazalnika, ki predstavlja razmerje med operativnimi stroški in povprečno aktivo. Kvaliteta prihodkov pomeni sposobnost hranilnice, da bo tudi v prihodnosti lahko vzdrževala obstoječi nivo prihodkov in dobičkonosnosti. To pomeni, da tudi spremenjene razmere poslovanja ne bodo bistveno vplivale na spremembo obrestne marže, obseg in kvaliteto kreditnega portfelja. Letno poročilo 2015 95 Hranilnica Lon d.d., Kranj Hranilnica upravlja s tveganjem dobičkonosnosti tako, da: - spremlja gibanje in stabilnost obrestne marže, - aktivno upravlja z operativnimi stroški poslovanja, - pripravlja stresne scenarije, ki vključujejo tudi izračun vpliva na dobičkonosnost. 6. VALUTNO TVEGANJE Hranilnica ne opravlja poslov v tujih valutah, zato se v devizni podbilanci nahaja le tuja gotovina v menjalnici in v trezorju pri NLB. Stanje devizne gotovine v menjalnici in v trezorju pri NLB na 31.12.2015 je 46 tisoč EUR, na dan 31.12.2014 ja bilo 98 tisoč EUR. Izpostavljenost valutnemu tveganju je zanemarljiva. 7. DRUGA BANČNA TVEGANJA Banke so nagnjene k cikličnosti oblikovanja rezervacij za kreditno tveganje, vzpostavitev posebnih rezervacij za namen procikličnosti pa neželene učinke bistveno omeji. S tem namenom je oblikovana kapitalska zahteva iz naslova procikličnosti, ki je posledica rezultatov stresnega scenarija, ki predvideva dodaten padec bruto družbenega proizvoda, padec cen vrednostnih papirjev in posledično zmanjšanje zmožnosti odplačevanja posojil. Kapitalska zahteva je izračunana v višini 2.312 tisoč EUR. Menimo, da hranilnica glede na izpolnjevanje kriterijev, ki izhajajo iz ZBan-2, ni izpostavljena drugim večjim tveganjem. Za tveganja, kot so tveganje ugleda, tveganje koncentracije, pravna tveganja in strateško tveganje, hranilnica nima vzpostavljenih postopkov identifikacije, merjenja in upravljanja. Kapitalske potrebe ima oblikovane za pokrivanje tveganja koncentracije v višini 300 tisoč EUR. Hranilnica nima odprtih pomembnih tožb, v katerih bi sama nastopala kot tožena stranka. 8. UPRAVLJANJE S KAPITALOM Upravljanje kapitala je stalen proces zagotavljanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala. Hranilnica mora glede na vrsto in obseg svojih storitev in glede na tveganja, katerim se izpostavlja pri izvajanju teh storitev v vsakem trenutku zagotavljati ustrezno višino kapitala. Hranilnica mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju posameznega posla in količina poslov, ne presežejo omejitev ZBan-2 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, CRD IV in CRR. CRD IV in CRR v bančno zakonodajo prenašata vsebino Basla III in pomenita pomemben korak k uveljavitvi enotnih pravil na področju bančništva. Hranilnica izračunava kapital najmanj kvartalno, ko mora o tem poročati tudi Banki Slovenije, za interne potrebe tudi pogosteje. 8.1. Sestavine kapitala Kapital hranilnice je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija kapitala, razdeljen na temeljni in dodatni kapital. Temeljni kapital je sestavljen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala. Navaden lastniški kapital predstavljajo vplačane navadne delnice zmanjšane za lastne delnice, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadržani dobiček in prehodne prilagoditve, zmanjšane za odbitne postavke (pregled posameznih sestavin je razviden iz spodnje tabele). Dodaten temeljni kapital sestavljajo prednostne delnice in prehodne prilagoditve za prednostne delnice in odbitki dodatnega temeljnega kapitala. v 1000 EUR 31.12.2015 31.12.2014 Temeljni kapital 13.133 11.241 Dodatni kapital 2.650 750 Letno poročilo 2015 96 Hranilnica Lon d.d., Kranj Skupaj kapital 15.783 11.991 Dodatni kapital vključuje podrejene vloge, ki so sprejemljive za vključevanje v izračun kapitala (glej tč. e) 7.3.11. Računovodskega dela letnega poročila). To so nominalni zneski vlog ki izpolnjujejo pogoje iz CRD IV in CRR za vključevanje podrejenih vlog v izračun kapitala in za katere je hranilnica pridobila soglasje Banke Slovenije. 31.12.2015 31.12.2014 Količnik temeljnega kapitala 10,59% 9,21% Količnik skupnega kapitala 12,72% 9,83% Po zahtevi Banke Slovenije z dne 21.04.2015 je hranilnica na dan 31.12.2015 zagotavljala zahtevano višino količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala. Banka Slovenije je v letu 2015 hranilnici na podlagi procesa ICAAP/SREP predpisala nove minimalne količnike kapitalske ustreznosti, in sicer količnik kapitalske ustreznosti na 13,20% (leta 2014 je ta zahteva znašala 12,50%), količnik kapitalske ustreznosti na temeljni kapital na 10,60% (leta 2014 je ta zahteva znašala 10,00%). 8.2. Kapitalske zahteve v 1000 EUR 31.12.2015 Kreditno tveganje Operativno tveganje 31.12.2014 111.103 109.780 12.962 12.250 8.2.1. Kapitalska zahteva za kreditno tveganje Hranilnica izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje v skladu z določili členov od 111 do 134 CRR po standardiziranem pristopu. Izpostavljenosti hranilnica razvrsti v predpisane kategorije izpostavljenosti, kot je razvidno iz spodnje tabele. Znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tveganje zmanjšanja vrednosti ter proste izročitve na dan 31.12.2015 znaša 111.103 tisoč EUR. a) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2015 v 1000 EUR Kategorija izpostavljenosti Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralne banke Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja Izpostavljenosti do institucij Izpostavljenosti do podjetij Letno poročilo 2015 Zunajbilanč ne terjatve Slabitve in rezervacije 63.766 0 0 Tehnike za zmanjševan je kreditnega tveganja 26.896 475 0 (7) 10.174 0 28.159 25.486 Bilančne terjatve Tveganju prilagojene izpostavlje nosti Kapitalska zahteva za kreditno tveganje 263 21 0 94 8 0 (10.174) 0 0 5 0 (16.722) 2.287 183 13.879 (1.100) (3.952) 23.407 1873 97 Hranilnica Lon d.d., Kranj Izpostavljenosti do bančništva na drobno Izpostavljenosti zavarovane s hipoteko Neplačane izpostavljenosti Lastniški kapital Kolektivni naložbeni podjemi Ostale izpostavljenosti Skupaj vse kategorije izpostavljenosti 80.774 5.686 (693) 32.398 842 (553) 2.626 0 (1.134) 355 0 0 (534) 59.142 4731 11.287 903 0 2.128 170 0 355 28 36 3 673 15.202 26 (2) 0 12.104 968 260.088 20.438 (3.489) (4.486) 111.103 8.888 Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2015 znaša 8.888 tisoč EUR. b) Izračun tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu na dan 31.12.2014 v 1000 EUR Kategorija izpostavljenosti Izpostavljenosti do enot centralne ravni države in centralne banke Izpostavljenosti do enot regionalne in lokalne ravni držav Izpostavljenosti do oseb javnega sektorja Izpostavljenosti do institucij Izpostavljenosti do podjetij Izpostavljenosti do bančništva na drobno Neplačane izpostavljenosti Lastniški kapital Ostale izpostavljenosti Skupaj vse kategorije izpostavljenosti Zunajbilanč ne terjatve Slabitve in rezervacije 40.317 0 (1) Tehnike za zmanjševan je kreditnega tveganja 49.561 1 0 0 21.912 0 37.097 Bilančne terjatve Tveganju prilagojene izpostavlje nosti Kapitalska zahteva za kreditno tveganje 444 36 0 0 0 0 (21.912) 0 0 4 0 (27.649) 1.890 151 15.453 9.105 (302) (2.151) 17.517 1.401 105.916 8.245 (1.100) (877) 78.099 6.248 3.955 0 (1.055) 0 4.054 324 734 0 0 0 734 59 9.359 0 0 0 7.042 563 234.744 17.354 (2.458) (3.028) 109.780 8.782 Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2014 znaša 8.782 tisoč EUR. 8.2.2. Kapitalska zahteva za operativno tveganje Kapitalsko zahtevo za operativno tveganje hranilnica izračunava po enostavnem pristopu v skladu s 315. in 316. členom CRR. Izračun temelji na podatkih o triletnem povprečju vsote čistih obrestnih in neobrestnih prihodkov. Znesek skupne izpostavljenosti operativnim tveganjem v skladu z 92 členom CRR na dan 31.12.2015 znaša 12.962 EUR, na dan 31.12.2014 pa 12.250 tisoč EUR. Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2015 znaša 1.037 tisoč EUR, na dan 31.12.2014 pa 980 tisoč EUR. Letno poročilo 2015 98 Hranilnica Lon d.d., Kranj 8.2.3. Kapitalska ustreznost in količnik kapitalske ustreznosti Hranilnica mora zagotavljati ustrezno višino kapitala za pokrivanje vseh tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena glede na posle, ki jih opravlja in obseg poslovanja (potrebni ali zahtevani kapital). V okviru prvega stebra kapitalske ureditve hranilnica zagotavlja kapital za pokrivanje kreditnega in operativnega tveganja (tč. 8.2.1. in 8.2.2.), kot to predpisuje CRR. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih izpostavljenosti in na dan na dan 31.12.2015 znaša 12,72 na dan 31.12.2014 pa 9,83. 8.3. Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala (ICAAP) V okviru zagotavljanja ustreznega notranjega kapitala hranilnica zasleduje dolgoročni cilj varnosti z vidika nemotenega poslovanja hranilnice in z vidika tržnih udeležencev. Poglavitni cilj hranilnice je vzpostaviti vez med profilom tveganja hranilnice, upravljanja s tveganji in sistemom za zmanjševanje tveganj ter notranjim kapitalom hranilnice. Hranilnica preverja proces ocenjevanja notranjega kapitala in izdela oceno ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganja hranilnice je prva stopnja v oceni notranjega kapitala, ki ga hranilnica pripravlja enkrat letno. Celoten proces ocene notranjega kapitala se izdela za tekoče leto v mesecu aprilu. Na podlagi ocene se pripravljajo izračuni notranjega kapitala in kapitalske zahteve najmanj trimesečno. a) Interna ocena kapitala na dan 31.12.2015 v 1000 EUR 31.12.2015 Kapital hranilnice 31.12.2014 15.784 11.991 Kapitalska zahteva za kreditno tveganja 8.888 8.782 Kapitalska zahteva za operativno tveganje 1.037 980 Kapitalska zahteva prvega stebra 9.925 9.762 Kapitalska zahteva za obrestno tveganje iz bančne knjige 131 72 Kapitalska zahteva za tveganje koncentracije 300 120 0 19 Kapitalska zahteva za tveganje dobičkonosnosti Kapitalska zahteva za likvidnostno tveganje Kapitalska zahteva iz naslova zunanjih dejavnikov (procikličnost) Kapitalska zahteva za kvaliteto notranjega upravljanja 0 360 2.312 1.446 348 0 Popravek zaradi primerljivosti med bankami 1.600 0 Kapitalska zahteva drugega stebra 4.691 2.017 Interna ocena kapitalskih potreb 14.616 11.779 1.168 212 Presežek kapitala Letno poročilo 2015 99 Hranilnica Lon d.d., Kranj UPORABLJENE KRATICE Uporabljeni zakonski akti: CRR – Uredba (EU) 575/2013 o bonitetnih zahtevah za krediten institucije in investicijska podjetja CRD IV – Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij ZBan-2 – Zakon o bančništvu (Ur.l. 25/2015), ZGD-1 – Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. 42/2006, 60/2006, 26/2007, 33/2007, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011, 32/2012, 57/2012, 82/2013, 55/2015), ZPPDFT – Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (Ur. l. 60/07, 47/09, 19/10, 77/11, 19/14) ZDDV – Zakon o davku na dodano vrednost (Ur.l. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/11, 78/2011, 38/2012, 83/2012, 86/2014) ZDFS – Zakon o davku na finančne storitve (Ur.l. 94/2012, 90/2014) FATCA – Foreign Account Tax Compliance Act – Zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja Druge uporabljene kartice: MSP – mala in srednje velika podjetja ECB – Evropska centralna banka DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank PPDFT – Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma CRS – Common Reporting Standard – Standard avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih ICAAP – The Internal Capital Adequacy Assessment Process - Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala SREP – Supervisory Review and Evaluation Process - Procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja RS – Republika Slovenija KDD – Klirinško depotna družba d.d. UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj SISBON – Slovenski informacijski sistem bonitet SDH – Slovenski državni holding GURS – Geodetske urad Republike Slovenije FURS – Finančna uprava Republike Slovenije Letno poročilo 2015 100
© Copyright 2024