Paradni izvozniki so v tuji lasti
4. junija 2016 PULJ IN ROVINJ Stran 33–44 moja O K N A VRATA SENČILA MS - MB - LJ www.karba.biz 28. aprila 2016 Čestitamo ob prazniku dela! Uredništvo Murska Sobota, leto lxviii, št. 17, v. d. odgovorne urednice Nataša Gider, cena 1,99 € Pomurskim izvoznikom ne pojema sapa fotografija nataša juhnov Paradni izvozniki so v tuji lasti Več kot četrtina izvoza v Nemčijo – Slovaška in Poljska postajata čedalje pomembnejši Vizija mesta Plečnikova Ljubljana, Novakova Sobota Samooskrbno mesto s prepoznavno identiteto Kako bo videti Murska Sobota v prihodnosti? Kako je mogoče mesto približati prebivalcem, ga narediti privlačnega za življenje in mu hkrati vrniti identiteto regijske prestolnice? Sto študentov, profesorjev in asistentov Univerze v Ljubljani je skušalo s konkretnimi projekti najti odgovore na tovrstne izzive v okviru projekta, ki se je začel na pobudo krajinske arhitektke Darje Matjašec, sicer profesorice na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Njihove ideje so na ogled v avli Gledališča Park do sredine maja. Veliko pomanjkljivosti, veliko možnosti Carthago v Odrancih se pripravlja na širitev proizvodnih zmogljivosti. fotografija nataša juhnov stjo med letoma 2013 in 2014 morda ne vzbuja nekega navdušenja, vendar pa tudi ne gre za upehanost izvoznikov ali pojemanje gospodarske rasti v izvoznih partnericah. Podatki o vrednosti letošnjega januarskega izvoza v primerjavi z izvozom januarja 2015 in znova 14-od- stotna rast kažejo, da gre za neka nihanja v dinamiki blagovne menjave, ki je nekakšna stalnica pomurskega izvoza in je povezana z močno predelovalno industrijo v regiji oziroma z uvozom reprodukcijskega materiala. Nadaljevanje na 5. strani Naročnik Enodnevni izlet Brioni – Pula 11. 6. 2016 Kupon za 5 evrov popusta za eno osebo # Nepreslišano slovenska izvozna paradna konja, vendar njun izvoz ne vpliva na podatke o pomurskem izvozu. Ta je lani dosegel prodajo za 674 milijonov evrov blaga ali za skoraj devet milijonov evrov več kot leto prej. Dober odstotek rasti lanskega izvoza v primerjavi z rekordno 15-odstotno raKarikatura Anton Buzeti Polovica pomurskega izvoza sloni na prodaji blaga in storitev v samo dve državi, Nemčijo in Avstrijo, in na desetih izvoznih podjetjih, od katerih jih je pet v tuji lasti. V Pomurju imata močno proizvodnjo tudi obe največji slovenski farmacevtski družbi Krka in Lek, ki sta »Študenti so pogledali mesto od zunaj in razbili marsikateri kalup, ki ga imamo meščani sami v glavi. Za razstavljene projekte, ki bodo prebivalcem mesta všeč, bomo arhitektom naročili, da jih narišejo in jih bomo zgradili v prihodnjih letih,« pravi župan mestne občine Aleksander Jevšek. Po besedah Matjašečeve so danes mesta marsikje podvržena nevarnosti neustreznega načrtovanja. Nadaljevanje na 9. strani Informacije in prijava: Turistična agencija KLAS Murska Sobota (avtobusna postaja) | tel. 02 530 16 90 www.apms.si Avtobusni promet Murska Sobota, d. d. Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. 2 aktualno | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v premislek Javni potniški promet v Pomurju Kovček je še za vrati Ne le za šolarje, naj bo za vse Majda Horvat Potem ko pri šolah odložijo otroke, šolski avtobusi pogosto stojijo na parkiriščih ali prazni vozijo po cestah Č e bi danes Nemčija nehala kupovati v Pomurju, bodisi blago ali delo, bi se znašli na kolenih, in če bi to storila še Avstrija, bi lahko začeli pripravljati kovčke za pot s trebuhom za kruhom. Bilo bi veliko huje, kot je bilo po slovenski osamosvojitvi in izgubi jugoslovanskega trga. Razdejanje pa ne bi ostalo samo tam, kjer bi udarila zaprta vrata. Zazevala bi nepredstavljiva praznina pri vseh malih dobaviteljih in obrtnikih, ki poslujejo z izvoznimi podjetji, pa če začnemo ali končamo z gostilničarjem, ki za delavce pripravlja malice. Kajti izvozniki imajo nataknjenih veliko prstanov, in če bi se čezmejno trgovanje ohladilo, bi popokali vsi po vrsti. Črnogledi podtoni morda ta trenutek, ko je s pomurskim izvozom vse v naj- Izvozniki imajo nataknjenih veliko prstanov. lepšem redu, niso pravšnji, vprašanje pa je, ali so res tudi povsem nerealni, ob tem da je migracijski tok privedel do razmišljanja o poostrenem nadzoru znotraj schengenskega območja in celo o dveh krogih EU. Zapisano pa je lahko tudi v premislek o tem, da tako Pomurje kot Slovenija ne moreta vzdržati brez krme iz tujih jasli, in sporočilo tistim, ki se napihujejo v prepričevanju, da je treba trdo prijeti »tujo gospodo«. Kaj bi delavci, ki so v preteklosti izkusili tujino, ali tisti, ki jim zdaj daje delo, odgovorili, če bi jih vprašali, kaj jim je ljubše, delati v tujini ali pri tujem delodajalcu doma? Prednost delovnega mesta blizu doma, ki daje dostojen zaslužek, bi zagotovo postavili pred delo v tujini. O klanjanju, hlapčevanju in o poteptanem ponosu pa bi lahko veliko povedali tudi iz izkušenj z domačo samopašnostjo. Domača izkoriščevalska omrežja so se v obdobju sanjske gospodarske rasti zarila v tkiva pomurskega gospodarstva, da so nekdaj paradni konji regije skoraj končali na psu. In takrat so nam tuji vlagatelji, ki so odpirali nove tovarne ali prevzemali lastništvo v podjetjih, seveda zaradi jasnih interesov prišli še kako prav. Zdaj, ko jih je večina že tako močno pognala korenine, da bi se težko izruvali v celoti in brez globokih ran, in ko razmišljajo o vlaganju v širitev svoje proizvodnje tukaj ali celo ustvarjanje nekega razvojnega jedra s tukajšnjimi strokovnjaki, kako se bomo obnašali do njih? Zviška in s postavljanjem birokratskih ovir ali kooperativno pri reševanju problemov, ki jih imajo s tem? Kot je mogoče slutiti po napovedih za nova vlaganja namreč prihaja čas, ko se bo opravilo tudi temeljito pregledovanje dosedanjih povezav in uspehov ter tehtanje, koliko je v njih »tujstva« in koliko partnerstva. Tudi od tega bo odvisna debelina kruha, ki se bo znova rezal. Občina Gornja Radgona je uvedla pomembno novost, ki bo mnogim iz oddaljenih krajev olajšala potovanje z javnim prevozom v občinsko središče. Podjetje Arriva, ki opravlja šolske prevoze, vezane na okoliš Osnovne šole (OŠ) Gornja Radgona, je namreč vse poti šolskih prevozov spremenilo v linijske prevoze. To pomeni, da se lahko s temi avtobusi, ki vsako jutro in popoldne vozijo skozi naselja, prevažajo tudi vsi drugi potniki, ne le osnovnošolci. Gre za kraje Spodnja Ščavnica, Zagajski Vrh, Plitvički Vrh, Lutverci, Kapela, Janžev Vrh, Črešnjevci, Očeslavci, Zbigovci, Ivanjševski Vrh, Mele in številne druge. V jutranjih urah so dodali en termin, popoldne pa kar dva. V Občini Gornja Radgona se trudijo, da bi podobno ugodnost uredili tudi za šolski okoliš OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, seveda pa je treba prej opraviti kar nekaj pogovorov na ministrstvu za infrastrukturo. Pri ureditvi splošne dostopnosti vsem občanom z brezplačnim javnim prevozom v Pomurju vsekakor izstopa Mestna občina Murska Sobota, kjer je občanom na voljo mestni avtobus Sobočanec. Vendar tudi tukaj načrtujejo nekaj sprememb – kot zagotavlja župan Aleksander Jevšek, Sobočanca ne bodo ukinili, toda naravnost potratno je, da preveliki avtobusi na nekaterih progah vozijo prazni. Zato načrtujejo nekaj sprememb, na primer nakup specializiranih manjših avtobusov z nižjim vstopnim pragom in morebitno minimalno plačilo uporabnikov za letno vozovnico. Prevozi na klic V Občini Ljutomer si prav tako že nekaj časa prizadevajo izboljšati prometno varnost in dostopnost središča vsem občanom. Tako so si odgovorni tudi pri pripravi prometne strategije zadali nalogo, je pojasnil Tomislav Zrinski, direktor ljutomerske občinske uprave, da si bodo prizadevali za javni potniški promet, ki bo občanom prijaznejši in dostopnejši. Podobno kot v Gornji Radgoni, načrtujejo integracijo javnega potniškega prometa s šolskimi prevozi, predvidevajo pa tudi uvedbo prevozov na klic. V prometni strategiji so bili ti ukrepi predvideni že v letih 2015 in 2016. »Ker nam to ni uspelo, bomo opravili revizijo prometne strategije. Vsekakor bomo letos začeli spreminjati prometno strategijo in določili nov časovni načrt,« so sporočili iz občinske uprave. Podobno razmišljajo tudi v Občini Lendava, kjer pripravljajo strategijo trajnostne mobilnosti in verjamejo, da bi bila prav ta (povezava šolskih in linijskih prevozov) primeren ukrep. V APMS pravijo, da so vedno za sodelovanje pri izboljšanju dostopnosti linijskega prevoza potnikov. fotografija nataša juhnov V Občini Hodoš šolskih avtobusov ne uporabljajo za javni prevoz, saj to ni izvedljivo zaradi časovne neusklajenosti. »Šolski avtobus pelje otroke s Hodoša ob 7. uri in 10 minut v Prosenjakovce, ko jih odloži, pelje naprej v Mursko Soboto, kamor prispe ob 8. uri in 30 minut. Ker je to precej daljša in tudi dražja pot, se naši občani ne odločajo za ta prevoz, saj imajo avtobus s Hodoša vsak delavnik razen sobote ob 7. uri in 44 minut ter 9. uri in 30 minut. Za vrnitev domov pa peljejo avtobusi iz Murske Sobote ob 8. uri in 45 minut ter ob 9. uri in 45 minut. To pa so tudi vse avtobusne povezave z Mursko Soboto, ki jih imamo v Občini Hodoš,« je iz občinske uprave sporočila Lidija Sever. Pred leti je bilo kar nekaj zapletov in vroče krvi zaradi napovedi ukinitve linijskih prevozov s Hodoša, toda zadeve so potem na srečo mnogih občanov razumno uredili v korist vseh. Občani Hodoša pa imajo seveda na voljo kar nekaj potniških vlakov od Hodoša do Murske Sobote in obratno, ki so povrhu cenejši in hitrejši od avtobusnih prevozov. Tudi v Občini Velika Polana so že dobro proučili vse linije, vendar so ugotovili, da za uvedbo dodatnih linij ni ekonomskega in ne dejanskega interesa. Prav tako ni sprejemljiva sprememba edine šolske linije, ki je v uporabi, v redno linijo, je pojasnila Lidija Vučko Bukovec iz občinske uprave. Razpršena in oddaljena naselja Spremembe pa so že uvedli v kar nekaj pomurskih občinah; marsikje so uredili javni potniški promet na podoben način kot v Gornji Radgoni – uspeh je predvsem tam, kjer je prevoznik šolskih otrok domači Avtobusni promet Murska Sobota APMS. Župan Občine Cankova Drago Vogrinčič si v skrbi za zmanjševanje in racionalizacijo stroškov nenehno prizadeva pridobiti okoljsko prijazne projekte. Napoveduje, da bo o tej temi v kratkem govoril z odgovornimi za javni prevoz na APMS: »Vsi akterji si moramo prizadevati za izboljšanje prevoza potnikov, da bi se ljudje več vozili z javnimi prevoznimi sredstvi. To bi imelo pozitivne učinke na okolje, zato moramo že mladim privzgajati ekološko obnašanje. Občina Cankova bo pozvala APMS k skupnemu sodelovanju za izboljšanje avtobusnega prometa, to pa je tudi dolžnost gospodarske javne službe. Predlagamo, da ministrstvo za infrastrukturo predpisane postopke, odobritve in registracije koncesionarjem, ki izvajajo javni promet v ruralnih občinah Goričkega, prilagodi realnim dejstvom zaradi razpršenih naselij, v katerih je težje in stroškovno dražje izvajati javni potniški promet kot v mestnih in primestnih občinah.« V Občini Moravske Toplice se nameravajo v kratkem sestati z izvajalci šolskih prevozov in poiskati skupno rešitev, v Občini Puconci pa je tam zaposlena Mateja Fujs za odgovor zaprosila kar pristojne na APMS, ki opravlja v sklopu svojih dejavnosti gospodarsko javno službo potniškega prevoza v notranjem cestnem prometu (na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe z ministrstvom za infrastrukturo) in posebne linijske prevoze potnikov (na osnovi sklenjenih pogodb za prevoz posamezne kategorije potnikov – na primer pogodbe z občinami za prevoz šoloobveznik otrok). Vesna Rebrica iz APMS je pojasnila, da v skladu z zakonom APMS že omogoča v nekaterih občinah prevoze šoloobveznih otrok z javnimi linijskimi prevozi v primerih, ko so ti časovno in relacijsko ustrezni za prevoz v šolo in iz nje. Javni linijski prevoz potnikov koncesionarji opravljajo na osnovi voznih redov, ki jih registrira ministrstvo za infrastrukturo. Te je mogoče prilagoditi oziroma spremeniti le po predpisanem postopku in šele po odobritvi in registraciji na pristojnem ministrstvu začnejo veljati. APMS je, pravi, vedno pripravljen za sodelovanje pri izboljšanju dostopnosti linijskega prevoza potnikov, to pa je tudi namen opravljanja gospodarske javne službe. Bernarda B. Peček Dohodnina Trije milijoni spet v pomurske denarnice Povprečen znesek doplačila je 141 evrov, vračila pa 215 evrov – Do 3. maja mogoč ugovor na izračun Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je poslala davčnim zavezancem prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2015. Prejelo jih je tudi 47.887 pomurskih davčnih zavezancev. Od teh jih je 10.188 plačalo premalo dohodnine, zato bodo v skupnem znesku doplačali nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Povprečno je znesek doplačila 141 evrov. Vračilo zaradi preveč plačane dohodnine pa bo prejelo 14.640 pomurskih davčnih zavezancev. Skupni znesek vračil je okoli 3,1 milijona evrov. Povprečni znesek vračila je 215 evrov. Zavezanci lahko do 3. maja vložijo ugovor na izračun, rok za doplačilo pre- malo plačane dohodnine pa je 2. junij. Preplačana dohodnina bo zavezancem nakazana na tekoče račune 1. junija. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo poslan 31. maja. Na Fursu še pravijo, da zavezancem ni treba vlagati ugovorov zoper informativni izračun dohodnine, če razlika med zneski dohodkov iz izračunov in zneski dohodkov iz obvestil izplačevalcev ne presega enega evra. V prvi tranši so bili informativni izračuni izdani zavezancem za vložitev dohodninskih napovedi, ki niso uveljavljali vzdrževanih družinskih članov, niso dosegali dohodkov iz dejavnosti ali niso imeli katastrskih dohodkov. Na Fursu še pojasnjujejo, da morajo davčni zavezanci, ki prejemajo dohodke iz tujine in jih ne napovejo že med letom, te dohodke napovedati v ugovoru zoper izračun, enako kot v preteklih letih. Če pa so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki zavezanca, ta ne bo prejel izračuna in je dolžen sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. »V okviru posebne direktive EU o izmenjavi podatkov bo Furs avtomatično pridobil podatke o vseh dohodkih iz zaposlitve, plačilih direktorjem, dohodkih iz pokojnin, nepremičnin, ki so jih rezidenti Republike Slovenije dosegli v državah članicah EU. Tako pridobljene podatke bo Furs primerjal s podatki zavezancev, ki so jih morali napovedati v medletnih oziroma letnih napovedih za odmero dohodnine. V primeru, ko se ugotovijo razhajanja v podatkih, Furs začne postopke nadzora, ki so namenjeni odmeri neplačanih dajatev. Če bo ugotovljeno, da zavezanci niso izpolnili svojih obveznosti napovedovanja dohodkov, bodo uvedeni ustrezni prekrškovni postopki. Zato Furs zavezancem svetuje, da sami predložijo podatke o dohodkih, ki jih dosegajo v tujini,« so še zapisali. T. M. aktualno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 3 Radiu Romic grozi ukinitev Poslušajo jih Romi po vsem svetu Zaradi spremenjenega načina financiranja jim manjka 60 tisoč evrov – Poslali dopis državnemu vrhu, na odgovor še čakajo vsem pa je radio po Horvatovih besedah pomemben zaradi ozaveščanja romske in neromske javnosti o težavah romske skupnosti v Sloveniji. Uradu za narodnosti so poslali dopis, v katerem so predlagali rešitve, zdaj pa čakajo odgovor. »Po zakonu je tako, da lahko država pozove Svet romske skupnosti, ki da soglasje, da lahko urad v tem primeru naredi pogodbo o financiranju z Zvezo Romov, saj zakon določa, da mora država poskrbeti za informiranje romske skupnosti.« Priljubljeni romski radijski postaji Romic naj bi grozila ukinitev, saj je Zveza Romov Slovenije (ZRS) letos za delovanje od Urada za narodnosti prejela samo 60 tisoč evrov, medtem ko so v preteklem letu za to dobili 123 tisoč evrov. Kot pojasni predsednik ZRS Jožek Horvat - Muc, so bili v preteklosti razpisi Urada za narodnosti taki, da so se romska društva lahko prijavljala za sredstva za delovanje, letos pa le za sredstva za posamezne projekte. »Na težavo smo že opozorili, saj smo lahko sredstva za posamezne projekte dobili tudi na drugih razpisih, mi pa potrebujemo predvsem sredstva za delovanje. Z radiem, ki smo ga v preteklih letih prištevali med naše dejavnosti, imamo velike stroške, ki jih ne moremo več plačevati. Zanj letos nismo dobili ničesar, prejeli smo le sredstva za ocenjene projekte.« Kot pravi, znašajo stroški za radio na letni ravni vsaj 60 tisoč evrov. »Treba je plačati novinarje, tudi njihove poti na teren niso zastonj, velik strošek je s tem povezan potrošni material.« Po šest ur neposrednega programa Romski informativni center Romic, v okviru katerega deluje radio, je bil ustanovljen leta 2003. Takrat so dobili začetna sredstva za njegov zagon na mednarodnih razpisih. »S temi sredstvi smo kupili opremo, novinarje pa smo izobrazili s pomočjo sredstev, ki smo jih dobili od švicarske organizacije Medienhilfe in Soroseve fundacije. Leta 2008 smo dobili svojo frekvenco (97,6 MHz), na kateri Mladi novinarji odhajajo Saša Ostojić v studiu Radia Romic: »Vsi pravijo, da vrtimo dobro glasbo.« fotografija nataša juhnov imamo vsak dan šest ur neposrednega programa, pred tem smo s svojim programom gostovali na drugih radijskih postajah.« Trenutno na radiu poleg tehnika delajo še štirje novinarji. Vrtijo slovensko, romsko in mednarodno glasbo. »Za nas domača glasba ni samo slovenska, temveč tudi glasba romskih ustvarjalcev iz drugih držav,« pravi Horvat, nekoč »prvi« romski novinar, ki se je obrti učil na regionalni radijski postaji. Poleg informativnih oddaj na radiu predvajajo številne izobraževalne vsebine o zdravstvu in šolstvu, skupaj s policijo pripravljajo vsebine o varnosti. V oddajah redno gostujejo župani, romski svetniki in drugi predstavniki lokalnih skupnosti. »Radio je zelo dobro sprejet tako med Romi kot Neromi. Imamo številne poslušalce po vsem svetu, ki program spremljajo s pomočjo svetovnega spleta. Dobivamo tudi pošto poslušalcev s Filipinov, Japonske in Avstralije. To nas sicer ne čudi, saj Romi živijo po vsem svetu.« Pred- V ZRS se med drugim sklicujejo na četrti člen Zakona o romski skupnosti iz leta 2007, ki določa, da država spodbuja ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturno, informativno in založniško dejavnost romske skupnosti. Enak dopis so poslali tudi predsedniku vlade in predsedniku državnega zbora. »Moti me, da smo izobrazili mlade novinarje, ki danes odhajajo, saj jim ne moremo več zagotoviti honorarjev. Vse, kar smo leta in leta ustvarjali, se ukinja.« Radijski tehnik Saša Ostojić meni, da radio Romic veliko pomeni njegovim poslušalcem: »Vsi pravijo, da vrtimo dobro glasbo, saj smo povsem drugačni od drugih radijskih postaj. Imamo zelo pester izbor glasbenih zvrsti. Trenutno se vrti pesem Šabana Bajramovića, naslednja bo Avsenikova skladba. Ljudje se radi spominjajo starih časov, zato recimo z nostalgijo prisluhnejo pesmi Lepe Brene, ki jo lahko slišijo na naši postaji.« Timotej Milanov Zaradi združevanja zavodov v Lendavi oboji hodili v Ljubljano Lendavska knjižnica in kulturni dom bosta eno Prenašanje soustanoviteljskih pravic na lendavsko občino razdelilo narodnost – Ustanavljanje »velikega« zavoda dvignilo precej prahu Je bil lendavski kulturni dom zgrajen samo za Madžare, je na seji Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) 8. aprila vprašal Dušan Orban, član iz šalovske narodne samouprave, ko je tekla razprava o združitvi dveh javnih zavodov – lendavske knjižnice in kulturnega doma – ter o predlogu lendavske občine, da se PMSNS odpove soustanoviteljskim pravicam v Zavodu za kulturo in promocijo Lendava. Predsednik Ferenc Horváth mu je odgovoril, da kulturnega doma brez tukajšnjih Madžarov tudi ne bi bilo, je pa sam predlagal, da se PMSNS odpove soustanoviteljstvu in pravice prenese na lendavsko občino. »Po mojem prepričanju – to sem svetu tudi predstavil in je naletelo na podporo – se vloga narodnosti v novonastalem zavodu ne bo spremenila, mi pa se bomo s tem rešili vseh obveznosti, ne da bi morali na zgradbi opraviti kakršna koli popravila ali kaj investirati.« Lendavski kulturni dom, ki so ga začeli graditi leta 1995 in je bil po številnih zapletih in potrebi po dodatnem denarju – celotna naložba je stala 6,6 milijona evrov – dokončan septembra 2004, je namreč potreben temeljite obnove in popravil, čeprav sousta- noviteljstvo doslej krovni organizaciji ni nalagalo finančnih obveznosti glede objektov in jih z novim odlokom ne nalaga niti lendavski narodni skupnosti, ki bo zdaj soustanoviteljica novega zavoda. Svet krovne organizacije, v katerem je 21 članov, je odločitev o tem, da predaja soustanoviteljske pravice lendavski občini, sprejel z veliko večino. S tem pa se ni strinjal Robert Požonec, član sveta iz lendavske narodne samouprave. Povedal je, da so s pozivom lendavske občine glede prenosa soustanoviteljskih pravic občinske samouprave postavljene pred dejstvo in s tem dejstvom so jih tudi seznanili, ko je bilo že vse odločeno, saj v usklajevanje niso bile vključene. Požonec je zato tudi kot član lendavskega občinskega sveta glasoval proti sprejetju odloka o ustanovitvi skupnega javnega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKC Lendava), ki ga je na seji 20. aprila potrdil občinski svet, glasovanja pa se je vzdržala tudi Gabriela Sobočan. Dejstvo je namreč, da bo postal novi javni zavod s prenosom soustanoviteljskih pravic PMSNS na lendavsko občino lendavski javni zavod. Po mnenju nekaterih bo izgubil regijski madžarski značaj, Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uroš Hakl (direktor). Uredništvo: Nataša Gider (v. d. odgovorne urednice), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 40 (redakcija), 535 14 10 (naročniška služba), 538 17 54 (marketing). V ozadju je bilo tudi to, kdo naj bi dal za obnovo kulturnega doma. fotografija nataša juhnov čeprav bo, kot rečeno, lendavska madžarska samouprava njegova soustanoviteljica, zastopanost PMSNS pa bo moral upoštevati župan tudi pri imenovanju štirih članov v strokovni svet. Hkrati s postopkom združitve Knjižnice Lendava ter Zavoda za kulturo in promocijo Lendava v novi zavod namreč poteka tudi postopek prenosa ustanoviteljskih pravic dobrovniške občine in soustanoviteljskih pravic dobrovniške narodne samouprave v Knjižnici Lendava na lendavsko občino. Dobrovniška občina je sklep o tem že sprejela, odlok o ustanovitvi novega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava pa bo objavljen šele takrat, ko se bo s tem strinjala tudi dobrovniška samouprava. Ustanavljanje »velikega« zavoda, ki bo imel ob opravljanju knjižnične dejavnosti kot programske in obračunske enote tudi notranjo organizacijsko enoto za umetnost, kulturo, gledališko dejavnost in dejavnost kulturnega kreativnega sektorja, je na splošno v nekaterih mnenjskih in političnih krogih dvignilo precej prahu, tako nasprotniki kot občinska uprava pa so svoja mnenja formalizirali v preverjanje dopustnosti združevanja zavodov oziroma smotrnosti delovanja pod skupno streho v Ljubljani. Tej razdvojenosti pa so se pridružili novi pomisleki, ki so jih izrekli tudi nekateri svetniki na zadnji seji občinskega sveta, in sicer ali je pametno združevanje ravno zdaj, ko se Lendava pripravlja na projekt Evropska prestolnica kulture leta 2025. Kljub zameri nekaterih, da so informacijo o tem izvedeli iz medijev, so vendarle skoraj soglasno podprli predloženi program aktivnosti v letu 2016 za pripravo kandidature. Majda Horvat Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@vestnik.si in naročniška služba: narocniska@vestnik.si, spletna stran: www.vestnik.si Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 101,40 EUR, za pravne osebe 150,80 EUR, za naročnike v tujini 212 EUR, letna naročnina za on-line Vestnik je 62,40 EUR. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,95 EUR. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri SPARKASSE SI56 3400 0101 5960 419, SWIFT koda banke KSPKSI22. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 gospodarstvo | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Moda MI & LAN: število zaposlenih povečali za polovico Uspešno prodajajo tudi znanje Lastna blagovna znamka uspešna na domačem trgu – Ob razvojnem znanju je za uspeh pomembno oblikovanje Nekdanji obrat Mure v Gornjih Petrovcih je od leta 2005 deloval pod imenom RLS Moda in je bil hčerinsko podjetje nekdanje Murine partnerice, družbe Rene Lezard. Njen lastnik je s tem, ko ni odkupil nepremičnin in opreme, ki so bile v lasti Mure v stečaju, nakazal, da podjetja v Gornjih Petrovcih dolgoročno ne namerava razvijati. Nepremičnine je odkupila družba Matex v lasti Franza Maritzena, hkrati pa je bil za direktorja družbe RLS Moda imenovan Milan Mörec. Ta je družbo z zaposlenimi prevzel oktobra 2014 in začel poslovati v novem podjetju Moda MI & LAN. Pravi, da je imel takrat v rokah le dogovor z družbo Rene Lezard, da bo podjetju zagotavljala delo še naslednjih pet let. To je bilo zagotovilo, da delavci spremembe lastništva niso občutili, bistveno težje pa je bilo zanj kot lastnika in direktorja. Njegov cilj pri nakupu podjetja ni bil odvisnost le od kooperacijskih poslov z družbo Rene Lezard, ampak si je med cilje postavil širitev podjetja in prodajo znanja za nove partnerje. Ob tem je v ospredje postavil razvoj lastne blagovne znamke. Ni šlo vse gladko V prvi polovici lanskega leta je bilo vse to izredno težko, saj je bilo podjetje odvisno samo od opravljenih in plačanih storitev. Za razvojna vlaganja, predvsem v opremo za modeliranje in krojenje, so pričakovali državno pomoč in se prijavili na razpise, toda neuspešno. Mörec ob tem pove, da so njihove vloge vsepovsod obravnavali kot nakup računalnikov, niso se pa dotaknili vsebine – programske opreme za krojenje in modeliranje, ki je ključna za konkurenčnost podjetja. »Če želiš ustvarjati dodano vrednost v konfekcijski panogi, je nujna prodaja znanja, ki vključuje celoten razvoj izdelka in proizvodnjo. Poleg znanja so pomembni odzivni časi, ki so v modi vse krajši. Znanja, ki ga imamo, ne moremo učinkovito prodajati, če nimamo sodobnih orodij za uporabo tega znanja,« je predstavil začetne težave podjetja Mörec. V drugi polovici leta so naleteli na posluh dveh bank, ki pri zavarovanju nista vztrajali pri vpisu hipotek na Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 110 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu in gostinstvu. Najbolj iskani poklici v tem tednu: delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah - 30, natakarji - 11, zidarji ipd. - 6, gradbinci ipd., d. n. - 5, komercialni zastopniki za prodajo ipd. - 5, gradbinci zaključnih del ipd., d. n. - 4, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 4 , krovci - 3, tesarji ipd. - 3, keramiki ipd. - 3. Milan Mörec in oblikovalka Tatjana Kalamar Morales z eno od oblek iz kolekcije, s katero se je podjetje Moda MI & LAN predstavilo na tednu mode v Ljubljani. fotografija nataša juhnov nepremičnine, ampak sta družbo ocenili na podlagi sklenjenih pogodb in pozitivnega finančnega toka. Postavljanje podjetja na noge v poslovnem smislu je zahtevalo tudi spremembe v proizvodnji. Spremeniti so morali organizacijo dela, saj se je bilo treba prilagajati zahtevam različnih parterjev, s katerimi so začeli poslovno sodelovati. Proizvodni proces ni bil več rutinski, kot so ga bili vajeni delavci, ki so delali izključno za prejšnjega lastnika. Mörec priznava, da vse ni šlo gladko in da so imeli težave. Posledica je bilo kar nekaj prijav delovni inšpekciji in tudi inšpekcijskih pregledov. Ali so ga zaradi morebitnih kršitev oglobili, ne pove. Poudari, da so se razmere v proizvodnji stabilizirale in da zdaj večjih težav nimajo več. S prehodom iz ene sezone v drugo so delavci izkoristili presežke ur in dopuste. Bilo jih je 86, zdaj jih je 131 »Ne glede na vse menim, da smo na dobri poti. Na družbo Rene Lezard je vezanih le še okrog 40 odstotkov naše kooperacije. Vse drugo so posli z novimi partnerji. Povpraševanje po naših storitvah na trgu je, to dokazuje realizacija v lanskem letu, ki je znašala 2,3 milijona evrov. Pomemben kazalnik so tudi nove zaposlitve. Število zaposlenih smo povečali za polovico.« Ob prevzemu jih je bilo 86, zdaj je zaposlenih 131 delavcev. Vse obveznosti iz plač redno poravnavajo. »Za stabilnost in razvoj podjetja je bistveno pomembnejši razvoj lastne blagovne znamke. Ob vseh začetnih težavah in pomanjkanju kapitala nam je uspel prodor na domači trg. Konec lanskega leta je lastna blagovna znamka že predstavljala desetino naše realizacije. V letošnjem letu njena prodaja raste in načrtujemo 15-odstotno realizacijo z lastno blagovno znamko.« Ob tem vlagajo tudi v promocijo. Izredno pomembno je, pove, odprtje lastne trgovine v ljubljanskem BTC-ju, na ugodne odzive pa so njihove kolekcije naletele na nedavnem tednu mode v Ljubljani, na katerem so se predstavili samostojno. »Ob razvojnem znanju je za uspeh pomembno oblikovanje. Od odločitve za razvoj lastne blagovne znamke sodeluje z nami oblikovalka Tatjana Kalamar Morales, oblikovalsko je njena tudi kolekcija, s katero smo se predstavili na tednu mode v Ljubljani,« je Mörec povzel trenutne aktivnosti v podjetju. Na vprašanje, koliko resnice je v govoricah o nakupu nekdanjega obrata za šivanje prevlek v Križevcih, je Mörec odgovoril, da je bila to sicer ena od idej, vendar nakup ni več aktualen. Poudaril je, da so zmogljivosti petrovskega obrata optimalno izkoriščene in ne dopuščajo več širitve. Se pa pojavljajo novi donosni projekti, ki bi jih kazalo izkoristiti. S tega vidika bi bilo dobro najti primernejšo lokacijo za širitev, to pa ni enostavno. Vsaka nova lokacija povzroča stroške, ne samo za vzpostavitev proizvodnje, ampak je povezana z drugimi fiksnimi stroški. Zato, doda, je potrebna pri tovrstnih odločitvah velika previdnost. J. Votek Iščejo se tudi: drugi delavci za preprosta dela, d. n. - 2, elektroinštalaterji - 2, kuharji - 2, peki, slaščičarji ipd. - 2, pleskarji ipd. - 2, strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd. - 2, strokovnjaki za zdravstveno nego - 2, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. - 2, upravljavci premičnih kmetijskih in gozdarskih strojev - 2, biologi, botaniki, zoologi ipd. - 1, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah - 1, drugi čistilci - 1, gozdarji ipd. - 1, knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu - 1, kovači - 1, mesarji ipd. - 1, ličarji in loščilci - 1, menedžerji v kulturi in umetnosti - 1, monterji in serviserji vodovodnih in plinskih inštalacij ter naprav ipd. - 1, predelovalci mleka - 1, pripravljavci hitre hrane - 1, prodajalci - 1, programerji računalniških aplikacij - 1, prometni odpravniki, referenti za promet ipd. - 1, rejci živali, d. n. - 1, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 1, strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje - 1, posredniki za zaposlovanje ipd. - 1, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) - 1, zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernem središču in na internetni strani www. ess.gov.si. Visoki zneski nekdanjim direktorjem Nafte Tuje naložbe Borisu Švecu še drugič odškodnina Na sejmu Medical v Gornji Radgoni se je kot država partnerica predstavila Češka, ki spada med deset najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. O možnostih sodelovanja med Slovenijo in Češko je govorila češka veleposlanica v Sloveniji Vera Zemanova. Zanimivo je, da je bila Češka v letih 2012 in 2013 še v recesiji, v naslednjih dveh letih pa je prišlo do izrazite gospodarske rasti, tako da je bil BDP lani okrog 31 tisoč dolarjev na prebivalca. Hkrati se je močno znižala stopnja brezposelnosti, ki je trenutno okrog 6-odstotna. »Češka si dolgoročno prizadeva za prijazno poslovno okolje in tuje naložbe. Te še posebej cenimo, saj se zavedamo, da so ključne za gospodarsko rast in zaposlenost. Vlada se je zavezala, da bo podpirala nove naložbe in s tem nastanek novih delovnih mest. Samo v zadnjih 18 mesecih smo sklenili 196 novih naložbenih projektov v skupni vrednosti 4 milijarde evrov. Naši državi imata veliko skupnega: gospodarstvo obeh držav je izrazito izvozno usmerjeno, najpomembnejša trgovinska partnerica obeh pa je Nemčija. Blagovna menjava med državama je v zadnjih letih zelo intenzivna in je lani dosegla 1,1 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2010 je zrasla za 16 odstotkov,« je povedala veleposlanica Zemanova. B. B. P. Švec uspel s tožbami, Serec s prijavljeno terjatvijo v stečaju, Stopar z odpravnino Nekdanji direktor Nafte Petrochema in član poslovodstva Nafte Lendava Boris Švec, ki je bil s tega mesta razrešen iz krivdnih razlogov, je v stečajnem postopku prijavil terjatev 184 tisoč evrov skupaj z odpravnino. Stečajni upravitelj mu je priznal le znesek odpravnine kot navadno terjatev. Švec je potem s tožbami dosegel dve poravnavi. V prvi tožbi, z namenom razveljavitve sklepa nadzornega sveta o razrešitvi, je terjal 63 tisoč evrov, stranki pa sta se dogovorili za pobotanje s plačilom 30 tisoč evrov. Murskosoboško sodišče pa je pred dnevi objavilo še sklep o danem soglasju za sklenjen dogovor o poravnavi v sporu, ki je potekal na delovnem sodišču zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja in plačila odpravnine. Stečajni upravitelj je sodišču sporočil, da sta se tožnik in stečajni dolžnik sporazumela za poravnavo na način, da se tožniku prizna navadna terjatev v znesku 48 tisoč evrov, v preostanku pa se ugotovi, da tožnikova terjatev ne obstaja. Nadzorni svet Nafte Lendava je predsednika uprave Cveta Žalika razrešil marca 2013, sklep o razrešitvi Šveca pa je sprejel potem, ko sam ni hotel zapustiti podjetja. Direktorsko mesto v Nafti Petrochem je potem decembra 2013 zasedel Robert Serec, ki je Švecu mesec dni pred stečajem Nafte Petrochema – ta se je začel septembra 2014 – javno očital oškodovanje družbe zaradi sklenitve kompenzacije z nekim prevoznim podjetjem ter izginotje zalog iz konsignacijskega skladišča avstrijske družbe Fundermax, ki je bila največja poslovna partnerica lendavske petrokemične tovarne. Tudi Serec je v stečaju prijavil terjatve v višini 57.431 evrov, od tega 1904 evre kot navadno in 55.526 kot prednostno terjatev (29.400 evrov za odpravnino). Stečajni upravitelj je terjatev priznal, vendar prerekal prednostno pravico. Kolikšno odpravnino je iz Nafte odnesel Dušan Stopar, ki ga je januarja z mesta direktorja sporazumno odslovil Slovenski državni holding (SDH), ostaja skrivnost, po naših virih pa je imel v pogodbi o zaposlitvi za odpravnino zagotovljenih šest plač, s tem da je izgubil še direktorsko mesto v družbi Nafta – varovanje in požarna varnost. NA i poslovn poti? Zanimivo pa je, da je Stopar še vedno skupaj z Miho Valentinčičem direktor v družbi Geoenergo, čeprav je SDH že v začetku februarja sprejel soglasje, da se na skupščini Geoenerga na direktorsko mesto imenuje Borut Bizjak, ki je januarja zasedel direktorsko mesto v Nafti Lendava. Majda Horvat vaše službene poti bodo bolj brezskrbne s poslovno predplačniško kartico visa. tudi za nekomitente! www.nkbm.si/poslovna-predplacniskavisa gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 5 Arcont v preteklem poslovnem letu podvojil dobiček Z robotom za upogibanje pločevine Družba je še vedno največja proizvajalka bivalnikov v Evropi – Skoraj pol milijona evrov namenili za nagrade zaposlenim Predsednik uprave Arconta Branko Kurbus je zadovoljen s trenutnim stanjem na trgu, saj v družbi izdelajo 64 zabojnikov na dan v treh izmenah. Arcont je še vedno največji izdelovalec bivalnih zabojnikov oziroma kontejnerjev v Evropi, celotna proizvodnja pa je namenjena izvozu. Največ izvažajo v države zahodne Evrope: Nemčijo, Avstrijo, Švico, Francijo, Veliko Britanijo, skandinavske države, nekaj pa tudi v države severne Afrike in nekdanje Sovjetske zveze. Arcontov poslovni sistem je sestavljen iz delniške družbe Arcont, ki je del avstrijskega koncerna Walter Group, in hčerinskega podjetja Arcont IP, ki se ukvarja s proizvodnjo oken in vrat. Poslovno leto v družbi zaradi usklajenosti znotraj koncerna traja od začetka aprila do konca marca prihodnje leto, ob tej priložnosti pa so predstavili poslovanje družbe v zadnjem letu. Po besedah članice uprave Zinke Furek so v preteklem poslovnem letu dosegli rast, in sicer so imeli za 64,7 milijona evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička. Naredili so 30 odstotkov več enot kot leto prej, dobiček pa so kar podvojili. »Po produktivnosti rastemo med šestimi in osmimi odstotki letno,« pravi Kurbus, ki dodaja, da jim to uspeva s tehnološkim posodabljanjem proizvodnje, zadnja novost pa je robotska celica za upogibanje pločevine, vredna več kot 300 tisoč evrov. da zanje pa znaša od 300 do 700 evrov. Prejme jo 80 odstotkov zaposlenih. Nadpovprečen plačnik V preteklem poslovnem letu so v Arcontu naredili 14.108 bivalnih enot, okoli 57 na dan. fotografija timotej milanov Boli, da gre polovica državi Izdelali so 14.108 bivalnih enot, okoli 57 na dan oziroma do 1400 na mesec. Ob koncu poslovnega leta so namenili 453 tisoč evrov za nagrade zaposlenim. »Žal je država pobrala polovico tega, upam, da se bo kaj spremenilo na tem področju, da bi nas država razbremenila pri nagradah za zaposlene,« upa Furkova. Nezadovoljstvo izraža tudi Kurbus: »Razumemo, da moramo od plače odvesti prispevke in davke, da pa moramo od nagrad, zato ker smo dobro delali, polovico dati državi, nas zelo boli. Težko prepričujemo lastnike, da nam odobrijo izplačilo nagrad.« Mesečno dobijo delavci v proizvodnji med 700 in 1100 evri neto, letna nagra- V družbi že od leta 2010 niso najemali bančnih posojil, imajo bonitetno oceno AAA, to predstavlja referenco, ki je po besedah Furkove priznana na evropskem trgu. »Pri poslovanju z nami ni tveganja. Smo nadpovprečno dober plačnik, vse obveznosti poravnamo predčasno. Tuji partnerji, ki nas preverjajo, pravijo, da so naše bilance stanja že skoraj kičaste.« Kot pojasni vodja Arcontove kadrovske službe Metka Svetec Šooš, so morali v lanskem letu v kratkem času zapolniti 180 novih delovnih mest, prejeli so skoraj 2900 prijav, pri tem so iskali največ mizarjev, električarjev, strojnih mehanikov, monterjev vodovodnih inštalacij, ličarjev, oblikovalcev kovin in ljudi z drugimi tehniškimi poklici. V obeh družbah je trenutno 830 zaposlenih. Kot pravi, imajo dobre izkušnje tudi z uvajanjem novih kadrov v delovni proces. »Vsako leto vključimo okoli 150 dijakov in študentov. Omogočimo jim opravljanje obveznih praks in počitniškega dela, to pa vpliva tudi na njihovo odločitev o zaposlitvi v Arcontu. Upamo, da se bodo mladi v prihodnosti še bolj odločali za tovrstne poklice.« V družbi zaposlujejo ljudi iz celotne regije, 15 odstotkov zaposlenih je mlajših od 25 let. Kljub odličnim dosežkom je težnjo po zniževanju stroškov sliša- Manj »begunskih« bivalnikov Naročila za bivalnike, ki so jih v Arcontu začeli proizvajati za nastanitev beguncev, upadajo, še vedno pa predstavljajo od 15 do 20 odstotkov proizvodnje. Delo za dodatno tretjo izmeno, ki so jo uvedli tudi zaradi povečanega povpraševanja po zabojnikih v času begunske krize, je po besedah predsednika uprave Branka Kurbusa zagotovljeno do konca leta, pri tem so imeli delavci, ki so jih zaposlili za zapolnitev treh izmen, pogodbe za določen čas – do konca oktobra. Okoli 250 delavcev se zamenjuje v nočni izmeni, v kateri naenkrat dela 80 zaposlenih. »Okoli 30 delavcev se je odločilo, da bodo raje ves čas delali ponoči, kot da bi vedno spreminjali bioritem,« pove Kurbus. ti na vseh sejah nadzornega sveta. »Žal smo Slovenci po stroških dela najdražji med petimi tovarnami v okviru koncerna. Po podatkih Eurostata stane ura dela v industriji pri nas 15 evrov, na Češkem in Slovaškem pa deset evrov,« pove Kurbus. Vse tovarne v skupini naredijo 160 zabojnikov na dan. Timotej Milanov Pomurskim izvoznikom ne pojema sapa Podjetja v tuji lasti paradni izvozniki Več kot četrtina izvoza v Nemčijo – Slovaška in Poljska postajata čedalje pomembnejši Največja pomurska izvozna partnerica je bila tudi lani Nemčija, obseg izvoza pa že presega četrtino vrednosti celotnega izvoza. Lani je namreč kupila za 188 milijonov evrov blaga ali za poldrugi odstotek več kot leta 2014. Sledi ji Avstrija z vrednostjo izvoza 155 milijonov (23 odstotkov) in skoraj 7-odstotno rastjo, Hrvaška s 54 milijoni evrov (8 odstotkov) in upadom prodaje za slabe tri odstotke in Madžarska (5 odstotkov) s padcem prodaje za skoraj 15 odstotkov. Največjo rast (65 odstotkov) je lani dosegel izvoz na Slovaško, ki je po vrednosti izvoza, ki znaša 33 milijonov evrov, na sedmem mestu med desetimi največjimi pomurskimi izvoznimi partnericami. Izvoz in uvoz, Pomurje 2015 Leto Kaj se je prodajalo in kupovalo na tujem Izvoz, vrednost (mio. evrov) Stopnja rasti Delež v % / SLO Uvoz, vrednost (mio. evrov) Stopnja rasti Delež v % / SLO 419 0,2 2,2 484 6,1 2,4 2011 475 13,3 2,3 579 19,6 2,6 2012 546 15,1 2,6 631 9,1 2,9 2010 2013 577 5,7 2,7 621 –1,5 2,8 2014 665 15,2 2,9 696 11,9 3,1 2015 674 1,2 2,8 714 2,6 3,1 na vrednost izvoza negativno zunanjetrgovinsko bilanco v vrednosti 40 milijonov evrov. Na to neravnovesje je pomembno vplivala blagovna menjava z Madžarsko oziroma poslovanje družbe MOL Slovenija s sedežem Posel, ki sloni na zaupanju Družinsko podjetje Vipoll iz Bučečovec izdeluje opremo za polnjenje tekočin, ki jo kot končne izdelke prodaja na vse celine. Direktor Stanko Zver pravi, da je pri sklepanju posla pri njih najpomembnejše to, da se s prodajo investicijske opreme s kupcem povežejo za najmanj deset ali celo dvajset let, saj mu morajo ves ta čas zagotavljati tudi kakovostne in hitre servisne storitve. Njihov serviser namreč mora priti do stranke v 48 urah, ne glede na razdaljo. Sklepanje posla je vsekakor poveza- Vpliv predelovalne industrije se najbolj pozna pri uvozu blaga, ki je lani znašal 758 milijonov evrov, to pa pomeni, da je imela regija glede vir: gzs Nadaljevanje s 1. strani 177 milijoni evrov, sledi ji Avstrija s 124 milijoni in Madžarska s 103 milijoni evrov. Največji skok je doživel uvoz iz Poljske, ki je postala celo osma največja uvozna partnerica Pomurja, vrednost uvoza pa je znašala dobrih 24 K skupnemu izvozu so največ prispevali izdelki za avtomobile in druga motorna vozila, potem oljne pogače in drugi trdi ostanki, pridobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, pletena ali kvačkana oblačila, obutev s podplati iz gume, izdelki za pakiranje blaga, hlačne nogavice, stroji za pomivanje in polnjenje, nogavice, ročno milijonov evrov. Kdo in kaj je uvažal iz Poljske, za zdaj ni znano, najverjetneje pa gre za neko trgovinsko tranzitno pot. Slovaška in Poljska sta državi, ki sta zadnjih pet let ustvarili velik in- Čist kapital no z zaupanjem, to pa sloni tako na ustvarjenem ugledu kakor tudi na finančni in lastniški stabilnosti podjetja. V tem smislu je zagotovo pomembno, pravi direktor, da gre za trdno družinsko podjetje s tradicijo in znanimi lastniki, ne pa za podjetje z nekim poštnim nabiralnikom. O tem, ali na tujem lažje prodajajo njim sorodna podjetja, ki imajo tuje lastnike, pa bi težko kar koli rekel, pravi, saj se v tem smislu nimajo s kom primerjati, sam pa tudi nima tovrstnih izkušenj. v Murski Soboti, ki je na slovenskem trgu pomemben prodajalec naftnih derivatov in olj. Nemčija je tudi največja pomurska uvozna partnerica s Poslovanje lendavskega podjetja Elektromaterial je zelo odvisno od uspešnosti prodaje na tujih trgih. Direktor Branko Fijok pravi, da zato, ker nima drugačne izkušnje, težko primerja, ali bi jim prodaja na tujem lažje stekla, če bi imeli tuje (so)lastnike. Bi pa prav gotovo uspešneje prodajali, če bi imeli njihovi izdelki nalepko z neko zvenečo blagovno znamko, ki ima seveda v ozadju pomembne lastnike. Lastništvo podjetja oziroma izvor kapitala je pomemben pri sklepanju po- BOLJŠA STRAN SPLETA orodje, stroji in mehanske naprave ter montažne zgradbe. Pri uvozu so vrednostno na prvem mestu olja, na drugem šasije z vdelanimi motorji, oljne pogače in drugi ostanki, tekstilni izdelki, deli obutve, polimeri etilena, ročno orodje, konstrukcije in deli konstrukcij ter deli za priklopnike in polpriklopnike. Ker je izvoz dober kazalnik gospodarske rasti in uspešnosti poslovanja pomurskega gospodarstva, lahko po njem sklepamo, kakšen bo končni poslovni uspeh v letu 2015. Glede na stabilnost izvoza Pomurska gospodarska Največji pomurski izvozniki sla, to pa njihovi največji kupci ali poslovni partnerji preverjajo zelo odkrito in vsako leto. Prav tako z naročanjem bonitetnih poročil preverjajo stabilnost poslovanja podjetja in morebiten negativen kapital, tuje partnerje pa vznemirjajo tudi informacije o nestabilnih političnih razmerah v državi. Njihova reakcija je zelo preprosta in jasna, na primer, če boste uničili državo, bomo iskali alternativo, torej drugega dobavitelja drugje. dustrijski in tudi potrošniški preskok in postajata upoštevanja vredni zunanjetrgovinski partnerici v vseh državah Evropske unije. Največji pomurski izvozniki glede na prihodek, ustvarjen z izvozom leta 2014, so Carthago, Arcont, Elrad International, Planika, Farmtech, TKO, Makoter, Vipoll, GMT, Varis, Reflex in Roto. zbornica (PGZ) napoveduje višje prihodke in skupno poslovanje s presežkom. Ali bo to tako uspešno kot leta 2014, ko je znašal neto čisti dobiček skoraj 21 milijonov evrov, bo znano predvidoma prihodnji mesec po objavi podatkov o poslovanju za lani. Dejstvo pa je, da je domači trg še vedno zelo pomemben za pomurske družbe, saj so predlani na njem ustvarile 67 odstotkov čistih prihodkov. Majda Horvat 6 kmetijstvo | Vestnik | 28. aprila 2016 Kmetijsko gospodarstvo Lendava Nižje cene pridelkov pritiskajo tudi na poljedelce Z nekaterimi potezami Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne sledi kmetijski politiki, katere cilj je čim višja samooskrba z doma pridelano hrano Prav zdaj sta v kmetijstvu cenovno najbolj izpostavljeni prašičereja in reja krav molznic. Obe panogi imata presežke in posledično so vse nižje odkupne cene. Pri izhodu iz krize jima ne pomagajo niti interventni finančni ukrepi na ravni EU. Jožef Magyar, direktor Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava, meni, da je to samo vrh ledene gore. Po njegovem prepričanju se negativni trendi počasi selijo tudi v druge kmetijske dejavnosti. Že v preteklosti se je poljedelska proizvodnja srečevala z ekstremnimi nihanji cen, vendar so ta nihanja zajela posamezno kulturo, nikoli pa ne vse proizvodnje. V letošnjem letu so cenovni trendi izredno neugodni. Po oceni Magyarja je skrb vzbujajoče, da ni zaznati nobenih premikov pri dvigu cen pšenice in koruze, ampak cene še naprej padajo. Optimalno organizirane proizvodnje na posestvu ali pri zasebniku to še ni usodno prizadelo. Realno pa se prihodki v panogi znižujejo že drugo leto zapored. Če je dobro organizirana proizvodnja pred dvema letoma še v celoti pokrivala stroške proizvodnje iz prihodkov od prodaje, danes ni več tako. Ob sedanjih gibanjih cen bo za pokrivanje materialnih stroškov proizvodnje treba dodati vsaj tretjino subvencij. Magyar pravi, da ima poljedelstvo v primerjavi z živinorejo nekaj več manevrskega prostora pri iskanju drugih možnosti. Problem kmetijstva je, da sodobna neoliberalna ekonomija ne razume logike delovanja tega sektorja. Za vsak premik v poljedelstvu (sprememba kolobarja, uvedba nove kulture) sta potrebni vsaj dve leti. ministrativnih ovir zakupnikom kmetijskih zemljišč in teži k čim večjemu prihodku iz najemnin, namesto da bi spodbujal čim večjo pridelavo, kot določa strategija razvoja kmetijstva. V KG Lendava ob tem opozorijo na vsaj dva problema. Nenavadna se jim zdi zahteva po izbrisu GERK-ov za funkcionalna zemljišča ob robovih melioracijskih jarkov na zemljiščih, ki jih imajo v najemu. KG Lendava je pripravljena za ta del zemljišč (obdelane robove) plačati najemnino. Podjetje je kot zakupnik dolžno vzdrževati melioracijske jarke in te tudi redno vzdržuje z ustrezno mehanizacijo, ki ne dela neposredne škode na posevkih. Če bi zemljišča na robovih ostala neobdelana, bi to imelo hujše posledice. Zemljišče bi ostalo nekultivirano, to pa bi spodbudilo razrast plevelov in invazivnih rastlin. Tako kot jarke redno vzdržujejo tudi dostopne poti in funkcionalne objekte v sistemu. Na skladu so drugačnega mnenja in pravijo: »Površine, ki so potrebne za odvajanje vod – jarki z brežinami in površine za dostope do kmetijskih ze- www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si mljišč in za dostope do funkcionalnih objektov oziroma jarkov so bili določeni ob izvedbi komasacijskih postopkov (zložba zemljišč in agromelioracije). Takrat je bilo tudi določeno, da se lastnikom zemljišč brezplačno odvzame do dva odstotka površine zemljišč z namenom, da se jih nameni skupni rabi. Na skladu menimo, da je bila takšna odločitev smiselna, saj jarki in poti služijo javnemu dobru, zakupniki in lastniki okoli funkcionalnih objektov pa imajo interes, da ti funkcionirajo. Vzdrževanje funkcionalnih objektov je tudi zakonsko urejeno, samo naključno je v obravnavanem primeru zakupnik hkrati tudi izvajalec čiščenja. Če čiščenja ne bi opravil sam, bi zanj moral plačati nadomestilo tretji osebi. Pri tem je treba vedeti tudi, da se lahko zakupnik zamenja, dostop do funkcionalnih objektov pa mora ostati neoviran, saj so ti objekti v korist vseh. Konkretno pa sicer lahko na skladu potrdimo, da omenjeni zakupnik za navedene sisteme dobro skrbi.« Veliko zanimanje za zakup V KG Lendava poudarjajo problem najemnin. V začetku najema (pred dvema desetletjema) je sklad delno sofinanciral vzdrževanje kmetijskih zemljišč (poti in druge objekte in naprave). V zadnjih letih je to v celoti breme najemnikov. Najemnine so se od leta 2000 do 2013 povečale za 40,3 odstotka. Na rast najemnin v KG Lendava ni- Jožef Magyar: »Negativni trendi se počasi selijo tudi v druge kmetijske dejavnosti.« majo posebnih pripomb, čeprav se jim zdi nenavadno, da se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja dražba med potencialnimi najemniki. Ob pogledu na gibanje cen najemnin, ki jih ima sklad javno objavljene, je nenavaden skok najemnin za leto 2013/14. Ta skok bi bil lahko povezan z množičnim vrednotenjem nepremičnin in zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Pred kratkim je bila objavljena sodba v prid nekdanjega poslanca Saša Lapa, ki je dosegel razveljavitev odloka o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Zemljiška politika Vse to so obvladljive težave, ki jih podjetje lahko reši. Problem kmetijskih posestev in tudi KG Lendava je, da so posredno odvisni še od enega zunanjega dejavnika, in sicer lastnika zemljišč. Kljub dobro zastavljeni kmetijski politiki, ki dolgoročno teži k čim višji samooskrbi s hrano, je tu Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja kmetijska zemljišča v državni lasti. Ta, meni Magyar, postavlja vse več ad- Problem kmetijskih posestev in tudi KG Lendava je, da so posredno odvisni še od enega zunanjega dejavnika, in sicer lastnika zemljišč. fotografiji nataša juhnov Z vami že 115 letin. Zagotovljena višina zavarovalne premije za izbrano jamstvo. Posevki in plodovi tiskan_oglas_kmetijstvo_jabolka_214x100_pomurski_vestnik_priloga.indd 1 Zavarovalnica Triglav 1.4.2016 13:53:11 ki ga je občina izračunala na osnovi zakona o davku na nepremičnine in s tem povezanim množičnim vrednotenjem nepremičnin. Sodišče je odločilo, da je izračun nadomestila neutemeljen, ker je Ustavno sodišče zakon razveljavilo. Podobno velja tudi za kmetijska zemljišča v lasti sklada. Na skladu pravijo, da ni tako in pojasnijo: »Višina zakupnine, kot jo zaračunava sklad, ni odvisna od množičnega vrednotenja nepremičnin. Odvisna je od proizvodne sposobnosti zemljišča, od njegove lege, vse bolj pa tudi od razmerja med povpraševanjem po zemljiščih in ponudbo. V svojih kalkulacijah v povezavi z višino zakupnine je sklad sicer res izvedel tudi primerjavo dodatne obremenitve iz pričakovanega nepremičninskega davka, vendar zakupnine ni zvišal zaradi tega, temveč zato, ker je tržna zakupnina še vedno višja, tudi od že povišane zakupnine sklada. Povpraševanje po zakupu pa trenutno presega ponudbo sklada, na kar kažejo tudi (vedno pogostejše) dražbe zakupnine.« J. Votek okolje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 7 Bober razširjen že po vseh pomurskih vodotokih Z dovolj hrane ne bo delal škode Širitev bobrove populacije ne prinaša le veselja ljubiteljem narave, ampak tudi težave in skrbi lastnikom gozdov, travnikov in sadovnjakov Bober, ki je bil nekoč v Pomurju že razširjen, je danes zaščitena vrsta živali. V zadnjih letih se je ponovno naselil in se močno razširil po pomurskih vodotokih. Danes je populacija bobra stabilna in se povečuje, ker pa je zaseden že dobršen del ustreznih habitatov (vsaka družina bobra si prisvoji novo ozemlje), se lahko zelo kmalu pojavijo težave, saj se bodo bobri razširili tudi na območja, na katerih ne bodo dobrodošli. Kakšen je danes odnos lastnikov gozdov in kmetijskih površin do ponovne naselitve bobra, ki lahko močno spremeni podobo neke pokrajine in ki je pri tem kar se da vztrajen, najbolje vedo gozdarji. Nekje vmes med zagovorniki bobra in zahtevami lastnikov gozdov je Zavod za gozdove Slovenije. Vodja območne enote v Murski Soboti Štefan Kovač in Branko Vajndorfer, ki je pristojen za popis škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste, pojasnita, da se jeza voda poplavlja njive,« pove Vajndorfer. Sogovornika opozarjata, da gozdarji niso pristojni za bobra, saj bober ni lovna vrsta, ampak je na seznamu zavarovanih vrst, za katere je pristojno okoljsko ministrstvo. Po zakonu ni dovoljeno posegati v življenjski prostor bobra, ki je zavarovana vrsta, to pomeni, da nihče ne sme razdreti njegovih gradbenih mojstrovin ali ga loviti. Loti se tudi hrastov Bober ni vsiljivec v pokrajini, saj je v preteklosti tukaj že živel. Res pa je, da so danes njive marsikje tam, kjer ne bi smele biti in jih v preteklosti ni bilo. In ker ima bober rad mlade poganjke, koruzo in drevesa zaradi lubja (zaradi česar je sposoben podreti velika drevesa), tudi sadovnjak (zaradi mladih poganjkov), je sposoben podreti tudi debele vrbe, topole, v zadnjem času se loteva tudi hrastov. Tudi takšnih debelih dreves se loti bober zaradi hrane – lubja. fotografiji štefan kovač in arhiv večera je bober ponovno naselil v zadnjem desetletju. Iz Hrvaške se je najprej selil navzgor ob toku reke Save, nato ob Krki, Dravi in Muri. »Veliko bobrov je že v porečju Mure, tudi v porečju Ščavnice in v pritokih teh rek, vendar natančnega števila ne poznamo. Vidimo le njegove sledi. Pojavljajo se že tudi prvi lastniki, ki jih bobri, predvsem pa posledice načina njihovega prehranjevanja, motijo. Tudi na manjših vodotokih, kakršen je pri Kapci, je bil že opažen – pot ga je verjetno vodila po Črncu do Kopanje. Je pa tako, da če bober naredi jez v času suše nekje na močvirnatem terenu, je to pozitivno in dobrodošlo. Ko je vode preveč, pa je to že problem, kajti zaradi Za popis škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste, je ministrstvo za okolje in prostor izdalo pooblastilo zavodu za gozdove, vendar je ta pristojnost omejena glede na višino odškodnine. »Z oškodovancem smo pristojni skleniti sporazum le do višine 450 evrov za škodni primer. Po klicu gremo na teren, naredimo zapisnik in prvi korak je sporazum. Do zdaj so bili prijavljeni trije primeri škod na gozdnem drevju in dva primera škod na koruzi. Če je škoda večja od 450 evrov, mora lastnik samostojno uveljaviti škodo na ministrstvu. Dva takšna primera smo imeli, ko se bober ni spravil le na mehke listavce, ampak je oglodal več dreves hrasta in jesena debeline RAZPORED OPRAVLJANJA TEHNIČNIH PREGLEDOV NA TERENU: SEBEBORCI BODONCI FILOVCI BAKOVCI 03. maja 2016 04. maja 2016 05. maja 2016 06. maja 2016 08.00 – 16.00 08.00 – 17.00 08.00 – 16.00 08.00 – 16.00 www.pomurski-avtocenter.si okrog 50 centimetrov. V tem primeru je bila ocenjena škoda večja od tiste, ki je v naši pristojnosti, zato je oškodovanec sam uveljavljal odškodnino pri ministrstvu,« nam pojasni Branko Vajndorfer. Le pet zahtevkov Štefan Kovač priporoča razumno rabo prostora oziroma načrtno puščanje nekaj metrov obvodnega sveta, poraščenega z mehkimi listavci, ki je na voljo bobrom – najraje imajo namreč vrbe in topole. Ta pas jim je torej na voljo in se zanj ne uveljavlja škoda, ampak le za uničeno drevje, ki raste od tega odmerjenega pasu. To pomeni, da bi morali dobiti lastniki gozdov tudi izplačano odškodnino za to območje, ki ga bodo prepustili zavarovani vrsti živali. Kajti če bo imel bober dovolj hrane, ne bo povzročal škode. Če pa populacija preseže vse razumne meje, nima več kam in nima več hrane v tem pasu, bodo živali šle naprej, globlje v gozd ali na njive. Škode zaradi bobra je že zdaj kar veliko, vendar je bilo v letih 2015 in 2016 uradno prijavljenih le pet zahtevkov za odškodnino. Od februarja 2015 do januarja 2017 poteka tudi projekt GoForMura, ki naj bi pomagal najti pravi način reševanja konfliktov, ki jih povzroča bober z drugimi uporabniki prostora, v katerem poleg nosilca Gozdarskega inštituta Slovenije sodelujejo tudi partnerji Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, Lutra (Inštitut za ohranjanje naravne dediščine) in Nina (Norveški inštitut za naravno dediščino). Ena od rešitev je, da se na državni ravni sprejme akcijski načrt, kako naj se s to zavarovano vrsto ravna v prihodnje. Toda najprej potrebujejo podatke, dotlej pa jo s pomočjo izkušenega inštituta Lutra (ki je na podoben način zapisoval tudi populacijo vidre) opazujejo, da bi ugotovili razširjenost. Akcijski načrt pa bo določil, kako se bo z vrsto ravnalo v prihodnje. Tudi volk in medved sta zavarovani vrsti, pa občasno kljub temu izdajo posebne odločbe, s katerimi se dovoli ulov nekaj živali. Toda Vajndorfer je prepričan, da lova na bobra v Sloveniji še dolgo ne bo, čeprav se v mnogih severnoevropskih in ameriških državah bober pojavlja na jedilniku kot običajna kulinarična ponudba. V skandinavskih državah je mogoče bobrove zrezke naročiti enako kot vsako drugo divjačinsko meso. In še ena zanimivost: menda je bilo tudi v Sloveniji nekoč bobrovo meso tako kot ribe dovoljeno jesti v postnem času – ker pač živi v vodi. Evrazijski bober je že od nekdaj prebivalec obvodnega sveta tudi v Sloveniji, živel je v mrtvicah in mrtvih rokavih. Dokaz, da je bil bober pogost tudi v Prekmurju, je ime vasi Hodoš – »hod« pomeni bober. Bernarda B. Peček 8 (iz)brano | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kakovost zraka Male kurilne naprave vse večji problem Spremeniti bo treba odnos do onesnaževanja zraka – Onesnaževalec zraka mora plačati nadzor in tudi za škodo, ki jo povzroči okolju Zrak je lahko rešitelj zdravstvenih težav ali povzročitelj kroničnega stresa in vir vseh naših težav. Pa vendar se do aktualnih problemov čezmernega onesnaževanja, ki je posledica ponovno množičnega kurjenja z drvmi v majhnih kurilnih napravah, pristojni vedejo zelo neodgovorno. Na te probleme so med drugim opozorili v Moravskih Toplicah na nedavnem dvodnevnem posvetu z naslovom Gospodarno z viri za sonaravni razvoj Slovenije, ki so ga organizirali Zveza ekoloških gibanj (ZEG), Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Služba za kakovost zraka Obravnavali so teme, povezane s primernejšim ravnanjem z naravnimi viri in odpadki v prihodnje, da bi to ustrezalo ciljem, zapisanim v resoluciji o krožnem gospodarstvu, ki jo je lani sprejela Evropska komisija. Drugi dan posveta pa so obravnavali teme, povezane s kakovostjo zraka. Rajko Pirnat z Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil pravno vprašanje o različnih nalogah storitev, ki sestavljajo dimnikarsko službo. Podpira zamisel, da bi jo v prihodnje preimenovali kar v službo za kakovost zraka. »Lani je bil pripravljen novi zakon, ki je načrtoval liberalizacijo dimnikarske službe, katerega sprejem je bil ustavljen oziroma odložen do konca letošnjega leta. Še vedno pa se ne pristopi k jasni analizi, kaj je narava različnih storitev, ki sestavljajo dimnikarske storitve. Ugotavljam, da je možnost liberalizacije delov dimnikarske službe izjemno majhna, kajti večji del se opravlja v javnem interesu. Liberalizacija je torej mogoča le v marginaliziranih delih, na primer kakšno svetovanje, to pa ni vredno niti omembe. Pregledi, ki predstavljajo jedro dejavnosti dimnikarske Potreben bo večji nadzor nad malimi kurilnimi napravami. fotografija bernarda b. peček službe, pa morajo biti opravljeni v javnem interesu. Prav tako tudi z njimi povezana čiščenja, kolikor so na zahtevo uporabnika dodatna služba. To ima potem svoje posledice in pomeni, da je treba uvesti koncesije, izključne pravice na posameznih območjih, dejavnost mora biti podrobneje regulirana, kot je bila do zdaj. Nikakor pa ni mogoče upoštevati neregulacije,« je poudaril Pirnat. Luknjičav nadzor Bistvo problema je pravzaprav izvajanje nadzora, ki je pomanjkljiv in luknji- čav. Po mnenju Pirnata bo treba spremeniti celoten odnos do onesnaževanja zraka. »Imetniki malih kurilnih naprav niso uporabniki storitev, ampak so onesnaževalci zraka. Onesnaževalec zraka pa mora plačevati ves nadzor nad samim seboj in tudi vso škodo, ki jo povzroči okolju. In tu zelo zelo zaostajamo. Govori se o energetski revščini! Da, revščina je marsikje, nihče pa nima pravice zaradi revščine škodovati drugemu in onesnaževati okolja. In to je glavna težava.« Pri novem zakonu bi morali razmisliti, kako nadzor preoblikovati v javna pooblastila, ki se bodo v nekem obsegu prenesla na izvajalce dimnikarske storitve. Končni nadzor je vedno državni – do zdaj je bil ta nadzor razporejen na štiri inšpekcijske službe, to pa je povsem neprimerno in neučinkovito. Najboljša dimnikarska služba v Evropi Jože Jurša z okoljskega ministrstva je pojasnil, da je odbor za okolje, prostor in infrastrukturo pri državnem zboru priporočil državi, naj pripravi strategijo uporabe lesne biomase v malih kurilnih napravah. Ta strategija se je že zače- la pripravljati, njene osnovne smernice pa so: omejitev dajanja neustreznih malih kurilnih naprav na trg; ustrezno čiščenje in vzdrževanje teh naprav; umna uporaba lesne biomase in preprečevanje, da bi se najboljši les uporabljal za kurjenje. Aleksander Županek, vodja sekcije dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije, je v imenu slovenskih dimnikarjev izrekel precej ostrih besed na račun državnih birokratov, ki želijo spremeniti zakonodajo za dimnikarsko služb, ki je v resnici dobro urejena. »Slovenski dimnikarji se sprašujejo, zakaj jim nihče ni znal razložiti, kaj je narobe s sedanjim sistemom, da je treba sprejemati novi zakon. Ta služba je na območju Slovenije dobro regulirana že najmanj 500 let po sistemu: znan izvajalec na znanem območju za znano ceno,« pove Županek. »Naloge naše službe so varstvo okolja, varstvo ljudi in varstvo pred požarom. Država je poklicala tudi evropsko zvezo dimnikarjev; trikrat so bili tukaj in ugotovili, da imamo na papirju v Sloveniji najbolje organizirano dimnikarsko službo v Evropi. Žal pa tega naša država ne zna izkoristiti. Res je problem glede nadzora – nadzora nad nami kot izvajalci. Posipati se moramo s pepelom in priznati, da so tudi med nami izvajalci, ki ne spadajo v to organizacijo. Je pa veliko stvari prenapihnjenih. Mi nismo za take spremembe; vsaka sprememba, ki je bolj prijazna do okolja in uporabnika, je dobrodošla, žal pa z lanskim predlogom zakona ministrstvo ni pozvalo k sodelovanju nikogar od stroke. Posledice smo videli: vsa strokovna in politična javnost je predlog zavrnila. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonodajo, tudi pogoji, pod katerimi lahko izvajamo to službo, so med najstrožjimi v Evropi. S primernim sodelovanjem med vsemi udeleženci se lahko zagotovi služba, ki bo zares prijazna do vseh, je še povedal Županek. Bernarda B. Peček Išči in najdi naravo Čudil se je napisu Odlaganje smeti prepovedano Učenci in učitelji iz šestih evropskih držav teden dni preživeli na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica Zakaj imate v gozdu napis, da je odlaganje smeti strogo prepovedano, se je čudil finski učitelj Jouni Ahlholm, ko se je s kolegom iz bistriške osnovne šole Andrejem Nemcem sprehodil ob reki Muri. Ta mu je pojasnil, da se to pri nas še vedno dogaja in da je vzgoja pač dolgotrajen proces. S tem se je lahko strinjal tudi njegov tuji kolega, ki je usklajeval potek dveletnega mednarodnega projekta Erasmus+ Išči in najdi naravo, ki so ga šole iz šestih evropskih držav končale z enotedenskim druženjem na bistriški šoli ter s sklepno prireditvijo in okroglo mizo na dan Zemlje z naslovom Odnos do narave in pomen evropskega povezovanja. Odnos do narave je aktualna tema v vseh okoljih, so ugo- tavljali učenci in učitelji šol, ki so na izmenjavah spoznavali drug drugega in okolje, v katerem živijo. Ob Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica so to bile še Veit-Höser gimnazija iz Nemčije, madžarska katoliška šola iz Szent Piroska, finska osnovna šola Kesälahden Koulu, srednja zdravstvena šola Hradec Kralove iz Češke in osnovna šola iz mesta Badajoz v Španiji. »Učinek projekta je tudi izkušnja mednarodnega sodelovanja, ki je bila omogočena učencem in učiteljem s tem, da so obiskali druge države, videli drug način življenja in tudi spoznavali, kakšen je odnos človeka do narave in kako jo izkorišča,« je povedal Nemec, vodja projekta na bistriški osnovni šoli. V iz- menjavi Erasmus+ je sodelovalo deset njihovih učencev, ki so se morali za to potruditi z zavzetostjo tudi zunaj šolskih obveznosti, in deset učiteljev, ki so zdaj skupaj s kolektivom šole gostili kolege iz partnerskih šol. »Našim gostom smo omogočili doživeti naravo in ljudi in tudi starši naših učencev so se trudili, da bi največ dali otrokom, ki so jih sprejeli na svoje domove. To naše partnerstvo pa je pomembno tudi za našo majhno lokalno skupnost in njene ljudi, ki nimajo veliko možnosti za odhajanje drugam in prihajanje drugih narodov. To je dragocena izkušnja, ki jo je treba negovati in biti odprt, kajti nikoli ne veš, kam te popelje prihodnost,« je pove- dala ravnateljica bistriške šole Terezija Zamuda. Pogovor domačinov in gostov za okroglo mizo pa je bil namenjen odnosu do narave in pomenu evropskega povezovanja. Mojca Dolinar iz Agencije RS za okolje je predstavila klimatske spremembe, kot jih občutimo v Sloveniji, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je poudaril problem strahu zaradi terorističnih groženj in bojazen pri mladih glede potovanja, poslanec Jožef Horvat pa je povedal, da je temelj EU povezovanje in spoštovanje dogovorov. Stančič je ugotovil, da mlade veliko bolj ogroža na primer vožnja z motorjem, in jih pozval, naj zaradi groženj ne obr- nejo hrbta mednarodnemu povezovanju in sodelovanju. Nina Bohnec, učenka osmega razreda bistriške šole, pa je dejala: »Mene ni strah potovati po Evropi, ampak kot slišim, nekatere ljudi je.« Sama je zaradi projekta dobila priložnost potovati v Španijo, od koder sta zdaj prišli k njej dve prijateljici. »Z večino partnerskih šol smo že prijavili nov projekt in bomo nadaljevali sodelovanje, to pa pravzaprav že počnemo tudi z izvajanjem učne ure na daljavo prek Skypa. Odpirajo se nam številne možnosti za tovrstno sodelovanje, saj imamo za to vse pogoje, pri tej naravnanosti pa nas podpira tudi vodstvo šole,« je še povedal Nemec. Majda Horvat barometer Gordana Šövegeš Lipovšek, zgodovinarka in arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor, je preučila različne vire in preštela padle in pogrešane Prekmurce v prvi svetovni vojni. Po zadnjih podatkih jih je 2966 iz malodane vseh vasi. S tem je dobilo Prekmurje stoletje po začetku vojne skoraj dokončni seznam, ki pa najverjetneje nikoli ne bo popoln. Nastala je publikacija Padli in pogrešani, ki je del širše raziskave in razstave Prišo je glas: Prekmurci v vojni 1914–1918. Branko Kurbus zadovoljen s poslovanjem Predsednik uprave Arconta Branko Kurbus je zadovoljen s trenutnim stanjem na trgu. Družba je še vedno največji izdelovalec bivalnikov v Evropi, v treh izmenah jih izdelajo 64 na dan. Podjetje je tudi primer dobre prakse glede odnosa do zaposlenih, ki so poleg letne nagrade in simboličnega rojstnodnevnega darila prejeli celo velikonočno šunko. Lani so v Arcontu podvojili dobiček. Adrian Gomboc peti na EP Judoist iz Rakičana, sicer član Judo kluba Z' dežele Sankaku Celje, je bil na evropskem prvenstvu v Kazanu v Rusiji peti v kategoriji do 66 kilogramov, bil pa je tudi blizu uvrstitvi v finale. Gomboc je premagal tekmovalce iz Moldavije, Belorusije in Portugalske, v boju za finale pa je z Britancem Oatsem izgubil šele v podaljšku. Na koncu je Gomboc s petim mestom dokazal, da je še vedno najboljši pomurski judoist v članski konkurenci. (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 9 Murska Sobota: študentska vizija mesta Plečnikova Ljubljana, Novakova Sobota Med osrednje cilje so postavili mesto, ki bo omogočalo zdravo življenje, bo samooskrbno in bo imelo prepoznavno identiteto Delni ukrepi ne vodijo nikamor Nadaljevanje s 1. strani Kot so med drugim ugotovili, je pri razvoju mest v ospredju interes kapitala, to pa po njihovem mnenju vodi v komercializacijo in privatizacijo javnega prostora. Po prvotni teoretski analizi so študenti začeli mesto raziskovati. Kot poudarjajo, na mestnih ulicah in trgih ni veliko življenja. »Mesto je podrejeno avtomobilom in ne ljudem. Aktivnosti so preseljene na rob mesta, na katerem so trgovska središča.« Vendar, kot pravi Matjašečeva, če ima mesto veliko pomanjkljivosti, pomeni, da ima tudi velik potencial za razvoj. Med osrednje cilje so postavili mesto, ki bo omogočalo zdravo življenje, bo samooskrbno in bo imelo prepoznavno identiteto. »Na prvi pogled je videti, da je Murska Sobota zeleno mesto, vendar ni tako, potrebuje ozelenjene ulice in trge.« Kot še pravi, je mesto pozabilo na kulturno dediščino arhitekta Franca Novaka. »Tako kot je Ljubljana Plečnikova, bi bila lahko Murska Sobota Novakova.« Med drugim projekti predvidevajo podaljšanje območja blokovskega naselja, ki vključuje Novakove bloke ob Ulici Štefana Kovača, na jug do Cankarjeve ulice, do nje pa bi podaljšali tudi Kocljevo ulico. Kot pravi Matej Blenkuš, ki je v projektu vodil skupino študentov Fakultete za arhitekturo, morajo biti tovrstni ukrepi vedno obravnavani kot del celote. »Delni ukrepi ne vodijo nikamor.« Sami so s predlogi predvsem želeli mesto približati človeku, tako so si na območju nekdanje Pomurke zamislili gradnjo rastlinjakov, kot enega od radikalnejših ukrepov so navedli zaprtje vseh radialnih ulic za promet z avtomobili ter ureditev območij za pešce in kolesarskih stez na teh območjih. V središču mesta sta po njihovem videnju ključni Slovenska in Slomškova ulica. Medtem ko je Slovenska ulica že po naravi glavna v mestu in je tudi podobna glavnim ulicam v primerljivih evropskih mestih, bi bila lahko Slomškova ulica tista, ki bi izraziteje poudarjala lokalno identiteto. Skupina je predlagala tudi gradnjo nove tržnice in kompletno prenovo podobe hotela Diana. »Hotel je postal iz svoje preproste modernistične zasnove arhitekturni zmazek.« Tudi sami so prišli do rešitve, ki se v mestu predlaga že dalj časa, in sicer preselitev avtobusne postaje bližje železniški. »Urediti je treba tudi obrobje mesta in njegovo povezavo s središčem.« Mesto, v katerem je še veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, naj bi se v prihodnosti razvijalo navznoter in postajalo bolj kompaktno. Na severni strani mesta so si zamislili novo sejmišče. delci in obrtniki izdelovali in ponujali svoje stvaritve. Miki Muster je po njihovem mnenju eno od najbolj prepoznavnih imen mesta, ki je bilo doslej premalo izkoriščeno. Svet Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika pa bi lahko postal mednarodno stičišče stripovske umetnosti. Tudi Mursko republiko sami vidijo kot blagovno znamko, ki bi jo lahko unovčili na več načinov, na primer z organizacijo festivala ob 100. obletnici razglasitve. Miki Muster kot ikona mesta Tina Čerpnjak: »Mursko Soboto smo si zamislili kot mesto, v katerem bi v prihodnosti želelo živeti več ljudi.« Pri projektu je sodelovala tudi skupina Akademije za likovno umetnost, ki je predstavila številne inovativne rešitve glede možnosti, ki jih ponuja identiteta mesta. Tako so med drugim predlagali vzpostavitev kreativnega središča, v katerem bi lokalni roko- Aleksander Cifer: »Po študiju bi se vrnil domov in ustvarjal v tem okolju, če bo le priložnost.« Razstava Vizija Murske Sobote bo v avli Gledališča Park na ogled do sredine maja. fotografije timotej milanov Vizije sežejo dalje od lastništva Pri ustvarjanju tovrstnih vizij se ne ukvarjajo z nekaterimi stanji, kot je recimo lastništvo posameznih zemljišč, ki jih vizija zajema, pojasni Matjašečeva. »Kot stroka govorimo v imenu javnega interesa. Ko govorimo o prostorskem načrtovanju, se ne ukvarjamo z lastništvom zemljišč, ker mora javni interes premagati zasebno lastništvo zemljišča. Zato pri prostorskem načrtovanju veljajo neka pravila, lokalna samouprava ima to moč, da lahko tudi na neki način ‘povozi’ zasebno lastništvo. Imamo primere v tujini, ko neki odprt prostor v zasebnem lastništvu v dogovoru z lokalno skupnostjo deluje kot javni prostor.« Dober zgled je po njenih besedah Dunaj, v katerem je večina zemljišč v mestnem jedru v javni lasti. Opazovalcem se ob tovrstnih idejah venomer pojavlja vprašanje, kako je glede na slabo finančno stanje v lokalnih skupnostih projekte mogoče financirati. »V Sloveniji zelo ozko gledamo na vprašanje financiranja. Pred kratkim sem bila na mednarodni konferenci o mestih, na kateri je bilo več tisoč udeležencev, med njimi tudi številni župani. Tam se je pokazalo, da poleg evropskih nepovratnih sredstev in državnih ter lokalnih proračunov obstajajo še drugi viri financiranja takšnih projektov, ki jih pri nas morda še nismo odkrili, kot sta na primer Urbact in Svetovna banka. Problem financiranja ni samo slovenski, temveč se s tem spoprijemajo vsa mesta v razvitem svetu. Nekdo iz občinske uprave v Haagu, ki je bil tam, je povedal, da vse tovrstne projekte financirajo s pomočjo zasebnega kapitala. Z zasebniki imajo pogodbe, v katerih določijo cilje, kaj hočejo doseči z investicijo, ki je v javnem interesu. Imajo tudi posebne ekipe, ki spremljajo, ali so ti cilji doseženi. Če so, lokalna skupnost denar vrne soinvestitorjem.« Pri projektu je sodeloval tudi študent arhitekture Aleksander Cifer iz Suhega Vrha, ki pravi, da so se projekta lotili celostno, zato je nastal širok spekter rešitev. »Kot nekdo iz te regije sem bolj čustveno pristopil k delu, težko pa bi rekel, da sem imel zaradi tega boljši vpogled v problematiko, saj sem se s težavami, na katere smo naleteli pri ustvarjanju projekta, tudi sam prvič srečal, čeprav tu živim že dvajset let. Zagotovo pa si želim, da bi se po študiju vrnil domov in ustvarjal v tem okolju, če bo le priložnost.« Na isti fakulteti študira tudi Tina Čerpnjak iz Ljubljane, katere starši so z Goričkega, sama pa je v Prekmurju preživela precejšen del otroštva. »S projektom smo si Mursko Soboto zamislili kot mesto, v katerem bi v prihodnosti želelo živeti več ljudi, tudi sama bi želela imeti priložnost živeti tu na način, kot živim danes v Ljubljani, in to ne samo zaradi nostalgije in navezanosti na družino.« Timotej Milanov barometer Darja Matjašec spodbudila vizije Andrej Nemec premaknil merila Na pobudo krajinske arhitektke in profesorice na ljubljanski Biotehniški fakulteti Darje Matjašec je prišlo do sodelovanja stotih študentov, profesorjev in asistentov dveh fakultet in akademije ljubljanske univerze, v okviru katerega je nastala razstava Vizije Murske Sobote. Sodelujoči so obdelali arhitekturno problematiko največjega pomurskega mesta in ponudili številne zanimive ideje za prihodnji razvoj. Mednarodno sodelovanje bistriške šole v projektu Erasmus+ bi se lahko končalo tudi drugače, povsem neopazno, vendar je njegov koordinator skupaj z vodstvom šole in kolektivom poskrbel, da so se s partnerji razšli slovesno in s prireditvijo, ki je vzbujala občutek zadovoljstva in ponosa. Predvsem pa je dala vedeti, da je tudi majhni skupnosti velik svet lahko blizu, če so le ljudje odprti za sodelovanje. Martin Ivec, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije, se bori za zakone, ki bodo v korist, ne v škodo državljanom. Predstavniki omenjenega sindikata so vložili v državni zbor zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o treh zakonih. Pravijo, da se bodo odslej še bolj borili za to, da bodo naši zakoni ljudem dajali, ne pa odvzemali pravice, kot je bilo po njihovem mnenju to do zdaj. Zato bodo skrbno preučili prav vsak zakon, ki ga bo državni zbor sprejel. 10 intervju | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Jolanka Horvat, borka za delavske pravice Ne da jih bog, zanje se je treba boriti Nečlani sindikata pravijo, da jim v sindikat ni treba, ker imajo vse, kar imajo člani, ne zavedajo pa se, da je vse to nekdo izboril V znoju zadnjih izdihljajev Aha Mure se je kalila. Jolanka Horvat, najširši slovenski javnosti znana Murina sindikalistka. Pogovor z njo pred 1. majem, praznikom dela, je bil pogovor o pogumu in ponosu, saj so postali rdeč nagelj, parade in kresovi medla senca, zapuščina iz obdobja delavske časti. »Delavski praznik je bil v preteklosti praznik. Ljudje so z veseljem prišli na parado in prvomajski kres, dobil si nagelj in ponosen si bil, da si delavec in da delaš. Zdaj pa prihajajo le še starejši, mladih sploh ni. Kot da bi jim bilo vseeno. Ali je delavstvo padlo tako nizko, da ga nihče več ne spoštuje, ali so drugi časi, pa se tega ne zavedamo, ali so razmere res takšne, da ne pridejo, ker komaj preživijo, ali so celo nezaposleni? Ne znam si tega pojasniti. Enostavno se zapirajo vase in nikamor ne gredo.« čo težko preživiš, še posebej, če je v štiričlanski družini zaposlen samo eden. To bi nam morala biti prioriteta, da se nam ne bi dogajalo, da mati otroka prosi denar, ampak da bi mati lahko dala otroku. Boriti se je treba tudi za takšne odnose, da bi delavci z veseljem šli na delo, ne s strahom, in da bi se na delovnem mestu dobro počutili. Saj če se ljudje dobro razumejo in so povezani, se marsikaj da narediti. Borila bi se tudi za to, da nam ne bi bilo treba tako dolgo delati. V nekaterih poklicih se do 65. leta starosti ne da delati, tega fizično ne bodo zmogle niti ženske za stroji, zato so razmišljanja o podaljševanju delovne dobe nerealna.« Jih je morda česa strah? »In kdo je za to kriv, da se nam to dogaja? Mladim govorijo, naj se izobražujejo, ko končajo šolanje, pa nimajo zaposlitev. Lahko je govoriti, toda življenje je nekaj povsem drugega. Naši politiki živijo v svojem svetu, enako tudi ekonomisti. Ko jih poslušate po televiziji, so vsi tako pametni in govorijo, kaj bi bilo treba narediti. Zakaj pa potem tega ne spravijo v življenje? Včasih si zavrtiš film nazaj in se spominjaš časov, kako nam je bilo lepo. Imeli smo delovna mesta, lepe plače, vse se je gradilo. Ampak poti nazaj ni več in treba je iti naprej.« Pa vendar je imeti stalno zaposlitev prednost v primerjavi z mladimi, ki ali nimajo zaposlitve ali delajo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi visoki izobrazbi. »Da, samega sebe ali tega, kako se bo odzvala okolica.« Kaj pa bojazen v odnosu do delodajalca? »Mogoče je še kateri delodajalec, ki te zaradi teh manifestacij vzame kot nekoga, ki lahko v delovnem procesu povzroči težave, vendar je bilo tega več v preteklosti. Tudi sama nimam slabih izkušenj, čeprav vedno povem, kar mislim. Vedno tudi pravim, to je moja glava. Kakšna je, je, ampak z njo ne bodo manipulirali. Če imam prav, imam prav, če česa ne vem, se pozanimam na pravem mestu. Da bi se bala delodajalca, to pa nima smisla.« Bi bili pripravljeni še enkrat iti skozi to, kar ste kot sindikalistka doživljali s propadanjem Mure? Izpostavljali ste se v Murini zgodbi in vendarle spet dobili zaposlitev, čeprav so sindikalistom pozneje pogosto zaprta vrata za vnovično zaposlitev. »Resnico, mislim, vedno lahko poveš in sama sem vedno govorila resnico. Še zdaj mojim vedno govorim resnico, saj te na laži ujamejo že naslednji dan. Vedno sem tudi govorila, da nam bo šlo, vendar tega niso vsi verjeli, tudi nekateri novinarji ne. Govorila pa sem tudi, da stečaj Mure ni potreben, in šele zdaj vidijo, da je to res. Nikoli mi niso dali vsi prav, tudi nekateri zaposleni ne, čeprav sem še zdaj prepričana, da bi lahko vsi delali, število zaposlenih pa bi se zmanjševalo postopoma na mehek način z odhodi v pokoj. Kje pa so zdaj? Samo kričati so znali, niso pa se zavzeli zase.« Morda vam bo kdo oporekal, češ lahko je njej govoriti, ker je obdržala zaposlitev. »Nisem se sama izbrala in nikomur nisem rekla, da mora mene obdržati. O tem, kdo bo ostal in kdo ne, so odločali nadrejeni. Šele ko smo dobili pogodbe, smo videli, kdo bo ostal. Nihče prej tega ni vedel, pa naj govorijo, kar hočejo. Enkrat je treba resnici pogledati v oči, so pa nekateri preveč kričali in grdo govorili. Vedno sem rekla, da če bom ostala, pač bom, če ne, pač ne. Naj dela tisti, kateremu je to omogočeno, sama pa se bom že znašla, saj sprejmem vsakršno delo, ker mi je vsako delo častno. Tudi sama sem bila dva meseca na zavodu in takrat o nikomer nisem rekla žalbesede. Še zadovoljna sem bila, da so vsaj druge sodelavke lahko delale. Nisem hinavka in zahrbtnež. Kaj bodo drugi rekli? Da, nekatere sodelavke so bile zelo nesramne in so grdo pisale o meni, tako da me je bolelo srce. Ni mi bilo lahko, da sem jaz ostala v tovarni, druge pa ne. Ampak res, nisem se sama izbrala.« »Bi, še enkrat bi šla skozi to.« S kakšnim namenom? Jolanka Horvat: »Ko me nihče ni videl, sem se zjokala, toda mislila sem si: puške pa ne bom vrgla v koruzo.« fotografija nataša juhnov Kakšno je vzdušje v kolektivu, saj vam tudi zdaj ne letijo mane z neba? »To je res, ampak proces mirno teče, razumemo se med seboj in tudi delodajalec pride med nas in nas pozdravi. Delo pa je treba narediti in produktivnost je dobra. Ni več tistega grdega govorjenja in zlonamernega nagajanja, vsaj jaz za to ne vem. Saj če bi bilo, bi ženske že spregovorile.« Ste še sindikalna zaupnica? »Še vedno.« Je delovanje sindikata še vedno potrebno? »Je potrebno. Tam, kjer ni sindikata, se marsikaj dogaja in je lahko zelo težko. Pri nas pa vsi vedo, da če ne bo kaj v redu, bom takoj šla v akcijo. Pri nas mora biti zagotovljeno vse, kar nam po zakonu pripada, in do zdaj smo tudi dobili vse.« Kaj ste kot predstavnica delavcev dosegli v stečajnem postopku? »Da smo vsi delavci dobili odpravnino. Imela sem toliko 'jajc', da sem se postavila proti upniškemu odboru. Nikogar se nisem bala. Sindikat mora biti, obvezno, saj je brez sindikata težko kar koli doseči.« V gospodarskih družbah o delovanju sindikata skoraj ni več slišati. Kot da bi mu pošla sapa. Zakaj? »Zato, ker delodajalci ne dovolijo, da bi se sindikat organiziral. Velikih gospodarskih družb je ostalo zelo malo, je pa veliko majhnih družb in zasebnikov, ki pa sindikata ne pustijo noter, ker jim je moteč. Zato pa zdaj tudi več ne vemo, kako je v resnici s spoštovanjem delavskih pravic v podjetjih.« Tudi na splošno se zdi, da delavci ne govorijo o tem, kako se jim godi na delovnem mestu. Zakaj so tiho? »Posamezniki še pridejo k sindikalistom, s tem da delodajalec tega ne sme vedeti. Sama bi si želela, da bi bili člani sindikata povsod in da bi se z njimi lahko pogovarjali in tako izvedeli za razmere, ampak ljudje se bojijo za svoja delovna mesta. Strah jih je tudi, da bi delodajalec izvedel, da so člani sindikata. V nekaterih podjetjih imamo člane, ampak se o tem ne more govoriti, ker tudi delodajalec tega ne ve.« In kaj ti delavci povejo? »Nekateri, da je vse v redu, drugi pa, da delajo nadure, v podaljšanem delovnem času … Nikoli pa ne moreš videti celote, kaj se zares dogaja.« Prikrivanje članstva v sindikatu in ta razdrobljenost nista v prid zavzemanju za delavske pravice in nista dobra osnova za delavsko gibanje. »Zagotovo. Če bi bili bolj povezani, bi lahko več dosegli in morda tudi imeli kakšne večje proteste, kot smo jih imeli na primer v preteklosti v Ljubljani. Nečlani sindikata pravijo, da jim tega ni treba, ker imajo vse tisto, kar imajo člani sindikata, ne zavedajo pa se, da se je za vse to, kar imajo, nekdo moral boriti. Delavskih pravic ne da bog, ampak se je bilo treba za vse te pravice boriti. In nihče od nečlanov sindikata tudi ni stopil k delodajalcu in mu rekel, da naj mu črta pravice, ki jih je izbojeval sindikat.« Ali ni ohranjanje delavskih pravic tudi dolžnost države, socialne države v smislu varovanja nekih temeljnih človeških pravic? »Mi imamo čisti kapitalizem, država pa je bolj na strani kapitala in delodajalcev. Veste, s čim se država ukvarja? Sama s seboj, s tem pa preusmerja pozornost državljanov, da se ne posvečajo tistemu, kar jih resnično teži. Želim si, da bi država vendarle naredila nekaj več za delavce in za male ljudi in da se ne bi več ukvarjala samo z javnim sektorjem. Saj če bo šlo tako naprej z gospodarstvom, tudi javni sektor ne bo mogel preživeti. Poglejte samo, koliko davka vsak mesec damo za državo, pa smo mi delavci, mi mali ljudje, še vedno potisnjeni ob tla. Ali zato, ker nas ne cenijo, ali pa sploh ne razmišljajo o tem, koliko moramo delati, da si zaslužimo to plačo.« Za katere delavske pravice oziroma proti katerim krivicam bi se bilo treba zdaj najprej boriti? »Sama bi se najprej borila za ohranitev delovnih mest in za povečanje minimalne plače. Z delavsko pla- »Borila bi se za obstoj delovnih mest in za plače. Včasih mi je kdo rekel: 'Jolanka, hudo bo.' Pa nisem verjela, da bo res tako hudo, kot je bilo. Niti v sanjah si nisem mislila, da se nam bo to dogajalo in da si bil vse drugo, samo človek ne. Gradove v oblakih so nam obljubljali, sama pa sem vedno govorila, naj ne sanjajo, pa mi takrat marsikdo ni dal prav.« In kaj vam je ostalo od tega vašega boja? »Od mojega boja mi je ostala mirna vest, in da mi je lažje pri srcu, saj se tovarna ni povsem zaprla, ampak smo ohranili nekaj delovnih mest. Zdaj nas je 286, to ni tako malo, delavci imajo plače in vse pravice, ki jim pripadajo, pa kar koli bodo nekateri zunaj grdo govorili. O, kaj vse si moral doživeti! Nihče, ki ni šel skozi to, ne more razumeti. Včasih, ko sem zjutraj prišla na delo, sem si mislila, joj, kaj bo spet danes. Kot bi šel v osje gnezdo. Bilo je zelo težko. Ko me nihče ni videl, sem se zjokala, toda mislila sem si: puške pa ne bom vrgla v koruzo, tudi če vse hudič vzame in četudi me pohodijo. Ampak če ne bi imela takšne družine, kot jo imam, ki me je pri vsem podpirala, mislim, da ne bi šlo, spodbujali pa so me tudi kolegi sindikalisti.« Se lahko po tem svojem zagrizenem sindikalnem delovanju primerjate še s kom? »Ne vem, ali je kje še kdo, ki bi se na tak način boril za to, da se tovarna ne zapre. Pa ne želim sama sebe povzdigovati, ker sem to, kar sem počela, delala iz lastnega prepričanja. Najprej je treba spoštovati samega sebe in potem lahko pričakuješ, da te bo spoštoval še kdo drug.« Majda Horvat reportaža www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 11 Vodni zbiralnik v Murski Soboti Špartanec je že 44 let v koraku s časom Čeprav hrani le 600 kubičnih metrov vode, je zbiralnik najpomembnejši člen soboškega vodovoda V Vestniku je bilo 16. septembra 1971 pod fotografijo Lada Klara zapisano: »Soboško gradbeno podjetje Pomurje je začelo pred nedavnim v Murski Soboti graditi okoli 36 metrov visok vodovodni stolp. Objekt bo stal v bližini zdravstvenega doma. To je ena od pomembnih faz pri gradnji soboškega vodovoda.« Spomladi 1972. je nato Vestnik poročal, da je stolp tik pred dokončanjem. Še en skok v preteklost – eden od drugih slovenskih časopisov je že avgusta 1961 objavil, da je v prekmurski prestolnici, v kateri so takrat začeli graditi mestni vodovod, najpomembnejše vprašanje, kje postaviti vodni stolp, ki bi bil kot rezervoar vode. Eden od predlogov je bil, da v samem mestu, da bi stolp lahko uporabili še za druge namene. Razmišljali so celo, kako bi bilo mogoče na strehi stolpa, takrat je bil govor o štirioglatem, urediti kavarno. Dobil mlajša brata »Zelo bi bili veseli, če bi lahko sestavili arhiv o našem vodnem zbiralniku. Dokumentacija je namreč zelo pomanjkljiva ali je praktično sploh ni,« s pogledom, uprtim v 34 metrov visok mogočen stolp, ki spominja na kozarec, govori Boštjan Zver, tehnični vodja Vodovoda sistema B. Stolpna zmogljivost 600 kubičnih metrov vode, ki je shranjena v vodni celici, realni porabi že dolgo ne zadošča več. »V dokumentih o gradnji soboškega vodovoda iz sedemdesetih in osemdesetih let, s katerimi razpolagamo, piše, da bo pričakovana poraba vode 45 litrov na sekundo. Občasno pa smo imeli že porabo okoli 200 litrov na sekundo.« A kljub vsemu je mestni zbiralnik še vedno najpomembnejši člen soboškega vodovoda in prav tako pomurskega sistema B, pa čeprav Boris Petric, vodja vzdrževanja vodovoda pri Komunali Murska Sobota, postreže s podatkom, da 600 kubičnih metrov vode ni pretirano velika količina, saj olimpijski bazen do vrha napolnijo z 2400 kubičnimi metri vode. Dnevna poraba vode soboškega vodovoda, pod okriljem katerega so občine Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci in Cankova, pa je do 7000 kubičnih metrov. Vseeno z uravnavanjem ravni samo 600 kubičnih metrov vode v stolpu v konicah skrbijo, da uporabniki ne čutijo upada pritiska ali da bi pipe v gospodinjstvih morda ostale celo suhe. Z radijsko povezavo je stolp povezan z nadzornim Vodna celica ima zmogljivost 600 kubičnih metrov. centrom v Črnskih mejah, da se nato črpalke vklopijo ali izklopijo. Stolp je nenehno poln vode oziroma poln do polne zmogljivosti. Inštalacije, cevi in krmiljenje so seveda že večkrat zamenjali, pove Zver. »Drobovje smo mu zamenjali, ogrodje in stopnice pa so ostale. Gre za res špartanski objekt. Pravi špartanec! V novejših tovrstnih objektih imaš občutek, ko greš po stopnicah, da si v hotelu. Tu pa je vse zelo surovo,« med hojo navzgor v notranjosti stolpa pripoveduje Zver. Njegova mlajša brata dvojčka sta pred kratkim zrasla v Beltincih in Črenšovcih s 400 kubičnimi metri zmogljivosti in 30 metri višine. Redko so trdno spali Po 144 stopnicah je vodil na vrh soboškega stolpnega vodnega zbiralnika Robert Lang, eden od triperesne deteljice, ki je odgovorna za upravljanje stolpa ali zbiralnika. V notranjost in na streho se povzpne do trikrat v tednu dni. Čeprav je močno sonce, ko smo se mu pridružili, ustvarilo meglico, je pogled vseeno segel daleč. Lang se pošali, da ima tudi v Murski Soboti in ne le v Lendavi razgled v štiri države. Sogovorniku pa je bilo manj do smeha, ko so ob prehodu v leto 2015 opravljali rekonstrukcijo in čiščenje vodne celice. Takrat v zbiralniku ni bilo vode. »Štiri mesece smo trepetali, kako bomo zmogli brez stolpa v konicah. Mislim, da smo redko trdno spali. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, kajti bila je mila zima,« razkrije Petric. Obnovo celice so opravili z vodnim curkom s tlakom 2000 barov. »Betonsko zidovje vodne celice smo oprali in obnovili do sleherne malenkosti.« Še največji logistični zalogaj je bil po Petričevih besedah postavitev odra v notranjosti celice, ki je globoka dvanajst metrov. Zato so morali na glavi ali strehi stolpa vgraditi novo loputo za vnos materiala za oder. Dela je opravilo posebej usposobljeno in specializirano podjetje. Sama Komunala pa vodno celico v potrebnih časovnih intervalih očisti z vodnimi curki s tlakom 300 barov. Ta- Stolpni vodni zbiralnik meri v višino 34 metrov. fotografije jure zauneker Z mojstri obrti v notranjosti (z leve): Boris Petric, Renato Lang in Boštjan Zver krat se po lestvi in varovan z vrvjo v globino prazne celice spusti eden od zaposlenih in opravi to, zdi se, da težaško delo. V notranjosti je namreč čutiti, ko piha močen veter, da stolp niha in se nagiba. Služil kot opazovalnica Do vrha smo prešteli 144 stopnic. Medtem ko je z vrha vodnega zbiralnika fotografski del reportažnega moštva še delal nekaj panoramskih posnetkov, se je naš pogled ustavil na dogajanju v soboški vojašnici. Ker bo kmalu minilo četrt stoletja od osamosvojitvene vojne, je sledil nov korak v zgodovino. Petric pojasni, da so takrat vodno celico oziroma stolp preventivno izpraznili, ker so zaokrožile informacije, da bo Jugoslovanska ljudska armada (JLA) ogenj usmerila proti zbiralniku, s strehe katerega je slovenska stran oprezala za nasprotniki. Po grožnjah JLA nato opazovalnice niso več uporabljali. »Dvomim, da bi ga uspelo komu porušiti. Gre za izjemno gradnjo iz betona in povrh vsega je šlo bolj ali manj za ročno in zelo natančno delo. Kvečjemu, če bi ga kdo miniral pri temeljih ali na vznožju objekta. Pa tudi če bi v stolpu naredili luknjo, da bi iztekala voda, večje škode gotovo ne bi bilo,« pove Zver. »Za ohranjanje stabilnosti stolpa, ker je v višini objekt precej širši, je bilo v temelje vgrajeno na stotine kubičnih metrov materiala. Tudi tega natančnega podatka žal nimamo,« doda Petric, ko se spuščamo navzdol na trdna tla. Da gre pri stolpnih vodnih zbiralnikih, ki se gradijo predvsem v ravninskih delih pokrajin, za zares trdne konstrukcije, je dokaz v Vukovarju, junaškem mestu južne sosede, v katerem je vodni stolp postal simbol. Neštetokrat je bil obstreljevan, a še vedno stoji. Naš špartanec pa prav tako že 44 let kljubuje zgodovini in je celo še vedno v koraku s časom. Andrej Bedek 12 kultura | Vestnik | 28. aprila 2016 Znanih deset polfinalistov za kresnika Med desetimi polfinalisti, ki se letos potegujejo za kresnika, Delovo nagrado za roman leta, sta spet dva avtorja, ki prihajata iz Prekmurja. To sta Nataša Sukič z delom Piknik (Založba Škuc) in Štefan Kardoš z romanom Veter in odmev (Založba Franc - Franc). Komisija je izbirala med 115 romani v slovenskem jeziku, ki so pri različnih založbah izšli v lanskem letu. Imena petih finalistov bodo objavili čez en mesec, kresnika pa bodo razglasili na kresni večer. Lani ga je prejel Andrej E. Skubic, Kardoš pa je kresni ogenj prižgal že leta 2008. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zlata plaketa za Komorni zbor Orfej Komorni zbor Orfej iz Ljutomera je dobil na 24. bienalnem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2016 zlato plaketo. Hkrati mu je mednarodna strokovna žirija podelila priznanje za absolutno tretje mesto, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske skladbe, napisane od leta 1995 (izvedli so skladbo Vester, Camenae Uroša Kreka) in priznanje zborovodji in dirigentu Andražu Hauptmanu za najboljšo izbiro programa. Umetniška vodja zbora in zborovodkinja je tudi Romana Rek. Mlakarjevo zamenjal Žmavc V ponedeljek je odstopila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in v govoru zavrnila mnoge očitke na račun svojega dela in kulturnega ministrstva. Ta resor naj bi poslej začasno vodil Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na prireditvi Noč knjige predstavili dve novi knjigi Prekmurski ustvarjalci ali ustvarjalci v Prekmurju? Knjige iz ljutomerske »knjigobežnice« bodo pripomogle k večji branosti, je prepričana Vesna Laissani. fotografija nataša juhnov Literarni zgodovinar in publicist Franci Just predstavlja besedne, umetnostni zgodovinar Janez Balažic pa likovne podobe panonskega prostora Knjige iz krušne peči V Ljutomeru se lahko pohvalijo, da imajo čedalje več bralcev, to pa je gotovo tudi zasluga požrtvovalnega dela zaposlenih v Splošni knjižnici Ljutomer. Ko so razmišljali, kako poleg akcije Bralna značka za odrasle (lani so jih podelili 16, letos 37 udeležencem) in bralnih klubov še spodbuditi branje v Ljutomeru, se je pojavila ideja o »knjigobežnicah«, ki so v svetu že nekaj let znane kot »Bookcrossing«. Ampak to idejo so v Ljutomeru še dopolnili; sodelavec Srečko Pavličič je predlagal, da bi ljutomersko »knjigobežnico« naredili v obliki krušne peči, v kateri se 'pečejo' knjige, izdelal pa jo je mizar Miran Lah. Svojo novo »knjižno peč« so pred dnem (in nočjo) knjige postavili pred trgovino na Glavnem trgu, na katerem se obrne največ ljudi. »Povabili smo člane in obiskovalce knjižnice, županjo in mimoidoče. Želimo, da ljudje aktivno sodelujejo pri polnjenju in praznjenju 'knjigobežni- ce' (knjigo/knjige lahko prineseš ali jih vzameš za stalno, zamenjaš). Želimo tudi, da imajo ljudje spoštovanje do te knjižne 'škatle', da upoštevajo varnost in da s svojim vestnim ravnanjem širijo idejo o spodbujanju bralne kulture,« je povedala direktorica knjižnice Vesna Laissani. Tudi udeleženci Bralne značke za odrasle so prepričani, da je ideja o »knjigobežnici« odlična, saj gre za zamisel, ki spodbuja starejše bralce k branju. »Nekateri so po dolgih letih spet vzeli v roke knjige in začeli brati, prebereš tudi knjige, ki jih mogoče drugače (brez seznama) ne bi. Vidiš, da so knjige nepogrešljiv del življenja, širijo bralno kulturo in so tudi del družabnosti, lahko se z drugimi pogovarjaš o prebranem, izmenjaš mnenja, kritike, pohvale, se veliko naučiš. Zmagovalna misel pa je zame: Kdor bere, ne laže – vsaj istočasno ne,« je še povedala Lassanijeva. B. B. P. Janez Balažic, Milan Vincetič in Franci Just v iskanju prekmurskih potez in preseganju okvirov fotografija a. nana rituper rodež V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so na Noči knjige, poimenovani Zveni podob - barve besed, avtorja Franci Just in Janez Balažic ter urednik Milan Vincetič predstavili knjigi, ki govorita o likovni in besedni ustvarjalnosti v panonskem prostoru. Franci Just v delu Veršuši, pripovedávke in zmenjé predstavi pogled na literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku do leta 1919, Janez Balažic pa v Zveni podob izbrane poglede na prekmursko umetnost od najstarejših ustvarjalcev do sodobnega slikarstva. Ali obstaja prekmurska književnost ali prekmursko slikarstvo, ali gre za slikarje in literate, ki ustvarjajo v tem prostoru, pa je bilo ključno vprašanje, na katerega so iskali odgovor. Doris Kovač je svojo pesniško zbirko predstavila v pogovoru s svojo učiteljico slovenskega jezika Karmen Peršak. fotografija jože gabor Od Prekmurja do Primorske Tudi v lendavski knjižnici so se pozno v noč družili ustvarjalci in ljubitelji literature na dogodku z naslovom Noč knjige, ki so ga v Lendavi tretjič pripravili ob svetovnem dnevu knjige. Na dogodku so najprej predstavili prvo pesniško zbirko mlade avtorice, srednješolke Doris Kovač od Grada, z naslovom Ko joče še nebo. O zbirki je govorila in se pogovarjala z avtorico njena učiteljica Karmen Peršak. Sledila je predstavitev knjige Potovanje na fronto, katere avtorja sta Marie Luise in Giacinta di Caroli. Knjigo o soški fronti v prvi svetovni vojni so predstavili avtor prevoda v slovenski jezik Valter Reščič, Lojzka Reščič in sodelavci. Z odlomki iz gledaliških iger je nastopila gledališka skupina Egy & Mas Vandorszinhaz, predstavili so se tudi mladi domači pesniki, pisatelji in recitatorji. O starodavni umetnosti zdravljenja tradicionalne evropske medicine pa sta predavala Veronika in Uroš Plantan. Dogajanje je z igranjem na cimbale popestril Andi Sobočan. J. G. Poseben razmah po letu 1995 »V knjigi sem se namerno izognil terminologiji o prekmurski književnosti, raje govorim o literarni ustvarjalnosti v prekmurskem jeziku,« pove Just, ki se je posvetil literarni dejavnosti med Muro in Rabo od njenih nastankov od konca 18. stoletja do leta 1919. V narečju so pisali tudi pozneje, poseben razmah pa je narečna književnost doživela po letu 1995, ko se je odnos do narečij bistveno spremenil. Če so narečja dolgo uporabljali – in jih še danes – za barvanje vaških posebnežev, so dobila sčasoma, ko se v književnosti išče avtentičen izraz, kulturno reprezentativno vlogo. Pa ne le pri nas, ampak gre za sodobni pojav v širšem prostoru. O tem bo govor, tako obljublja, v naslednji knjigi. Justove Študije v knjigi obravnavajo literarno ustvarjalnost od rokopisov na- prej, ko še ni bilo literarnih revij, založb ali mecenov. Ključni so bili periodični tiski, Prijatel, Koledar srca Jezušovoga, Marijin list in Novine. Ti časopisi so svojo svetovnonazorsko politiko prenašali tudi na članke, poezijo in književnost, ki so jo objavljali. Prijatelj je na primer prinašal svobodomiselne ideje in meščansko razmišljanje, katoliški tiski pa so ponujali podobo ponižnega človeka, ki živi v strahospoštovanju do Boga. Kot najvidnejše poete tistega časa Just posebej omenja Davida Novaka, Avgusta Pavla in Jožeta Bašo - Miroslava. »Če bi moral poiskati pripovednega junaka, bi to bila ženska ali duhovnik. Značilnost zgodb je, da so bili duhovniki izrazito pozitivni liki, ženska nastopa kot gonilna sila, moški pa so običajno pasivni liki.« Nasploh pa v zgodbah tistega časa zavračajo trgovce, gostilničarje, odvetnike, še posebno pa Jude in alkoholike. Kaj določa prekmursko književnost Dandanes se poudarja termin prekmurski pesnik ali pisatelj, ki marsikoga moti, saj se običajno posebej ne omenja, ko gre za gorenjskega. Kaj torej določa prekmursko književnost? »To je jezik,« odgovarja Just in pojasni, da pri tej ustvarjalnosti načeloma ne gre za visoko umetniško literaturo, ampak bolj za pripovedke, pesmi, zgodbe in druga besedila, ki izražajo in predstavljajo prostor in čas, kot ga ljudje v nekem trenutku živijo, v njih pa je izražena panonska duša, ta genius loci. Na podobno vprašanje je iskal odgovor tudi Janez Balažic, ki meni, da nas določa svojski generični kod, zavezan tako osebnostnim danostim kakor prostoru in času z vsemi geografskimi, zgodovinskimi, kulturnocivilizacijskimi in duhovnimi koordinatami, ter na to ne bi smeli gledati s predsodki. Pravi, da je za ozemlje Prekmurja značilna raznovrstna umetnostna produkcija, ki v svojem srednjeveškem obdobju presega nacionalne in kulturne okvire. Dejstvo pa je, da se dediščina Prekmurja nikoli ni kazala kot samosvoja, ampak je nastajala v prepletu različnih slogovnih in programskih pobud, katerih prvine generirajo v srednjeevropskem prostoru. V svoji knjigi Zveni podob je Balažic predstavil pogled na Prekmurje kot ozemlje umetnostnih importov in pokrajino križišč umetnostnih tokov ter vidnejše likovne ustvarjalce Prekmurja, od prvega akademsko izobraženega slikarja Ludvika Vrečiča naprej. Med drugim poudari, kako so člani skupine DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič) s svojimi deli presegli provincionalno raven, in omeni druge, ki ustvarjajo še danes. Spoznamo pa tudi poteze urbano-gradbenega razvoja Sobote in prispevek arhitekta Novaka k urbani podobi Sobote ter kako je urbanistični program po njegovi smrti spregledal historični razvoj urbanizma mesta. Piše o Plečniku in njegovem prispevku k prekmurskimi identiteti, ki je na simbolni ravni poslovenil Prekmurje, hkrati pa prepoznal najpomembnejše atribute pokrajine in ji dal modernistični zven, o Kološevi umetniški fotografiji in fotografijah Dušanovih duš (Dušan Šarotar, op. p.) ter umetniški odličnosti slikarja Mirka Rajnarja. A. Nana Rituper Rodež Prireditve, radijski in TV-spored, zanimivosti ... fotografija jože gabor Kam na predvečer praznika dela, 1. maja Na svoje pravice so opozarjali s kresovi V mnogih krajih na levem in desnem bregu Mure bodo tradicionalno postavljali mlaj in kurili kresove – Zjutraj bo zadonela budnica Po malodane vseh krajih se v Sloveniji pridružujejo slavju ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju. Res so že daleč časi, ko so se z veliko vnemo pripravljale slovesnosti in druženja v delovnih organizacijah, ko so se pripenjali rdeči nageljni v gumbnice in so slovesno plapolale zastave. Danes je zelo drugače, vseeno pa je kurjenje kresov in postavljanje mlajev ostalo kot del tradicije in spomin na 1. maj 1886, ko so se delavci v Chicagu uprli in se začeli boriti za svoje pravice. In kaj se bo letos v Pomurju dogajalo na predvečer praznika dela? Tradicionalna prireditev ob postavitvi mlaja in kresovanje v Murski Soboti se bosta začela že v soboto zjutraj, ko bo ob 10. uri na Trgu zmage nastopila Prekmurska godba Bakovci, ob 11. uri pa bo postavitev mlaja. Ob 18.30 bo v mestnem parku predstava otroškega gledališča Ku-Kuc Pika in Cene v pravljici, potem pa bo nastopil Mešani pevski zbor Vladimirja Močana, ki deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Po slavnostnem nagovo- ru Gorana Lukiča ob 20. uri bodo prižgali prvomajski kres, nastopila pa bo Tanja Žagar z ansamblom Avantura. V nedeljskem jutru, na praznik dela, se bodo občani zbujali z budnico Pihalnega orkestra Murska Sobota. Turistično-kulturno-športno društvo Pečarovci vabi na tradicionalno kulturno prireditev s kresovanjem in ognjemetom z začetkom ob 20.30 pri vaško-gasilskem domu v Pečarovcih. Na občinski proslavi se bodo spomnili praznika dela in obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo, po postavljanju mlaja in kulturnem programu pa bodo prižgali kres in pripravili ognjemet. Turistično društvo Cankova in Klub malega nogometa Jezero prirejata kres in postavitev mlaja ob 20. uri ob pomolu Ledavskega jezera. Tradicionalno kresovanje in postavitev mlaja bosta tudi v središču Moravskih Toplic, organizirata ga Občina Moravske Toplice in Terme 3000. Športno društvo Černelavci bo letos kresovanje združilo s praznovanjem 40-letnice delovanja tega društva. Že od 14. ure naprej bodo revijalne tekme, postavili pa bodo tudi mlaj in pripravili kresovanje. Zvečer bo nastopil stand up komik Matjaž Javšnik, zabava pa se bo nadaljevala s skupino Kingston, V Gančanih se bo začelo ob 16. uri tradicionalno postavljanje mlaja oziroma majoša, ki ga organizirata KS Gančani in TD Sodar Gančani. Majoš postavljajo že 97 let, prvič so ga postavili fantje leta 1919 v zahvalo sveti Mariji, da so se živi vrnili z bojišč prve svetovne vojne. Prireditve s kresovanjem bodo med drugim potekale tudi v Melincih od 18. ure naprej, v Lipovcih od 17. ure naprej in v Ižakovcih 1. maja, ko se bo prižiganje začelo ob 20. uri. Podobne prireditve pripravljajo tudi v drugih krajih na obeh bregovih Mure. V Občini Apače so tako mlaj – v Žepovcih – kot kres – v Segovcih – že postavili in zakurili. V Gornji Radgoni bo tudi letos tradicionalno kresovanje v Turističnošportnem centru na Tratah, pripravljajo pa tudi baklado. Zbirališče pred baklado bo kot običajno pred trgovino Marjanca, program pa se bo začel ob 20.30. V Gornji Radgoni bodo za to, da se bo kresalo tudi v glasbenem smislu, poskrbeli Pihalni orkester Gornja Radgona, Fatal passions in Zaklonišče prepeva. Prav tako v soboto, a že kakšne pol ure prej, torej ob 20. uri, pa pripravlja Turistično društvo Negova - Spodnji Ivanjci druženje in kresovanje pri Negovi. V Radencih pripravlja občinski Zavod za turizem in šport postavljanje mlaja v soboto ob 19. uri na platoju pri Zdravstveni postaji v Radencih; kresovanje pa bo od 20. ure naprej na zelenici za zdraviliščem. Pripravil ga bo omenjeni zavod v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci. Pri Svetem Juriju ob Ščavnici bodo postavili majsko drevo pri tamkajšnjem gasilskem domu, in sicer v soboto ob 19. uri. Ob 21. uri bo zagorel kres, ki ga bodo prižgali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Rožički Vrh - Stanetinci pri gasilskem domu na Rožičkem Vrhu. Po vseh vaseh ob- čine bo v nedeljo zjutraj – začelo se bo ob 6.30 – godba na pihala od Svetega Jurija ob Ščavnici občane prebujala s prvomajskimi budnicami. V Križevcih in Ljutomeru javno organiziranih kresovanj niso napovedali. V Občini Veržej pa bodo najprej pletli vence za majniško drevo, in sicer v petek ob 15. uri v Veržeju pred trgovino Narcisa, v soboto pa bodo pletli venec za majniško drevo tudi v Banovcih, in sicer ob 14. uri. Postavitev mlaja v Banovcih bo v soboto ob 19.30, v Veržeju pa prav tako v soboto, a ob 20. uri. Kresovanje pripravljajo v soboto ob 20.30 na starem odlagališču v smeri proti Frasovi jami. Tudi Veržejce bo v nedeljo zbudila prvomajska budnica. Prebivalce Razkrižja pa letos očitno čaka edinstvena prvomajska »budnica«, saj jih bodo v nedeljo, 1. maja, prebudili motoristi iz sosednje hrvaške Občine Štrigova. Po 5. uri zjutraj se bodo zbrali pri občini na Razkrižju, se tam okrepčali in krenili naprej. A. N. R. R., V. T. na sceni | Vestnik | 28. aprila 2016 Top 6 na www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si v preteklem tednu 1. Romeo Varga za direktorja Zavoda za turizem in razvoj Lendava 2. Pečarovci na Goričkem: pogrešanega človeka našli mrtvega 3. Svetovalne pogodbe v Muri: Huber se je sam odpovedal odpravnini 4. Ecos: višje sodišče ustavilo prisilno poravnavo 5. Dan knjige pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico 6. Na radenskem maratonu Big Foot Mama – in morda tudi Peter Prevc filmogled fotografija andrej bedek 14 Truman Španija - Argentina, 2015 Jan Čizmazija, pianist, tolkalec, saksofonist in skladatelj Najprej ga je veselil računalnik Med najvidnejšimi ustvarjalci džeza na Slovenskem – Snema svojo prvo avtorsko ploščo »Pravzaprav nisem nameraval postati glasbenik, saj sem se bolj kot v glasbi videl v računalništvu,« pove 19-letni Jan Čizmazija iz Turnišča, študent prvega letnika Koroškega deželnega konservatorija v Celovcu. Doslej je kot inštrumentalist, pianist, saksofonist in tolkalec prejel mnoge pomembne glasbene nagrade, med drugim zlate in srebrne plakete na Tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije ter prve nagrade na glasbenih tekmovanjih v tujini, v zadnjem letu pa je prejel nagrado jazzon 2015, nagrado za najboljšo džezovsko kompozicijo. Danes išče svojo glasbeno pot v džezovski glasbi in kompoziciji ter pripravlja svojo prvo avtorsko ploščo. Z glasbo se ukvarja že od zgodnjega otroštva. Pri šestih letih je začel obiskovati glasbeno šolo, pri sedmih se je začel učiti igrati klavir, pri desetih pa še saksofon. »Saj mi ni bilo težko, imel sem tudi dobre profesorje, ampak me je v tistem času bolj kot glasba veselil računalnik.« Še do osmega razreda je bil prepričan, da bo svoje šolanje nadaljeval v tej smeri. »Potem pa se mi je zgodila neka prelomnica, ko sem se bolj povezal z glasbo. To je bilo pri trinajstih letih, ko sem se začel učiti še igranja na bobne.« Pri njegovi glasbeni poti so imeli profesorji in tudi njegov oče Janez Čizmazija, ki je prav tako glasbenik, veliko in pomembno vlogo. Prijavljali so ga na različna tekmovanja, in ker je dobro odigral tekmovalni program, je pobral kar nekaj nagrad, in to z vsakim glasbilom vsaj po eno. Po velikih uspehih je začel resneje razmišljati, da bi se povsem posvetil glasbi. Po nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru, na kateri se je ob študiju klasične glasbe lahko vpisal na novoustanovljen oddelek za džez. Na klasičnem oddelku je bil najprej vpisan na tolkala in na teoretični oddelek, kasneje pa se je preusmeril na klavir. Ob koncu šolanja je prejel diplomo dr. Romana Klasinca, ki jo podeljujejo najuspešnejšim učencem in dijakom mariborskega konservatorija. Zdaj študira na glasbenem Jan Čizmazija igra pri 19 letih na tri glasbila in je skladatelj, pripravlja pa svojo prvo avtorsko ploščo. fotografija urška lukovnjak konservatoriju v Celovcu in se posveča smeri džezovskega klavirja. Še bolj kot igranje na inštrument ga zanimata ustvarjanje avtorske glasbe in besedil ter glasbena produkcija. »Nisem bil najbolj navdušen nad klasično glasbo, ki jo v glavnem učijo na slovenskih glasbenih šolah. Vedno sem se bolj kot v klasični glasbi videl v modernejših zvrsteh, v džezu na primer,« poudarja Čizmazija. Na srečo so njegovi učitelji vedno imeli razumevanje za sodobnejše glasbene zvrsti, tako da je lahko igral še kaj drugega in se razvijal. Zadnja leta se tudi na glasbenih šolah odpirajo oddelki, na katerih se lahko mladi spoznavajo s sodobnimi zvrstmi in improvizirano glasbo, džezom in popom, ki ga veselijo. Mu je pa ob študiju klasične glasbe ta že bolj zlezla pod kožo. Lani je dobil na glasbeni delavnici Jazzinty v Novem mestu za sklad- bo Home nagrado jazzon za najboljšo kompozicijo in s tem je postala skladba najboljša slovenska džezovska kompozicija za leto 2015. Gre za tekmovanje, ki spodbuja ustvarjalnost na področju džeza in velja za najprestižnejše tekmovanje slovenskih džezovskih umetnikov. V minulih letih so to nagrado prejeli mnogi domači džezovski ustvarjalci. »Pa saj to ni kaj preveč posebnega,« ostaja skromen mladi glasbenik in poudarja, da je morda uspešnejša njegova skladba Beautiful Mind. Skladbo poje Sara Briški Cirman, uvrščena pa je bila na kompilacijo Jazz Slovenija 2015: Čas za improvizacijo, ki jo je izdal Slovenski informacijski glasbeni center (SIGIC). V tej kompilaciji sta dve plošči in DVD z dokumentarnim filmom, ki je pregled najvidnejše džezovske ustvarjalnosti na Slovenskem v zadnjih treh le- tih. »Presenečen sem bil, da je moja skladba celo uvodna na tej kompaktni plošči. Presenečenje pa je toliko večje zato, ker so na tej plošči dela najboljših slovenskih džezistov in mnogih mojih vzornikov.« Trenutno nastaja njegovo prvo avtorsko delo z naslovom Foreverland, ki naj bi izšlo maja, na albumu pa bodo zbrane džezovske skladbe, ki jih je Čizmazija napisal v zadnjih dveh letih. K sodelovanju je povabil glasbenike, s katerimi je že sodeloval in igral v preteklih letih: bobnarja Žana Tetičkoviča in Bruna Domiterja, ki je bil njegov prvi učitelj džezovskih bobnov, kontrabasista Luko Benčiča in Luko Gaiserja, pevki Saro Briški Cirman in Mašo But ter trobentača Borisa Majcna. Sam je poskrbel za kompozicije in besedila ter zaigral na klavir in klaviature. A. Nana Rituper Rodež Delu čast in oblast – že štirinajstič Glavna gosta ŠKM-banda in Damir Avdić Na tradicionalnem prvomajskem festivalu v Mikku še odprtje razstave in predavanje Delu čast in oblast je eden od najdolgotrajnejših glasbenih festivalov v Murski Soboti, ki ga pripravlja Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK). Letos bo festival na vrsti že štirinajstič, trajal bo dva dni, vsi dogodki pa bodo v klubskem prostoru MIKK-a. Začelo se bo v petek, 29. aprila, ob 19. uri s fotografsko razstavo Antikorupcija. Gre za projekt Srednje ekonomske šole Murska Sobota pod vodstvom mentorja Zlatka Jakovljeviča. Ob 22. uri bo na prizorišče stopil prvi glasbeni gost, to bo beltinska zasedba Štefan Kovač Marko (oz. ŠKM) banda. Odlični instrumentalni kvartet v svoji glasbi združuje zvrsti, kot so džez, noise, post-rok, etno in folk, v zadnjih letih pa jo je popestril še s tako imenovano glasbo sveta oziroma »world music«. Bend ima za sabo štiri studijske in en koncertni album, nazadnje pa je izdal hvaljeno ploščo Panontikon. V soboto, 30. aprila, se bo dogajanje spet začelo ob 19. uri, le da bo šlo tokrat za predavanje Valentine Škafar z naslovom Marinaleda – Alternativa kapitalizmu, ki deluje. Marinaleda je mali španski kraj 108 kilometrov vzhodno od Seville, v njem pa se je okrog 2700 prebivalcev oklicalo za socialdemokratično in kooperativno skupnost, v kateri so ljudje pomembnejši od profita, zato mnogi ta kraj zaradi kolektivistične ekonomije imenujejo za komunističnega. Drugi glasbeni gost se bo predstavil znova ob 22. uri, šlo pa bo za že sta- rega znanca koncertov v MIKK-u, bosansko-slovenskega kantavtorja Damirja Avdića. Avdić je v Murski Soboti v zadnjih letih že promoviral svoja albuma Mein Kapital in Human Reich, oktobra 2015 je izšla njegova plošča Manjina, letos februarja pa singel 51. Toliko je namreč ta glasbenik star, njegova neposredna in iskrena ostrina v glasbi in besedilih pa še nikakor ni popustila. T. K. Igrajo: Ricardo Darin, Javier Camara, Dolores Fonzi, Oriol Pla, Troilo. Režija: Cesc Gay. Zvrst: drama z elementi komedije. Film Truman je bil premierno predstavljen v drugi polovici lanskega leta najprej v Španiji in Argentini, torej deželah, v katerih je bil ustvarjen, ter na filmskem festivalu v Torontu. V večini drugih držav so ga začeli predvajati – ali pa ga še bodo – letos spomladi. In naj takoj poudarimo, izdelek nima nikakršne zveze z nekdanjim ameriškim predsednikom Harryjem S. Trumanom. Ravno nasprotno. Protagonista filmske zgodbe sta pravzaprav dva. Tomas (Javier Camara), ki živi z družino v Kanadi, se odpravi na nenapovedan obisk v Madrid k svojemu prijatelju, gledališkemu igralcu iz Argentine Julianu (Ricardo Darin), da bi se pogovoril o njegovi bolezni in ga prepričal o nadaljnjem zdravljenju. Tomas, ki ima v Madridu na voljo samo štiri dni, že prvi dan obiska izve, da bo trmasti Julian, ki boleha za težko obliko pljučnega raka, v celoti prekinil zdravljenje, saj ne želi umreti v bolnišnici, ampak doma. Julian tako sam sebe obsodi na smrt, Tomas pa spoštuje njegovo odločitev, čeprav se načeloma z njo ne strinja. Prijatelja tako doživita čustveno intenzivne štiri dni, med katerimi morata najti tudi nekoga, ki bo posvojil Julianovega velikega, zvestega in starega psa Trumana (Troilo). Jasno pa je, da se ločeni Julian ne more kar tako posloviti od svojega dolgoletnega živalskega spremljevalca, čeprav bi rad vmes z obiskom za rojstni dan presenetil svojega sina Nica (Oriol Pla), ki študira v Amsterdamu. Tomas, ki je ves ta čas samo skoraj neopazni Julianov spremljevalec, pa v Madridu naleti na svojo staro ljubezen Paulo (Dolores Fonzi) … Film Truman ima sicer nekoliko zavajajoč naslov, saj se pes v več kot polovici prizorov sploh ne pojavi. Vendar pa živalski lik simbolizira povezanost dveh prijateljev, ki sta pred težko odločitvijo. Čeprav je precej resna, vseeno gre za toplo, umirjeno in simpatično zgodbo o prijateljstvu in spoprijemanju z nespremenljivimi dejstvi, ki jih prinašata življenje in smrt. Delo je bilo všeč predvsem občinstvu in kritikom v Španiji, saj so dobili igralci Ricardo Darin, Javier Camara in Dolores Fonzi številne nagrade in nominacije na filmskih festivalih v San Sebastianu, izdelek pa je prejel kar pet najprestižnejših španskih filmskih nagrad goya. Tovrstne nagrade pravzaprav niso nič novega za 59-letnega argentinskega igralca Ricarda Darina, ki ga imajo nekateri za Georgea Clooneya Latinske Amerike, čeprav z njim v resnici sploh nima skoraj nobene zveze. V zadnjih letih Darin dobiva priznanja in pohvale skoraj za vsak film, v katerem se pojavi. Tudi slovenska nacionalna televizija je doslej predvajala tri Darinove filme in prav vsi so bili odlični: Avra (La Aura), Kitajska zgodba (El Cuanto Chino) in Skrivnost njihovih oči (El Secreto De Sus Ojos), ta zadnji je dobil leta 2009 celo oskarja za najboljši tujejezični film. T. K. SPORED www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si petek 5.55 6.00 6.55 7.00 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.40 15.50 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.55 19.00 19.30 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.35 22.45 22.55 23.05 0.30 0.55 1.25 1.35 1.45 1.50 29. 4. Kultura HD Odmevi HD Dobro jutro HD Poročila Taksi, kviz z Jožetom HD Ugriznimo znanost: Kako podaljšati rok trajanja hrane, oddaja o znanosti HD Na poti na Dražgoško goro, dokumentarna oddaja HD Prvi dnevnik HD Tarča: Prostitucija, da ali ne HD Globus HD Poročila HD Mostovi Hidak, oddaja TV Lendava Otroški program Olivija: Olivijin gusarski zaklad, risanka, ponovitev Studio kriškraš: Vesolje, ponovitev HD Duhovni utrip HD Poročila ob petih HD Alpe Donava Jadran: Tempora v Ogleju HD Novice HD Infodrom, tednik za otroke in mlade HD Kioka: Turisti, risanka HD Taksi, kviz z Jožetom HD Vreme HD Dnevnik HD Slovenska kronika HD Šport HD Vreme HD Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja HD Med valovi HD Vreme HD Odmevi HD Kultura HD Šport HD Vreme HD Akcija, slovenski film, 1960 Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev HD Slovenska kronika, ponovitev HD Šport, ponovitev HD Vreme, ponovitev HD Infokanal 7.00 Otroški počitniški program 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe: družena Nemčija, oddaja za gluhe in naglušne, ponovitev 7.15 Kioka: Dude, risanka, ponovitev HD 7.25 Olivija: Olivijin ledeni spektakel, risanka, ponovitev 7.35 Nodi v Deželi igrač: Varuška za kegeljčke, risanka, ponovitev 7.45 Maks in Rubi: Rubijina razprodaja, risanka, ponovitev 7.55 Roli Poli Oli: Kolcalinko Oli, risanka, ponovitev 8.00 Medvedek: Medvedji škrat, risanka, ponovitev 8.05 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk se bojuje z vodnimi polži, risanka, ponovitev 8.10 Emilija: Emilija tabori, risanka HD 8.15 Vetrnica: Charlotte na tekvandoju, ponovitev 8.20 Bizgeci: Zdravo rjavo, risanka, ponovitev 8.25 Bizgeci: Beg v tišino, risanka, ponovitev 8.30 Ostržek, nemška nadaljevanka za otroke, 2013, 3/3, ponovitev HD 9.25 Bizgeci: Težko breme, risanka, ponovitev 9.30 Bizgeci: Dieta, risanka, ponovitev 9.35 Šifra: pustolovščina Gana, dokumentarni film za otroke in mlade, Belgija, ponovitev 10.15 Prisluhnimo tišini: Pregled dogodkov, oddaja za gluhe in naglušne HD 11.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro HD 14.20 O živalih in ljudeh, oddaja HD 14.50 Na vrtu, izobraževalnosvetovalna oddaja HD 15.30 Posebna ponudba, oddaja HD 16.20 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje HD 17.00 Halo TV 17.55 Košarka liga Nova KBM za prvaka: Zlatorog Laško : Krka, 8. kolo, prenos iz Laškega HD 20.05 Lech Walesa, človek upanja, poljski film, 2013, ponovitev HD 22.10 TV arhiv, dokumentarna oddaja HD 23.05 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa HD 0.15 Točka, glasbena oddaja HD 1.00 Halo TV, ponovitev 1.50 Zabavni kanal HD 2.30 Umetnostno drsanje svetovno prvenstvo, posnetek iz Bostona HD 4.25 Košarka liga Nova KBM za prvaka: Zlatorog Laško : Krka, 8. kolo, posnetek iz Laškega 6.00 7.00 7.15 7.30 7.45 8.00 8.05 8.35 9.00 24UR, ponovitev Čebelica Maja, risanka Yoohoo in prijatelji, risanka Čebelica Maja, risanka Viking Viki, risanka Mašine pripovedke, risanka Smrkci, risanka Lena Lučka, risanka Morske deklice: H2O, 3. del, nanizanka 10.00 Komisar Rex, 14. del, avstrijska naniz. 11.15 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.05 0.10 2.05 2.40 Nedolžna vsiljivka, 28. del, nad. Moja mama kuha bolje! Usodno vino, 47. del, nad. Nedolžna vsiljivka, 29. del, nad. Italijanska nevesta, 74. del, nad. 24UR popoldne Komisar Rex, 15. del, nanizanka Moja mama kuha bolje! 24UR vreme 24UR Bitka parov 24UR zvečer Eurojackpot Čarovnije za vsak dan, ameriški film Srečen za umret, slovenski film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 7.00 8.00 14.45 17.30 18.00 18.15 18.30 19.00 20.00 20.15 21.45 22.00 22.15 23.45 6.00 7.00 7.55 8.50 9.20 9.45 10.25 11.35 12.45 13.10 13.40 14.45 15.40 16.15 18.00 18.55 19.55 20.00 21.00 22.00 22.30 1.00 Glasbeni mikser Svet, ponovitev Odvetnik z ulice (I.), 1. del, naniz. Goldbergovi, 23. del, nanizanka Transformerji: Prime, risanka Lego Ninjago, risanka Puščica, 21. del, nanizanka Odvetnik z ulice, 2. del, nanizanka Transformerji: Prime, risanka Grozni Gašper, risanka Kar bo, pa bo, 76. del, nanizanka Puščica, 22. del, nanizanka Goldbergovi, 24. del, nanizanka Nacho Libre, ameriški film Svet Kar bo, pa bo, 77. del, nanizanka Svet Alarm za Kobro 11, 7. del, nanizanka Big Brother Big Brother Klub 007: Mož z zlato pištolo, angl. film Alarm za Kobro 11, 7. del, nemška nanizanka 2.00 Mora v ulici Brestov 6, ameriški film 3.45 Big Brother 4.45 Glasbeni mikser 6.20 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 7.20 Ellen, 130. del, odd., pon. 8.45 Prijatelji, serija, pon. 9.20 Glej kdo kuha, šov, pon. 9.55 Kosmika TV 10.55 Esperanza, 106. del, nad., pon. 12.25 Havaji 5.0., 22. del, nan., pon. 13.20 Bilo je nekoč, šov, pon. 14.45 ZDRAVNIK SVETUJE, oddaja 15.50 Ellen, 131. del, oddaja 16.35 Esperanza, 107. del, nad. 17.40 Ena žlahtna štorija, 42. del, komedija, pon. 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Planet Zvezde 20.00 Ena žlahtna štorija, 43. del, komedija 21.10 Da, dragi! Da, draga!, humoristična serija, best off 21.45 Večerni Planet Danes 22.00 Bilo je nekoč, 54. del, šov 23.00 Bilo je nekoč Brez cenzure, 33. del, oddaja 23.40 Dokaz življenja, akcijski triler, 2000 2.10 Havaji 5.0. V., 1. del, nanizanka 3.25 Zločinski um, 17. del, nan. 4.15 Prijatelji, 17. del, serija 4.45 Nočni program 6.55 Klepet ob kavi, ponovitev 8.35 Bandolera, 128. del, nadaljevanka, ponovitev 10.00 Špas na glas, 8. del 11.00 Moj dan, ponovitev 12.10 Bolšji trg, 4. del, nadaljevanka 14.25 Bandolera, 129. del, nadaljevanka 15.30 Ezoterika 16.35 Sarah Wiener, 8. del 17.35 Vreme 17.40 Klepet ob kavi 18.55 Vreme 19.00 Divji v srcu, 16. del, nadaljevanka 20.00 Plačanci, akcijski film, 1994 Dolph Lundgren 22.00 Čistka v podzemlju, 7. del, kriminalka 23.00 Vroče z Leo, 35. del 23.30 O, Jeruzalem, drama, 2006 JJ Feild 1.10 Kocka, 41. del, ponovitev 2.15 Call TV 3.05 Vsako jutro za dobro jutro 4.55 Music 3P 9.30 9.35 10.30 15.30 15.35 16.30 18.00 18.05 18.30 19.00 19.30 19.35 20.00 20.30 21.00 21.30 22.35 23.00 23.05 23.30 00.00 Gnes Glasbena avantura Pom info Gnes Glasbena avantura Pom info Gnes Teden v EU, novice iz Evropskega parlamenta Župan za vas Kmetijski razgledi Gnes Teden v EU, novice iz Evropskega parlamenta Župan za vas Kmetijski razgledi Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja Baletna predstava »Labodje jezero«, baletni oddelek GŠGR Pom info Gnes Teden v EU, novice iz Evropskega parlamenta Župan za vas Kmetijski razgledi Pomurski informativni kažipot Ponovitev četrtkovega programa Pomurski informativni kažipot Kuhinjica Pomurski dnevnik Aktualno Stube: domače Kuhinjica, kuharska oddaja Pomurski dnevnik, inform. oddaja Dobra volja s Francem Gorzo na TV IDEA Aktualno, informativna oddaja Pomurski dnevnik, pon. Dobra volja s Francem Gorzo na TV IDEA Pomurski informativni kažipot 6.00 Scooby Doo, risanka 6.25 Opazovalci s klopi, komedija, 2006 7.50 Kako izuriti svojega zmaja 2, risani film, 2014 9.30 Tammy, komedija, 2014 11.05 22 Jump Street: Mladeniča na faksu, akcijski film, 2014 12.55 Poročni prstan, komedija, 2015 14.25 Zvončica in legenda o Nikolizveri, risanka 15.40 Dajmo, Eddy!, drama, 2012 17.50 Najdaljša pot, drama, 2015 20.00 Poltergeist, srhljivka, 2015 21.35 Igra prestolov VI., 1. del, fantazijski film, 2016 22.30 Stretch, akcijski film, 2014 0.05 Usodna prenova, triler, 2015 1.30 Gospodična Meadows, drama, 2014 3.00 Poltergeist, srhljivka, 2015 4.35 Zarota v raju, triler, 2014 6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 McLeodove hčerke, serija 10.20 Čudovita Francija, dok. 11.15 Ekumena 11.47 TV koledar 12.00 Poročila 12.21 Italijanska nevesta, nad. 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Normalno življenje 14.45 Znanstveni krogi, dok. 15.41 Skica za portret 15.10 Dobra žena, serija 15.55 Pogledi, dok. film 16.50 Hrvaška v živo 17.40 Življenje je lepo 18.10 Manjšinjski mozaik 18.30 Potrošniška koda 19.00 Poročila 20.07 Nekaj sposojenega, romantična drama, 2011 22.02 Vedno proti 22.50 Eurojackpot 23.00 Poročila 23.36 Nevaren par, serija 6.00 Otroški program 10.39 Pisatelji in dela 11.10 Čarovnija, serija 12.05 Šola kuhanja z Martho Stewart 12.35 Don Matteo, serija 13.29 Zakopane skrivnosti, triler, 2015 15.00 Svet vrtnarjev 15.28 Veterinarske zgodbe 16.00 Regionalni dnevnik 16.40 Kam za vikend 16.46 Športni velikani, dok. serija 17.15 Nora hiša, serija 18.00 Vaška gostija 18.50 Naši in vaši, serija 19.30 Glas ljudstva, serija 20.04 Lov: Igra skrivalnic, dok. serija 21.05 Umori na podeželju, serija 22.50 Vera, serija 6.00 Otroški program 8.00 Varuška, serija 8.25 Sanjam o Jeannie, serija 8.50 O.C., serija 9.30 Bratje in sestre, serija 10.10 Glavca, serija 10.35 Ljubezen pod krinko, komedija, 2010 12.10 O.C., serija 12.55 Formula 1: Velika nagrada Rusije, trening 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.20 Veliki pokovci, serija 16.20 Poročila 16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža in pol, serija 17.30 Simpsonovi, anim. serija 17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, animirana serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki, mag. 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Zvezde plešejo, šov 21.52 Poročila 22.00 Zvezde plešejo, šov 22.20 Kaj je novega, komični pogovor 23.05 Zmagovalci lota, serija 23.30 Poročila 23.50 Nogomet, avstrijska liga 9.00 Poročila 9.05 Sveže skuhano 9.30 Kralj vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu, serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50 Eco, gospodarski mag. 12.20 Svetovni žurnal 12.50 Vreme 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne 14.00 Sveže skuhano, kuharska oddaja 14.25 Julia, nad. 15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich, pogovor 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, magazin 17.30 Življenje danes, magazin 18.30 Danes konkretno, magazin 18.51 Informacije in nasveti 19.00 Zvezna dežela danes, magazin 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani, magazin 20.15 Šefica, serija 21.20 Za božjo voljo, serija 22.10 Poročila 22.35 Evromilijoni 22.45 Univerzum zgodovina, dok. 6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.20 Gorski zdravnik, pon. 10.15 Družinski prijatelj, magazin 11.35 Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.45 Kult 12.55 Dve debeli gospe, nad. 13.30 Triki prehrambene industrije, polj.-znan. oddaja 14.20 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.15 Diagnoza umor, nad. 16.05 Prihaja Kalle, nad. 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad. 19.35 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.30 Virtuozi, glasbena oddaja 21.55 Nora Roberts: Padli angel, drama 23.30 Keno 23.35 Razjarjeni bik, drama 1.45 Potop ladje Laconia, film sobota 28. aprila 2016 | Vestnik | 30. 4. 7.00 Otroški program 7.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Papir, oddaja za gluhe in naglušne, ponovitev 7.20 Čebelica Maja: Stonogec v težavah, risana nanizanka, ponovitev 7.45 Biba se giba: Biba in Kihavček, risana nanizanka, ponovitev 8.10 Studio kriškraš: Čarobne rožice, ponovitev HD 8.25 Vetrnica: Čebela, poučna oddaja za otroke, ponovitev 8.30 Srečo kuha Cmok: Tista o rižu, kulinarika za otroke HD 8.50 Izjemne dogodivščine Sama Foxa: Nevzgojene opice, nanizanka, ponovitev HD 9.10 Male sive celice: OŠ Vojnik in OŠ Deskle, kviz HD 9.55 Reka, kratki igrani film HD 10.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade, ponovitev HD 10.25 Razred zase: Ljubezen gre skozi želodec, ponovitev HD 11.05 TV arhiv, dokumentarna oddaja HD 12.00 Tednik HD 13.00 Prvi dnevnik HD 13.25 O živalih in ljudeh, oddaja HD 13.50 Na vrtu, oddaja HD 14.25 Ambienti HD 14.55 V divjini z Benom Foglom: Avstralija, angleška dokumentarna serija, 2013, 1/4, ponovitev 16.00 Zaljubljeni v življenje HD 17.00 Poročila ob petih HD 17.20 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja HD 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Jedi, ko se ne mudi 18.30 Ozare HD 18.40 Zu: Zujev časnik, risanka 18.55 Vreme HD 19.00 Dnevnik HD 19.25 Utrip HD 19.40 Šport HD 19.55 Vreme HD 20.00 Vse je mogoče HD 21.40 Pogrešana, francoska nadaljevanka, 2015, 4/8 HD 22.30 Poročila 22.45 Šport 22.55 Vreme 23.00 Alabama Monroe, belgijskonizozemski film, 2012 HD 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Dnevnik, ponovitev HD 1.45 Utrip, ponovitev HD 2.00 Šport, ponovitev HD 2.10 Vreme, ponovitev HD 2.15 Infokanal 7.00 Najboljše jutro HD 9.00 Dober dan HD 10.00 Ne grem na koleno, dokumentarni film HD 10.55 City folk Obrazi mest: Reka 11.20 Med valovi HD 12.00 10 domačih HD 12.50 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa HD 14.00 Tretja generacija, dokumentarni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne HD 15.10 Tanja Žagar, koncert ob 10. obletnici v Hali Tivoli HD 16.55 Vse in nič: Vse, angleška dokumentarna serija, 1/2 18.00 Slovenija danes HD 18.50 V ritmu volovske vprjege, dokumentarni feljton HD 19.20 Infodrom, tednik za otroke in mlade HD 19.35 Razred zase: Ljubezen gre skozi želodec HD 20.05 Šofer gospodične Daisy, ameriškoangleški film, 1989 21.40 Zvezdana 22.25 Večer z lutkami: Šola za moške, razvedrilna oddaja HD 23.10 Bleščica, oddaja o modi, ponovitev HD 23.45 Aritmični koncert Smaal tokk, ponovitev HD 0.40 Slovenija danes, ponovitev HD 1.30 Točka, glasbena oddaja, ponovitev HD 2.15 Zabavni kanal HD 5.20 10 domačih, ponovitev HD 5.50 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa, ponovitev HD 6.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev 6.00 7.00 7.01 7.25 8.40 8.45 9.15 9.40 24UR, ponovitev OTO čira čara Chuck in prijatelji, risanka Princeska Lili, risanka Gospodična Žuža, risanka Wendy, risanka Lego vilini, risanka Transformerji: Roboti pod krinko, risanka 10.05 Ninja želve, risanka 1 0.45 12.40 13.25 14.20 17.20 18.55 18.58 20.00 21.50 0.25 2.05 Lassie: Novi začetek, ameriški film Plesna scena, serija Čista hiša, serija Znan obraz ima svoj glas Sezona lova, ameriški film 24UR vreme 24UR Vsemogočni Evan, ameriški film Najini mostovi, ameriški film Hudič v nas, ameriški film Zvoki noči 6.00 7.00 7.25 7.40 8.10 Glasbeni mikser Jekleni Max, risanka Grozni Gašper, risanka Pozor, priden pes! Vzgoja za začetnike, 20. del, nanizanka Veliki pokovci, 13. del, nanizanka Kako sem spoznal vajino mamo, 23. in 24. del, nanizanka ŠKL: Šport mladih Snowboarderji, 11. del, nemška nanizanka Vzgoja za začetnike, 20. del, nanizanka Šolske vezi, ameriški film Čarovnije za vsak dan, ameriški film Prva liga Telekom Slovenija: Celje - Maribor, prenos nogometne tekme Pozor, priden pes! Veliki pokovci, 13. del, nanizanka Big Brother V živo iz hiše Big Brother Dobrodošli v deželi zombijev, ameriški film Gremlini, ameriški film Imperij pregrehe, 9. del, nanizanka Glasbeni mikser 8.35 9.05 1 0.00 10.45 11.50 1 2.25 14.35 16.35 1 9.00 19.35 20.00 21.30 22.00 2 3.50 1.55 3.00 6.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 8.00 Violetta, 57. del, nan. 9.00 Mali pišček, sinhronizirani risani film, 2005 10.30 Hiša vaših sanj, 7. del, oddaja 11.53 Peklenska kuhinja, 10. del, oddaja 12.30 Mike in Molly, 22. del, nan. 13.00 Očka v predpasniku (II.), 1. del, nan. 13.40 Nor, zmeden, normalen, 16. del, serija 14.25 Pretkane služkinje, 4. del, nan. 15.25 Ljubice, 5. del, nan. 16.20 Bilo je nekoč, 54. del, šov, pon. 17.45 Bognedaj, da bi crknu televizor, 8. del, zabavna oddaja, pon. 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Planet Kuha 20.00 Predsednikova hči, komedija, 2004 22.20 Večerni Planet Danes 22.30 Bilo je nekoč, 55. del, šov 23.40 Bilo je nekoč Brez cenzure, 34. del, oddaja 0.25 Nora ljubezen, drama, 1995 2.15 Glavni osumljenec, 3. del, serija 4.00 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 4.45 Nočni program 5.00 7.00 8.30 9.05 10.15 11.25 12.00 1 3.00 14.00 14.55 15.20 1 5.50 16.50 1 9.00 20.00 21.45 2 3.05 23.30 1.35 2.10 Music 3P Požareport, 30. del, ponovitev Vse kuhinje svet, 6. del Vitezi iz blata Poletna romanca, 69. del, mladinska nadaljevanka, ponovitev Bolšji trg, 4. del, nadaljevanka, ponovitev Divji v srcu, 15. del, nadaljevanka, ponovitev Sarah Wiener, 12. del, ponovitev Moj dan, ponovitev Bojno polje: Zemlja, 7. del, resničnostni šov, ponovitev Ljubezen, navada, panika, 1. del, nadaljevanka, ponovitev Jajce, nemi film, 1992 Stan Laurel Temna stran sonca, romantična drama, 1988 Milena Dravi Moj dan, ponovitev Druga fronta, vojna drama, 2005 Craig Sheffer Preiskava, 4. del, kriminalka, ponovitev Vroče z Leo, 35. del, ponovitev Plačanci, akcijski film, 1994 Dolph Lundgren Call TV Vsako jutro za dobro jutro, ponovitev 9.30 Baletna predstava »Labodje jezero«, baletni oddelek GŠGR 11.00 Pom info 14.00 Teden ob Muri 17.00 Pom info 20.30 Boug žegnjaj, kuharskodokumentarna oddaja 21.00 Ujemi sanje 22.30 Pom info 15 7.30 Pomurski informativni kažipot 11.45 Spletna TV Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije 12.15 Ponovitev petkovega programa 18.30 Popotniški film: MakedonijaSkopje 19.00 Pomurski tednik 19.40 Aktualno, pon. tedenskih oddaj 20.30 Gostilna prFrancet, zabavna odd. 21.30 Pomurski informativni kažipot 6.00 7.45 9.20 11.25 1 2.55 14.25 1 6.55 18.25 2 0.00 21.40 23.40 1.15 2.55 4.35 Še enkrat 17, komedija, 2009 Tisti čudni občutek, komedija, 2014 Teorija vsega, drama, 2014 Dekličin najboljši prijatelj, fantazijski film, 2015 Tekačice, drama, 2012 U2: Turneja iNNOCENCE eXPERIENCE, koncert v Parizu, koncert V osrčju viharja, triler, 2014 Tisti čudni občutek, komedija, 2014 Resnična zgodba, drama, 2015 Teorija vsega, drama, 2014 Norenje 3, srhljivka, 2014 Kick-Ass 2, akcijski film, 2013 Resnična zgodba, drama, 2015 Borat, komedija, 2006 7.05 Klasika mundi, klasična glasba 8.00 Nepopustljiv, vestern, 1948 9.30 Duhovni izzivi 10.00 Prizma 10.45 Kulturna dediščina 11.00 Vedno proti, pogovor 11.47 TV koledar 12.00 Poročila 12.26 Veterani miru 13.16 Birobidžan, glasba duše, dok. 14.17 Soočenje: Pepsi proti Coli, dok. 15.16 Nekaj izposojenega, romantična drama, 2011 17.04 TV koledar 17.15 City Folk: Zagreb 17.45 Po lepi naši 19.00 Poročila 19.55 Loto 20.05 Boter, gangsterski film, 1972 23.00 Poročila 23.34 Nile Rodgers - Skrivnosti ustvarjalcev uspešnic, glasbeni dok. 6.00 Otroški in mladinski program 10.00 Umori na podeželju, serija 11.45 Starševstvo, serija 12.30 Hestonove odlične britanske jedi 13.20 Kratek dok. film 13.25 Britanski vrtovi skozi čas, dok. serija 14.31 Moj George, romantična komedija, 2014 16.00 Regionalni dnevnik 16.33 Emma, serija 17.26 Popoldne na drugem 19.05 Slačilnica 19.55 Kratek dokumentarni film 20.05 Čudež življenja, dok. serija 20.58 Simposonovi, anim. serija 21.30 Graham Norton in gosti, pogovor 22.25 Do zadnjega diha, serija 23.20 Vladarica, serija 6.00 Otroški program 11.10 Binny in duh, serija 11.35 Slonja princesa, serija 12.00 Prihranite z Jamiejem 12.45 Gospod sonček, serija 13.05 Skrivnostno življenje ameriške najstnice, serija 13.45 Formula 1: Velika nagrada Rusije, kvalifikacije 15.15 Vice v predmestju, serija 15.35 Srečni konci, serija 15.55 Novo dekle, serija 16.40 Mama, serija 17.00 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.25 Simpsonovi, anim. serija 18.15 Veliki pokovci, serija 18.40 Newton, znanstveni magazin 19.05 Veliki pokovci, serija 19.30 Brooklyn 9-9, serija 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Hotel Transilvanija, animirani film, 2012 21.35 Poročila 21.50 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, akcijski film, 1989 23.50 John Rambo, akcijski film, 2008 9.00 Poročila 9.05 Kralj vinograda, serija 9.45 Blues v Kaisermühlnu, serija 10.35 Policisti iz Rosenheima, serija 11.15 Lilly Schönauer - Nazaj k sreči, serija 12.45 Slikanica 13.00 Poročila 13.10 Pogledi od strani, mag. 13.25 Neopravičena ura, komedija 15.00 Hotel Grand, serija 16.30 Potepanje pri sosedih, dok. 16.55 Vere sveta, mag. 17.00 Poročila 17.05 Zavestno zdravi, mag. 17.30 Mestni zagovornik, mag. 18.15 Bingo 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.23 Vreme 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani 20.15 Dobrodošli pri Carmen Nebel, glasbeni šov 22.50 Poročila 23.00 Policist iz Tölza, serija 5.55 Domov, mag. 6.25 Obrazi Madžarske zgodovine - Erkel Ferenc, dok. nad. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.30 Družinski prijatelj, mag. 9.15 Gabe, ljubavni posrednik, film 10.50 Noetovi prijatelji 11.25 Zemljevid, mag. 12.02 Poročila. Vreme. Šport. 12.45 Kult 12.55 Okusimo: Tpibicske 13.35 Domovina, mag. 14.05 Madžarska kronika 14.40 Peru, Čile, Velikonočni otoki, Otoki Juana Fernandeza, dok. film 15.15 Pravljica o dvanajstih najdenčkih, satira 17.00 Gastroangel 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.40 Luxor show, Loto in Joker 19.35 Zmešnjava, film 21.30 Zaljubljeni Shakespeare, film 23.35 Keno 23.40 MüpArt - Balanescu Quartet: 25 Years 1.10 Most na reki Kwai, film 16 spored | Vestnik | 28. aprila 2016 nedelja 1. 5. 6.20 Pozdrav z Notranjske, Pihalni orkester Logatec, ponovitev 7.00 Živ žav 7.00 Emilija: Emilija in športna steza, risanka, ponovitev HD 7.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem dobil alergijo, risanka 7.10 Ozi bu: Edijev rojstni dan, risanka, ponovitev 7.15 Poldi: Dan, ko je svet napadlo kolcanje, risanka, ponovitev HD 7.20 Timi gre: Sestavljanka, risanka 7.30 Kioka: Plaža, risanka, ponovitev HD 7.35 A veš, koliko te imam rad: Drsanje, risanka, ponovitev 7.45 Fifi in Cvetličniki: Nam vrneš našo žogo, prosim, risanka 7.55 Prihaja Nodi: Nodi in izgubljeno orodje, risanka, ponovitev 8.10 Sara in Raček: Dirigentka, risanka 8.15 Medo in Mica: Morski lev, risanka 8.20 Muk: Vaško praznovanje, risanka HD 8.30 Zu: Zu ustvari umetnino, risanka, ponovitev 8.45 Pujsa Pepa: Robidovje, risanka, ponovitev 8.50 A veš, koliko te imam rad: Srečna palica, risanka, ponovitev 9.00 Frančkov Fonzek: Fonzek prekosi samega sebe, risanka HD 9.15 Knjiga o džungli: Nasedli, risanka HD 9.25 Biba se giba: Biba in Prižigalka, risana nanizanka 10.00 Podpornica, prenos evangeličanske humanitarne prireditve iz Sela HD 10.55 Na obisku 11.20 Ozare, ponovitev HD 11.25 Obzorja duha HD 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja HD 13.00 Prvi dnevnik HD 13.15 Šport HD 13.20 Vreme HD 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja HD 14.45 Ninočka, ameriški film, 1939 HD 17.00 Poročila ob petih HD 17.10 Šport HD 17.15 Vreme HD 17.20 Velika imena malega ekrana Vinko Šimek HD 18.15 Aplavzi! Čuki HD 18.40 Muk: Mlin na veter, risanka, pon. HD 18.55 Vreme HD 19.00 Dnevnik HD 19.25 Zrcalo tedna HD 19.45 Šport HD 19.55 Vreme HD 20.00 Broadchurch II., nadaljevanka, ponovitev HD 20.50 Mož, ki je rešil Louvre, francoska dokumentarna oddaja HD 21.50 Poročila 22.05 Šport 22.15 Vreme 22.20 Pod zvezdnatim nebom, koprod. film, 2013, ponovitev HD 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.05 Dnevnik, ponovitev HD 0.35 Zrcalo tedna, ponovitev HD 0.45 Šport, ponovitev HD 0.55 Vreme, ponovitev HD 1.00 Infokanal 7.00 Duhovni utrip HD 7.15 Posebna ponudba, oddaja HD 8.15 Glasbena matineja: Koncert v Postojnski jami, Simfonični orkester RTV Ljubljana in Samo Hubad, ponovitev 9.35 Družabno življenje živali, dokumentarna oddaja HD 10.00 Franček in zaklad Želvjega jezera, risani film 11.30 Meje smešnega, dokumentarna oddaja HD 12.40 Slovenija danes HD 13.30 Šport in špas 14.10 Tedenski izbor 14.10 Avtomobilnost HD 15.00 Zaljubljeni v življenje HD 15.50 Zvezdana 16.30 Ambienti HD 17.20 Pot na EP 2016, oddaja o nogometu HD 17.50 Tedenski izbor 17.50 Vse in nič: Nič, angleška dokumentarna serija, 2/2 18.55 Velika imena malega ekrana Gospod vitorepec HD 19.50 Žrebanje Lota HD 20.00 Po čajni poti s Simonom Reevom, angleška dokumentarna oddaja HD 20.50 Foylova vojna IX.: Nedovoljen vstop, naniz.,2/3, ponovitev HD 22.20 Vse je mogoče, ponovitev HD 23.50 Velika imena malega ekrana Vinko Šimek, ponovitev HD 0.45 Pot na EP 2016, oddaja o nogometu, ponovitev HD 1.20 Zabavni kanal HD 5.15 Aritmični koncert Smaal tokk, ponovitev 6.00 24UR, ponovitev 7.00 Chuck in prijatelji, risanka 7.25 Princeska Lili in mali samorog, risanka 8.40 8.45 9.15 9.40 10.05 10.45 12.00 12.45 14.25 16.15 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.00 0.10 2.10 6.00 7.00 7.25 8.00 8.25 8.55 9.45 10.30 11.40 13.35 16.05 16.35 19.00 19.35 20.00 22.20 22.50 0.35 1.05 2.10 Gospodična Žuža, risanka Wendy, risanka Lego vilini, risanka Transformerji: Roboti pod krinko, risanka Ninja želve, risanka Lassie: Lajež radosti, ameriški film Plesna scena, serija Napovedovalka zločinov, ameriški film Kot tvoj nasmeh, ameriški film Bitka parov Vrtičkanje Polona ga žge 24UR vreme 24UR Kar si dekle želi, ameriški film Billy Elliot, angleški film Muha 2, ameriški film Zvoki noči Glasbeni mikser Jekleni Max , risanka Pozor, priden pes! Vzgoja za začetnike, 21. del, nanizanka Veliki pokovci, 14. del, nanizanka Mrhi za šankom (II.), 1. in 2. del, nanizanka Magazin Lige prvakov Snowboarderji, 12. del, nemška nanizanka Vsemogočni Evan, ameriški film 007: Mož z zlato pištolo, angleški film Volan Prva liga Telekom Slovenija: Luka Koper - Olimpija, prenos nogometne tekme Pozor, priden pes! Veliki pokovci, 14. del, nanizanka Prometej, angleški film V živo iz hiše Big Brother Ponesrečeni rop, ameriški film Volan Imperij pregrehe, 10. del, nanizanka Glasbeni mikser 7.20 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 8.40 Violetta, 58. del, nan. 9.40 Čudež dobre čarovnice, družinski film, 2014 11.20 Hiša vaših sanj, 8. del, oddaja 12.25 Peklenska kuhinja, 11. del, oddaja 13.20 Očka v predpasniku, 2. del, nan. 14.05 Nor, zmeden, normalen, 17. del, serija 14.55 Predsednikova hči, komedija, 2004 17.05 Ta teden z Juretom Godlerjem, oddaja, pon. 17.45 Galileo, 13. del, oddaja 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Planet Debate 20.00 Armageddon, akcijski film, 1998 22.30 Večerni Planet Danes 22.45 Škrlatna plima, triler, 1995 0.55 Galileo, 13. del, oddaja, pon. 2.10 Orjaški ciklon, akcijski film, 2012 4.00 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 4.45 Nočni program 5.00 7.00 8.30 9.05 9.40 10.25 11.30 12.30 13.30 14.00 14.50 15.00 15.35 16.05 18.05 18.40 20.00 22.10 22.30 23.00 0.50 1.20 Music 3P Sarah Wiener, 43. del, ponovitev Vse kuhinje sveta, 7. del Vitezi iz blata Oskarjeva oaza, risanka Klepet ob kavi, ponovitev Divji v srcu, 16. del, nadaljevanka, ponovitev Špas na glas, 9. del Prvinski okusi, 7. del Mešani zakon, 1. del, nadaljevanka, ponovitev Vlogerji, ponovitev Na kavi z Giannijem, 35. del Potepuh: Charlie Chaplin, nemi film, 1915 Spremeni me, srbski film, 2007 Milutin-Mima Karadži Bolšji trg, 9. del, nadaljevanka Umetnina ali ponaredek, 3. del Ime mi je Bruce, komedija, 2007 Bruce Campbell Vlogerji, 32. del, ponovitev U3P, 33. del, ponovitev Okvara, drama, 1978 Aleksandar Berček Call TV Vsako jutro za dobro jutro 9.30 11.00 11.30 12.15 20.00 Ujemi sanje Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja Različni koraki, enake poti Pom info Baletna predstava »Labodje jezero«, baletni oddelek GŠGR 21.30 Pom info 7.30 8.00 8.30 9.00 9.30 Pomurski informativni kažipot ŠKL To bo moj poklic 2 Po sledeh napredka Iz našega studia: Soboški ekran 10.00 10.30 11.15 11.45 12.15 13.00 14.30 15.30 16.30 17.00 18.00 18.50 19.30 20.20 20.50 21.20 22.00 22.50 6.00 7.40 9.35 10.55 12.40 14.00 15.35 17.30 19.00 20.45 22.25 22.50 23.20 1.50 3.15 4.55 Popotniški film: MakedonijaSkopje Kuhinjica Aktualno na GFML Idea tour, turistična oddaja Prleki med Muro in Dravo Dobra volja s Francem Gorzo na TV IDEA Gostilna prFrancet, zabavna oddaja Polka in majolka Dober pogled, lovska oddaja Iz pomurskih občin, dva dela DORA Pomurski tednik Aktualno, pon. Tedenski pregled Ptujske kronike Idea tour, turistična oddaja Prleki med Muro in Dravo DORA Pomurski informativni kažipot Jaz baraba 2, risani film, 2013 Čudovito leto, komedija, 2006 Scooby-Doo, risanka Dekle za slovo, komedija, 1977 Deček v ogledalu, avanturistični film, 2014 Jaz baraba 2, risani film, 2013 Strune, drama, 2015 Vroči pregon, komedija, 2015 Kako se znebiti šefa 2, komedija, 2014 300: Vzpon imperija, akcijski film, 2013 Sodobna družina VII., 15. del, komedija, 2016 Prejšnji teden: Nocoj z Johnom Oliverjem III., 10. del, komedija, 2016 Eksodus: Bogovi in kralji, drama, 2014 Popolna poroka, komedija, 2015 300: Vzpon imperija, akcijski film, 2013 Bill Maher: V živo iz Washingtona, komedija, 2014 6.35 TV koledar 6.50 Po lepi naši 8.05 Park Row, drama, 1952 9.27 Pravoslavna velika noč, maša 11.15 Pozitivno 11.42 TV koledar 12.00 Poročila 12.30 Plodovi zemlje 13.25 Reka: Morje 14.00 V nedeljo ob dveh, pogovor 15.05 Labirint 15.55 Mir in dobrota 16.25 Gospod Selfridge, serija 17.20 Larry Crown, romantična komedija, 2011 19.00 Poročila 19.55 Loto 20.06 Dolga mračna noč, serija 20.56 Sam, dok. 21.51 Poročila 22.21 Samo kulturno, prosim 23.01 Gospod Selfridge, serija 6.00 Otroški program 9.52 Murdochove skrivnosti, serija 10.45 Detektivka Fischerjeva, serija 11.45 Teenozoik 12.13 Ne povej nevesti, zabavna oddaja 13.17 Najboljši britanski slaščičar 14.24 Po očetovih notah, drama, 2013 16.00 Televizijska plovba skozi čas, otroški program 16.55 Rokometna liga prvakov, četrtfinale 18.35 Zvezde plešejo 20.05 Poirot, serija 21.45 Anthony Bourdain: Neznani predeli, dok. serija 22.45 Detektivka Fischerjeva, serija 23.35 Naravnost fantastično, serija 6.00 Otroški program 10.35 Nogomet: Magazin LP 11.00 Nogomet: Magazin EP 2016 11.30 Šport v sliki, mag. 12.00 Drive, reli v Argentini 12.30 Formula E, moto šport 12.45 Formula 1: Velika nagrada Rusije, dirka in analiza 16.10 Nogomet, avstrijska zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo - Vse o nogometu 19.15 Šport v nedeljo, mag. 19.45 Salzburški maraton 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Iron Man 3, domišljijski film, 2013 22.10 Poročila 22.20 Batman: Na začetku, domišljijski film, 2005 9.00 Poročila 9.00 Čarobni Ausseerland, reportaža 9.30 Katoliška maša 10.15 Belomodre zgodbe, serija 11.10 Ljudje in oblast, portret mesta 12.00 Parlament, mag. 12.30 Orientacija, verska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Panorama 13.30 Domovina, tuja domovina, mag. 14.00 Pogledi od strani 14.15 Težave milijonarja, komedija 15.45 Policisti iz Rosenheima, serija 16.30 Narava v vrtu, mag. 16.55 Kaj verjamem, verska oddaja 17.00 Poročila 17.05 Univerzum, dok. 18.00 Kolo sreče 18.25 Podobe Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.16 Vreme 19.17 Loto 19.30 Poročila 19.51 Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Prizorišče zločina, kriminalka 21.50 Poročila 22.00 V središču, politični pogovor 23.05 Hubert von Goisern, dok. 5.55 Verski program 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.30 Družinski prijatelj, mag. 8.50 Verski program 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.55 Šminka in svila, mag. 13.25 Severni sij, film 15.25 Draga tašča, film 17.00 Kako je bilo!, zabavna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport 18.35 Doc Martin, nad. 19.30 Madžarska, rad te imam!, zabavna oddaja 21.00 James Bond: Jutri nikoli ne umre, film 23.00 Keno 23.15 Spomladanski festivali, mag. 23.30 Sladko življenje, film 1.55 James Bond: Jutri nikoli ne umre, pon. poned. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 2. 5. 205TVS1 6.00 Utrip HD 6.15 Zrcalo tedna HD 7.00 Najboljše jutro HD 8.20 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Ema 2016 HD 10.15 Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Jedi, ko se ne mudi 10.40 10 domačih HD 11.10 Taksi, kviz z Jožetom HD 11.50 Kaj govoriš So vakeres 12.25 Invazivne živali, oddaja 13.00 Prvi dnevnik HD 13.30 Sveto in svet: Najbolj brana knjiga v zgodovini HD 14.20 Osmi dan HD 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Otroški program 15.40 Timi gre: Reševalec Timi, risani film, ponovitev 16.05 Pujsa Pepa: Največja blatna luža na svetu, risanka 16.10 Čebelica Maja: Tekmovanje v skokih, risana nanizanka, ponovitev 17.00 Poročila ob petih HD 17.20 Aktivatorji: Iskanje službe, ponovitev HD 17.30 Razred zase: Kdo neki tam poje, ponovitev HD 17.55 Novice HD 18.00 eRTeVe HD 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Poldek hiti na pomoč, risanka 18.25 Taksi, kviz z Jožetom HD 18.55 Vreme HD 19.00 Dnevnik HD 19.30 Dnevnikov izbor HD 19.45 Šport HD 19.55 Vreme HD 20.05 To so gadi, slovenski film, 1977 21.40 Velika imena malega ekrana Iztok Mlakar, ponovitev HD 22.35 Poročila 22.45 Šport HD 22.55 Vreme 23.00 Umetnost igre: Portret režiserja Tomija Janežiča HD 23.30 Baletni večer: Ob 400letnici M. de Cervantesa B. Cullberg: Don Kihotove sanje, tv balet, ponovitev 0.15 Deva Premal, Miten in Manose, posnetek iz Slovenske filharmonije, ponovitev 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Dnevnik, ponovitev HD 1.45 Dnevnikov izbor, ponovitev HD 2.00 Šport, ponovitev HD 2.05 Vreme, ponovitev HD 2.10 Infokanal 6.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev HD 7.00 Otroški program 7.00 Zgodbe iz školjke, dva dela, oddaja za gluhe in naglušne 7.20 Kioka: Grad, risanka, ponovitev HD 7.25 Olivija: Olivija igra klavir, risanka, ponovitev 7.35 Nodi v Deželi igrač: Lisec in punčke, risanka, ponovitev 7.45 Maks in Rubi: Rubijin čarovniški nastop, risanka, ponovitev 7.55 Roli Poli Oli: Hladilko dobi vročino, risanka, ponovitev 8.05 Medvedek: Piknik na Luni, risanka, ponovitev 8.15 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk reši potopljeni mesec, risanka, ponovitev 8.20 Emilija: Emilija in zvezdni utrinek, risanka HD 8.25 Janček Ježek, lutkovna predstava HD 8.55 Maček Muri, kratki animirani film, ponovitev HD 9.05 Koyaa Roža HD 9.10 Princ KiKiDo in pošast iz močvirja, kratki animirani film, ponovitev HD 9.15 Bizgeci: Epidemija rumenk, risanka, ponovitev 9.20 Šifra: pustolovščina Peru, dokumentarni film za otroke in mlade, Belgija, ponovitev 9.40 Bizgeci: Fitnes, risanka, ponovitev 9.45 Šifra: pustolovščina Surinam, dokumentarni film za otroke in mlade, Belgija, ponovitev 10.05 Bizgeci, dva dela, ponovitev 10.15 Rdeča raketa, mladinski film, ponovitev HD 11.45 Slovenska polka in valček 2016 HD 13.40 Duhovni utrip HD 14.10 Polnočni klub: 150 let Rdečega križa HD 15.35 Ljudje in zemlja, oddaja HD 16.30 Avtomobilnost HD 17.00 Pesem upora, dokumentarni film 17.50 Vem!, kviz HD 18.25 To bo moj poklic: Zidar, 2. del, dokumentarna serija 18.50 Otroški program 18.50 A veš, koliko te imam rad: Slivovo poletje, risanka, ponovitev 19.00 Bacek Jon: Velika dirka, risanka 19.10 Neli in Cezar: Zaplešimo, risanka, ponovitev 19.15 Palček Smuk in zvezde: Palček Smuk rešuje raka in se mu zvrti v glavi, risanka, ponovitev 19.25 Jani Nani: Odtisi z voščenkami, risanka, ponovitev 19.30 Simfonorije: Taborjenje, risanka, ponovitev 19.35 Reka, kratki igrani film, ponovitev HD 20.00 Ti, jaz in oni, nanizanka, 1/6 HD 20.30 Ti, jaz in oni, nanizanka, 2/6 HD 21.00 Wallander IV.: Bela levinja, miniserija, 1/3 HD 22.35 Spomini: Jurij Leitgeb, pogovorna oddaja HD 23.35 Točka, glasbena oddaja HD 0.20 Zabavni kanal 6.00 7.00 7.15 7.30 7.45 8.00 8.05 8.35 8.40 9.10 10.40 11.50 13.05 14.55 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.25 0.20 1.30 24UR, ponovitev Čebelica Maja, risanka Yoohoo in prijatelji, risanka Čebelica Maja, risanka Viking Viki, risanka Mašine pripovedke, risanka Smrkci, risanka Mašine pripovedke, risanka Grozni Gašper, risanka Komisar Rex, 15. del, nanizanka Nedolžna vsiljivka, 29. del, nad. Moja mama kuha bolje! Sezona lova, ameriški film Nedolžna vsiljivka, 30. del, nad. Italijanska nevesta, 75. del, nad. Komisar Rex (VII.), 1. del, nanizanka Moja mama kuha bolje! 24UR vreme 24UR Usodno vino, 48. del, nadaljevanka Dan najlepših sanj Nepremagljivi dvojec, 10. del, naniz. Prevara, 3. del, nanizanka Dexter, 8. del, nanizanka Zvoki noči 6.00 7.00 7.30 8.00 8.50 9.15 9.40 10.20 11.30 12.40 13.20 14.25 15.20 15.55 18.00 18.55 19.55 20.00 21.00 22.00 22.30 0.25 1.25 3.20 4.20 Glasbeni mikser ŠKL: Šport mladih Volan Odvetnik z ulice, 2. del, nanizanka Goldbergovi, 24. del, nanizanka Slugterra, risanka Lego Ninjago, risanka Puščica, 22. del, nanizanka Odvetnik z ulice, 3. del, nanizanka Scooby-doo: Skrivnost, risanka Kar bo, pa bo, 77. del, nanizanka Puščica, 23. del, nanizanka Od zaroke do poroke (I.), 1. del, naniz. Kar si dekle želi, ameriški film Svet Kar bo, pa bo, 78. del, nanizanka Svet Alarm za Kobro 11, 8. del, nanizanka Big Brother Big Brother Klub Cestna ubežnika, ameriški film Alarm za Kobro 11, 8. del, nanizanka Pogodba s hudičem, ameriški film Big Brother Glasbeni mikser 6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet Vreme in Šport, pon. 7.20 Ellen, 131. del, oddaja, pon. 8.45 Prijatelji, 17. del, serija 9.15 Očka v predpasniku, 2. del, nan., pon. 9.55 Kosmika TV 10.55 Esperanza, 107. del, nad., pon. 12.25 Havaji 5.0. (V.), 1. del, nan., pon. 13.20 Bilo je nekoč, 55. del, šov, pon. 14.35 Ellen, 132. del, oddaja 15.45 Esperanza, 108. del, nad. 16.55 Ena žlahtna štorija, 43. del, komedija, pon. 18.00 Da, dragi! Da, draga!, serija, best off, pon. 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Glej kdo kuha, 13. del, šova 20.00 Ena žlahtna štorija, 44. del, komedija 21.10 Da, dragi! Da, draga!, 30. del, serija 21.50 Večerni Planet Danes, inf. odd. 22.05 Bilo je nekoč, 56. del, šov 23.15 Bilo je nekoč Brez cenzure, 35. del, oddaja 0.15 Havaji 5.0., 2. del, nanizanka 1.25 Lov na osumljenca, 13. del, nan. 2.25 Zločinski um, 18. del, nan. 3.10 Prijatelji, 18. del, serija 3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 4.45 Nočni program 6.55 8.35 10.00 10.30 11.00 12.15 14.25 15.30 16.35 17.35 17.40 18.55 19.00 20.00 21.45 0.40 1.40 2.20 4.55 Klepet ob kavi, ponovitev Bandolera, 129. del, nad., ponovitev Superstylish, 12. del, ponovitev Prvinski okusi, 5. del Osupljive poročne torte, 5. del, pon. Ojej, Vasa, 1. del, nadaljevanka Bandolera, 130. del, nadaljevanka Ezoterika Sarah Wiener, 9. del Vreme Klepet ob kavi Vreme Divji v srcu, 17. del, drama Usodna kemija, akcijski triler, 2008 Lance Lee Davis Preiskava, 5. del, kriminalka Požareport, 30. del, ponovitev Call TV Vsako jutro za dobro jutro Music 3P 9.30 10.00 10.30 12.00 12.45 13.50 16.00 18.00 18.05 19.00 20.00 20.05 21.00 23.00 23.05 Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja Župan za vas Ujemi sanje Različni koraki, enake poti Pom info Nogometna tekma, prenos Pom info Gnes Gostilna pr’Francet Pom info Gnes Gostilna pr’Francet Nogometna tekma, ponovitev Gnes Gostilna pr’Francet 7.00 Pomurski informativni kažipot 8.00 Pomurski tednik 8.30 Aktualno, pon. 9.30 Spletna TV Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije 10.00 Kuhinjica 11.00 Pomurski informativni kažipot 15.30 Polka in majolka, zabavna oddaja 16.30 Dobra volja s Francem Gorzo na TV IDEA 18.00 Kuhinjica 18.45 Stube: domače 19.45 Kuhinjica, kuharska oddaja 20.15 Prleki med Muro in Dravo 20.45 ŠKL 21.15 To bo moj poklic 2 21.45 Dobra volja s Francem Gorzo na TV IDEA 23.15 Pomurski informativni kažipot 6.00 Deček v ogledalu, avanturistični film, 2014 7.20 Kako se znebiti šefa 2, komedija, 2014 9.05 Vroči pregon, komedija, 2015 11.05 Vzel sem morilko s sekiro, komedija, 1993 12.40 Popolna poroka, komedija, 2015 14.05 Najdaljša pot, drama, 2015 16.10 Mildred Pierce, 5. del, drama, 2011 17.30 Dekličin najboljši prijatelj, družinski film, 2015 19.00 Zgodba o Gabby Douglas, drama, 2014 20.25 Drakula: Skrita zgodba, fantazijski film, 2014 21.55 Borat, komedija, 2006 23.20 Antični Rim, 1. in 2. del, drama, 2005 1.00 12 preizkušenj 2, akcijski film, 2013 2.35 Ubila sem najboljšo prijateljico, triler, 2015 4.00 Zimska pripoved, drama, 2014 6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 McLeodove hčerke, serija 10.20 Plodovi zemlje 11.12 Tretje obdobje 11.44 TV koledar 12.00 Poročila 12.24 Italijanska nevesta, nad. 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.12 Jezik za vsakogar 15.19 Ekonomija 15.58 Dolga mračna noč, serija 16.50 Hrvaška v živo 17.40 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 20.02 Republika, dok. serija 20.57 Dobra žena, serija 21.47 Odkrito 22.37 Poročila 23.10 Čudovita Francija, dok. serija 0.07 Kri ni voda, serija 6.00 Otroški program 10.01 Na vrh jezika 10.12 Notica 10.30 Velebit, dok. serija 11.05 Poirot, serija 12.40 Don Matteo, serija 13.35 Ko me ni bilo, drama, 2004 15.05 Radi imejte svoj vrt, dok. serija 16.00 Regionalni dnevnik 16.43 Magazin Lige prvakov 17.11 Nora hiša, serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.23 Velebit, dok. serija 18.55 Zdravi odmor 19.00 Naši in vaši, serija 19.37 Dva moža in pol, serija 20.04 Kuhanje v divjini, dok. serija 21.00 Televizijski bingo 21.45 Stadion, športna oddaja 22.50 Na kraju zločina: Las Vegas, serija 23.40 Scott in Bailey, serija 6.00 Otroški program 8.05 Varuška, serija 8.30 Sanjam o Jeannie, serija 8.55 O.C., serija 9.40 Prihranite z Jamiejem 10.25 Lunapark, komična drama, 2009 12.05 O.C., serija 12.45 Bratje in sestre, serija 13.25 Blažen med ženami, serija 13.50 Varuška, serija 14.15 Mladi zdravniki, serija 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.40 Dva moža in pol, serija 16.00 Mladi zdravniki, serija 16.20 Čas v sliki, poročila 16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža in pol, serija 17.30 Simpsonovi, anim. serija 17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, anim. serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki, mag. 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Predmestne ženske, serija 21.10 Talenti v belem, serija 21.55 Čas v sliki, poročila 22.05 Talenti v belem, serija 22.50 Dekle s popolnim spominom, serija 23.35 Poročila 23.55 Sestra Jackie, serija 9.00 Poročila 9.15 Sveže skuhano 9.30 Kralj vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu, serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50 Zavestno zdravi, oddaja o zdravju 12.15 Mestni zagovornik, mag. 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne 14.00 Sveže skuhano 14.25 Julia, nad. 15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, mag. 17.30 Življenje danes, mag. 18.30 Danes konkretno, mag. 18.51 Informacije in nasveti, mag. 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Lepo je biti milijonar, kviz 21.10 Tema 22.00 Poročila 22.30 Kulturni ponedeljek, mag. 23.30 San Sebastian: Kuhanje kot upor, dok. 0.00 Kraj zločina: Brazgotine, krim. 6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.15 Gorski zdravnik, pon. 10.10 Družinski prijatelj, mag. 11.40 Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.45 Kult 12.55 Dve debeli gospe, nad. 13.25 Vrnitev belorepca, polj.znan. oddaja 14.20 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.20 Diagnoza umor, nad. 16.10 Prihaja Kalle, nad. 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.25 Modra luč, inf. oddaja 21.30 Havaji 5.0, nad. 22.15 Keno 22.20 Madžarska kronika 22.55 Lang Lang, film 23.55 Cops Honour, film 1.35 Vzgajamo, dok. nad. spored www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si torek 6.55 7.00 11.15 11.40 12.15 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.40 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 19.30 19.45 19.55 20.00 20.55 21.55 22.00 22.35 22.50 22.55 23.05 0.50 1.15 1.40 2.10 2.20 2.30 2.35 3. 5. Dobro jutro HD Poročila Taksi, kviz z Jožetom HD Obzorja duha HD Volk, dokumentarna oddaja Prvi dnevnik HD Mednarodna obzorja: Boj za državo, ponovitev HD NaGlas! HD Poročila HD Kanape Kanap, oddaja TV Lendava Otroški program Muk: Orinoška pliskavka, risanka, ponovitev HD Srečo kuha Cmok: Tista o rižu, kulinarika za otroke, ponovitev HD Profil Poročila ob petih HD Učiteljicaaaa!, dok. oddaja HD Novice HD Utrinek: Varčni kuhar, izobraževalnosvetovalna oddaja HD Jani Nani: Škatle, risanka, ponovitev A veš, koliko te imam rad: Kam teče reka, risanka, ponovitev Taksi, kviz z Jožetom HD Vreme HD Dnevnik HD Slovenska kronika HD Šport HD Vreme HD Anno Domini, nadaljevanka, 6/12 HD Džihad 2.0: Spletni propagandni stroj, dokumentarna oddaja, 2015 HD Vreme HD Odmevi HD Kultura HD Šport HD Vreme HD Pričevalci: Janko Maček, 2.del, pogovorna oddaja HD Profil, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev HD Slovenska kronika, ponovitev HD Šport, ponovitev HD Vreme, ponovitev HD Infokanal 7.00 Otroški program 7.00 Kioka: Zaigrajmo, risanka, ponovitev HD 7.05 Olivija: Olivija igra nogomet, risanka, ponovitev 7.15 Nodi v Deželi igrač: Nodi in izgubljeni zobki, risanka, ponovitev 7.25 Maks in Rubi: Maksova čestitka, risanka, ponovitev 7.35 Roli Poli Oli: Očijev dvojnik, risanka, ponovitev 7.45 Medvedek: Medvedek in morska pošast, risanka, ponovitev 7.55 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk krapu priskrbi denar, risanka, ponovitev 8.00 Emilija: Emilija in mehurčki, risanka HD 8.05 Hrček Miha: Zajec Uhec in kužek Pikec, risanka, ponovitev 8.10 Vetrnica: Slonov trobec, ponovitev 8.15 Zgodbe iz školjke: Bine: Papir, oddaja za gluhe in naglušne, ponovitev 8.55 Točka, glasbena oddaja HD 10.10 TV arhiv, dokumentarna oddaja, ponovitev HD 11.05 Tea time na Goričkem, dokumentarni feljton 11.45 Dobro jutro HD 14.15 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja HD 15.45 Dober dan HD 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz HD 18.25 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 1. del, dokumentarna serija 18.50 Otroški program 18.50 A veš, koliko te imam rad: Jesen, risanka, ponovitev 19.00 Bacek Jon: Sraka, risanka 19.10 Neli in Cezar: Sončnice, risanka, ponovitev 19.15 Palček Smuk in zvezde, risanka, ponovitev 19.25 Simfonorije: Kosilo na gradu, risanka, ponovitev 19.30 Studio kriškraš: Čarobne rožice, ponovitev HD 19.50 Vetrnica: Čebela, poučna oddaja za otroke, ponovitev 20.00 Čudež v Leipzigu, nemška dokumentarna oddaja 20.55 Večer z lutkami: Šola za moške, razvedrilna oddaja, ponovitev HD 21.45 Pogrešani sin, koprodukcijska nadaljevanka, ponovitev HD 22.45 Ambienti, ponovitev HD 23.15 Slovenska jazz scena: Večer avtorske glasbe Lojzeta Krajnčana, 2/2 0.10 Točka, glasbena oddaja HD 0.55 Halo TV, ponovitev 1.50 Zabavni kanal HD 5.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev 6.00 7.00 7.15 7.30 7.45 7.55 8.35 10.00 11.15 12.25 13.30 14.35 15.35 24UR, ponovitev Čebelica Maja, risanka Gospodična Žuža, risanka Čebelica Maja, risanka Grozni Gašper, risanka Lovci na zmaje, risanka Italijanska nevesta, 75. del, nad. Komisar Rex (VII.), 1. del, nanizanka Nedolžna vsiljivka, 30. del, nad. Moja mama kuha bolje! Usodno vino, 48. del, nad. Nedolžna vsiljivka, 31. del, nad. Italijanska nevesta, 76. del, nad. 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.35 2.10 6.00 7.00 7.55 8.50 9.15 9.40 10.25 11.35 12.45 13.15 13.45 14.50 15.45 16.15 18.00 18.55 19.55 20.00 20.30 22.45 23.15 23.35 1.50 2.20 24UR popoldne Komisar Rex, 2. del, nanizanka Moja mama kuha bolje! 24UR vreme 24UR Usodno vino, 49. del, nad. Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 11. del, naniz. Prevara, 4. del, nanizanka Dexter, 9. del, nanizanka 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči Glasbeni mikser Svet, ponovitev Odvetnik z ulice, 3. del, nanizanka Slugterra, risanka Lego Ninjago, risanka Od zaroke do poroke I., 1. del, naniz. Puščica, 23. del, nanizanka Odvetnik z ulice, 4. del, nanizanka Scooby-doo: Skrivnost, risanka Grozni Gašper, risanka Kar bo, pa bo, 78. del, hrvaška naniz. Puščica, 24. del, nanizanka Od zaroke do poroke, 2. del, naniz. Družina na posojo, ameriški film Svet Kar bo, pa bo, 79. del, nanizanka Svet Big Brother UEFA Liga prvakov: Bayern - Atletico Madrid, prenos nogometne tekme V živo iz hiše Big Brother UEFA Liga prvakov: Vrhunci dneva Policaj pod nadzorom, ameriški film Big Brother Glasbeni mikser 6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet Vreme in Šport, pon. 7.20 Ellen, 132. del, odd., pon. 8.45 Prijatelji, 18. del, serija 9.20 Glej kdo kuha, 13. del, šov, pon. 9.55 Kosmika TV 10.55 Esperanza, 108. del, nad., pon. 12.25 Havaji 5.0., 2. del, nanizanka, pon. 13.20 Bilo je nekoč, 56. del, šov, pon. 14.35 Ellen, 133. del, oddaja 15.45 Esperanza, 109. del, nad. 16.55 Ena žlahtna štorija, 44. del, komedija, pon. 18.00 Da, dragi! Da, draga!, 30. del, serija, pon. 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Glej kdo kuha, 14. del, šov 20.00 Ena žlahtna štorija, 45. del, romantična komedija 21.10 Da, dragi! Da, draga!, 31. del, serija 21.50 Večerni Planet Danes, inf. odd. 22.05 Bilo je nekoč, 57. del, šov 23.15 Bilo je nekoč Brez cenzure, 36. del, oddaja 0.15 Havaji 5.0., 3. del, nanizanka 1.25 Lov na osumljenca, 14. del, nan. 2.25 Zločinski um, 19. del, nan. 3.10 Prijatelji, 19. del, serija 3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 4.45 Nočni program 6.55 8.35 10.00 11.00 22.00 22.30 0.45 1.45 2.10 4.55 Klepet ob kavi, ponovitev Bandolera, 130. del, nad., ponovitev Distrekšn Dekleta iz poročnega salona, 5. del, ponovitev Sarah Wiener, 51. del Bandolera, 131. del, nadaljevanka Ezoterika Moj dan Vreme Klepet ob kavi Vreme Skrivnosti svetovnih arhivov, 3. del. ponovitev McAllisterjeva selitev, avanturistični film, 2007 Benjamin Gourley Parada plesa, 17. del Bolšji trg, 7. del, dok. Moj dan, ponovitev Call TV Vsako jutro za dobro jutro Music 3P 9.30 9.35 10.30 11.00 13.00 15.30 15.35 16.30 18.00 18.05 18.35 19.00 19.30 20.00 20.05 20.35 21.00 23.00 23.05 23.35 Gnes Gostilna pr’Francet Pom info Nogometna tekma, ponovitev Pom info Gnes Gostilna pr’Francet Pom info Gnes Studio +, pogovorna oddaja ŠKL - Šport mladih Pom info Boug žegnjaj, kuharsko-dok. oddaja Gnes Studio +, pogovorna oddaja ŠKL - Šport mladih Pom info Gnes Studio +, pogovorna oddaja ŠKL - Šport mladih 7.00 8.00 13.45 17.30 18.00 18.15 18.30 Pomurski informativni kažipot Ponovitev ponedeljkovega programa Pomurski informativni kažipot Kuhinjica Pomurski dnevnik Aktualno Stube: tuje 12.10 14.25 15.30 16.35 17.35 17.40 18.55 19.00 20.00 19.30 Kuhinjica, kuharska oddaja 20.00 Pomurski dnevnik, informativna oddaja 20.15 Iz našega studia: Pomurski poslanci 20.45 Pisani svet Gimnazije Murska Sobota 21.15 Aktualno 21.30 Pomurski dnevnik, pon. 21.45 Stube: domače 22.45 Iz našega studia: Pomurski poslanci 23.15 Pisani svet Gimnazije Murska Sobota 23.45 Pomurski informativni kažipot 6.00 Najdaljša pot, drama, 2015 8.10 Dekličin najboljši prijatelj, fantazijski film, 2015 9.40 Zgodba o Gabby Douglas, drama, 2014 11.05 Zimska pripoved, drama, 2014 13.05 Sosedi, komedija, 2014 14.40 Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti, komedija, 2014 16.40 Silicijeva dolina III., 2. del, komedija, 2016 17.10 Podpredsednica V., 2. del, komedija, 2016 17.45 Liga pravice: Prestol Atlantisa, risani film, 2015 19.00 Ogledalo duše, drama, 2014 20.50 Ti nisi ti, drama, 2014 22.30 Igra prestolov VI., 2. del, fantazijski film, 2016 23.25 Prejšnji teden: Nocoj z Johnom Oliverjem III., 10. del, komedija, 2016 23.55 Sodobna družina VII., 15. del, komedija, 2016 0.20 Gozd samomorilcev, srhljivka, 2013 1.50 Mesto, ki se je balo noči, srhljivka, 2014 3.15 Amy Schumer: V živo iz Apolla, komedija, 2015 4.15 Čenče, drama, 1995 6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.37 McLeodove hčerke, serija 10.22 Čudovita Francija, dok. serija 11.17 Glas domovine 11.44 TV koledar 12.00 Poročila 12.26 Italijanska nevesta, nadaljevanka 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.10 Dobra žena, serija 15.55 Republika, dok. serija 16.50 Hrvaška v živo 17.40 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 20.02 Tržnica, trebuh mesta, dok. serija 20.59 Dobra žena, serija 21.47 Odkrito 22.37 Poročila 23.10 Čudovita Francija, dok. serija 6.00 Otroški program 10.01 Zdrav duh v zdravem telesu 10.17 Ta politika 10.30 Čudeži moderne medicine, dok. serija 11.10 Čarovnija, serija 12.00 Kratek dokumentarni film 12.05 Šola kuhanja Marthe Stewart 12.40 Don Matteo, serija 13.35 Hope Rose, vestern, 2004 15.05 Radi imejte svoj vrt 16.00 Regionalni dnevnik 16.43 Športni velikani, dok. serija 17.11 Nora hiša, serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.22 Čudeži moderne medicine, dok. serija 18.54 Naši in vaši, dok. serija 19.29 Večerna šola 20.03 Zgodba o Egiptu, dok. serija 21.15 Hvala, ker kadite, satirična drama, 2005 22.45 Magazin EURO 2016 23.16 Scott in Bailey, serija 6.00 Otroški program 8.00 Varuška, serija 8.25 Sanjam o Jeannie, serija 8.50 O.C., serija 9.30 Glavca, serija 9.55 Obupane gospodinje, serija 10.40 Talenti v belem, serija 12.05 O.C., serija 12.45 Bratje in sestre, serija 13.25 Blažen med ženami, serija 13.50 Varuška, serija 14.15 Mladi zdravniki, serija 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.20 Veliki pokovci, serija 16.20 Čas v sliki, poročila 16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža in pol, serija 17.30 Simpsonovi, anim. serija 17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, anim. serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki, magazin 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Nogomet: Liga prvakov, polfinale, prenos in analiza 23.10 Dobrodošla, Avstrija, šov 9.00 Poročila 9.05 Sveže skuhano 9.30 Kralj vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu, serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50 Tema, mag. 12.35 Newton, mag. 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne, poročila 14.00 Sveže skuhano, kuharska oddaja 14.25 Julia, nad. 15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, mag. 17.30 Življenje danes, mag. 18.30 Danes konkretno, mag. 18.51 Informacije in nasveti, mag. 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Univerzum, dokumentarec 21.05 Poročilo, mag. 22.00 Poročila 22.25 Evromilijoni 22.35 Križem kražem, verska oddaja 6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.15 Gorski zdravnik, pon. 10.10 Družinski prijatelj, mag. 11.35 Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.50 Dve debeli gospe, nad. 13.25 Jane Austen, dok. film 14.25 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.25 Diagnoza umor, nad. 16.15 Prihaja Kalle, nad. 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.30 Na vašo željo, zabavna oddaja 21.30 Laurina skrivnost, nad. 22.20 Keno 22.25 Velikani - Bres Ilona, dok. nad. 22.50 MüpArt Classic - Madžarski mojstri 0.40 Dobrodošli pri mizi, komedija sreda 5.40 5.45 6.55 7.00 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.25 18.55 19.00 19.30 19.45 19.55 20.05 21.45 21.55 22.00 22.35 22.45 22.55 23.05 0.05 0.30 0.55 1.20 1.50 2.05 2.15 2.20 28. aprila 2016 | Vestnik | 4. 5. Kultura HD Odmevi HD Dobro jutro HD Poročila Taksi, kviz z Jožetom HD Umetnost igre: Portret režiserja Tomija Janežiča HD Naši vrtovi: Mihael Toman, dokumentarna oddaja Prvi dnevnik HD Dosje: Priznanje Slovenije Prava ideja: Podjetje Zuja HD Poročila HD Mostovi Hidak, oddaja TV Lendava Male sive celice: OŠ Vojnik in OŠ Deskle, kviz, ponovitev HD Profil: Dr. Tone Smolej Poročila ob petih HD Turbulenca, oddaja HD Novice HD Na naši zemlji: Pirče, ponovitev HD Sara in Raček: Park, risanka, ponovitev Medo in Mica: Lemur, risanka, ponovitev Taksi, kviz z Jožetom HD Vreme HD Dnevnik HD Slovenska kronika HD Šport HD Vreme HD Csar Chvez, ameriškomehiški film, 2014 HD Kino Fokus HD Vreme HD Odmevi HD Kultura HD Šport HD Vreme HD Vzhodnoberlinska saga III.: Američan, adaljevanka, 4/6 HD Turbulenca, oddaja, ponovitev HD Profil: Dr. Tone Smolej, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev HD Slovenska kronika, ponovitev HD Šport, ponovitev HD Vreme, ponovitev HD Infokanal 7.00 Otroški program 7.00 Kioka: Rojstnodnevna zabava, risanka, ponovitev HD 7.05 Olivija: Olivija uri svojega mačka, risanka, ponovitev 7.15 Knjiga o džungli: Človeška past, risanka, ponovitev 7.25 Maks in Rubi: Rubi spušča zmaja, risanka, ponovitev 7.35 Roli Poli Oli: Kaj bom, ko bom velik, risanka, ponovitev 7.45 Medvedek: Parada pokrival, risanka, ponovitev 7.55 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk mrtvo vodo spremeni v živo, risanka, ponovitev 8.00 Emilija: Emilija in snežni ples, risanka HD 8.05 Zgodbe iz školjke: Bisergora: Prijateljstvo na preizkušnji 8.20 Zgodbe iz školjke: Moja sestra Tina, kratki igrani film za gluhe in naglušne 8.35 Kanape Kanap, oddaja TV Lendava 9.20 Točka, glasbena oddaja HD 10.25 10 domačih HD 10.55 eRTeVe HD 11.10 Halo TV 12.05 Dobro jutro HD 14.30 Velika imena malega ekrana Vinko Šimek HD 15.20 Aplavzi! Čuki HD 16.00 Dober dan HD 17.00 Halo TV 17.55 Košarka liga Nova KBM za prvaka: Helios Suns : Union Olimpija, 9. kolo, prenos iz Domžal HD 19.50 Žrebanje Lota HD 20.00 Muzikajeto: Mlada glasba / Ensemble Janus Atelier HD 20.35 Čas za Manco Košir: Srčnost HD 21.30 Na utrip srca: Gluck Reformator, angleški glasbeni dokumentarni film, ponovitev 22.30 Bleščica, oddaja o modi HD 23.00 Aritmija HD 23.30 Aritmični koncert: Hulahoop, ponovitev HD 0.25 Točka, glasbena oddaja HD 1.10 Halo TV, ponovitev 1.55 Košarka liga Nova KBM za prvaka: Helios Suns : Union Olimpija, 9. kolo, posnetek iz Domžal HD 3.40 Zabavni kanal HD 5.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev 6.00 7.00 7.15 7.30 7.45 7.55 8.35 10.00 11.15 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.15 24UR, ponovitev Čebelica Maja, risanka Gospodična Žuža, risanka Čebelica Maja, risanka Grozni Gašper, risanka Lovci na zmaje, risanka Italijanska nevesta, 76. del, nad. Komisar Rex, 2. del, nanizanka Nedolžna vsiljivka, 31. del, nad. Moja mama kuha bolje! Usodno vino, 49. del, nad. Nedolžna vsiljivka, 32. del, nad. Italijanska nevesta, 77. del, nad. 24UR popoldne Komisar Rex, 3. del, nanizanka Moja mama kuha bolje! 24UR vreme 24UR Usodno vino, 50. del, nad. MasterChef Slovenija 24UR zvečer 22.50 23.45 0.40 1.45 2.20 Nepremagljivi dvojec, 12. del, naniz. Prevara, 5. del, nanizanka Dexter, 10. del, nanizanka 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.55 8.50 9.15 9.40 10.25 11.35 12.45 13.15 13.45 14.50 15.45 Glasbeni mikser Svet, ponovitev Odvetnik z ulice, 4. del, nanizanka Slugterra, risanka Lego Ninjago, risanka Od zaroke do poroke, 2. del, naniz. Puščica, 24. del, nanizanka Odvetnik z ulice, 5. del, nanizanka Scooby-doo: Skrivnost, risanka Grozni Gašper, risanka Kar bo, pa bo, 79. del, hrvaška naniz. Nočna izmena I., 1. del, nanizanka Od zaroke do poroke, 3. del, nanizanka Prekletstvo faraonove grobnice, ameriški film Svet Kar bo, pa bo, 80. del, nanizanka Svet Big Brother UEFA Liga prvakov: Real Madrid Manchester City, prenos nogometne tekme V živo iz hiše Big Brother UEFA Liga prvakov: Vrhunci dneva Kandidat, ameriški film Big Brother Glasbeni mikser 16.20 18.00 18.55 19.55 20.00 20.30 22.45 23.15 23.35 1.35 2.05 6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet Vreme in Šport, pon. 7.20 Ellen, 133. del, odd., pon. 8.45 Prijatelji, 19. del, serija 9.20 Glej kdo kuha, 14. del, šov, pon. 9.55 Kosmika TV 10.55 Esperanza, nad., pon. 12.25 Havaji 5.0., 3. del, nanizanka, pon. 13.20 Bilo je nekoč, 57. del, šov, pon. 14.35 Ellen, 134. del, oddaja 15.45 Esperanza, 110. del, nad. 16.55 Ena žlahtna štorija, 45. del, romantična komedija, pon. 18.00 Da, dragi! Da, draga!, 31. del, serija, pon. 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Glej kdo kuha, 15. del, šov 20.00 Ena žlahtna štorija, 46. del, romantična komedija 21.10 Da, dragi! Da, draga!, 32. del, humoristična serija 21.50 Večerni Planet Danes 22.05 Bilo je nekoč, 58. del, šov 23.15 Bognedaj, da bi crknu televizor, 9. del, zabavna oddaja 0.15 Havaji 5.0., 4. del, nanizanka 1.25 Lov na osumljenca, 15. del, nan. 2.25 Zločinski um, 20. del, nan. 3.10 Prijatelji, 20. del, serija 3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 4.45 Nočni program 6.55 Klepet ob kavi, ponovitev 8.35 Bandolera, 131. del, nadaljevanka, ponovitev 10.00 Na kavi z Giannijem, 35. del, ponovitev 10.30 U3P, 33. del, ponovitev 11.00 Moj dan, ponovitev 12.10 Ljubezen, navada, panika, 2. del, komedija 14.25 Bandolera, 132. del, nadaljevanka 15.30 Ezoterika 16.35 Moj dan 17.35 Vreme 17.40 Klepet ob kavi 18.55 Vreme 19.00 Poroka na glavo, 10. del, ponovitev 20.00 Shranjeni spomini, akcijski triler, 2006 Dennis Hopper 22.00 Vlogerji, 33. del 22.30 U3P, 34. del 23.10 Modrost vesolja 0.35 Moj dan, ponovitev 1.30 Vroče z Leo, 35. del, ponovitev 2.05 Call TV 2.45 Vsako jutro za dobro jutro 4.55 Music 3P 9.30 9.35 10.05 10.30 15.30 15.35 16.05 16.30 18.00 18.05 18.25 18.40 19.00 19.20 20.00 20.05 20.25 20.40 21.00 21.20 23.00 23.05 23.25 23.40 00.00 Gnes Studio +, pogovorna oddaja ŠKL - Šport mladih Pom info Gnes Studio +, pogovorna oddaja ŠKL - Šport mladih Pom info Gnes Dogodki, informativna oddaja S farmacevtom za zdravje Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem zdravju Biospectrum valovanja in naše zdravje Pom info Gnes Dogodki, informativna oddaja S farmacevtom za zdravje Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem zdravju Biospectrum valovanja in naše zdravje Pom info Gnes Dogodki, informativna oddaja S farmacevtom za zdravje Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem zdravju Biospectrum valovanja in naše zdravje 7.00 8.00 14.15 17.30 18.00 18.15 18.30 19.30 20.00 20.15 21.00 21.15 21.30 21.45 22.45 17 Pomurski informativni kažipot Ponovitev torkovega programa Pomurski informativni kažipot Kuhinjica Pomurski dnevnik, osrednja informativna oddaja Aktualno Stube: domače Kuhinjica Pomurski dnevnik, informativna oddaja DORA Po sledeh napredka Aktualno Pomurski dnevnik, pon. Stube: domače DORA, nedeljski pogovori 6.00 Sosedi, komedija, 2014 7.35 Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti, komedija, 2014 10.00 Liga pravice: Prestol Atlantisa, risani film, 2015 11.15 Čenče, drama, 1995 13.00 Božič v Conwayju, drama, 2013 14.35 Bopal: Molitev za dež, drama, 2014 16.15 Dobro delo: Zgodbe newyorških gasilcev, dok., 2014 17.15 Projekt Almanah, zf film, 2014 19.00 Fantovska leta, drama, 2014 21.40 Huda sramota, komedija, 2004 23.10 Pohlep, 6. del, triler, 2015 0.05 Silicijeva dolina III., 2. del, komedija, 2016 0.35 Podpredsednica V., 2. del, komedija, 2016 1.10 Piramida, srhljivka, 2014 2.40 Čokoladno mesto, drama, 2015 4.10 Skoraj policaja, komedija, 2014 6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.37 McLeodove hčerke, serija 10.22 Čudovita Francija, dok. serija 11.17 Eko cona 11.44 TV koledar 12.00 Poročila 12.26 Italijanska nevesta, nadaljevanka 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.10 Dobra žena, serija 15.53 Tržnice, trebuh mesta, dok. serija 16.50 Hrvaška v živo 17.40 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 19.55 Loto 20.02 Betonska spalna naselja, dok. serija 20.52 Dobra žena, serija 21.40 Odkrito 22.30 Poročila 23.03 Čudovita Francija, dok. serija 23.58 Naše matere, naši očetje, serija 6.00 Otroški program 10.00 Glavobol 10.15 Film s festivala Ciak junior 10.30 Čudeži moderne medicine, dok. serija 12.40 Don Matteo, serija 13.35 Častna beseda, drama, 2003 15.05 Radi imejte svoj vrt 16.00 Regionalni dnevnik 16.43 Odštevanje do Ria, dok. serija 17.11 Nora hiša, serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.22 Čudeži moderne medicine, dok. serija 18.54 Naši in vaši, serija 19.29 Zabave in pogrebi, serija 20.00 Nogomet: LP, polfinale, prenos in analiza 23.05 Na kraji zločina: Las Vegas, serija 23.50 Scott in Bailey, serija 6.00 Otroški program 8.00 Varuška, serija 8.25 Sanjam o Jeannie, serija 9.45 O.C., serija 9.30 Glavca, serija 9.50 Soko Kitzbühel, serija 10.35 Štiri ženske in pogreb, serija 11.25 Kaj je novega, komični pogovor 12.05 O.C., serija 12.45 Bratje in sestre, serija 13.25 Blažen med ženami, serija 13.50 Varuška, serija 14.15 Mladi zdravniki, serija 14.35 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 15.00 Glavca, serija 15.20 Veliki pokovci, serija 16.20 Čas v sliki, poročila 16.25 Mladi zdravniki, serija 16.45 Kako sem spoznal vajino mamo, serija 17.10 Dva moža in pol, serija 17.30 Simpsonovi, animirana serija 17.55 Čas v sliki, poročila 18.00 Simpsonovi, animirana serija 18.25 Veliki pokovci, serija 19.45 Čas v sliki, mag. 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Nogomet, Liga prvakov, polfinale, prenos in analiza 23.30 Poročila 23.55 Prikrite zadeve, serija 9.00 Poročila 9.05 Sveže skuhano 9.30 Kralj vinograda, serija 10.15 Blues v Kaisermühlnu, serija 11.00 Vihar ljubezni, nad. 11.50 Poročilo, mag. 12.40 Pogledi od strani, mag. 12.45 Vreme 13.00 Poročila 13.15 Danes opoldne 14.00 Sveže skuhano 14.25 Julia, nad. 15.10 Vihar ljubezni, nad. 16.00 Šov Barbare Karlich, pogovor 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, mag. 17.30 Življenje danes, mag. 18.30 Danes konkretno, mag. 18.47 Informacije in nasveti, mag. 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.30 Poročila 19.49 Vreme 19.55 Šport 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Lilly Schönauer - Ljubezen in združitev družin, serija 21.50 Gurmanski pogledi od strani, mag. 22.00 Poročila 22.30 Svetovni žurnal, mag. 23.50 Morje smrti, akcijska drama, 2009 6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.20 Gorski zdravnik, pon. 10.15 Družinski prijatelj, mag. 11.35 Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.55 Dve debeli gospe, nad. 13.30 Reka Salmon, dok. film 14.25 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.20 Diagnoza umor, nad. 16.10 Prihaja Kalle, nad. 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.25 Skandinavski Loto 20.45 Trg svobode 56, dok. oddaja 21.30 Dnevnik otrokom, drama 23.20 Keno 23.35 Skrivnostno XX. stoletje 0.00 Pcspetri, dok. film 1.25 Vročica v El Pau, drama 18 četrtek 5.55 6.00 6.55 7.00 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.25 18.55 19.00 19.30 19.45 19.55 20.00 20.55 21.25 21.55 22.00 22.35 22.50 22.55 23.05 23.40 0.35 1.00 1.25 1.50 2.20 2.35 2.40 2.45 5. 5. Kultura HD Odmevi HD Dobro jutro HD Poročila Taksi, kviz z Jožetom HD Turbulenca, oddaja HD Naši vrtovi: Berta Placet, Anica Roškar, Šolasta Štefanec, dokumentarna oddaja Prvi dnevnik HD Džihad 2.0: Spletni propagandni stroj, francoska dokumentarna oddaja, ponovitev HD Slovenci v Italiji Poročila HD Težišče Slypont, oddaja TV Lendava Otroški program Jani Nani: Veliko pomladno čiščenje, risanka, ponovitev V boju s časom II., nadaljevanka, ponovitev HD Profil Poročila ob petih HD Ugriznimo znanost: Znanost proti plazovom, oddaja o znanosti HD Novice HD Na naši zemlji: Miliči, ponovitev HD Zajček Belko: Prvič, ko sem fotografiral, risanka, ponovitev Poldi: Dan, ko se je otročiček snežak prebudil, risanka HD Taksi, kviz z Jožetom HD Vreme HD Dnevnik HD Slovenska kronika HD Šport HD Vreme HD Tarča HD Globus HD Prava ideja HD Vreme HD Odmevi HD Kultura HD Šport HD Vreme HD Osmi dan HD Sveto in svet: Zlo in dobro gresta po sredini človeškega srca. M. Luther HD Ugriznimo znanost: Znanost proti plazovom, oddaja o znanosti, ponovitev HD Profil, ponovitev Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponovitev HD Slovenska kronika, ponovitev HD Šport, ponovitev HD Vreme, ponovitev HD Infokanal 7.00 Otroški program 7.00 Kioka: Lončki, risanka, ponovitev HD 7.05 Olivija: Olivijina stojnica z limonado, risanka, ponovitev 7.15 Knjiga o džungli: Divje črne čebele, risanka, ponovitev 7.25 Maks in Rubi: Supermaks, risanka, ponovitev 7.35 Roli Poli Oli: Živa magnetka, risanka, ponovitev 7.45 Medvedek: Iskanje Medvedjega ribiča, risanka, ponovitev 7.55 Palček Smuk v ribniku: Palček Smuk se osmeši, risanka, ponovitev 8.00 Emilija: Artur je izginil, risanka HD 8.05 Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Kaj so slišala ušesa Istre 8.40 Točka, glasbena oddaja HD 9.40 Med valovi HD 10.40 Alpe Donava Jadran: Tempora v Ogleju HD 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro HD 15.25 Kino Fokus HD 15.45 Čas za Manco Košir: Srčnost HD 17.00 Halo TV 17.50 Tedenski izbor 17.50 Vem!, kviz HD 18.25 10 domačih HD 19.00 Otroški program 19.00 Pajkec Piko: Panda se zravna, risanka, ponovitev 19.05 Male sive celice: OŠ Vojnik in OŠ Deskle, kviz, ponovitev HD 20.00 Avtomobilnost HD 20.30 Reševalci hrane, dokumentarna oddaja, ponovitev HD 21.30 Greenberg, ameriški film, 2010 HD 23.15 Slika, ki je ni, francoska dokumentarna oddaja, ponovitev 0.50 Točka, glasbena oddaja HD 1.35 Halo TV, ponovitev 2.35 Zabavni kanal HD 5.10 Točka, glasbena oddaja, ponovitev 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 0.00 0.55 2.05 2.40 Komisar Rex, 4. del, nanizanka Moja mama kuha bolje! 24UR vreme 24UR Usodno vino, 51. del, nadaljevanka MasterChef Slovenija 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 13. del, naniz. Prevara, 6. del, nanizanka Dexter, 11. del, nanizanka 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.55 8.50 9.15 9.40 10.25 11.35 12.45 13.15 13.45 Glasbeni mikser Svet, ponovitev Odvetnik z ulice, 5. del, nanizanka Slugterra, risanka Lego Ninjago, risanka Od zaroke do poroke, 3. del, naniz. Nočna izmena I., 1. del, nanizanka Odvetnik z ulice, 6. del, nanizanka Scooby-doo: Skrivnost, risanka Grozni Gašper, risanka Kar bo, pa bo, 80. del, hrvaška nanizanka Nočna izmena, 2. del, nanizanka Od zaroke do poroke, 4. del, nanizanka Prekletstvo faraonove grobnice 2, ameriški film Svet Kar bo, pa bo, 81. del, nanizanka Svet Big Brother UEFA Liga Europa: Liverpool Villarreal, prenos nogometne tekme V živo iz hiše Big Brother UEFA Liga Evropa: Vrhunci dneva Krvava pravljica, jugoslovanski film Big Brother Glasbeni mikser 14.50 15.45 16.20 18.00 18.55 19.55 20.00 21.00 23.00 23.30 23.50 1.30 2.30 6.20 Planet Danes, Planet Zvezde, Planet Vreme in Šport, pon. 7.20 Ellen, oddaja, pon. 8.45 Prijatelji, 20. del, serija 9.20 Glej kdo kuha, 15. del, šov, pon. 9.55 Kosmika TV 10.55 Esperanza, 110. del, nad., pon. 12.25 Havaji 5.0., 4. del, nan., pon. 13.20 Bilo je nekoč, 58. del, šov, pon. 14.35 Ellen, 135. del, oddaja 15.45 Esperanza, 111. del, nad. 16.55 Ena žlahtna štorija, 46. del, romantična komedija, pon. 18.00 Da, dragi! Da, draga!, 32. del, serija, pon. 18.45 Planet Danes, inf. odd. 19.15 Planet Vreme in Šport 19.25 Glej kdo kuha, 16. del, šov 20.00 Ena žlahtna štorija, 47. del, romantična komedija 21.10 Da, dragi! Da, draga!, 33. del, humoristična serija 21.50 Večerni Planet Danes 22.05 Bilo je nekoč, 59. del, šov 23.15 Ta teden z Juretom Godlerjem, oddaja 23.25 Da, dragi! Da, draga!, 33. del, serija, pon. 0.15 Havaji 5.0., 5. del, nan. 1.25 Lov na osumljenca, 16. del, nan. 2.25 Zločinski um, 21. del, nan. 3.10 Prijatelji, 21. del, serija 3.40 Planet Danes, Planet Vreme in Šport, pon. 4.45 Nočni program 6.55 Klepet ob kavi, ponovitev 8.35 Bandolera, 132. del, nadaljevanka, ponovitev 10.00 Mešani zakon, 2. del, komedija 11.00 Moj dan, ponovitev 12.10 Sarah Wiener, 52. del 14.25 Bandolera, 133. del, nadaljevanka 15.30 Ezoterika 16.35 Moj dan 17.35 Vreme 17.40 Klepet ob kavi 18.55 Vreme 19.00 Kursadžije, zabavna oddaja 20.00 Lev v srcu, komedija, 1981 (Nikola Simi) 22.00 Požareport, 31. del 0.30 Moj dan, ponovitev 1.30 Call TV 2.10 Vsako jutro za dobro jutro 4.55 Music 3P 9.30 9.35 9.55 10.10 10.30 6.00 7.00 7.15 7.30 7.45 7.55 8.35 10.00 11.15 12.25 13.30 14.35 15.35 16.30 spored | Vestnik | 28. aprila 2016 24UR, ponovitev Čebelica Maja, risanka Gospodična Žuža, risanka Čebelica Maja, risanka Grozni Gašper, risanka Lovci na zmaje, risanka Italijanska nevesta, 77. del, nadaljevanka Komisar Rex, 3. del, nanizanka Nedolžna vsiljivka, 32. del, nadaljevanka Moja mama kuha bolje! Usodno vino, 50. del, nadaljevanka Nedolžna vsiljivka, 33. del, nadaljevanka Italijanska nevesta, 78. del, nadaljevanka 24UR popoldne 10.50 15.30 15.35 15.55 16.10 16.30 16.50 18.00 18.05 19.00 20.00 20.05 21.00 23.00 23.05 Gnes Dogodki, informativna oddaja S farmacevtom za zdravje Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem zdravju Biospectrum valovanja in naše zdravje Pom info Gnes Dogodki, informativna oddaja S farmacevtom za zdravje Srečanje z Darjo, oddaja o duševnem zdravju Biospectrum valovanja in naše zdravje Pom info Gnes Glasbena avantura Pom info Gnes Glasbena avantura Pom info Gnes Glasbena avantura Slovenski pozdrav 7.00 8.00 14.15 17.30 18.00 18.15 18.30 19.30 20.00 20.15 20.45 21.45 22.00 22.15 22.45 23.45 0.00 Pomurski informativni kažipot Ponovitev sredinega programa Pomurski informativni kažipot Kuhinjica Pomurski dnevnik Aktualno Stube: tuje Kuhinjica, kuharska oddaja Pomurski dnevnik, inform. oddaja Kmetijska panorama Gostilna prFrancet Aktualno Pomurski dnevnik, pon. Kmetijska panorama Gostilna prFrancet, zabavna oddaja Stube: tuje Pomurski informativni kažipot 6.00 8.00 9.40 11.25 12.55 14.40 16.10 Božič v Conwayju, drama, 2013 Bopal: Molitev za dež, drama, 2014 Projekt Almanah, zf film, 2014 Čokoladno mesto, drama, 2015 Skoraj policaja, komedija, 2014 Grde besede, komedija, 2013 Zlata sredina VI., 1. in 2. del, komedija, 2014 Terminator: Genisys, akc. film, 2015 Hitri in drzni 6, akcijski film, 2013 Moje življenje z Liberacejem, drama, 2013 Kirurg II., 6. del, drama, 2015 Kri in solze, 6. del, drama, 2015 Umazan denar, drama, 2014 Moje življenje z Liberacejem, drama, 2013 Deček v ogledalu, avanturistični film, 2014 16.55 19.00 21.05 23.00 0.00 1.00 2.45 4.40 v petek, 29. aprila 2016, ob 20.00 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pogodba s hudičem, ameriški film, 2006 v ponedeljek, 2. maja 2016, ob 1.25 V oddaji bodo nastopili dobitniki nagrade za slovensko polko 2016 Veseli Dolenjci. Posebne gostje bodo članice Ženskega košarkarskega kluba Athlete iz Celja. Dolenjski ansambel Petan bo na terenu pomagal pri gradnji ceste. Igrali bodo še Atomik harmonik, Čuki in Tapravi faloti – pevka Mateja pa se bo posvetila materinstvu. Z zimzeleno uspešnico Nad mestom se dani nas bo očarala mala velikanka Nina Charli Melin. V kvizu pa bodo tekmovali med sabo štajerski in dolenjski harmonikarji iz Zveze diatonične harmonike Slovenije. Novo uspešnico bodo predstavili člani skupine Kingston, spomnili pa se bomo še uspešnih nastopov s festivala SPV – nastopila bosta ansambla Lun'ca in Slovenski zvoki. Posebna gosta bosta avtorja glasbe in besedil Marjan Turk in Matej Kocjančič. Boug žegnjaj, kuharska dokumentarna oddaja v petek, 29. 4. 2016, ob 21.00 Igrajo: Steven Strait, Chace Crawford, Toby Hemingway, Sebastian Stan. Režija: Renny Harlin. Leta 1692 se je pet družin iz kolonije Ipswich v Massachusettsu zaobljubilo, da se bodo zavezali k molku in nikoli spregovorili o svojih nadnaravnih močeh. Toda ena izmed družin ni držala obljube, zato so jo za vedno izgnali iz dežele. Več kot 400 let kasneje, v novem tisočletju, mladi potomci omenjenih štirih družin z najstnikom Calebom na čelu obiskujejo prestižno šolo in tako kot njihovi predniki molčijo o svojih nadnaravnih sposobnostih. Toda prihod potomca izgnane družine napoveduje nov obračun. Na glas! 6.55 Dobro jutro, Hrvaška 9.32 McLeodove hčerke, serija 10.18 Čudovita Francija, dok. serija 11.13 Oddaja o kulturi 11.45 TV koledar 12.00 Poročila 12.26 Italijanska nevesta, nadaljevanka 13.15 Dr. Oz, pogovorna oddaja 14.00 Družbena mreža 15.10 Dobra žena, serija 16.00 Labirint 16.50 Hrvaška v živo 16.58 Krapina: Jom Hašoa, prenos 17.43 Življenje je lepo 18.15 Zasledovanje, kviz 19.00 Poročila 20.00 Velikani HRT: Anton Marti, dok. film 20.58 Dobra žena, serija 21.48 Odkrito 22.38 Poročila 23.11 Čudovita Francija, dok. serija v torek, 3. maja 2016, ob 14.25 Boug žegnjaj je oddaja, v kateri prikazujemo pripravo jedi, katerih sestavine so končnemu uporabniku dostopne na domačem vrtu ali njivi. Glavni akter oddaje je kuharski mojster Branko Časar, povezovalec Milivoj Miki Roš pa povzema rdečo nit: »Oddaja Boug žegnjaj ne odkriva Amerike, oddaja Boug žegnjaj ponuja samo to, kar je najboljše in kar je iz naših krajev.« Najini mostovi, ameriški film, 1995 6.00 Otroški program 10.00 Na vrh jezika 10.15 Lepa boksarka, otroški dok. 10.30 Čudeži moderne medicine, dok. serija 11.10 Čarovnija, serija 12.00 Kratek dokumentarni film 12.05 Šola kuhanja Marthe Stewart 12.40 Don Matteo, serija 13.35 Kočljiva ugrabitev, kriminalka, 2006 15.05 Radi imejte svoj vrt 16.00 Regionalni dnevnik 16.43 Odštevanje do Ria, dok. serija 17.11 Nora hiša, serija 17.46 Spomin na Joška Bojiča, dok. serija 18.22 Čudeži moderne medicine, dok. serija 18.52 Naši in vaši, serija 19.28 Garaža 20.02 Pod milim nebom: Nova Zelandija, dokumentarni serija 21.00 Nogomet, Liga Evropa, polfinale 23.20 Scott in Bailey, serija 6.00 Otroški program 10.55 Vohunka Harriet: Blogerske vojne, komedija, 2010 12.15 College Road Trip, komedija, 2008 13.30 High School Musical 3: Zadnji letnik, glasbena komedija, 2008 15.15 Lahka punca, romatična komedija, 2010 16.35 Romanca v Rimu, romantična komedija, 2009 18.00 Jaz, ti in nadloga Dupree, komedija, 2006 19.48 Sport 19.54 Vreme 20.00 Čas v sliki, poročila 20.15 Kaj pričakovati, ko pričakuješ romantična komedija, 2012 21.47 Čas v sliki, poročila 22.05 Le kako ji to uspe komedija, 2011 23.30 Country Strong, glasbena drama, 2010 9.00 Poročila 9.05 Fascinantni starodobniki, dok. 10.00 Znanec s potovanja, komedija 11.20 Dunajski komediant, avstrijski film 13.00 Poročila 13.10 Belo-modre zgodbe, serija 13.50 Sramota, avstrijski film 15.25 Podeželska zdravnica, serija 16.55 Kaj verjamem, verska oddaja 17.00 Poročila 17.05 Avstrija danes, mag. 17.35 Zgodovinska hiša na Spodnjem Avstrijskem, reportaža 18.05 Servirano, gurmanska reportaža 19.00 Zvezna dežela danes, mag. 19.30 Poročila 19.46 Vreme 19.52 Praznični večer 20.05 Pogledi od strani, mag. 20.15 Dora Heldt: Zahodni veter z močnimi sunki, komedija 21.50 Poročila 22.00 Afrika te kliče, film 23.30 Umor v visoki družbi, krim. 6.05 Diagnoza umor, pon. 6.55 Keno 7.00 Poročila. Vreme. Šport. 7.25 Oddaja za manjšine 8.25 Pot v Avonlejo, nad. 9.20 Gorski zdravnik, pon. 10.15 Družinski prijatelj, mag. 11.35 Zakladnica Portugalske, dok. nad. 12.01 Poročila. Vreme. Šport. 12.40 Kult 12.50 Dve debeli gospe, nad. 13.25 Ekspedicija Ushuaia, nad. 14.15 Gozdarska hiša Falkenau, nad. 15.10 Diagnoza umor, nad. 16.00 Prihaja Kalle, nad. 16.45 Luxor show, Loto in Joker 17.00 Torbica, pogovorna oddaja 18.00 Poročila. Vreme. Šport. 18.35 Gorski zdravnik, nad. 19.30 Ostani na nogah, zabavna oddaja 20.30 Fbry, pogovorna oddaja 21.50 Rimu z ljubeznijo, komedija 23.45 Keno 1.15 Katmandu - Ogledalo na nebu, dok. film 0.50 Psst ... Nikomur niti besede!, pon. v soboto, 30. aprila 2016, ob 21.50 Hišo glavnega arhitekta Ljubljane Jožeta Plečnika že pol leta krasijo predmeti, ki jih je oblikovala Beograjčanka Ljubica Suna Čehovin. Usoda se je v devetdesetih letih poigrala tudi z Josipom Ostijem, pesnikom slovenskih korenin: dobitnik največjih slovenskih literarnih nagrad je bil izbrisan. Obiskali smo ga v domačem kraju Srečka Kosovela – Tomaju. Gostja v studiu NaGlasa! je mlada pisateljica Dijana Matković, hči priseljenskih staršev, ki je ponosna na mehki ć v svojem priimku. Masterchef Slovenija v sredo, 4. maja 2016, ob 21.00 Igrajo: Clint Eastwood, Meryl Streep, Annie Corley, Victor Slezak. Režija: Clint Eastwood. Pripoved se začne, ko že odrasla otroka Francesce Johnson brskata po njeni zapuščini, med katero je tudi želja, da se njen pepel raztrese ob znamenitem mostu v bližini. Iz maminih zapiskov izvesta njeno najbolj skrivnostno zgodbo štirih dni, ki so ji za vedno ostali v spominu. Zgodilo se je že pred leti, ko je Frencesco sredi samote zmotil fotograf Robert Kincaid, ki je hotel slikati mostove Madison Countyja, a je zgrešil pot. Že po prvih spregovorjenih besedah je med njima vzplamtela iskrica in strasti so ju vodile na posebno pot. Obzorja duha v nedeljo, 1. maja 2016, ob 11.25 V znamenju svetega leta božjega usmiljenja je bilo tudi 23. tradicionalno spomladansko romanje potovalne agencije Quo vadis. Skupaj z romarji smo se odpravili k sosedom, v Italijo, tam smo lahko skozi »sveta vrata« stopili kar trikrat. Ob duhovnem vodenju upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana in zgovornih turističnih vodnikih smo najprej obiskali katedralo skoraj mitskega svetnika sv. Leoparda v Osimu, nato romarsko središče in tamkajšnjega zelo stvarnega svetnika sv. Pija v San Giovanni Rotondu in nazadnje še Marijo – Mater božjo v Loretu. Pravzaprav kar njen dom, saj tam hranijo njeno hišico. Nekaj utrinkov z naše poti si lahko ogledate v tokratni oddaji Obzorja duha. V kuhinji so nekateri prikrajšani za pravico do govora. Nekaterim gre pantomima bolje od rok kot drugim, to pa izzove številne duhovite situacije in seveda zmanjkajo sestavine za kuho. Anka mora vegetarijanski naravi navkljub okusiti piščanca, to pa stori le zato, da bi bila nagrajena z razgledom z balkona. Ni pa edina, ki se z vsemi močmi bori za tedensko varnost. Varen je le en par, drugi pa se morajo znajti na individualnem izzivu, ki je vrtnarsko obarvan. Krvava pravljica, jugoslovanski film, 1969 v četrtek, 5. maja 2016, ob 23.50 Igrajo: Velimir Bata Živojinović, Ljuba Tadić, Mija Aleksić, Mira Stupica. Režija: Branimir Tori Janković. Film je spomin na žrtve tragedije v Kragujevcu. Ko so mesto okupirali nemški vojaki, je na tisoče delavcev odklonilo delo za okupatorja. Prebivalci mesta so zaradi tega trpeli na neštete načine, od zatiranja in nasilja do ukinjanja rednih obrokov hrane. Ulični otroci so se morali v sovražnem okolju znajti na različne načine. Fant po imenu Mali Piljak je organiziral čiščenje čevljev okupatorskim vojakom, da so tako prišli do zaslužka. Ko v spopadu s partizani umre več nemških vojakov, se razbesneli okupator maščuje tako, da za vsakega umrlega ustreli sto meščanov. Sledi nečloveški lov na ljudi, zaradi katerega se prebivalci znajdejo v peklu na Zemlji. NAPOVEDNIK www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si slovesnost GORNJA RADGONA V soboto, 30. aprila, ob 11. uri bo pri Murski regulaciji Trate proslava ob 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. glasba Osterca Veržej, Moška vokalna skupina TDK Babinci Pšenični klas, Ženski nonet KTD Adyja Endreja Prosenjakovci in Oktet Arion. festival delu čast in oblast MURSKA SOBOTA CVEN V petek, 29. aprila, ob 19. uri bo v Mikkovih klubskih prostorih odprtje razstave fotografij Antikorupcija, ki je projekt srednje Ekonomske šole Murska Sobota pod mentorstvom Zlatka Jakovljeviča. Ob 22. uri bo koncert Štefan Kovač Marko bande (Beltinci). V soboto, 30. aprila, ob 19.30 bo v zadružnem domu drugi Večer slovenskih podoknic in napitnic, ki ga pripravlja KD Cven – Cvenski oktet. Ob Cvenskem oktetu bodo nastopili še Kvartet Jeruzalem, Moška vokalna skupina KD Slavka V soboto, 30. aprila, ob 19. uri bo predavanje Valentine Škafar z naslovom Marinaleda – alternativa kapitalizmu, ki deluje. Ob 22. uri bo koncert Damirja Avdiča (BIH, SLO). GORNJA RADGONA V petek, 29. aprila, ob 20. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona Jamsession. 28. aprila 2016 | Vestnik | GORNJA RADGONA V petek, 29. aprila, med 8. in 13. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica. V soboto, 30. aprila, med 8. in 12. uro bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. SELO Poslovalnica TIC Selo je do septembra odprta od torka do sobote med 10. in 18. uro, ko je mogoč tudi ogled rotunde v organizaciji TIC-a Moravske Toplice. Ob nedeljah organizira ogled rotunde Župnija Kančevci med 10. in 18. uro. GRAD Doživljajski park Vulkanija je v aprilu in maju odprt od torka do nedelje med 10. in 16. uro. Obiskovalce čaka še eno novo doživetje – pravo adrenalinsko 3D-potovanje na Olijevi kapsuli iz središča vulkana proti površju. V razstavnih prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava grafik Joana Miroja. VADBA JOGE V POMURJU Do 17. junija poteka vsak teden vadba joge v organizaciji Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor. V četrtek ob 17.30 je vadba prve stopnje v Ekonomski šoli Murska Sobota (učilnica 36), v sredo ob 13.30 je joga za starejše v Domu starejših Rakičan, ob 15.15 pa v Centru za starejše Murska Sobota. V likovni učilnici v OŠ Gornja Radgona je vadba joge prve stopnje v ponedeljek in torek ob 17. uri in v sredo ob 19. uri. V Lendavi je vadba prve stopnje v ponedeljek ob 17.30 v telovadnici fizioterapije Term Lendava. razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota bo do 18. maja na ogled razstava likovnih del dveh umetnikov iz pobratenega mesta Ingolstadt Hanni Goldhardt (slike) in Konrade Rischa (skulpture). V Gledališču Park je na ogled študentska razstava Vizija Murske Sobote, ki jo je pripravilo sto študentov Univerze v Ljubljani pod mentorstvom profesorjev. V Žižkih bodo v soboto nastopili Modrijani. literatura GORNJA RADGONA Petek, 29. aprila 12.30 Od petka do petka, teden povzema Mihaela Kalamar 18.00 Alboom V petek, 29. aprila, ob 12. uri bo v Knjižnici Gornja Radgona počitniška delavnica Beremo in ustvarjamo. delavnica 20.15 Zimzeleni petkov večer Sobota, 30. aprila 10.15 Kam ob podaljšanem prazničnem koncu tedna 14.15 Oddaja tedna 20.15 Guči po domače z Gregom Šmidom Nedelja, 1. maja 5.00 Mi vas zbujamo pred prvomajskimi budnicami GORNJA RADGONA V petek, 29. aprila, ob 16. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona cirkuška delavnica. turistične prireditve CVEN Ponedeljek, 2. maja V soboto, 30. aprila, ob 14. uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven prireditev s prikazom, kako so nekoč ročno sejali koruzo, kulinarično razstavo in postavitvijo mlaja. 12.30 Anketa: kaj pa vi mislite STARA CESTA 10.30 Radijska križanka 18.00 Majske polke in valčki 14.30 Za zdravje z dipl. babico Karolino Kovač 18.00 MV Dur: Dolga pot Rikija Zadravca V nedeljo, 1. maja, ob 8. uri se bo začel pri vrtcu Prvomajski pohod na Jeruzalem, ki ga pripravlja Turistično društvo Stara Cesta. Torek, 3. maja ADRIJANCI 8.20 Spoznavamo stare narečne izraze V nedeljo, 1. maja, ob 10. uri se bo začel pri kapeli deseti Prvomajski pohod. Pot je dolga devet kilometrov z ogledom kulturnih in naravnih zanimivosti. 19.15 Eti ta je muzika in Dejan Raj 20.15 Jukebox z Jernejo Pirnat Sreda, 4. maja 11.15 Trne v peti puli Tatjana Letnik 13.15 V prvi osebi ednine Lidija Cer Magdič 20.15 Mursko-morski val: Kviz po domači pokrajini z gostjo Marijo Sreš Četrtek, 5. maja 12.30 Reportaža z divjega pojurjevanja z Dariom Cortesejem 14.30 Domača plošča: nova skladba Tomaža Mariča 17.00 Osrednja informativna oddaja MORAVSKE TOPLICE Do 2. maja je vsak dan med 14. in 18. uro Prvomajska tržnica s ponudbo izdelkov ljudske obrti. VERŽEJ 19 dogodki MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe V četrtek, 28. aprila, ob 13.30 bo ustvarjalna delavnica za otroke Izdelovanje papirnatih čebelic (Sanja Horvat), ob 19. uri pa pogovor Partnerstvo in starševstvo (Andrej Omulec). V petek ob 17. uri bo kuharska delavnica Romske specialitete (Zdenko Pestner, Romeo Cener, Jožek Horvat - Muc), ob 19. uri pa igranje namiznega tenisa (Dominik Golob, Borut Miklus). V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled stalna muzejska razstava. Do konca junija pa je na ogled razstava Prišo je glas – Prekmurci v vojni 1914–1918. V Galeriji Robin je na ogled likovna razstava Nikolaja Beera z naslovom Pot na Goričko. LENDAVA Na lendavskem gradu je na ogled razstava grafik Joana Miroja. Na ogled je 95 grafik in 15 plakatov enega najpomembnejših slikarjev, kiparjev in grafikov 20. stoletja. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 43. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih desetih likovnih kolonij odlivanja v bron. NEGOVA Na gradu Negova so odprli Fotograd Negova. Do 15. avgusta bodo na ogled fotografije, ki so jih ustvarili Zora Plešnar, Štefi P. Borko, Laszlo Juhasz in Peter Sabol. GORNJA RADGONA V Mladinskem centru Gornja Radgona je do konca aprila na ogled likovna razstava del Danija Rajha Popotniške skice. V galeriji Doma kulture Gornja Radgona bo do 5. maja na ogled fotografska razstava Fotogrupa 75. GRAD V palaciju gradu Grad bo do 9. junija na ogled razstava naravoslovnih risb Jurija Mikuletiča. RADENCI V avli Dosorja je na ogled razstava slik Lojzeta Veberiča z naslovom Vesolje. BELTINCI V gradu Beltinci je do 24. maja na ogled razstava likovnih del z naslovom Tisoč in ena noč, katerih avtor je Adel Seyoun, ki je bil rojen v Iraku, živi in ustvarja pa v Sloveniji. V prostorih Doma Janka Škrabana Beltinci je do 15. maja na ogled razstava, ki so jo pripravili člani Mikkove likovne delavnice pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. ŽIŽKI V soboto, 30. aprila, ob 19. uri bo gasilska veselica z Modrijani, v nedeljo, 1. maja, pa bo pripravil PGD Žižki še tradicionalni Florjanov shod gasilcev. KRAPJE V soboto in nedeljo, 30. aprila in 1. maja, med 10. in 17. uro bodo osmi dnevi odprtih vrat Čebelarstva Tigeli. MARTJANCI Vsak ponedeljek ob 18. uri je v vaškem domu rokodelska delavnica, ki jo pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. RAKIČAN Vsak ponedeljek ob 18. uri sta v večnamenski dvorani Doma starejših Rakičan srečanje in vadba orientalskega plesa pod vodstvom plesne učiteljice in terapevtke Edite Čerče. V okolje uveljavljenega podjeta gradbenih materialov vabimo k sodelovanju sodelavca za delovno mesto: SKLADIŠČNIK (m/ž) Opis dela: • skrbi za urejenost celotnega skladišča, • vrši nakladanje in razkladanje z viličarjem, • organizira in po potrebi vrši dostavo blaga kupcem, • vodi evidence o skladišču in zalogi blaga. Pričakovanja: • končana min. IV. stopnja strokovne izobrazbe (tehnična, mehanik, strojnik, druge ustrezne smeri), • osnovno znanje uporabe računalniških orodij (MS Office), • organizacijske in komunikacijske sposobnosti ter samostojnost, • poznavanje dokumentacijskega toka delovnih procesov, • izpit za viličarja. Izbranega kandidata zaposlimo za nedoločen čas, s poskunim delo 3 mesecev. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 6. maja 2016 na naslov: pravna.sluzba@kema.si. V Puščenjakovi dvorani Rokodelskega centra DUO Veržej je do 30. aprila na ogled osma Razstava pirhov slovenskih pokrajin in pirhov sveta. LJUTOMER V soboto, 30. aprila, ob 8. uri bo na Glavnem trgu Turistični bazar s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. www.kema.si Kema d.o.o. | Puconci 393, 9201 Puconci | T: 02 545 95 00 | F: 02 545 95 10 | E: info@kema.si Oplemenitimo gradnjo. 20 RAZVEDRILO | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. Sprejeli boste odločitev, za kar ste potrebovali kar nekaj časa. V sebi boste čutili veliko več samozavesti in ustvarjalnosti. Mogoče vas čaka pomembna osebna sprememba. Samskim se bo v drugi polovici tedna ponudila izredna priložnost. BIK 21. 4.-21. 5. Ta teden boste prevzeti od čustev in občutkov, ki vas bodo oblivali. Razuma skorajda ne boste znali več uporabljati. Čas je za ljubezen. Pretresi na finančnem področju se bodo umirili, tako da se boste lahko prepustili sanjarjenju. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. Tako v ljubezni kot v karieri vas nič več ne premakne z mrtve točke, čeprav ste v preteklih dneh razmišljali drugače. Marsikaj vas bo naenkrat zmedlo in spet se prebuja vaša sumničavost. Na delovnem mestu dosežki ne bodo ravno najboljši. RAK 22. 6.-22. 7. Ugotovili boste, kako močno vplivate na svoje bližnje. Manj nepredvidljivi boste kot sicer, zato vas čaka nekaj prijetnejših dogodkov. Ugoden teden izkoristite za čim več aktivnosti na odprtem. Zabavajte se, saj vam bo to vlilo novo energijo! LEV 23. 7.-23. 8. V družbi boste začutili, da niste na isti valovni dolžini, posebno presenečeni boste, ko boste slišali govorice. Presenetilo vas bo ljubosumje, ki ste ga do zdaj spretno potiskali. Motilo vas bo le dejstvo, da ne boste povsem samostojni. DEVICA 24. 8.-23. 9. V ljubezni vas čaka le začasno oddaljevanje od drage osebe, ki vseeno razmišlja o skupnih načrtih. Ne morete nenehno razglabljati o enem in istem. Konec tedna bo zanimiv, saj boste naleteli na ljudi, ki vas bodo spravljali v dobro voljo. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Zasanjani boste, ali zaradi neke simpatije ali vaših sanj o drugih področjih. Zberite se in se popolnoma predajte delu. V torek ali sredo boste bojevitejši, ni pa rečeno, da se boste prepirali z drugimi, mogoče bo šlo le za notranji boj. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Te dni bodite previdni, saj zdaj ni čas za spremembe. Izogibajte se neznanim rečem, ker vas bodo neprijetno presenetile. V naslednjih dneh se vam bo nasmehnila sreča. Prisluhnite srcu in sledite nečemu, ki vas že od nekdaj navdušuje. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 1. maja 2016, med 10.30 in 12.00. 2 2 3 4 Tokrat ne boste utegnili opraviti vsega, kar si boste morda zaželeli. Bodite potrpežljivi! Trdo delo in neprestana pozornost vas bosta pripeljala do želenega. Do ljudi bodite razumevajoči in pripravite se na zaplete. Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 31. 5. 2016 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 STRELEC 23. 11.-21. 12. sudoku 5 6 7 8 9 10 4 6 9 8 2 9 3 5 7 1 9 3 6 8 4 4 5 1 8 4 8 7 2 3 9 6 8 2 6 1 7 9 10 Konec tedna se bodo prepletali čustva in finance, to pa ni preveč ugodno. Ne pustite denarju, da govori namesto vas. Vaše življenje bo postalo zanimivejše, ko boste zbrali nove informacije. Kakršne koli težave se boste lotili pogumno in jo rešili brez večjih zapletov VODNAR 21. 1.-19. 2. V prvih dneh tedna se bo dogajalo na ljubezenskem področju. Bolj ko se boste želeli odmakniti od nekoga, bolj bo s svojo pozornostjo silil v vas, to pa vas bo na trenutke že jezilo. Čas je za iskren pogovor, ki ga morate začeti s to osebo. RIBI 20. 2.-20. 3. 5 8 KOZOROG 22. 12.-20. 1. 5 5 1 4 9 V sredo se potrudite pri razumevanju različnih besedil, naj gre za knjigo ali elektronsko pošto. Tudi telesna govorica naj vam ne uide izpod nadzora. Pomembna bo izbira pravega trenutka. Zdaj nepremišljenost sploh ne pride v poštev. šolstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 21 Prve prijave za študijsko leto 2016/17 V kmetijstvo tisti, ki »vidijo malo dalje« Za pomurske redne programe malo prijav, kljub temu bodo delovali nemoteno – Številčno šibkejše generacije V Pomurju število študentov upada, podobno kot drugje v Sloveniji. Tako kažejo podatki višješolske in visokošolske informacijsko-prijavne službe o stanju prijav v študijske programe v prvem prijavnem roku. Največ prijav je na Univerzi v Ljubljani, na kateri je zasedenost 101-odstotna, na Univerzi v Mariboru je 66-odstotna, na Univerzi na Primorskem 81-odstotna, na Univerzi v Novi Gorici le 13-odstotna, na samostojnih zavodih pa 35-odstotna. Na Univerzi v Ljubljani je največ zanimanja za redne programe na Akademiji za radio, film in televizijo ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Tudi na Fakulteti za družbene vede so nekateri programi, kot so recimo komunikologija, mednarodni odnosi in novinarstvo, že tradicionalno izredno priljubljeni. Na mariborski univerzi je največ prijav na Fakulteti za varnostne vede. Sledijo programi, kot so psihologija, predšolska vzgoja, programi na fakulteti za zdravstvene vede in na medicinski fakulteti. Bežen pregled prvih prijav v višje strokovne šole pa kaže zanimanje mladih za redne programe mehatronike in strojništva. Veliko je tudi zanimanje za živilstvo in prehrano ter tudi za velnes programe in kozmetiko na nekaterih višjih šolah. Za 80 mest 18 kandidatov In kako kaže po prvih prijavah trem rednim študijskim programom v Pomurju? V višješolska programa ekonomist in informatika na Ekonomski šoli Murska Sobota, Višji strokovni šoli, se stotkov. Osnovni razlog so številčno šibkejše generacije, to pa je opaziti tudi v srednjih šolah. Da imajo javne univerze manj vpisanih študentov, je tudi posledica ustanavljanja višjih šol, ki so (nekatere) začele odpirati nove visokošolske programe, po vsebini zelo podobne sedanjim programom. Te šole delujejo največkrat v sklopu srednjih šol in so tako dijakom že znano okolje in sistem, to pa vsekakor pripomore k odločitvi o izbiri nadaljevanja študija. Glavno še vedno družboslovje Za program management v agroživilstvu, ki ga izvajajo v Rakičanu, osem prijav. fotografija nataša juhnov je za prvi program na 80 prostih mest prijavilo 18 kandidatov, za drugega pa na 45 mest 16 kandidatov. To je glede na prejšnja leta precej manj prvih prijav. V edini redni visokošolski program pri nas, management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga v Rakičanu izvaja mariborska fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, pa se je prijavilo na 40 prostih mest osem kan- didatov. Z drugo in tretjo prijavo ne pričakujejo bistvenega povečanja števila vpisanih. Kljub temu bo program tekel nemoteno, delo pa bo prilagojeno manjši skupini, to pa pomeni kakovostnejše delo. Osem prijav je sicer več kot lani, ko je bilo ob tem času le šest prijav, toda pogled za nekaj let nazaj kaže, da se število prijav z leti manjša. Nova predstojnica rakičanskega programa dr. Karmen Pažek in prodekanka za študijske zadeve na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede dr. Tatjana Unuk pravita, da je razlogov več in so kompleksni. Število prijav v primerjavi z lanskim študijskim letom se je na ravni Univerze v Mariboru kumulativno znižalo za več kot 30 odstotkov, na njihovi fakulteti pa za 24 od- Kljub številnim pozivom za vpis v naravoslovne in tehniške programe je še vedno precej zanimanja za družboslovne. Sogovornici menita, da je to problem sistemske narave in ga zaznavajo že 15 in več let. Ko bomo na državni ravni prepoznali potrebo po naravoslovno-tehniških kadrih in tako usposobljen kader znali zaposliti tudi doma, bo zanimanje naraslo. Zato je v tem trenutku eden od pomembnih dejavnikov predvsem gospodarska rast. Za večjo prepoznavnost naravoslovnih in tehniških programov pa je vsekakor treba poskrbeti že v osnovnih šolah. Kar se tiče programov s področja kmetijstva in sorodnih ved, pa menita, da se k njim vpišejo študenti, ki »vidijo malo dalje« in ki se zelo dobro zavedajo stiske, ki bo prej ali slej doletela vsakega človeka, to je spoznanje, da je glede hrane popolnoma odvisen od nekoga od zelo daleč, pri tem pa se pojavi tudi vprašanje izvora in kakovosti hrane. Ciril Kosednar HVAR BRAÈ NEUM BIOGRAD Dalmacija Express - na poèitnice z avtobusom Vabimo na odliène poèitnice v Dalmacijo! Z zagotovljenim avtobusnim prevozom iz Slovenije do vašega hotela. Na poèitnicah vas èakajo številne možnosti za fakultativne oglede. Otok Braè, Supetar - hotelsko naselje Velaris***/**** Neum, Hotel Sunce*** Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v hotelskem naselju Velaris, nastanitev v dvoposteljni sobi z balkonom na morsko stran, prevoz z udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno takso, brezplaèen WiFi v aperitiv baru Hotela Amor, brezplaèen vstop na zunanji bazen, brezplaèno uporabo sonènikov in ležalnikov ob bazenu, enkrat v tednu veèerjo na plantaži Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v Hotelu Sunce, nastanitev v dvoposteljni sobi z balkonom, prevoz z udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno takso, brezplaèen WiFi povsod v hotelu, tudi v sobah in na plaži, brezplaèen vstop na zunanji bazen Odhodi: 19. 6. - 397 €, 17. 7., 14. 8. - 430 €, 4. 9. - 397 € Otok Hvar, Vrboska - turistièno naselje Adriatic*** Odhodi: 3. 7., 17. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 4. 9. - samo 420 € Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v turistiènem naselju Adriatic, nastanitev v dvoposteljni sobi z balkonom, prevoz z udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno takso, brezplaèen WiFi povsod v hotelu, tudi v sobah, brezplaèen vstop na zunanji bazen Odhodi: 12. 6. - 330 €, 26. 6. - 350 €, 17. 7., 7. 8., 21. 8. - 352 € Biograd na Moru - hotel Bolero*** Odhodi: 26. 6. - 363 €, 3. 7. in 10. 7. - 363 €, 17. 7. - 423 € Cena vkljuèuje 7 polpenzionov v hotelu Bolero, nastanitev v dvoposteljni sobi z balkonom, prevoz z udobnim turistiènim avtobusom (vstopna mesta Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto), turistièno takso, brezplaèen WiFi povsod v hotelu, tudi v sobah, brezplaèen vstop na hotelski bazen, brezplaèno uporabo sonènikov in ležalnikov ob bazenu, postrežbo v sobo brez doplaèila citnice nje in po a v to o p i ajte svoje Rezervir iktours.s n t s e v . w ww 53 108 t.: 02 23 388 311 m.: 031 kronika | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Neslaven konec Mure okc poroča Huber ni hotel odpravnine Tožilstvo vztraja, da je bilo plačilo svetovanja Zdenke Huber odpravnina njenemu možu Murskosoboško tožilstvo, ki ga v primeru Mura – odpravnine, v katerem so na zatožno klop morali sesti Zdenko Podlesnik, Roman Ambrož in Borut Niko Huber, zastopa tožilka Anica Šoštarič, še vedno vztraja, da je bilo plačilo svetovanja Zdenke Huber tekstilnemu podjetju Mura pravzaprav odpravnina njenemu soprogu, nekdanjemu predsedniku uprave Francu Hubru. Šoštaričeva je postopek proti njemu zaradi pomanjkanja dokazov ustavila. Pri pregonu preostalih vztraja, čeprav so vsi obtoženci odločno zavrnili priznanje krivde. Zdaj poteka zaslišanje prič. »Potem ko smo februarja izgubili posel z Bossom in pri sindikatu nisem dosegel dogovora o delu s skrajšanim delovnim časom, sem se odločil upokojiti. Kot finančnik se nisem mogel sprijazniti, da je Mura več izplačevala, kot je imela prilivov. Pogoje za upokojitev sem sicer imel že prej, preden sem postal predsednik uprave,« je Huber pričal pred sodnico okrožnega sodišča v Murski Soboti Natalijo Pavlič Goldinskij. Glasno je na prostoru za priče še izjavil, da Mura ni imela pogojev za stečaj: »Name letijo grde puščice, tistim, ki so to zakrivili, pa se ni zgodilo nič. To so storili namenoma, saj tako delavci hčerinskih družb, ki so bile brez premoženja, niso dobili odpravnin.« O svetovalni pogodbi je dodal, da je zaupal sinu in soprogi in pri pripravi pogodbe z Muro ni sodeloval, čeprav je bil prokurist v sinovem podjetju. Vedel je, da bo soproga opravljala računovodske storitve. »Na nadzornem svetu sem se odrekel odpravnini, vseeno pa novinarji ponavljajo kot papige, da je bilo plačilo svetovanja izplačilo odpravnine,« je še pristavila priča. V hudi vročini so se julija 2009 na dvorišču zbrali Murini delavci in ustavili proizvodnjo. fotografija nataša juhnov Henrik Peternelj, v tistem času predsednik nadzornega sveta, je pritrdil Hubru: »Pogodbo, v kateri je bila določena odpravnina, je z njim sklenil Roman Ambrož, ki je s tem kršil pravila delovanja nadzornega sveta. Hubrova dobra volja je bila, da mu ni treba izplačati odpravnine. Grobo povedano: odrekel se je okoli 50 tisoč evrom bruto. Če bi nas tožil, bi tožbo za plačilo odpravnine in drugih bonusov gotovo dobil. Izplačali smo mu le nadomestilo za neizkoriščeni dopust.« V tem, da je Hubrova, čeprav je bila upokojena, pogodbeno pomagala pri reviziji, ni videl nič spornega: »Bila je ena od najboljših in najizkušenejših delavk v Danilo Kacijan pod drobnogledom računovodstvu, ki je zelo dobro poznala finančno poslovanje Mure.« Že Podlesnik, nekdanji prokurist propadlega tekstilnega podjetja Mura, ki je maja 2009 nasledil Hubra, je povedal, da je Hubrova aktivno sodelovala pri reviziji hčerinske družbe Trendline, ki je prinašala, kot je še dejal obtoženec, največ izgube, zato so ji plačali dva računa v znesku deset tisoč evrov, tretjega pa ne. Hubrova družba je tekstilnemu podjetju poslala tri račune po pet tisoč evrov. »Znesek storitev je popolnoma enak znesku odpravnine. Na ta način se je Francu Hubru nameravala izplačati odpravnina,« pa se vseeno ni dala prepričati tožilka. Zdenka Huber je v sodni spis predloži- la račun za bivanje, ko je junija 2009 v Nemčiji pomagala revizijski hiši Deloitte pri pregledu Trendlinea. Pogodbo je sestavila sama, sin jo je le podpisal. Na vprašanje Pavlič-Goldinskijeve, zakaj je dobivala po zadnji pogodbi, sklenjeni med Muro in podjetjem njenega sina, 5.000 evrov mesečno, pred tem pa v starih in preteklih pogodbah o opravljanju storitev 1.000 evrov na mesec, je odgovorila, da je bil njen zahtevek zaradi obsega in zahtevnosti dela pravzaprav še višji. Po upokojitvi je pogodbeno sodelovala z Muro že takrat, ko soprog še ni bil predsednik uprave. Lastnega podjetja pa ni želela odpreti, saj je imel sin registrirane tudi računovodske storitve, ki jih je nameravala prek tega podjetja opravljati, vendar se zaradi številnih pritiskov, tudi medijskih, za to ni odločila. Šoštaričeva je na zatožno klop ob Podlesniku posadila še Ambroža, v tistem času prav tako predsednika nadzornega sveta Mure, in Boruta Nika Hubra, Hubrovega sina, s podjetjem katerega je nekdanji elitni konj pomurskega gospodarstva sklenil pogodbo o svetovanju Zdenke Huber. Tožilka je namreč prepričana, da je Ambrož aprila 2008 zlorabil položaj, ko je brez vednosti in soglasja nadzornega sveta s Hubrom sklenil pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bil nekdanji prvi mož Mure v primeru upokojitve upravičen do odpravnine v znesku šestih plač (15 tisoč evrov). Njegovemu sinu in Podlesniku pa je Šoštaričeva pripisala ponarejanje listin, ko sta podpisala pogodbo s Hubrovo gostinsko družbo, po kateri je obtoženčeva mati v času, ko se je že upokojila, na finančnem področju svetovala Muri. Andrej Bedek V smrt namesto na izlet Ob krivdi odstop Predsednik MNZ Murska Sobota obtožen poneverbe »V nobenem primeru ne priznavam krivde. Nisem kriv!« je na predobravnavnem naroku zatrdil Danilo Kacijan, predsednik Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota (MNZ MS), ki je obtožen storitve kaznivega dejanja poneverbe. Okrožni državni tožilec Drago Farič je namreč prepričan, da je bila MNZ MS zaradi predsednikovih potez oškodovana za 14.800 evrov. Ker ni priznal krivde, se bo začelo junija s Kacijanovim zagovorom in zaslišanjem prič običajno sojenje. Predsednik MNZ MS je napovedal, da »bo takrat resnica prišla na dan«. Na Kacijana je padel plaz obtožb, da naj bi denar, ki se je stekal od pomurskih nogometnih klubov na račun medobčinske zveze, spravljal v svoj NZS ne komentira Za izjavo smo zaprosili NZS, saj je Danilo Kacijan kot član IO eden izmed njenih vodilnih funkcionarjev ter zelo znano ime v svetu pomurskega in slovenskega nogometa. Tiskovni predstavnik Matjaž Krajnik je odgovoril, da NZS ni seznanjena z vloženim obtožnim predlogom, zato »zadeve do konca postopka ne more in ne želi komentirati«. Krajnik je bil prav tako suhoparen v odgovoru, kako bodo ukrepali, če bo morda Kacijan obsojen: »Kakor ne moremo komentirati postopka, tudi hipotetičnih situacij ne moremo komentirati.« Sicer je Kacijan februarja lani neuspešno kandidiral za mesto podpredsednika krovne nogometne organizacije. žep. Očitano mu je tudi, da je menda večkrat naročil izplačilo zneska z računa zveze na svoj transakcijski oziroma osebni račun. Prav tako naj bi si domnevno stroške, ki jih je imel z odhodi na sejo izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije (IO NZS), obračunaval tudi z računa MNZ, čeprav mu jih je za pot v Ljubljano že poravnala krovna slovenska nogometna organizacija. Naslednji očitek je, da naj bi bil naročil sto reprezentančnih vstopnic na svoje ime, kasneje pa je spremenil naslovnika naročila in je njegove zasebne vstopnice plačala zveza, katere predsednik je. Kacijan je očitke, ko so prišle informacije o njegovih domnevnih nečednostih v javnost, odločno zavrnil: »Bremenijo me, ker sem dobil za pet let vodenja zveze in vseh lig 12.500 evrov, za tri izplačila potnih stroškov in nakup 75 reprezentančnih vstopnic. Z vso odgovornostjo trdim, da nisem naredil nič nezakonitega. Nisem si prilastil niti centa, kaj šele kaj drugega. Če bom spoznan za krivega le v eni zadevi, bom ne le takoj odstopil, ampak me ne bo več v nogometu.« Kacijan je prepričan, da je žrtev maščevanja: »Vem, da sem s svojim načelnim delovanjem in vztrajnostjo marsikomu trn v peti. S finančnim poslovanjem naše zveze se sploh nisem ukvarjal, saj se na to ne spoznam najbolje. Za to področje imamo ustrezno usposobljeno osebo. Vse to mi daje dodaten zagon, da zadevi pridem do dna. Veste, lahko je koga očrniti kar tako, težje pa je ostati pokončen in ohraniti ugled.« Andrej Bedek Tatovi v kolesarnicah Čedalje več je tatvin koles. Do 24. aprila letos je bilo na območju Policijske uprave Murska Sobota ukradenih 19, medtem ko je v enakem lanskem obdobju zmanjkalo osem koles. Lani pa je bilo izmaknjenih 37 in 34 koles leta 2014. Tovrstna kazniva dejanja so razpršena. Vsekakor imajo storilci več priložnosti na mestih, na katerih je več koles, ki niso v varovanem ali ograjenem prostoru. Najbolj »priljubljene« točke pri tatvini koles so kolesarnice v stanovanjskih blokih v Murski Soboti, pri čemer izstopa Lendavska ulica, ter kolesarnice in dvorišča pred stanovanjskimi bloki v Lendavi. Zelo pomembno je zato preventivno obnašanje njihovih lastnikov in uporabnikov. Dogaja pa se, da ko prijavijo krajo, vedo oškodovanci navadno povedati le znamko in barvo svojega kolesa, drugih podatkov pa ne, to pa policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj. Iščejo vzrok zastrupitve Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu v primeru pomora čebel v okolici Ljutomera in Male Nedelje (na fotografiji) sumijo, da je šlo za zastrupitev. Do pomora je prišlo pri šestih različnih čebelarjih. Šesterica ni izgubila celotnih čebeljih družin, ampak jim je odmrl del pašnih čebel. Skupaj je bilo fotografija andrej bedek 22 prizadetih 98 čebeljih družin. Po pregledu prizadetih družin je nacionalni veterinarski inštitut ugotovil, da ni šlo za odmiranje čebel zaradi pojava bolezni, zato so sumili, da gre za zastrupitev. Primer je zdaj v rokah policije. Na murskosoboški policijski upravi podrobnih informacij še niso razkrili, kajti nadaljujejo zbiranje obvestil, kaj je povzročilo zastrupitev in na kakšen način. Opozorilo pred vlomilci Gasilci so truplo težko izvlekli iz jarka. fotografija pgd murska sobota Domačin Avgust H. iz Pečarovec, ki so ga sorodniki nazadnje videli prejšnjo sredo zvečer, je v še ne povsem razjasnjenih okoliščinah končal v globini obcestnega betonskega jaška v vasi in tam umrl. Da 69-letnika ni na spregled, so svojci policistom prijavili šele v soboto, kajti nič nenavadnega ni bilo, če je kam odšel ali odtaval za dan, dva ali več. V nedeljo popoldne so pogrešanega našli deset metrov v notranjosti odtočne cevi za odvajanje padavinskih vod dober kilometer od doma. Okoliščine bo razjasnila policijska preiskava, jasno pa je že, da na truplu ni bilo znakov kaznivega dejanja. Vse kaže, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin. Neki domačin je Avgusta H. namreč videl pred tednom dni, ko bi bil lahko zjutraj namenjen na izlet Društva upokojencev Mačkovci, vendar je avtobus zamudil, čeprav je stroške izleta že vnaprej poravnal. V domači vasi zato ugibajo, ali je Avgustu H. morda spodrsnilo in je padel v jarek. Mogoče je, da je poškodovan nato izgubil orientacijo in se med poskusom reševanja zaplezal v cev, v kateri je nato njegovo življenje ugasnilo. Po besedah poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Murska Sobota Antona Gomboca je šlo za zahtevno reševanje, saj so morali z gradbeno mehanizacijo in ročno odkopati dostop do jaška, cev jaška nato strojno prebiti in iz notranjosti potegniti pokojnika. »V okoli 60 centimetrov široki cevi, ki je dolga 15 metrov, je bilo zagozdeno truplo. Do pogrešane osebe v cevi je policiste napeljala kapa, ki je bila na tleh v obcestnem jarku pred cevjo. Ko smo pogledali v notranjost, smo videli, da je tam človek.« Oster in vsaj meter globok betonski prepust pred usodno cevjo za odvajanje meteornih vod so zgradili lani jeseni med sanacijo tamkajšnjega plazišča. Jožef Rituper, predsednik vaške skupnosti, je odgovoril na nekatere očitke domačinov, da je objekt nevaren: »Prepust je bil med sanacijo zgrajen v skladu s tehničnimi normativi. Ne vem, ali je rešitev to, da bi na vse te cevi nameščali rešetke. V vsaki vasi v naši občini je veliko podobnih prepustov, pa se ni še nikomur nič zgodilo.« Andrej Bedek Policisti tiste, ki bodo med prvomajskimi prazniki zdoma, pozivajo, naj poskrbijo za varnost. Občani pa naj bodo pozorni na morebitne sumljive osebe ali vozila. V takšnih primerih naj o tem takoj obvestijo policijo. Vsem, ki bodo za praznike odpotovali, svetujejo, da med odsotnostjo ne puščajo sporočil na telefonskem odzivniku ali na listkih. Poskrbijo naj tudi, da bo videti, kot da je vedno nekdo doma. Prijatelj ali sosed naj redno prazni poštni nabiralnik ali dviguje rolete, še svetujejo policisti. Vrednejše predmete je treba shraniti v sefe ali blagajne, tehnične in druge predmete pa fotografirati ali označiti. Če ob prihodu domov opazimo sledi vloma, ne smemo vstopiti, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Tarča vlomilcev in tatov je lahko tudi vozilo na parkirišču, zato policija še opozarja, da na vidnih mestih ne puščamo torbic, denarnic in drugih vrednih predmetov. Zapreti moramo tudi vsa okna in vrata ter vključiti alarmno napravo, parkiranju na neosvetljenih ulicah ali parkiriščih pa se moramo izogibati. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 23 Bojan Novak, trener puconskih odbojkaric Z obstankom v prvi ligi je cilj dosežen Brez odlične telesne priprave ni mogoče nastopati v najelitnejšem tekmovanju – V Pomurju primanjkuje dobrih trenerjev za delo z mladimi Odbojkarice Keme Puconci so uspešno končale peto zaporedno sezono v prvi državni ligi. Pred sezono je bil cilj obstanek v ligi, to pa je ekipi po razburljivih dogodkih tudi uspelo. Prav v zadnjem krogu zelene skupine, v kateri so se štiri ekipe potegovale za mesti, ki sta vodili v četrtfinale in sta zagotavljali obstanek v prvi ligi, so odbojkarice iz Puconec tudi po zaslugi zmage Formisa nad Zgornjo Gorenjsko zasedle drugo mesto v zeleni skupini in si priigrale prvoligaško vozovnico tudi za prihodnjo sezono. Vsi dosežki puconske ženske odbojke so povezani s športnim pedagogom in izvrstnim odbojkarskim strokovnjakom Bojanom Novakom, ki poučuje športno vzgojo na OŠ Beltinci. Novak je trener v Puconcih že devet let. Po dve sezoni je vodil ekipo v tretji in drugi ligi, zdaj pa je končal petletno obdobje na klopi ekipe v prvi ligi. Po četrtfinalnih tekmah proti ljubljanskemu Calcitu, ki sta bili nagrada puconskim odbojkaricam za trud v minuli sezoni, se je za vas končalo državno prvenstvo. Kako ocenjujete doseženo? »Naš cilj v letošnji sezoni je bil obstanek v ligi. To nam je tudi uspelo, tako da smo z letošnjim izidom lahko povsem zadovoljni. Zavedati se moramo, da smo pred letošnjo sezono ostali kar brez štirih igralk prve postave in ta doseženi izid je treba gledati v tem kontekstu.« V oči bode podatek, da v obdobju od 7. novembra 2015 do 13. februarja 2016 niste niti enkrat zmagali. Kaj je bil vzrok temu? »Mislim, da je takrat prišlo do izraza dejstvo, da imamo v ekipi štiri študentke – tri v Ljubljani in eno v Mariboru –, ki od oktobra naprej razen ob petkih niso trenirale, to pa se je poznalo tako njim kot drugim članicam ekipe. To je naša realnost pravzaprav že celo obdobje, odkar sem trener v Puconcih, in smo zato v bistveno slabšem položaju glede na druge ekipe v prvi državni ligi. Zato običajno priprave začnemo prej kot druge ekipe, treniramo trdo, tako da nas doseženo na pripravah nekaj časa »drži«, nato pa gre navzdol. Letos smo imeli smo- lo še pri žrebanju, saj smo imeli na začetku težke tekme. Po štirih porazih nam je uspelo trikrat zmagati, nato pa nas je zmanjkalo in se nikakor nismo mogli izkopati iz vrste porazov.« kluba omejene. Z nekaterimi igralkami se že dogovarjamo, saj želimo čim prej sestaviti ekipo za prihodnjo sezono. Želeli bi tudi, da ostane Borkova, vendar se še ni odločila.« Kako vam je uspelo po tem težkem, poraznem obdobju dekleta ponovno dvigniti na raven, da so začela zmagovati? Ker primanjkuje denarja tudi v drugih pomurskih ženskih odbojkarskih klubih je zelo pomembno delo z mladimi igralkami. Kakšna je vaša ocena dela z mladimi odbojkaricami v Pomurju? »Od sredine januarja so bile študijske počitnice, igralke so bile večinoma doma. V tem obdobju smo trdo trenirali, želja je bila velika, tako da so prišle tudi zmage.« »Mislim, da ne. Tamara je odlična igralka, zelo dobro tehnično podkovana, prava borka na igrišču in navsezadnje aktualna državna prvakinja. Vendar pa se nam je pridružila šele deset dni pred odločilnimi tekmami, bila je popolnoma nepripravljena in tudi zaradi službenih obveznosti ni redno prihajala na treninge. Sicer je igrala zelo solidno, za ekipo je bila to velika motivacija, ampak če ne bi preostale igralke igrale na višji ravni, nam tudi prihod Tamare ne bi nič koristil. Še enkrat se je pokazalo, da brez odlične telesne priprave nobena igralka ne more igrati v prvi ligi.« »Za kakovostno delo z mladimi mora imeti klub dobrega trenerja, ki pa jih v Pomurju primanjkuje. Velikokrat njihovo delo tudi ni primerno ovrednoteno, zato se redki odločajo, predvsem pa vztrajajo pri tem delu. Zelo dobro pa delajo v Murski Soboti, od koder prihaja zdaj že večina igralk Keme. To je seveda logična posledica razvoja mladih igralk, da gredo tja, kjer lahko napredujejo in igrajo na višji ravni. Imajo široko bazo, mlada dekleta imajo rada odbojko in prav je tako. V Ljutomeru je tradicionalno dokaj močen odbojkarski klub, vendar primanjkuje trenerjev. V Lendavi nimajo tradicije, se pa trudijo in upam, da bodo vztrajali še naprej, enako upam, da bodo tudi v Radencih. Pri nas v Puconcih je delo z mladimi zaživelo komaj z gradnjo nove telovadnice pred tremi leti, se pa že kažejo izidi dobrega dela Sebastijana Lenarčiča pri najmlajših selekcijah.« Pred koncem prvenstva se je poslovila še prva organizatorka igre Ana Praprotnik Flisar. Je bil to dodaten hendikep za ekipo? Se je kakovost ženske odbojke v Pomurju v zadnjih letih dvignila (Kema nastopa v prvi ligi, Ljutomer v drugi, tri ekipe v tretji ligi ...)? »Seveda je bil. Ana je bila vodja, motor v ekipi, in odhod takšne igralke se vsekakor pozna. Za zanesljiv obstanek v ligi smo na preostalih dveh tekmah po Aninem odhodu potrebovali pet točk. Monika Banfi, ki je Ano zamenjala na mestu podajalke, je prvo tekmo odigrala odlično, tako da smo dobili vse tri točke. Se je pa njen odhod poznal na zadnji tekmi, ko smo za zmago potrebovali močno »liderko«, saj smo praktično dobljeno tekmo izpustili iz rok in dobili le eno točko. Na srečo nam je šel na roko izid druge tekme, ko je Formis premagal Zgornjo Gorenjsko, tako da smo ostali na drugem mestu v zeleni skupini ter »Verjetno so to pravi kriteriji za oceno kakovosti odbojke v Pomurju, tako da lahko povem, da se je dvignila. Realno gledano je Pomurje bazen za eno prvoligaško ekipo, pa ne zaradi denarja, ampak zaradi igralskega kadra. V Puconcih imamo trenutno težave zaradi menjave generacij, zato iščemo dobre igralke v bližnji okolici. Noben klub v prvi ligi nima samo lastnih igralk, imajo pa bistveno širšo bazo kot mi v Puconcih. Želel bi si več sodelovanja med klubi v Pomurju, saj dolgoročno edino na ta način lahko gledamo prvoligaško odbojko na tem območju.« Miha Šoštarič Je bila za puconsko ekipo odločilna vrnitev Tamare Borko, ki se vam je pridružila šele v zadnjem delu sezone? Bojan Novak: »Po vsej verjetnosti ostajam trener tudi v prihodnji sezoni, ekipo zanjo pa želimo sestaviti čim prej.« fotografija nataša juhnov si zagotovili obstanek v ligi brez dodatnih kvalifikacij.« Ostajate trener Keme tudi v prihodnji sezoni? Kakšni so cilji? Bodo spremembe v igralskem kadru? Kaj bo z Borkovo? »Po vsej verjetnosti ostajam trener tudi v prihodnji sezoni. O ciljih bomo govorili, ko bomo imeli sestavljeno ekipo. Zaradi službenih obveznosti sta za prihodnjo sezono vprašljivi Petra Franko in Janja Donša, torej še zadnji igralki iz ekipe, ki se ji je uspelo prebiti v prvo ligo. Druge igralke načeloma ostajajo, ponovno pa bomo imeli »težave« s študentkami, zato je naša želja pripeljati še kakšno igralko, ki bo lahko trenirala z ekipo tudi med tednom. Predvsem bi potrebovali podajalko, libera, mogoče še blokerko. Bo pa težko, ker so finančne možnosti teden v številkah Nogomet 16. krog SŽNL: Maribor – ŽNK Teleing Pomurje Beltinci 0 : 6 (Rogan 2, Nikl, Tibaut, Conjar, Šiftar). Pomurke še naprej suvereno vodijo na lestvici. Reprezentanca Slovenije je imela v sklopu izbora igralcev letnika 2002 v MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota za reprezentanco v torek trening v mladinskem nogometnem centru NZS v Lendavi. Na seznamu vabljenih igralcev jih je bilo osem iz Veržeja, po pet iz Mure in Turnišča, štirje iz Odranec, po dva iz Bistrice, Nafte in Križevec ter po eden iz Gančan, Čarde in avstrijskega Sturma. Mali nogomet 13. krog mednarodne veteranske lige: Večeslavci – Gornji Senik 11 : 4, Monošter – Tromejnik 3 : 1, Gornji Slaveči – Grad 6 : 4, Srebrni breg Martinje – Gornji Petrovci 2 : 2. Karate Sander Horvat iz Kamencev, učenec drugega razreda OŠ Črenšovci, sicer član Karate kluba Ljutomer, je bil po doseženem naslovu evropskega prvaka v Avstriji uspešen tudi na svetovnem prvenstvu v Bolgariji. Med dvanajstimi tekmovalci v katah je v starostni kate- goriji do 12 let v zvrsti karateja shito rhy zasedel drugo mesto. Na povabilo Shotokan karate-do international zveze Romunije so se člani naše reprezentance in sodniki udeležili mednarodnega turnirja v šotokan karateju v Fagarasu v Romuniji. Najprej je potekal seminar z japonskim inštruktorjem Manabujem Murakamijem, katerega se je udeležilo 350 karateistov, nato pa je bil mednarodni turnir s 400 tekmovalci. V slovenski reprezentanci so sodelovali tudi gorički karateisti: Sani Horvat (kumite 3. mesto, člani ekipno kate 2. mesto) iz Tromejnika Kuzme in tekmovalke iz Gornjih Petrovec – vse v katah (Maša Sukič 2. mesto, Maja Sukič 3. mesto, Sara Serec 3. mesto, Nisa Čahuk 5. mesto, Nastja Potočnik 7. mesto, Tanisa Lovenjak 9. mesto). Trinajstčlansko reprezentanco je uspešno vodil Darjan Rošker, saj je dobila 2 zlati, 6 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Na turnirju so sodili trije sodniki iz Slovenije. Judo Na mednarodnem turnirju za pokal Bežigrada so bili med 536 tekmovalci iz devetih držav zmagovalci tudi pomurski judoisti. Med mlajšimi dečki sta v svojih kategorijah slavila David Lang iz Judo kluba Murska Sobota in Nejc Kalamar iz Judo kluba Klima Tratnjek Beltinci. Med starejšimi dečki sta bila zmagovalca Blaž Küplen in Bine Banfi iz Murske Sobote. V kategoriji mlajših kadetinj pa sta zasedli prvi mesti Larisa Zver in Pia Perc, obe iz Kluba borilnih veščin Lendava. Od tekmovalcev Judo kluba Lendava se je najbolje odrezala Tamara Ferencek, ki je bila v svoji kategoriji druga pri starejših deklicah. Kasaštvo Na drugih letošnjih kasaških dirkah, ki so jih pripravili na hipodromu Stožice v Ljubljani, so od osmih preizkušenj konji iz ljutomerskega kluba štirikrat zmagali. Zmagali so Pell (Branko Seršen) v dirki za 3- do 5-letne kasače z zaslužkom do 1.000 evrov s kilometrskim časom 1:20,3, Artis (David Antolin) v dirki za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 1.900 evrov s kilometrskim časom 1:17,2, Ela (Jože Sagaj ml.) v dirki za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 3.500 evrov s kilometrskim časom 1:16,1 in Tars Stars (Janko Sagaj) v dirki za 3do 14-letne kasače z zaslužkom do 7.000 evrov s kilometrskim časom 1:16,3. Najboljši slovenski voznik Jože Sagaj ml. iz Ključarovec je v Ljubljani zmagal še dvakrat. Do prvih mest je pripeljal tudi konja Roady del Sile (Slovenske gorice Lenart) in Theta (Komenda). Naslednje kasaške dirke na slovenskih hipodromih bodo 8. maja v Šentjerneju. Mitja Slavič in Jože Sagaj ml. (člana KK Ljutomer) sta nastopila tudi na kasaških dirkah v Budimpešti. Slavič je zmagal s Sammijem MS s kilometrskim časom 1:15,3. Sagaj je zasedel prvo mesto z Grumettijem s kilometrskim časom 1:15,2, drugo mesto pa s Sabino OZ s kilometrskim časom 1:15,9. Šah Na hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomgrad na Janževem Vrhu je zmagal Denis Gjuran, ki je zbral v devetih kolih 7,5 točke. Drugi je bil David Brinovec (7), tretji pa Gregor Goršek (6,5). Turnirja se je udeležilo 46 šahistov. V kategoriji mladih je bil najboljši Andre Keglevič s 6 točkami, drugi je bil Rene Žižek (5), tretji pa Maj Pečnik (5). Najboljši senior je bil Boris Kovač s 6 točkami, pri ženskah je slavila Lea Števanec s 5,5 točke, med nižjekategorniki pa je zmagal Gregor Vohl s 6,5 točke. Na Otočcu poteka 26. posamično člansko državno prvenstvo. Med člani je v prvem kolu Boris Markoja premagal Urbana Zupančiča iz novomeške Krke, v ženski konkurenci pa je Barbara Skuhala remizirala s Špelo Orehek iz Domžal. V drugem kolu je Markoja ugnal velemojstra Aleksandra Beljavskega, člana ptujskega šahovskega kluba, Barbara Skuhala pa je remizirala s Kranjčanko Manuelo Rozman. Kikboks Člani Kickboxing kluba Odranci so se udeležili dveh pomembnih tekmovanj. Najprej so sodelovali na svetovnem pokalu v avstrijskem Innsbrucku, na katerem je nastopilo kar 2400 tekmovalcev iz 33 držav. David Žibrat je v konkurenci članov v disciplini full contact do 86 kilogramov zmagal, Kevin Vučko pa je v konkurenci članov v disciplini kick light do 74 kilogramov zasedel drugo mesto. Na prvem turnirju za državno prvenstvo v Trebnjem so med 242 tekmovalci iz 24 klubov člani Kickboxing kluba Murska Sobota zbrali tri kolajne. Med člani v kategoriji do 63 kg je zmagal Tilen Džafić, v mladinski konkurenci je bil v kategoriji do 94 kg Dominik Leskar drugi, med starejšimi kadeti pa je bil zmagovalec v kategoriji do 47 kg Jernej Mars Horvat. Za odranski klub je zmagal Žibrat (člani, full contact do 86 kg), tretje mesto pa je zasedel David Lukman (člani, kick light do 79 kg). Pripravila T. K., M. Š. 24 šport | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 36. Maraton treh src Namizni tenis Tokrat prvič štirikrat čez mejo Igor Vinčec najboljši Pomurec V Radencih pričakujejo na letošnjem maratonu rekordno udeležbo – Ta dan naj bi prišlo 15 tisoč ljudi Letošnja prireditev bo še večja in boljša kot prejšnje, je bilo glavno sporočilo srečanja ob mostu pri Muri v Gornji Radgoni, pri katerem so župani petih občin in predstavniki organizacijskega odbora predstavili letošnji 36. Maraton treh src. V večernem zabavnem delu bo nastopila skupina Big Foot Mama, najboljšim tekačem pa bodo že prej kolajne podeljevali slovenski nordijski smučarji, nekateri od njih bodo tudi sami tekli. Prišel naj bi tudi naš skakalni šampion Peter Prevc. »V organizacijskem odboru 36. Maratona treh src smo zelo veseli, da smo letos s progo, ki bo v soboto, 21. maja, kar štirikrat prečkala mejo med Slovenijo in Avstrijo, uspeli uresničiti željo mnogih tekačev po enem samem krogu,« je o ključni novosti najbolj srčnega športnega dogodka v Sloveniji na predstavitvi v Gornji Radgoni povedal Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora. Prijave na Maraton treh src, ki že 36 let poteka pod okriljem Radenske, so na spletni strani www.maraton-radenci.si mogoče do 5. maja, prijava pa bo seveda mogoča tudi še na dan prireditve. Pri maratonih, ki imajo dva kroga, motivacija v drugem krogu precej pade, en krog pa je tudi priporočilo Zveze mednarodnih maratonov in cestnih tekov AIMS, ki je novo progo Maratona treh src tudi uradno iz- Igor Škrinjar: »Tudi z novo progo je to še vedno moj najljubši tekaški dogodek.« Odbojka Košarka Sobočani v boju za bron Radenska Creativ v dodatnih kvalifikacijah za drugo ligo Panvita Pomgrad brez dobljenega niza proti Kamničanom Odbojkarji Calcita Volleyballa iz Kamnika so tudi v drugi polfinalni tekmi končnice prve državne lige proti soboški Panviti Pomgradu zmagali s 3 : 0 (18, 16, 14) in se uvrstili v veliki finale, v katerem se bodo za državni naslov pomerili z moštvom ACH Volley iz Ljubljane. Soboški odbojkarji se za bronasto kolajno merijo s Salonitom Anhovo, prva tekma pa je bila sinoči v Murski Soboti. Druga tekma bo to soboto v Kanalu. Več kot 300 ljubiteljev odbojke je v prekmurski prestolnici spremljalo drugo polfinalno tekmo med Sobočani in Kamničani, po gladki zmagi na prvi tekmi pa so kamniški odbojkarji tudi v drugo povsem nadigrali varovance Dejana Fujsa, katerim tako preostane zdaj boj za tretje mesto v državi. Druga polfinalna tekma je trajala vsega 68 minut, gostitelji pa so le enkrat v celotnem dvoboju odšli na tehnični odmor s prednostjo. To je bilo sredi prvega niza, ko so vodili s 16 : 15, nato pa je bilo vse povsem v znamenju Kamničanov, ki so zasluženo slavili. Veliko so k temu pripomogli nerazpoloženi gostitelji, ki so naredili ogromno napak. Tudi številne menjave igralcev v soboškem moštvu niso prinesle uspeha. Soboško moštvo trenutno nima dovolj dobrih igralcev, da si se lahko kosali s Kamničani. Po vodstvu Sobočanov v prvem nizu s 16 : 15 so gostje dosegli delni izid 10 : 2, nato pa v drugem in tretjem nizu niso več dopustili, da bi se jim domačini približali. Tako so si soboški igralci v drugem nizu priigrali 16 točk, v tretjem, ki je bil le še formalnost, pa vsega 14. Panvita Pomgrad: Pečnik, Šmitran 3 točke, Kvas, Detela 5, Rojnik 7, Flisar 7, Bogožalec 13, Grabar 1, Drvarič, Fridrih, Menih. M. Š. fotografija tomo köleš merila in potrdila, je poudaril Gerlec. »Prvi pozitiven odziv na novo progo je prišel takoj tudi od naših avstrijskih sosedov, ki so idejo sprejeli z odprtimi rokami in nam zavzeto pomagajo pri njenem uresničevanju. Nova proga je bila zelo všeč testnim tekačem, ki so jo pretekli ob uradni meritvi.« To je potrdil tudi Igor Škrinjar, eden od testnih tekačev, ki je pouda- ril, da je proga razgibana in atraktivna. »Maraton treh src ostaja zame tudi z novo progo najljubši tekaški dogodek in prav vsem priporočam, da pridejo v Radence in se z lastnimi nogami prepričajo o tem,« je dejal Škrinjar. Najboljši dokaz, da je bila odločitev za novo progo pravilna in da je nova proga privlačna, pa je že zdaj bistveno več prijav kot v enakem obdobju lani. Organizatorji zato pričakujejo rekordno udeležbo in čudovit tekaški praznik na dan maratona, ki slovi po neverjetnem vzdušju. Realna ocena je, da naj bi bilo na maratonu okrog 15 tisoč udeležencev. K vzdušju pomembno prispeva tudi okrog 900 prostovoljcev, to pa je skoraj polovica vseh prebivalcev Radenec. Marko Pintarič, generalni sekretar organizacijskega odbora, je podrobneje predstavil vse proge, ki jih imajo na voljo udeleženci Maratona treh src. To so veliki maraton Radenska Classic (42,195 km), polmaraton Radenska Light (21,098 km), tek Radenska Naturelle (10 km), Oazin tek (5,5 km) in tekmovanje v nordijski hoji (9 km). Tu je seveda še program zunaj tekmovanja, ki bo obsegal Veveričkin in srčkov tek za otroke in Pohod treh src. Na predstavitvi so o pomenu Maratona treh src za lokalno skupnost, o pomenu sodelovanja in preseganja različnih mej govorili tudi župani petih občin, skozi katere bo letos potekal Maraton treh src – Janez Rihtarič, župan Občine Radenci, Stanislav Rojko, župan Gornje Radgone, Drago Vogrinčič, župan Cankove, Franc Horvat, župan Občine Tišina, in župan avstrijske Občine Bad Radkersburg Heinrich Schmidlechner. T. K. Sobočani so premagali Medvode – Slavile tudi Pomurke na gostovanju pri Ježici Soboški košarkarji (v belih dresih) so se izkazali z zmago proti izredno neugodni moštvu Medvod, ki jim je omogočilo nadaljevanje upanja za igranje v drugi ligi. fotografija nataša juhnov V 10. krogu Lige za prvaka 3. slovenske košarkarske lige so košarkarji Radenske Creativa Sobote v dvorani OŠ I v Murski Soboti premagali Medvode s 83 : 68 (24 : 20, 11 : 10, 24 : 20, 24 : 18) in se tako uvrstili v dodatne kvalifikacije za 2. ligo. Za soboške košarkarje so dosegli največ točk: Niko Bačvič 18, Jernej Juteršnik 16, Mitja Gomboc 13 in Juraj Bilič 8. Pot do druge lige bo sicer izjemno težka, saj se morajo najboljše ekipe iz 3. SKL pomeriti tudi z ekipami, ki so na koncu 2. SKL. Lepo zmago pa so na gostovanju v Ljubljani pri ekipi Ježice dosegle tudi starejše pionirke Ženskega košarkarskega kluba Pomurje, ki so slavile z 69 : 55. Največ točk za Pomurke so prispevale Blaža Čeh in Kiara Marinič, po 19, ter Aneja Stojko, 18. T. K. Na državnem prvenstvu za veterane in rekreativce skoraj sto tekmovalcev Na državnem prvenstvu, ki ga je ob svoji 50-letnici v dvorani OŠ III odlično organiziral Namiznoteniški klub Sobota, je nastopilo v različnih starostnih posamičnih kategorijah, dvojicah za moške in ženske ter mešanih parih 98 veteranov in veterank iz vse Slovenije. Na prvenstvo so prišli vsi favoriti in končni zmagovalci ter najvišje uvrščeni s turnirjev za jakostno lestvico sezone 2015/16. Za vse zmagovalce med posamezniki in dvojicami je na koncu Janez Zore, član izvršnega odbora pri Namiznoteniški zvezi Slovenije in dolgoletni vodja veteranskih turnirjev, podelil nagrade najboljšim za končno jakostno lestvico po odigranih sedmih turnirjih v različnih slovenskih krajih, v katerih je igralo skupno 176 veteranov in veterank. Od pomurskih veteranov je bil najboljši Igor Vinčec (NTK Sobota) z dvema naslovoma prvaka v kategoriji od 50 do 59 let med posamezniki in dvojicami z Erihom Guntherjem z Raven na Koroškem. Tim Fridrih (NTK Sobota), ki je branil lanski naslov prvaka v kategoriji do 39 let, je bil tretji, prav tako tretje mesto pa je zasedel tudi v dvojicah z Markom Špegljem iz Velenja. Med osem najboljših se je v kategoriji od 40 do 50 let prebil Miran Močan (NTK Sobota), ko je presenetil Marka Špeglja, ki je zmagal po sedmih turnirjih za jakostno lestvico. Močana je v četrtfinalu premagal Robert Boldin (Olimpija), prvak med posamezniki, starimi od 40 do 50 let, ki je bil usoden tudi za Boruta Benka (NTK Sobota ) že v skupinskem delu, to pa je pomenilo za Benka težjega nasprotnika v finalni skupini, v kateri je izgubil že v prvem kolu, enako kot tudi Robert Smodiš (Kema). V kategoriji od 60 do 64 let je Jože Žekš (Jelenov hram) zasedel 3. mesto med posamezniki in tudi v dvojicah skupaj z Jožetom Fartkom (Kema). Pri ženskah do 49 let je bila Janja Lebarič (NTK Sobota) prav tako tretja med posameznicami in tudi v dvojicah skupaj z Doris Lesnik iz Radelj ob Dravi. Viktor Tkalec (NTK Beltinci) je v tolažilnem delu kategorije od 40 do 50 let zmagal med posamezniki in s Thomasom Tratnjekom (NTK Beltinci) v dvojicah zasedel 5. do 8. mesto, enako kot Darko Fijavž (NTK Ljutomer) v dvojicah s Konjičkom iz Miklavža. Ludvik Lazar in Vojko Gumilar (oba NTK Sobota) sta v kategoriji od 50 do 60 let v dvojicah zasedla 5. do 8. mesto. Ivo Sklizovič (NTK Beltinci) je v tolažilnem delu kategorije od 60 do 64 let zmagal, Ivan Ocepek iz Gornje Radgone pa je po glavnem žrebanju v kategoriji od 60 do 64 let zasedel 5. do 6. mesto. V kategoriji od 40 do 49 let med posamezniki se je prvenstva udeležil še predstavnik iz Lendave Damir Perša. V kategoriji do 39 let je Pavlek Puhan (NTK Beltinci) zasedel med posamezniki 5. do 6. mesto. Na končnih jakostnih lestvicah po sedmih odigranih turnirjih so dosegli igralci iz pomurskih klubov izide: v kategoriji od 50 do 59 let je Igor Vinčec končal na 2. mestu med posamezniki in na 1. mestu v dvojicah z Erihom Guntherjem. Jože Žekš je v kategoriji od 60 do 64 let med posamezniki zmagal, v dvojicah pa je bil z Jožetom Fartkom drugi. Ivan Ocepek je zasedel 8. mesto med posamezniki, Jože Fartek pa 10. mesto. Darko Fijavž je pristal na 9. mestu med posamezniki od 50 do 59 let in na 6. mestu v dvojicah s Konjičkom. Janja Lebarič je zmagala med posameznicami do 49. let, v dvojicah z Doris Lesnik pa je bila skupno druga. T. K. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 25 2. SNL Krizo premagali pri vodilni ekipi V soboto, 30. aprila, ob 6. uri z Avtobusne postaje Murska Sobota izlet v Crikvenico in na Velebit. Organizator: PD Matica Murska Sobota. Informacije: Jože Ružič, 02 5421 053, 041 614 672, www.pdmaticamsdrustvo.si. Kalcer Radomlje – Farmtech Veržej 2 : 3 – V soboto prihaja Tolmin »V krizi smo,« je dejal po tretjem zaporednem porazu, ko so morali priznati na domačem igrišču premoč ptujske Drave (0 : 3), trener nogometašev Farmtecha Zlatko Gabor. Poleg treh zaporednih porazov, od tega dveh na domačem igrišču, je v oči bodla tudi visoka razlika v danih in prejetih zadetkih (1 : 15). Po skromnih predstavah je malokdo upal, da se serija porazov lahko prekine v minulem 23. krogu druge lige, ko je Farmtech gostoval pri vodilnem moštvu Kalcerju iz Radomelj. Pred tem dvobojem so bili v tej sezoni uspešnejši Radomljani. V Veržeju se je tekma končala z neodločenim izidom 2 : 2, v Radomljah pa je Kalcer zmagal z 1 : 0. V tokratnem dvoboju so presenetljivo, a povsem zasluženo zmagali veržejski nogometaši z 2 : 3 (2 : 1), ki so tako na dvanajstih tek- Nogometaši iz Veržeja so znova dokazali, da lahko premagajo vsako moštvo v drugi ligi. mah v gosteh zbrali že 22 točk, le točko manj od tokratnega nasprotnika. Nogometaši iz Veržeja so znova dokazali, da lahko premagajo vsako moštvo v drugi ligi, znova pa potrdili, da igrajo veliko bolje v gosteh kot na domači zelenici. Za tekmo 23. kroga je imel Gabor na razpolago večino nogometašev, ki v tej sezoni tvorijo ogrodje moštva, vendar je tekmo proti Kalcerju začel z nekoliko spremenjeno enajsterico: Andrejč, Ilić, Živko, Lukač, Lešnik, Kouter, Trstenjak, Petek, Šauperl, Kaučič, Mauko. Veržejci so povedli že v 5. minuti, ko je zadel Mitja Mauko, vendar so do konca prvega polčasa domačini prek Gregorja Kosca (28) in Luke Cerarja (40) izid preobrnili sebi v prid. Na začetku drugega polčasa sta stopila v igro pri Farmtechu Arpad Vaš, ki je zamenjal Biana Paula Šauperla, in Tjaž Polajžer, ki je zamenjal Damjana Kaučiča. Potem ko je Gabor v 68. minuti v igro poslal še Tadeja Čuka, ki je zamenjal Mauka, je sledil preobrat. Nino Kouter je z zadetkoma v 73. in 78. minuti preobrnil izid za končno zmago z 2 : 3. Farmtech ima zdaj 31 točk in je na šestem mestu. V naslednjem krogu prihaja v Veržej Tolmin, ki ga je Farmtech v tej sezoni že dvakrat premagal. V Tolminu je bilo 1 : 2, v Veržeju pa 4 : 1. M. Š. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, tam lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Sobota Saša Celec (št. 6) je v Veliki Polani s strelom z glavo že v 5. minuti Muro povedel v vodstvo, ki pa je trajalo do 57. minute, ko je za Polano izenačil Mario Sačer. fotografija nataša juhnov Ob 13. uri v športnem centru Černelavci začetek slavnostne prireditve ob 40-letnici Športnega društva Černelavci. Na sporedu bo tudi revijalna nogometna tekma med veteranskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške. 3. SNL vzhod Ob 17. uri na stadionu Čistina v Veržeju tekma 24. kroga 2. SNL Farmtech Veržej – TKK Tolmin. Tesna zmaga »žutih« proti Lesoplastu Ponedeljek Ob 14. uri v ŠRC Bakovci tekma 17. kroga SŽNL Teleing Pomurje Beltinci – Radomlje. Ob 14. uri v Kamencih poseben sprejem za mladega svetovnega podprvaka v karateju Sanderja Horvata. Sreda Na tekmi v Veliki Polani izključena Murina igralca Izidi 20. kroga: Avto Rajh Ljutomer – Tromejnik G-Sukič 3 : 1, Nafta 1903 – Rakičan 2 : 0, Polana – NŠ Mura 1 : 1, Turnišče – Črenšovci 4 : 0, Čarda – Odranci 0 : 2, ND Lušt Beltinci – Lesoplast Križevci 3 : 2, Grad – ŠNK Bakovci 3 : 0. Lestvica po 20. krogu: Beltinci 53, Mura 42, Odranci 39, Tromejnik 35, Ljutomer 34, Polana 31, Turnišče 29, Grad 26, Nafta 22, Križevci 20, Čarda 20, Bakovci 16, Rakičan 14, Črenšovci 13. Pari 21. kroga (tekme odigrano včeraj ob 17. uri): Rakičan – Čarda (včeraj ob 10.30), Grad – Avto Rajh Ljutomer, ŠNK Bakovci – Polana, NŠ Mura – ND Lušt Beltinci, Lesoplast Križevci – Nafta 1903, Odranci – Turnišče, Črenšovci – Tromejnik G-Sukič. Pari 22. kroga: Avto Rajh Ljutomer – Črenšovci, Tromejnik G-Sukič – Odranci, Čarda – Lesoplast Križevci, Nafta 1903 – NŠ Mura, Polana – Grad (vse v soboto, 30. aprila, ob 17. uri), Turnišče – Rakičan, ND Lušt Beltinci – ŠNK Bakovci (obe v ponedeljek, 2. maja, ob 17. uri). Polana : NŠ Mura 1 : 1 (0 : 1) PC Poljana v Veliki Polani, 600 gledalcev, sodnik: Mertelj (Hajdina). Strelca: 0 : 1 Celec (5), 1 : 1 Sačer (57). Polana: Farkaš, R. Žalik (Gjergjek, 89), Kranjec, Denša, Gerencser, Horvat Kapun, Klujber, Sačer, S. Žalik, Magdič (Kotnjek, 71), Vori. Trener: Jože Vori. NŠ Mura: Luk, Celec, Kisilak (Tompa, 34), Potrč, Raduha, Kozar, Slana, Pucko, Atanasov, Karas, Lalović. Trener: Franc Fridl. Rumeni kartoni: Denša, R. Žalik, Vori, Kotnjek; Lalović, Pucko, Slana, Kozar. Rdeča kartona: Lalović (drugi rumeni, 64), Pucko (drugi rumeni, 79), oba NŠ Mura. Čarda – Odranci 0 : 2 (0 : 2) Avto Rajh Ljutomer – Tromejnik G-Sukič 3 : 1 (2 : 1) ND Lušt Beltinci – Lesoplast Križevci 3 : 2 (2 : 1) ŠRC Ljutomer, 100 gledalcev, sodnik: Habjanič (Murska Sobota). Strelci: 1 : 0 Ciglarič (20), 1 : 1 Karnet (27), 2 : 1 Lotrič (33), 3 : 1 Ciglarič (78). Rumeni karton: Bogdan, Avto Rajh Ljutomer. Športni park Beltinci, 200 gledalcev, sodnik: Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelci: 0 : 1 Šlihthuber (30), 1 : 1 Sreš (36), 2 : 1 J. Tkalec (37, 11 m), 3 : 1 Maroša (65), 3 : 2 Bencik (89). Rumeni kartoni: Sreš, Nemec; Vegi Kalamar, Šlihthuber. Turnišče – Črenšovci 4 : 0 (2 : 0) Igrišče NK Turnišče, 150 gledalcev, sodnik: Gergič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Dražnik (17, a. g.), 2 : 0 Jakšič (23), 3 : 0 Horvat (49, 11 m), 4 : 0 Recek (80). Rumeni kartoni: Prša, Koznicov; Bunderla, Hozjan, Tudjan. ŠRC Martjanci, 120 gledalcev, sodnik: Kordež (Ravne na Koroškem). Strelca: 0 : 1 Žugelj (15), 0 : 2 Gostan (33). Rumena kartona: B. Ošlaj; Virag. Nafta 1903 – Rakičan 2 : 0 (0 : 0) Športni park Lendava, 150 gledalcev, sodnik: Šorli (Maribor). Strelca: 1 : 0 Dodlek (64), 2 : 0 Bobičanec (75, 11 m). Rumeni kartoni: Škerlak, Roškar, Jančar, vsi Rakičan. Grad – ŠNK Bakovci 3 : 0 (1 : 0) Igrišče pod gradom pri Gradu, 100 gledalcev, sodnik: Fekonja (Radenci). Strelca: 1 : 0 Buček Huber (3), 2 : 0 Feguš (59), 3 : 0 Feguš (78). Rumeni karton: Kreft, ŠNK Bakovci. T. K. Ob 18. uri v dvorani OŠ I Murska Sobota morebitna tretja tekma dvoboja 1. DOL za končno tretje mesto Panvita Pomgrad – Salonit Anhovo. popravek V prejšnji številki Vestnika nam jo je v prispevku Asja Benčec najboljša mladinka žal zagodel tiskarski škrat. Na naši fotografiji namreč ni Nina Gerič, ampak Asja Benčec, ki je postala državna prvakinja med mladinkami, Nina Gerič pa je slavila na prvem odprtem prvenstvu Murske Sobote pri starejših deklicah. Maja Čopi na državnem prvenstvu ni zmagala pri starejših mladinkah, ampak pri starejših deklicah. Za napake se opravičujemo. (T. K.) Hokej na travi V interligi so slovenski prvaki Lipovci igrali dve tekmi na Češkem. V prvem srečanju so izgubili proti moštvu Hradec Kralove s 5 : 2. Dva zadetka za Lipovce je dosegel Uroš Stanko. V drugem srečanju pa so Lipovci premagali Hradec Kralove s 4 : 2 s po dvema zadetkoma Aleša Pavlinjeka in Uroša Stanka. T. K. MNL Rokomet Bogojina z dvema točkama prednosti Ob koncu sezone poraza Rotunda presenetila vodilni Cven – Veterani Turnišča na vrhu lestvice Radgončani na sedmem, Pomurje na devetem mestu 15. krog II. MNL Lendava: Veterani Turnišče – Mostje 3 : 0, Graničar – Zvezda Dolina 4 : 0, Čentiba – Kapca 1 : 0, Olimpija Dolga vas je bila prosta. Lestvica: Veterani Turnišče 31, Olimpija Dolga vas 30, Čentiba 24, Graničar 21, Zvezda Dolina 15, Kapca 10, Mostje 1. Pari 16. kroga: Veterani Turnišče – Čentiba (v nedeljo, 1. maja, ob 10. uri), Mostje – Zvezda Dolina, Olimpija Dolga vas – Graničar (obe v nedeljo, 1. maja, ob 16.30), Kapca bo prosta. V zadnjem krogu druge lige je radgonski Arcont pred domačimi gledalci v Radencih izgubil z Radovljico z 28 : 30 (13 : 14). Po odlični predstavi prejšnjega kroga proti Pomurju so tokrat Radgončani pokazali povsem drugačen obraz. Nezbranost tako v obrambi kot v napadu je povzročila številne napake, ki so jih motivirani gostje s pridom izkoriščali. Strelci za Arcont so bili: Zorko 9, Žunič 5, Ketiš 5, Ivanek 2, Krajnc 2, Štefanec 2, Šijanec 1, Falež 1, Slekovec 1. Kot zanimivost naj dodamo, da je Radovljica 4 od svojih 7 točk v sezoni dosegla prav v igri proti Arcontu. Radgončani so sezono končali na sedmem mestu s 14 točkami. Pomurje je bilo na gostovanju v Cerkljah, na katerem se je odločalo o dru- 16. krog I. MNL MS: ŠD NK Pušča – Kema Puconci 0 : 1, GMT Bogojina – Serdica Kl. Šinko 1 : 1, ŠNK Radgona – Aqua - Ižakovci 5 : 1, Goričanka – Tišina 4 : 0, Hodoš – Gančani 6 : 0, Dokležovje – Slatina 3 : 1. Lestvica: GMT Bogojina 36, ŠNK Radgona 34, Goričanka 34, Slatina 33, Kema Puconci 28, Serdica Kl. Šinko 22, Hodoš 21, Dokležovje 18, Gančani 12, Aqua - Ižakovci 12, Tišina 9, ŠD NK Pušča 5. Pari 17. kroga: ŠNK Radgona – Dokležovje, Kema Puconci – GMT Bogojina (obe v soboto, 30. aprila, ob 16.30), Aqua Ižakovci – Goričanka, Tišina – Hodoš, Gančani – ŠD NK Pušča, Serdica Kl. Šinko – ŠD NK Pušča (vse v ponedeljek, 2. maja, ob 16.30). 15. krog II. MNL MS: Mura veterani – Apače 2 : 0, Šalovci – Lipa 2 : 0, ŠD Cven – ŠD NK Rotunda 0 : 1, Niros Cankova – ŠD Roma 2 : 4. Lestvica: ŠD Cven 35, Mura veterani 30, Apače 27, Šalovci 26, Niros Cankova 18, ŠD NK Rotunda 16, Lipa 13, ŠD Roma 6. Pari 16. kroga: Apače – ŠD Roma (v soboto, 30. aprila, ob 16.30), Mura veterani – Šalovci (v ponedeljek, 2. maja, ob 11. uri), ŠD NK Rotunda – Niros Cankova, Lipa – ŠD Cven (obe v ponedeljek, 2. maja, ob 16.30). 15. krog I. MNL Lendava: Renkovci – Bistrica 1 : 3, Nedelica – Nafta veterani 0 : 0, Hotiza – Panonija Gaberje 2 : 1, Kobilje – Dobrovnik 0 : 4. Lestvica: Hotiza 37, Nedelica 32, Bistrica 22, Kobilje 22, Dobrovnik 21, Renkovci 21, Nafta veterani 11, Panonija Gaberje 2. Pari 16. kroga: Nafta veterani – Bistrica (v nedeljo, 1. maja, ob 10. uri), Panonija Gaberje – Dobrovnik, Hotiza – Renkovci, Nedelica – Kobilje (vse v nedeljo, 1. maja, ob 16.30). T. K. gem potniku v 1. B-ligo, blizu presenečenja, a na koncu tesno izgubilo s 34 : 32 (19 : 17). Kljub dejstvu, da je Pomurje nastopilo samo z devetimi igralci, se je moralo Cerklje pošteno potruditi za zmago. V prvem polčasu je imel svoj šov najboljši strelec prvenstva Gregor Gregorec, ki je že takrat dosegel 10 zadetkov, Pomurje pa je v 38. minuti celo vodilo s 23 : 21. A so nato domačini dosegli delni izid 8 : 1 in zmagovalec je bil odločen. Domači so se lahko veselili vrnitve v višji tekmovalni razred, saj so za točko prehiteli Ajdovščino. Pri Pomurju so imeli samo štiri strelce: Gregorca, 16, Krefta, 9, Zavodnika, 4, in V. Kozelja 3. Pomurje je sezono končalo na zadnjem, devetem mestu s 6 točkami. T. K. 26 ljudje in zgodbe | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Jože Sarjaš, predsednik društva A.R.O. v Trnju in Off Road zveze 4 x 4 Slovenije Brnenje motorja najljubša melodija Off road tekmovanja ali prireditve so lahko samo v gramoznicah, glinokopih, peskokopih ali na deponijah Marca 1996, torej pred dobrimi dvajsetimi leti, je Jožef Sarjaš iz Trnja v črenšovski občini zbral skupino lastnikov in ljubiteljev terenskih vozil in ustanovili so Društvo ljubiteljev terenskih vozil A.R.O. Trnje z namenom druženja in učenja varne vožnje s terenskim vozilom. To so bile še tiste stare vrste vozil, ko je človek moral zraven veliko misliti, nova pa so tako »pametna«, pravi Sarjaš, da s tehničnimi izboljšavami že skoraj mislijo namesto voznika. Sam je tudi eden od tistih »umetnikov«, ki mu je najljubša melodija brnenje motorja, še posebej v durovi lestvici terenskih vozil, off road tekmovanje pa umetnost sinhronega delovanja človeka in stroja pri izzivanju fizikalnih zakonov. Pri tem zadnjem je potrebno obilo znanja, pa tudi strasti in kanček ekshibicionizma, se strinja Sarjaš, ki mu je avtomobilizem življenjski navdih, avtomehanika poklic, širjenje ljubiteljskega in tekmovalnega duha s terenskimi vozili pa smisel njegovega početja. Jeep willys ga je povsem omrežil Sam je svojo drugo življenjsko ljubezen srečal že kot vajenec leta 1972 pri avtomehaničnem mojstru v Lendavi, ki je imel vozilo Jeep Willys, in ga je to, da so ga obnavljali in sestavljali, povsem omrežilo. Kmalu po tistem je v vas prišlo prvo občudovanja vredno terensko vozilo, ki ga je lastnik pripeljal iz Avstrije, leta 1994 pa je nastala že prava vročica s štirimi terenskimi vozili Aro, ki so predstavljala jedro za ustanovitev društva. To je zaslovelo z organizacijo srečanj ljubiteljev terenskih vozil in off road tekmovanj. Sarjaš društvo vodi od vsega začetka in je tudi njegova »pogonska gred«, marca letos pa je postal za dobo štirih let tudi predsednik Off Road zveze 4 x 4 Slovenije (ORZS), v kateri je bil pred tem podpredsednik. Več klubov zara- di različnih interesov ni vključenih v ORZS, ugotavlja Sarjaš, sam pa si zelo prizadeva, da bi jih bilo čim več, saj se z organiziranim delovanjem in pripravo prireditev oziroma tekmovanj po veljavnih normah zmanjšuje število tistih, ki se nenadzorovano in včasih tudi objestno vozijo po brezpotjih. Društvo A.R.O. Trnje zdaj že nekaj let prevzema organizacijo enega od tekmovanj. Druga tekma za državno prvenstvo je bila pred kratkim v Nogradovi gramoznici v Dobrovniku, tekmovalci pa so se pomerili v dveh preizkušnjah, hardu in spretnostni vožnji, ne pa tudi v soft trialu. Soft trial je zahtevna, vendar preprostejša vožnja, saj progo zmorejo prevoziti tudi običajna vozila. Za voznika sta pomembna natančnost opazovanja ter občutek za vozilo in njegovo širino, vozi pa se počasi. Spretnostna ali hitrostna dirka je vožnja prek ovir, pri kateri pride do izraza moč vozila, najtežja preizkušnja pa je hard, pri kateri skoraj ni omejitev, vendar morajo biti ob progi točke, da tekmovalci vozila vpnejo in si z vitlom pomagajo premostiti oviro. Ta vozila morajo biti opremljena z varnostno kletko, vsi tekmovalci, ne glede na razred, pa morajo imeti čelado in drugo zaščitno opremo. »Potrkati moram po najboljšem lesu, v Sloveniji na teh tekmovanjih še nismo imeli nobene nesreče,« pove Sarjaš. Tudi stroj nekaj čuti Pred leti je tekmoval, vendar potem ugotovil, da je na progi preveč premišljeval o tem, kako se bo obnašalo vozilo, to pa ni prav. »Ne bi ravno rekel, da mi je vozila žal, razmišljam pa na način, da tudi stroj nekaj čuti in da je nekaj v številkah, ki prinašajo srečo ali nesrečo. Ko je tekmovalec društva na progi, s sklenjenimi rokami ob njej globoko premišljujem in se poskušam v mislih povezati z voznikom in mo- 16Sarjaš manjka slika Jože Sarjaš ob tekmovalnem vozilu Jeep Grand Cheroki s 4700-kubičnim V8-motorjem fotografija majda horvat torjem ter tako pomagati.« Na tekmovanjih prevzema tudi vlogo vzdrževalca in organizatorja, po progi pa se zapelje samo toliko, da jo preizkusi in preveri, ali mu vožnja po ovirah še vedno požene kri po žilah. Uspešen tekmovalec je njegov sin Dino, ki tekmuje z novim vozilom Jeep Grand Cherokee s 4700-kubičnim V8-motorjem. Prava 'mrcina' na štirih kolesih, ki pa je prenaporna za voznika na cesti in jo je na dirkališče treba pripeljati z drugim vozilom. Drugo tekmovalno vozilo društva pa je v lasti petih članov, ki ga tudi vsi vzdržujejo in ga skupaj pripravljajo za tekmovanje. Off road tekmovanja ali prireditve so lahko samo v gramoznicah, glino- kopih, peskokopih in raznih deponijah oziroma na mestih, ki jih posamezna občina določi za degradirana območja. Slovenija od leta 2005 namreč prepoveduje organizirano vožnjo po brezpotjih, to pa ne pomeni, da se s terenskim vozilom ne smeš peljati po kolovozu ali gozdnih poteh. Pri tem velja, da je več kot devet vozil že organizirana kolona. »Sem proti vožnjam v naravi, še manj sem za izživljanja z vozili, tega pa tudi ne sme biti na tekmovanjih,« pove sogovornik. Sarjaš je že vrsto let vzdrževalec in avtomehanik v podjetju Mlinopek ter odličen poznavalec avtomobilizma in motociklizma nasploh. Ni avtomobila, za katerega ne bi vedel, da obsta- ja, razen morda kje kakšen eksotičen primerek. Čeprav je avtomehanik iz časov, ko so bili pri avtomobilih pomembni klešče, platine in uplinjač, ni tiste vrste, ki se ne bi lotil popravila vsakega avtomobila. »Tudi če bi mi kdo pripeljal helikopter, naj ga popravim, ne bi rekel, da to ne gre. Vedno poskušam rešiti problem,« pove. Vseeno pa se je treba nenehno učiti, to pa zanj zdaj, ko je povezan s svetovnim spletom, sploh ni težko. »Dokler se dobro počutiš, boš tudi živel dejavno. Vendar vsega tega, kar počnem, ne bi bilo brez družine in prijateljev, tako pri pripravi tekmovanj kot srečanj. To je tudi tisto, kar nas povezuje,« pove Sarjaš. Majda Horvat Posledice ob trčenju motorista Vsak mesec ugoden nakup za naše naročnike! Za povečevanje zaščite rastlin pred polži je najbolje, da rastline krepimo. HomeoGarden POLŽI STOP, 750 ml, za Vestnikove naročnike kar 40 % ugodneje! Toliko motoristov, kot se jih je pred nedavnim zbralo v Gornjih Slavečih, se v naši regiji redko zbere. Prvič je namreč Zveza motoklub Slovenije oziroma tisti njen del, ki pokriva štajersko-prekmursko regijo, skupaj z motoklubom Diamonds iz Radenec pripravila skupno vožnjo s preventivno vsebino. Na dogodku se je zbralo okrog 180 motoristov iz vseh 24 motoklubov, ki delujejo na tem območju. Dobili so se v Radencih in se odpravili na vožnjo po Pomurju. Končni cilj je bil Športni center Slavček v Gornjih Slavečih. Tam so pripravili za njih in preostalo javnost preventivno prireditev Policijska izkušnja kot nasvet, na kateri so sodelovali slovenska policija, Društvo prve medicinske pomoči Rogašovci in gasilska operativna enota PGD Sveti Jurij. Prikazali so trk motorista z osebnim avtomobilom, posledice trka in usklajeno reševanje vseh omenjenih enot. Zbranim so predstavili tudi uporabo zračne blazine za motoriste ter vpliv alkohola in drog na sposobnoti voznika. C. K. Ekološki certifikat Varno za okolje Varno za ljudi in živali Učinkovito! Sredstvo ni FFS Certifikat za ekološko pridelavo Zdrave rastline brez uporabe agrokemikalij Naravno krepi rastline in s tem veča zaščito rastlin pred vsemi vrstami polžev. Redna cena: Informacije: 02 535 14 10 narocniska@vestnik.si Izdelek lahko prevzamete v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Pohitite, količine so omejene. 6,61 € Izjemna cena za naročnike Vestnika: 3,99 € z DDV-jem Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. V Gornjih Slavečih se je zbralo 180 motoristov. fotografija ciril kosednar Za naravno krepitev rastlin – večja odpornost rastlin pred polži ljudje in zgodbe www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 27 Felicita Heric Taškov v mladih budi veselje do glasbe Pred nastopom jim pripoveduje zgodbe Vsako leto na začetku otrokom v zboru nariše goro in jim pojasni, da se bodo po tej gori vzpenjali do uspehov Zven ubranih glasov ji daje, pove, prav posebno energijo. To potem pevcem vrača s svojim navdušenjem, prijaznostjo in razumevanjem. Vse to še kako potrebuje zbor, v katerem pojejo otroci. Še posebej, če gre za zbor, v katerem starostni razpon pevcev seže od predšolskih otrok pa tja do učencev višjih razredov osnovne šole. Takšna je namreč sestava Otroškega pevskega zbora (OPZ) Glasbene šole Murska Sobota, ki je dosegel pred kratkim na reviji v Zagorju ob Savi drugo najboljšo uvrstitev med otroškimi pevskimi zbori v državi. Čeprav Felicita Heric Taškov, ki ta zbor vodi že pet let, zatrjuje, da so večji del naloge opravili otroci, saj so peli »kot sončki«, pa ni dvoma, da je uspeh tudi zasluga prizadevne zborovodkinje. Na soboški glasbeni šoli poučuje flavto od leta 1999, pred tem je eno leto poučevala v Ljubljani. Poleg prečne flavte igra na klavir, orgle (še vedno v cerkvi v Ljutomeru), zase tudi kitaro, učila pa se je igrati še citre in končala pet razredov petja – oboje bo še dokončala, zatrjuje, kakor hitro bo našla dovolj časa. Kot mama štirih hčera – najmlajša se je rodila lani po- leti – tega trenutno nima prav v izobilju. Zdaj je še na porodniškem dopustu, le za zbor in omenjeno revijo si je vzela čas. Zvesta ostaja svojemu kraju Cvenu, čeprav se je po osnovni šoli vpisala na srednjo glasbeno šolo v Mariboru in nato na akademijo za glasbo v Ljubljani. Z vodenjem pevskih zborov ima izkušnje že od prvega letnika srednje šole. Naprej je bila v Radencih sedem let organistka in že takrat je vodila po tri zbore, poleg tega še posvetni zbor na Cvenu, nato je vodila zbor v Ljutomeru. Ko je bila leto dni doma in v tistem času ni sodelovala z nobenim zborom, je postala zelo nemirna. »Nisem vzdržala in sem šla kar prosit v ljutomersko župnijo, ali lahko imam tam pri njih zbor, ker je okrog toliko otrok, v cerkvi pa ni nobenega zbora. To je bilo leta 1999. Dvanajst let sem vodila tam zbore. Otroški zbor je 'zrasel', postal mladinski, nato smo ustanovili društvo, da bi lahko peli tudi druge pesmi, ne le cerkvenih, in tako smo se vzpenjali, na vsaki reviji smo šli višje in višje, leta 2005 smo bili prvič na regijskem tekmovanju, drugo leto na reviji v Zagorju,« pripoveduje. Felicita Heric Taškov: »Da bi prišli na najvišjo goro, je včasih treba iti tudi dol in nato spet gor.« fotografija bernarda b. peček Otroci imajo veliko talentov in sami naj izberejo, katerega bodo razvijali, pravi Felicita Heric Taškov. fotografija janez eržen Oči se ji zasvetijo, ko začne govoriti o svojem sedanjem otroškem pevskem zboru. Na vprašanje, kako izbira skladbe, ki jih bo v sezoni pel zbor, odgovori: »Veliko je odvisno od tega, kako se počutiš kot človek. Včasih bolj veselo in izbereš vesele pesmi, včasih bolj študijsko, zato izbereš zahtevne pesmi, včasih pa izbereš nekaj enostavnega, da imajo oni veselje. Potem pa to sestaviš.« Čeprav se na prvi pogled zdi, da so otroci v zboru zelo sproščeni in razigrani, je tako le na prvi pogled, to namreč ne pomeni, da niso disciplinirani. »Najprej je tu veliko discipline. Toda ta disciplina ne izhaja iz avtoritete, ampak iz vdanosti do petja in iz ljubezni do tega, kar počnejo,« pojasni sogovornica. »To pa lahko doseže učitelj predvsem s svojo energijo, kajti nič ni dano samo po sebi, vedno vse izhaja iz osebne angažiranosti, treba je nekaj vložiti, da pride uspeh.« Žalostna je, pravi, ko vidi, koliko je sposobnih mladih zborovodij in zanesenjakov, ki želijo delati, pa za njih v ožjem okolju nimajo razumevanja, kajti veselja do zborovskega petja je veliko tudi med mladimi. Kako ji uspe, da ji sledijo – tako pevci v zboru kot sodelavci, kje se je naučila na pravi način motivirati ljudi? »Pri salezijancih v Radencih,« pove odkrito po krajšem premisleku, »od njih sem se naučila pravega dela z mladimi, da ne smeš samo nekaj 'nakladati', da moraš z mladimi tako tudi delati.« Zato »svojim« otrokom v zboru vsako leto na začetku sezone nariše goro in jim pojasni, da se bodo po tej gori vzpenjali do uspehov, a da bi prišli na najvišjo goro, je včasih treba iti tudi nazaj dol in nato spet gor; zato jim pred nastopom vedno pripoveduje zgodbo, da se otroci miselno zberejo in umirijo. Otroci imajo veliko talentov in sami naj izberejo, katerega bodo razvijali, pravi. Včasih je pomembno pogledati tudi majhne uspehe. »Lepo je, ko imaš v zboru otroka, ki ga starši podpirajo, in ko vidiš, da raste in dosega uspehe. Včasih traja nekaj let, da dobi pravo intonacijo. Toda vsak uspeh, vsak razvoj je pomemben. Največje veselje je, ko slišiš, da otrok končno zadene intonacijo. To so tisti 'mikrouspehi', ki jih nihče ne vidi, kajti večina vidi le soliste in tiste, ki so v ospredju.« Bernarda B. Peček V naravi je manj smeti Zeleni teden je bil sklop aktivnosti in dogodkov v velikopolanski občini v aprilu, med katerimi je bila tudi čistilna akcija. Na njej so udeleženci, ki jih je bilo več kot 300, z veseljem ugotavljali, da je smeti v naravi manj, kot jih je bilo lani in leta pred tem. Zeleni teden je prvič organizirala velikopolanska občina v sodelovanju z Osnovno šolo Miška Kranjca Velika Polana, ki sodeluje v projektu Eko šola, ter društvi iz občine in partnerji. Zaokrožili so ga s kolesarjenjem, ki so ga poimenovali Klačimo s Pückami po poti Palčka polanskega. Ob kolesarjenju so udeleženci spoznavali naravno bogastvo v občini, ki so jim ga predstavili člani tu- rističnega podmladka iz velikopolanske osnovne šole in sekcije ljubiteljev starodobnih koles Polanski Pücki, ki deluje v društvu Štrk Slovenija. Namen Zelenega tedna je po besedah organizatorjev ozaveščanje o pomembnosti varovanja narave in zaščite okolja. Med drugim so za otroke pripravili delavnice z naslovom Pepi in njegovo gnezdo ter šolarjem podelili priznanja literarnega natečaja Živi zdravo in z naravo. Organizirali so ogled komunalne infrastrukture s čistilno napravo in sajenje dreves ter tekmovanje osnovne šole in vrtca v zbiranju odpadkov. J. G. + darilo paket spomladanskih čebulic Letna naročnina za 4 številke z 10 % popustom Za naročnike Vestnika samo 6,60 € Dogajanje so zaokrožili s kolesarjenjem Klačimo s Pückami po poti Palčka polanskega. fotografija jože gabor Lep vrt & naravna lekarna že pri vašem prodajalcu časopisov! Informacije in naročila: 02 535 14 10, narocniska@vestnik.si Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. 11,88 € 28 | Vestnik | 28. aprila 2016 privlačno preprosto uporabno www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Boleče uho Letos je pomlad zares postregla z vetrovnim vremenom Ograje Večino čutnih vtisov dobimo iz barvnega sveta Toplo vreme, delo na prostem in veter – kombinacija, ki je več kot dovolj, da zabolijo ušesa. Tisti, ki je bolečine v ušesih že doživel, bo vedel, da je bolečina lahko zelo huda ne samo pri otrocih, pač pa tudi pri odraslih. Ocenjuje se namreč, da je boleče uho na bolečinski lestvici precej pri vrhu. Kadar govorimo o vnetju ušesa, imamo po navadi v mislih vnetje srednjega ušesa. In to je najpogostejši vzrok bolečega ušesa. Zakaj nastane vnetje srednjega ušesa V srednjem ušesu celice tvorijo tekočino, ki ima funkcijo, da varuje uho pred okužbo. Če je stanje normalno, tekočina odteka skozi evstahijevo cev v žrelo. Če oteče tudi evstahijeva cev, se tekočina nabira v srednjem ušesu, to pa povzroči vnetje in okužbo. To je tudi razlog, zakaj pri otrocih hitreje prihaja do vnetij. Evstahije- Simptomi Kadar gre za vnetje srednjega ušesa, prizadeti toži o ostri, nenadni bolečini ali topi, stalni bolečini. Nastopita lahko povišana telesna temperatura in mrzlica, pogosto je sočasno zamašen nos (posebej pri otrocih), v ušesu je občutek napetosti … Izjemno moteča je izguba sluha, ki lahko traja tudi nekaj tednov. Vnetje srednjega ušesa se pojavlja v različno hudih oblikah. Če gre Ni torej čudno, da se nas vse okrog nas »dotakne« na prav poseben način. Vtis harmonije je še posebno močan, kadar ima podoba lep okvir. Tudi hiša z vrtom ima drugačno podobo, če ima ograjo. Zakaj imeti ograjo Preden se odločimo za tip ograje, je dobro poiskati vzrok. Včasih celo ugotovimo, da je v bistvu ne potrebujemo, ker tako vlogo lahko opravijo tudi drevesa. Obstaja pa pet razlogov, zakaj vseeno imeti ograjo. Prvi je povezan z varnostjo, drugi z zasebnostjo, tretji kot zaščita pred vetrom ali zvokom. Med najbolj priljubljene ograje spadajo lesene, sintetične (PVC), aluminijaste in železne. Vsaka izmed njih ima prednosti in pomanjkljivosti. Lesena ograja je lepa zaradi naravnega videza, ki se lepo ujame z naravo na eni strani in hišo na drugi. Lahko jo pobarvamo poljubno in tako še bolj poudarimo želeno ali pa kar izberemo med različnimi videzi lesa in oblik ter se umetnim nanosom enostavno izognemo. Seveda takoj nastopijo tudi nasprotni elementi, saj vemo, da nelakiran les hitro spremeni videz. Dež, sonce, razne žuželke imajo vpliv, zato je življenjska doba lesenih ograj krajša od vseh drugih. Kljub vsemu nas lepota lesa mnogokrat prepriča. V primerjavi z lesom so sintetične ograje zelo lahke za vzdrževanje, od daleč (a res samo od daleč) lahko dajejo videz lesa in otroci se ne nabodejo tako hitro kot na lesenih. Velikokrat so že v barvi, ki bolj ali manj ustreza, nikoli pa ne povsem tako, kot bi mi želeli. Aluminijaste ograje so zelo lahke in so dobra začasna rešitev. Žal se zelo hitro poškodujejo in je potem treba zamenjati kar celo. Železne ograje vsekakor presegajo vse po odpornosti. Estetsko dajejo močan vtis, vzdrževanje pa je minimalno. Vsaka ograja ima svoj čar. Največkrat nam pri gradnji hiše zmanjka energije in denarja. Za take pike na i si vzemimo čas za dober razmislek. Tudi fotografija je lepša s skrbno izbranim okvirjem. Tatjana Kalamar Morales Vloga srednjega ušesa in povezava z nosom Koščice v srednjem ušesu zaznajo tresljaje bobniča in jih prenesejo do notranjega ušesa. Srednje uho je s tanko cevko, ki jo imenujemo evstahijeva cev, povezano z zgornjimi dihali. Zato vnetje srednjega ušesa po navadi nastane ob prehladu ali drugi okužbi dihal. va cev pri otrocih je namreč krajša in leži vodoravno, zato je možnost okužb večja in hitrejša. Vzrokov, ki privedejo do vnetja srednjega ušesa, je več, od alergij, bakterij, vdora vode ob kopanju in plavanju … A najpogosteje se vnetje razvije po virusni okužbi. Mikrobi namreč hitro najdejo prostor v toplem in vlažnem okolju srednjega ušesa. za en napad, to imenujemo akutno vnetje, če pa se ponovi tri- do štirikrat v pol leta, govorimo o ponavljajočem se vnetju. Če se ne pozdravi, preide v kronično vnetje. Zdravljenje Cilj zdravljenja je čim hitreje ozdraviti vnetje in okužbo, da ne nastopijo hujši zapleti. Zdravljenje Mnogo ljudi prisega na uporabo zelišč, kot so netresk, janeževo olje, parafinsko olje, švedska grenčica, česen … Vendar je uporaba vse prej kot priporočljiva, saj lahko vodi do zapletov in predrtja bobniča. Izjemno pomembno pri vnetju srednjega ušesa je zdravljenje nosne sluznice. Na to po navadi ljudje radi pozabijo ali jim je celo neznano. Vendar pa je zdrav nos ključ do zdravih ušes. Zato je treba čistiti in izpihovati nos. To naj se počne pravilno – zatisnemo eno nosnico in drugo izpihamo ter ponovimo še z drugo nosnico. Sočasno se priporo- ča izpiranje s fiziološko raztopino. Prav tako lahko v lekarni brez recepta dobite kapljice za uho s protibolečinskim delovanjem. Ukrepi, ki jih zmoremo sami v kombinaciji s predpisano terapijo, bi morali stanje vnetega in bolečega srednjega ušesa pozdraviti in izprazniti tekočino iz srednjega ušesa. S tem pa se mora povrniti tudi sluh. Polonca Fiala Novak, mag. farm. kukamo v vaš lonec in pečico Svinjski file z beluši iz Diane Našo rubriko bodo s svojimi recepti bogatili tudi kuharice in kuharji iz hotela Diana v Murski Soboti Zelenjava, ki je trenutno najbolj aktualna, so gotovo šparglji. Tega se zavedajo tudi v hotelu Diana, zato je tokrat za Vestnikovo rubriko Kukamo v vaš lonec in pečico v svoj zvezek receptov pokukala Marta Časar, vodja kuhinje v omenjenem soboškem hotelu. Recept, ki ga bo delila z nami, pa je za glavno jed, natančneje za svinjski file z beluši. Za štiri osebe potrebujemo: 800 gramov svinjskega fileja, 50 gramov šalotke, 0,5 decilitra belega olja, 120 gramov zelenih belušev, 4 decilitre zelenjavne osnove, 2 decilitra kisle smetane, sol, poper, muškatni orešček in belo vino. Postopek priprave pa je tak: svinjsko ribico očistimo. Z ostrim nožem narežemo fileje, jih rahlo potolčemo fotografija arhiv hotela diana Priljubljene oblike Kaj lahko storimo sami Izjemno pomembno pri vnetju srednjega ušesa je zdravljenje nosne sluznice. Na to po navadi ljudje radi pozabijo ali jim je celo neznano. Vendar pa je zdrav nos ključ do zdravih ušes. Vsaka ograja ima svoj čar. Največkrat nam pri gradnji hiše zmanjka energije in denarja. Za take pike na i si vzemimo čas za dober razmislek. Četrti vzrok je denar in je zmeraj eden od pomembnejših, saj gre za denarno investicijo. In peti vzrok je estetskega pomena, saj vemo, da lahko ograja bistveno izboljša videz nepremičnine. Z opredelitvijo vzroka bo zelo hitro jasno, katera ograja pride v ožji izbor. zajema odstranitev vzroka vnetja, uničenje bakterij, spodbujanje imunskega sistema in zmanjšanje otekline evstahijeve cevi. Zato se uporabljajo nosni dekongestivi, ki zmanjšajo oteklino evstahijeve cevi, antibiotiki uničijo bakterije, hkrati pa seveda poskrbimo, da omilimo bolečino z analgetiki. in začinimo s poprom in soljo. Popečemo v ponvi na vroči maščobi. Na preostali maščobi podušimo šalotko in jo zalijemo z zelenjavno osnovo. Beluše skuhamo, narežemo na tri centimetre dolge koščke, dodamo k filejem in podušimo. Omako izboljšamo z belim vinom, muškatnim oreščkom in kislo smetano. Fileje zložimo na krožnik, prelijemo z omako, posujemo s peteršiljem in ponudimo. Za prilogo servirajmo kruhovo rezino, predlaga Marta Časar. Tudi vas pa še vedno vabimo h kukanju oziroma – mi bi radi pokukali v vaše lonce in pečice. Če se vam zdi to sprejemljivo, nam pošljite recept s fotografijo na vida.tos@ vestnik.si. Pa prijetno ustvarjanje za štedilnikom in dober tek! Vida Toš 28. aprila 2016 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Beltinski šolarji so se družili z vrstniki iz Slovaške Osnovno šolo v Beltincih so v okviru mednarodne izmenjave obiskali učenci in učitelji partnerske osnovne šole iz Nove Bane na Slovaškem. Obe šoli sodelujeta v mednarodnem projektu PASCH, Šole – partnerji prihodnosti, ki poteka na pobudo nemškega zunanjega ministrstva v sodelovanju z Goethejevim inštitutom. Beltinska šola je edina šola iz Slovenije vključena v ta projekt, ki spodbuja učenje jezikov, predvsem nemškega, na šoli pa ga koordinira in vodi učiteljica nemškega jezika Lidija Pelcl Mes. Projekt traja že sedem let, prvič pa so tokrat izvedli večdnevno izmenjavo mladih. Slovaški osnovnošolci so prišli sem v okviru podprojekta Mladinska srečanja – naše mesto, naša dežela. Njihov pogovorni jezik je bila nemščina. V sredo je prišlo na šolo dvanajst učencev in dva učitelja, ki so ostali do nedelje. Učenci in učitelji so bili nastanjeni pri družinah učencev in učiteljev, tako je bilo možnosti za druženje še veliko več. Pripravili so jim pester program različnih dejav- V morju, žana rudaš, 2. a, oš turnišče nosti. Dopoldne so se družili v spoznavni, športni, folklorni in likovni delavnici. Popoldne pa so se podali na lov na zaklad v Mursko Soboto ter v Pomurski muzej, v katerem so pekli perece in izdelali zapestnico prijateljstva. Soboto so namenili strokovni ekskurziji na Ptuj in v Maribor. Kot nam je povedala Lidija Pelcl Mes, so se na izmenjavi stkale nove prijateljske vezi, urili pa so se v vseh mogočih jezikih, saj včasih nemščina preprosto ni zadostovala. A. N. R. R. Smetišnica postane popzvezda Mladi iz Beltinec in Nove Bane na Slovaškem so se skupaj urili v nemščini. fotografija arhiv oš beltinci Medgeneracijsko branje in pesnjenje Na osnovni šoli v Šalovcih dajejo poseben poudarek sodelovanju med starši in učitelji, saj se zavedajo, da je za uspeh vsakega otroka ključnega pomena, kako starše in učence pritegniti z novimi oblikami povezovanja. Pripravljajo različne dejavnosti, ki imajo pozitiven učinek in pripomorejo k medsebojnemu spoštovanju in zaupanju. To pa vpliva na kakovost dela učiteljev v šoli, saj je lahko otrok v šoli še uspešnejši in za- dovoljnejši, starši pa mirnejši. Tako so v letošnjem šolskem letu učenci, starši in razredničarka šestega in sedmega razreda pogovorno uro izkoristili za medgeneracijsko branje. Pri tem so jim bile navdih pesmi Toneta Pavčka iz pesniške zbirke Majhnice in majnice. Prebirali so pesmi in se o njih in svojih vtisih pogovarjali. »Tisto popoldne nas je poezija povezala, ob njej smo se spoznavali, zabavali in uživali. Pomembno je, 29 da smo se v šoli vsi počutili prijetno in sprejeto, in strinjali smo se, da moramo pesniški popoldan ponoviti,« nam je povedala Breda Kerčmar, mentorica Bralne značke na OŠ Šalovci. Preizkusili so se tudi v pesniškem ustvarjanju in pisali v dvojicah, otroci skupaj s starši, no, največkrat z mamami. In nastalo je nekaj čudovitih pesmi. A. N. R. R. Pred davnimi časi je živela majhna, osamljena Smetišnica. Nobenega prijatelja ni imela, je pa zelo rada pela. Pela je na ves glas, da so jo slišali ljudje celo v sosednjo vas. Nekega dne je začela pisati pesem. Vso noč je bila pokonci. Niti zajtrkovala ni, še bananinega olupka ni želela pokusiti. Šele naslednje opoldne je bila pesem dokončana. Pesem je bila tako dobra, da so jo vsi želeli kupiti. Nato je prišel dan njenega nastopa. Tja so prišli tudi trije razbojniki. Smetišnico so želeli ugrabiti. Splazili so se v njeno garderobo. Ujeli so jo in jo odpeljali v pristanišče. Privezali so jo na čoln. Vendar niso opazili, da na čolnu spi mojster Smetiško z Govorečo svetilko. Hitro sta odvezala Smetišnico. Uspelo jima je ujeti tudi dva razbojnika, žal pa je eden ušel. Ko je hotel stopiti v avto, je velika Zelena miš avto brcnila v morje. Smetišnica se je vrnila na nastop in odpela svojo pesem. Postala je slavna, pisala je pesmi in zabavala ljudi. Žiga Zver, 4. a, OŠ Bakovci Moje najhujše sanje Bila je burna, vetrovna noč in mene je bilo zelo, zelo strah. Dež pa je kar naprej neusmiljeno potrkaval na moje okno. Končno sem zaspala. Takrat pa sem potonila v deželo najhujših sanj. Bilo je zelo temno in veter je divjal okoli mene. Bila sem na planetu, na katerem je imel vsak prebivalec sto rok, sto nog, deset parov oči in tri tisoč nosov. Prišla sem v njihov grad. Srečala sem moža s krono, na kateri je pisalo Kralj najhujših sanj. Vprašal me je, kam hitim. Zajecljala sem, da v knjižnico. Zanimalo ga je, zakaj jecljam, in dejala sem, da zato, ker so vsi ljudje na tem planetu tako čudni. Pobesnel je in vprašal, ali bi se rada tepla z njim. Lahko pa me tudi spremeni v njim enakega. Kaj? Da bi tudi jaz imela sto rok, sto nog, deset oči in tri tisoč nosov? Prosim, samo tega mi ne storite, sem prosila v mislih. Ampak bil je neusmiljen in je začel čarati. Še preden je čaranje končal in preden sem dobila vse te roke, noge, oči in nosove, sem se vsa prepotena zbudila. In bila sem še vedno jaz, Hana, deklica z enim parom rok in nog, enim parom oči in enim nosom. Hana Čagran, 4. a, OŠ Bakovci Knjiga Prav je – ni prav Pisali so v dvojicah, otroci skupaj s starši. fotografija oš šalovci Rdeče so rože, tulipani in vrtnice, rdeče so jagode, a najbolj slastne so gozdne jagode. Modro je morje, sinje nebo, rumeno je sonce, ki grelo me bo. Modro nebo, pod nebom ptički pojo in meni je v srcu lepo. Otroci so brali, nato pa še sami ustvarjali. fotografija mateja jamnik Domen in Gabrijela Modra in rumena postala sta mož in žena. Morje valove pozibava in prijetno nas uspava. Nad morjem galebi se oglašajo, veselje in mir nam prinašajo. V drugem delu akcije društva Jasa Slovenija ima srce – prvi je potekal lani – so šolski in otroci iz vrtcev po vsej Sloveniji brali knjigo Prav je – ni prav avtorja Aneja Sama. Ta prek govora živali, ki otrokom pripovedujejo, kaj je zanje prav in kaj ne, otrokom ne pripoveduje le tega, ampak jim govori tudi o resničnih in navideznih potrebah, pa o lepotah raznovrstnosti in o tem, da smo vsi del celote. »Po vsej Sloveniji je tokrat sodelovalo 8000 otrok, okoli 3000 pa se jih je tudi ustvarjalno odzvalo. Knjigo so Majhna zelena rastlina raste ob soncu in vodi. Tako rastemo mi ob učenju in vzgoji. Edita in Kevin Raste ob soncu in vodi, je majhna, zelena, krhka in suha kot nit našega življenja. Vsak dan je vesel po svoje, nasmejan, srečen in dobre volje. Že zgodaj zjutraj to si ponovi, da v življenju lažje ti bo šlo skozi. Modro morje, modro nebo, vse na svetu se mi zdi lepo. Aljaž in Petra Tia in Milena David in Marija Teodor in Silva med drugim brali v šoli in vrtcu Kobilje, v Puconcih, Gornji Radgoni, na Razkrižju in v enoti Vrtca Murska Sobota v Rakičanu. Približno 250 otrok nam je poslalo svoje stvaritve,« je povedala Mateja Jamnik iz Društva Jasa. Dodaja še, da je akcija letos zajela več otrok. Odzivi otrok pa so, pravi, neopisljivi: »Izjemni so. Spoznaš, da so otroci – če bi imeli pravo vodstvo – tisti, ki bi svet spreminjali na boljše.« Akcijo Jasa končuje ob dnevu Zemlje, 22. aprila. V. T. 30 prejeli smo/sporočila | Vestnik | 28. aprila 2016 Zahvala V dolžnost si štejem, da se po končanem 5. hišnem sejmu zahvalim za odlično organizacijo podjetju NIROS – kovinarstvo, s. p., Cankova. V času od 15. do 17. aprila je sejem obiskalo okoli 10.000 gostov iz pomurskih občin, širše Slovenije in izredno veliko državljanov Avstrije. Za občino je sejem dogodek leta in to me kot župana navdaja z veseljem in hvaležnostjo. Največja zahvala velja direktorju in lastniku NIROS – kovinarstva, s. p., gospodu Janezu Tišlerju, ki je idejni oče sejma in ki se zaveda, da se v življenju podjetja in skupnosti zmaguje z organizacijo, sodelovanjem in iskanjem vseh poti za uresničitev najvišjih ciljev. Hvala družinama Kerec in Tišler, ki sta dali na razpolago zemljišče za razstavne objekte z izredno gostoljubnostjo. Hvala vsem zaposlenim podjetja NIROS – kovinarstvo, s. p., ki ste velika družina delovnih modrih ljudi, ki z vedno novimi produkti zmagujete na zahtevnih konkurenčnih trgih. To SVET ZAVODA Dvojezične srednje šole Lendava Kolodvorska ulica 2 e 9220 Lendava razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m./ž.) Kandidati za imenovanje na funkcijo ravnatelja morajo izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl.US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) in Zakonom o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 35/01 in 102/07-ZOsn-F; v nadaljevanjem besedilu: ZPIMVI). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2016. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, pedagoško-andragoški izobrazbi, strokovnem izpitu, nazivu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, o znanju učnega jezika narodne skupnosti, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Dvojezične srednje šole Lendava / A Kétnyelvű Középiskola, Lendva Iskolatanácsa, Kolodvorska ulica 2 e, 9220 Lendava, z oznako »prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidati morajo priložiti k prijavi program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis. »Črni petek« za Občino Ljutomer Občina Cankova bo odgovorno in kar najbolj podpirala hišni sejem, kajti zavedamo se, da ima vsak uspešen dogodek dolgoročne pozitivne učinke na razvoj podjetništva, obrti in turizma. Od vlade in ministrstev pa zahtevamo, da s pozitivno zakonodajo ter stabilnim finančnim in pravnim okoljem vzpostavijo poslovni prostor za razvoj podjetništva in obrti. Gospod Janez Tišler in podjetje NIROS – kovinarstvo, s. p., so v zadnjih letih z rastjo podjetja, odlično ponudbo izdelkov in storitev in organizacijo že 5. hišnega sejma zgled s svojo zmagovito zgodbo. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali, sodelovali in obiskali prizorišče sejma in Občino Cankova. Na svidenje naslednje leto na 6. hišnem sejmu NIROS – kovinarstva na Cankovi. Županja je s predlogom proračuna zamujala in kršila poslovnik, svetniki pa so morali amandmaje dati na pošto na samo velikonočno soboto. Z amandmaji so predlagali, da se zagotovi vsem proračunskim porabnikom izplačilo plač enakomerno za vse leto, ne pa navedenim trem le za sedem mescev, občinski upravi pa za plače celo 17 odstotkov več od lanskega leta, za reprezentanco, potovanja in še kaj pa celo do 30 odstotkov in več, seveda se jim povečujejo tudi sredstva za nadure in stimulacije. Župan Občine Cankova Drago Vogrinčič Pa ni bil petek, bila je sreda, 30. marca 2016. Je le prispodoba po sprejetju proračuna za leto 2016, ker se ukinjata dva javna zavoda in posega v gasilsko zvezo. Takšna je bila ocena opozicijskih svetnikov, ker jim ni uspelo županji mag. Olgi Karba dopovedati, da naj svojo odločitev uskladi s predlogi ŠIM in LTO ter gasilsko zvezo. Predlagali so postopno racionalizacijo na podlagi analize do konca leta. Ni bilo usklajevanja in nobena pripomba ni bila upoštevana. Gasilci so povedali, da je ZVEZA njihova »glava«. Tudi na sejo so prišli v velikem številu. A županja je neomajno vztrajala pri svojem predlogu, tako da ji je eden od svetnikov razložil besedo absolutizem. Seveda, njena večina, Janko Špindler, Darinka Budna, Valter Dvanajščak, Petra Mlinarič Jager, Suzana Kolbl, Jože Panič, Silvester Perko, Saša Polajnar, Nina Stekmüller, Viljem Vajda, Boro Zemljak, Nada Marinič, je sledila predlogu županje, dvignila roke in gledala navzdol. Svetniki amandmajev niso dobili na vpogled, a so odločali proti! S čim je županja zagovarjala svoj brezkompromisni predlog? Da se odloča kot dober gospodar, ker ji država daje za 1.700.000,00 evrov manj sredstev kot lani (na pamet pove vedno drugo številko); v zavodih se bo- jijo odpuščanja, v občinski upravi pa načrtuje kar pet novih zaposlitev brez obrazložitev. Da ne drži obrazložitev županje glede denarja, ampak gre za javnosti neznane njene druge razloge, dokazujejo podatki ministrstva za finance, da Občini Ljutomer pripada primerna poraba v skupnem znesku 6.659.197,00 evrov v letu 2015, v letu 2016 pa 6.683.035,00 evrov in še možnost za brezobrestna povratna sredstva v višini 235.555,00 evrov za investicije. Tudi predsednik gasilske zveze je povedal, da niso prejeli vseh sredstev, kot trdi županja. Gasilska zveza ima večstoletno tradicijo, oba javna zavoda pa sta vedno ob rasti z dejavnostjo v svojem okolju in širše utrjevala svoj položaj in vsako leto poročala ustanoviteljici o svojem delu. Vsa leta je občina delo ocenila kot uspešno. Vprašanje, zakaj naenkrat ukinitev zavoda s tako hitrostjo, ostaja brez odgovora. Strinjam se s tistimi, ki opozarjajo, da navedene odločitve močno posegajo v nadaljnji razvoj teh dejavnosti, njihovo kakovost in v škodo občanov. Županja si je dovolila še eno zanimivost, navedene odločitve so bile objavljene isti dan, kot je bila popoldanska seja občinskega sveta, to je 30. marca 2016, to pa po tehničnem delu vzbuja sum, da so bili sklepi natisnjeni že pred sejo. Tudi naslednji dan je bil že razpis. Županja je po svojih objavljenih dokumentih pohitela s privatizacijo oz. razprodajo premoženja in dejavnosti, s strokovnimi in tehničnimi delavci pa se že pogovarja o prenehanju dela. Res »črni petek«! Vprašanje je, ali ste se občinski svetniki, ki ste molče podprli navedene predloge županje, res zavedali, da prevzemate tudi soodgovornost pri posegu v dejavnosti in premoženje občine, ki je last vseh občanov, saj smo vsi davkoplačevalci. Marija G. Dugonik, Ljutomer Pravila in pogoji nagradne igre so na voljo na www.nasdom.net/pravila.pdf www.nasdom.net | Večer d.o.o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, Maribor Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. vaše veliko srce pripadnosti podjetju potrjujete z organizacijo sejma. Hvala podjetnikom, ki ste na sejmu predstavili svoje produkte in izdelke; hvaležni smo, da vas je letos sodelovalo več kot 40 iz pomurskih občin in širšega prostora Slovenije. Obiskal sem vse razstavljavce in sem srečen, ker so podjetniki in predstavniki podjetij potrdili, da so bili deležni izjemnega zanimanja za poslovne stike in si pridobili stranke za sklepanje pogodb. Tega sem izredno vesel, ker se zavedam, da je učinkovitost sejma optimalna takrat, ko se pridobi poslovni interes novih strank in kupcev. Hvala, ker ste potrdili, da se boste ponovno odzvali in udeležili sejma. Hvala gostincem, ki ste z odlično kulinarično ponudbo sodelovali na ulici obrti in turizma. Hvala območni obrtno-podjetniški zbornici za podporo pri izvedbi sejma in hvala vsem sponzorjem. Hvala medijem, ki ste javnosti predstavili odlično izvedbo sejma na Cankovi, ki potrjuje, da v konkurenčnem gospodarskem okolju ne zmagujejo mastodoni, ampak podjetniki, ki se znajo povezovati in organizirano nastopajo na domačem in tujem trgu. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ite Obišč m.net ali o .nasd aNasdom/ w w w revij ite / m o c oj fb. in osv R U E 0 50a0dnevno sogboovini z v tr n! j n a s vaših ey Norma Harv ZA DOM, KOT SI GA ŽELITE. Prenovljena izdaja 28. aprila 2016 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si ZAHVALA KOMUNALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Koloman Flisar Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje in sveče. Posebej hvala za globoke besede gospodu Leonu Novaku. Njegovi najdražji Olga Filo Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za mrliško vežico. Lepa hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči, zato za vedno si zaprl svoje oči ... ZAHVALA ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila draga mama, tašča in babica V 66. letu nas je po nepričakovani bolezni zapustil Helena Janko Alojz Žökš iz Kovačevec 22 iz Motvarjevec 63 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, nam stali ob strani ter darovali za svete maše, cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala g. župniku Alojzu Ratniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, gasilcem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali za svete maše, sveče in v dobrodelne namene. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči tvoji najdražji Žalujoči njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Ne budite me, vas prosim ... Mnogo prezgodaj, v 58. letu, nas je zapustila naša najdražja mama, sestra, tašča, babica in šefinja Geza Huber Pocak Vrečič Lidija iz Gornjih Slaveč 123 a frizerka iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke v dobre namene, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala je namenjena vsem sosedom, posebej družini Grah za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Lepa hvala gospe duhovnici Simoni Prosič Filip za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: žena Rozinka ter sin Bojan in hčerka Tončka z družinama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavkam, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami delili bolečino, bolečino ob dnevu slovesa, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, denarne prispevke in nam izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku, pevcem, zdravstvenemu osebju, društvoma sladkornih in ledvičnih bolnikov, Pogrebništvu Komunale in vsem govornikom, g. Križniku, ge. Slavi in ge. Verici iz OZ M. Sobota. Ohranili te bomo v lepem spominu. Dragi opa, zelo te bomo pogrešali – tvoji vnuki in pravnuki ENOSOBNO STANOVANJE v Ulici Staneta Rozmana 17, tretje nadstropje, brez dvigala, z balkonom in kletjo, 32 m2, prodam za 30.000 evrov. Tel. 031 388 515. m2645 kmetijska mehanizacija NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel. 582 14 01. v2435 EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel. 041 520 191. v2578 PURANE, bele, za nadaljnjo rejo, stare 6 tednov, prodam. Tel. 546 11 13 ali 031 384 591. v2661 TRAKTORSKI VILIČAR in TROSILNIK Vikon prodam. Tel. 041 812 237. v2669 POŠTENI IN SKRBNI DRUŽINI ODDAM hišo z vrtom in sadovnjakom. Možnost dedovanja. Tel.: 031 709 883. v2663 GRADBENO PARCELO, 700 m2, cena 6.500 evrov, prodam. Kupec dobi brezplačno sadovnjak, 1.900 m3, gozd, 1.350 m2, in njivo, 1.337 m2. Tel. 041 741 354. v2663 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, opremljeno, prodam. Tel. 040 662 395. v2665 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Prevozi pokojnikov iz tujine ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek posesti POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! (Stane Vidmar) ZAHVALA živali DE POGREBNIŠTVO Vegova ulica 1 Murska Sobota roj. Zavec, iz Kuštanovec 10 Žalujoči njeni najdražji oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 31 PREDSETVENIK, 200 cm, 20 klinov, klinaste brane, 3 delne in plug Batuje prodam. GSM 070 717 887. Klicati do 20. ure. mtu razno PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, Sl. Konjice. v2640 Vsi njeni 116 111 Odgovor je pogovor. Nova številka, stari prijatelji. ZAUPNI TELEFON 116 123 Babi Lidija, zelo te pogrešam – tvoja Nuša SAMARIJAN IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 BOLJŠA STRAN SPLETA Telefon za otroke in mladostnike Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! narocniska@vestnik.si 02 538 17 20 BREZPLAČNO 24 ur na dan HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 32 (ne)nazadnje | Vestnik | 28. aprila 2016 Četrtek: zmerno oblačno 0 | 12 Petek: pretežno oblačno 3 | 16 vreme Sobota: zmerno oblačno 6 | 18 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: oblačno, dež 7 | 10 fotografija tedna Andrej Velkavrh »Odpor proti okupatorju med drugo svetovno vojno je bil zgodovinsko in politično daljnovidno ter državotvorno dejanje,« je poudaril slavnostni govornik Marjan Šiftar na slovesnosti, ki sta jo ob dnevu upora proti okupatorju pripravila Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota. Kot je še poudaril Šiftar, so Prekmurci mnoge preizkušnje v zgodovini čutili drugače in bolj dramatično ter nepredvidljivo kot drugi. »Smo del nacionalne matice države, ki je bil pogosto tudi spregledan in pozabljen, kljub temu se je tu slovenska identiteta ohranila, potrjevalo pa se je tudi načelo opiranja na lastne sile in naravne danosti. Doživeli in preživeli smo nasilje okupacije, deportacije in internacije.« O tem po njegovih besedah priča tudi spominska plošča na Osnovni šoli I, na kateri so napisana imena 78 dijakov takratne murskosoboške gimnazije, ki so izgubili življenje med drugo svetovno vojno. T. M. fotografija nataša juhnov V četrtek bo sprva pretežno jasno. Jutro bo hladno, marsikje bo slana. Čez dan se bo nekoliko pooblačilo. V petek bo zmerno do pretežno oblačno in topleje. V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Še nekoliko topleje bo. Nedelja bo, kot kaže, bolj kot ne deževna. O količini padavin pa težko govorimo, možnosti so precej odprte, vse od manjše količine do obilnih padavin. V ponedeljek bo večinoma suho, prevladovalo pa bo oblačno vreme. *** V ponedeljek so bile po daljšem času spet prave aprilske plohe. April je prav zaradi njih dobil sloves meseca z muhastim, spremenljivim vremenom. No, da ne bo pomote, aprila lahko tudi pošteno grmi, česar pri plohah ni. Pravzaprav za oboje, tako nevihte kot plohe, velja skoraj enaka ali vsaj zelo podobna zgodba. To so padavine, ki nastajajo v termično labilnem ozračju. To pomeni, da je zrak višje v ozračju dovolj hladnejši od tistega v nižjih, prizemnih slojih, tako da nastane nestabilna mešanica. Toplejši zrak je lažji in zato se začne dvigati. In če je zrak višje dovolj hladen in seveda tudi vlažen, bodo nastajali kopasti oblaki, in če se bo zrak dvignil še višje, tudi padavine iz teh oblakov. Ta mehanizem sem nekoč pred leti že opisal, zato mi ne zamerite, da se ne bom preveč ponavljal. A vendarle se postavlja vprašanje, zakaj je ravno aprila vreme tako spremenljivo, muhasto (»April ima devet vremen na dan«). Zakaj ne že marec ali pa maj?! Nekaj soli je v tem vprašanju. Namreč maj morda ni nič manj spremenljiv kot april, morda je vreme le nekoliko pogosteje stabilno kot aprila. In namesto ploh skoraj vedno prevladujejo nevihte, aprila pa so le značilnejše plohe. Plohe so pravzaprav zametki neviht. Kadar je ozračje manj labilno, bodo verjetnejše plohe, sicer nevihte. In tu se skriva odgovor na naše razmišljanje. Termično nestabilno ozračje je značilnost tople polovice leta. Marec je vendarle še prehladen, sonce nima dovolj moči, da bi sprožalo plohe tako pogosto kot aprila. Maja pa je sonce že zelo močno, tako da je v povprečju več neviht kot ploh. April je očitno v našem podnebju idealen. vestnikov koledar Č – 28. april PAVEL P – 29. april ROBERT S – 30. april KATARINA N – 1. maj JOŽE P – 2. maj BORIS T – 3. maj ALEKSANDER S – 4. maj CVETO V petek, 29. aprila, sonce vzide ob 5. uri in 51 minut, zaide pa ob 20. uri in 7 minut. Tako bo dan dolg 14 ur in 16 minut. Ponedeljek: pretežno oblačno 7 | 14 Vestnikov pogovorni večer Večer s Fridino domačo kuhinjo Kaj skuhati, če ne ješ mesa Kokoška Frida je zakuhala kuharsko knjižico Najpomembnejše je, menita Škarič in Lončarjeva, da imamo »pospravljeno« v svoji glavi. fotografija vida toš Da največ bolezni izvira iz »glave« in da je domač vrt pomemben za zdravje, je na Vestnikovem pogovornem večeru v Murski Soboti, ki ga je vodil Večerov novinar Bojan Tomažič, med drugim povedala Sanja Lončar, avtorica številnih knjig o zdravju in začimbah ter vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Z Rajkom Škaričem sta v soboški grajski dvorani pod Tomažičevo taktirko govorila o tem, kaj pomeni poskrbeti sam zase, o odgovornosti do sebe in o petih glavnih vzrokih vseh bolezni na svetu: strahu, skrbi, žalosti, jezi in pohlepu. Rajko Škarič: »Veliko ljudi mi ob tem reče: 'Ampak, veste, tako se ne da živeti, kot vi govorite, to je le teorija.' Jaz pa vedno rečem: 'Odločitev je vaša.' Vaša stvar je, kako boste živeli; to je Člani Društva za zaščito živali Pomurja so pripravili v sodelovanju z Zavodom za zaščito rejnih živali Koki v salonu Murska republika v Murski Soboti veganski večer, na katerem so predstavili svojo prvo – napovedujejo jih namreč več – kuharsko knjigo z naslovom Fridina domača kuhinja, s podnaslovom Pomladna Frida in nadnaslovom Da bo volk sit in koza cela. »Ne bi bilo prav, da ves čas samo govorimo o tem, da so tudi rejne živali živa bitja, ki čutijo in se zavedajo. S tem v ljudeh spodbujamo sočutje in vrednoteno kot v sodobnem svetu.« Najprej so prek družbenega omrežja Facebook iskali vse tiste, ki kuhajo vegansko. »Edini pogoj je bil, da so sestavine čim preprostejše, cenovno dostopne. Tako se je na enem kupu zbralo kar veliko receptov posameznikov in tudi organizacij, ki so s preizkušenimi recepti v praksi dokazali, da je mogoče jesti tako. Potem pa smo šli še dlje – od jedi na fotografijah do konkretnih jedi. Tako so se rodila Fridina dobrodelna kulinarična srečanja. Tiskana različica je bila nekako samo- odvisno od prioritet, ki si jih določate sami. Samo potem za svoja dejanja, odločitve in seveda tudi posledice prevzemite odgovornost.« Spregovorili so tudi o lastni pridelavi hrane. Sanja Lončar: »Materialni del – torej hrana, prehranski dodatki in podobno – res igra vlogo. A zelo pomembno je tudi, kakšne so naše misli.« Tomažičeva sogovornika sta se strinjala, da ni pravo vprašanje, zakaj vsi tisti, ki prodajajo, to počenjajo; pravo vprašanje je, zakaj se mi spremenimo v 'homo potrošnikus', kot sta nas poimenovala, in torej kupujemo. »Neverjetno, a ko spremeniš odnos, se spremeni vse. Skrivnost je v odnosu. V odnosu do sebe, do drugih, do zdravja in do hrane,« pravi Lončarjeva. V. T. Čeprav je bila hrana na mizah popolnoma brez živalskih sestavin, je bilo vse »za prste polizati«. fotografija bine šedivy Naročite svoj narocniska@vestnik.si | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … moralno dolžnost, da prenehajo jesti živali, vendar pa ob tem ne ponudimo nobene alternative,« pravi Ksenija Vesenjak Kutlačič iz zavoda Koki. Vsaka teorija mora namreč imeti podlago v praksi, če ne, ne bo živela. »Seveda pri veganski prehrani ni težko najti primerov v praksi. Vprašanje je le, na kaj se osrediniti. Mi smo se na kulinariko, ki nam je vsem najbližje – kuha naših babic. Tudi one niso vsak dan jedle mesa, večinoma le ob nedeljah, in nikoli ni bilo na mizah toliko živalske hrane kot danes. Meso ni bilo namreč nikoli tako poceni, ker živalsko življenje še nikoli ni bilo tako raz- umevna, saj so ljudje sami izrazili željo, da bi jo poklonili za darilo komu, ki ne pozna veganske kuhinje. Ker so v njej same jedi naših babic, je seveda kuharica toliko zanimivejša.« Recepte za knjižico so prispevale Jasmina Hrastovec, Adriana Hudolin, Mirjana Mulec, Anja Popovič in Veganska iniciativa, v njej pa boste našli najrazličnejše recepte izključno iz rastlinskih sestavin za zajtrke, namaze, smutije, juhe, glavne jedi, solate in sladice ter še številne druge uporabne nasvete za vse, ki ne želijo jesti hrane živalskega izvora. Vida Toš Branko Šömen Kjer koli hodi, Prekmurje nosi vedno s seboj VESTNIKOV MESEČNIK | 28. aprila 2016 | številka 4 2 | 34 | Vestnik 28. aprila 2016 Vasja Rovšnik Maja Prettner Razcvet pomurskega neodvisnega filma Filmska odiseja S likovita pomurska pokrajina je že desetletja navdih mnogim umetnikom, tudi tistim iz filmskega sveta, ki vidijo v gričih, ravnicah in strugi reke Mure projekcijo svojih najglobljih otroških sanj. Strici so mi povedali, Halgato, Petelinji zajtrk so samo nekateri izmed naslovov, ki v človeku kot prvo asociacijo vzbudijo dolge, brezčasne kadre in njim diametralno nasprotne, neukročene karakterje glavnih junakov. Zagotovo sta lepota narave in specifičnost ljudi tukaj prava mešanica nečesa, kar v letih silnega tehničnega napredka umetnika dodatno motivira pri ustvarjanju. Vseeno sta bila za razcvet pomurske neodvisne filmske scene (v to ne štejem tistih, ki so končali študij filma oz. jih financira filmski sklad), ki je v zadnjem desetletju proizvedla krog 30 igranih filmov, bistvena dva vzroka. Prvi je bolj kot ne tehnične narave. V drugi polovici prejšnjega desetletja so namreč postali novi modeli digitalnih filmskih DSLR-fotoaparatov cenovno dostopni, to pa je po domače rečeno vplivalo na to, da si dobil naenkrat sliko, ki je bila mnogo bolj podobna filmski kot tista s kakšne solidne ročne kamere. Amaterski filmarji brez »filmske« izobrazbe s(m)o na široko po Sloveniji začeli ustvarjati večje količine filmskih izdelkov kot kadar koli prej. Tudi v Pomurju je bilo tako. Drugi vzrok je bil zagon Grossmannovega filmskega festivala v Ljutomeru leta 2005. Čeprav izrazito žanrski je festival dal priložnost mnogim pomurskim neodvisnim filmskim avtorjem, da svoja dela predstavimo širšemu slovenskemu občestvu, in hkrati ponudil priložnost, da se vsako leto družimo z velikani svetovnega filma (Christopher Lee, Franco Nero, Udo Kier, Menahem Golan …). Če se osredotočimo na neodvisno pomursko filmsko ustvarjanje v zadnjem desetletju, nekako ne moremo mimo nekaterih avtorjev (z ekipami), ki so v svojih okoljih ustvarili odlične filmske izdelke z ničnim ali minimalnim proračunom. Jože Baša je leta 2005 posnel film Voda v očeh in zanj celo dobil vesno na Festivalu slovenskega filma (FSF) 2007. Drugi prekmurski avtor Matej Kolmanko je leta 2007 ustvaril kratki film Goslač, leta 2012 pa še Mačjega pastirja. Oba filma združuje prikaz pomurske pokrajine skozi dolge, čarobne kadre. Ne moremo tudi mimo ljutomerske scene, zbrane okrog Vitomirja Kaučiča. Groza ju jitsu zombijev (2007) je bil pionirski poskus žanrskega filma pri nas. Kaučič je tradicijo žanrskega filma uspešno nadaljeval z Vinopirji. Za vso obravnavano sceno je značilno, da se je začela razvijati prek lokalnih zanesenjakov, to pa je ponekod preraslo v množično amatersko filmsko udejstvovanje, tako kot npr. v Radgoni. Zametki filmskega ustvarjanja v našem mestu segajo v leto 2009 (prvi videospot). Leta 2010 smo v sklopu društva ZRAK začeli snemati moj prvi celovečerni film Opel B Kadett '72 – Norci so doma v Radgoni. V letu 2011 je svoj prvenec posnel tudi filmski in društveni kolega Boštjan Sovec, in sicer kratki film Radgona Überalles. Še istega leta (2011) smo posneli kratka filma Mejni prehod in Mož, ki je molčal. V letu 2012 je sledil nov celovečerni film, družbenokritični in futuristični Kolesarji v temi (moje malenkosti), ki se je uvrstil celo v redni program celovečernih filmov FSF-ja 2012. Producent filma je bil soboški filmar Dodo Glažar. Leta 2013 je v moji režiji sledil celovečerni film Kolega (2013). V radgonskih filmih je sodelovalo krepko več kot 100 ljudi, to pa je svojevrsten fenomen. V letošnjem letu pripravljamo nov, tokrat kratki igrani film, ki bo dokončan predvidoma do jeseni. Brez zadržkov lahko torej rečemo, da se je v zadnjih letih pomurska neodvisna filmska scena razvila v nekaj, kar je dobilo trdne temelje in postalo prepoznavno tudi zunaj lokalnih in regijskih okvirov. In kako naprej? Pri nas je pač tako, da filmsko »neizobraženi« zanesenjaki težko pridemo do sredstev na kakšnem izmed državnih razpisov. Zato bi profesionalnim delavcem v pomurski kulturi moral biti izziv tovrstno kulturo podpreti in razvijati naprej. Pa je tako? karikatura www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Anton Buzeti N oben medij tako celovito ne zajame duha časa in draži vseh naših čutov tako intenzivno kot film. V slovenskem prostoru je ogromno prodornih in izstopajočih filmskih ustvarjalcev. Tudi sama zadnje leto čofotam v bazenu samozaposlenih v kulturi in sem s tem vpeta v problematiko ustvarjanja, ohranjanja in financiranja slovenske filmske kulture. Če pišem o filmu, ne morem mimo svojega dela, ki že nekaj časa polni moje misli. Delo na filmu, še posebej dokumentarnem, ki ga trenutno ustvarjam, je zelo dolgotrajno. Naš film nastaja v mladinskem domu, v katerem živijo otroci, ki so bili umaknjeni iz socialno neprimernih okolij. Spremljamo eno leto v življenju otrok, ki jih vzgaja sistem. Z otroki smo ob njihovih šolskih uspehih in neuspehih, prvih ljubeznih, praznovanju rojstnih dni in vsakdanjih »družinskih obredih«, kot so večerja in poljub za lahko noč. Film poudarja nujnost pripadnosti, stabilnosti, varnosti, identifikacije ter čvrstih in dolgotrajnih odnosov. Ker je tudi to naloga in moč dokumentarnega filma – da izpostavi aktualne družbeno-socialne teme in se približa protagonistom, otrokom. Da dobijo svoj glas. Da znotraj natančno določenega dnevnega reda in zvezkov, urejenih po abecedi, stopijo iz rutine in zakričijo, če so jezni, zapojejo, če jih je volja, in se smejijo do onemoglosti. Film me je vzel vso. Posvetila sem mu dve leti in še zmeraj ni končan. Nekdo, ki se ne ukvarja s filmskim ustvarjanjem ali načina dela ne pozna dobro, bi se ob tem namrdnil, češ kaj pa mencaš, zakaj filma končno že ne končaš? A le redko kdo ve, da postaneš kot ustvarjalec do sebe neizprosen, ko se prebiješ skozi desetine ur posnetega materiala. Tudi pisatelj svojega romana ne odda, dokler ni postavil zadnje pike na svoje mesto. Tu pa je potem tudi največji objektivni razlog, zakaj se proces nastajanja filma zavleče, in to je problem (ne)financiranja. Pogosto se zgodi, da je režiser hkrati scenarist svojega filma. Samo raziskovanje teme, razvoj in pisanje celovečernega scenarija lahko trajajo tudi eno leto. Torej pišeš scenarij, da bi potem potencialno režiral in posnel film. In če film na koncu ni posnet, scenarij obtiči v predalu in je šlo eno leto dela v nič. To v praksi pomeni, da si opravil več mesecev neplačanega dela. Če imaš vendarle dovolj jajc, da greš film snemat tudi brez finančnih sredstev, na eni točki prideš do tega, da filma kljub vsej dobri volji in odličnim sodelavcem, ki so ti pripravljeni zastonj pomagati, ni mogoče dokončati brez finančne podpore. Če pustimo ob strani splošno finančno podhranjenost kulture, je trd oreh, ki ga vsi ustvarjalci poskušamo streti, po navadi letni razpis Slovenskega filmskega centra (SFC), ki podpre izbrano število igranih in dokumentarnih celovečernih filmov. Izid tega razpisa največkrat zapečati usodo in nadaljnjo pot filma. V našem primeru podpore SFC-ja nismo dobili in smo ga seveda vseeno šli snemat, upajoč, da bo ugledal luč sveta oziroma temo kinodvorane. Mrtve črke tvoje zgodbe na papirju torej prepričajo ali ne prepričajo komisije, pa vendar dobršen del ocene temelji tudi na presoji »uveljavljenosti« avtorske ekipe. Tako mladi že v startu izgubljamo velik del točk zaradi tega, ker smo svojo ustvarjalno pot šele dodobra začeli. Seveda je pomembno tudi to, kako zveneče je ime produkcijske hiše, ki stoji za tabo. Vendar pa se pogosto izkaže, da so na festivalih v tujini najbolje sprejeti in uspešni filmi tisti, ki sprva iz SFC-ja niso dobili podpore ali so bili samo delno financirani. Je torej sreča na moji strani? Vsak zase, pa naj bo to član komisije, filmski ustvarjalec ali gledalec, lahko razmisli, koliko priložnosti je dal ljudem okrog sebe, kolikokrat je prisluhnil novemu mlademu scenaristu, režiserju ali kupil vstopnico za kino in s tem podprl razvoj in obstoj naše filmske kulture. Medtem pa kot ustvarjalec verjameš v moč zgodbe. Zato vztrajaš in preživiš mesece na snemanju in kasneje dolge ure pred računalnikom. Ker upaš, da bo imel na koncu film neki odmev, pozitiven čustveni naboj in bo nekoga premaknil. In se bo nekdo v otroške zgodbe zaljubil tako kot jaz. 28. aprila 2016 | Vestnik | 35 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 3 Pen je Vestnikova mesečna priloga. Izdaja ga Podjetje za informiranje. V. d. odgovornega urednika matičnega časopisa je Nataša Gider, redaktorici Pena sta Majda Horvat in Vida Toš. Pri pripravi sodelujejo novinarji Vestnika in zunanji sodelavci. Lektura Nevenka Emri, oblikovanje Ksenija Šömen, računalniški prelom Robert J. Kovač. Branko Šömen besedilo P A. Nana Rituper Rodež fotografija Kjer koli hodi, Prekmurje nosi vedno s seboj Jure Zauneker isatelj, scenarist in publicist Branko Šömen je 1. aprila letos dopolnil 80 let in ob tej priložnosti izdal zbirko humoresk s pomenljivim naslovom Prvi april. »Nisem samo humorist,« pravi avtor mnogih humoresk, romanov, pesniških zbirk, besedil za slovenske popevke, scenarijev za filme, filmski ustvarjalec, novinar in prostozidar. Humor ga spremlja od začetkov njegovega ustvarjanja, satirične prispevke pa je pisal že v študentskih letih. Zaradi satire, objavljene v Brucu, glasilu prekmurskih študentov, je leta 1963 skupaj z Rudijem Ringbauerjem in Ferijem Žerdinom pristal v zaporu, ker naj bi širili protidržavno propagando. »Smejali smo se državi, ki ni prenesla kritičnosti, ni bila zrela za humor.« Njegov smisel za humor pa se čuti tudi v drugih, predvsem literarnih delih, medtem ko je, tako Milan Vincetič, pri filmu presneto resen in družbeno kritičen. »Satira je nekaj, kar je spontano, kar je v človeku, to je trenutni čemer, da napišeš humoresko ali aforizem, pa te ta čemer mine,« pojasni Šömen. A kaj ko danes satire v Sloveniji ni, niti ni več želje ali nuje, da bi ubesedili svoje čemere. »To je problem demokracije, ki je tako velika, da je včasih škodljiva. Vsak lahko naredi, kar hoče, pa se mu nič ne zgodi. Žalijo državo, država pa se za njih ne zmeni, ker ima svoje probleme. Kriza kriterijev pa ni le slovenski problem, je tudi prisad v evropski politični kulturi. Vzhodne države so imele do padca berlinskega zidu odlične satirične časopise, z demokracijo so v nekaj letih vsi po vrsti ugasnili. Humor pa se je preselil v stranske rubrike, ker so se na prve strani pririnili politiki, ki so postali najboljši humoristi. Obljubljajo, si izmišljajo, delujejo na robu humanizma in morale, tako da so pametni humoristi popustili in zaradi neobjektivne konkurence obmolknili.« Že mlad se je družil s pisatelji, misleci in intelektualci vzhodne in srednje Evrope. Veliko je potoval na filmske festivale, srečeval ljudi, posebno ga je zanimala disidentska literatura. »Z branjem sem si utrjeval jezik, da sem se lahko z ustvarjalci in politiki pogovarjal na štiri oči. Tako so se bolj odkrito izpovedovali in bili v svojem jeziku pronicljivi, duhoviti, polni zasebnosti: povedali so stvari, ki jih drugače ne bi.« Prijateljeval je z Vaclavom Havlom in o njem napisal knjigo z naslovom Češki sanjač. Na promociji knjige v Zagrebu sta bila tudi bivša predsednika Slovenije Milan Kučan in Hrvaške Ivo Josipović. V praških pivnicah in Los Angelesu se je srečeval z najbolj priljubljenim češkim pisateljem Bohumilom Hrabalom. Zanimivo je bilo srečanje z judovskim pisateljem Ladislavom Fuksom, ki je imel, kako simbolično, v 80. v ptičjih kletkah pod stropom prepovedane knjige čeških pisateljev in pesnikov. Ko bo prišlo do političnih sprememb, je dejal, bom odprl kletke in knjige bodo poletele na prostost. Zadnja leta se posveča prostozidarstvu in temeljnim vrednotam, o čemer je napisal tri knjige, v slovenščini in hrvaščini. »Pri tem gre za življenjsko filozofijo, da so v vsakem hramu tri luči – modrost, moč in lepota, ki se po vrsti prižigajo, in ko je delo opravljeno, se v nasprotni smeri ugašajo. Človeku najprej ugasne lepota, ponikne fizična moč in na koncu ugasne še iskra življenja, modrost. V simboličnem smislu prostozidarji oblikujejo sebe kot neobdelan kamen in ga vgradijo v neviden hram lepote, modrosti in človekoljubja.« Pravi, da so ga prostozidarji po naključju povabili medse, z vstopom pa se je umiril, našel samega sebe, ločil dobro od zla, koristno od nekoristnega, poštenje od nepoštenosti ... »To je očiščevalna pot ne le k popolnosti, ampak k osebnemu zadovoljstvu in človeški zrelosti.« Tesno je povezan tudi s filmom, kot oster filmski kritik je začel pisati filmske scenarije in TV-nadaljevanke, kot sta Strici so mi povedali in Prešeren, to zadnjo skupaj z Matjažem Kmeclom. Njegove scenarije so režirali Jože Babič, Boštjan Hladnik, Karpo Godina, France Štiglic in Živojin Pavlović. S Pavlovićem je v 70. letih posnel dva filma, po besedilu Ivana Potrča Rdeče klasje in Let mrtve ptice, ki je bil po njegovi predlogi posnet v Prekmurju, zanj pa je dobil zlato areno za najboljši filmski scenarij. Sodeloval je tudi pri kultnem jugoslovanskem filmu Samo enkrat se ljubi Rajka Grlića, ki so ga filmski kritiki v tistem času neupravičeno spregledali. Nekaj scenarijev pa še čaka na realizacijo. Pred kratkim je napisal scenarij za televizijsko nadaljevanko o zamolčanih grozotah Jasenovca, epizode bodo posvečene pobitim slovenskim duhovnikom, Judom, Ciganom, Srbom, Bosancem in Hrvatom. »Ko se ukvarjaš s filmom, se z njim okužiš, ostaneš mu zvest,« pravi. Nikoli pa si ni upal sesti na režiserski stol. Tudi ko je pet let živel v Los Angelesu, se je posvečal filmu, pisanju scenarijev in se srečeval z znameniti filmskimi igralci, kot sta Jack Nicholson, Goran Višnjić, in filmskimi režiserji Stevenom Spielbergom, Milošem Formanom Ivanom Passerjem in drugimi zvezdniki. Je pa to obdobje zelo zaznamovalo občutenje domotožja, ki ga je priznal ob izdaji knjige Plave talige pred petimi leti, v kateri piše tudi o filmskem svetu, hkrati pa je ta knjiga hommage Prekmurju. Te zgodbe in tudi zgodbe v njegovih drugih delih za odrasle in mladino – Med v laseh, Panonsko morje, Hoja po vodi, Koncert za samoto – imajo v sebi veliko avtobiografskih sledi in prekmurske melanholije. Od leta 1985 živi v Zagrebu, in čeprav je veliko hodil in živel po svetu, s sabo vedno nosi Prekmurje in išče prekmurske izkušnje. »Poljski satirik Slawomir Mrožek je nekoč rekel: 'Če mi ne bo uspelo v Parizu, se vedno lahko vrnem v svojo provinco.' Podobno razmišljam tudi sam. Vedno imam v 'rezervi' Prekmurje, kamor se lahko vrnem. Tu še vedno živi nekaj mojih iskrenih prijateljev. Prekmurje na evropskem zemljevidu ne obstaja, je pa v srcih tistih, ki ga imamo radi in nosimo kot modriž v gumbnici.« n 4 D | 36 | Vestnik | 28. aprila 2016 r u ž i n a www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Žilavec Očeta in oba sinova je poklical oder. Prvega ljubiteljsko, drugega profesionalno, tretji je trenutno sredi študija filma. Tudi mama nima ravno strahu pred nastopanjem, saj poje pri zboru; profesionalna igralka pa je tudi snaha. Družina, skratka, ki bi ji zlahka prilepili oznako: na sceni. »Igralstvo je res krasen poklic« besedilo in fotografija Vida Toš O družini Žilavec ni mogoče pisati, ne da bi omenili nekatere vloge, ki jih že zelo dolgo priložnostno igra oče Jani Žilavec. Gre za vloge dobrih mož – dedka Mraza in Miklavža in tudi kot svetega Martina ga mnogi poznajo. Toda to niso tiste vloge, v katerih bi se očeta spomnil starejši sin Gorazd. »Spomnim se, kot bi bilo včeraj, kdaj me je gledališče prvič 'zadelo'. Oči je imel popoldan vaje, igral je namreč pri soboškem KUD-u Štefana Kovača, in ker zame ni imel varstva, je rekel: 'Pridi z mano, boš nekaj risal ali pa kaj, da ti ne bo dolgčas.' Takrat še nisem hodil v šolo, se pa še danes zelo jasno spomnim nekaterih slik tiste predstave; očitno je bila to zame zelo močna izkušnja.« In česa konkretno se najbolj spomni? »No, na vajah so se sešli, klepetali, kako je kaj služba in tako naprej, potem pa je prišel nekdo – režiser seveda – in je rekel: 'Okej, začnimo!' In so vsi šli na svoja mesta. Oči in Kološeva Nada, s katero sta se prej tako prijazno pogovarjala – igrala pa sta moža in ženo – sta se kar naenkrat začela prepirati. In meni je bila ta transformacija, ko v trenutku postaneš nekdo drug, ko pokažeš drugo razpoloženje, 'vau'. Evo (pogleda na svojo roko, op. p.), še dandanes mi gredo mravljinci. To mi je ostalo tam nekje v ozadju možganov in spomnim se, da sem se takrat vprašal, ali se to lahko dela ves čas. Torej kot poklic. In, ja, zaželel sem si, da bi postal igralec.« Takrat pa je bilo to, pravi Gorazd, zanj tako nedosegljivo in daleč, kot je recimo kdo drug govoril, da bo astronavt. Je pa bil za to, da bi stopil kot igralec na oder, pripravljen v prvem razredu celo – izboljšati lepopis. »Grdo sem pisal. Pa pride očka in pravi: 'Gorazd, mi bi pri igri potrebovali enega fanta, kot si ti. Ali bi šel?' Seveda sem skočil. On pa: 'Samo nekaj mora znati napisati na tablo, in to lepo!' Jaz sem seveda v tistem trenutku 'preklopil'. No, potem sem seveda izvedel, da je bila to le očetova šala (smeh), me je pa nato v tretjem razredu osnovne šole resnično vpeljal v to, kar najraje počnem še danes, saj so na odru potrebovali fanta mojih let.« Oče Jani si je prav tako želel v poklicno gledališče, a se mu želja ni uresničila. »Moj gimnazijski prijatelj je bil Evgen Car. Ker sva bila nemirna med poukom, sva oba sedela v prvi klopi in se tam pogosto pogovarjala o najini skupni želji – da bi namreč postala igralca. On je pri svoji vztrajal, jaz pa ne. Moj oče me je nekako prepričal, naj ne grem v to, naj si raje izberem 'resnejši' poklic; no, pa sem pristal v pravu. A vse življenje pravzaprav igral tudi na odru in nastopal v vseh vlogah decembrskih dobrih mož. In prav te vloge so mi še danes najbolj pri srcu.« Gorazd, ki je zaposlen v Gledališču Koper, je poročen z igralko Drame SNG Maribor Mašo Žilavec. Bila je, pravi, dolgo časa prepričana, da bo simultana prevajalka. A se je zaljubila v igro, oder in ves gledališki čar. »Moja babica je sicer bila ljubiteljska igralka, ampak jaz tega nisem vedela, to so mi očitno prikrivali (smeh), sem pa že od osnovne šole nastopala na proslavah, igrala tudi v gledaliških krožkih in podobno. V času, ko sem bila v srednji šoli, je v Mariboru Vili Ravnjak ustanovil Dramski studio z željo, da bi prerasel v srednjo gledališko šolo po vzoru srednje glasbene. Ena od mojih sošolk je želela iti na avdicijo, pa jo je bilo strah in me je prosila, ali grem z njo. Prideva tja, a niso dovolili, da je kdo s tistimi, ki bi radi na avdicijo, tam so lahko bili le oni. Pa sem Janija Žilavca (levo) smo skupaj s sinovo ženo Mašo in z Gorazdom ujeli sredi delovne akcije na vrtu Mašine in Gorazdove hiše v Mariboru. Jako in Eriko pa smo fotografirali v Murski Soboti, kjer družina živi. rekla: 'Okej, se pa tudi jaz prijavim.' In sem se. Bilo je zelo zanimivo, obe sva bili sprejeti in v ta studio sem potem hodila tri leta vse popoldneve.« Samoumevno je bilo, da so potem, pravi Maša, vsi šli na sprejemni izpit na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), čeprav je bila sama dolgo prepričana, da bo študirala tuje jezike. »Ko sem naredila sprejemni izpit, sem rekla staršem, da zdaj grem to, kasneje pa bom šla študirat jezike. Že takrat, ko sem rekla, da grem na sprejemne, sta bila zelo bleda (smeh). Mislim, da ni starša v Sloveniji, ki bi se razveselil, ko otrok naznani, da bi rad postal igralec. Tega sicer ne razumem povsem, ker je to res krasen poklic.« Tako krasen, da je vzbudil zanimanje tudi v drugem sinu družine Žilavec, Jaki. »Najprej sem študiral upravo, kar je zelo v nasprotju z mojim karakterjem (smeh); to je totalno birokratski faks, zato sem se v nekem trenutku vprašal: 'Pa kaj jaz zdaj tukaj delam?' Sem pa veliko že prej hodil h Gorazdu v Ljubljano, ko je študiral, opravljal avdicijo za Šentjakobsko gledališče, skratka, zelo sem 'notri padel' in seveda sem šel tudi na sprejemne izpite na AGRFT. V prvem krogu sem prišel skoz, potem pa ne; v tistem letniku je bil recimo Klemen Slakonja, Domen Valič pa prav tako, čeprav je talentiran, ni bil sprejet. Sam mogoče nisem bil dovolj zrel, mislim, da sem tudi premalo izpilil stvari. Sem pa vesel, da sem našel veliko ljudi in se jim pridružil, ker če imaš takšno družino, je nekako celo težje. Recimo Gorazd je enkrat rekel – in to stoodstotno drži –, da ni lahko biti dedek Mraz zdaj, ko je očka to bil mnoga leta. Če razumete, kaj hočem povedati.« Zdaj, pravi Jaka, je končal filmsko šolo Videofilm, gre za bolonjsko prvo stopnjo, ki je pod streho Univerze v Novi Gorici. »Na drugi stopnji pa zdaj študiram filmsko režijo pri Mikiju Burgerju, ki je nosilec filmskega oddelka. Zdaj me čaka drugi semester drugega letnika, ko bom imel montažo pri Milošu Kaloski, češkem montažerju. Ko diplomiram, naj bi dobil tudi od kreativcev potrdilo, da nekaj vem o tem (smeh).« In pred koncem – pa ne kot zadnja – seveda še mama Erika, ki je prav tako povezana z ljubiteljsko umetnostjo. Po poklicu je sicer višja medicinska sestra, a je nikoli ni bilo strah nastopati: »Seveda mi je bilo amatersko gledališče zanimivo, ni me pa nikoli tako privlačilo, da bi sama šla vanj. Moja profesorica je bila recimo ljubiteljska igralka, tega se dobro spomnim, a mene to ni privlačilo. Jaz sem svojo življenjsko poklicno željo dosegla – mislim, da bi šla še enkrat v to smer –, sem se pa poročila z moškim, ki je imel druge žilice, od humorja do igralstva, in to sta moja sinova prav gotovo podedovala. Sicer vedno pravim, da škoda, da sta oba šla v te vode, ker je bolj tanka rezina kruha (smeh), ampak sem pa srečna, da delata tisto, kar ju veseli, saj sem to srečo, ko te poklic izpolnjuje, izkusila tudi jaz.« Erika je vseh 20 let, kolikor je zbor obstajal, pela v zboru medicinskih sester Žarek, ki se je po dveh desetletjih razšel, je pa ostala pevska skupina z istim imenom, v kateri ženske z največjim veseljem pojejo naprej. n 28. aprila 2016 | Vestnik | 37 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si S V E T 5 Yukino Hirayoshi Jaušovec Yukino Hirayoshi Jaušovec je drobna in nadvse zgovorna Japonka, ki živi v Prlekiji. Natančneje: v enem od naselij Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Zakaj? Poročena je z Matjažem Jaušovcem, s katerim sta se spoznala na Danskem. Prav razlike delajo svet zanimiv besedilo Vida Toš fotografije osebni arhiv in Jasmina Cehnar N a Japonskem je študirala dizajn. »In ker sem si želela študirati tudi jezike, sem se odločila, da odidem v tujino. Potem ko sem po televiziji gledala oddajo o Danski, v kateri mi je bila država res všeč, sem se odločila, da grem tja. Najprej sem si kupila knjigo o Danski, nato pa začela iskati šole v tej državi. In našla tisto, na katero sem se potem odpravila. Tudi Matjaž je obiskoval to šolo in tam sva se srečala.« Klepetava v angleščini, dobro in razločno govori; pove, da slovenščino razume, tudi bere brez težav. Še bolj preseneti, ko pove nekaj slovenskih besed, saj jih izgovarja brez kakršnega koli naglasa. »Rojena sem v Nagoyi, to je četrto največje mesto na Japonskem; leži tam nekje na sredini Japonske in je izredno industrijsko. Ker ima ogromno tovarn in podjetij, v Nagoyi imata recimo tovarni tudi Toyota in Makita, izdelke katerih gotovo poznate, nima potrebe po razvoju turizma. Zato je to recimo tipično neturistično mesto.« Yukino je drugi otrok v družini, ima brata, ki živi doma s staršema in babico. jih zanimam, recimo, a ne vedo, ali me lahko nagovorijo (smeh). Tudi Japonci smo taki sramežljivi (smeh), je pa med nami seveda tudi ogromno razlik.« Pravi, da ju z Matjažem te razlike, ki so po njenem mnenju malenkosti, ne razdvajajo, pač pa nasprotno. »To se mi zdi zanimivo: razlike. Ne le v partnerskem odnosu, tudi med prijatelji, sosedi in širše. Rada opazujem različnosti, ne motijo me. Mislim, da je lepo sprejeti človeka, kakršen je, brez nekih pričakovanj.« Ni vedela, kaj lahko pričakuje od Slovencev, torej kakšni so v splošnem. »Enostavno sem vse vzela takšne, kot so, in Slovenijo takšno, kot je.« Po tistem, ko sta se z Matjažem spoznala na Danskem, se je Yukino vrnila na Japonsko. »Najin odnos je bil potem štiri leta 'na daljavo', zdaj pa že štiri leta živim v Sloveniji.« Prizna, da je za Slovenijo slišala prvič, ko sta se spoznala. »Matjaž mi je poskušal razložiti, da je to pravo podeželje. A sem si težko predstavljala, ker je na Japonskem, ko greš na pravo podeželje, tam Hrana, kakršne je vajena z Japonskega (na posnetku je suši), je drugačna od slovenske, ki pa se ji zdi prav tako okusna. Njen mož Matjaž dela v Ljubljani, se je pa s podjetjem, s katerim sodeluje, dogovoril, da dela tri dni od doma, dva dni se vozi tja. »Jaz sem doma, rada kaj ustvarjam, hčerka je še vedno z mano, saj je zdaj stara šele leto in nekaj mesecev. Dala jo bom v vrtec, seveda, čez kakšno leto, počakam le na poletje, da ne bo šla v vrtec v času najpogostejših bolezni. Hčerki veliko berem in pojem, rada posluša japonske zgodbe in pesmi, ki ji jih prepevam. Drugače pa z njo govorim v svojem maternem jeziku, Matjaž pa v svojem, torej v slovenščini, midva pa se pogovarjava med seboj angleško. Ona trenutno uporablja več japonskih kot katerih drugih besed, se bo pa to hitro spremenilo, ko bo več s svojimi vrstniki.« Slovenska hrana, pravi Yukino, je dobra in okusna, edino preveč je je zanjo. »Moj želodec enostavno ne prenese toliko hrane, kot je recimo dobiš tukaj, če greš v restavracijo. Sploh mesa se mi zdi Slovenci ogromno pojedo, še posebej na podeželju. Veliko se vrti okrog salam, klo- samo gozd, nič drugega. Tako da sem si prestavljala bolj kakšno gorato območje, a tu le ni tako hudo (smeh).« V Kupetincih ji je res všeč, pravi. »Krasna narava, mir, prijazni ljudje; lepo je.« Yukino sicer, tako se vsaj zdi, ne sliši na uho »kaj ji ni všeč«, saj se v svojih odgovorih na naša vprašanja vedno nekako diplomatsko izmuzne. Edino na vprašanje, ali ji tukaj, v Kupetincih, v katerih živi z možem in hčerko, res ni nič dolgčas, odgovori, da pogreša družbo in prijatelje. »V Ljubljani sem lažje našla družbo. Sem pač človek, ki rad srečuje in spoznava ljudi. Zdaj mogoče malo pogrešam to, da bi lahko z otrokom kam šla, se malo družila. Tukaj sicer lahko greva na sprehod, če je lepo vreme, potem pa se že konča. V mestu je to nekako lažje, pokličeš prijatelje in potem se takoj tudi bolje počutiš.« Pravi, da bi se rada naučila slovensko, zato gre s prijatelji ven bas in zrezkov (smeh). Jaz imam sicer rada meso, a v manjših količinah, to tukaj je zame občutno preveč. Rada imam tudi zelenjavo in sadje, na Japonskem pojemo sicer več kuhane zelenjave, tukaj pa se mi zdi, da jeste bolj surovo – torej v solatah. Pa ribe, mi pojemo več rib – teh lahko tudi količinsko več poješ kot drugega mesa. Tako da mi je hrana v Slovenskem primorju bližje kot v Prekmurju in Prlekiji.« n Yukino in Matjaž na Danskem Pravi, da je razlika med življenjem prej in zdaj, če se dotaknemo le razlike mesto – podeželje, res ogromna. »Med ljudmi, torej med Japonci in Slovenci, pa najdem veliko podobnosti. Mentaliteta se mi zdi precej podobna. Recimo: Slovenci niso preveč navajeni živeti s tujci, saj tukaj ni veliko priseljencev, zato se mi zdijo sramežljivi, sploh če jih primerjam na primer s Španci, Portugalci ali Italijani, ki so veliko manj zadržani. Vidim, da in tudi rada govori slovensko, a ji je prav zaradi jezika predolgo druženje naporno. »Zelo težko je tri ure intenzivno razmišljati, kaj boš rekel ali kaj je rekel kdo drug (smeh). Potem sem zelo utrujena. Poleg tega tukaj veliko ljudi govori nemško, ne angleško. Je pa res, da se Slovenci zelo trudijo in ti takoj pridejo naproti tudi kar se jezika tiče in torej z mano – tudi če bi bila raje, da bi mi povedali slovensko – govorijo v angleščini.« 6 | 38 | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 28. aprila 2016 | Vestnik | 39 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 7 Mariborske sladoledne strasti Mask ne nosijo le zaradi onesnaženosti. V robotski restavraciji Plošča straniščne školjke Nenavadne, a čudovite posebnosti dežele vzhajajočega sonca, ki zmedejo in osupnejo zahodnjake. Tako recimo na ulici ni dovoljeno kaditi, v parku pa je ponekod prepovedan celo jok. Potovanje na Japonsko ni toliko stvar obiskovanja znamenitosti kot konzumacije kulturnih razlik. Dolgo izolirana, zaprta in globoko tradicionalna družba s celo serijo strogih konvencij v kombinaciji z visokotehnološkim razvojem poskrbi za kar nekaj izjemnih posebnosti in čudenja. Tako drugače, tako do konca japonsko besedilo in fotografije R Jasmina Cehnar azmišljate, da bi priklenili kolo na ulici? Ne smete. Razmišljate, da bi igrali badminton v parku? Ne smete. Razmišljate, da bi razmišljali? Ne smete. Na Japonskem pravil nimajo za to, da jih kršijo, ampak jim dosledno sledijo. In pravil je veliko, na prvi pogled tudi banalnih. Recimo v Tokiu je kajenje marsikje dovoljeno v notranjih prostorih, prepovedano pa na ulici. Zunaj si je cigareto dovoljeno prižgati le na redkih, posebej označenih mestih. Tudi sprehod v parku se iz zabave hitro sprevrže v sledenje pravilom: prepovedani so frizbi, bobni, domače živali, rolke, žoge in, da, ponekod celo jok. Da o telefoniranju in nasploh govorjenju na podzemni železnici ali vlakih niti ne govorimo. Nadvse nezaželeno. To je družba, v kateri je skupno dobro nad vsem, saj lahko le tako gosto poseljena območja dobro funkcionirajo. Zanimiv je tudi bonton pri kosilu. Če je srebanje pri nas nevljudno, na Japonskem glasno srkanje iz skodelice rezancev izraža uživanje v jedi in kompliment kuharju. Pri vsem drugem ni tako sproščeno. Če se dotaknemo samo palčk: ne kaži s palčkami na druge osebe, ne oblizuj konic palčk, palčke postavljaj na poseben podsta- vek. Za skoraj smrtni greh velja, če kdo ta pribor zapiči v skodelico riža, saj ta gesta spada na pogrebne ceremonije. Nevljudno je tudi, če si kozarec napolniš sam. Ali naključno ješ med hojo. Ali če si v javnosti izpihaš nos. Kultura ljubkega Imajo pa Japonci navado vse, tudi najstrožje prepovedi, izraziti na prikupen način. Recimo s srčkanimi liki iz animejev (japonski celovečerni risani filmi) na opozorilnih tablah. Kultura ljubkega je nasploh vseprisotna, dekliška ikona Hello Kitty na vsakem kora- Japonska ima kar enajst otokov, ki so preplavljeni z mačkami – v takšni ali drugačni obliki. ku pa le vrh ledene gore. Celo količki, ki označujejo delo na cesti, so v obliki pootročenih živali. Na pogon ljubkega deluje cela industrija, recimo gostinski lokali Maidreamin, v katerih so natakarice oblečene v srčkane spolno privlačne služkinje, strežejo pa izključno ljubko hrano na ultraljubek način – s petjem in gestikuliranjem oziroma oponašanjem mačk, medvedkov, srčkov. Druga zgodba so kavarne za razvajanje v tokijski Akhibari, tako imenovanem električnem mestu, središču računalniške kulture, v katerem stranke plačajo za spanje v objemu lepega dekleta. A samo spanje, nič drugega. Je Japonska draga? Eden od stereotipov o Japonski je, da je to zelo draga država. Res je, da so najemnine vrtoglave, enako velja za sadje – kilogram jabolk lahko stane sedem evrov in več –, a cene prevozov, prenočišč in njihove klasične hrane niso tako zasoljene, da jih ne bi zmogla povprečna slovenska denarnica. Z nekaj iznajdljivosti pa se da po tej lepi deželi potovati za povsem znosen znesek. – Povratna letalska vozovnica: od 450 evrov dalje – Dvotedenski Japan Rail Pass, ki krije večino železniških linij po državi: 351 evrov – Notranji let Tokio–Saporo v eno smer: 30 evrov – Kosilo za dva v restavraciji s sušijem: 20 evrov – Japonsko pivo: 3 evre – Prenočitev v dvoposteljni sobi v središču Tokia: 40 evrov – Vstopnina za tokijski razgledni stolp Skytree: 21 evrov – Liter bencina: 1,05 evra Obstaja sicer cela serija nenavadnih kavarn – od mačjih do sovjih in ribiških restavracij –, v katerih si večerjo iz akvarija ujameš kar sam. V Tokiu je tudi robotska restavracija, ki nima kaj veliko s hrano, saj se zadeva izkaže za nenavaden laserski šov z roboti in napol golimi plesalkami. Spet tretja nenavadnost so, recimo jim monokulturni otoki, na katerih nad vsemi mejami normale prevladuje ena vrsta živali ali pa kakšna druga posebnost. Japonska ima kar enajst otokov, ki so preplavljeni z mačkami. Ponaša se tudi z zajčjim otokom ali otokom in tudi mestom, v katerem prevladujejo srne, ki se prostodušno sprehajajo po ulici. Imajo pa celo tako imenovani otok plinskih mask, ki si jih morajo nadeti prebivalci vulkanskega otoka Tudi za Japonca v Sloveniji je marsikaj presenetljivo. Kaj, je povedal Ken Šmodžima, ki je pri nas gostoval kot profesor. Mariborsko čudaštvo številka ena? Oboževanje sladoleda, pravi Šimodžima. Na Japonskem je to slaščica za otroke, tukaj pa ga ližejo vsi, tudi upokojenci, ki so ob tem videti nenavadno srečni. Sladoledarne poslujejo celo ob nedeljah, ko je vse drugo v mestu zaprto, se čudita z ženo Ajumi. Zanimive se mu zdijo tudi kavarne na prostem, v katerih ljudje ne glede na letni čas in tudi sredi delovnega dne posedajo in klepetajo. Na Japonskem ni lokalov s terasami na ulici, seveda zaradi prostorske stiske. Kar zadeva tukajšnjo kulinarično ponudbo, je bil za gostujočega profesorja najbolj šokanten »odprti tip sendviča« – čevapčiči. Pa slovenske manire v restavraciji? Presenetljivo tihe in potrpežljive, pravi sogovornik. Japonec bo namreč v trenutku, ko bo sedel za mizo, pomahal in glasno poklical natakarja. Sicer pa narodu sušija in rezancev ne gre v račun, zakaj zahodnjaki v restavracijah naročamo eno jed izključno zase. Sami imajo sistem več manjših porcij, ki si jih družba za omizjem deli. »V nekaterih restavracijah v Mariboru že vedo, da nama morajo z ženo prinesti dodaten krožnik,« se smeji Šimodžima, ki se mu zdi nenavadno še to, da dobimo v tem delu sveta na mizo najprej juho, potem solato in glavno jed. »Pri nas je to enakovredno, vse dobimo naenkrat,« razlaga. In še nekaj mu ne gre v račun, še bolj pa Ajumi: želja po zagorelosti. Japonke bodo storile vse, da ohranijo čim svetlejšo polt. Tudi v največji vročini se bodo v obleko zavile od glave do pet, tudi čez obraz, pa četudi so potem videti kot teroristi. Poleg tega profesorju ni jasno, zakaj vsi njegovi kolegi na mariborski fakulteti na dopust rinejo na morje. Z vodo obkroženim otočanom so zgodovinska mesta pač veliko zanimivejša. Še ena šokantna: »Pri vas je sistem nastavljen tako, da je vse preprosto, pri nas pa je vse zelo zapleteno, ker želi veliko ljudi služiti.« Kot primer omeni slovenski vinjetni sistem, ki je enoten za vso državo in vsaj za japonske standarde, saj stane tam kilometer vožnje po avtocesti 23 centov, poceni. Za konec pa še evergrin: V Sloveniji ne moreš nič urediti brez zvez in poznanstev, na Japonskem pa bo uslužbenec neznancu skušal ugoditi na vsak način, tudi če to ni njegovo delo. Šimodžimi tukajšnje okolje sicer zelo ustreza zaradi nizkih življenjskih stroškov, lokacije »v središču Evrope«, varnosti in prijetnih ljudi. Z ženo pogrešata le boljši javni prevoz, branila pa se ne bi niti več avtomatov s pijačo in hrano. Na podzemni železnici Porcija sladoleda opravičeval. Tudi dajanju napitnin se je bolje izogniti, saj lahko ta gesta Japonca hitro užali. Konservativni, vendar javni nagci Če Japonci kaj resnično ljubijo, je to rangiranje. Imajo lestvico za praktično vse. Sto najboljših železniških postaj, najlepših slapov, sto topgor, najjezer ... Veliko dajo tudi na varnost. Še sredi trekinga po gorah si na nahrbtnike pripnejo zvončke – njihovo cin- Japonka v delovni uniformi Mijake-džima takrat, ko raven žvepla v zraku preseže normalne meje. Pojoče straniščne školjke Vsesplošno razširjen tip maske je sicer na Japonskem kirurška. Vendar belih gaz čez usta ne uporabljajo zaradi prevelike onesnaženosti, kot si morda kdo predstavlja, pač pa v prvi vrsti uvidevni bolniki, ki ne želijo okužiti sošolcev, sodelavcev ali recimo sopotnikov na nagnetenih podzemnih železnicah. V zadnjem času so sicer maske v uporabi tudi kot zaščita pred mrazom, nadenejo si jo taki, ki želijo mir Prepoved uporabe palice za selfije pred ljudmi, ali gospe, ki se jim za krajši opravek v javnosti ne ljubi ličiti, ne nazadnje pa je maska za nekatere celo modni dodatek. Svojevrstno doživetje so japonske kopalnice. V hotelskih sobah to pomeni vgradni plastični odlitek kopalne kadi, umivalnika in školjke v enem kosu na dveh kvadratnih metrih, v bolj tradicionalnih nastanitvah pa skupinsko kopalnico z minibazenom. Pravilo je tudi, da se v prostor umivanja vstopa s posebnimi copati, ki jih najdemo pred vhodom v kopalnico. Posebna zgodba so še »vesoljske« straniščne školjke z ogrevano desko, možnostjo V Nari je srečati srno nekaj vsakdanjega. zvočne podlage, ki prikrije kakšne nespodobne zvoke, pa več jakosti in različnih kotov izpiranja zadnjice. Japonci nasploh obožujejo tehniko, avtomate imajo vsepovsod. V veliko restavracijah jedi sploh ni mogoče izbrati in plačati drugače kot pri avtomatu, pa čeprav ima gostilna čisto dovolj natakarjev. V trgovinah tudi ne gre brez naprave za štetje kovancev. Ko smo že pri tem, na Japonskem nikakor ni pametno zapustiti trgovine, preden blagajnik ne vrne še tako skromnega drobiža. Prodajalec bo namreč pridirjal za vami in skušal vrniti tisti jen ali dva, pri tem pa se bo, revež, še na vse pretege priklanjal in gljanje naj bi odganjalo medvede. Čeprav povprečen Japonec menda veliko da na zdravo razdaljo, pa neznancu na vlaku zlahka zakinka na rami. Tudi glede golote so protislovni. Na Japonskem otočju uradno ni ene toples ali nudistične plaže, po drugi strani pa tam živi narod, ki se gol skupinsko namaka v naravnih vrelcih, tako imenovanih onsenih, ki jih je na tem vulkansko aktivnem območju najti za vsako češnjo. To je ob tem, da je to družba, ki se v medsebojnih odnosih ne objema, pač pa spoštljivo priklanja, precejšen šok, ki malce poruši predstavo o japonski zadrtosti. 8 | 40 | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Z ženo Dolenjko imela štiri otroke V zbirki si je mogoče ogledati Grossmannove umetniške fotografije in projekcijo njegovih filmov. L E G E N D a Karol Grossmann Avtor pred 110. leti nastalega prvega slovenskega filma. Odvetnik v Ljutomeru, ljubiteljski filmski ustvarjalec in fotograf. Manj znano pa je, da je bil slovenski Lumiere tudi ljubiteljski pisec, igralec in športnik. Predvsem pa humanist. Človek, kakršnih (skoraj) več ni besedilo O njem in o njegovih »Odhod od maše v Ljutomeru«, »Sejem v Ljutomeru« ter »Na domačem vrtu« je v literaturi veliko zapisanega. Večina ga pozna kot prvega in edinega Slovenca, ki je do leta 1918 pri nas snemal, znal posneti in imel aparature za to. Večina nas ve, da so prav njegovi trije filmi – ki jih dandanes ne bi mogli gledati, če jih ne bi rešili s prenosom z gorljivega in poškodovanega 17,5-milimetrskega traku na negorljiv 16-milimetrski trak – najstarejši doslej znani ohranjeni pri nas in posneti v Sloveniji. Tako prvi, »Odhod«, kot drugi, »Sejem«, imata poleg zgodovinske tudi izjemno etnološko in socialno-kulturno vrednost. Podatek o tem, da je njegov prvi film dolg sedem metrov in ima en kader ter da se je mehanizem kamere med snemanjem ustavil in nekajkrat zataknil, pove, da je bil Karol Grossmann takrat povsem na začetku. Že drugi, recimo, je bil boljši tako tehnično kot glede kadrov, saj so bili ti že trije. Tretji, »Na domačem vrtu«, je najboljši in tudi najdaljši, saj meri 24 metrov. Z njih pa težko spoznamo osebo izza kamere. Kdo je bil Karol Grossmann? Zakaj in kako je bil prav on slovenski Lumiere? Kako je živel? O čem je razmišljal? Kaj je imel rad? Mali Karol in njegovi predniki O Karolovem otroštvu – rojen je bil 27. oktobra 1864 v Drakovcih pri Mali Nedelji kot prvorojenec Karola in Marije, ki se je dekliško pisala Kocbek – se malo ve. Družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila na Jamno, v današnjo Občino Sveti Jurij ob Ščavnici, na kateri sta imela starša kmetijo in sta pridelke prodajala na trg v Maribor in na Ptuj, po navedbi nekaterih virov celo v Šentjur pri Celju. Iz današnjega Svetega Jurija ob Ščavnici, v nekaterih virih kraj imenujejo s starim imenom Videm ob Ščavnici, je bil tudi Karolov dedek po očetovi strani Jožef, rojen leta 1798, ki pa je umrl pred njegovim rojstvom. Jožef Grossmann je bil čevljar, ki je umrl leta 1858, babica Terezija, ki se je pred poroko pisala Mauerhofer in je bila rojena v Terbegovcih, prav tako v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, pa je umrla leta 1875. Karolova dedek in babica po materini družinski liniji, torej mama in oče Marije Kocbek, poročene Grossmann, pa sta bila Jožef in Marija Kocbek. Letnice njunih rojstev in smrti v literaturi ni zaslediti. Je pa s Karolovimi starimi starši – natančneje z babico po očetovi strani, torej s Terezo – povezana krvava zgodba, ki se je zgodila, ko je Karol že hodil v gimnazijo. Družino je doletela prava tragedija, saj je babico Terezo nekdo umoril, umora pa so obdolžili enega od njenih sinov, Karolovega strica. Obsodili so ga na smrt, nato pa sodbo omilili in ga obsodili na dosmrtno ječo v samici. A stric je bil obsojen po krivici, pravi morilec je namreč na svoji smrtni postelji povedal svojo grozljivo skrivnost in priznal umor. Krivo obsojenega Karolovega strica so takoj pomilostili, a po sedmih letih zapora je na prostost prišel težko bolan, nesposoben za delo in je kmalu umrl. Karol, ki je bil prvi otrok Karola in Marije, je imel še devet bratov in sester, omenja eden od virov. A le eden, tako da podatka ni bilo mogoče preveriti. Karolov oče Karol je umrl leta 1906, mama Marija pa 1922. Grossmannovo kmetijo na Jamni so kupili Korošakovi. Priden učenec, ki pa ni želel v semenišče V šolo je Karol hodil v Videm, torej k današnjemu Svetemu Juriju ob Ščavnici, in bil takrat tam najboljši učenec. Nato je odšel v mariborsko gimnazijo, takrat je obstajala le nemška gimnazija, v kateri je 15. julija 1884 maturiral. Vsa leta je bil med najboljšimi dijaki; zanimivo pa navaja eden od virov, da si je za tako imenovane proste predmete izbral francoščino, petje in stenografijo. Glede na ohranjene stenograme jo je menda odlično obvladal. Po maturi je na mamino željo prosil za sprejem v mariborsko semenišče. A očitno si tega ni resnično želel in v semenišče ni odšel. Ko je izvedel, da so njegovi prošnji ugodili, je odšel od doma; nikoli ni povedal, kam. Po nekaj mesecih se je vrnil – menda je spoznal, da se je »svetu zoperstavljati brezumno« – in se odločil, da bo v semenišče šel, zapisal pa, da je sklenil »ž njim vrtet se čem pogumno, ker se noče on krog me«, pa mu mati tega ni več dovolila in je semeniško sprejemnico raztrgala. Najbolj naj bi ga zanimala medicina, a ker družina toliko denarja ni imela, se je jeseni leta 1884 vpisal na pravno fakulteto v Gradcu. Opravil je vse tri potrebne državne izpite in z zadnjim, leta 1889, diplomiral. Kot študent se je v Gradcu vključil v akademsko društvo Triglav in tudi kasneje ostal dejaven član najrazličnejših društev; recimo kot pripravnik v Novem mestu je bil v dramskem krožku pa pri kolesarskem društvu in drugje. Kasneje je bil v Mariboru, v katerem je opravil sodno prakso, med ustanovitelji slovenskega športnega društva, iz katerega se je razvil Sokol. Časopis Sudsteyerische presse je o Grossmannu, ko je odšel iz Maribora, napisal: »Je v vseh pogledih zvest sin svojega naroda, njegov zgovorni odvetnik in človek karakterja.« Cenjen ljutomerski odvetnik Prvo službo je Grossmann opravljal kot odvetniški koncipient pri zavednem narodnjaku, prosvetitelju in V začetku februarja 1901, kmalu po diplomi, se je Karol Grossmann poročil v Novem mestu, tam je svojo ženo tudi spoznal. Pred poroko je bila njegova bodoča žena Matilda Mehora, rojena pa je bila leta 1873. Bila je hči Emanuela, priseljenca iz Češke, ki je imel v Novem mestu gostilno, in Amalije, ki se je rodila kot Kalčič. Karol in Matilda Grossmann sta imela štiri otroke: Drago, ki se je rodila leta 1902, Boženo, rojeno že naslednje leto, Vladimirja, ki je prišel na svet leta 1905, in malo kasneje še eno hčerko Tatjano, ki sta jo dobila leta 1913. Prva hči Draga je bila poročena Kostanjevec in je umrla leta 1983; druga hči Božena je šla očitno v poklic očetovih sanj, saj je študirala medicino in bila pediatrinja; sin Vladimir je šel po očetovih stopinjah in doktoriral iz prava ter bil v Ljubljani dolga leta odvetnik; najmlajša Tatjana pa se je poročila in po poroki pisala Voršič. Karolov sin Vladimir je imel sina Borisa Grosmana, ki je bil prav tako znan ljubljanski odvetnik. Ta poklic pa opravlja tudi Borisov sin Igor, torej Karolov pravnuk. Vladimir je imel še hčer Meto Grosman, ki je postala predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, anglistka in literarna zgodovinarka. Iz Grossmannovega pisma, ki ga je leta 1913, ko je bilo v življenju ljudi precej čutiti strankarsko napetost med liberalci in klerikalci, pisal ljutomerskemu dekanu Davorinu Jurkoviču, je mogoče razbrati – poleg osnovne vsebine seveda – tudi njegovo veliko zavzetost za strpnost med ljudmi. Grossmann se je namreč v pismu pritožil, da kaplan in učitelj verouka grdo govori med poukom o učenkah, ki telovadijo pri Sokolu. Takole je zapisal Grossmann: »Ker sta tudi moji hčerki vpisani pri Sokolu kot gojenki in nimam namena odtegniti jih tej, za njuno zdravje potrebni telovadbi, Vam naznanjam, da ne bosta več zahajali k šolskemu pouku veronauka, dokler se ne bo poučevalo v šoli res samo veronauka! Jaz doma svoje otroke vzgajam, da imajo spoštovati in ljubiti vsakogar in preprečiti hočem, da bi se v šoli vcepljalo v mlada srca sovraštvo in hinavstvo, ki so le nesreča in nemir.« Človek tisočerih zanimanj Vida Toš fotografije Nataša Juhnov in Andrej Petelinšek propagatorju socializma Karlu Slancu v Novem mestu; delal pa je tudi na deželnem sodišču v Gradcu in pri odvetniku v Voitsbergu. Nato se je spet vrnil v Novo mesto, od tam odšel na okrožno sodišče v Maribor, na katerem je opravil devet mesecev prakse, in nato januarja 1901 na višjem deželnem sodišču v Trstu opravil odvetniški izpit in prisegel kot odvetnik. Februarja se je Karol Grossmann vpisal v odvetniško zbornico v Gradcu kot odvetnik za Štajersko s sedežem v Ljutomeru. Svojo pisarno v Ljutomeru je najprej priključil pisarni Frana Rosine, ki se je že čez nekaj mesecev preselil v Maribor in Grossmann je v pisarni na Glavnem trgu Ljutomera, v stavbi nekdanje okrajne posojilnice, ostal sam. Leta 1910 se je preselil v lastno hišo, prav tako na Glavnem trgu. Grajena je bila v secesijskem slogu po načrtu zagrebškega arhitekta, jo je pa, ker ob vselitvi ni bila dokončana, kasneje dozidaval, prezidaval in druga gradbena dela opravljal kar sam. Kot odvetnik je bil Grossmann pri ljudeh zelo priljubljen – spoštovan menda predvsem zaradi poštenosti, sposobnosti in razgledanosti. Imel je stranke iz kmečkega sloja, le malo obrtnikov in trgovcev. Tudi s svojimi uradniki naj bi imel dober odnos; pomagal naj bi jim tudi po svojih človeških močeh, saj naj bi v službo sprejel posebej takšne, ki niso imeli eksistenčnih pogojev. 28. aprila 2016 | Vestnik | 41 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kmalu po vrnitvi v Ljutomer je Karol Grossmann začel delovati kot prosvetitelj in športnik. Na področju izobraževanja – drugih in sebe – je oral ledino. Slovenske športnike je zbral v klubu kolesarjev »Ptički seliči«, ustanovil pa je tudi dramski krožek in nato pripravil številne ljubiteljske predstave. Prirejal je mnoga javna predavanja na najrazličnejše teme: iz zemljepisa, zvezdoslovja, narodnega gospodarstva, rastlinogojstva in še česa. Ozemlje ob zgradbi posojilnice je spremenil v botanični vrt, imel pa je tudi bogato zasebno knjižnico, ki jo je dopolnjeval s številnimi knjigami, vstop v svojo knjižnico pa dovolil vsem, ki so to želeli. »Bil je izredno družaben človek, ki je imel rad duhovno zabavo in inteligentne razgovore ne glede na narodnost, le da so bili ljudje strpni, da so imeli duhovno in srčno kulturo. Neštetokrat je poudarjal, da mu ne zadostuje samo skrb za žep in želodec. V gostilne sploh ni zahajal,« je Grossmanna v članku v Vestniku opisal Ivan Kreft. Znan je bil po tem, da je prevzel dolžnosti varuha za mnogo otrok, sirot in nezakonskih otrok. Podpiral je domače umetnike in študente, pri njih je recimo naročal umetniške portrete svoje družine. Čeprav je bil Grossmann odvetnik in viri navajajo, da je imel v nekaterih obdobjih kar lepe dohodke, ni nikdar naložil nobenega kapitala v finančnem smislu. Kar je imel, je vlagal v družino, za šolanje svojih otrok, ki so študirali v Mariboru, Gradcu, Pragi, na Dunaju in v Ljubljani. Kupoval je veliko knjig, novosti med tehničnimi aparaturami ter stvari za dom in ustvarjanje. Kadar namreč ni delal ali bral, je sadil, gradil, preurejal … Sam je zasadil in gojil sadni vrt, najprej pri hiši, ki jo je imel v najemu, kasneje pri svoji hiši. Vsa orodja in napeljave za pritlikavo sadno drevje na vrtu je postavil sam skupaj z nekim kovačem po lastnih načrtih. Bil je tudi zidar. Ko je namreč kupil hišo, ta še ni bila dokončno dograjena, zato je Grossmann dozidal nekaj balkonov in teraso na vrtu ter dva pomola na pročelju hiše. V hiši je napeljal vodovod, ki ga v Ljutomeru takrat še ni bilo, zato si je kupil električni motor in dal zanj zgraditi majhno strojnico. Bil je tudi prijatelj živali, čebelar, nekaj časa se je ukvarjal z zajčerejo in domačimi golobi. V tujini si je kupil okrog sto različnih eksotičnih ptic, ki so v toplih dneh živele v velikih kletkah na vrtnem balkonu; včasih jih je v nedeljo izpustil po sobi. Posebej rad je imel kakaduja, ki ga je naučil govoriti in je prosto skakal po pisarni. Kreft ob tem v Vestniku navaja, da je kakadu Pepo Grossmanna večkrat zabaval tako, da je kakšni od strank potrgal gumbe na suknjiču, potem pa je Grossmann plačal krojača in popravilo. Ko je bil Pepo v njegovi pisarni, tja ni smel velik družinski pes, saj ga je kakadu sam odganjal s kričanjem: »Vari, marš!' Grossmann je bil tudi pisec; pisal je že v gimnaziji, takrat predvsem pesmi. Tudi kot odvetnik pa s pisanjem ni prenehal, pisal je večinoma drame; napisal je tudi komedijo z naslovom Zmešnjave. A teh ni objavljal, medtem ko je pesmi objavljal v šolskem glasilu, ohranjen pa je tudi njegov pesniški zvezek. Velik del časa je Karol Grossmann posvetil fotografiji, tako črno-beli kot barvni. Fotografije je izdeloval sam; delal je tudi povečave in diapozitive. Temnico je dal izdelati po lastnih načrtih: to je bila velika kotna omara, ki 9 Anton Ratiznojnik, kustos ljutomerskega muzeja, sredi stalne zbirke v omenjenem muzeju je stala v veliki odvetniški pisarni, v njej pa je imel vse aparate, orodja in kemikalije, ki jih je potreboval. Fotografiral je – poleg svoje družine – tudi pomembne dogodke, domači Ljutomer in okoliške kraje ter tudi s tem postal dokumentarist življenja takratne Prlekije. Zadnji dve leti svojega življenja je Karol Grossmann bolehal, se umaknil iz javnega življenja, tudi v pisarno ni več zahajal. Februarja 1929 mu je umrla žena, Karol je umrl nekaj mesecev za njo, 3. avgusta 1929. Oba sta pokopana v Ljutomeru. Viri in literatura: - Zbornik Na filmskem vrtu – Filmsko stoletje v Ljutomeru, izdalo Kultur- Desetletje Grossmannovega festivala Pred več kot desetimi leti – lani je bil enajsti –, torej leta 2005 so v Ljutomeru prvič pripravili prvi mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Poimenovali so ga po legendi in zaživel je Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Zanj je značilno, da so organizatorji, pobudnici sta bili Filmska praksa Plan 9 in Prleška razvojna agencija, dandanes pa festival organizira Kulturno-turistično društvo Festival Ljutomer, poleg ne prav klasičnih filmov, ampak ob popolnoma nekonvencionalnem programu uspeli pripeljati v Ljutomer večino avtorjev prikazanih filmov. Mogoče zaradi svojega festivalskega dodatka, vina? Kakor koli. Festival pa ne slovi le po tem, da prikazuje filme skoraj brez vseh okvirov, ampak tudi po zelo bogatem spremljevalnem programu, ki poleg vinskih pokušin prinaša še koncerte, razstave, delavnice in pogovore ter najmnožičneje obiskan sklepni dogodek – parado zombijev. Lani so organizatorji vnesli v festivalski program tudi novost, program za otroke in mlade. Grossmannov festival je v zadnjih letih obiskalo več kot 80 filmskih gostov iz 12 držav, med njimi sta bili gotovo najbolj znani filmski legendi sir Christopher Lee in Franco Nero. Od leta 2010 je Grossmannov festival član Evropske federacije festivalov fantastičnega filma. In tako kot drži, da je bil Karol Grossmann prvi, je prvi v marsičem gotovo tudi Grossmannov festival, a ne v Ljutomeru. Ima namreč starejšega brata, saj je med letoma 1976 in 1981 v Ljutomeru potekal Festival amaterskega filma, za katerega organizatorji današnjega festivala pravijo, da je bil prav tako kontroverzen, kot je zdaj Grossmannov. Med gosti festivala je bil tudi Franco Nero (desno). no-turistično društvo Festival Ljutomer leta 2015. - Karol Grossmann, Slovenski film; leta 1985 izdal Slovenski gledališki in filmski muzej; ponatis PACO 1995. - Zbornik Slovenski film v sliki, glasbi in besedi, leta 2015 izdala ljutomerska Gimnazija Franca Miklošiča. - Trije članki Ivana Krefta v Vestniku januarja 1968: 11., 18. in 25. januarja. n 10 | 42 | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si med gredice p ... Štefan Kreslin, bagrist, motorist, ribič in navdušen vrtnar besedilo in fotografije Majda Horvat Š tefan Kreslin iz Trnja je bagrist že skoraj sedemindvajset let. Prej se je s tem ukvarjal kot zasebnik, zdaj pa kot delavec v gradbenem podjetju. Je tudi ribič, motorist s čoperjem, veseljak, če je v dobri družbi, in kar morda najbolj navduši pri njem, je skrb za hišo in njeno okolico skupaj z zelenjavnim vrtom in domačimi živalmi. Prijazna nemška ovčarka, ki sliši na ime Tisa, je vedno ob njegovih nogah, ko pa ga ni doma, je skrbna čuvarka štiridesetih piščancev, ki kljuvajo travo v sadovnjaku in ob rastlinjaku. Tudi račji par ima Štefan na gruntu, da pobira polže in zdaj že tudi račke, ki so se ravno na dan obiska valile iz dvajsetih jajc. Štefan z veseljem vsakemu pokaže ta svoj mali svet, ki mu je v veselje, potem pa ga postreže na sončni terasi ali zimskem vrtu za leseno mizo. Po njej s prsti podrsa vsak, ki zna čutiti toplino lesa, in jo občuduje, ker kot celota priča o veličini drevesa, iz katerega je bila izrezana. Za podstavek sta dva masivna valja, iz sredice pa je v celem narejena kakšnih petnajst centimetrov debela ploskev. »Ta hrast sem imel v svojem gozdu,« pove Štefan. Mizo, okrog katere lahko sedi petnajst ljudi, in klopi je Štefan naredil sam. Dve leti je sušil les in ga potem še leto dni Pred teraso raste trta, ki ji daje poleti senco, zelo zgodaj pa tudi grozdje. Štiri sorte jedilnega grozdja ima Štefan, od zgodnjega do poznejšega, pred hišo pa rastejo tudi sliva, breskev, marelica, češnja in hruška. Od vsake vrste samo po ena rastlina, ker je prepričan, da je najboljše imeti samo toliko, kot lahko porabiš. Vse, kar je preveč, izgublja okus slastnega. »Lepo je, ko si lahko utrgaš zrel sadež in še komu kaj podariš, in ko vidiš, da ti lepo raste. Mene to veseli. Če pa je česa kdaj zraslo bolj malo, sem to najprej ponudil komu drugemu, da je pokusil, kot da bi sam pojedel. Mislil sem si, da bom jaz za to že imel priložnost pozneje,« je svojo darežljivost razlagal Štefan. Sosedje in znanci pa so si Štefana lani zapolnili predvsem po tem, da je imel v rastlinjaku paradižnik, na katerem je dozorelo za najmanj »talige« plodov. To je bila cepljenka, ki jo je kupil pri vrtnarju Antolinu v Odrancih. »Vprašal sem ga že, ali ima morda tudi letos take sadike, pa jih nima,« pripoveduje. Tudi prejšnja leta je imel zmeraj zrel paradižnik že za proščenje, ki je v Trnju na ivanovo, 24. junija, in paradižnik že tudi zdaj raste v rastlinjaku, velik skoraj dva pednja. Rastlinjak si je Štefan naredil sam, v njem pa takšno namakanje, da lahko zgodnja in tudi bolj zdrava, saj ni plesni in je ne napadajo škodljivci. Rastlinjak je dovolj velik, da mu zraste vse, kar potrebuje, in še več, to pa potem tudi razda sosedom in znancem. »Da, res je, pri marsikateri hiši ni ženske, ki bi imela tako obdelan vrt. Jaz imam veselje do tega. Ob tem pa počnem še marsikaj drugega in za vse se najde čas,« pove. Prvi pa je zmeraj vrt, saj če ga ne oplevem pravi čas, trava uniči pridelek, potem pa sta motor in ribarjenje. »Riba zmeraj počaka,« se navihano smeji Štefan. »In tudi če jo kdo prej ulovi, vedno pride druga, morda celo večja.« Ribari na Madžarskem in na Trojiškem jezeru, v domačih loviščih pa bolj malo, saj je premalo rib za številne ribiče, ki jih zelo hitro polovijo. Ni tiste vrste ribič, ki bi ribe samo lovil, ampak jih tudi rad je in pripravlja. »Dan prej jih začinim, potem pa povaljam v koruzni moki in jih ocvrem v olju, kateremu dodajam po kapljicah tudi bučno olje. To da riban poseben okus,« pove. V vasi in naokrog je Štefan znan tudi po tem, da zna speči odojka, a samo za prijatelje. To mu namreč vzame preveč časa. V ta namen si je naredil posebno peč na manjši avtomobilski prikolici, ki jo potem lahko pripelje kamor koli. Vse, kar ima pri hiši, pa je tudi skrbno Sliši se, ko Štefan sede na motor. Piščanci in race se rade zadržujejo v sadovnjaku. Prijazna psica Tisa Štefan Kreslin bo v rastlinjaku kmalu kopal mlad krompir. obdeloval. »Sosedje radi pridejo, da posedimo, se kaj pomenimo in tudi kaj spijemo. Res, zelo dobre sosede imam. Zdaj enkrat maja bomo spet imeli piknik. Do zdaj je bil vedno pri meni, zdaj pa smo se dogovorili, da bo kar na ulici,« pripoveduje Štefan. Živi namreč v tistem delu vasi, ki je kot žep, v katerega vodi samo ena pot do skupine hiš. zaliva vsako gredico posebej. V njem že ima solato za rezanje, kmalu bo lahko kopal mlad krompir, na svojem mestu že rastejo paprika, paradižnik in kumarice, ki jih je posejal. Zemljo zastira z drobno travo, ki jo zbere s kosilnico, tako, da jo na tanko razporedi po zemlji, da se ne pari. Za rastlinjak se je Štefan odločil iz več razlogov, je pa zelenjava v njem dosti bolj shranjeno in vzdrževano. »Jaz vedno pravim, da tisto, kar imaš, imej urejeno ali raje ne imej. In tega se držim, čeprav tudi meni vedno vse ne uspeva in včasih trava prehitro zraste. Vedno tudi rad pogledam, kako si drugi urejajo dom in okolico, kajti po tem tudi takoj vidiš, kakšni ljudje živijo pri hiši,« je pripovedoval, zadovoljen, da je za to dobil priložnost. n Miza, po kateri radi podrsajo prsti, ki znajo čutiti toplino lesa. 28. aprila 2016 | Vestnik | 43 | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si pake je mogoče popraviti z rezjo, nekaterih pa se ne da in je treba nekaj rastlin izkopati. Če je mogoče, jih presadimo, če ne, pa jih moramo na žalost uničiti. Izbor, kombiniranje rastlin v vrtu in gostota zasajevanja niso enostavni. Za izbor rastlin si vzemimo čas, načrtujmo zasaditev in naj naš izbor ne temelji samo na všečnosti ali pa na tem, kaj raste v sosedovem vrtu, ampak imejmo ves čas v mislih prostor, ki ga imamo na razpolago, in kaj želimo doseči z zasaditvijo, ali želimo senco, bogate cvetove, posebno barvo listov, iglic, plodove. Če imamo majhen okrasni vrt brez trate, se odločimo za zastiranje. Možnosti je več. Pomembno je, da je zastirka pravilno izvedena. Največ napak se dogaja pri nepravilni pripravi tal, da je zastiranje pretanko, da se ne uporabi prava podložna folija, da zastiranje ni usklajeno z zasaditvijo in barvno usklajeno z drugo opremo v vrtu (poti, ograja, fasada). Za zastiranje se lahko uporabi naravno borovo in macesnovo lubje, lubje pinije oz. mešano lubje iglavcev, ki ga dobimo v različnih velikostih. Finost oz. grobost zastirke prilagodimo rastlinam. Tako npr. pri trajnicah z drobno strukturo listja in cvetja zastiramo z drobnim lubjem, pri večjih drevesih in grmovnicah z bolj grobo strukturo pa z večjim lubjem, kot je npr. lubje pini- Pred preurejanem vrta velja o spremembah temeljito premisliti. 11 različnih granulacijah in barvah, in sicer od bele, sive, sivozelene, črne, rdečkaste. Pri teh kamnih je edini problem, da z leti pod vplivom vremena postanejo grdi, umazani, izgubijo svojo barvo in jih moramo v celoti zamenjati, in tako zastiranje tudi ni poceni. Cenejše in obstojnejše je zastiranje z rečnim prodcem, frakcijo različnih debelin (tako imenovani 'mörski' kamni). Najprej naredimo osemcentimetrski izkop in tla prekrijemo s protiplevelno folijo, nato pa zastiramo s prodcem različnih velikosti. Za zastiranje je zelo primerna naravna mineralna okrasna kamenina lapillo, ki je vulkanskega izvora. Zaradi svoje kemijske sestave in strukture je še posebej primerna za nasutje proti plevelu. Je zelo vzdržljiv material, trajen in odporen proti vremenskim spremembam. Njegova posebna rdeča barva zagotavlja zelo estetsko in dekorativno funkcijo kot samostojna zastirka in hkrati omogoča, da ustvarite lepo gredo v kombinaciji z lubjem ali kamenjem. Tudi cenovno je dostopna. Zastira se ob pomoči protiplevelne folije in sedem do deset centimetrov na debelo. Na razpolago je v več granulacijah. Zastiranja ne prenašajo vse rastline in tudi izbor zastirke moramo prilagoditi. Preureditev oziroma spreminjanje okrasnega vrta, zelenega kotička, je poseben izziv tako za lastnike vrta kot za nas, ki se s tem ukvarjamo. Kako priti do uspešnega cilja oz. všečne ureditve našega vrta? Vrt preurejamo zaradi spremembe celotnega bivalnega prostora, ko v svoj prostor kaj dodajamo (zeliščno gredo, visoke grede, poti, prostor za piknik, vrtno uto, brunarico, bazen, kuhinjo na prostem, vodo, skalnjak), kaj odstranimo (prevelika drevesa, otroško igrišče, ograjo) ali spreminjamo (fasado, poti, ograjo). Tem spremembam moramo prilagoditi tudi okrasni vrt. Velikokrat pri takih preureditvah premišljujemo, ali kaj iz stare ureditve ohraniti ali vse urediti na novo. www.komunala.ms.si Preureditev okrasnega vrta besedilo in fotografije Melita Varga Lemut, univ. dipl. inž. kmet. N ekatera drevesa in grmi dobijo šele z leti svojo pravo obliko, se razbohotijo v vsej svoji mogočnosti, razkošnosti in služijo svojemu namenu. Tako je npr. z večjimi drevesi, ki jih zasadimo za senco, živo mejo, za zastiranje pred pogledi. Nekatere počasi rastoče drevnine dobijo šele po 20 letih svojo pravo obliko, mogočnost, značilno lubje, razrast. In škoda bi bilo, da bi tako rastlino odstranili v času, ko je dosegla svoj namen, zaradi katerega je bila na vrtu posajena. Zato se posve- ali grma lahko traja tudi dve leti in več. Rez npr. zelo dobro prenaša večina listavcev, medtem ko moramo imeti pri obrezovanju iglavcev kar nekaj znanja, ker imajo posamezne vrste zelo posebne zahteve glede rezi. Tisa npr. je zelo primerna za oblikovanje in prenaša rez skoraj do golega, če lahko tako rečemo, to pomeni, da požene tudi iz starega lesa, medtem ko pri vseh vrstah cipres in pacipres ni tako. Te lahko režemo le do zelenega dela. Bore in smreke ravno tako režemo postopoma, pazimo na previdni pri izboru, da vrta preveč ne zapolnimo (to se dogaja zelo pogosto), da izberemo primerno strukturo listov, obliko razvejenosti, barvo listov, iglic, cvetov, zanimivo lubje. Ko kupujemo rastline in jih sadimo, so manjše, kot je njihova končna velikost, zato je nujno, da vemo, kako se bo rastlina razrasla, v kakšnem času bo dosegla neko velikost, ker se lahko kaj hitro zgodi, da po dveh oz. treh letih vrtiček izgubi lep videz, ker rastline nimajo prostora za razrast zaradi pregoste zasaditve. Nekatere na- Zastiranje z vulkansko kamenino tujmo, temeljito načrtujmo spremembe in mogoče lahko ob preoblikovanju vrta tako drevnino vkomponiramo v naš novi vrt, seveda z manjšimi korekcijami, da rastlino primerno obrežemo, oblikujemo. Za tak poseg moramo imeti kar nekaj znanja o rastlinah, njihovi rasti in razvoju, da vemo, kakšno rez prenašajo, kdaj je primeren čas za obrezovanje. Tako oblikovanje drevesa stranske poganjke, pri borih uporabimo tehniko vršičkanja mladih poganjkov, s čimer dosežemo zgostitev vej. Vrt je lahko zelen tudi brez trate, vsekakor se ne odrecimo zelenemu, četudi imamo na razpolago le nekaj kvadratnih metrov. Zelenost si ustvarimo z ustreznim izborom rastlin. Izbor za majhen vrt je še toliko težji, ker moramo svoje želje zelo zmanjšati in moramo biti Majhen zelen kotiček brez trate je. Debelina zastiranja mora biti vsaj od sedem do deset centimetrov, saj tanjša plast zastirke ne opravi svoje funkcije zadrževanja vlage in preprečevanja razvoja plevelov. Ker je to naravno lubje in je podvrženo procesu razkrajanja, je treba na vsaki dve leti plast lubja osvežiti oz. obnoviti. Zastiranje je mogoče še z barvnimi lesnimi sekanci. Tudi to zastirko moramo obnavljati zaradi bledenja barve in razkrajanja. V zadnjem času se veliko zastira z različnimi kamni, ki so na razpolago v Pri rastlinah, ki potrebujejo suho rastišče, kot so npr. trajnice za skalnjake, zelišča, ne zastiramo, saj zastirka ohranja rastišče bolj vlažno. Pri rastlinah, ki potrebujejo bolj kisla in vlažna tla, pa zastiramo z lubjem ali vulkansko kamenino, ker ustvarjata razmere, potrebne za rast. Tako rastišče potrebujejo na primer rododendroni, azaleje, japonski javor, hoste, kresnice in jelke. n Urejanje okolice: Melita Varga Lemut, 051 600 395 melitavl@komunalams.si 12 | 44 | Vestnik | 28. aprila 2016 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Zdravje je – to pa res že vsi čivkamo, ne le ptiči – naše največje bogastvo. Čivkamo že, čivkamo, ali se tega zavedamo, pa je drugo vprašanje. Tile na fotografiji, ki se vsakodnevno srečujejo z ne prav zdravimi ljudmi, torej medicinske sestre in bratje, pa se tega še kako zavedajo. In poskušajo to zavedanje na dogodkih, kot je bil sejem Medical, prenesti še na druge. fotografija nataša juhnov Tudi Mojca Makovec Haložan, zdaj direktorica zadruge Pomelaj, ki tudi na malo drugačen način skrbi za zdravje, Branislava Belović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Roman Buzeti z zavarovalnice Vzajemna so si ob dnevu zdravja gotovo kaj »zdravega« povedali. fotografija nataša juhnov Eni pravijo, da je smeh pol zdravja; drugi, da se pol zdravja skriva v – vinu. In zmernem pitju. Takole so si v Termah Vivat privoščili odmerek lepote, zdravja, mode in navsezadnje tudi vina. Tam seveda nista smela manjkati Metod in Milena Grah, ki vodita Terme Vivat. In ki se očitno zavedata, da se je za zdravje treba včasih tudi – razvajati. fotografija jure zauneker Lepota je tisto, kar je na tej fotografiji neizrečeno med umetnostnim zgodovinarjem Janezom Balažicem (levo) in akademskim slikarjem Dubravkom Baumgartnerjem. Nekako dvomimo, da sta se omenjena strokovnjaka na odprtju razstave Joana Miroja na lendavskem gradu pogovarjala o zdravju … fotografija nataša juhnov In seveda se bodo mnogi strinjali, da je za zdravje konec koncev najpomembnejši – dušni mir. Ob takih dušnih pastirjih, kot so Vili Hribernik (levo), škof Peter Štumpf in Dejan Horvat, je ta zagotovljen. fotografija andrej bedek
© Copyright 2024