julij 2016 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 7 JULIJ 2016 25 LET SAMOSTOJNOSTI PREMIER DR. CERAR NAGOVORIL PRIPADNIKE V MOM INTERVJU DR. UROŠ SVETE V PARIZU EUROSATORY 2016 FACE 2016 V SLOVENIJI UVODNIK VSEBINA 4 6 8 11 13 18 25 30 40 41 42 43 44 46 47 47 48 48 49 50 AKTUALNO PRIPADNIKI SV VELIKO PRISPEVATE K VARNOSTI IN MIRU IZPOSTAVLJAMO V ZNAMENJU 25-LETNICE SAMOSTOJNOSTI IN SUVERENOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE INTERVJU IZKAZALO SE JE, DA EVROPA NIMA ENOTNE VIZIJE SPREMLJAMO LEPOTA OSAMOSVOJITVE JE BILA V VKLJUČEVANJU, NE IZKLJUČEVANJU NA POLJSKEM VRHUNSKO ZASEDANJE NATA V LJUBLJANI NAJBOLJŠE EVROPSKE EKIPE PRVE POMOČI IZ NAŠIH ENOT Z LADJO TRIGLAV POMAGALI VEČ KOT 1000 LJUDEM PREVERILI ODZIV IN USKLAJENOST OB NESREČI HELIKOPTERJA LOGISTIČNA BRIGADA PRAZNUJE RODOVSKI BATALJON Z BOJNO ZASTAVO VIDELI SMO NA EUROSATORY 2016 NAJVEČ SLOVENSKIH PODJETIJ DO ZDAJ SLOVENSKO VOJAŠKO LETALSTVO PO LETU 1991 ZAVEZNIŠTVO ZAUPANJA: 6. MEDNARODNI SEJEM OBRAMBE, VAROVANJA, ZAŠČITE IN REŠEVANJA SOBRA 2016 S PRIPADNIKI DRŽAVNE ENOTE ZA VARSTVO PRED NUS ODREDBE ZAŠČITA IN REŠEVANJE EVROPSKI PROGRAM USPOSABLJANJA NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE NAŠE KORENINE PRIPRAVE NA VOJNO IN VOJNA LETA 1991 NA SLOVENSKEM NAPISALI STE SVETOVNO VOJAŠKO OSTROSTRELSKO PRVENSTVO NA ČEŠKEM PREDSTAVLJAMO JUNAŠKA PRETEKLOST PRIMORSKE PREŽIVETJE PEČICA V ZEMLJI ŠPORT V VOJSKI RAD BI PRESKOČIL ŠEST METROV POJDITE Z NAMI UMIK PRED POLETNO VROČINO V ZAVETJE RAŠICE TERMINOLOŠKI KOTIČEK TAK IN DRUGAČEN DOPUST PREBRALI SMO STE VEDELI? POMORSKE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE ODLIKOVANJA V SV PLAKETA SLOVENSKE VOJSKE STENČAS 31. SPOMINSKI POHOD NA TRIGLAV ORKESTER SV NAVDUŠIL V LJUBLJANI RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK 25 let v samostojni Sloveniji 12 11 13 16 18 Dan državnosti v srcih zavednih Slovenk in Slovencev ostaja praznik, saj se je 25. julija 1991 obrnila nova stran naše zgodovine, in dan, ko so se nazadnje uresničile sanje tisočerih rodov Slovencev, da lahko svojo sedanjost in prihodnost ustvarjamo sami. Tako čas naše osamosvojitve ostaja eden izmed najsvetlejših trenutkov v zgodovini slovenskega naroda, ker je neponovljivo in edinstveno povezal slovenski narod. Po veliko letih življenja v mladi in neodvisni državi ter z našim vstopom na enakopravno mednarodno prizorišče smo dosegli zavidljive uspehe, na katere smo lahko upravičeno ponosni, ob svetovni finančni in gospodarski krizi pa smo spoznali tudi hude padce ter nazadovanje. Preprostih rešitev iz nastalega položaja ni, saj je ta zelo zapleten in zahteva modre ter predvsem odgovorne rešitve in, kar je najbolj pomembno, potrebujemo narodno enotnost, preseči moramo medsebojna nasprotja in ideološke razlike ter biti predani skupnim ciljem, kot smo bili pred 25 leti. To nam je dalo tako veliko moč, da smo lahko sprejeli zelo pomembne državotvorne odločitve in jih bili pripravljeni zavarovati z vsemi sredstvi ter vojaško silo, tudi za ceno svojega življenja. Vojne v bližnji in daljni soseščini so v preteklih letih v Evropi povzročile hudo migrantsko krizo, ki je zamajala njen temelj. Zdi se, da so prav te migracije načele zaupanje, ki se je v Evropi vzpostavljalo od leta 1945, saj sta Evropa in Evropska unija nastali na podlagi zavedanja pomena zaupanja med vsemi njenimi državami. Rezultati nedavnega referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije oziroma brexita so pokazali, da Evropa nima enotne vizije, poleg tega evropski voditelji niso enotni o vprašanjih prihodnje ureditve Evrope, ali se odločiti za tesnejše sodelovanje v Evropi ali pa znova vrniti moč državam, kar bo bistvenega pomena za obstoj skupne Evropske unije. O vprašanjih globalne varnosti in najpomembnejših varnostnih izzivih je potekala intenzivna razprava tudi na nedavnem vrhunskem zasedanju Nata v Varšavi na Poljskem. Tam so voditelji držav članic kot odziv na bistvene spremembe in izzive v varnostnem okolju, ki jih predstavljajo sodobni terorizem, ruske aktivnosti v Ukrajini ter nestabilne razmere na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, potrdili nov ter prelomen korak v dolgoročnem postopku prilagajanja Severnoatlantskega zavezništva novim varnostnim izzivom. Obvladovanje sodobnih varnostnih tveganj in groženj vpliva tudi na razvoj obrambnih sistemov zaveznic, kar zahteva ustrezna finančna sredstva. Zanimivo je, da le redke države članice Nata za obrambo namenjajo sredstva v predpisani višini dveh odstotkov BDP-ja. Poleg ZDA to mejo presegajo le še Grčija, Poljska, Velika Britanija in Estonija, Slovenija pa je tako kot še nekatere druge članice glede višine obrambnih sredstev med zadnjimi v zavezništvu. Marko Pišlar 44 2 SV 48 SV 3 AKTUALNO PRIPADNIKI SV VELIKO PRISPEVATE K VARNOSTI IN MIRU Na Ministrstvu za obrambo je 22. junija potekala vsakoletna videokonferenca, na kateri je predsednik vlade dr. Miro Cerar s pripadniki kontingentov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah govoril o delu, počutju ter varnostnih vidikih mednarodnih operacij in misij. Poveljniki posameznih kontingentov so predsedniku vlade v živo na videokonferenci poročali o nalogah na misijah. Dr. Miro Cerar se je pripadnikom zahvalil za njihovo delovanje v podporo mednarodnemu miru in varnosti ter širjenju ugleda Republike Slovenije v mednarodni skupnosti na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Afganistanu, Libanonu ter Maliju. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: desetnik Daniel Mlakar U vodni pozdrav na videokonferenci je imela ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je izpostavila dobro delo pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah (MOM) ter da njihovo odlično delo dviga ugled Republike Slovenije v mednarodnem okolju. »Čeprav na začetku nisem bila naklonjena obiskom slovenskih kontingentov v tujini, sem ugotovila, da je dobro, da minister za obrambo obišče vse svoje pripadnike, ker dobi neposredno informacijo, kakšen je prispevek Republike Slovenije kot države na teh misijah ter kaj potrebujejo in kaj delajo naši pripadniki.« Kot je dejala, se je dobro seznanila z delom naših pripadnikov v MOM, ko je obiskala kontingente na Kosovu, v Bosni in Hercegovini ter Libanonu. »Rada bi izpostavila, da je v okviru nadaljnjega sodelovanja Slovenije v ciljnih zmogljivostih Nata za prihodnje obdobje pripoznana naša večnamenska ladja Triglav. To je tudi rezultat tega, da so se naši pripadniki zelo dobro odrezali v operaciji Sofia, v kateri so opravili pomembno nalogo in tako dvignili ugled države ter Republiko Slovenijo uvrstili na zemljevid pomorskih držav. To je širši pogled na to, kaj SV prispeva k ugledu v mednarodni skupnosti.« »Kot predsednik vlade in kot državljan Slovenije sem zelo ponosen, da imamo poveljnike in člane kontingentov v državah, v katerih ste nam v čast in ponos s svojo visoko moralo ter usposobljenostjo, o katerih nam poročajo iz teh okolij. Ne nazadnje ste nam v čast s svojim pogumom, saj gre večinoma za nevarne misije. Tako veliko prispevate k varnosti in miru v teh delih sveta, pravzaprav k svetovnemu miru, ki ga mora Slovenija spodbujati,« je dejal predsednik vlade dr. Miro Cerar. Ob tem je še pojasnil, da je obrambno ministrstvo pomemben državotvorni resor ter da varnostne razmere v svetu in okoli nas kažejo na to, da potrebujemo obrambne sile tako v domovini kot tujini. »Povečujemo vložek v vojsko na materialnem področju in ministrica se s svojimi sodelavci trudi, da bo z večjim vložkom v modernizacijo in z drugimi prijemi zagotovila modernizacijo SV, ki mora še 4 SV naprej ostati uspešen branik naše domovine. Naša država nam omogoča enakopravno udeležbo v mednarodnih organizacijah in tu se vračam k vam, kajti tudi tu ste nam v ponos.« Kot je poudaril, so pripadniki v MOM eni naših najboljših ambasadorjev. Na vprašanja predsednika vlade so odgovarjali poveljniki kontingentov, v katerih deluje Slovenska vojska. Poleg tega so predstavili še svoje misije. Poveljnik kontingenta na Kosovu kapitan bojne ladje Boris Geršak je dejal, da je v državi ogroženost na severu srednja, v drugih predelih pa nizka. Najpogostejši dejavnik, ki vpliva na trenutne razmere v regiji, izhaja iz političnih razmer, medetničnih sporov in organiziranega kriminala, vendar pa, kot je poudaril, ni nevarnosti za teroristični napad. Poveljnik kontingenta SV v Bosni in Hercegovini polkovnik Slavko Harc je prav tako dejal, da je ogroženost nizka, čeprav je BiH nepredvidljiva, napredka na političnem področju ni, večji vidik glede varnostne ogroženosti pa zna biti v prihodnosti, ko bodo oktobra lokalne volitve. Poveljnika sta izpostavila dobro sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, saj so slovenski vojaki v prednosti zaradi poznavanja regije, kulture in jezika. 3. slovenski kontingent v svetovalni operaciji Odločna podpora (SVNKON 03 RSM) v Afganistanu vodi podpolkovnik Darko Peče, ki je predstavil glavne naloge pripadnikov na misiji. Kot je dejal, usposabljanje in svetovanje nacionalnih varnostnih institucij potekata do ravni korpusov ter sedežev policijskih okrožij, usposabljanje, svetovanje in pomoč specialnim silam pa se izvajajo na vseh ravneh delovanja, vključno s skupnim delovanjem v operacijah. »Že začeto preoblikovanje varnostnih sil v Afganistanu je začasno ustavljeno, saj je skupaj z drugimi dejavniki povzročilo izrazito poslabšanje varnostnih razmer in izgubo velikega dela ozemlja, nad katerim vladne sile nimajo več kontrole in so pod vplivom upornikov, pretežno talibanov, kar tam posledično vodi v podporo lokalnega prebivalstva upornikom. Popolno centralizacijo sil v Kabul ni mogoče izvesti do leta 2020, predvsem zaradi težav na posameznih funkcionalnih področjih delovanja varnostnih sil in splošnega razvoja države, odvisnega od investicij drugih držav, saj sama tega trenutno ni sposobna,« je poudaril in dodal, da bosta za potek operacije v bližnji prihodnosti pomembna dva dogodka, in sicer varšavsko srečanje ter srečanje v Chicagu. »Na prvem se bo odločalo o strukturi sil, na drugem pa o investicijah v regiji.« Podpolkovnik Peče je v nadaljevanju predstavil delovanje kontingenta, ki deluje na zahodu države in je vključen v sestavo koalicijskih sil zahodnega poveljstva za usposabljanje, svetovanje in pomoč varnostnim silam v bazi Arena na letališču Herat. »V Afganistanu je zdaj obdobje ramazana, vendar kljub temu potekajo štiri večje vojaške operacije, tri bataljonske ravni in ena brigadne ravni.« Kot je dejal, je bilo v tednu do 22. junija 489 varnostnih incidentov. »Na območju našega poveljstva se je v tem času zgodilo 32 kinetičnih dogodkov, od tega 22 direktnih napadov in deset napadov z eksplozivom. Imeli smo tudi raketni napad na našo bazo in smo izvedli postopke ob takem dejanju. Na leto ima afganistanska vojska v operacijah 5500 mrtvih. Za varnost pripadnikov dobro skrbimo in se držimo postopkov ter protokolov, vendar pa je ogroženost skupna vsem, ki delujejo v tej regiji. V zahodnem delu je čutiti, da podpora lokalnega prebivalstva varnostnim silam počasi narašča in da ima večje zaupanje v vojsko in policijo, na katero se že počasi obrača, tako da je naša navzočnost pozitivna. Srečujemo se z begunci, ki so že bili v Sloveniji in so se prostovoljno odločili za vrnitev v Afganistan. V interesu nam je, da se vzpostavi država in da mladi najdejo priložnosti za življenje ter ostanejo doma, da živijo v tem okolju, v katerem so bili rojeni. Mi poskušamo pomagati, da ta država zaživi, kot si želijo sami.« Delo slovenskih vojakov na misiji Unifil v Libanonu je predstavil vodja kontingenta major Jože Čebular. »Varnostne razmere so izjemno nestabilne, dogodki v Iraku in Siriji, kjer islamska država izgublja bitko za bitko, se močno odražajo na razmerah v Libanonu,« je izpostavil major Jože Čebular in dodal, da gre za preoblikovanje sil Islamske države, posebno njihovega vodstva. »Del njihovega vodstva se je po zadnjih podatkih umaknil prav v Libanon v bližino Bejruta, kjer želijo z različnimi napadi preusmeriti pozornost sveta na enote Unifila, civilne prebivalce ali libanonske oborožene sile. Čeprav smo sredi ramazana, to obdobje skrajne islamske skupine razumejo kot obdobje mučeništva, zato odprto pozivajo in zahtevajo, tudi ukazujejo svojim privržencem, da dokažejo svojo lojalnost z izvajanjem napadov na naštete strukture. Poveljnik Unifila je zato sprejel dodatno zaščito sil, vendar pa hkrati ukazal, da se naloge ne smejo omejiti, temveč morajo potekati kot do zdaj.« Dodal je, da posebno nevarnost predstavljajo palestinska begunska taborišča. »Nastala so manjša mesta brez nadzora, v katerih delujejo različne palestinske politične skupine. Poudaril bi Fatah in Hamas, v zadnjem času pa smo opazili tudi delovanje predstavnikov Islamske države. Varnostne razmere v taboriščih in okolici so odvisne od dogajanj na Zahodnem bregu, dodatno pa zaostrujejo razmere še številne aretacije pripadnikov Islamske države v Libanonu.« Poudaril je še, da če opazijo kakršno koli nevarnost, se trudijo dogovoriti za preoblikovanje naloge tega območja, drugače pa gredo na tako imenovane vroče točke oziroma hot spot. »Smo edini v tem sektorju s hummerji in smo že prepoznavni med prebivalci. Če imaš spoštljiv odnos do njih, ga imajo tudi oni do tebe. Svojega poslanstva ne smemo omejevati ali naloge skrajševati, ker bomo drugače izgubili kredibilnost na območju delovanja med prebivalstvom. V Libanonu je tudi približno 1,5 milijona beguncev iz Sirije in Isis hoče povzročiti paniko ter pregnati begunce proti Evropi in tako destabilizirati razmere v Evropi.« Iz Malija, kjer poteka misija za usposabljanje oboroženih sil Malija (EU Training Mission – EUTM), se je javil vodja kontingenta major Tomaž Žbogar, ki je predstavil delovanje pripadnikov na misiji. »V začetku junija smo vstopili v tretji mandat misije, ki bo trajal do leta 2018, s tem pa se je območje delovanja razširilo proti severu. To predstavlja pomemben varnostni izziv, saj se je večina nasilja v preteklih letih zgodila na severu države. Pomembna novost je tudi način usposabljanja malijske vojske. Postopno prehajamo s centraliziranega usposabljanja na jugu na decentraliziran model usposabljanja, ki predvideva predvsem usposabljanja za poveljujoči kader malijske vojske po celotnem območju delovanja. Kot inštruktorja za poveljnike vodov malijske vojske trenutno sodelujeta tudi pripadnika SV, poslanstvo in naloge pa so podpirali nadgradnjo ter razvoj malijske vojske in tako prispevali k ohranjanju malijske teritorialne identitete.« Kot je dejal, vodilno vlogo julija prevzema Belgija, vsi pripadniki slovenskega kontingenta pa opravljajo naloge v centru za usposabljanje. »Varnostne razmere se spreminjajo med srednjo in visoko stopnjo ogroženosti, vedno pa je na prvem mestu zaščita sil. Največja tveganja na misiji predstavljajo tukaj delujoče teroristične skupine, ugrabitve s strani uporniških skupin, nalezljive bolezni, vpliv posebnega vremena in ogroženost v prometu. Pot naprej se kaže v postopni decentralizaciji usposabljanja v okviru tretjega mandata misije, če bo leta 2018 vključevala usposabljanje vseh vojaških enot v regijah Malija, torej tudi v osrednjem in deloma v severnem delu Malija.« Ob koncu je dejal, da njihova navzočnost vpliva na stopnjo usposobljenosti malijske vojske, ki je po njihovih ocenah nizka. SV 5 IZPOSTAVLJAMO treba po svojih močeh pomagati ljudem, ko se znajdejo v stiski zaradi naravnih ali drugih nesreč,« je poudarila ministrica Andreja Katič. Pripravil: Marko Pišlar Ministrica Andreja Katič je v svojem govoru poudarila pomen praznovanja 25-letnice samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije ter 160. obletnice odprtja kadetnice. Jubileja imata skupni imenovalec v državotvornosti, kajti izobraževanje in obramba sta dve izmed temeljnih dimenzij varne, uspešne in perspektivne države. Kadetnica ni le ena izmed najlepših stavb, v katerih domuje Slovenska vojska, natančneje Center vojaških šol Slovenske vojske, temveč je njena najvišja izobraževalna komponenta, je dodala ministrica. Glede na praznovanje 25-letnice državnosti Republike Slovenije je ministrica še poudarila pomen spoštljivega odnosa do osamosvojitvenih dejanj, ki so slovenski narod združila v prizadevanjih za svojo državnost. Zaradi takratne enotnosti smo zmagali in ni prav, da si nekateri po 25 letih pripisujejo vse zasluge za najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine, drugim pa to odrekajo. Osamosvojitev Slovenije je zasluga vseh državljanov in državljank Republike Slovenije, ki so se na referendumu odločili za samostojnost, takratni voditelji pa so skupaj s pripadniki Teritorialne obrambe in takratne milice osamosvojitev uresničili ter našo državo uvrstili na evropski in svetovni zemljevid. Poveljnik Centra vojaških šol brigadir mag. Vilibald Polšak je v svojem nagovoru izrazil ponos ob 160-letnici kadetnice z besedami, da je znanje posameznika rezultat tradicije in preteklih rodov, ki so to znanje pridobivali ter ohranjali. V Centru vojaških šol so ponosni, da jim je zaupana ta pomembna naloga, po njegovih zagotovilih pa jo izvajajo z vso odgovornostjo. ca sta položili tudi delegaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever. V počastitev 25-letnice neodvisne Slovenije je 24. junija v slovenske vode priplula vojaška križarka ameriške mornarice USS Monterey (CG 61) in se zasidrala v koprskem pristanišču. Ob tej priložnosti je poveljnik vojaške križarke povabil ministrico za obrambo Andrejo Katič na obisk in ogled ladje. Ameriško križarko si je ministrica ogledala z veleposlanikom ZDA v Republiki Sloveniji Brentom R. Hartleyjem. Fotografija: Bruno Toič Fotografija: MO NAČELNIK GŠSV V AVSTRIJI NA ZASEDANJU DECI Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman se je z delegacijo udeležil zasedanja Iniciative o regionalnem obrambnem sodelovanju (Defence Cooperation Initiative – DECI), ki je potekalo 27. in 28. junija v Salzburgu. Cilji večstranskega obrambnega sodelovanja DECI oziroma združevanja in razvoja zmogljivosti s partnerji so regionalni pristop v okviru koncepta pametne obrambe, usmerjenost k razvoju potrebnih zmogljivosti, stroškovna učinkovitost in uporabnost v operacijah ter ključno sodelovanje in dopolnjevanje EU ter Nata. V DECI so poleg Slovenije vključene Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, letos pa je na povabilo pristopila še Albanija. Naslednje zasedanje skupine za regionalno obrambno sodelovanje bo leta 2017 gostila Madžarska. Po koncu zasedanja DECI je generalmajor dr. Andrej Osterman nadaljeval dvostransko srečanje z načelnikom obrambnega štaba Republike Avstrije generalom Othmarjem Commendo. Avstrijci so predstavili potek transformacije oboroženih sil, operacije v POLOŽILI VENEC K SPOMENIKU PADLIM IN podporo obvladovanja migrantske krize ter mednarodne operaciUMRLIM V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO je in misije avstrijske vojske. Pogovori so se nadaljevali s pregledom Ministrica za obrambo Andreja Katič je z delegacijo 24. junija ob dvostranskega sodelovanja med vojskama. Generalmajor Osterman 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije položila venec k spome- je ob koncu predstavil konkretne predloge sodelovanja, ki jih lahko niku padlim in umrlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah. Ven- ponudi Slovenska vojska, in sicer šolo za usmerjevalce združenega Fotografija: desetnik Daniel Mlakar V četrtek, 23. junija, je pred kadetnico v Mariboru potekala slavnostna prireditev ob njeni 160-letnici in dnevu državnosti ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije. Slavnostna govornica na prireditvi je bila ministrica za obrambo Andreja Katič. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GOSTILO KONFERENCO DELOVNE SKUPINE ZA PREUČEVANJE KONFLIKTOV KONZORCIJA PZM V avditoriju nekdanje vojaške gimnazije je 5. julija potekala tridnevna mednarodna konferenca z naslovom Veterani in družba – demobilizacija in reintegracija nekdanjih bork in borcev skozi zgodovino. Ob začetku konference je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. Ministrstvo za obrambo je 16. konferenco delovne skupine za preučevanje konfliktov konzorcija Partnerstva za mir (PfPC Conflict Studies Working Group) organiziralo v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Inštitutom za novejšo zgodovino, ljubljansko Fakulteto za družbene vede in francoskim obrambnim ministrstvom. Ministrica Andreja Katič je dejala, da ministrstvo sodelovanju z veteranskimi organizacijami namenja veliko pozornosti, saj se zaveda pomena njiognja, skupno usposabljanje obeh enot za specialno delovanje ter hovega delovanja, znanja in izkušenj, ki jih prenašajo na nove generacije. Pojasnila je vlogo ministrstev za obrambo ter za delo, družino, sosodelovanje na področju vojaškega šolstva in zaščite in reševanja. cialne pravice in enake možnosti, sodelovanje obrambnega ministrstva ter izboljšave v zadnjih dveh letih. Ob koncu je izrazila prepričanje, da NA GOLTEH SLOVESNO OB OBLETNICI bodo ugotovitve tokratne konference dobrodošle za delovanje slovenPREBEGA HELIKOPTERJA GAZELA Na Golteh in v Zavodnjah sta v torek, 28. junija, potekali slovesnosti, skih veteranskih organizacij, in željo, da ministrstvo spoznanja vključi v ki so ju pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo sodelovanje z veteranskimi in stanovskimi organizacijami. Velenje in 151. helikopterska eskadrilja SV ter občina Šoštanj in Območno združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Obeh prire- ODBOR ZA OBRAMBO DZ NA OBISKU ditev se je udeležila ministrica za obrambo, ki je udeležence tudi na- V VOJAŠNICI EDVARDA PEPERKA govorila. Na slovesnosti na Golteh je ministrica poudarila, da je bil Člani odbora za obrambo DZ so imeli 6. julija v Vojašnici Edvarda prebeg helikopterja skrbno načrtovan in izpeljan brez napak, bil pa Peperka delovno sejo. V okviru obiska so poslance seznanili z deloje velika moralna podpora osamosvojiteljem, ki so se na več koncih vanjem 10. pehotnega polka in motorizirano bataljonsko bojno skuSlovenije uprli mnogo večji agresorski vojski. S takimi dejanji posa- pino, ki je prejšnji mesec dosegla raven usposobljenosti po Natovih meznikov, kot sta bila Jože Kalan in Bogomir Šuštar, in enot TO ter ta- standardih CREVAL (Combat Readiness Evaluation Criteria). Ministrikratne milice po Sloveniji v tistih prelomnih časih osamosvajanja se je ca za obrambo Andreja Katič, načelnik GŠSV generalmajor dr. Ankrepilo slovenstvo, ki se je pokazalo v enotnosti, kakršne v naši zgo- drej Osterman, poveljnik 1. brigade SV brigadir Roman Urbanč in dovini ne pomnimo, je poudarila ministrica. Dejanja posameznikov, ki poveljnik 10. pehotnega polka podpolkovnik Franc Kalič so članom so tvegali svoja življenja, so bila še toliko pomembnejša za celotno odbora predstavili delovanje 10. pehotnega polka, predvsem pa najnarodno zavest. Popoldne se je ministrica udeležila tudi slovesnosti novejšo zmogljivost, in sicer motorizirano bataljonsko bojno skupiob dnevu državnosti in prebegu helikopterja gazela na travniku pred no (MotBBSk). Gre za zmogljivost, katere vzpostavitev je ena izmed kmetijo Žohar, kjer so med osamosvojitveno vojno skrivali prebegli he- glavnih letošnjih nalog Slovenske vojske, namenjena pa je nacionalni obrambi, delovanju v okviru zavezništva ter sistema zaščite in reševalikopter gazela. nja ter tudi za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Ministrica Andreja Katič je izrazila zadovoljstvo, da so poslancem predstavili potek OBRAMBNA MINISTRICA NAGOVORILA postopkov vzpostavljanja bataljonske bojne skupine, vključno s težaUDELEŽENCE FACE 2016 Ministrica za obrambo Andreja Katič je v soboto, 2. julija, v ljubljan- vami in izzivi, med katerimi je navedla tudi, da so bili pripadniki skupiskih Križankah kot slavnostna govornica nagovorila udeležence ne vključeni v podporo med migrantsko in begunsko krizo. Predsednik evropskega tekmovanja ekip prve pomoči FACE 2016 (First Aid Con- odbora za obrambo Žan Mahnič je izrazil zadovoljstvo, da so poslanvention of Europe). Ministrica je v svojem govoru poudarila, da ima ci obiskali 1. brigado in 10. pehotni polk. Kot je dejal, ga veseli, da so Rdeči križ Slovenije, ki letos praznuje 150 let delovanja, pomembno se končno lotili vzpostavitve MotBBSk, kar so obljubili že pred nekaj mesto med nevladnimi organizacijami v naši državi in je ena ključ- časa. »S to zavezo smo šli tudi v Nato,« je še dejal in poudaril, da so nih organizacij v našem sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Deja- na srečanju govorili tudi o nekaterih izzivih, s katerimi se je enota srečela je, da je bilo Ministrstvo za obrambo, predvsem pa Uprava RS za vala v okviru vzpostavljanja MotBBSk, kot sta popolnjevanje in stanje Fotografija: Slovenska vojska V znamenju 25-letnice samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije 6 SV zaščito in reševanje kot soorganizator, od začetka vključeno v organizacijo letošnjega evropskega festivala prve pomoči FACE. »Prebivalcem Ljubljane in drugim državljanom ter številnim turistom, ki jih je v tem času v Ljubljani zelo veliko, ste predstavili poslanstvo humanitarnih prostovoljskih organizacij, njihovo skrb za ozaveščanje ljudi o pomenu pravočasne laične prve pomoči in zavedanje, da je vedno voznega parka, ki je, kot je dejal Žan Mahnič, posledica dolgoletnega nespametnega varčevanja v obrambnem sistemu. Predsednik odbora za obrambo DZ je dodal, da bodo s septembrom organizirali seje odbora, namenjene problematiki, s katero se člani srečujejo ob obiskih obrambnega resorja, na njih pa naj bi oblikovali konkretne sklepe, s katerimi bodo ministrstvo in vlado pozvali k izboljšanju stanja. SV 7 INTERVJU solidarnost z drugimi državami. Kot primer naj omenim dogovor voditeljev vrha Evropske unije, da bomo ob spoprijemanju z migrantsko problematiko dobili v pomoč dodatnih 400 do 500 tujih policistov, na koncu pa jih je prišlo približno 100. Migrantska kriza je pokazala, da je Slovenija kot majhna država z omejenimi resursi v količinskem pomenu zelo težko zagotavljala varnost ob spoprijemanju z migrantsko problematiko, saj smo uporabili vse razpoložljive sile, ki smo jih imeli. Največja streznitev je bila, da veliko sil, ki jih imamo napisane na papirju, ne moremo aktivirati. Naj navedem odziv pogodbenih rezervistov SV na vpoklic za opravljanje vojaške službe, ki je bil majhen. Migrantska kriza je odprla veliko vprašanj, tudi o vlogi in pomenu rezervne sestave v Policiji, ki veliko let ni naredila ničesar pri usposabljanju pomožnih policistov. Tudi precej strokovnjakov, ki so včasih podpirali prehod SV na poklicno vojsko, danes odpira vprašaVojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu, nje ponovne odmrznitve vojaške obveznosti. v Siriji, Iraku ter Afganistanu so Pri slovenskih državljanih, ki živijo ob meji povzročile veliko migrantsko krizo, ki je na vstopnih točkah v državo, se je pojavila nekakšna oblika hibridnega bojevanja. določena grožnja zaradi migrantov, pa ne v Migracije lahko štejemo kot del hibridnih smislu fizične ogroženosti, temveč kot dvom, groženj, če imamo neposredno korelacijo in da država sploh obvladuje razmere na meji ob namen, torej, da je neki akter s populacijskim množičnem prihodu migrantov. pritiskom namenoma želel destabilizirati neNato je najmočnejše in največje kega drugega akterja, na primer Evropo. da imamo v Sloveniji težave, saj smo po letu 1991 premalo vlagali v varnostno kulturo. To je mogoče vzpostaviti le s socializacijo, predvsem s sekundarno, ki poteka v izobraževalnem sistemu. Nasploh smo vzpostavitvi varnostne kulture v Sloveniji namenjali premalo pozornosti, izjema so le gasilci, ki s svojo strukturo in delom temu področju namenjajo veliko skrb. To se kaže v slabšem odzivanju, ko gre za potrebe nacionalnovarnostnega sistema, predvsem pa pri konkretnem ravnanju državljanov, ki so vse manj sposobni za opravljanje nalog samozaščite. Imamo primere naravnih nesreč, ko si ljudje težko sami pomagajo ali si sploh ne znajo pomagati, čeprav živijo na območjih, ki so ogrožena z nesrečami, pa nimajo osnovnih sredstev, s katerimi bi lahko rešili sebe ali svoje imetje. Po letu 1991 smo slovenski državljani skrb za varnost prenesli na državo, ta pa bolj ali manj na dve resorni ministrstvi. IZKAZALO SE JE, DA EVROPA NIMA ENOTNE VIZIJE vojske so tesno vključene v enotno strukturo in med seboj povezane v Natova poveljstva, zato je v tem pogledu veliko bolj močan, kot je Evropska unija. Največja težava bo nastala, če bo prišlo do varnostnega tekmovanja med državami članicami Nata. To lahko vodi do šibkejšega položaja in vloge zavezništva, ne bom rekel, celo do njegovega razpada, vendar pa smo tak primer že imeli. Francija je v času Charlesa de Gaulla vzpostavila posebno razmerje z Natom, saj je ohranila politično članstvo, izstopila pa je iz vojaškega dela. zavezništvo v zgodovini, ki ga je s konvencionalnim orožjem nemogoče poraziti. Kako resno ga lahko Mislim, da zelo, ne le zaradi veliko migran- ogrozijo asimetrične grožnje? Koliko so migranti destabilizirali Evropo? Svet danes pretresajo številne varnostne grožnje. Konvencionalne vojaške spopade je zamenjal sodobni terorizem, vse pogostejši pa so kibernetski napadi in druge asimetrične oblike varnostnih groženj. Vojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Siriji, Iraku ter Afganistanu so v zadnjih letih v Evropi povzročile hudo migrantsko krizo, ki je zamajala njen temelj. »Ob migrantski problematiki smo v Sloveniji ugotovili, da smo na področju nacionalne varnosti kot samostojna država zelo šibki. Spoznali smo, da se je težko opirati na neko solidarnost z drugimi državami,« je v pogovoru poudaril izredni profesor na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede dr. Uroš Svete. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Sodobne varnostne grožnje so danes drugačne kot v preteklosti, saj svetu grozijo nove grožnje, ki jih predstavljajo asimetrični viri ogrožanja, kot so sodobni terorizem, kibernetsko bojevanje in drugo. Bolj kot o novih grožnjah bi govoril o spremenjenih relacijah med viri ogrožanja. Nova grožnja je posledica nekih novih pristopov, prijemov ali tehnologij. Med nove vire ogrožanja spadajo tudi tiste, ki izvirajo iz kibernetskega prostora. Ko gre za terorizem, migracije in drugo, to niso nove grožnje, so pa danes veliko bolj izpostavljene, kot so bile nekoč, kar pomeni, da se je njihova relacija do drugih groženj zelo povečala. 8 SV je ob začetku krize v Ukrajini pojavila ponovna grožnja po izbruhu klasičnih oboroženih spopadov. Kljub številnim naravnim in drugim nesrečam državljani Slovenije zaradi njih nismo zaskrbljeni. Zakaj ne? Za naravne nesreče skoraj 50 odstotkov vprašanih pravi, da niso zaskrbljeni, ker dobro razumejo, kako v Sloveniji deluje sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri migracijah smo ta sistem ukrepanja vzpostavljali na hitro, zato so bili ljudje zelo zaskrbljeni glede obvladovanja razmer ob prihoKaj je največja grožnja varnosti du migrantov. Poleg tega je bila migracijska slovenskih državljanov? kriza taka, kot se je pojavila, tudi nekaj povPo podatkih zadnje raziskave Slovensko sem novega za našo politiko in državljane. javno mnenje so slovenski državljani na ravni vzorca raziskave kot zelo ogrožajoče Kakšna je raven zavedanja državljanov ocenili množične migracije in socialno-eko- o varnostnih grožnjah pri nas in kako nomsko krizo. Med večje grožnje so uvrsti- ocenjujete varnostno kulturo v Sloveniji? li tudi oborožene spopade. Pred nekaj leti ta O varnostni kulturi je bilo v zadnjem času grožnja ni bila toliko opazna, saj so bile bolj precej govora, predvsem ko smo zaznali težanavzoče druge oblike ogrožanja, ki jih pred- ve s popolnjevanjem naših varnostnih strukstavljajo naravne in druge nesreče ter delno tur v Policiji, še bolj pa v Slovenski vojski. terorizem. Ekonomsko-socialna kriza je kot Varnostna kultura se lahko analizira na več dejavnik ogrožanja posameznikov v Sloveni- ravneh. Lahko jo analiziramo na ravni zaji navzoča že nekaj časa, oboroženi spopadi znavanja ali tega, koliko državljani poznajo pa so bili manj opazni, potem ko so se leta neke varnostno pomembne teme, lahko pa 1999 končale vojne na Balkanu. V Evropi se tudi z vidika, kako se nanje odzivajo. Mislim, tov na poti v Evropo, saj je v zadnjem valu od lanske jeseni presegel milijon. Te migracije so onemogočile vzpostavitev zaupanja, ki je v Evropi potekala od leta 1945. Evropa in Evropska unija sta nastali na zavedanju pomena zaupanja med evropskimi državami. To je bila v očeh očetov EU edina možnost, da ne pride ponovno do vojnega spopada med Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo. Zdi se, da se je zaupanje med temi migracijami zelo načelo, s tem pa tudi vizija Evrope. Izkazalo se je, da Evropa nima enotne vizije, kar je pokazal referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije oziroma brexit. Tudi Slovenija kot njena članica v tem kontekstu nima enotne vizije, saj celo mnenja najvišjih slovenskih voditeljev o vprašanjih prihodnje ureditve Evrope niso enotna. To odprto vprašanje, ali se odločiti za tesnejše sodelovanje v Evropi ali pa ponovno vrniti moč na stran držav, bo bistvenega pomena za obstoj EU. Tudi pri brexitu se je kampanja močno osredotočala prav na migracije, in to v državi, ki ima eno najdaljših tradicij migracij. Velika Britanija je namreč država z zelo dolgo kolonialno tradicijo, zato so vanjo prihajali migranti iz nekoč britanskih predelov Afrike, Indije in Pakistana. Kako so migracije vplivale na varnost v Sloveniji? Mislim, da migracije niso neposredno vplivale na našo nacionalno varnost. Danes imamo pri nas od 250 do 300 migrantov, ki so zaprosili za azil. Ob migrantski problematiki smo v Sloveniji ugotovili, da smo na področju nacionalne varnosti pred velikimi izzivi in kot samostojna država zelo šibki. Spoznali smo, da se je težko opirati na neko Drži, kar ste rekli. Nato se je pokazal kot najmočnejša vojaška organizacija na svetu predvsem v smislu odvračanja. Nimamo primera, da bi Natovo državo kdo konvencionalno napadel, če ob tem ne upoštevamo falklandske vojne. Imeli smo le en primer, ko se je neka država članica Nata sklicevala na 5. člen severnoatlantske pogodbe, in sicer je bilo to ob terorističnih napadih na ZDA leta 2001. Kako bi se Nato odzval ob napadu na katero izmed njegovih članic, lahko ocenimo le hipotetično. Dejstvo je, da že obstoj Nata kot organizacije odvrača grožnje. Glede tega vprašanja so mnenja med strokovnjaki in analitiki zelo različna. Ameriška korporacija »think tank« RAND je na primer odkrito objavila, da Nato ob ruskem konvencionalnem napadu ne bi mogel obraniti treh baltskih članic dlje kot tri dni. Težko si predstavljamo tudi dejstvo, da bi Nato na to grožnjo odgovoril z jedrskim orožjem. Kaj je torej največja grožnja? Največja grožnja je tista, ki izhaja iz držav članic. Grožnja ne bo prišla iz Rusije, Kitajske ali Azije, težava je, da se je v Evropi zelo okrepil neki skepticizem v odnosu do nadnacionalnega povezovanja. V 19. stoletju je prišlo do vrhunca nacionalnega osamosvajanja in nacionalnih držav, po prvi in drugi svetovni vojni pa so začeli oblikovati institucionalizirane nadnacionalne strukture v obliki evropskih skupnosti, Evropske unije, Sveta Evrope, OVSE, Nata in drugega. Danes se države spet poskušajo vrniti k sebi. Mislim, da je to največja težava tudi za Nato. Za zdaj ne kaže, da bi se v Natu zgodilo kaj podobnega, kot je bil brexit za Evropsko unijo. Severnoatlantsko zavezništvo je kljub vsemu precej trdna politična in vojaška zveza. Ima svoje standarde, Glede na podatke tako kot Slovenija velika večina članic Nata ne zagotavlja denarja v predpisani višini. Ali so Natovi očitki Sloveniji glede neizpolnjevanja zavez upravičeni? Če pogledamo, katere države namenjajo za obrambo denar v predpisani višini dveh odstotkov BDP-ja, smo lahko presenečeni, da to dela manjšina držav članic Severnoatlantskega zavezništva. Poleg ZDA to mejo dosegajo le še Grčija, Poljska, Velika Britanija in Estonija. Dejstvo je, da imamo zavezo v Natu, ki se je načeloma ne drži večina članic. Omenil bi le primer Albanije, ki je med pogajanji za vstop v Nato vzdrževala raven namenjenega denarja, po vstopu pa se je njen obrambni proračun zelo zmanjšal. Tudi Belgija za obrambo nameni v odstotkih še manj kot naša država. Slovenija je od Nata upravičeno dobila zaušnico za neizpolnjevanje zavez glede višine denarja za obrambo. Mislim, da je glavna težava v tem, da se v Sloveniji ne držimo svojih napisanih dokumentov. Tako dajemo slab znak navzven. Če državni zbor sprejme Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV, nato pa v naslednjih letih še Srednjeročni obrambni program, ki ni v skladu s prej sprejetimi dokumenti, je to lahko velika težava. Mislim, da bi morali biti pošteni do sebe in zaveznikov, ker če boš odkrit in SV 9 SPREMLJAMO pošten, boš tako dosegel, da te zavezniki cenijo, pa čeprav si majhen. Težava v Slovenski vojski ni le posodobitev, temveč tudi pomanjkanje kadra, saj ima po nekaterih podatkih SV danes manj kot 7000 pripadnikov, kar ni skladno s sprejetimi dokumenti. Počasi bodo odhajali ne le vojaki po dopolnjenem 45. letu, temveč tudi najbolj izkušeni podčastniki in častniki. Teh težav se z nekim simboličnim povečanjem proračuna za obrambo ne da rešiti na hitro. Prepričan sem, da je večje povečanje obrambnega proračuna zelo malo verjetno. Izkušnje iz zadnjih let so pokazale, da vlade ne glede na politično opcijo nerade povečujejo vsoto denarja za obrambo, ali če se drugače izrazim, če je le mogoče, bodo raje varčevale prav pri obrambi. Po drugi strani so rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav pokazali, da so državljani, ki so dolga leta podpirali zmanjševanje vsote denarja za obrambo, danes spremenili svoje prepričanje, kar pomeni, da je velika večina vprašanih izrazila nasprotovanje nadaljnjemu znižanju obrambnega proračuna, relativna večina pa je taka, ki bi se strinjala celo s povečanjem. To je nekaj no- vega. Ali bo politika to podporo izkoristila, ne vem. Slovenskih državljanov na žalost ne skrbi pretirano, da slovenska politika malo upošteva svoja sprejeta določila. Ko gre za mednarodno skupnost, predvsem Nato, to ni tako. Ali sta Slovenija in Slovenska vojska dovolj razvili zmogljivosti za zagotavljanje kibernetske varnosti? Mislim, da smo naredili premalo, predvsem pa precej prepozno. Slovenija je šele letos sprejela Strategijo kibernetske varnosti in zdi se, da zaradi obiska pomočnika generalnega sekretarja Nata Sorina Ducaruja, ki v Natu skrbi za nove varnostne izzive. Črna gora je na primer tako strategijo sprejela že pred štirimi leti. Na vprašanje, ali je Slovenska vojska razvila in vzpostavila zadostne zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, vam lahko odgovorim, da je pred leti sicer imela zamisel, da bi v svojo pogodbeno rezervno strukturo vključila strokovnjake za informacijsko tehnologijo, ki bi lahko bili del zmogljivosti za kibernetsko varnost. Kolikor vem, so to bolj zamisli in 10 SV želje. Prav ta pritisk Nata je Slovenijo spodbudil k razmišljanju o reševanju tega vprašanja na medresorski ravni, kajti kibernetske grožnje presegajo delovno področje enega resorja. Z njimi se tudi ne more ukvarjati le malo zaposlenih na Nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT. Kibernetske grožnje zahtevajo jasno identifikacijo, kaj je cilj takih napadov in katere resurse imamo, da bi se jim lahko uprli. Vzpostavljanje lastnih oziroma vzporednih zmogljivosti je zelo drago in nesmiselno. Ne morem si predstavljati, kako bo SV dobila informatika za plačo javnega uslužbenca, ko lahko ta na globalnem trgu informacijskih tehnologij opravlja delo za nekajkrat višji mesečni osebni dohodek. Mislim, da je edina rešitev v javno-zasebnem partnerstvu vseh akterjev in aktiviranju resursov, ki so tudi v civilnem okolju. V Sloveniji imamo vrhunske strokovnjake za informacijske tehnologije. Strinjam se tudi s prizadevanji na posameznih področjih kritične infrastrukture in z zagotavljanjem kibernetske varnosti, na primer na področju ener- getike, vendar pa je očitno, da nas mora Nato k ukrepanju priganjati in spodbujati, da naredimo nekaj tudi na področju kibernetske varnosti. Mislim, da je pomembno, da se čim prej lotimo operacionalizacije strategije, saj sem prepričan, da v Sloveniji na področju kibernetske varnosti nismo izoliran, varen otok. Če bi nekdo imel namen, da bi resno ogrozil kibernetsko varnost v državah članicah Nata in Evropske unije, ne bo izbral države, ki ima najbolj razvito tehnologijo za zagotavljanje kibernetske varnosti, temveč države, ki so na tem področju najbolj šibke. Po meni znanih podatkih se predvsem Kitajska vede zelo ofenzivno in tudi v Sloveniji zaznavajo kibernetske napade, ki prihajajo prav iz te države. Za izboljšanje kibernetske varnosti je pomemben sistematičen pristop, predvsem krepitev sodelovanja med pristojnimi ustanovami tako pri medresorskem sodelovanju na ravni države kot tudi v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami. V čem je to bistveno za Slovenijo? Evropska unija ima posebno agencijo za informacijsko varnost, to je ENISA, Nato pa ima center odličnosti za sodelovanje pri kibernetski obrambi v Estoniji, novi oddelek za nekonvencionalne grožnje in pomočnika generalnega sekretarja Nata za nove varnostne izzive. Sodelovanje z Natom in Evropsko unijo je za Slovenijo koristno v smislu izmenjave izkušenj ter mreženja. Sistem kibernetske obrambe temelji na strokovnjakih za informacijske tehnologije in sistemskih inženirjih, ki vzdržujejo računalniške sisteme. Če pride do napada v državi, bodo najpomembnejši administratorji za informacijsko tehnologijo dobili podatke o tem napadu, kakšne vrste je, kako se mu je mogoče izogniti in kako se pred njim obraniti. Da bi Nato ustanavljal posebne enote za kibernetsko obrambo, je nesmiselno. Obravnavanje kibernetskih groženj ne sme biti osredotočeno le na tehnični vidik, temveč tudi na varnostno ozaveščanje in preventivno delovanje posameznika. Kako pomembno je zadnje? Menim, da je ta vidik celo bolj pomemben od tehničnega, saj za grožnjami vedno stojijo ljudje. Po mojem prepričanju je vprašanje varnostne kulture v Sloveniji izrazito podcenjeno. Kot zgled bi si lahko postavili skandinavske države, kot so Danska, Finska, Švedska in Norveška, ki so v vrhu, ko gre za izobraževanje, zaznavanje groženj ter ozaveščanje državljanov o nevarnostih kibernetskih groženj. Zanimivi so nedavni rezultati raziskave o stanju izobraženosti slovenske populacije, saj kažejo, da smo Slovenci v povprečju informacijsko slabše pismeni, prav tako zelo malo ljudi pozna na primer SI-CERT oziroma spletno oko kot prijavno točko za ugotavljanje in preprečevanje sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu ter podobno. Informacijska varnostna kultura pri nas je nizka, problematično pa je predvsem stanje med mladimi. V osnovni šoli se otroci pri računalništvu ukvarjajo z osnovami logike in programiranjem, v prostem času pa vstopajo v družbena spletna omrežja popolnoma brez zavedanja o nevarnosti njihove uporabe. Nato je na vrhu v Walesu leta 2014 v okviru razprav o varnostnih izzivih potrdil prednostne cilje razvoja zmogljivosti, kamor spada tudi kibernetska obramba. Ali bodo te prednostne naloge po letošnjem vrhu v Varšavi kaj drugačne? Mislim, da bo vsaj v kratkoročnem obdobju kibernetska obramba v Natu malo izgubila pomen, saj se zavezništvo znova vrača h koreninam, torej h krepitvi zmogljivosti za konvencionalno vojskovanje tako na kopnem kot v zraku in na morju. Po zasedanju voditeljev držav članic Nata v Walesu leta 2014, ko še ni bilo krize v Ukrajini, so se asimetrične varnostne grožnje, kot so terorizem in kibernetski napadi, znašle na vrhu dnevnega reda. Po vrhu v Varšavi bo Nato bolj poskušal okrepiti svojo klasično vojaško moč in obrambo, razmere pa se lahko spremenijo, če bi prišlo do odkritega pojava neke resne kibernetske grožnje, ki bi spremenila fokus delovanja zavezništva. LEPOTA OSAMOSVOJITVE JE BILA V VKLJUČEVANJU, NE IZKLJUČEVANJU Na predvečer slovenskega državnega praznika je v petek, 24. junija, v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Proslave ob letošnjem dnevu državnosti so se udeležili najvišji predstavniki Slovenije, med njimi predsednik vlade dr. Miro Cerar, predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik državnega sveta mag. Mitja Bervar, ministrski zbor, poslanci državnega zbora ter nekateri drugi pomembni gostje iz Slovenije. Na povabilo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi slavnostni govornik, so bili na slovesnosti tudi voditelji iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Nemčije. SODELOVALI SO ZASTAVONOŠE SLOVENSKE VOJSKE, POLICIJE TER VETERANSKIH IN DOMOLJUBNIH ORGANIZACIJ. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič SLAVNOSTNI GOVORNIK BORUT PAHOR JE POVEDAL, DA CENI NARODNO IN LJUDSKO ENOTNOST IZPRED ČETRT STOLETJA. D ogajanje ob praznovanju letošnjega dneva državnosti se je začelo na simbolnem prostoru slovenske državnosti na Trgu republike, kjer je potekal protokolarni del s pregledom častne čete Slovenske vojske in dvigom zastave RS na drog pred državnim zborom. Zastavo je z doskokom na Trg republike prinesel večkratni svetovni prvak v padalstvu višji vodnik Matjaž Pristavec, pripadniki protokolarne enote SV pa so v čast državnega praznika z Ljubljanskega gradu iz šestih protokolarnih topov izstrelili šest salv. Potem se je dogajanje preselilo na Kongresni trg, na katerem je predsednik RS Borut Pahor najprej pregledal ešalon zastavonoš, praporščakov in nosilcev bojnih zastav SV, Policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter organizacij. Nebo nad prizoriščem so preleteli letala in helikopterji Slovenske vojske ter Policije. Slavnostni govornik na prireditvi predsednik RS Borut Pahor je v uvodu poudaril, da ceni narodno in ljudsko enotnost izpred četrt stoletja. Ob tem je dodal, da je bila lepota osamosvojitve v tem, da je v ta proces vse ljudi vključevala, nikakor pa ni izključevala, kar je bistveno in velja tudi za vse naše prihodnje izzive. Po predsednikovem prepričanju enotnost ni nastala čez noč, temveč je bila rezultat dialoga, sodelovanja in zaupanja. Pahor je prav tako povedal, da imamo danes svojo državo, vključeni pa smo v najbolj povezan del Evropske unije in zahodnega sveta. Ocenil je, da smo bili ob pravem času na pravem mestu, zato ni razlogov, da bi obžalovali takratno in vse poznejše odločitve, vključno z vstopom v Evropsko unijo, Nato ter druge integracije. Po njegovem prepričanju prihaja čas, ko bo treba krmilo prijeti krepkeje in ga odločneje zasukati zaradi domačih ter evropskih razmer. V bistvu sta mogoči le dve poti. Ena je vračanje k nacionalnim politikam, kar pomeni zaton Evropske unije, druga pa njeno povezanost in renesanso te evropske zamisli. Predsednik Pahor je še omenil, da je za Slovenijo življenjskega pomena, da se EU krepi, ob koncu pa je čestital vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije ob njihovem državnem prazniku. S povabilom voditeljev iz sosednjih držav je Slovenija pokazala, da namenja velik poudarek prijateljskim odnosom s sosedi, s katerimi si deli skupne zgodovinske in kulturne korenine. Proslave ob dnevu državnosti so se namreč udeležili predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović, predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella in predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer. Poleg njih je bil na prireditvi tudi predsednik Zvezne republike Nemčije Joachim Gauck, saj je imela Nemčija pomembno vlogo v času slovenske osamosvojitve, nas podpirala pri pridobivanju mednarodnega priznanja in bila velika zagovornica vključevanja Slovenije v mednarodne organizacije ter povezave. V drugem delu slovesnosti je potekal kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi, glasbo, navdihnjeno s slovensko pokrajino, in štirimi kratkimi filmi. Proslava se je končala s slavnostnim ognjemetom z Ljubljanskega gradu. SV 11 IZ NAŠIH ENOT NA POLJSKEM VRHUNSKO ZASEDANJE NATA V Varšavi na Poljskem se je 9. julija končalo vrhunsko zasedanje članic Nata. Slovensko delegacijo je vodil predsednik vlade dr. Miro Cerar. V delegaciji so bili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman. Besedilo: SSK Fotografija: www.nato.int P redsedniki držav in vlad so v odziv na bistvene spremembe in izzive varnostnega okolja, ki jih predstavljajo terorizem, ruske aktivnosti v Ukrajini ter nestabilnosti na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, potrdili nov, prelomen korak v dolgoročnem dokazuje zmožnost hitrega prilagajanja novim razmeram in izraža odločnost, enotnost, kohezivnost ter solidarnost, k čemur Slovenija že prispeva predvsem s sodelovanjem v Natovih odzivnih silah oziroma silah zelo visoke stopnje pripravljenosti. Z vidika vnaprejšnje osrednjem Sredozemlju z vidika izboljšanja koordinacije in podpore operaciji EU Sophia. Obvladovanje sodobnih varnostnih tveganj vpliva na razvoj obrambnih sistemov vseh zaveznic, pri čemer se je treba zavedati, da to zahteva tudi več oziroma ustrezna finančna sredstva. Pregled izvajanja zaveze o dvigu obrambnih izdatkov je bila ena glavnih točk voditeljev držav in vlad in je bila visoko na agendi tudi na zasedanju obrambnih ministrov. Slovenija je glede obrambnih izdatkov in izdatkov za opremo med zadnjimi v zavezništvu. Na drugi strani se Slovenija glede na zmogljivostna merila in dejanske prispevke na področju uporabe zračnih in morskih plovil ter sodelovanja v Natovih operacijah uvršča v zgornjo skupino med zavezniki. Prav tako naša država nadpovprečno popolnjuje hitre odzivne sile in mesta v Natovi poveljniški strukturi ter strukturi sil. Leta 2015 je Slovenija za obrambne izdatke namenila 361 milijonov evrov oziroma 0,94 odstotka BDP. Raven obrambnih izdatkov RS je po prejemu dodatnih sredstev za reševanje begunske problematike in realizirani odprodaji premoženja in opreme trenutno 383 milijonov evrov oziroma 0,97 odstotka BDP. Glede na novi predlog proračuna za leto 2017 bomo naslednje leto za obrambne izdatke namenili 384 Z LADJO TRIGLAV POMAGALI VEČ KOT 1000 LJUDEM Po petih mesecih delovanja v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia v južnem delu Sredozemskega morja se je 13. marca v koprsko pristanišče srečno vrnila večnamenska ladja Triglav, ki je s 37 člani posadke patruljirala in zbirala podatke za odkrivanje ter spremljanje tihotapskih mrež v Sredozemlju. Skladno z mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (Safety Of Life At Sea – SOLAS) so tudi iskali in reševali na morju, če so naleteli na plovila, na katerih so bila ogrožena življenja, predvsem beguncev iz Sirije in držav podsaharske Afrike, saj so z gumijastimi čolni in odsluženimi ribiškimi ladjami poskušali prečkati Sredozemsko morje do obale južne Italije. Posadka ladje Triglav je med operacijo Sophia na morju preživela 58 operativnih dni in onesposobila devet čolnov, ki so tihotapili begunce, poleg tega je izvedla devet neposrednih reševanj, ob tem pa je na krov ladje vkrcala več kot 400 ljudi. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: višji vodnik Boštjan Omerza/430. MOD EVROPSKA UNIJA Z OPERACIJO SOPHIA OKREPILA BOJ PROTI TIHOTAPCEM Zaradi resnih razmer v Sredozemskem morju se je pojavila potreba po preprečevanju smrtnih žrtev na pomorskih migracijskih poteh, zato je bila lani na podlagi sklepov Evropske unije sprejeta odločitev o vzpostavitvi misije NAVFOR MED Sophia. Njeni cilji so bili povečati navzočnost na morju, okrepiti boj proti tihotapcem ljudi in preprečiti nezakonite migracije. Misija je dobila ime po somalijski deklici, ki se je rodila na eni izmed ladij v operaciji. Vlada RS je na podlagi sklepa o sodelovanju Slovenije v operaciji Slovenski vojski naložila naloge za pripravo kontingenta. Njegovo jedro je predstavljala večnamenska ladja Triglav, ki je iz koprskega pristanišča v operacijo v južni del Sredozemskega morja odplula 16. oktobra lani. procesu prilagajanja zavezništva novim varnostnim razmeram. Izzivi na vzhodu zahtevajo odvračanje in obrambo, izzivi na jugu pa tudi krizno upravljanje ter kooperativno varnost. Oboji izzivi zahtevajo pripravljenost, odzivnost, hitro sprejemanje odločitev in solidarnost kakor tudi dolgoročna partnerstva, predvsem z EU, ter investicije v zmogljivosti. S povečano vojaško navzočnostjo na vzhodu, in sicer z rotacijami štirih večnacionalnih bataljonov, so varnostno najbolj izpostavljene vzhodne zaveznice dobile dodatna varnostna zagotovila, s čimer se je podkrepila celovita zavezniška odvračalna in obrambna drža. Hkrati je bil glede odnosov z Rusijo potrjen dvotirni pristop, saj se zaveznice strinjajo, da je v času zaostrenih varnostnih razmer dialog za reševanje globalnih varnostnih vprašanj pomembnejši kot kadar koli prej. Obrambni ministri so v Varšavi naredili korak naprej in se konkretneje posvetili praktičnim vidikom implementacije okrepljene odvračalne in obrambne drže zavezništva. Tako Nato 12 SV MED 49 PRIPADNIKI SLOVENSKE VOJSKE LADJA TRIGLAV S 37 ČLANI POSADKE V kontingentu Slovenske vojske v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia je bilo 49 pripadnikov SV. Na začetku operacije se je vzpostavilo operativno poveljstvo v Rimu, kjer so imeli tri pripadnike, ki so skrbeli za logistiko, spremljanje razmer in civilno-vojaško sodelovanje. Štirje pripadniki SV so delovali na poveljniški ladji, italijanski letalonosilki Cavour, in sicer dva v taktičnem poveljstvu ter dva v medicinskem elementu role 2. Glavnina slovenskega kontingenta je bila na večnamenski ladji Triglav s 37 člani posadke. Poleg pripadnikov 430. mornariškega diviziona so bili na krovu ladje Triglav tudi pripadniki iz drugih enot SV, med njimi iz čete vojaške policije, VZE in enote PEST, skupaj s člani posadke ladje pa so sestavljali skupino za pregled plovil. Kolektiv ladje je bil mešan, saj so v njem sodelovali tako moški kot ženske. Ladjo Triglav in njeno delovanje je v pomorski bazi Augusta na Siciliji podpiral nacionalni podporni element (NPE) s petimi pripadniki, ki so skrbeli za vso logistično podporo in nemoteno delovanje ladje, in sicer za oskrbo z gorivom, hrano, vodo, rezervnimi deli in drugimi materialnimi sredstvi, ki so jih potrebovali za nemoteno operativno delovanje ladje ter njene posadke. KORISTNE IZKUŠNJE S SODELOVANJEM V OPERACIJI NAŠE MORJE – LAMPEDUSA Slovenska vojska je z ladjo Triglav pred časom že sodelovala v humanitarni operaciji Naše morje – Lampedusa. Njen namen je bil nadzor v mednarodnih vodah, da bi okrepili pomorsko varnost in zagotovili reševanje na morju. Ta operacija je bila prva pomorska operacija, v kateri je Slovenska vojska v takem obsegu sodelovala z ladjo Triglav. Kot je poudaril poveljnik slovenskega kontingenta v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia poročnik bojne ladje Andrej Pečar, operacija ni v celoti dosegla rezultatov, saj niso ničesar odkrili in rešili nobenega življenja, je pa Slovenija s sodelovanjem v tej operaciji pokazala veliko podporo solidarnemu pristopu pri reševanju in omejevanju migrantske krize v Sredozemlju. Prav tako so pripadniki 430. mornariškega diviziona s sodelovanjem v tej operaciji pridobili pomembne izkušnje, ki so jih vključili v nadaljnja usposabljanja in urjenja ter jih pozneje koristno uporabili pri uspešnem opravljanju nalog v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia. Območje delovanja v operaciji Naše morje – Lampedusa je bilo precej manjše kot v operaciji Sophia, saj so pokrivali območje delovanja v velikosti 25 navtičnih milj krat 25 navtičnih milj v oddaljenosti do dve uri plovbe iz pomorske baze Augusta na Siciliji. Območje delovanja v operaciji Sophia je bilo razdeljeno na več sektorjev v osrednjem Sredozemlju in veliko za deset Slovenij, raztezalo pa se je od Tunizije do Egipta ter od libijske do italijanske obale. SODELUJOČE LADJE V OPERACIJI EVROPSKE UNIJE NAVFOR MED SOPHIA namestitve sil in zagotavljanja varnostnih zagotovil vzhodnim zaveznicam Slovenija še preučuje obseg sodelovanja ter vodilno državo, ki bo nosilka bojne skupine. Na podlagi dosedanjega dobrega operativnega sodelovanja in pozitivnih izkušenj pri zagotavljanju skupnih zmogljivosti se nam zdi povezovanje z Italijo dobra rešitev. Zavezništvo izkazuje ne le pripravljenost in zmožnost dajanja pomoči vsaki varnostno izpostavljeni zaveznici na vzhodu, temveč se 360-stopinjsko odziva tudi na druge varnostne izzive v svoji soseščini. Slovenija bo v tem kontekstu s posebno pozornostjo spremljala in podpirala tudi prizadevanja zavezništva za stabilizacijo razmer na južnem krilu, saj imajo ta dogajanja neposreden varnostni vpliv na Zahodni Balkan in tako posledično tudi na Slovenijo. Na tem območju Slovenija že sodeluje v pomorski operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia, podpira pa tudi trenutna Natova prizadevanja v Egejskem morju in njegovo morebitno aktivnejšo vlogo v milijonov evrov oziroma 0,95 odstotka BDP. Sloveniji je tako uspelo ustaviti trend padanja nominalnih obrambnih izdatkov, kar je bilo tudi naše sporočilo zaveznicam in najava o postopnem (minimalnem) dvigu obrambnih izdatkov, ki je sicer predviden šele od leta 2018. Slovenija oziroma obrambno ministrstvo se je na prelomne in tudi pri nas otipljive ter zaznane varnostne spremembe odzvalo s pripravo strateškega pregleda obrambe, ki je v svoji drugi fazi že dal bistvene ukrepe in aktivnosti za izboljšanje stanja Slovenske vojske in pripravljenosti širšega obrambnega sistema. Strateški pregled obrambe bo opredelil minimalni finančni obseg sredstev, ki še omogoča postopno izboljšavo obrambnega stanja Slovenije. Obrambni ministri so se v okviru vrha sestali tudi s 25 partnerskimi državami v formatu za povezljivost in skupaj pregledali napredek od valižanskega vrha na področju izboljšave vojaške povezljivosti s partnericami. Naslednji vrh Nata bo leta 2017 na novem sedežu zavezništva v Bruslju. SV 13 SODELOVALI S TUJIMI VOJAŠKIMI LADJAMI IN LADJAMI IZ DRUGIH OPERACIJ Večnamenska ladja Triglav je v operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia delovala s šestimi tujimi vojaškimi ladjami, čeprav so v času operacije v Sredozemlju potekale še druge operacije, in sicer italijanska operacija Mare Sicuro, Frontexova operacija Triton, Zdravniki brez meja, operacija italijanske obalne straže in druge. Kot je pojasnil poročnik bojne ladje Pečar, je premik ladje Triglav od pristanišča Augusta na Siciliji do območja stalnega delovanja v operaciji Sophia trajal tudi do 24 ur, kar je precej več kot v operaciji Naše morje – Lampedusa, v kateri so za to potrebovali do dve uri plovbe. Delovanje je bilo težavno tudi z vidika logistične podpore, saj je cikel operativnega delovanja ladje Triglav na morju vključeval plovbo in načrtovano delovanje na morju do pet dni, temu pa je sledilo tridnevno bivanje v pristanišču, kar je posadka izkoristi- PREKRCAVANJE BEGUNCEV NA LADIJSKI ČOLN, S KATERIM SO JIH VARNO PREPELJALI NA KROV LADJE TRIGLAV la za popolnjevanje ladje pred naslednjo plovbo, za čiščenje in druga vzdrževalna dela ter kar vpliva na njeno stabilnost med plovbo na imena. Po odobritvi poveljstva so vzpostamorju in tako posledično tudi na varnost po- vili zvezo s posadko, da so preverili podatpočitek. sadke. Pojasnil je še, da je ladja Triglav lahko ke o ladji, njenem tovoru in njeni plovbi. Te RAZMERE ZA DELOVANJE NA delovala v razmerah, ko valovi na morju niso so posredovali v poveljstvo, v katerem so preMORJU SO BILE ZELO TEŽKE presegli dveh metrov, pri čemer so bili pri na- verili, ali se ujemajo s podatki iz njihovih poTudi razmere za delovanje v operaciji Sophia logah v takih razmerah omejeni le na nadzor datkovnih baz. »Ob razlikah se lahko opravi so bile zelo težke, saj je potekala jeseni in in patruljiranje, niso pa pregledovali plovil tudi pregled ladje,« je razložil Pečar. Nadzipozimi, ko vremenske razmere za delova- ali reševali, saj v morje niso mogli spustiti la- rali so še ribiške ladje na območju delovanja, nje pogosto niso najbolj ugodne, predvsem dijskih čolnov. saj niso natančno vedeli, ali so v njih res ribiza tak tip ladje, kot je Triglav. Kot je pojači ali se za njimi skrivajo tihotapci. Poleg tega snil Pečar, so cikel delovanja prilagajali pred- NADZIRALI SO POMORSKI so zbirali obveščevalne podatke, na podlagi vsem vremenu in razmeram na morju. Tako PROMET, PREGLEDOVALI SUMLJIVA katerih bi lahko izvedli postopke pridržanja se je zgodilo, da so ob poslabšanju vremen- PLOVILA IN REŠEVALI NA MORJU sumljivih ljudi. Glede na podatke, ki so jih skih razmer na morju delovali tudi po manj Posadka ladje Triglav je nadzirala pomor- dobili iz poveljstva, so pregledovali sumljiva kot sedem dni in so se čim prej varno vrnili ski promet na svojem območju odgovorno- plovila za tihotapljenje beguncev. v pristanišče v Augusti, ob drugi plovbi pa so sti, pregledovala sumljiva plovila in, če je bilo ob boljših vremenskih razmerah izpad ope- treba, opravljala postopke iskanja ter reševa- ČE JE BILA OGROŽENA VARNOST, rativnih dni nadomestili z daljšim delova- nja na morju. Patruljirala je na območju de- SO RAZGLASILI DOGODEK njem na morju. Poročnik bojne ladje Pečar je lovanja v sektorju, ki ji je bil dodeljen. Prav ISKANJA IN REŠEVANJA ob tem poudaril, da je bil v takem primeru tako je v tem sektorju nadzirala plovila. »Če Ob prihodu ladje Triglav v bližino sumljivevelik izziv predvsem logistična zagotovitev je v naš sektor vstopila tovorna ladja, smo jo ga plovila je posadka najprej opravila preddelovanja, saj imajo na ladji omejene zmoglji- najprej identificirali z avtomatskim identifi- hodni varnostni pregled z oceno razmer. vosti za skladiščenje hrane, prav tako so mo- kacijskim sistemom AIS,« je pojasnil Pečar Ta se je nanašal na plovnost plovila, število rali skrbno načrtovati zaloge goriva na ladji, in dodal, da sistem omogoča izpis njenega vkrcanih ljudi in stanje na plovilu. Poročnik EKIPA VZE JE NA KROVU POSKRBELA ZA ZDRAVSTVENO OSKRBO. REŠENE IN OSKRBLJENE BEGUNCE SO PREPELJALI TER PREDALI POSADKAM DRUGIH LADIJ, KI SO JIH PREPELJALE V VARNO PRISTANIŠČE. BEGUNCE SO NA KRMI LADJE TRIGLAV PREGLEDALI, POPISALI IN OSKRBELI S HRANO, PIJAČO TER OBLEKO. bojne ladje Pečar je pojasnil, da se za tihotapljenje ljudi večinoma uporabljajo tipska gumijasta plovila velikosti 12 metrov, ki niso vrhunske proizvodnje, ali odslužene ribiške ladje, na katere se lahko vkrca od 200 do 700 ljudi. Če je bila ogrožena varnost življenj, je poveljnik skladno s konvencijo SOLAS razglasil dogodek iskanja in reševanja. Ob ugodnih vremenskih razmerah je reševanje potekalo z ladijskim čolnom, pri čemer se je čoln s posadko za pregled najprej previdno približal plovilu in ocenil razmere ter stanje ljudi na plovilu. Nato so predali rešilne jopiče, da se pri prekrcavanju ne bi zgodili neljubi dogodki ali celo utopitve, šele nato so začeli prekrcavanje. »Skladno s pravili smo najprej reševali otroke in ženske, nato pa še moške,« je povedal Pečar in dodal, da so na krov ladje lahko vkrcali največ 120 ljudi. Ob prihodu na ladjo so najprej varnostno pregledali ljudi, pri tem pa so iskali tudi dokaze, ki bi bili koristni pri nadaljnjem odkrivanju tihotapskih mrež. Po pregledu so popisali njihove osebne podatke, jih oskrbeli s hrano, pijačo, obleko in toplimi odejami, ki so jih ščitile pred žgočim soncem ter vetrom, jim zagotovili zdravniško pomoč in jih predali posadkam ladij iz operacije Frontexa Triton ali italijanski obalni straži, ki jih je odpeljala v varno pristanišče na Lampeduso ali Sicilijo. Kot je dejal Pečar, so v prvih reševalnih akcijah večinoma reševali ljudi, ki so prihajali iz Sirije in držav podsaharske Afrike. Ko se je odprla balkanska pot, ki je bila za begunce z Bližnjega vzhoda lažja, manj nevarna in hitrejša, so rešili manj Sircev in več migrantov iz držav podsaharske Afrike. AGENCIJA RS ZA OKOLJE ZAGOTOVILA METEOROLOŠKOOCEANOGRAFSKO PODPORO DELOVANJA LADJE TRIGLAV Pri delovanju ladje Triglav v operaciji Sophia je bila pomembna vloga Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), saj je posadki ladje nenehno zagotavljala meteorološko-oceanografsko podporo. ZAJETA PLOVILA SO PREGLEDALI IN ONESPOSOBILI ALI UNIČILI. Generalni direktor ARSO Joško Knez je pojasnil, da so na agenciji s sredstvi Evropske unije v okviru projekta nadgradnje sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji, ki so ga poimenovali Bober, kar pomeni boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve, tudi precej izboljšali svoje znanje in možnosti za zagotovitev oceanografskih podatkov za Jadransko morje ter Sredozemlje. ARSO že dolgo dobro sodeluje s Slovensko vojsko, predvsem pri letalski meteorologiji in zagotavljanju kadra za delovanje meteorološke posadke na Kredarici ter pri oskrbi naše najvišje meteorološke postaje, zato so bili na agenciji zelo zadovoljni, da so lahko to uspešno sodelovanje s SV okrepili tudi z zagotavljanjem meteorološke in oceanografske podpore pri delovanju večnamenske ladje Triglav na misiji Evropske unije NAVFOR MED Sophia v Sredozemlju. Služba za morsko meteorologijo in oceanografijo ARSO je vsak dan med misijo pripravljala prilagojene napovedi o stanju morja in vremenu v Južnem Sredozemlju ter jih posredovala posadki ladje Triglav. Knez je še dodal, da so meteorološke in oceanografske napovedi zelo učinkovit pripomoček pri načrtovanju plovbe ladij in zagotavljanju varnosti plovbe. V DEVETIH NEPOSREDNIH REŠEVANJIH NA KROV LADJE TRIGLAV REŠILI VEČ KOT 400 LJUDI Posadka ladje Triglav je med petmesečnim delovanjem na misiji Evropske unije NAVFOR MED Sophia preživela 58 operativnih dni na morju. V tem času je onesposobila devet čolnov, ki so tihotapili begunce, eno potopljeno plovilo pa je tudi našla. Poleg tega so pripadniki izvedli devet neposrednih reševanj in pet odkritih plovil prepustili v reševanje posadkam drugih ladij. Z ladjo Triglav so tako skupaj pomagali pri reševanju življenj 1072 ljudi, neposredno pa so jih na krov ladje Triglav vkrcali 425. Poleg tega je posadka pregledala sumljivi plovili in zasegla več zunajkrmnih motorjev, ki so jih dali na uničenje. Na podlagi pridobljenih podatkov so bili pridržani trije sumljivi ljudje, ki jih je tožilstvo ovadilo nedovoljenega tihotapljenja ljudi. 14 SV SV 15 PREVERILI ODZIV IN USKLAJENOST OB NESREČI HELIKOPTERJA je za pomoč zaprosilo tudi poveljstvo Kforja. Polkovnik Klavžar je še dejal, da bi ob več smrtnih žrtvah sodelovali Policija, Nacionalni forenzični laboratorij in Inštitut za sodno medicino s svojimi zmogljivostmi. Aktivirala se je enota brezpilotnih letal, ki je snemala prizorišče, s čimer se ne ogrožajo zdravje in življenja ljudi, ki so vključeni v preiskavo. Na podlagi posnetkov brezpilotnih letalnikov so dobili celovito sliko prizorišča nezgode, z njimi pa so lahko identificirali tudi morebitne nevarne snovi. Nato so prek Združenega operativnega centra izdali zahtevo za aktiviranje ustreznih specializiranih enot SV, predvsem za identifikacijo lanserja in drugih nevarnih minskoeksplozivnih sredstev, ki so jih našli na kraju nesreče. Za to nalogo je skrbel vod za uničevanje NUS iz 430. mornariškega diviziona. Od 22. do 24. junija je v letalski bazi na Brniku in v vadbenem centru na Pokljuki potekala že deseta vaja Zlomljeno krilo 2016. Vključevala je preiskavo letalske nesreče vojaškega helikopterja SV na namišljenem območju mednarodne operacije in misije, in sicer na območju delovanja Kforja na Kosovu. Kot je pojasnil načelnik Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov RS ter vodja vaje polkovnik mag. Mihael Klavžar, je njen namen izboljšanje kakovosti skupnega sodelovanja z medsebojno izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse med predstavniki vseh pristojnih služb in organov resornih ministrstev, ki sodelujejo pri preiskavi letalskih nesreč. Besedilo in fotografije: Marko Pišlar ZAVAROVANJE DOKAZNEGA GRADIVA, IDENTIFIKACIJA TRUPEL vojaških zrakoplovov. Nato so se začeli po- IN ISKANJE ČRNE SKRINJICE Z BREZPILOTNIMI LETALI SO NAJPREJ PREGLEDALI TEREN IN UGOTOVILI MOREBITNE NEVARNOSTI. LOCIRANJE IN EVIDENTIRANJE SMRTNIH ŽRTEV TER POSAMEZNIH DELOV LETALNIKA SCENARIJ PREDVIDEVAL NESREČO VOJAŠKEGA HELIKOPTERJA COUGAR V OPERACIJI KFORJA NA KOSOVU Slovenija je z zavezniški silami in partnerskimi državami že dolgo udeležena v operaciji Kforja na Kosovu, tudi z zračnimi silami. Kosovo še ni povsem stabilizirano, zato obstajajo različni vidiki ogrožanja varnosti, izključene pa niso niti tehnične odpovedi na letalnikih. Scenarij vaje Zlomljeno krilo 2016 je predvideval, da se je zgodila nesreča helikopterja AS 532AL cougar. V njej so ljudje umrli ali so se poškodovali, poleg posadke pa so bili mrtvi tudi civilisti. Vzrok za letalsko nesrečo ni bil znan. Večina ostankov helikopterja je bila na vojaškem oporišču zavezniških sil, del razbitin pa tudi zunaj vojaškega objekta. Z BREZPILOTNIMI LETALNIKI VARNO DO CELOVITE SLIKE PRIZORIŠČA NESREČE IN NEVARNIH SNOVI stopki napotitve preiskovalcev in drugih subjektov na kraj nezgode. ZOC je izdal tudi Vaja Zlomljeno krilo 2016 se je začela, ko so naloge poveljstvu slovenskega kontingenpo obvestilu o nesreči izvedli samosklic stal- ta, ki je najprej zagotovil podporo preiskavi, ne komisije za preiskovanje letalskih nesreč prek ustreznih diplomatskih kanalov pa se PRIPADNIKA VODA ZA UNIČEVANJE NUS STA PREGLEDALA KRAJ NESREČE IN EVIDENTIRALA NEVARNA MINSKOEKSPLOZIVNA SREDSTVA. Kraj nesreče so zapečatili, tako da je bil pristop na prizorišče mogoč le s posebno odobritvijo vodje preiskave. Dokazno gradivo so zavarovali v sodelovanju s pravosodnimi organi. Potekali so identifikacija trupel, iskanje POSAMEZNE DELE LETALNIKA SO OZNAČILI Z ZASTAVICAMI IN ŠTEVILKAMI. POMEMBNA VLOGA ZDRUŽENEGA OPERATIVNEGA CENTRA Pristojnost za preiskovanje letalske nesreče ali incidenta vojaškega zrakoplova je opredeljena v Natovemu standardu 3531 – STANAG 3531. Obveščanje o letalski nesreči poteka prek Združenega operativnega centra (ZOC) po ustaljenem postopkovniku, pri zavarovanju območja nesreče pa sodelujejo tudi sile Kfor, ki z zavarovanjem prizorišča preprečijo nadaljnje poškodbe in spreminjanje razmer na kraju nezgode. Kot je razložil načelnik polkovnik Klavžar, je z vidika preiskovanja nesreče zelo pomembna vloga Združenega operativnega centra, prek katerega potekajo vse komunikacije in se posredujejo vsi zahtevki za logistične ter druge potrebe preiskave. Treba je tudi potrditi informacijo, da je šlo res za zrakoplov Slovenske vojske, saj v praksi pogosto prihaja do nepopolnih informacij. Ob tem je še dodal, da je ob letalski nesreči zelo pomembna hitra akcija iskanja in reševanja. Na kraj nesreče najprej pridejo reševalci, ki poskušajo rešiti čim več preživelih potnikov, smrtne žrtve pa pustijo na kraju dogodka, dokler Policija ne opravi potrebnih forenzičnih preiskav, nato pa poteka evakuacija posadke in preživelih. 16 SV in zavarovanje črne skrinjice, v kateri so podatki, ki najhitreje ter najbolj natančno omogočijo odgovor na vprašanje, ali je mogoče šlo za tehnično okvaro, s čimer se prepreči, da bi se podobne nesreče zgodile še na drugih helikopterjih podobnega tipa. Ko so Policija in pravosodni organi končali svoje delo, je glavni preiskovalec izdal pisni akt o prenehanju varovanja. V nadaljevanju pod strokovnim nadzorom odpeljejo razbitine v varovan objekt oziroma hangar, v katerem so varovane, na koncu pa sledijo še postopki za sanacijo prizorišča letalske nesreče, saj je bila na tleh razlita večja količina kerozina ali drugih nevarnih snovi, tudi minskoeksplozivnih sredstev, ki jih je bilo treba nevtralizirati ali varno odstraniti ter s kraja nezgode odpeljati v nadaljnje uničenje. SV 17 VIDELI SMO Na Eurosatory 2016 največ slovenskih podjetij do zdaj Od 13. do 17. junija je na razstavišču Paris Nord Villepinte v Parizu v Franciji potekal letošnji sejem Eurosatory 2016 – Defence & Security International Exhibition. Med več kot 1500 razstavljavci iz več kot 50 držav je pod vodstvom Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit Slovenija) ter ob podpori Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS) in Ministrstva za obrambo na skupnem razstavnem prostoru svoje izdelke in storitve obrambne industrije predstavilo do zdaj največ slovenskih podjetij in ustanov, in sicer kar 16. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič PODJETJE C-ASTRAL JE RAZSTAVILO BREZPILOTNI LETALNIK BRAMOR. SKUPNI NASTOP SLOVENSKE OBRAMBNE INDUSTRIJE POD VODSTVOM JAVNE AGENCIJE SPIRIT SLOVENIJA IN OB PODPORI MINISTRSTVA ZA OBRAMBO TER GOIS Sejem Eurosatory, ki poteka vsako drugo leto, velja za vodilnega na področju obrambe, varnosti in zaščite v Evropi, namenjen pa je predvsem predstavitvi izdelkov ter storitev varnosti in obrambe, zato je navzočnost slovenskih podjetij, ki delujejo v obrambni industriji, zelo pomembna. Na sejmu Eurosatory 2016 je tako na skupnem razstavnem prostoru svoje izdelke in storitve predstavilo največ slovenskih podjetij do zdaj. Agencija Spirit Slovenija je z javno objavo podjetjem za udeležbo na skupinskem sejemskem nastopu na letošnjem sejmu Eurosatory omogočila predstavitev kar 16 slovenskih podjetij in ustanov, in sicer podjetij Arex, Artos skupina, C-Astral, DAT-CON, Elan, EM.Tronic, Guardiaris, Le-tehnika, MIL Sistemika, Oxygenium, Predilnica Litija, Prevent & Deloza, STRATO in Trival Antene. Poleg omenjenih podjetij sta se obiskovalcem na sejmu predstavljala tudi Grozd obrambne industrije Slovenije kot gospodarsko in interesno združenje podjetij ponudnikov izdelkov ter storitev na področju obrambe, varnosti in zaščite pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Ministrstvo za obrambo. Generalni direktor Direktorata za logistiko na MO mag. Željko Kralj je razložil, da Ministrstvo za obrambo podpira obrambno industrijo v Sloveniji. Pomaga predvsem pri razvoju in testiranju nekaterih izdelkov, s čimer so v zadnjem obdobju močno okrepili povezanost ministrstva s slovenskimi proizvajalci. Prav tako spodbuja slovenska podjetja obrambne industrije k udeležbi na mednarodnih sejmih, kot je tudi Eurosatory, in jim pomaga pri lažji vzpostavitvi stikov ter organizaciji srečanj s predstavniki tujih podjetij in obrambnih ministrstev iz drugih držav. MO je v podporo promociji slovenske obrambne industrije na sejmu pripravilo in izdalo tudi katalog zmogljivosti slovenskih podjetij obrambne industrije ter ustanov, v elektronski ali tiskani obliki pa so ga dobili obiskovalci stojnice slovenske obrambne industrije na sejmu Eurosatory v Parizu. tudi v Latinski Ameriki, saj se je število brazilskih razstavljavcev v zadnjih dveh letih povečalo s 17 na 20, prvič pa so se na sejmu predstavljala podjetja iz Kolumbije. Od držav vzhodne Evrope je največje povečanje prav iz Slovenije, ki je na letošnjem sejmu sodelovala kar s 16 podjetji obrambne industrije in ustanovami, kar je za dvakrat več kot pred dvema letoma. Navzočnost drugih zahodnoevropskih držav je še vedno zelo visoka, predvsem iz Francije, Nemčije, Velike Britanije, Belgije in Nizozemske, od koder je prišlo največ razstavljavcev. Na sejmu Eurosatory 2016 je tako svoje izdelke in storitve predstavilo skupno 1572 razstavljavcev iz 56 držav, sejem pa je obiskalo 57.108 obiskovalcev iz 151 držav. Med njimi je bilo kar 213 uradnih delegacij iz 94 držav. Sejem Eurosatory z organizacijo presega pojme klasičnega sejma, saj omogoča tako razstavljavcem kot obiskovalcem različne možnosti mreženja. V sodelovanju s pariško gospodarsko zbornico so bili tudi letos organizirani številni poslovni sestanki med kupci, proizvajalci in podizvajalci, razstavljavcem so bili na voPODJETJE AREX JE PRIKAZALO MODEL PUŠKE REX AKB15, KI JE NADGRADNJA STARE KALAŠNIKOVKE. ljo strokovnjaki za posamezne države v Združenih državah Amerike, Evropi, Indiji, Izraelu, na Srednjem vzhodu in v Franciji. Organizirane so bile tudi mednarodne tako imenovane konference Think tank z geopolitičnimi in geostrateškimi analizami, tematskimi forumi, konferencami ter strokovnimi simpoziji, hkrati pa so dvakrat na dan potekale tudi dinamične predstavitve v živo na zunanjem delu razstavišča. ZA PODJETJA SLOVENSKE OBRAMBNE INDUSTRIJE NUJNI REDNI NASTOPI NA SEJMIH V TUJINI Slovenska obrambna industrija deluje na različnih področjih, od pro izvodnje orožja, sistemov za nadzor meje, brezpilotnih letal, sistemov za poveljevanje, vojaških simulatorjev, sistemov za JRKB-zaščito, sistemov za prečiščevanje vode do prediva za izdelavo vojaških uniform in drugega. Zaradi nizkih vlaganj v obrambne sile v Sloveniji podjetjem ne preostane drugega kot izrazita usmeritev v izvoz, da lahko preživijo in se obdržijo na trgu. Slovenska podjetja obrambne in- dustrije so tako izrazito izvozno usmerjena, saj izvozijo več kot dve tretjini svojih izdelkov na tuje trge. Večina podjetij slovenske obrambne industrije je povezana v GOIS, ki v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo izvaja številne aktivnosti v pomoč podjetjem pri prodoru na nove tuje trge in pri krepitvi njihove prepoznavnosti v svetu. Direktor GOIS mag. Jože Renar je pojasnil, da je slovenski trg premajhen, zato so za slovenska podjetja obrambne industrije nujni redni nastopi na tujih sejmih, predvsem v smislu preizkušanja konkurenčnosti izdelkov, pozicioniranja na novih trgih in razvoja novih izdelkov. Na takih sejmih se navadno nakazujejo tudi trendi prihodnjega razvoja orožja in vojaške opreme v svetu. Slovenska podjetja obrambne industrije stopajo na tuje trge na dva načina, in sicer nekatera kot dobavitelji visokotehnoloških izdelkov in storitev, namenjenih neposredno končnim uporabnikom, torej ministrstvom za obrambo in ministrstvom za notranje zadeve po vsem svetu, druga pa kot dobavitelji različnih sklopov, komponent, delov in storitev za proizvajalce sredstev na področju obrambe, zaščite in varnosti. Renar je pojasnil, da so za vojaške trge značilni dolgi ekonomski cikli, kar pomeni, da vojaškega posla ni mogoče skleniti na hitro, temveč je treba temu nameniti veliko časa in energije, kljub temu pa ves čas preživeti. To je za majhna in srednje velika podjetja zelo zahtevno, zato morajo skrbno načrtovati svoje dejavnosti tudi v obdobju, ko na vojaškem trgu ni dovolj posla za preživetje, medtem pa si pomagati s prodajo svojih izdelkov in storitev na civilnih trgih. Renar je izrazil zadovoljstvo, da se zanimanje slovenskih podjetij za udeležbo na sejmu povečuje, kar kaže dvakratno povečanje števila slovenskih razstavljavcev v primerjavi s številom sodelujočih podjetij slovenske obrambne industrije pred dvema letoma v Parizu. Po Renarjevih besedah so morali glede na večje zanimanje za udeležbo na sejmu zmanjšati velikost stojnic posameznega razstavljavca na skupnem razstavnem prostoru, saj je bila želja organizatorja, da se vsem podjetjem slovenske obrambne industrije, ki jih to zanima, omogočita nastop in predstavitev na tem vodilnem sejmu z obrambnega področja v Evropi. PREDSTAVITEV NA 156 KVADRATNIH METRIH RAZSTAVNEGA PROSTORA Slovenski proizvajalci so se tako predstavili na razstavnem prostoru številka J-138, velikem 156 kvadratnih metrov, na elitni lokaciji v hali številka 6, kjer so se predstavljala nekatera vodilna podjetja obrambne industrije iz Evrope, ZDA in Azije. Agencija Spirit Slovenija je za skupno predstavitev obrambne industrije na sejmu Eurosatory namenila denar za najem razstavnega prostora. Oblikovanje razstavnega prostora, postavitev stojnic in panojev, prevoz razstavnih izdelkov ter druge stroške sejemske predstavitve v Parizu so plačala podjetja. Slovenski vojaški trg je zelo majhen, SV pa za nakup orožja in opreme ter posodabljanje sredstev namenja vedno manj denarja, zato so za mnoga podjetja slovenske obrambne industrije nastopi na tujih trgih nujni, s tem pa posledično tudi udeležba na mednarodnih sejmih, na katerih lahko predstavijo svoje izdelke in storitve. Prav zato je bilo LE-TEHNIKA JE PREDSTAVILA RAZVOJ IN PROIZVODNJO MINIATURNIH KRIOGENSKIH HLADILNIKOV. MED VEČ KOT 1500 RAZSTAVLJAVCI JIH JE BILO KAR 16 IZ SLOVENIJE Kljub svetovni gospodarski krizi se število razstavljavcev in obiskovalcev sejma Eurosatory iz leta v leto povečuje. Po geografski delitvi se je letos povečalo število razstavljavcev iz Azije, največ iz Kitajske, kjer se je število sodelujočih proizvajalcev z 20 leta 2014 povečalo na 36, prav tako iz Južne Koreje, ki se je predstavila s 27 podjetji, kar je 16 podjetij več kot leta 2014. Vedno večje zanimanje za sejem je 18 SV SV 19 SLOVENSKO VOJAŠKO LETALSTVO PO LETU 1991 Letalstvo Slovenske vojske je začelo opravljati svoje poslanstvo z ustanovitvijo letalske enote Teritorialne obrambe (LETO), ki je delovala leta 1991 in 1992. V sestavi je imela tudi helikopter gazela SA-341 z oznako TO-001 Velenje, s katerim sta major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar prebegnila iz JLA, in nekaj letal utva 75, ki so od JLA ostala na letališču Brnik. Besedilo: Borut Podgoršek, Aleš Zajc in Matjaž Ravbar Fotografije: Borut Podgoršek V ELANU IŠČEJO POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA SVOJ INOVATIVNI IZDELEK Na sejmu se je prvič predstavil tudi Elan, v svetu zelo uveljavljen in prepoznaven proizvajalec smuči ter smučarske opreme. Vinko Avguštin iz podjetja Elan je povedal, da je podjetje na sejmu predstavljalo zložljivo turno smučko, pri razvoju katere intenzivno sodeluje z Ministrstvom za obrambo. Vojak je z navadno smučko, ki jo pripne na nahrbtnik, zelo omejen pri gibanju, predvsem po poraščenem terenu, smučko težko prenaša in z njo pleza v klasičnem alpskem stilu, zato so pri največjem slovenskem proizvajalcu smuči in smučarske opreme začeli razmišljati o razvoju zložljivih turnih smuči. Zložljive turne smuči so kot izdelek posebno zanimive za vojsko, zato so želeli ta izdelek čim bolje predstaviti na sejmu v Parizu. Projekt je v razvojni fazi, saj za naslednjo zimo s Slovensko vojsko načrtujejo še izvedbo vzdržljivostnih testov, smučke pa še ni mogoče kupiti. Kot je dodal Avguštin, so želeli s sejemsko predstavitvijo predvsem raziskati trg, ga analizirati in poiskati morebitno poslovno priložnost za svoj inovativni izdelek. MIL SISTEMIKA MORA PRODAJATI SVOJE IZDELKE NA TUJIH TRGIH Matevž Florjančič iz podjetja MIL Sistemika, ki se ukvarja s proizvodnjo programske opreme za poveljevanje in kontrolo, programske taktične komunikacijske opreme in opreme za trenažerje oborožitvenih sistemov, je pojasnil, da se je njihovo podjetje na sejmu Eurosatory letos predstavilo prvič, čeprav je že večkrat sodelovalo na sejmih vojaške opreme in oborožitve v tujini. Glede na dejstvo, da z Ministrstvom za obrambo in s Slovensko vojsko v zadnjih dveh letih zelo malo posluje, je prisiljeno svoje izdelke prodajati na tujih trgih, predvsem tujim vojskam. Florjančič je dodal, da so bili načrti predstavitve na sejmu Eurosatory v Parizu zelo ambiciozni, saj so se dogovorili za več sestankov z najpomembnejšimi kupci, zato so od udeležbe na sejmu pričakovali tudi kakšen nov sklenjen posel. V PODJETJU C-ASTRAL ŽELIJO S SEJEMSKO PREDSTAVITVIJO UTRDITI POLOŽAJ NA TUJIH TRGIH Položaj na mednarodnih trgih z vnovično predstavitvijo na sejmu EuPODJETJE DAT-CON JE PRIKAZALO OPTOELEKTRONSKE rosatory v Parizu je želelo utrditi tudi podjetje C-Astral, ki proizvaja NAPRAVE ZA IZVAJANJE NADZORA IN OPAZOVANJE. brezpilotne sisteme za kartografijo, opazovanje in pridobivanje informacij ter podatkov iz zraka. Uroš Kravos iz podjetja C-Astral je pojasnil, da je razvoj njihovih brezpilotnih letalnikov usmerjen predvsem v civilne aplikacije, prav tako pa se lahko njihova brezpilotna letala uporabljajo v vojaške namene ter pri opravljanju zaščitno-reševalnih nalog ob naravnih in drugih nesrečah. Za C-Astral je bila to že druga udeležba na sejmu Eurosatory, saj so tako želeli utrditi svoj položaj na mednarodnem trgu. Slovenski vojaški trg je zelo majhen, zato podjetje največ brezpilotnih letal proda na tujih civilnih trgih, predvsem se za njihove izdelke zanimajo geodetski inštituti, univerze, ekološki aktivisti in nevladne organizacije. Kot je še dodal Kravos, z Ministrstvom za obrambo dobro sodelujejo, saj je tudi razvoj njihovih brezpilotnih letal potekal v okviru projekta Ciljnih raziskovalnih programov (CRP), ki ga je sofinanciralo MO. Podjetje C-Astral, ki je bilo izbrano na javnem razpisu za dobavo brezpilotnih letal razreda mini za Slovensko vojsko, ji je letos že dobavilo prvega izmed štirih kompletov s tremi brezpilotnimi letali bramor, ki jih SV že pospešeno uvaja v operativno uporabo, uporabljala pa jih bo predvsem za obveščevalno-izvidniško podporo aktivnostim, ki jih enote SV izvajajo pri nacionalni obrambi, zagotavljanju varnosti v mednarodnih operacijah in na misijah v tujini ter pri nalogah zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. 20 SV Med pomembnejšimi mejniki je leto 1992, ko je bila 9. junija ustanovljena 15. brigada vojaškega letalstva (15. BRVL). V njenem okviru je delovala helikopterska eskadrilja, ki je imela pet helikopterjev, in sicer po en SA-341 in A-109 ter tri bell 412. Poleg tega je imela Na letališču v Cerkljah ob Krki je bila 15. maja 1995 v okviru dneva Slovenske vojske velika slovesnost, na kateri je po mimohodu enot in tehničnih sredstev priseglo 1500 vojakov majske generacije, tri letala PC-9 pilatus pa so bila poimenovana po mestih Piran, Ptuj in Škofja Loka. Šolska letalska skupina s helikopterji bell 206 in letali zlin 142L ter 242L, ki je bila del 15. BRVL in je bila nastanjena na Brniku, se je novembra 1995 za stalno preselila v Vojašnico Cerklje ob Krki. Ponedeljek, 3. april 2000, je bil za letalce 15. BRVL poseben dan. Tistega dne so po krajši slovesnosti z brniškega letališča vzletela letala pilatus PC-9 in PC-9M ter odletela proti letališču Cerklje ob Krki. Na Brniku so ostali le helikopterji bell 412 in transportno letalo GAZELO SA-341 SO POPOLNOMA OBNOVILI IN JE DANES RAZSTAVLJENA V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE V PIVKI. SLIKA JE BILA POSNETA LETA 1991. Vir: Cvetko Daničič opaziti večje zanimanje za udeležbo na sejmu Eurosatory tudi med nekaterimi slovenskimi podjetji, ki so z zadovoljstvom sprejela predlog za skupinsko predstavitev slovenske obrambne industrije v Parizu. Nekateri so na sejmu sodelovali že v preteklosti, za druge pa je bila to prva izkušnja. 15. BRIGADA VOJAŠKEGA LETALSTVA SELITEV Z BRNIKA V CERKLJE OB KRKI Vir: Vojaški muzej P ELAN JE DOSEGEL VELIKO ZANIMANJA S TURNO SMUČKO, KI JO PODJETJE RAZVIJA V SODELOVANJU Z MINISTRSTVOM ZA OBRAMBO. relomnega leta 1991 je bilo letališče Cerklje ob Krki, kjer je danes sedež 15. polka vojaškega letalstva (15. PVL), eno največjih v takratni Jugoslaviji. Na njem je delovala 82. letalska brigada, ki so jo sestavljale tri eskadrilje, in sicer 237. lovskobombniška eskadrilja z letali J-21 in NJ-21 jastreb, 238. lovskobombniška eskadrilja z letali J-22 in NJ-22 orel ter 351. izvidniška eskadrilja z letali IJ-21 in INJ-21 jastreb ter IJ-22 in IJN22 orel. Na letališču je bilo kar 67 letal, 1400 oficirjev, podoficirjev, vojakov in civilistov ter od 150 do 200 pripadnikov specialne enote iz Niša. Poleg tega je tu gostovalo približno trideset helikopterjev iz Zagreba, Niša in Mostarja. Med osamosvojitveno vojno so pripadniki TO obkolili letališče in prekinili ter blokirali dostavo hrane, vode in elektrike. 27. junija 1991 so pripadniki 25. območnega štaba TO izvedli minometni napad na letališče. Napad se je začel ob 20.45, teritorialci pa so izstrelili deset min, ki so padle na vzletno-pristajalno stezo. Vsa letala in helikopterji so zaradi nevarnosti novega napada še isto noč ter naslednji dan zapustili letališče in odleteli večinoma v Bihać. Nato so v obdobju moratorija brigada v svoji sestavi tudi transportno letalo turbolet L-410, od leta 1994 pa tudi šolska letala zlin 242L in tri letala pilatus PC-9, ki so prišla v Slovenijo leta 1995. V zadnjem desetletju 90. let prejšnjega stoletja je SV sodelovala pri nadgradnji letala PC-9 in do konca leta 1999 pridobila v svojo floto devet nadgrajenih letal PC-9M hudournik. Enota je imela sedež na Brniku. NAŠITEK LETALSKE ENOTE TO vojaki JLA z letališča odpeljali vsa tehnična sredstva in opremo, objekte pa uničili. Zadnji pripadniki JLA so letališče zapustili 26. oktobra 1991, prevzeli pa so ga pripadniki 25. območnega štaba TO iz Brežic. Po odhodu JLA je objekte obnavljalo podjetje Pionir s kooperanti, tako da so v zimskih mesecih leta 1991 in 1992 potekala intenzivna dela. Na letališču je bila 20. novembra 1991 prva slovesna prisega pripadnikov Teritorialne obrambe iz vse Slovenije. ORLI J-22 IZ SESTAVE 351. IAE. LETALO S ŠTEVILKO 605 JE OREL IJN-22. FOTOGRAFIJA JE BILA POSNETA LETA 1991 V CERKLJAH OB KRKI. Dan slovenskega vojaškega letalstva praz nujemo v spomin na prvi bojni let pilotov ljubljanske letalske stotnije 12. januarja 1919, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet na Koroško ter mitraljirala avstrijske enote. Mariborska letalska stotnija je prve vojaške lete opravila v okviru proslave ob osvoboditvi Maribora 15. decembra 1918. turbolet L-410. Enota, nameščena v Cerkljah ob Krki, se je imenovala letalska skupina Cerklje. Sestavljali sta jo šolsko-trenažna eskadrilja (ŠTRESK) in letalsko-bojna eskadrilja (LEBESK). V šolsko-trenažni eskadrilji sta bila helikopterski oddelek, ki je imel tri helikopterje bell 206, in letalski oddelek, opremljen z letali zlin 242L. V letalsko-bojni eskadrilji je bilo dvanajst letal pilatus PC-9 in PC-9M, slednja pa so opremljali z orožjem. Za hrambo letal in helikopterjev so uredili SV 21 POSTROJ PRIPADNIKOV BRZOL LETA 2010 POSTAVITEV NOVEGA RADARJA IN OBNOVA STOLPA NA LEDINEKOVEM KOGLU prometa (16. BNZP), Letalska šola (LETŠ) in letalskotehnična enota (LETEHE). Fotografija: Tone Polenc PAR PILATUSOV PC-9 MED LETOM NAD GORENJSKO štiri zapuščene hangarje, obenem pa so obnovili tudi bivalne prostore za posadke letal ter tehnično osebje. Leta 2000 je bil v Vojašnico Cerklje ob Krki nameščen tudi 4. lahki raketni topniški bataljon zračne obrambe v okviru 9. brigade zračne obrambe, ki je imela sedež v Kranju. Leta 2003 se je letalska baza, ki je delovala na Brniku, preselila v Vojašnico Cerklje ob Krki. S povečanjem letalskih aktivnosti se je Vojašnica Cerklje ob Krki spet začela funkcionalno približevati svojemu prvotnemu namenu, torej letališču. Konec leta 2007 se je takratnim enotam letalstva in protizračne obrambe v Cerkljah ob Krki pridružil še 15. helikopterski bataljon (15. HEB). NAKUP NOVIH LETALNIKOV Brigada se je kadrovsko in tehnično dopolnjevala tudi z nakupom helikopterjev bell 412, ki so bili uporabljeni za redne vojaške aktivnosti, poleg tega pa tudi za potrebe Civilne zaščite in reševanje. Leta 1998 so za šolanje novih pilotov dobili še letali pilatus PC-6 turboporter, helikopterje bell 206 in letali zlin. Leta 2003 in 2004 se je letalstvo okrepilo s transportnimi helikopterji AS 532 AL cougar. Kot zadnje je v današnji polk leta 2013 prišlo poslovno letalo falcon 2000EX, ki ga uporabljajo za prevoze pomembnih ljudi, organov za presaditev v okviru Slovenija-transplanta in v programu ATARES. Večina letalnikov Slovenske vojske je danes stacionirana na vojaškem letališču Cerklje ob Krki, ki je v okviru projekta posodobitve letališča Cerklje ob Krki doživelo tehnološko prenovo, letalo falcon, transportno letalo turbolet, turboporterja in dežurne helikopterske posadke pa so na Brniku. Na vojaškem letališču Cerklje ob Krki je bilo zgrajeno več hangarjev za letala in helikopterje ter njihovo vzdrževanje. Najpomembnejša naložba je bila gradnja novega stolpa kontrole zračnega prometa, v njem pa imajo sedež tudi letališke službe. 22 SV OBLIKOVANJE BRIGADE ZRAČNE OBRAMBE IN LETALSTVA Organizacijsko je letalstvo doživelo več pre oblikovanj, med njimi iz že omenjene letalske enote TO in 15. brigade vojaškega letalstva v 1. operativno poveljstvo SV. Leta 2008 je bila ustanovljena brigada zračne obrambe in vojaškega letalstva (BRZOL), v njej pa so bile združene vse enote zračne obrambe in letalstva SV pod enim poveljstvom, in sicer 9. bataljon zračne obrambe (9. BZO), 15. helikopterski bataljon (15. HEB), 107. letalska baza (107. LEBA), 16. bataljon za nadzor zračnega LETALA IN HELIKOPTERJI PC-9M zlin 242L zlin 143L 9 8 OBOROŽITEV PC-9M NALOŽBE V INFRASTRUKTURO Prenova letališča se je začela z obnovo takratnih upravnih, bivalnih in skladiščnih zgradb ter se nadaljevala z gradnjo novih hangarjev na letališču. Prvi in drugi sta bila zgrajena leta 2004 in predana v uporabo leta 2005, tretji pa je bil zgrajen leta 2008. Večina prenove je bila povezana z zmogljivostmi letališča. Maja 2010 je bila v vojašnici slovesnost ob odprtju in uvedbi v uporabo novega stolpa kontrole zračnega prometa. S tem objektom sta vojašnica in Slovenska vojska pridobili sodoben objekt ter naprave za delo navigacijskih služb zračnega prometa, ki zagotavljajo letališko kontrolo zračnega prometa, letalske informacije in meteorološke podatke. V novem objektu so zagotovljene tudi razmere za delo služb, ki skrbijo za letališke površine ter sprejem in oskrbo letalnikov ter potnikov na letališču. V okviru tega projekta so bili zgrajeni še prostori za vodenje zračnega transporta in delo gostujoče letalske enote, bili pa so v celoti ali delno financirani z Natovim denarjem. 2 turbolet falcon L-410 2000EX 1 1 VZDRŽEVANJE LETALNIKOV JE ENA IZMED TEMELJNIH NALOG. PC-6 bell 206 bell 412 cougar AS532AL 2 4 8 4 OSREDNJI OBJEKT PRENOVE LETALIŠČA JE BIL STOLP KONTROLE LETENJA. bojni tovor 1050 kilogramov dodatna oprema in oborožitev rezervoar za gorivo za 154 litrov zabojnik za tovor 100 kilogramov nosilec 6170 za bombe Mk-81 in Mk-82 nosilec T-65 šolskih bomb BDU in IBDU zabojnik HMP z mitraljezom 12,7 mm 250 nabojev lanser LAU 7A 70 mm sedem raket lanser LAU 19A 70 mm 19 raket zabojnik za samozaščito CFP 60 vab zabojnik z laserjem LRF do 20 kilometrov zabojnik ATMS s simulatorjem rakete do sedem kilometrov zrak–zrak in toplotnim oddajnikom OBOROŽITEV BELL 412 IN COUGAR * mitraljez MAG 7,62 mm 1380 nabojev *lanser LAU-7H 70 mm sedem raket le bell 412 RADARJI IN OPREMA radar kratkega dosega EL/M2106 NG 5 radarski sistem dolgega dosega ground master 403 2 sistem za nadzor zračnega prostora (ASOC/MASE) 1 komunikacijski sistem frequentis 1 RAKETNA BATERIJA ROLAND V SESTAVI 9. BATALJONA ZRAČNE OBRAMBE NA VAJI NA KRETI LETA 2008 Vojašnica Cerklje ob Krki se je 13. julija 2012 preimenovala v Vojašnico Jerneja Molana. Avgusta 2012 so se začela gradbena dela, s katerimi je bila rekonstruirana vzletno-pristajalna steza na letališču Cerklje ob Krki. Podaljšana je bila za 330 metrov proti zahodu in za 250 metrov proti vzhodu, tako da danes meri 3000 metrov. Posodobljena so bila tudi svetlobna in navigacijska sredstva. Poleg tega so zgradili ploščad za transportna letala, gradijo pa tudi rezervoarje za gorivo s pripadajočo infrastrukturo. Leta 2014 so bili zgrajeni in dani v uporabo ploščad za nevarni tovor »R«, ploščad za generične lovce »V«, skladišče Nata s ploščadjo, črpališče podtalnice, črpališče z 10 bari za požarno vodo, skladišče minskoeksplozivnih sredstev in ploščad za minskoeksplozivna sredstva. Prav tako sta bili kupljeni rabljeni glavni gasilski vozili, ki sta vključeni v gasilsko reševalno službo na letališču Cerklje ob Krki. Na svoj novi objekt čakajo še letališki gasilci. Naložbe, ki jih z 41 milijoni evrov sofinancira Nato, so vredne 70 milijonov evrov. Vsi objekti so zgrajeni dvonamensko, torej tudi po civilnih predpisih. VZPOSTAVITEV 15. POLKA VOJAŠKEGA LETALSTVA S transformacijo Slovenske vojske se je BRZOL 15. maja 2013 preoblikovala v 15. polk vojaškega letalstva. V njem so bile oblikovane tudi nove enote, in sicer poveljstvo polka, 151. HEESK, 152. LEESK, 153. LETEHESK, 16. CNKZP, 107. LEBA in LETŠ. Iz strukture se je razformirala 9. BZO, ki se je razdelila na LRBATZO 1. brigade pod poveljstvo 1. brigade in LRBATZO 72. brigade pod poveljstvo 72. brigade. Enoti sta še vedno nastanjeni v Vojašnici Jerneja Molana. 151. HEESK je namenjena zračni podpori delovanja enot Slovenske vojske, naloge pa opravlja s transportnimi helikopterji bell 412 in AS 532 AL cougar. Bataljon ima tudi omejene zmogljivosti za podporo bojnega delovanja enotam Slovenske vojske, kadar je nujno, predvsem z uporabo oborožitve, namenjene svoji zaščiti pri podpori delovanja s helikopterji. Skladno z opremljenostjo sodeluje pri iskanju in reševanju, vključno z zmogljivostjo za bojno iskanje ter reševanje s helikopterjem. V polku je zaposlenih 583 pripadnikov, od tega je 67 pilotov. SV 23 V sistemu zaščite, reševanja in pomoči opravlja gašenje, reševanje v gorah ter nujne evakuacije državljanov z območij, prizadetih ob naravnih katastrofah. 152. LEESK je enota, ki opravlja zračni prevoz ljudi in materialnih sredstev za enote Slovenske vojske s poslovnim letalom falcon 2000EX in letalom turbolet L-410 ter manjšima transportnima letaloma pilatus PC-6 turboporter. V 153. LETEHESK potekata načrtovanje in vzdrževanje letal, helikopterjev ter materialnih sredstev na prvi in drugi stopnji, s postopnim prehodom na zagotovitev vzdrževanja na drugi stopnji na zunanje izvajalce. 16. CNKZP je specialistična enota Slovenske vojske, namenjena nenehnemu operativnemu nadzoru in kontroli zračnega prostora Republike Slovenije, prenosu podatkov uporabnikom o razmerah v zračnem prostoru ter vodenju opravljanja nalog v zračnem prostoru. V operativni uporabi ima radarska sistema dolgega dosega ground master 403 in mobilne radarske sisteme kratkega dosega z radarjem EL/M2106 NG, ki zagotavljajo popoln nadzor zračnega prostora RS. Prvi radar ground master 403 deluje na radarskem položaju na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko, drugi pa na radarskem položaju Ledinekov kogel na Pohorju. 16. CNKZP je kot prva enota Slovenske 24 SV Od leta 1991 se je zgodila ena letalska nesreča s smrtjo. V letalskih nesrečah sta bila uničena gazela leta 1994 in PC-9 leta 2004. Zgodilo se je tudi nekaj resnih incidentov, med njimi uničen motor na helikopterju bell 412, katapultiranje iz PC-9M, trd pristanek pilatusa PC-6, poškodba krila PC-9 ob trku s hruško in ptico, »sekanje« žic s helikopterjem bell 412 in L-410 ter drugo. vojske od vstopa Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo polnopravni del Natovega sistema kolektivne zračne obrambe. Posredovanje zavezništva v slovenskem zračnem prostoru je mogoče tako z italijanske kot madžarske strani. 107. LEBA je enota, ki je namenjena zagotovitvi ter podpori delovanja enot zračne obrambe in letalstva, oskrbi ter vzdrževanju letališč in letalskih enot Slovenske vojske ter opravljanju nalog podpore države gostiteljice na letališču Cerklje ob Krki. Poleg tega upravlja vojaško letališče Cerklje ob Krki in vojaški del letališča Brnik. Temeljna naloga baze je zagotavljanje splošne logistične podpore ter podpore države gostiteljice, povezane z letalskimi HELIKOPTERJI BELL 412 SO NEPOGREŠLJIV DEL VOJAŠKIH LETALSKIH ENOT. SV 5229. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. zlato medaljo generala Maistra prejmeta: Tomaž VISINSKI, 1970 Milan ŽURMAN, 1964 II. zlato medaljo Slovenske vojske prejmejo: Zvonimir BRATUN, 1955 Robert BRAUC, 1969 Jože GORŠIČ, 1955 Bojan PIPENBAHER, 1962 Branko PODBREŽNIK, 1963 Mirko ROŽIĆ, 1953 Nataša SKUBIN, 1965 Vilko ŽNIDARŠIČ, 1964 5228. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje prejme: podpolkovnik ANTON VIKTOROVIČ MOMATJUK, 1978, Ruska federacija Številka: 094-1/2016-7 Datum: 18. 4. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA št. 323, julij 2016 III. srebrno medaljo generala Maistra prejmejo: Tomaž AHEJ, 1972 Ciril ANDOLJŠEK, 1963 Drago BABIČ, 1967 Franjo BAUMAN, 1972 Tilen BERGER, 1975 Iztok ČEBOKLI, 1964 Beno DEBELJAK, 1972 Lidija HORVAT PETEK, 1973 Benjamin HROVATIČ, 1962 Valter ILENIČ, 1969 Mojca KAUČIČ ŠKUFCA, 1969 Franc MAJCEN, 1964 Mitja MARGON, 1971 Aleš PETEK, 1971 Marko PIRC, 1972 Larisa POGRAJC, 1963 Andrej RIŽNER, 1972 Simon SAJOVIC, 1975 Matej STAVANJA, 1976 Bensad ŠINIKOVIĆ, 1971 Marjan ŠKEDELJ, 1972 Dušan TOŠ, 1961 Dušan URŠIČ, 1966 Branko VINKOVIČ, 1963 Vesna VOJINOVIĆ STANKOVIĆ, 1965 Primož ZUPANC, 1971 Milan ŽAGAR, 1966 IV. srebrno medaljo Slovenske vojske prejmejo: Iztok DEKLEVA, 1969 Aleksander DRNOVŠEK, 1976 Marko GERŠAK, 1971 Robert GRADIŠČAJ, 1970 Damjan HAFNER, 1964 Dušan HUDOLIN, 1954 Drago JARC, 1971 Irena JURCA, 1965 Dušan KLADNIK, 1977 Jože KOTAR, 1965 Marjan KOZLEVČAR, 1970 Karmen KRALJ, 1975 Janez KROŠL, 1973 OBJAVE MINISTRSTVA ZA OBRAMBO V srednjeročnem obrambnem programu RS 2016–2020 je zapisano, da bo sedanja struktura letalnikov optimizirana za opravljanje poslanstva in iz njega izhajajočih nalog letalstva Slovenske vojske. Nekatere letalnike naj bi prodali. Za taktični zračni transport bo poskrbljeno z zamenjavo letala L-410. Do leta 2018 bodo pripravljene vsebinske podlage za celovit nadaljnji razvoj helikopterskih zmogljivosti SV. V resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 je zapisano, da bo SV razvila zmogljivosti za taktični zračni transport s transportnimi helikopterji in taktičnimi transportnimi letali. Za izvajanje vertikalnega manevra bo v podpori delovanja kopenskih sil Slovenska vojska zagotovila zmogljivost za prevoz pehotne čete v enem naletu. V okviru helikopterskih zmogljivosti bo Slovenska vojska sposobna opravljati tudi iskanje in reševanje, zračno medicinsko evakuacijo ter nekatere naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Del helikopterskih in letalskih zmogljivosti bo lahko deloval v okviru zavezništev ter mednarodnih operacijah in na misijah. Slovenska vojska bo v okviru zmogljivosti za zračno obrambo razvila sodobne mobilne (prevozne oziroma prenosne) raketne zmogljivosti kratkega dosega, zagotavljale pa bodo neposredno zračno obrambo bistvene infrastrukture in elementov razporeditve sil Slovenske vojske. Z oblikovanjem premestljivih modulov zračne obrambe v bataljonski bojni skupini bo zagotovljena zračna obramba sil tudi ob delovanju zunaj države. Sistem zračne obrambe ter nadzora in kontrole slovenskega zračnega prostora bo popolnoma integriran v Natov integrirani sistem zračne obrambe. Republika Slovenija ne bo vzpostavila svojih letalskih zmogljivosti za nadzor in kontrolo slovenskega zračnega prostora, temveč bo rešitev nadzora zračnega prostora še naprej iskala v okviru Nata. Premestljivost sil Slovenske vojske bo tudi v prihodnje temeljila na strateškem zračnem in pomorskem transportu, ki se bo zagotavljal v okviru različnih pobud Nata in Evropske unije ter z nacionalnimi oziroma drugimi pogodbenimi izvajalci. Letališče Cerklje ob Krki bo zagotavljalo zmogljivost osrednjega vojaškega letališča Slovenske vojske, če pa bo treba, bo ponudilo del zmogljivosti podpore države gostiteljice v okviru Severnoatlantskega zavezništva. 5231. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo 5230. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje II. stopnje prejme: polkovnik LIBERATO AMADIO, 1969, Italija Številka: 094-1/2016-10 Datum: 25. 4. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA Slavica ADAMIČ, 1973 Silvica BALANTIČ, 1960 Karla HUDELJA PINTAR, 1977 Urban JAVORNIK, 1979 Barbara JUHANT, 1975 Robert KLINAR, 1969 Danilo METUL, 1961 Samo MIHAČIČ, 1972 Viktor STERLE, 1962 Katarina ZUPANC, 1976 VIII. srebrno medaljo za znanstvenoraziskovalne dosežke Fridolin Kavčič prejme: Tomaž KLADNIK, 1964 IX. bronasto medaljo za kulturne dosežke in promocijo SV Andrej Komel, plemeniti Sočebran prejme: Aljoša DEFERRI, 1971 X. plaketo ministra za obrambo prejmejo: Jože KRANJEC, 1963 Marko LOVŠE, 1973 Lidija PIPAN PELC, 1959 XI. strelno orožje prejme: Andrej OSOLNIK, 1966 XII. nož Ministrstva za obrambo prejmeta: Darko BUT, 1963 Srečko ŠESTAN, 1955 XIII. veliko plaketo za sodelovanje prejme: EM TRONIC D. O. O. Številka: 094-1/2016-9 Datum: 25. 4. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA VIZIJA RAZVOJA LETALSKIH ENOT 1 MEDICINSKA EVAKUACIJA POTEKA S HELIKOPTERJI COUGAR IN BELL 412. Mojca LEBAR, 1975 Zoran LESKOVŠEK, 1975 Ivan MASLO, 1963 Peter MIHALINEC, 1965 Dragica MILAVEC, 1960 Frančiška PANGERC, 1956 Peter PAPLER, 1966 Blaž PAVLIN, 1962 Peter PETAČ, 1978 Aleksander PETROVIČ, 1973 Andrej ŠIJANEC, 1971 Roman VOLK, 1961 Milojko ZIDAR, 1953 V. bronasto medaljo generala Maistra prejmejo: Primož BERNARD, 1974 Rok GUČEK, 1982 Drago HARL, 1960 Matjaž HVASTI, 1978 Karin LOWNDES, 1969 Mirko MEŽAN, 1968 Bojan PERŠIČ, 1974 Radko PETROVIĆ, 1961 Bogomir POVŠE, 1955 Milena POŽEG, 1970 Iztok RACMAN, 1976 Janez ROŽANEC, 1963 Peter SITER, 1967 Miro STRMČNIK, 1976 Stanislav ŠEGA, 1970 Franc TURK, 1968 Jure VELEPEC, 1965 Daniel ZAVELJCINA, 1969 Peter ZVONC, 1975 Džani ŽALAC, 1968 VI. bronasto medaljo Slovenske vojske prejmejo: Andrej BABNIK, 1978 Darko BER, 1963 Blaž BIDOVEC, 1979 Boris BODLAJ, 1971 Peter CVELBAR, 1971 Robert DAJČMAN, 1971 Boštjan DOBOVIŠEK, 1973 Žiga FRANJIČ, 1979 Peter HRIBERŠEK, 1975 Klemen JAUNIG, 1971 Davor KOPITAR, 1977 Jure KOVAČ, 1982 Zvonko KRUNIĆ, 1965 Samo MAROH, 1969 Bernard POŽAR, 1976 Miro ŠPACAPAN, 1972 Goran TURUDIĆ, 1978 Jana TUŠAR, 1968 Janez TUŠAR, 1966 Kristina VATOVEC, 1977 Iztok VIZJAK, 1974 Peter ZALOŽNIK, 1971 Simon ZAVNIK, 1969 Peter ŽELE, 1977 VII. medaljo ministra za obrambo prejmejo: 5233. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07 in 39/15) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV I. v čin brigadir: Klemen MEDJA, 1967 Vilibald POLŠAK, 1966 II. v čin kapitan bojne ladje: Roman ANŽIČ, 1966 Gorazd BARTOL, 1967 III. v čin polkovnik: Borut CESAR, 1967 Slavko HARC, 1962 Viljem KOBAL, 1966 Venčeslav LORBEK, 1966 Davorin REČNIK, 1961 IV. v čin podpolkovnik: Alojz ANŽIN, 1964 Drago BABIČ, 1967 Valter BOSOTINA, 1962 Aleš GOGALA, 1971 Lidija HORVAT PETEK, 1973 Tomislav KOMAC, 1968 Danijel KOVAČIČ, 1961 5232. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO veliko sabljo Ministrstva za obrambo prejmeta: Klemen MEDJA, 1967 Vilibald POLŠAK, 1966 Številka: 094-1/2016-12 Datum: 12. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje prejme: general FRANK GORENC, 1957, Združene države Amerike Številka: 094-1/2016-11 Datum: 12. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA aktivnostmi. Zagotavlja tudi delovanje komunikacijskih, informacijskih in navigacijskih sistemov na letališču ter varovanje in kontrolo vstopov na vojaško letališče Cerklje ob Krki in vojaški del letališča Brnik. LETŠ je nosilec šolanja pilotov letal in helikopterjev ter drugega letalskega strokovnega osebja. Štipendistom in drugim slušateljem ponuja izhodiščne pogoje za pridobitev osnovnih licenc letalskih poklicev ter tudi posebnih letalskih pooblastil. Poslanstvo letalskih enot Slovenske vojske se ne spreminja veliko in obsega nadzor ter zaščito zračnega prostora Republike Slovenije, opravljanje stabilizacijskih nalog v operacijah kriznega odzivanja, aktivno sodelovanje na mednarodnih vajah v domovini in tujini ter sodelovanje v aktivnostih sistema zaščite, reševanja in pomoči. 3 2 SV 5240. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru prejmejo: Mihael ABERŠEK, 1994 Jure ADAMIČ, 1980 Primož ADAMLJE, 1979 Srečko AMON, 1972 Karmen ANDREJČIČ, 1978 Aleksander ANDRIC, 1965 Matej ARBEITER, 1987 Edvard ARNUGA, 1972 Uroš AVBELJ, 1979 Matej BAJC, 1980 Matej BEKE, 1971 Dušan BELOVIČ, 1970 Nataša BELOVIČ, 1964 Marko BELŠAK, 1979 Marjan BERKE, 1971 Franci BERLAN, 1968 Žiga BEZJAK, 1992 Saša BILANDŽIJA, 1973 Uroš BINCL, 1989 Boris BOLFEK, 1971 Teodor BRATUN, 1983 Renato BREZNER, 1971 Matic BREZOČNIK, 1991 Nikolaj BREŽAN, 1976 David BRODNJAK, 1985 Sašo BURGIĆ, 1983 David BUT, 1989 Blaž CEFERIN, 1975 Gregor CERAR, 1985 Darijan CIRNSKI, 1983 Nina CIZELJ, 1976 Igor CVERLE, 1966 Rudi ČEH, 1980 Siniša ČRETNIK, 1967 Urban ČRETNIK, 1980 Maksimiljan ČRNKO, 1967 Katjuša DEBERNARDI, 1979 Boris DEŽMAN, 1975 Denis DEŽMAN, 1990 Gregor DIMIC, 1979 Nataša DOLENC LISEC, 1976 Peter DRAKSLER, 1993 Vladimir ROGULJA, 1964 Stefan TOMANOVIĆ, 1971 Borut ŽUPEVC, 1975 Številka: 094-3/2015-176 Datum: 7. 1. 2016 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV SV Karmen KRALJ, 1975 Igor LANIŠNIK, 1970 Jože ROTAR, 1959 Boris STANKOVIČ, 1966 Iztok STAVANJA, 1972 Demitrij ŠVIGA, 1970 Branko URBANČ, 1967 Iztok VELIKONJA, 1964 Bernarda VOLČANJK PERČIČ, 1970 Nataša ZORMAN, 1974 V. v čin kapitan korvete: Zdravko ALEKSIĆ,1965 VI. v čin major: Edvard ARNUGA, 1972 Boris DELOPST, 1969 Robert FRANK, 1978 Ervin HATUNIĆ, 1971 Andrej HRIBAR, 1968 Dušan JURATOVAC, 1967 Danilo KEKEC, 1973 Borut KOROŠEC, 1964 Andrej KRIVEC, 1979 Franko KUKANJA, 1967 Rajko LIKAR, 1965 Franc LOGAR, 1976 Slavko MAJCEN, 1976 Stojan MARN, 1963 Mitja MAVKO, 1970 Aleš MIKLAVČIČ, 1963 Aljoša PAHOR, 1972 Anton PAKAR, 1969 Boštjan PAVLIN, 1973 Vincenc PETERCA, 1966 Rudi PUCONJA, 1966 Simon SAJOVIC, 1975 Viktor SLUGA, 1975 Samo STREHAR, 1975 Dejan ŠIBILJA, 1974 Goran ŠTEFANEC, 1966 Marko TEPEJ, 1977 Aleš UMEK, 1973 Gregor VIRANT, 1977 Tomaž VISINSKI, 1970 Aleš ZELENKO, 1974 VII. v čin stotnik: Peter BARTOL, 1967 Blaž BENIGER, 1978 Renato BREZNER, 1971 Jure BURJEK, 1978 Primož ČUČEK, 1978 Miran GORENC, 1972 Barbara HOLEŠEK, 1979 Simon JAKSETIČ, 1977 Iztok JANC, 1975 Miloš JENKO, 1965 Franc KLEMEN, 1981 Danilo KLINAR, 1973 Damijan KOGEJ, 1970 Robert KOKOT, 1975 Gaber KOŠIR, 1972 Rok KOVŠE, 1981 Ivan KRALJIČ, 1973 Jure LAMPE, 1978 Sandi DRAŠKOVIČ, 1978 Dejan DRGANC, 1988 Janja DROBNE, 1986 Zlatko DROBNE, 1983 Darko DUH, 1966 Miloš DUMIĆ, 1970 Amir EGRLIĆ, 1968 Roman FAJHTINGER, 1970 Tilen FELDIN, 1984 Aleksandra FERLEŽ, 1971 Igor FIR, 1976 Matej FLERIN, 1976 Goran FLISAR, 1980 Goran FOJTL, 1985 Dušan FRAJNKOVIČ, 1964 Simona FUJS, 1979 Smiljan FUJS, 1976 Žiga GABROVEC, 1987 Matjaž GIDER, 1981 Gregor GLAS, 1991 Alojz GLOBOKAR, 1970 Timi GOLOB, 1991 Aleš GORIČAN, 1989 Aleksander Sandi GOSAR, 1969 Urban GRADIŠEK, 1986 Miran GRAH, 1980 Robert GREGORČIČ, 1983 Tatjana GROZNIK, 1977 Mitja HAJDINJAK, 1980 Jernej HANC, 1982 Drago HARNIK, 1981 Zvonko HEBAR, 1979 Danijel HERCEG, 1970 Alen HORVAT, 1990 Izak HORVAT, 1987 Marjan HORVAT, 1973 Milan HORVAT, 1980 Mišel HORVAT, 1978 Šemso HOZIĆ, 1986 Boštjan HRIBERNIK, 1975 Edis HRUSTANOVIĆ, 1978 Jernej HUDOMALJ, 1990 Dejan HUTAR, 1986 Boštjan HVALA, 1976 Ninoslav IVEZIĆ, 1991 Natalija JAGER, 1977 Matjaž JAKŠA, 1977 Alenka JAMAR, 1982 Dušan JAMNIK, 1981 Leon JAUŠOVEC, 1992 Nataša JERNEJČIČ, 1968 Sebastijan JESENIČNIK, 1981 Robi JESENŠEK, 1986 Tomaž JEVNIK, 1983 David JORDAN, 1979 Tomaž JOSIPOVIĆ, 1988 Marjan JURIČ, 1973 Maja JUS, 1989 Vid KAJTNA, 1991 Boštjan KAPL, 1986 Katja KARBA, 1989 Tom Nino KASTELIC, 1974 Damijan KELENC, 1971 Gašper LOČNIŠKAR, 1979 Simon LUŽAR, 1976 Mitja MAGDIČ CAPELLO, 1970 Miran MARTINC, 1976 Robert OŠTIR, 1971 Matej OTRIN, 1975 Damjan PERŠUH, 1979 Boris PIRNAT, 1979 Ivan POGOREVC, 1972 Nina REŽEN, 1980 Marko SAJOVIC, 1978 Igor ŠIFTAR, 1978 Ela TONIN MALI, 1978 Franc VUČKO, 1970 Matej ŽAŽE, 1973 Marko ŽITEK, 1980 VIII. v čin nadporočnik: Jernej ALIČ, 1982 Matej ARBEITER, 1987 Žigmond BALOG, 1984 Klemen BANČIČ, 1986 Jaka BERGER, 1979 Alex BOBNJAR, 1984 Vasja BUČAR, 1982 Janez CUZNAR, 1980 Siniša ČRETNIK, 1967 Boris DEŽMAN, 1975 Bojana DIMEC, 1981 Darko DOMAJNKO, 1978 Mojca FLERIN, 1980 Mitja HAJDINJAK, 1980 Anton HRIBAR, 1976 Janez JERALIČ, 1982 Miha JOST, 1986 Krištof KAČ, 1970 Maja KOČNAR, 1982 Luka Nejc KONČINA, 1985 Nejc KOVAČ, 1984 Dominik LADIČ, 1973 Robert LAH, 1969 Zoran LASNIK, 1977 Martin LIČEN, 1981 Samo LIKAR, 1982 Mihael MARTINČIČ, 1976 Aleš OBREHT, 1986 Peter OŽURA, 1983 Daniel PEJOVIĆ, 1982 Tanja PETROVČIČ, 1978 Marjeta PFAJFAR, 1977 Janez PIRIH, 1976 Matej POLJAK, 1984 Gregor PONGRAC, 1980 Jure PREZELJ, 1979 Tine SETNIKAR, 1986 Matevž ŠEŠET, 1984 Mitja TOPALOVIČ ČAPELNIK, 1985 Mitja TRGLEC, 1984 Srečko VENE, 1979 Aleš ZUPANČIČ, 1978 Številka: 811-11/2016-4 Datum: 14. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA Roman KERVINA, 1969 Franc KLEMEN, 1981 Jernej KLEMENČIČ, 1984 Andrej KLINAR, 1976 Marko KOČEVAR, 1969 Aleš KOČNAR, 1982 Damijan KOGEJ, 1970 Tomaž KOLAR, 1990 Luka Nejc KONČINA, 1985 Dejan KOREN, 1976 Dominik KOREN, 1978 Vekoslav KORITNIK, 1973 Marcel KOROŠAK, 1992 Stanislav KOROŠEC, 1985 Tim KORPAR, 1992 Andrej KOS, 1987 Gregor KOS, 1989 Simon KOSI, 1979 Anže KOŠMRLJ, 1986 Ernest KOTNIK, 1981 Zdenka KOVAČIČ, 1960 Kristjan KOVŠE, 1980 Zlatko KOZOLE, 1980 Aleksander KOŽAR, 1975 Rok KOŽAR, 1987 Jernej KOŽELJ, 1981 Ivan KRAJNC, 1969 Robert KRAJNC, 1972 Matej KRASER, 1987 Janez KREBS, 1986 Tadej KRISTL, 1991 Andrej KRIVEC, 1979 Boštjan LACKOVIČ, 1975 Zoran LAMOT, 1982 Roman LANŠČEK, 1964 Ivan LAVRENČIČ, 1972 Boris LEBAR, 1979 Julian LEBAR, 1986 Matjaž LEBAR, 1980 Milan LEVIČAR, 1991 Simon LJUBEC, 1981 Rok LOPAN, 1989 Robi LUBINIĆ, 1989 Bernad LUKENDA, 1973 Mitja LUKOVNJAK, 1991 Jasmin MAHMUTOVIĆ, 1976 Janko MAJCEN, 1971 Duško MAKSIMOVIĆ, 1980 Janez MATEJ, 1977 Rok MAVRIN, 1988 Aljoša MEDVED, 1984 Damijan MEDVED, 1977 Denis MERC, 1986 Igor MESTEK, 1971 Aleš MEZNARIČ, 1981 Klemen MIHALIČ, 1986 Jasna MIKLIČ, 1979 Verner MLAKER, 1970 Barbara MRVA, 1987 Blaž MUHAR, 1971 David MURN, 1988 Azren MUSTEDANAGIĆ, 1982 Andreja NOVAK, 1965 5235. Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03, 119/07 in 88/15) izdajam ODREDBO O POTRDITVI RAZREDA VIŠJIM VOJAŠKIM USLUŽBENCEM I. potrditev XII. razreda: Jasna STRMOLE, 1976 II. potrditev X. razreda: Zoran TRATNIK, 1982 III. potrditev IX. razreda: Aleš GOLOB, 1970 Alenka LIKAR, 1980 Jure ROZMAN, 1979 5234. Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 12. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03, 119/07 in 88/15) izdajam ODREDBO O NAPREDOVANJU VIŠJIH VOJAŠKIH USLUŽBENCEV V RAZREDIH I. napredovanje v XIV. razred: Robert FERLEŽ, 1969 II. napredovanje v XIII. razred: Gregor POTOČNIK, 1976 III. napredovanje v XII. razred: Barbara LEBEN, 1963 Tomaž ŠVARA, 1971 IV. napredovanje v XI. razred: Barbara FRUMEN, 1981 Alenka JAMAR, 1982 Mateja KOKOL, 1976 Tanja KORPIČ, 1969 Janko KREBELJ, 1970 Sonja MOHAR, 1977 Zdenko MUSAR, 1967 Rajko PETEK, 1971 Filip PLAHUTNIK, 1976 Tatjana POLC, 1967 Špela RUS, 1981 Saša SIMONIČ, 1980 Jernej ŠKRGET, 1980 Janez ŽOKALJ, 1982 V. napredovanje v X. razred: Jasmina BEVC, 1983 Radmila BRECELJ, 1970 Igor JAKŠE, 1975 Jaka JERAJ, 1978 Jurij JURTELA, 1963 Jani LIKAVEC, 1968 Jana SLUGA, 1979 Damjan ZAVRL, 1971 Aljoša ŽERJAV, 1980 Številka: 811-11/2016-5 Datum: 14. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA Boštjan NOVAK, 1972 Kristjan NOVAK, 1980 Matevž NOVAK, 1977 Peter NOVAK, 1987 Ciril ORTER, 1988 Daniela OSRAJNIK, 1991 Mihajlo OSTROGOVIĆ, 1959 Mićo PANIĆ, 1987 Franci PAPEŽ, 1969 Jasmin PAUČINAC, 1981 Dušan PAVLI, 1974 Andrej PAVLIHA, 1980 Andrej PAVLIN, 1984 Vahid PAVLOVIĆ, 1984 Tomislav PEČEK, 1963 Martin PERKO, 1972 Smiljan PERNEK, 1978 Mitja PEŠEC, 1993 Primož PETERLE, 1978 Slavica PETROVIĆ, 1968 Primož PIKALO, 1981 Primož PIKELJ, 1978 Tanja PLAZOVNIK, 1983 Boris PLEMENITAŠ, 1977 Mihael PLEVNIK, 1973 Andrej PLOHL, 1986 Stanko PODLESNIK, 1976 Uroš PODLESNIK, 1973 Ivan POGOREVC, 1972 Alen POPLATNIK, 1989 Kristijan PRAPOTNIK, 1993 Milan PREGELJ, 1964 Uroš PRIMON, 1975 Tomaž PULKO, 1987 Damjan RAJH, 1980 Blaž RAKUŠA, 1993 Barbara RAMŠAK, 1978 Robert RANTAŠA, 1968 Matej RATAJC, 1990 Gregor REBERNIK, 1977 Tomaž REP, 1990 Dejan ROJKO, 1979 Mateja ROKVIČ, 1965 Damjan ROPOŠA, 1982 Aleksander ROZMAN, 1977 Jože RUIS, 1986 Romana RUPAR, 1962 Danilo RUS, 1980 Borut RUTAR, 1981 Tomaž SAGADIN, 1985 Peter SAMOTORČAN, 1976 Renato SAVIOZZI, 1974 Robert SEME, 1972 Primož SILA, 1986 Natalija SINRAJH, 1982 Rene SKAZA, 1991 Srečko SKOČIR, 1973 Jože SLADIČ, 1969 Matjaž SLANC, 1985 Samo SMOLEJ, 1972 Matic SOBOTIČ, 1990 Radovan SRŠA, 1974 Davorin STEMELAK, 1984 5238. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru prejmejo: Matej ARKO, 1987 Andrej BABNIK, 1978 David BARUT, 1984 Ivo BEDNARIK, 1959 Bernard ČELHAR, 1970 Blaž ČOLIG, 1976 Kristijan DRAGOJEVIĆ, 1977 Teo HORVAT, 1987 5237. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 8111/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKA OB UPOKOJITVI v čin podpolkovnik: Bojan COLAVINI, 1957 Številka: 811-11/2016-7 Datum: 26. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA 5236. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. spominski znak premik 1991 prejme: Anton POJE, 1949 II. spominski znak orožja nismo oddali prejme: Franc KODRIČ, 1948 Številka: 094-1/2016-14 Datum: 24. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA Tjaša ŠTRITOF, 1980 Številka: 811-11/2016-6 Datum: 14. 5. 2016 Andreja KATIČ MINISTRICA Mario SUHIĆ, 1977 Karmen ŠABEDER, 1984 Gregor ŠAJTEGEL, 1977 Konrad ŠALEHAR, 1985 Elvedin ŠARIĆ, 1984 Stanko ŠAVOR, 1969 Tadej ŠČANČAR, 1990 Katja ŠENK, 1987 Jaka ŠERBEC, 1980 Denis ŠIMAC, 1981 Srečko ŠKERLAK, 1966 Miha ŠKRJANEC, 1984 Nejc ŠOMEN, 1985 Marko ŠPES, 1984 Boštjan ŠPILAK, 1978 Zoran ŠTALCER, 1968 Aleš ŠTARKL, 1972 Tadej ŠTEHARNIK, 1990 Dragana ŠTERK, 1979 Sergej ŠTIBERC, 1989 Viktor ŠTRITOF, 1978 Rok ŠTUHEC, 1992 Matej ŠUMAK, 1988 Sebastjan TAJNŠEK, 1974 Bernard TANŠEK, 1978 Simon TARKUŠ, 1981 Sebastjan TEMLIN, 1977 Dario TODOROVIĆ, 1992 Anton TOPOLOVEC, 1978 Peter TRBOVC, 1991 Rado TRETJAK, 1981 Boštjan TURK, 1979 Jože TURK, 1975 Mitja TURK, 1981 Marinko UMOLAC, 1987 Andrej UŠTAR, 1978 Dušan UTROŠA, 1975 Borut VALENTAN, 1982 Boštjan VEDERNJAK, 1977 Dušanka VEGMAHER, 1984 Vesna VENCELBERGER, 1970 Robert VERŠIČ, 1977 Robert VESENJAK, 1969 Alojz VIDMAR, 1970 Tadej VIDMAR, 1981 Suzana VIDOVIČ, 1979 Andrej VINDIŠ, 1979 Inge VINDIŠ, 1963 Tomaž VINŠEK, 1986 David VNUK, 1987 Gregor VOGRINC, 1988 Matjaž VOLOVEC, 1979 Rok VRANC, 1980 Andrej VRBNJAK, 1987 Saška VRBNJAK, 1987 Primož VRHOVNIK, 1978 Sebastijan VRHOVŠEK, 1986 Daniel VRTAČNIK, 1984 Igor VRTAČNIK, 1975 Franc VUČKO, 1970 Gregor VUKOBRAT, 1981 Damjan ZAGORŠČAK, 1985 Adrijana ZALOŽNIK, 1986 5239. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru prejmejo: Tomaž GRINTAL, 1972 Jernej KOSMAČ, 1969 Rok KOVŠE, 1981 Davorin OSOJNIK, 1968 Simon HREŠČAK, 1974 Andrej KODBA, 1967 Srečko KODRIČ, 1958 Dejan KOLAR, 1980 Lidija KOREN, 1981 Matjaž KRPIČ, 1982 Žiga KRŽIČNIK, 1988 Dejan LENIČ, 1969 Zdravko LIKOVIČ, 1963 Edin LJUBIJANKIĆ, 1988 Mile MAJKIĆ, 1971 David MARIN, 1985 Christian MAROT, 1973 Anže NOVAK, 1991 Boštjan OMERZA, 1970 Valter PAVLIČ, 1963 Davorin PAVLINEK NIKOLIĆ, 1977 Andrej PEČAR, 1972 Iztok PETROVIČ, 1984 Arpad PINTER, 1963 Aleš PIRC, 1972 Janko PIRNAT, 1970 Bojana PLOŠINJAK, 1963 Simon PRIMC, 1978 Iztok PROSEN, 1963 Sašo RAUTER, 1979 Kristijan REMIC, 1985 Klemen RUDOLF, 1972 Franko SKOK, 1967 Boštjan ŠKUTELJ, 1978 Franci ŠPES, 1982 Miha TOMAŠEK, 1982 Ivan URBANČIČ, 1981 Peter VERDNIK, 1971 Simon VRABEC, 1976 Nino ZALAR, 1983 Robert ŽEKŠ, 1985 Peter ŽELE, 1977 Davor ŽEŽELJ, 1981 Matija ŽIŽEK, 1991 Bogdan ŽVANUT, 1967 Številka: 094-3/2015-175 Datum: 7. 1. 2016 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 4 SV 5241. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. srebrno medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Dušan DUKIĆ, 1962 Jožef FAIČ, 1969 Gregor FERBEŽAR, 1973 Danilo JAZBEC, 1964 Jože KAPELE, 1972 Tamara KOGOJ, 1971 Petra KOSEC, 1980 Franci KOVAČ, 1975 Mihael MARKIČ, 1971 Tatjana PEČNIK, 1967 Aleš RAJŠEK, 1971 Simeon SETNIKAR, 1970 Boštjan ŠPANINGER, 1979 Matej ZAVRŠNIK, 1976 Marjan ŽAGAR, 1967 II. bronasto medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Jernej BITTNER, 1980 Maja BIZJAK, 1982 Suzana BOŠKOVIĆ, 1979 Djovana ČULE, 1974 Dejan EKART, 1982 Gregor FEKONJA, 1984 Valter FURLANIČ, 1960 Andrej GORIŠEK, 1978 Franci GRABNAR, 1982 Mihaela HOŠNJAK, 1975 Matjaž HROVAT, 1975 Aljoša KODRIČ, 1979 Primož KODRIČ, 1979 Tadeja KOKOL, 1984 Andrej KOŠMRLJ, 1976 Izidor KURENT, 1980 Blaž LANGUS, 1981 Zoran LASNIK, 1977 Mitja MAGDIČ CAPELLO, 1970 Vasilije MARAŠ, 1960 Srečko MARKUŠ, 1963 Matjaž ZAVRŠNIK, 1983 Uroš ZVER, 1986 Karel ŽALIG, 1987 Marko ŽITEK, 1980 Zlatko ŽMAVC, 1976 Petra ŽNIDARIČ, 1978 Boris ŽUNKO, 1974 Številka: 094-3/2016-7 Datum: 10. 3. 2016 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Mišo MATIJEVIĆ, 1971 Billy MEHLE, 1971 Bojan MIHALIČ, 1968 Aleš MIKLAVČIČ, 1963 Marko MOČNIK, 1981 Cirila OZIMEK, 1969 Bojan PEJČIĆ, 1970 Katja RIHTER, 1975 Matija SELČAN, 1958 Marija SKALIČ, 1960 Andrej SKODIČ, 1972 Anton ŠEMEN, 1974 Janez ŠIBERLE, 1968 Milan ŠPACAPAN, 1965 Damijan ŠTEMBERGER, 1972 Toni TURŠIČ, 1969 Branko VUJAKLIJA, 1963 Aleš ZELENKO, 1974 Branko ZUPAN, 1967 Marko ZUPANC, 1969 Domen ZVER, 1980 III. medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Stanko ANŽELAK, 1980 Jaka BERGER, 1979 Marija ČADEŽ, 1960 Anže ČESEN, 1986 Anže ČESEN, 1986 Gregor FLAKUS, 1983 Beno GOLOB, 1979 Miloš GORJANC, 1964 Andrej GREŠAK, 1979 Sašo HAJNŠEK, 1978 Robert HARTMAN, 1978 Zdravko HLASTAN, 1961 Darko ISKRA, 1962 Roman ISKRA, 1966 Borut JAN, 1968 Marta JEŽEK, 1967 Darja KADENŠEK, 1965 Andrej KAVNIK, 1976 Matej KEKUŠ, 1985 Bojan KLOBČAR, 1968 Matjaž KORELC, 1974 Marko KOTAR, 1967 Bogdan KREČIČ, 1969 Zdravko KREFT, 1961 Iztok KUŽEL, 1976 Igor LIPOVEC, 1969 Gašper LOČNIŠKAR, 1979 Egon LOZEJ, 1981 Simon LUŽAR, 1976 Moša MARŽUN, 1986 Jernej MAZE, 1983 Peter MEDVEŠEK, 1963 Miran MEZGEC, 1964 Sonja MOHAR, 1977 Rok MURKO, 1987 Dejan OLOVEC, 1984 Bojan PETEK, 1978 Iztok PETROVIČ, 1984 Mitja PINTARIČ, 1975 Jože PLAHUTA, 1966 Boris PLEŠNIK, 1988 Marjeta PODLESNIK, 1980 Jure POTRPIN, 1987 Elizabeta PRETNAR, 1962 Andrej REHBERGER, 1976 Anton RIBIČ, 1966 Matjaž ROBAR ČAVNIČAR, 1978 Robert ROTAR, 1974 Gabrijel ROŽAC, 1973 Dejan SEVŠEK, 1974 Mito SMERDELJ, 1976 Alojz SUMER, 1971 Tadej ŠPENKO, 1972 Jurij ŠRIBAR, 1968 Dejan ŠTUMPFEL, 1979 Luka TOMAŽIN, 1981 Bojan TONIĆ, 1978 Aleš TURK, 1982 Simona VALIČ, 1985 Robert VIDOVIČ, 1973 Robert VILFAN, 1973 Franci VOGA, 1983 Boštjan VOLČJAK, 1979 Marko VRBNJAK, 1983 Klemen ZOREC, 1980 Aleš ŽAGAR, 1972 Jaša ŽIBERNA, 1981 Kristijan Jožef ŽVAR, 1972 IV. srebrno plaketo Slovenske vojske prejmejo: Liliana BROŽIČ, 1967 Nataša CANKAR, 1969 Borut CESAR, 1967 Irena ČUFAR, 1971 Dimitrij FABČIĆ, 1964 Carmen KOS, 1971 Matjaž KOVAČ, 1971 Tina KRALJIČ ŠTEMBERGER, 1976 Aleš KUHAR, 1972 Rajko LIKAR, 1965 Karel MOVRIN, 1974 Rudi PUCONJA, 1966 Boštjan TOMC, 1972 V. bronasto plaketo Slovenske vojske prejmejo: Katarina BINDER BISTAN, 1960 Azemina ĆOSIĆ, 1957 IZPITNI CENTER MARIBOR Aljoša KIRBIŠ, 1976 Karlo LENASSI, 1976 ODDELEK ZA PROMET EZD Sašo RADIĆ, 1982 Blaž TORKAR, 1981 Andrej TRKOV, 1973 Urban ULČAR, 1989 VI. zlato medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Urška DRŽANIČ, 1979 Evgen HRIBERNIK, 1977 Katja KOBENTAR, 1982 Štefka POLUTNIK, 1981 Tadej ŠTURM, 1978 Bogomir ŠUŠTAR, 1980 VII. srebrno medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Rok AHLIN, 1980 Aleš ALEŠ, 1981 Aleš BEDENIK, 1983 Erik BLAŠKO, 1977 Igor ČERNOŠA, 1986 Simon ČINČ, 1974 Marjan ČOP, 1961 Erik DRAGAN, 1986 Gregor HECL, 1985 Darjan HOZJAN, 1985 Gregor JELEN, 1985 Sara JEVEC, 1981 Silvo KOCUVAN, 1983 Boštjan KOLENC, 1972 Andrej LAJNŠČEK, 1982 Nina LINDIČ, 1981 Damjan MERLAK, 1981 Mitja MESEC, 1981 Boris MLADKOVIČ, 1976 Nina OMAHEN, 1985 Peter OREŠNIK, 1987 Marjan PAR, 1980 Emil PAVLIN, 1969 Kristjan PESJAK, 1987 Renata PONJAVIĆ, 1976 Janko PROSEN, 1967 Tomaž SKUMAVC, 1982 Matevž ŠABEC, 1981 Boštjan VOGRIN, 1985 Boris VRATNIK, 1980 Gašper ZDEŠAR, 1977 VIII. medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Tanja AVSEC, 1983 Igor BALON, 1975 Boštjan BLATNIK, 1978 Matej BOGATAJ, 1990 David BRODNJAK, 1985 Haris BURZIĆ, 1988 Robert BUTALA, 1985 Goran CAJNER, 1980 Ivan CIRJAK, 1975 Miha ČIČIĆ, 1985 Niko ČUČEK, 1986 Denis DEŽMAN, 1990 Mojca DOLIŠKA, 1978 Grega DOMJAN, 1991 Tadeja FAJFAR, 1981 Denis GOMBOC, 1986 Danilo HABJANIČ, 1987 Jože HOČEVAR, 1985 Jure IGLIČ, 1977 Natalija JAGODIČ, 1982 Denis JAMNIK, 1989 Matic JEREB, 1987 Igor JERŠIN, 1979 Zlatko JURGEC, 1974 Igor KEŽMAN, 1977 Branka KOKOT, 1982 Nejc KOS, 1990 Nina KOSTANJEVEC, 1981 Aleš KOŠTIĆ, 1982 Uroš KOZMELJ, 1989 Aljaž KUHAR, 1991 Lidija LEBER, 1982 Blaž LOGAR, 1987 Martin LOGAR, 1985 Marjan LOKATELJ, 1988 Luka LORBERG, 1980 Matija MAJES, 1978 Uroš MARKOVIČ, 1991 Stanislav MARTINEC, 1977 Aleš MIŠJAK, 1988 Tomi MLAKAR, 1990 Miha MRAK, 1988 Branko NAHTIGAL, 1981 Anže NOVAK, 1991 Simon OJSTERŠEK, 1978 Tomaž PISNIK, 1976 Jana PODJED, 1981 Andrej POTRBIN, 1975 Boris PRAH, 1965 Christian PREGL, 1991 Luka RAVNIKAR, 1990 Matjaž REPOVŽ, 1989 Natalija RODOŠEK, 1980 Žan RUPNIK, 1988 Peter ŠELA, 1983 Davorin ŠEŠIĆ, 1987 Domen ŠIVIC, 1988 Sandi ŠOLMAN, 1990 Amadej ŠVIGELJ, 1989 Tibor TENKO, 1989 Boris TERBUC, 1977 Alojz TOPLAK, 1974 Slavko UMEK, 1964 Sergej VOZEL, 1984 Uroš VRŠEC, 1983 Manca ZAVEC, 1982 Tin ŽURAN, 1989 IX. bronasti strelski znak prejme: Uroš GRUDEN, 1991 X. srebrno priznanje za delo na športnem področju prejme: Filip FLISAR, 1987 XI. bronasto priznanje za delo na športnem področju prejmeta: Tina ZAGORC, 1985 Nejc ŽNIDARČIČ, 1984 Številka: 094-3/2016-14 Datum: 13. 5. 2016 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV ZAVEZNIŠTVO ZAUPANJA: 6. MEDNARODNI SEJEM OBRAMBE, VAROVANJA, ZAŠČITE IN REŠEVANJA SOBRA 2016 Sodelovanje na 6. mednarodnem sejmu obrambe, varovanja, zaščite in reševanja SOBRA so poleg najvidnejših poslovnih ponudnikov potrdili Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, policija, Gasilska zveza Slovenije ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska bosta predstavila mednarodno sodelovanje, oborožitev, usposobljenost pripadnikov najrazličnejših vojaških rodov in enot, izobraževanje in zaposlitvene možnosti za vojaške poklice ter humanitarne projekte. Slovenska vojska bo prikazala dinamične predstavitve bojnih sredstev in vozil ter spretnosti obrambnih sil. Predstavila bo vrhunske športnike, zaposlene v svoji sestavi. V kulturnem programu bodo navdušili glasbeniki Orkestra Slovenske vojske. Uprava za obrambo Maribor bo na sejmu SOBRA 22. in 23. septembra izvedla tudi seznanitev 1802 vojaških obveznikov z letnikom rojstva 1998. SOBRO bodo v organizaciji MO obiskali tuji vojaški atašeji. Ob strokovnih predstavitvah Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske bodo razstavljavci predstavljali najsodobnejšo oborožitev, transportna sredstva, elektronsko in optično opremo, informacijsko, komunikacijsko in laboratorijsko tehniko, pripomočke za usposabljanje ter izdelke za preskrbo in prehrano. S področja zaščite in reševanja bodo za najširši krog obiskovalcev še posebno zanimivi predstavitve in svetovanja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje o tem, kako se pravilno in učinkovito zaščititi pred naravnimi nesrečami. Gasilsko društvo Gornja Radgona bo izvedlo prikaz skupne akcije reševanja z gasilci iz sosednje Avstrije. Na sejmu bodo poleg njih aktivno sodelovali tudi predstavniki gasilcev in civilne zaščite iz Hrvaške ter Madžarske. Strokovne predstavitve bodo podprle predstavitve opreme za osebno zaščito, oblačil, obutve, medicinskega in sanitetnega materiala, prehranskih paketov ter orodja za reševanje ob poplavi, požaru in potresu. Obiskovalcem bodo na voljo strokovni nasveti za varovanje objektov, oprema za samozaščito in samoobrambo, protivlomna zaščita ter alarmni sistemi. Državnim, civilnim in prostovoljnim silam za zaščito, reševanje in pomoč bodo na voljo gasilska ter reševalna vozila in oprema, naprave in sredstva za gašenje požarov, pripomočki za reševanje ob naravnih nesrečah, oprema za orientacijo, sanitetni material, medicinski pripomočki ter oprema za prvo pomoč in tudi za varstvo pri delu. Slovenska policija načrtuje zanimive predstavitve posameznih področij policijskega dela in preventivnih vsebin v sejemski hali ter na zunanjem prireditvenem prostoru, in sicer dela, vozil in opreme prometnih policistov, policistov kolesarjev, specialne enote, posebne policijske enote, gorske enote, kriminalistične policije, policijske forenzike, mejne policije, vrhunskih športnikov, zaposlenih v policiji, policistov na mednarodnih MEJES INDORANDEM .6 ETIČŠAZ ,AJNAVORAV ,EBMARBO AJNAVEŠER NI 6. MEDNARODNI SEJEM OBRAMBE, VAROVANJA, ZAŠČITE IN REŠEVANJA anogdaR ajnroG ,6102 .9 .42 - .22 22. - 24. 9. 2016, Gornja Radgona civilnih misijah, preventivnih projektov policije, vozil nekdanje milice, Muzeja slovenske policije, policijskih združenj in policije na vodah. Obljubljajo tudi več prikazov praktičnega izvajanja policijskega postopka in samoobrambe z različnimi rekviziti, postopkov posebne policijske enote, vodnikov službenih psov za splošno in specialistično uporabo, spretnosti policistov motoristov in konjenikov ter glasbene nastope kvarteta, kvinteta, seksteta in koncertne sestave Policijskega orkestra. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na simulatorjih vožnje motornega kolesa in streljanja. www.pomurski-sejem.si SV 29 ZAŠČITA IN REŠEVANJE različnih sistemih mednarodnega odziva in usklajevanja ob večjih nesrečah, posebno o mehanizmu Evropske unije, ter zmožnostih mednarodnih modulov in večkulturnem ter večdisciplinarnem okolju z veliko sodelujočimi. Novost tega razpisa je tečaj TEC na temo onesnaženja morja. Na obeh vrstah tečajev lahko kot udeleženci iz Slovenije sodelujejo pripadniki sistema zaščite, reševanja in pomoči, na primer Uprave RS za zaščito in reševanje, pripadniki Civilne zaščite, Gasilske zveze Slovenije, predstavniki strokovnih ustanov iz varstva pred nesrečami in drugi strokovnjaki. Za Slovenijo je bistvenega pomena, da bo s projektom pridobila in dopolnila znanje ter usposobila določeno število vodij ekip oziroma strokovnjakov, ki bodo lahko usposobili več članov reševalnih enot za slovenske potrebe. EVROPSKI PROGRAM USPOSABLJANJA NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE Projekt Načrtovanje, priprava, izvedba in evalvacija tečajev mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite Uprava RS za zaščito in reševanje je na razpisu Evropske komisije uspešno pridobila evropski denar za izvedbo štiriletnega programa usposabljanja, ki poteka v okviru mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. V štiriletnem obdobju od leta 2016 do 2020 bo tako skupaj s partnerji iz Švedske in Avstrije izvajala evropski projekt Načrtovanje, priprava, izvedba in evalvacija tečajev mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite. Skupno bo organizirala 44 tečajev za module civilne zaščite in tečajev za tehnične strokovnjake za približno 920 udeležencev iz več kot 35 držav. JUNIJA PRVI OSNOVNI TEČAJ ZA MODULE skupinam. Namen usposabljanj je ustvariti sinergijo med sodelujočimi iz civilne zaščite in med posameznimi državami, sodelujočimi v mehanizmu. Hkrati se poskušata zagotoviti različnost in pestra izbira programov tečajev iz civilne zaščite tako, da spodbujajo države udeleženke k pripravi in izvajanju tečajev prek objave razpisa, na katerega se države lahko prijavijo in kandidirajo za evropski denar. Besedilo: mag. Lucija Jereb, Manca Orehek in mag. Milena Dobnik Jeraj, URSZR Fotografije: arhiv URSZR EVROPSKI PROGRAM USPOSABLJANJA NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE Evropski program usposabljanja iz civilne zaščite je eden najpomembnejših delov mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, ki je glavno operativno orodje EU za izvedbo skupnih reševalnih intervencij držav članic ob nesrečah tako v EU kot drugih državah. Njegova glavna namena sta na prošnjo prizadete države skladno z načeloma subsidiarnosti in solidarnosti zagotoviti pomoč ob nesreči in izboljšati usklajevanje dajanja pomoči, ki jo zagotavljajo države. Glavni elementi mehanizma so: –– Center za usklajevanje nujnega odziva (Emergency Response Coordination Centre – ERCC) v Bruslju, ki deluje 24 ur na dan sedem dni na teden in je povezan z nacionalnimi točkami za stike. V Sloveniji je to Center za obveščanje Republike Slovenije v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje; –– skupni komunikacijski in informacijski sistem (Common Emergency Communication and Information System – CECIS) je podatkovna zbirka, ki omogoča pregled zmogljivosti držav, ki jih lahko kot pomoč ponudijo ob večjih nesrečah; –– zmogljivosti za odziv: sistem modulov civilne zaščite, enot in strokovnjakov, ki jih države prispevajo za sodelovanje v mednarodnih reševalnih intervencijah; –– usposabljanja in vaje za boljše sodelovanje enot ter strokovnjakov iz različnih držav; –– evropski program usposabljanja iz civilne zaščite poteka od leta 2004 in vključuje tri sestavine, in sicer tečaje različnih vrst 30 SV PROJEKT NAČRTOVANJE, PRIPRAVA, IZVEDBA IN EVALVACIJA TEČAJEV MEHANIZMA EVROPSKE UNIJE in stopenj, vaje (štabne vaje, terenske vaje, NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE vaje za posamezne module) in izmenjavo strokovnjakov, ki delujejo na področju civilne zaščite. Program upravlja in financira Evropska komisija. Glavna namena in cilja programa sta prispevati k učinkovitemu skupnemu delovanju ter izboljšati koordinacijo, kompatibilnost in komplementarnost tako enot in strokovnjakov, ki jih države na zaprosilo prizadete države napotijo v mednarodne reševalne intervencije v okviru mehanizma Evropske unije, kot tudi pripadnikov enot, organov in drugih strokovnjakov, ki v prizadeti državi zagotavljajo podporo države gostiteljice. Program tečajev mehanizma obsega 12 vrst tečajev, namenjenih različnim ciljnim Uprava RS za zaščito in reševanje je leta 2015 uspešno kandidirala na razpisu Evropske komisije za izvedbo tečajev mehanizma Evropske unije iz civilne zaščite. Razpis je bil sestavljen iz osmih delov oziroma lotov, URSZR pa je uspešno kandidirala za lot 2 in izvajanje dveh vrst tečajev: –– osnovnih tečajev za module civilne zaščite (Module Basic Course – tečaji MBC), –– tečajev za tehnične strokovnjake (Technical Expert Course – tečaji TEC). Projekt v celoti financira Evropska komisija. Za izvedbo skupno 44 tečajev MBC in TEC za približno 920 udeležencev iz več kot 35 držav v štiriletnem obdobju od leta 2016 do 2020 bo skupno zagotovila skoraj 3,5 milijona evrov. Denar je namenjen za pripravo, organizacijo in izvedbo projektnih aktivnosti, stroškov dela ter zagotovitev ustreznih razmer za izvedbo usposabljanj. Uprava RS za zaščito in reševanje izvaja projekt kot vodilni partner skupaj s tremi konzorcijskimi partnerji, in sicer Švedsko agencijo za zaščito in pripravljenost (MSB), avstrijskim Ministrstvom za notranje zadeve (BMI) in avstrijskim Rdečim križem (ARC). Dodatno v projektu kot izvajalec tečajev nastopa Gasilska šola iz Velike Britanije (FSC). V okviru lota 2 bo od leta 2016 do 2020 oblikovanih, pripravljenih, izvedenih in ocenjenih 20 osnovnih tečajev za module civilne zaščite (MBC) ter 24 tečajev za tehnične strokovnjake (TEC). Posameznega tečaja, ki traja šest dni in obsega tako teoretični kot praktični del, se lahko udeleži največ 20 udeležencev. V letnem ciklu bo izvedenih 11 tečajev, in sicer pet tečajev MBC ter šest tečajev TEC. Od tega bodo trije tečaji MBC v Sloveniji v Izobraževanem centru za zaščito in reševanje RS na Igu, trije tečaji TEC v Avstriji, trije tečaji TEC na Švedskem in dva tečaja MBC v Veliki Britaniji. Konzorcij kot celota in vsi njegovi člani imajo dolgoletne izkušnje iz priprave in izvedbe mednarodnih tečajev, vključno s tečaji iz mehanizma Evropske unije iz civilne zaščite. OSNOVNI TEČAJI ZA MODULE (MBC) Moduli civilne zaščite so vnaprej predpisane specializirane operativne organizacijske strukture oziroma enote (19 vrst, na primer za odziv na potrese, poplave, požare v naravnem okolju, nesreče z nevarnimi snovmi in podobno), ki jih je prostovoljno ustanovila ena ali več držav. Trenutno je v podatkovno zbirko CECIS prijavljenih 157 modulov, med njimi slovenski modul za pomoč po potresu – za iskanje in reševanje v urbanih okoljih (Medium Urban Search and Rescue – MUSAR). Glavna namena tečaja za module sta povečati zmožnost vodstvenih struktur modulov za vodenje modulov civilne zaščite na misijah oziroma intervencijah mehanizma Evropske unije in jih uspešno združiti v sedanje mednarodne mehanizme koordinacije odziva ob nesrečah. Tečaj namenja posebno pozornost povezljivosti oziroma interoperabilnosti modulov in njihovi samozadostnosti pri izvajanju mednarodnih misij. TEČAJI ZA TEHNIČNE STROKOVNJAKE (TEC) Namenjeni so tehničnim strokovnjakom z različnih področij, povezanih s civilno zaščito, ki v mednarodnih intervencijah s strokovnim znanjem sodelujejo kot člani enote. Strokovnjaki na tečaju dopolnijo znanje o Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS je od 18. do 24. junija na Igu gostil prvi osnovni tečaj za module civilne zaščite, ki poteka v okviru 14. cikla evropskega programa usposabljanja mehanizma Evropske unije iz civilne zaščite. Podobna usposabljanja potekajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje že od leta 2008, vendar tokrat prvič v okviru konzorcija, ki ga vodi Uprava RS za zaščito in reševanje. Usposabljanja se je udeležilo 17 udeležencev iz 15 držav, in sicer Albanije, Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Estonije, Italije, Litve, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Španije, Švedske ter Velike Britanije. Tečaja so se udeležili vodje modulov za reševanje na vodi in iz nje, za čiščenje vode, za iskanje in reševanje ponesrečenih v ruševinah, zdravstvenih modulov in modulov za odkrivanje ter vzorčenje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi. Moduli delujejo v okviru sistemov zaščite in reševanja v svojih državah, hkrati pa so na voljo za sodelovanje v mednarodnih intervencijah. Med tečajem sta se ves čas prepletala teoretični in praktični del. Na predavanjih o mehanizmu Evropske unije iz civilne zaščite, o modulih, načrtovanju misij, koordinaciji, komunikaciji ter zbiranju in obdelovanju podatkov so udeleženci pridobili teoretično znanje, ki so ga pozneje uporabili v praktičnem delu na dvodnevni vaji. Scenarij je predvideval hudo neurje s poplavami in porušenimi mostovi v namišljeni državi, udeleženci tečaja pa so na vaji vadili postopke, s katerimi bi se kot vodstveni kader enote, ki zagotavlja pomoč, srečali na mednarodni intervenciji. Hkrati so tujim strokovnjakom, ki so se usposabljali v Sloveniji, predstavili slovenski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poznavanje osnov slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzpostavljanje prijateljskih vezi na takih tečajih sta koristna tudi za poznejše morebitne skupne intervencije v tujini ali ob sprejemu mednarodne pomoči ob morebitni veliki nesreči v Sloveniji. Naslednji osnovni tečaj za module bo potekal od 3. do 9. septembra v Sloveniji, Švedska pa bo letos gostila dva tečaja za tehnične strokovnjake, prvega septembra in drugega oktobra. SV 31 SPREMLJAMO V Ljubljani najboljše evropske ekipe prve pomoči »Boli me, boli in še hudo me peče,« se je slišal glas enega izmed ponesrečencev, saj je na nedavnem evropskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči 2016 (First Aid Convention in Europe – FACE) v slovenski prestolnici predstavljal poškodovanca. Njegov zamaskirani opečeni obraz je prepričljivost še povečal, ob njem pa so že bili strokovno usposobljena ekipa prve pomoči in številni natančni sodniki, ki so opazili še tako majhne podrobnosti reševanja, brez katerih pri prvi pomoči ne gre. FACE je rezultat nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca in ga vsako leto organizirajo v drugi državi. Na prizoriščih, ki so bila po vsej Ljubljani, je bilo ves čas čutiti human odnos tekmovalcev, ki so imeli pred seboj številne zahtevne naloge. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič NA FACE 2016 VEČ KOT 500 UDELEŽENCEV Ljubljana se je v soboto, 2. julija, spremenila v prizorišče, na katerem je bil na majicah mnogih dobro viden napis FACE, prireditev z nekaj več kot 550 udeleženci pa je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Uradno se je začela že 30. junija s pozdravnim nagovorom ljubljanskega župana Zorana Jankovića, generalne sekretarke RKS in predsednice OO FACE 2016 Renate Brunskole, generalnega direktorja URSZR Darka Buta in predsednika IOC FACE 2016 Toma Horwella, pihalni orkester Litostroja pa je pospremil mimohod sodelujočih ekip. Mesto Ljubljana je tako s preverjanjem znanja iz prve pomoči gostilo tekmovalce iz Makedonije, Latvije, Kazahstana, Kirgizistana, Irske, Italije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Albanije, Avstrije, Norveške, Nemčije, Romunije, Poljske, Slovaške, Švice in Srbije. Poleg naštetih sta se prireditve udeležili tudi ekipa prve pomoči mestne občine Ptuj 1, ki je lani na državnem preverjanju uspoSCENSKI DELAVEC JE ZARADI UDARA ELEKTRIKE PADEL Z LESTVE. 32 SV izmed članov sekte želela maščevati njihovemu vodju in mu ponudila kislino, ki ji jo je ta v hipu izpljunil v obraz. PRIKAZ OSKRBE VOJAKA NA BOJIŠČU sobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa dosegla prvo mesto in bo leta 2017 zastopala Slovenijo na tej prireditvi, ter ekipa PP RKS OZ Grosuplje, lani na preverjanju FACE v Bukarešti prav tako prva. EVROPSKE EKIPE PRVE POMOČI VEŠČINE IN ZNANJE PRIKAZALE NA DESETIH LOKACIJAH V LJUBLJANI V središču Ljubljane so bile na številnih deloviščih simulirane nesreče poškodb. Po napadu nekdanjega uslužbenca na črpalki nekaj sto metrov od Ambroževega trga je bilo opaziti spretne tekmovalce, katerih naloga je bila oskrba ranjenih. V pogovoru sodnikov v ozadju smo lahko slišali: »Ali sem prav slišal, da je vprašala, koliko ljudi je bilo na črpalki med napadom?« Nadaljevali so s preverjanjem udeleženke in si opaženo aktivnost skrbno zapisali v formular preverjanja. Nedaleč stran je pred Poljansko gimnazijo ekipa hrvaškega Rdečega križa zapuščala prostor za počitek in se odpravila novim nalogam napro- ti. Med omenjenimi 550 udeleženci je bilo poleg tekmovalcev veliko maskerjev poškodb, imitatorjev poškodovancev, statistov in prostovoljcev. Ekipe prve pomoči so tako svoje veščine in znanje lahko pokazale na desetih lokacijah, med katerimi je bila tudi tovarna Rog. Tam so tekmovalci reševali izpod ruševin in oskrbovali poškodbe, povezane s tem, saj je poslopje stresel močan potres. Na Mesarskem mostu je med plesno predstavo nekomu počil čir na želodcu, na Prešernovem trgu pa so se maturanti pod vplivom najrazličnejših snovi z nakupovalnim vozičkom spustili po stopnicah. Poleg omenjenih scenarijev sta bila na poligonu tudi poškodovanec z udarom električnega toka in množična nesreča v begunskem centru, pri čemer je bila uporabljena triažna lestvica Sieve. V parku Tivoli je ribič na čolnu doživel srčni infarkt, njegov vinjeni prijatelj pa je na obali s prevelikim mahanjem trnka povzročil, da se je ta ribiču zapičil v obraz. Poleg vsega hudega je mimoidočega še pičila osa, na pik katere je bil alergičen, v podhodu pri Jakopičevem sprehajališču pa se je vernica med pogrebom enega KMALU PO NAPADU NA BENCINSKEM SERVISU NA FACE 2016 NAJBOLJŠA SRBIJA PRED IRSKO IN ČRNO GORO Letošnje tekmovanje FACE je potekalo v okviru dogodkov ob praznovanju 150-letnice delovanja Rdečega križa na Slovenskem. Rdeči križ Slovenije je dogodek organiziral v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje ter mestno občino Ljubljana. Poleg zanimivega dogajanja na deloviščih so se na Kongresnem trgu predstavile sile za zaščito, reševanje in pomoč, vojaška zdravstvena enota SV pa je prikazala oskrbo vojaka na bojišču, novo vozilo nujne medicinske pomoči, bojno sanitetno vozilo valuk ter terensko bolnišnico role 1, v šotoru katere so tudi predstavili operativni poseg in sprejem ob množičnih nesrečah. Navdušencev je bilo veliko, saj so se poleg omenjenih predstavili policisti, pripadniki državne enote za varstvo pred NUS, sile zaščite in reševanja mesta Ljubljane, Agencija RS za okolje z mobilno enoto za meteorologijo, Institut Jožef Stefan z ekološkim laboratorijem z mobilno enoto, Gorska reševalna zveza Slovenije, Jamarska reševalna služba, Podvodna reševalna služba, Kinološka zveza Slovenije, Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije, Zveza radioamaterjev Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije ter Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Vsak izmed njih je pokazal veščine svojega dela, mnogi obiskovalci pa so imeli številna vprašanja, na katera so dobili natančne odgovore. Vroč dan se je končal v ljubljanskih Križankah. Tam je ministrica za obrambo Andreja Katič kot slavnostna govornica nagovorila udeležence evropskega preverjanja ekip prve pomoči, po koncu tekmovanja pa je bilo treba med dvajsetimi ekipami določiti zmagovalca. Prvo mesto je letos dosegla Srbija, na drugo mesto so se povzpeli pripadniki Rdečega križa Irske, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Črne gore. Tako se je končalo preverjanje FACE 2016, v okviru katerega so vse ekipe pokazale veliko znanja in spretnosti, kar je prav, saj jih bomo mogoče že kmalu potrebovali v vsakdanjem življenju. NA PRIZORIŠČU POTRESA SV 33 IZ NAŠIH ENOT Slovenske vojske. Kot je dodala, tudi področje logistike zahteva spremembe, ki jih je treba uvrstiti v razvoj sistema Slovenske vojske, zato od vodstva SV v najkrajšem mogočem času pričakuje predlog načrtovanih organizacijskih sprememb Slovenske vojske, vključno s pripravljenimi kariernimi potmi njenih pripadnic in pripadnikov. storitev opravičila svoje cilje takratne transformacije, saj sta se s koncentracijo logističnih virov povečali učinkovitost in uspešnost delovanja«. Ob tem je opozoril na omejenost tako kadrovskih in materialnih virov v Slovenski vojski, zato je bila po njegovih besedah ustanovitev logistične brigade prava rešitev. »To dokazujejo naše odlično delovanje na skoraj vseh aktivnostih Slovenske vojske tako doma kot v tujini, zagotavljanja visoko usposobljenih logističnih modulov za motorizirano bataljonsko bojno skupino in bataljon za JRKBO, področja vzdrževanja materialnih virov, na katerih poskušamo z omejenimi viri in maksimalno optimizacijo procesov iz razpoložljivih virov dobiti čim več, izjemno delovanje tankistov v Nemčiji, maksimalno skrajšanje zdravstvenih pregledov pri zaposlovanju novega kadra in sodelovanja pri Natovih odzivnih silah. Naša neprecenljiva vloga se je pokazala pri operaciji Migrant, pri kateri smo od 16. septembra 2015 kot prvi v SV začeli zagotavljati najrazličnejše storitve tako URSZR kot slovenski Policiji in različnim poveljstvom ter enotam SV.« Ob koncu nagovora je opozoril, da bodo v prihodnosti nujne vsebinske spremembe, ki bodo potekale na podlagi podrobnih analiz in ki imajo na koncu dodano vrednost. »Brez vašega znanja, predanosti, profesionalnosti, iznajdljivosti in motiviranosti ne bi mogli doseči tega, prav tako brez dobrega voditeljstva na Brigadir Milan Žurman je spomnil na začetke ustanavljanja logistične brigade, ki segajo v sestavo delovne skupine pred 14 leti. Ob tem je poudaril, da lahko danes po vseh preoblikovanjih enote in ustanovitvi brigade leta 2013 z vso odgovornostjo trdi, da je logistična brigada »z našega vidika in vidika uporabnika naših vseh ravneh, za kar se vam iskreno zahvaljujem. V logistični brigadi se bomo še naprej trudili biti čim boljši, saj je naša služba domovini posebna čast.« Čestitkam pripadnikom brigade se je pridružil tudi načelnik GŠSV brigadir dr. Andrej Osterman, saj je dejal, da ceni njihovo strokovno in predano delo, ki ga opravljajo vsak dan tako v domovini kot tujini. Poudaril je, da razvoj vojaške logistike ni nikoli končan proces in da je predvsem odvisen od visoko strokovno usposobljenih pripadnikov in izmenjave znanja ter izkušenj z drugimi domačimi in tujimi strokovnjaki z njihovega področja dela. »Opravljene naloge so vam prinesle izkušnje in trdne temelje za izzive, ki vas čakajo, in prepričan sem, da jih boste uspešno premagali.« Slovesnost so s kulturnim programom popestrili kvartet Orkestra SV, pevski zbor osnovne šole dr. Franceta Prešerna in pevka Maša Kocjančič, podelili pa so tudi priznanja logistične brigade. LOGISTIČNA BRIGADA PRAZNUJE V kranjski Vojašnici Petra Periča je 1. julija potekala slovesnost, na kateri so se spomnili tretjega leta delovanja logistične brigade. Pred štirinajstimi leti se je v Šentvidu v Ljubljani prvič sestala delovna skupina, ki je imela nalogo postaviti temelje za delovanje poveljstva enot za podporo. Ta enota se je z leti razvila v učinkovito logistično organizacijo Slovenske vojske in podpira vse enote tako v domovini kot tujini. Ob transformaciji Slovenske vojske leta 2013 je nastala logistična brigada, ki jo sestavlja 1428 pripadnikov 157. logističnega polka, 670. logističnega polka, vojaške zdravstvene enote in inženiringa. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: desetnik Daniel Mlakar O b tej priložnosti je slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja Katič pripadnikom logistične brigade čestitala in ob tem poudarila, da je logistika bistveni del vsake vojske. »Brez logistike ne bi bilo mogoče opraviti prav nobenega premika, transporta ali druge aktivnosti. Logistika ima znotraj vojske zelo pomembno vlogo tudi za delovanje države. Številne naloge, ki jih strokovno in predano opravljate, so namreč zelo pomembne tako za nacionalno varnost kot delovanje Slovenske vojske. Doma in tudi v tujini.« Ob tem je poudarila vlogo logistične brigade pri podpori sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter humanitarnih dejavnosti 34 SV RODOVSKI BATALJON Z BOJNO ZASTAVO Pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade SV so se 10. junija s krajšo slovesnostjo s slavnostnim postrojem enote v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani spomnili dneva enote. Praznujejo namreč na dan rojstva pokojnega pripadnika TO Edvarda Peperka, ki je umrl v vojni za Slovenijo. Slovesnosti so se udeležili načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman, poveljnik 1. brigade brigadir Roman Urbanč in svojci pokojnega Edvarda Peperka, enota pa je dobila bojno zastavo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: stotnica Barbara Hanžič Visinski/1. brigada R odovski bataljon 1. brigade je nastal leta 2013 ob preoblikovanju SV, da bi zagotovili specialistične zmogljivosti rodovskih čet in baterij za bojno podporo ofenzivnega in defenzivnega delovanja brigade, bojno podporo bataljonskim bojnim skupinam v domovini ter mednarodnih operacijah in na misij ter za zagotavljanje specialistične podpore v sistemu zaščite in reševanja. V svoji sestavi združuje baterijo ognjene podpore, četo vojaške policije, četo za JRKBO, četo zvez, inženirsko četo, lahko raketno baterijo ZO, obveščevalno-izvidniško četo in protioklepno četo. Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman je ob dnevu rodovskega bataljona z navzočimi na slovesnosti delil spomine na čas zadnjega preoblikovanja SV, ob tem pa je poudaril nekaj pomembnih mejnikov in dogodkov v razvoju enote. Poveljnik rodovskega bataljona 1. brigade podpolkovnik Lojze Pavič je v svojem nagovoru izrazil ponos na pripadnike, ki so z vsem srcem in dušo predani tako močni oborožitvi kot tehniki. Ob tem se je vprašal: »Kaj je pehota brez artilerije, inženirstva, zračne obrambe, jedrske, radiološke, biološke in kemične obrambe, zvez, protioklepnih enot, obveščevalnih informacij in policije? Sama nič, skupaj pa smo vse in tudi dosežemo lahko vse.« Omenil je še, da je bil rodovski bataljon v zadnjem obdobju nosilec dveh obsežnih mednarodnih usposabljanj, in sicer Okretni velikan ter Orel Feniks. Pripadniki rodovskega bataljona so našli poligon za urjenje in dokazovanje svojih spretnosti ter znanja tudi v motorizirani bataljonski bojni skupini, ki jo je pred kratkim vzpostavila 1. brigada. Podpolkovnik Pavič je izpostavil najpomembnejše dosežke vseh podrejenih čet in baterij pri opravljanju nalog v domovini in tujini, opozoril pa je na pomoč v civilnem okolju, predvsem ob žledu, poplavah, migrantski problematiki in drugih naravnih nesrečah. Govoril je tudi o sodelovanju pripadnikov na nedavni vaji Anakodna na Poljskem, na kateri so se skupaj usposabljali z več kot 31.000 pripadniki vojsk držav Nata in partnerskih držav. Podpolkovnik Pavič je še dejal, da je jasno, da ob pomanjkanju denarja najbolj trpijo prav rodovi, ki imajo tehnično najzahtevnejša sredstva in opremo. »Z zadnjim preoblikovanjem so vam ukinili enote. Ni vam bilo lahko, toda pobrali ste se in soočili s tem izzivom. Izbrali ste pot, na kateri je treba glavo držati pokonci in na kateri ni prostora za omahljivce in nergače, vendar je to pot optimizma in trdega dela,« je povedal in se kot poveljnik rodovskega bataljona 1. brigade vsem zahvalil za dobro opravljeno delo na nalogah, povezanih z varovanjem južne meje, pri čemer so pokazali pripadnost enoti in SV. Ob koncu je dodal, da vsem pripadnikom enote, ne le kot poveljnik, temveč tudi kot veteran vojne za Slovenijo ob praznovanju 25-letnice samostojnosti slovenske države polaga na srce in dušo, naj jih ime Edvarda Peperka in vseh drugih, ki so v vojni za Slovenijo umrli, vedno in vsak dan opominja, da morajo biti kot pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade delavni, častni in pošteni, prav tako pa morajo Sloveniji ter slovenskemu narodu zagotavljati samostojnost, svobodo in mir, za kar je Edvard Peperko žrtvoval svoje življenje. Ob dnevu enote je načelnik GŠSV generalmajor dr. Osterman podpolkovniku Paviču podelil bojno zastavo, ki bo pripadnike enote opominjala, da so tu za Slovenijo, slovenski rod in Edvarda Peperka. Najbolj zaslužni pripadnice in pripadniki bataljona so dobili medalje in priznanja, povišanim pa so izročili čine. Slovesnost se je nadaljevala z razglasitvijo najboljšega vojaka in podčastnika bataljona v preteklem letu. Tokrat sta oba iz čete vojaške policije. Najboljši vojak je naddesetnik Damjan Martinčič, najboljši podčastnik pa višji vodnik Janez Oblak. Pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade so slovesnost končali zelo pozorno. V znak hvaležnosti, ponosa in spomina na takratni 2. junij so družinskim članicam pokojnega Edvarda Peperka, in sicer mami Emi, ženi Mojci ter hčerki Petri, dali darilo – simbol žrtve in spomina ter hkrati hvaležnosti in povezanosti z bataljonom. Kamen namreč simbolizira strto srce z vklesanim znakom bataljona, iz takega kamna pa so narejeni tudi podstavki, na katerih stojijo zastavice rodovskih čet. SV 35 VIDELI SMO S PRIPADNIKI DRŽAVNE ENOTE ZA VARSTVO PRED NUS Soška fronta, na kateri je umrlo veliko vojakov, je del slovenske zgodovine, ki še danes vznemirja pohodnike po poteh Rombona in gorskih vršacev nad dolino smaragdne reke Soče. Ta je bila v času spopadov pogosto obarvana s krvjo slovenskih vojakov, med boji pa je ponudila zadnji žarek svetlobe in zadnji utrip srca pred smrtjo. Številni slovenski vojaki so zaradi največjih gorskih spopadov v zgodovini tam ostali za vedno. Noben kotiček Slovenije ne ostaja zgodovinsko nepopisan, saj so jo med drugo svetovno vojno prav tako preletavala sovražnikova letala, ki so skupaj z drugimi vojaškimi pripomočki posegala po slovenskem ozemlju, nanje pa lahko naletimo še danes. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič POLIGON 208 Na poligonu 208 je bilo od zgodnjega jutra zelo pestro, saj je minilo 90 dni, v tem času pa so pripadniki enote za varstvo pred NUS uskladiščili nekaj ton neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), saj v naravi pomenijo precejšnje tveganje in jih je treba umakniti na varno. Med pripravo jam za uničenje neeksplodiranih ubojnih sredstev so visoko strokovnim in usposobljenim možem zazvonili telefoni in dispečer regijskega centra za obveščanje jim je naložil novo nalogo. Med izletom skozi eno izmed vasi na Severnoprimorskem je naključni mimoidoči opazil ročno bombo in je najdeno takoj prijavil na številko 112. Hitra in strokovna komunikacija med pripadniki je bila takoj vidna. Po dva člana sta že sedela v vozilu in sta bila usmerjena k cilju, saj jih je kličoči še vedno čakal pri najdbi. Medtem je bager izkopal štiri skoraj enake jame, nato je bila na vrsti priprava na uničenje, posledica predhodnega sestanka vseh sodelujočih. Vodja je že pred začetkom dela vprašal pripadnike po počutju in pripravljenosti, saj narava dela zahteva povsem zbranega človeka. Po izkopu so se na kraj pripeljali reševalci z zdravnikom in gasilci, ki so poskrbeli za varnost širše okolice. Medtem je poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonič razložil aktivnosti na poligonu. Nekaj pridnih mož je vmes pred jame položilo neeksplodirana ubojna sredstva, pri katerih se nevarnost z leti povečuje iz dneva v dan in ki so velika nevarnost za naključne najditelje. »Najdena sredstva so bila izstreljena med vojnami, vendar zaradi različnih vzrokov niso bila aktivirana, kar je zdaj naša naloga,« je dodal strokovni sodelavec Igor Boh z URSZR in obenem poudaril, da so bili pogumni možje tam prostovoljno. Pripadniki so različno izobraženi, saj so med njimi profesorji, električarji in pirotehniki, vsi pa morajo imeti končano srednjo šolo ter številna usposabljanja, preden lahko začnejo samostojno delati v enoti. Med DELO NA POLIGONU JE SKUPEK ZNANJA, VISOKE STROKOVNOSTI IN MIRNE ROKE. 36 SV opazovanjem dela pripadnikov v enoti sem videl manjšo vremensko napravo, ki je pošiljala podatke v »bunker« v neposredni bližini jam za uničenje. Poveljnik Zonič mi je pozneje razložil, da so pri tem delu pomembni temperatura zraka, smer vetra in zračni tlak, poleg tega tudi ne sme grmeti in se bliskati. Pogled proti nebu je sicer obetal kakšno deževno kapljo, kar se je tudi kmalu zgodilo, toda nebo je ostalo temno in tiho. Pripadniki so si poleg čelad, ki jih imajo ves čas na glavah, nadeli še dežne plašče in nemoteno delali naprej. NAJVEČ NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SREDSTEV OD 20 DO 30 CENTIMETROV POD ZEMLJO Delo je bilo iz ure v uro nevarnejše, saj so pripadniki neeksplodirana ubojna sredstva zlagali v jame in začeli pripravljati razstrelivo ter PRIPADNIKI ENOTE MED PRIPRAVO VODNIKOV NEELEKTRIČNEGA SISTEMA ZA PROŽENJE V JAMAH SV 37 POLAGANJE NEEKSPLODIRANIH UBOJNIH SREDSTEV V JAME ZA UNIČENJE detonatorje. »Pri tem opravilu se nevarnost še poveča,« je dejal Zonič, ki je s pripadniki ves čas komuniciral tudi po radijski zvezi. Med drugim mi je pojasnil, da je največ primerov neeksplodiranih ubojnih sredstev na globinah od 20 do 30 centimetrov pod zemljo, razlika je le pri letalskih bombah, ki so zarite tudi do pet metrov pod zemljo, ker so priletele z višine in imele zato večjo moč. Med pripravo so se na poligon 208 pripeljali tudi kolegi iz Dolenjske, Štajerske in Prekmurja, s seboj pa so imeli še nekaj primerkov. Po odprtju modrih vrat na posebno prirejenih vozilih so bila ubojna sredstva skrbno zložena v posebnih zabojnikih, v katerih je bil izolator vermikulit, ki spominja na sipek pesek, vendar ima visoko tališče in ne gori. Med primerki je največ ročnih bomb, minometnih min, topovskih granat in izstrelkov. Te imajo zapisane tudi v identifikacijskem priročniku, v katerem je že več kot 800 možnih primerkov, vendar se občasno najde še kaj novega, so dodali pripadniki posebne enote, ki nekatere najdbe uničijo kar na kraju najdbe. To je odvisno od primera neeksplodiranega ubojnega sredstva, možnosti varnega ravnanja s tem, od varnega prevoza do poligona, od stanja vžigalnega mehanizma in okoliščin, saj bi lahko povzročili več škode kot koristi. Poleg identifikacijskega priročnika pripadniki uporabljajo podatkovno bazo EOD TURPIN z več kot 14.000 primerki, kar je rezultat dela francoskih strokovnjakov za NUS. V Sloveniji največ neeksplodiranih ubojnih sredstev 38 SV še vedno najdejo pohodniki in kmetovalci, saj na najdbo naletijo naključno pri vsakodnevnih opravilih na polju ali v gozdu. Nekaj manj je gradbenikov, ki se z NUS prav tako srečajo pri svojem delu. »Zemlja se med letom segreva in ohlaja, zaradi česar se krči ter razteza in iztiska NUS proti površju zemlje,« je še poudaril Boh. Medtem so možje s čeladami in zaščitnimi antistatičnimi oblekami pripravili posebne palice, ob katerih so napeljali posebne žične povezave, ki jih povežejo z razstrelivom različnih oblik, nameščenih tik nad neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Mirni pripadniki so vse skupaj povezali, obdali s kartonom in zasuli z zemljo. NEVARNOST NA VRHUNCU Na poligonu sem zagledal poln tovornjak zemlje, stresene poleg jam za uničenje. Sledilo je zasutje, kar je opravil izkušen strojnik na bagru. Medtem sta pripadnika vse štiri jame povezala v celoto in pripravila povezavo, ki neposredno pri jamah ni imela stika z elektriko, temveč vodnike neelektričnega sistema za proženje eksplozivnih polnitev, ki so šele nekaj metrov pred »bunkerjem« prešli v električni impulz. Kljub zelo nepredvidljivemu delu to vsako leto postaja manj tvegano, saj se znanje in nova tehnologija ves čas spreminjata na bolje ter prispevata k večji varnosti, sreča pa ni nikoli odveč. Vodilo pripadnikov enote je ves čas varnost, zato postopek poteka mirno in brez naglice, saj bi ta lahko ogrozila človeška življenja. Čez nekaj trenutkov so se OB DETONACIJI VELJAJO NAJSTROŽJI VARNOSTNI PREDPISI. iz neposredne bližine jam umaknili vsi pripadniki z vsemi vozili, ki so sodelovala pri projektu. Poveljnik je po radijski zvezi obvestil vse sodelujoče, da so se umaknili s prizorišča dogajanja, kar se je preverilo tudi fizično. VARNA EKSPLOZIJA Upornost mreže za proženje je bila pripravljena, vsi razen pripadnikov v »bunkerju« so bili oddaljeni tri kilometre od prizorišča, za kar so poskrbeli gasilci, ki so že nekaj ur pred izvedbo zavarovali omenjeno območje pred naključnimi mimoidočimi. Vodja je medtem vsakega sodelujočega še enkrat poklical in opozoril na nevarnost, zavijanje sirene pa je naznanilo skorajšnjo detonacijo. Eden izmed pripadnikov je pogledal skozi lino v »bunkerju« in obrnil stikalo na komandni mizi, kar je povzročilo silovito razstrelitev neeksplodiranih ubojnih sredstev v nekaj sekundah. Kljub močnemu poku je bila razdeljena na štiri proženja, med katerimi je bilo le 0,25 milisekunde razlike, česar človeško uho ne zazna, udarni val pa je čutiti nekaj sekund za tem. ugotavljalo, ali je bilo uničeno vseh 1200 kilogramov, se je zrak nekoliko razelektril. Sledilo je pospravljanje prizorišča, toda telefon je pripadnikom ponovno zazvonil. Tokrat je kmetovalec iz Bele krajine med delom na polju našel minometno mino, kar je dispečerju na številki 112 izčrpno opisal in olajšal delo pripadnikom, ki so bili kmalu na poti. Medtem mi je strokovni sodelavec Boh še razložil, da se najdbe nikoli ne smemo dotikati, prav tako je treba dobro opisati najdbo in njen kraj. Najdbe pogosto ležijo na težko dostopnih krajih, v gozdovih, gorah, na brežinah rek in terenih, po katerih človek ne hodi vsak dan. Medtem so pripadniki državne enote za varstvo pred NUS pospravili poligon 208 in odšli vsak po svoje, še pred tem pa so poklicali svoje bližnje in jim sporočili, da so živi in da je vse v redu. NAJIZKUŠENEJŠI PRIPADNIK DRŽAVNE ENOTE ZA VARSTVO PRED NUS BOJAN KOPAČ Z MINOMETNO MINO 1200 KILOGRAMOV UNIČENIH V MANJ KOT SEKUNDI Po močni eksploziji je najprej sledilo nekaj trenutkov čakanja, ko morajo pripadniki preživeti v varnem zavetju, takoj za tem pa je usposobljen pripadnik enote pregledal teren. Najprej so bile jame videti različnih oblik in barv, kakršne bi bilo mogoče videti na luni. Po strokovnem pregledu, med katerim se je SV 39 NAŠE KORENINE NAPISALI STE PRIPRAVE NA VOJNO IN VOJNA LETA 1991 NA SLOVENSKEM Vojaški muzej Slovenske vojske je v počastitev 25. obletnice nastanka samostojne slovenske države 21. in 22. junija v kadetnici v Mariboru organiziral simpozij. Pri organizaciji dogodka so sodelovali še Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever in Muzej slovenske policije. Simpozij sta vodila major mag. Zvezdan Marković in višja vojaška uslužbenka XIII. razreda dr. Valerija Bernik. Namen strokovnega posveta je bil predstaviti različne vidike poteka priprav in vojne za Slovenijo leta 1991. Na simpoziju so sodelovali aktivni udeleženci vojne za Slovenijo in raziskovalci teh prelomnih dogodkov polpretekle slovenske zgodovine. V uvodu je skupina Zvok, katere pripadniki prihajajo iz VOK, zapela slovenski narodni pesmi, in sicer Nocoj pa, oh, nocoj ter Dajte, dajte. Besedilo: višja vojaška uslužbenka XIII. razreda dr. Valerija Bernik in mag. Mladen Horvat Fotografija: štabni vodnik Matjaž Česnik O b slovesnem začetku simpozija so udeležence nagovorili takratni načelnik Republiškega štaba TO generalmajor v pokoju Janez Slapar, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor v pokoju Ladislav Lipič, predsednik Združenja Sever dr. Tomaž Čas in poveljnik Centra vojaških šol brigadir mag. Vilibald Polšak. Sledile so predstavitve strokovnih in znanstvenih prispevkov. Načelnik Vojaškega muzeja SV polkovnik Miran Fišer je predstavil mobilizacijske postopke v vojni za Slovenijo, predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor v pokoju dr. Alojz Šteiner pa okoliščine, ki so med pekrskimi dogodki privedle do tragične smrti Josefa Šimčika v Mariboru, prve žrtve slovenske osamosvojitve. Brigadir v pokoju Janez Kavar je analiziral vojaškostrokovne temelje poveljniškega kadra slovenske Teritorialne obrambe, večinoma pridobljene na Šoli za rezervne oficirje pehote v Bileći. Podpolkovnik v pokoju Karlo Nanut je izpostavil pomen Ljubljane kot strateškega cilja JLA, s pregledom prometno-geografskega pomena Ljubljanskih vrat in slovenskega 40 SV ozemlja skozi zgodovino. Polkovnik v pokoju Miha Butara je predstavil težave, s katerimi se je spoprijemal med reorganizacijo TO ljubljanske pokrajine kot njen takratni poveljnik. Poveljnik 2. partizanske brigade TO Ljubljana major v pokoju Borut Zajec in poveljnik 1. brigade TO Ljubljana major v pokoju Janez Presl sta se osredotočila na bojne akcije svojih enot, stotnik v pokoju Stane Lunder pa na izvajanje inženirskega delovanja v Ljubljani. Slednji je Vojaškemu muzeju predal tudi originalno dokumentacijo iz tistega časa, ki se nanaša na izvajanje postopkov oviranja. Dr. Jurij Ferme je predstavil policijsko zbiranje dokaznega gradiva glede kaznivih dejanj, ki jih je JLA opravila v občini Ormož. Višja vojaška uslužbenka XIII. razreda dr. Valerija Bernik je predstavila pomen nacionalnega vprašanja za oborožene sile med vojno za Slovenijo, mag. Biserka Debeljak pa je kot nekdanja direktorica Muzeja slovenske policije obravnavala predstavitve razstav in muzejske dogodke v Sloveniji na temo vojne leta 1991. Drugi dan so simpozij spremljali tudi kandidati Šole za častnike. Generalmajor v pokoju dr. Alojz Šteiner je predstavil dokumente SVETOVNO VOJAŠKO OSTROSTRELSKO PRVENSTVO NA ČEŠKEM JLA, ki se nanašajo na drugi poskus razorožitve Teritorialne obrambe konec leta 1990 in v začetku leta 1991, torej pol leta po kontroverznih dogodkih maja 1990. Major mag. Zvezdan Marković je ovrgel znano tezo, da je bila JLA v prelomnih dogodkih četrta ali celo tretja vojaška sila v Evropi, major Anton Ribič pa je predstavil zmogljivosti Pomurja v osamosvojitvenih aktivnostih. Pedagog andragog Vojaškega muzeja SV dr. Blaž Torkar je pojasnil potek vojne na Severnoprimorskem, s poudarkom na kontroverznih dogodkih na mejnem prehodu Rožna Dolina. Pedagog andragog Vojaškega muzeja SV dr. Martin Premk je na kratko opisal zmogljivosti oklepnih enot JLA, nato pa njihovo delovanje med vojno za Slovenijo. Mag. Matjaž Ravbar, prav tako kustos Vojaškega muzeja SV, je predstavil pregled historiografskega gradiva, ki se nanaša na vojno dogajanje v dolenjski pokrajini, kustodinja Muzeja novejše zgodovine Nataša Strlič pa vojno dogajanje v Sloveniji leta 1991, kot ga je skozi svoj objektiv videl fotograf Mladine Tone Stojko. Dora Mezek Kukec je predstavila prispevek z naslovom Pomen in vloga slovenskih železnic v času vojne za Slovenijo, stotnik v pokoju Slavko Skokić pa pomen urjenja in psiholoških priprav za uspešno delovanje operaterjev protioklepnih sredstev. Polkovnik v pokoju Miha Butara je pojasnil svoje odločitve v vlogi poveljnika TO ljubljanske pokrajine z vidika mednarodnega vojnega prava. Kustos Vojaškega muzeja SV mag. Gregor Kastelic je primerjal delovanje tiskanih in elektronskih medijev v republikah nekdanje države. Osamosvajanje Slovenije s poštno-filatelističnega vidika je predstavil kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik, Zala Koren pa prispevek Janka Štampfla o tej temi. Aleš Hojs in Slavko Kmetič iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve sta predstavila dokumente iz časa vojne, in sicer analize bojnih poročil pokrajinskih štabov TO ter republiškega štaba TO. Kustos Vojaškega muzeja SV mag. Mladen Horvat je opisal razloge za ustanovitev zbirnih centrov za prebegle pripadnike JLA v vzhodnoštajerski pokrajini ter varovanje in usposabljanje pripadnikov JLA, ki so prestopili k TO, kustos Vojaškega muzeja SV Rok Filipčič pa odhod zadnjih pripadnikov JLA iz Slovenije. Simpozij je pomembno prispeval k oblikovanju slovenskih vojaških tradicij in ohranjanju zgodovinskega spomina na dosežke Teritorialne obrambe kot predhodnice Slovenske vojske. Ob tem dogodku so predstavniki ZVVS Ormož Vojaškemu muzeju SV podarili prometni znak z ormoškega mosta, in sicer kažipot z napisoma Maribor in Ptuj, ki so ga pripadniki JLA leta 1991 prestrelili, povozili ter vrgli v reko Dravo. Besedilo: Tomaž Jamnik, PPRS O strostrelci po svetu, še posebno v Evropi, so v zadnjih letih dobili precej možnosti za preizkus svojih sposobnosti in znanja. Ena je tudi svetovno vojaško ostrostrelsko prvenstvo, ki je tokrat že osmič od 17. do 22. aprila potekalo na jugu Češke republike na dveh vojaških streliščih v bližini krajev Bzenec in Hodonin. Organizacija in izvedba tekmovanja pod vodstvom 7. mehanizirane brigade češke vojske sta bili zelo kakovostni, še posebno pa je k temu pripomogel nekdanji pripadnik posebnih enot, zdaj inštruktor ostrostrelcev Petr Marek. Kljub nazivu tekmovanja svetovni so tokrat sodelovale le ekipe iz Evrope. Z omejenimi prijavami je gostovalo 35 parov najboljših čeških ostrostrelcev in gostov iz Poljske, Slovaške, Italije, Francije, Velike Britanije, Belgije, Finske in Slovenije. Skupaj je bilo 70 tekmovalcev, nekatere številčne ekipe pa so imele še svoje opazovalce oziroma inštruktorje, ki so bili v vlogi svetovalcev. dobili smo koordinate tarče in tri ure časa za premik na lokacijo ter zalezovanje (stalking) do primernega položaja za strel. Pri tem so nas nenehno opazovali, odkritje pa je pomenilo diskvalifikacijo. Ob določenem času je bilo treba proti sodniku sprožiti strela s slepimi naboji, ne da bi bili tekmovalci pri tem odkriti. Precej parov so našli, midva pa sva opravila brez napak. eksplozivne tarče s ciljnim delom tri centimetre na 50 metrov. Sledilo je čakanje v pripravljenosti v sedečem položaju. Po približno petih urah in pol je vsak dobil znak za strel, ki je moral biti sprožen v treh sekundah. Sledil je premik z oklepnikom BMP na zadnje naloge. Spet nekaj taktike, skrite tarče, neznane razdalje in streljanje z nagnjenim orožjem. SLOVENCI KONKURENČNI Po koncu tekmovalnega dela so sponzorji, večinoma proizvajalci orožja in opreme, omogočili streljanje z domačo puško kalibra 12,7 mm in novo puško CZ bren ter predstavitev ročnega minometa 60 mm, optike meopta in nekaj naprav za nočno opazovanje. Sklepne slovesnosti s postrojem in razglasitvijo rezultatov so se udeležili tudi minister za obrambo Martin Stropnicky in predstavniki policije, lokalnih oblasti ter podjetij. Tekmovanje je bilo za udeležence zelo koristna izkušnja in naslednja tekmovanja so lahko priložnost tudi za Slovensko vojsko tako glede podpore pri udeležbi kot vzdrževanju ostrostrelskega znanja, saj so bili slovenski PREIZKUS TAKTIKE IN STRELJANJA Slovenijo so zastopali trije pari, med njimi tudi par z rezervistom iz 132. GORP in civilnim »spotterjem«, ki je zasedel sedmo mesto. Na koncu je bila Slovenija poleg Češke po državah najuspešnejša. Prvi dan tekmovanja so tekmovalci začeli s kratko nastrelitvijo in streljanjem na tarčo bombo, potem pa je slovenska skupina začela opravljati taktične naloge. Pripeljali so nas na določeno lokacijo, Nato so bile na vrsti različne naloge, nekatere pa so se med seboj tudi prepletale. Med zanimivimi so bili strel na tanko žico, ki bi jo morali prestreliti na razdalji 20 metrov, ter tek in strel skozi podzemni kanalizacijski jašek s premerom 140 centimetrov z dolžino približno 120 metrov. Sledili so ocenjevanje razdalje, vpad v zgradbo, iskanje tarč s komunikacijo strelca in opazovalca prek postaje ter streljanje na tarčo z različnih mest in položajev. Drugi dan nas je čakalo več nalog za zelo natančno streljanje pri razmeroma kratkih razdaljah do 400 metrov. Dve izmed nalog sta obsegali tudi streljanje z brzostrelsko scorpion evo in pištolo, pri čemer smo se Slovenci odlično izkazali. Tretji dan je bil poudarek na nenavadnih strelskih položajih in hitrih menjavah razdalj. S simultanim strelom sva kot ena izmed zelo redkih to uspešno opravila, saj je bil zaradi narave tarče nujen hkraten strel. Četrti dan se je začel ob 5. uri z alarmom z bombo, petimi minutami za pripravo, z zborom z vso opremo in premikom na strelišče, kjer so čakale pripravljene reakcijske REZULTATI TEKMOVANJA: 1.–3. mesto: češki pari, 4. mesto: slovenski par, 5. mesto: češki par, 6. mesto: britanski par, 7. mesto: slovenski par, 8. mesto: italijanski par, 9. mesto: slovenski par. Med posamezniki je pripadnik rezervne sestave zasedel sedmo mesto. predstavniki eni redkih brez podpore oboroženih sil, zavedati pa se je treba tudi finančnih razmer in omejitve, ki jih te prinašajo. Slovenci smo naredili odličen vtis in načrtovana je vrnitev naslednje leto. Tudi v Sloveniji imamo nekaj izkušenj s prirejanjem takih tekmovanj, res da manj obsežnih, po zahtevnosti pa primerljivih. Za njihovo organizacijo skrbijo civilni navdušenci in pripadniki SV, ki pomagajo v prostem času, spodbudno pa je, da so do zdaj vedno zmagovali pripadniki SV. SV 41 PREDSTAVLJAMO PREŽIVETJE JUNAŠKA PRETEKLOST PRIMORSKE Med 15. in 18. junijem je v vojašnici na Ajševici pod pokroviteljstvom teritorialnega polka 1. brigade potekala prva likovna kolonija, ki je privabila šest pripadnikov Slovenske vojske, in sicer Billyja Mahneta, Domna Kotnika, Maksa Goloba, Mateja Maglico, Bojana Brezovnika ter Zdeno Šabec, dva člana Društva upokojencev Ministrstva za obrambo in enajst umetnikov iz civilnega okolja, ki so ustvarjali slike v olju in akrilu, akvarele ter s peskom. Besedilo in fotografiji: Nataša Oblak Na koloniji je bil bogat spremljevalni program, saj so udeleženci iskali ustvarjalni navdih in motive ob ogledu stolpa Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, na Sabotinu so si ogledali muzejsko zbirko prve svetovne vojne Bogdana Potokarja in v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi muzejsko zbirko višjega vodnika Mitje Močnika. Skupini umetnikov sem se pridružila drugi dan kolonije, ko so motive začeli iskati na Sabotinu. Oblaki, ki so grozili z dežjem, so jim le dopustili, da so v času, ko smo bili na planoti, ujeli motive. V skupini umetnikov je bila tudi Klavdija Mozetič iz Nove Gorice, sicer Kraševka in nekdanja uslužbenka Ministrstva za obrambo, ki je ob obisku spominske sobe teritorialnega polka odkrila neprecenljiv zaklad, za katerega je mislila, da je že davno izgubljen. »Vedela sem, da je nekje, toda da ga bom našla tu, si pa res nisem mislila. Zgodba moje mame Justine Čehovin iz Gornje Branice je vse prej kot lepa,« je začela pripoved o mami, aktivistki v narodnoosvobodilnem boju leta 1941. Dom Justine Čehovin je bil prvo zatočišče partizanov, ki so ob vsakem času dobili dobrote. »Zame in za brata je to pomenilo, da mame tudi veliko ni bilo doma. Spominjam se, da je rada šivala, tako da sem imela vedno lepa oblačila, iz ostankov blaga pa mi je naredila pentlje,« se je nasmehnila. »Ko sem včeraj stopila v to sobo, sem opazila znan izvezen prt. Že prej so mi povedali, da imajo v sobi tudi takega s parolo, ki ga poznam iz otroštva. Iz naroda hlapcev v narod junakov. Rodila sem se leta 1941. Moja mama je bila aktivistka Osvobodilne fronte in je delovala v tej smeri, transparent pa je bil narejen leta 1944, ko je bil miting v bližini naše vasi. Imeli smo še en tak transparent, na katerem je pisalo Na lastni zemlji hlapci nikdar več. Moja mama je kmalu po vojni umrla, zato sta bila ta transparenta na naših stenah doma v okvirjih. Kako in kdaj je ta transparent potoval v Postojno v muzej, se ne spomnim, saj sem bila po domovih in v učiteljišču, toda pozneje sem videla ta prt v solkanskem muzeju. Ni pisalo, kdo ga je naredil, vendar sem ga prepoznala. Povedala sem jim, da je to naredila moja mama.« Transparent so pozneje prestavili v spominsko sobo v Ajševico, pravijo pa, kot je dejala, da je bil ta transparent zraven tudi takrat, ko se je ustanavljala prva slovenska vlada v Ajdovščini. Umetnike je v petek zjutraj pozdravil poveljnik teritorialnega polka polkovnik Emil Velikonja, ki je ob tem dejal, da so v teritorialnem polku z veseljem gostili likovno kolonijo. »Pobudo o likovni akademiji je dala majorka Zdena Šabec, ki se ljubiteljsko ukvarja s Pečica v zemlji Za peko v pečici v zemlji najprej potrebujemo nekaj, kar bomo pekli. Tokrat bo to perutnina. Da bi se preizkusili v taki peki, je za začetek najbolje, da kupite že očiščenega piščanca, je pa prav, da znate tudi sami očistiti perutnino. Verjetno ste že kdaj videli, kako to delajo kje na podeželju. Ubito ptico najprej za kratek čas potopijo v vročo vodo in si tako zelo olajšajo delo pri puljenju peres. V divjini te možnosti verjetno ne boste imeli, zato s ptice slečemo kožo in tako tudi perje, vodnih ptic pa zaradi povoskanega perja nikoli ne namakamo v vroči vodi. Perje lahko populimo tudi na suho in preostanek osmodimo na ognju. Kar nekaj prednosti je, če koža ostane na mesu, toda če ne gre, ne gre. Besedilo in fotografije: Igor Fortuna Da bo delo bolj preprosto, izberite teren, kjer je zemlja mehka, tako da ne boste porabili preveč časa in energije, da boste skopali jamo, ki jo potrebujete. Globoka naj bo približno 50 centimetrov in prav toliko široka. Izkopano zemljo nalagajte ob strani, ker jo boste še potrebovali. Potrebujete tudi ploščate kamne, s katerimi obložite jamo po dnu in okoli. Teh kamnov nikoli ne nabirajte v bližini vodnih virov, potokov ali rek. Vsebujejo namreč veliko vlage, čeprav so videti suhi, zato jih bo ob segrevanju razneslo. Po dnu jame lahko zložite tudi manjše kamne. Da bi jamo pokrili, lahko uporabite ploščate kamne, vendar vem, da teh ni lahko najti povsod, ali pa čez jamo naložite ravne palice, na primer leske, eno zraven druge in jih pokrijte z listi rastlin ali vejami, nanje pa nasujte zemljo. Meso se bo v obeh primerih lepo speklo, tako da ni treba, da so tudi na vrhu kamni. Če jih imate, jih lahko uporabite. Jaz sem jamo delno pokril, druge kamne pa le priložil, da so se greli. Jame takrat ne smemo preveč zapreti, da ogenj lahko gori. Še preden boste zakurili, poiščite primerno palico, ki jo boste zataknili med kamne. Nanjo nataknite piščanca. Ko je namreč pečica enkrat segreta, je palico težko krajšati na primerno dolžino, da bo lepo sedla med kamne. To palico shranite za pozneje, v pečici zakurite in postopno nalagajte vejice. Najbolje je kuriti z drobnimi vejami, ki dobro gorijo. Po dveh urah kurjenja bodo kamni postajali beli. Bolj ko bodo beli, bolj bo pečica vroča. Ogenj pustite, da pogori, in s kosom lubja spravite iz jame čim več žerjavice. Lopatka bi prišla zelo prav … Piščanca nataknemo na palico, ki sem jo prej omenil, in se niti ne trudimo, da bi ga kakor koli pritrdili. S palico ga postavimo v jamo in ob tem pazimo, da se nikjer ne dotika kamnov ali žerjavice. Če bi pekli kakšen drugi kos mesa, bi lahko na dno jame položili nekaj palic in nanje položili meso. Če je v jami še tleča žerjavica, ni nič narobe, ker bo kmalu ugasnila, ko bomo jamo pokrili. Jamo pokrijemo s kamni ali vejami. Da vroče kamne položite na pravo mesto in da se pri tem ne opečete, zahteva kar nekaj spretnosti. Veliko laže je, če imate pomagača in naredita poleg jame pokrov, ki ga potem le prestavita ter pokrijeta jamo. Vse odprtine najprej zatesnite z zelenim listjem ali travo, nato pa še z zemljo oziroma ilovico. Ne glede na to, kako dobro boste zatesnili, vedno se bo malo kadilo, vendar bo to večinoma vlaga iz zemlje. Prednost take pečice je med drugim to, da ste zdaj končali. Imate dve prosti uri, saj se povprečen piščanček peče približno toliko časa. Če nimate ure, zapičite v zemljo pol metra dolgo palico in si označite smer, v katero poteka senca. Od te sence si označite kot približno 30 stopinj proti vzhodu. Ko bo senca prišla do tam, bosta minili dve uri. Nič ne bo narobe, če boste zamudili eno uro. Meso je zaprto v pečici in vlaga ne more ven, tako da piščanček tudi po treh urah ne bo posušen. Po dveh urah lahko pečico odprete. To naredite zelo previdno, da vam vsa zemlja ali celo kamni ne padejo noter. Kamni bodo še vedno vroči. Če ste vse naredili prav, vas je pričakal prizor, ki se ga boste radi spominjali, da ne govorim o odličnem okusu. Hrustljava kožica in sočno meso … Kožica je pri taki peki tudi dobra zaščita, kajti če se meso kje dotika kamnov, se bo koža tam mogoče malo zažgala, meso pod njo pa ne. Nekateri pečejo podobno, le da meso kar položijo na vroče kamne in ga zasujejo še z drugimi vročimi kamni ter zemljo. Meso se prav tako speče, vendar je koža večinoma zažgana, poleg tega pa še kaj mesa. Največ težav nam lahko povzroči dež, tako da imejte pripravljeno kakšno ponjavo ali pa počakajte na lepše vreme. Dober tek! slikarstvom, tako pa želimo poglobiti civilno-vojaško sodelovanje na našem območju. Povabili smo tudi naše nekdanje pripadnike in upokojence, s kolonijo pa proslavljamo obletnice, ki zaznamujejo letošnje leto. To so 25. obletnica osamosvojitve, 75 let osvoboditve in obletnica začetka soške fronte.« Kot je dodal, bodo dela razstavljena v vojašnici, načrtujejo pa, da jo bodo odprli ob dnevu teritorialnega polka, torej 15. septembra. »Kako je gostiti umetnike? Težko vprašanje, toda vidi se, da imajo radi red,« je povedal. »Po drugi strani nam je združevati Slovensko vojsko in umetnost izziv. To vidim kot neko dodano vrednost, saj poskrbimo za naše nekdanje pripadnike in navezujemo stike z zunanjim okoljem, v katerem je naša vojašnica.« Kljub spremenljivemu vremenu je bilo vzdušje v skupini umetnikov imenitno, dela, ki so začela nastajati pod njihovimi čopiči, pa so poudarila domoljubje, spomine na junaštva preteklih vojn in vedute krajev, v katerih je potekala fronta med prvo svetovno vojno. 42 SV SV 43 ŠPORT V VOJSKI se moraš dobro osredotočiti na skok, ki mu doda še občutek, brez katerega ne gre. »Sam že po prvem koraku čutim, kje sem,« je dodal športnik, ki zase pravi, da ima pogosto veliko adrenalina v krvi, po drugi strani pa je lahko tudi zelo umirjen. Po krajšem počitku se je ponovno odpravil na start, kjer je že po nekaj korakih vsem pokazal svoj dobri občutek in temu primeren skok. RAD BI PRESKOČIL ŠEST METROV Po številnih ovinkih skozi lenobno podobo nedeljskega celjskega jutra me je prizor v dvorani, ki že zaradi imena napoveduje delo, kar naenkrat predramil. Vsi okoli mene so bili aktivni, stekla na oknih so bila zarošena in večkrat sem moral prav paziti, da kakšnemu atletu nisem prekrižal steze in mu podrl osebnega rekorda. Med številnimi, ki so se tisto jutro potili v Atletskem društvu kladivar, je bilo videti tudi mladega, toda perspektivnega skakalca s palico Roberta Rennerja. Po odlično opravljenem skoku s palico je vzel s tal kocko magnezija, popil požirek vode in že pripravljen stal na startu. Robert je član druščine športnikov Slovenske vojske od letošnjega aprila, kar mu pomeni varnost in da je nekaj »za zihr«, kot pove v značilnem celjskem narečju in doda, da se prav zaradi služenja domovini lahko posveti le športu in ni obremenjen z vprašanjem preživetja. VOZOVNICA ZA RIO DE JANEIRO Najperspektivnejšega skakalca s palico je letos poleg dobrih rezultatov obsijal poseben žarek, ki sveti iz daljnega Ria de Janeira, kamor bo mladi Celjan odšel sredi poletne vročine in skupaj s še nekaterimi drugimi pripadniki Slovenske vojske zastopal majhno podalpsko deželo na poletnih olimpijskih igrah. Čeprav skok s palico izhaja z močvirnatih območij Nizozemske, Anglije ter pokrajin ob severnem morju in so aktivnost najprej uporabljali le za prečkanje močvirnatih kanalov, da si ne bi zmočili nog in da so Besedilo in fotografije: Blaž Uršič MLAJŠI MLADINSKI SVETOVNI PRVAK Robert je atletiki zapisan že od mladih nog, saj je kot otrok opazoval očeta Darka, ki je treniral mnogoboj in mu je atletiko pravzaprav položil v zibelko. Začelo se je v šestem razredu osnovne šole, ko je prvič skočil tudi sam in tako stopil na zahtevno pot atletike, ki ga je vodila skozi različne treninge kraljice športa. »Treniral sem tek in skok v daljino, zdaj pa le še skačem s palico,« je povedal ponosno in se z dolgo in na prvi pogled okorno palico odpravil proti veliki blazni, na katero je že čez nekaj sekund padel in se nasmejal, kar je bilo pripisati dobremu skoku. Robert je leta 2011 poleg omenjenega slavil tudi uspehe vseh državnih rekordov kategorij na prostem in v dvorani, preteklo leto je bil v finalu svetovnega prvenstva za člane, ponosen pa je še na naslov evropskega prvaka za mlajše člane. Poleg omenjenih lovorik je dobil bronasto BREZ MAGNEZIJA NE GRE. 44 SV sme zaporedoma podreti letvice, sicer je izločen s tekmovanja. Takih primerov Robert skoraj ne pozna, za kar je lahko hvaležen tudi svojemu trenerju Milanu Kranjcu, ki je v Robertovi karieri vzporeden člen že od začetka in za katerega pravi, da nikoli nima slabega dne. »Milan je optimist, poleg tega pa tudi zelo natančen, saj mu nič ne uide in vidi vse,« je dodal Robert. Medtem se je moj sogovornik ponovno odpravil na start in že je bil visoko v zraku, objet s palico, ki ga je v nekaj sekundah ponesla čez letvico. Opazovali so ga drugi mlajši atleti v dvorani, saj jim je s svojim trdim delom in športnim vedenjem prav gotovo zgled. Tudi sicer je življenje atleta Roberta asketsko, ker po jutranjem vstajanju opravi lažji trening, kot je povedal. Po kosilu ima nekaj časa za regeneracijo in počitek, v TRIJE POSKUSI večernih urah pa gre ponovno v atletsko druRobert je povedal, da ima skakalec s palico štvo, v katerem trenira do poznega večera. na tekmi le tri poskuse, med katerimi pa ne Dvaindvajsetletniku ob strani ves čas stojita plaketo Atletske zveze Slovenije in osvojil priznanje atlet leta pri pionirjih, kar mu je uspelo že leta 2009. Med najinim pogovorom si je s čela obrisal kapljice potu, pihnil v roke, polne magnezija, pogledal proti letvici nad modro blazino in se odločil za sprint, zaradi česar je bil čez nekaj sekund ponovno nasmejan. Njegovi treningi so zelo različni, saj poleg skoka s palico trenira tudi z utežmi in se preizkuša v gimnastiki. »V pripravljalnem obdobju na teden opravim kar enajst treningov,« je z nasmehom povedal in zamenjal palico, ki jih ima v posebni omari toliko, da jih niti ne šteje več. Njegov osebni rekord je 5,70 metra, za skok s palico pa je povedal, da je tehnično zahteven šport, ki ga je treba dolgo trenirati, da dosežeš dobre rezultate. družina in dekle, velike načrte pa ima mladi Celjan tudi v prihodnosti, saj si v športu želi nekaj večjega, kar vključuje tudi skok šestih metrov. »Pravzaprav je vse v mojem življenju povezano s športom,« je še dodal in si pripravil novo palico. Po skoku si je zavezal športne copate in nekoliko odpočil. Kot je povedal, mora imeti dober atlet najprej atletiko zelo rad, saj se tu vse začne. Ko je najpomembnejši pogoj izpolnjen, pridejo na vrsto treningi, za nekaj malega pa je odgovorna sreča. Med športnimi kolegi je pohvalil Ivana Horvata, ki prihaja iz Hrvaške in ima enak rekord, poleg tega sta velika prijatelja tudi zunaj stadiona. Robert se občasno odpravi na zelenico z goloma, da s prijatelji odigra prijateljsko tekmo nogometa, toda najpomembnejša v njegovi športni karieri ostaja atletika. Med pomembne elemente skoka s palico Robert prišteva zalet, za katerega pravi, da je zelo pomemben, poleg tega se izognili dolgim potem čez mostove, je leta 1896 disciplina postala del prizorišča pod plameni olimpijskega ognja. Vztrajno se je tudi razvijala v sodobno atletsko disciplino, ki gledalca ne pusti ravnodušnega. Ob njej se tekmovalci močno utrudijo, saj poskušajo s palico poseči po vrtoglavih višinah, ki se na tekmovanju lahko tudi spreminjajo, kar za skakalce pomeni dodatno delo. To ni edina nadloga tekmovalcev enega izmed štirih skakalnih dogodkov v atletiki. Zgodi se tudi, da se palica med odrivom zlomi, kar za skakalca lahko pomeni poškodbo. Robert se vsemu temu le nasmehne. Njegov vzornik je Sergej Bubka, ki je leta 1985 prvi preskočil magično mejo šestih metrov in postavil nov mejnik v zgodovini težke atletske discipline. Medtem je Robert vzel zalet, stekel, opravil vbod, odriv, zamah, iztez, obrat in odriv od palice ter pristal na sredini blazine s trebuhom navzgor, letvica pa je ostala trdno na svojem položaju ter čakala na njegov naslednji skok. KONCENTRACIJA JE NA VRHUNCU. SKOK S PALICO JE ZELO STARA ATLETSKA DISCIPLINA. SV 45 POJDITE Z NAMI TERMINOLOŠKI KOTIČEK Umik pred poletno vročino v zavetje Rašice Rašica, 28 metrov nižja in manj obljudena pa tudi ne tako strma soseda Šmarne gore, je priljubljena izletniška točka v okolici Ljubljane. Pod tem imenom pravzaprav pojmujemo celotno hribovito in gozdnato območje, ki ga obkrožajo ceste Šmartno–Gameljne–Črnuče na jugu, Povodje–Skaručna– Koseze–Mengeš na severozahodu in Črnuče–Trzin–Mengeš na jugovzhodu. Do rašiškega planinskega doma in najvišje točke na 641 metrih nadmorske višine, ki je poimenovana po narodnem heroju, domačinu Stanetu Koscu, in kjer je tudi razgledni stolp, vodi več poti. Rašica je s svojimi gozdovi pomemben pomnik zgodovinskega dogajanja, saj je bila v obdobju slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja območje začetka in konca delovanja Rašiške čete, njenih velikih preizkušenj ter trpljenja civilnega prebivalstva. TAK IN DRUGAČEN DOPUST vsak dan, zadnji teden julija in prvi teden avgusta pa bo odprt ob koncih tedna. To je dobra priložnost za osvežitev in okrepčilo. Od tam je do Vrha Staneta Kosca z razglednim stolpom, ki je bil ob postavitvi leta 1957 lesen in visok 17 metrov, zdaj pa je kovinski in nekoliko višji, le še nekaj korakov. S stolpa je čudovit razgled na Ljubljano in večji del osrednje Slovenije, še posebno na Kamniško-Savinjske Alpe. Narodni heroj Stane Kosec (1913–1941), po katerem je poimenovan vrh Rašice, je bil komandant Rašiške čete, ki se je oblikovala že prvo leto druge svetovne vojne v Sloveniji, 28. julija 1941, iz šmarnogor- Besedilo in fotografije: Jerica Pavšič Na vrh Rašice se lahko odpravimo iz Črnuč, Trzina, Mengša, Sela pri Vodicah ali Povodja. Najkrajša pot, za katero potrebujete manj kot uro, je iz vasi Rašica na 400 metrih nadmorske višine, do nje pa se pripeljete iz Srednjih Gameljn. V zgornjem delu vasi ob kapelici sledimo planinskim oznakam za planinski dom Rašiške čete. Po kolovozu za zadnjo hišo se gozdna cesta vzpne čez sončne travnate senožeti ob obronku gozda, nato pa se zoži in gre v gozd. Po tej ne posebno zahtevni in dobro označeni ovinkasti poti vztrajamo do planinskega doma v upravljanju planinskega društva Rašica. Dom je zdaj odprt Pred kratkim sem se vrnila s porodniškega dopusta, zato sem se odločila, da bo to izhodišče za moj tokratni članek. V angleščini se v tej besedni zvezi uporablja izraz leave, in sicer maternity leave za porodniški dopust, paternity leave za očetovski dopust in parental leave za starševski dopust, ki se lahko razdeli med oba starša in kot tak ustreza našemu dopustu za nego in varstvo otroka. Če starša otroka posvojita, sta upravičena do posvojiteljskega dopusta oziroma adoption leave. Odsotnost z dela (bolniška) zaradi nege ali spremstva v tujini ni urejena kot pri nas, je pa na primer v Veliki Britaniji mogoče dobiti compassionate leave oziroma izredni dopust iz družinskih vzrokov, ki je lahko plačan ali neplačan (paid or unpaid). Odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin se lahko prevaja tudi kot family leave. Samostalnik leave se uporablja tudi za letni dopust, annual leave, in odsotnost z dela zaradi bolezni, sick leave. Uporablja se s predlogom on in glagoloma be in go, torej to be/to go on leave (biti na dopustu oziroma iti na dopust), lahko pa uporabimo tudi glagol take in rečemo, da vzamemo dopust, to take a leave. Dotaknimo se še dveh angleških izrazov, ki prav tako označujeta odsotnost z dela. Prvi je holiday, ki ima v slovenščini dva pomena, in sicer državni ali verski praznik in dopust ali počitnice. Samostalnik holiday s pomenom dopust ali počitnice se uporablja predvsem v britanski angleščini (camping/skiing holiday, summer/autumn/winter/spring holiday, school holiday). Za praznike se v Veliki Britaniji uporabljajo izrazi public holiday, national holiday, legal holiday, bank holiday in še kakšen se najde, vse pa lahko v slovenščino prevedemo kot državni praznik. V ameriški angleščini se množinska oblika samostalnika, holidays, uporablja za čas konec decembra in začetek januarja, ki vključuje božič, hanuko ter novo leto (We were at home for the holidays). V angleščini se prazniki v nasprotju s slovenščino pišejo z veliko začetnico (Christmas, Easter, St. Patrick's Day). Tudi izraz holiday se uporablja s predlogom on in glagoloma be in go, torej to be/to go on holiday, če želimo reči, da smo na dopustu oziroma počitnicah ali da gremo na dopust oziroma počitnice, ali z glagolom take (to take a holiday), če bi radi povedali, da si bomo ali smo si vzeli dopust oziroma počitnice. Drugi angleški izraz, ki prav tako označuje odsotnost z dela, je vacation. Ta se za počitnice ali dopust pogosteje uporablja v ZDA in označuje tudi sodne počitnice. Tudi samostalnik vacation se uporablja s predlogom on in glagoloma be in go (to be/to go on vacation) ali glagolom take (to take a vacation). Glagolska oblika samostalnika je to vacation (We are hoping to vacation in Spain this summer), oseba, ki dopustuje, pa je vacationer. Upam, da sem vam vsaj malo predstavila in približala besedišče, povezano z odsotnostjo z dela, zdaj pa naj vam ob vsem napisanem le še želim čim bolj prijeten ter sproščujoč dopust. Kristina Grilc Šola za tuje jezike PREBRALI SMO EGYPT AFTER THE SPRING REVOLT AND REACTION, UREDILA EMILE HOKAYEM IN HEBATALLA TAHA sko-gameljske in črnuške partizanske skupine. Po eni izmed partizanskih akcij se je nemško zasledovanje te partizanske enote septembra istega leta poostrilo, na območje njenega delovanja pa so poslali tudi več močnih patrulj, ki so prekrižarile ves rašiški hrib. 27. septembra so Rašiško četo obkolili in jo razbili, v boju pa je bilo veliko ranjenih ter padlih. Zajeli so tudi komandanta Staneta Kosca in ga odpeljali v zapor v Begunjah, kjer so ga ubili. Rašiške čete ni bilo več, preživeli rašiški borci in borke pa so delovali v drugih partizanskih enotah ter bili svojim soborcem vzor v pogumu in požrtvovalnosti. Okupator se je žal znesel tudi nad civilnim prebivalstvom. Vaščani Rašice so bili namreč izgnani v Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško, vas Rašico pa so požgali. Danes o dogodkih iz partizanskih dni na Rašici priča več spominskih znamenj. 46 SV V zborniku Egypt after the spring revolt and reaction, ki je izšel v začetku letošnjega leta, je skupina strokovnjakov predstavila obdobje egiptovske notranje politike po revoluciji leta 2011. Posebej so izpostavili vlogo vojske v političnem in gospodarskem življenju, njeno sposobnost prilagajanja v različnih fazah tranzicije ter dejstvo, da se je polastila države. Predstavili so tudi najpomembnejše politične igralce po odstopu Hosnija Mubaraka februarja 2011, Muslimansko bratovščino, njen prihod na oblast, delovanje in razloge, zaradi katerih se je v letu dni iz dominantne politične sile spremenila v marginalno, mnoštvo sekularnih strank, ki so se borile za oblast, da bi si zagotovile obstoj na hitro spreminjajočem se političnem prizorišču, ter njihova razhajanja in spore, ki so vodili do propada ter drobitve politične opozicije. Pojasnili so tudi vlogo civilne družbe med tranzicijo, predvsem medijev, sindikatov, nevladnih organizacij in mladinskih skupin, ki so se ves čas poskušale izogniti potiskanju na politični rob. Kljub burni notranji politiki je zunanja politika Egipta ves čas tranzicije ostala stabilna in dosledna, varnostna politika pa je podprla Al-Sisijevo strategijo konsolidacije države. To je po mnenju avtorjev pospešilo militarizacijo in prispevalo k širjenju uporništva po državi. Avtorji so se lotili tudi gospodarskih razmer, ki so po petih letih stagnacije ostale skoraj nespremenjene, njihove značilnosti pa so inflacija, devalvacija, brezposelnost, padec plač, motena oskrba in pomanjkanje nekaterih življenjskih dobrin. Prebivalstvo je nezadovoljno zaradi neizpolnjenih volilnih obljub ter slabih socialnih in gospodarskih razmer. Glavnega krivca za nastale razmere je prepoznalo v vladah, ki so se od leta 2011, čeprav so bile gospodarske reforme zaželene, tem izogibale, saj so dajale prednost politični preračunljivosti pred strateško vizijo in reformami. Sedanji predsednik rešuje razmere z velikimi državnimi projekti in tujimi naložbami, vendar izhod iz krize dolgoročno ostaja vprašljiv. Ana Brodnik, KIZC SV 47 STENČAS STE VEDELI? POMORSKE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE Besedilo: Blaž Torkar Vojna na morju je pomembno vplivala na potek prve svetovne vojne. Mornarica najmočnejše pomorske sile na svetu Velike Britanije je na začetku vojne blokirala nemška pristanišča, zato je Nemčija na blokado odgovorila s pošiljanjem podmornic na odprto morje. Nemške podmornice niso bile zelo uspešne pri potapljanju nasprotnikovih in nevtralnih ladij, najodmevnejša pa je bila potopitev britanske potniške ladje Lusitanija 7. maja 1915, s čimer si je Nemčija naredila tako imenovano medvedjo uslugo. ZDA, ki so sicer bile nevtralne, so se močno približale antanti in ko se je leta 1917 Nemčija odločila za totalno vojno na morju ter začela potapljati tudi ladje nevtralnih držav, največkrat pa je šlo za ameriške, so ZDA dobile povod, da so vstopile v vojno na strani antantnih sil. To je antantnim silam prineslo pomembno prednost ter odločilno vplivalo na nadaljnji potek vojne in svetovni razvoj, saj so se ZDA od takrat začele vmešavati v evropsko politiko. Pomorska bitka je bila v prvi svetovni vojni le ena. Zadnje dni maja 1916 sta se pri Jütlandu srečali ladjevji Nemčije in Velike Britanije. Nemška flota pod admiralom Reinhardom Scheerom je Britance dvakrat napadla, toda britansko poveljstvo, ki mu je načeloval admiral John Rushworth, je bilo preveč neodločno. Tako do prave pomorske bitke sploh ni prišlo. Čeprav so Britanci imeli večje izgube kot Nemci, bitka ni imela zmagovalca, toda v strateški prednosti je bila Velika Britanija, saj so nemške ladje do konca vojne ostale zasidrane v pristaniščih, antantna pomorska blokada pa je Nemčiji in Avstro-Ogrski povzročala hude težave. 31. SPOMINSKI POHOD NA TRIGLAV V petek, 8. julija, sta na Triglavu pri Aljaževem stolpu in planinskem domu na Kredarici potekali slovesnosti v spomin na partizanske patrulje, ki so leta 1944 razvile zastavo pri Aljaževem stolpu na Triglavu. Besedilo in fotografija: Borut Podgoršek ODLIKOVANJA V SV PLAKETA SLOVENSKE VOJSKE Besedilo: zbrala iz uradnih virov Carmen Kos, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ Plaketa Slovenske vojske se lahko podeli pripadnikom SV za izredno uspešno izvajanje nalog vojaške službe, izredne zasluge pri razvoju in višanju ugleda SV, za izredne zasluge pri višanju bojne pripravljenosti SV, za pomemben prispevek pri razvoju, krepitvi in višanju ugleda SV ter kot zahvala za minulo delo, pripadnikom Ministrstva za obrambo, tujim oboroženim silam, pripadnikom tujih oboroženih sil ter organizacijam, društvom in posameznikom za izredne zasluge pri razvoju in višanju ugleda SV. Plaketa ima tri stopnje. Zlata plaketa SV se lahko podeli: –– za izredne dolgoletne zasluge pri razvoju, krepitvi in višanju ugleda SV, –– pripadnikom tujih oboroženih sil za izjemen dolgoletni prispevek pri večanju ugleda in prepoznavnosti SV v svetu, –– pripadnikom tujih oboroženih sil za izjemen enkratni prispevek pri večanju ugleda in prepoznavnosti SV v svetu, –– pripadnikom stalne in rezervne sestave za izredno uspešno izvajanje nalog vojaške službe, –– za dosežke pri krepitvi in višanju ugleda SV, če pripadnik že ima srebrno plaketo SV, –– posameznikom, organizacijam in društvom za najmanj sedemletno uspešno sodelovanje, s katerim sta se povečala ugled in prepoznavnost SV v domačem in mednarodnem okolju, če že imajo srebrno plaketo SV. 48 SV Srebrna plaketa SV se lahko podeli: –– za dolgoletne zasluge pri razvoju, krepitvi in višanju ugleda SV, –– pripadnikom tujih oboroženih sil za dolgoleten prispevek pri večanju ugleda in prepoznavnosti SV v svetu, –– pripadnikom stalne in rezervne sestave za uspešno izvajanje nalog vojaške službe, –– pripadnikom stalne in rezervne sestave ter civilnim osebam, zaposlenim v SV, kot zahvala za minulo delo, –– posameznikom, organizacijam in društvom za najmanj petletno uspešno sodelovanje, s katerim sta se povečala ugled in prepoznavnost SV v domačem in mednarodnem okolju. Bronasta plaketa SV se lahko podeli: –– za pomemben prispevek pri razvoju, krepitvi in višanju ugleda SV, –– pripadnikom tujih oboroženih sil za enkraten ali dolgoleten prispevek pri večanju ugleda in prepoznavnosti SV v svetu, –– pripadnikom stalne in rezervne sestave ter civilnim osebam, zaposlenim v SV, kot zahvala za minulo delo, –– posameznikom, organizacijam in društvom za enkraten prispevek, s katerim sta se povečala ugled in prepoznavnost SV v domačem in mednarodnem okolju. Plaketa vseh stopenj je oblikovana kot elipsa z velikostjo 110/105 milimetrov, obrobljena s stiliziranimi lipovimi listi, na vrhu pa je znak SV s premerom 25 milimetrov. V sredini je napis ZA SLOVENIJO, pod katerim je ploščica z velikostjo 46 milimetrov x 13 milimetrov, na njej pa so vgravirani ime in priimek prejemnika oziroma ime organizacije ter leto podelitve. Plaketa je v škatli z velikostjo 150 milimetrov x 180 milimetrov, temnomodre barve, z zlatim odtisom znaka SV s premerom 15 milimetrov. Pod znakom je z velikimi tiskanimi črkami v barvi plakete zapis REPUBLIKA SLOVENIJA/MINISTRSTVO ZA OBRAMBO/SLOVENSKA VOJSKA. Znotraj ima izdelano ležišče v beli barvi za plaketo. V notranjosti pokrova, ki je iz bele svile, je na sredini z velikimi tiskanimi črkami zapis stopnje plakete. Zapis je v barvi podeljene plakete. V zgornjem desnem kotu je trak z barvami Slovenske zastave s širino 10 milimetrov. Prejemnik plakete vseh stopenj dobi tudi ustrezno listino o podelitvi v mapi z zavihkom. Listina je velikosti formata A4 iz trdega papirja v bež barvi. Z leve, desne, zgornje in spodnje strani je obrobljena. V sredini listine je vodni tisk znaka SV. Na vrhu v sredini listine je grb Republike Slovenije v barvah. Pod grbom je navedena glava enote oziroma napis je v črni barvi. Pod napisom je navedena vrsta priznanja. Oboje je napisano z velikimi tiskanimi črkami v enaki barvi, kot je barva stopnje plakete. Pod vrsto priznanja sta navedena ime in priimek prejemnika, oboje je v črni barvi. V spodnjem levem kotu sta navedena mesec in leto podelitve priznanja, v desnem spodnjem kotu so navedeni čin, ime, priimek in dolžnost podpisnika ter njegov podpis. Spodaj v sredini je žig poveljstva. Nadomestna oznaka plakete vseh stopenj je trak moarirane svile velikosti 33 milimetrov x 10 milimetrov, ki je za vse stopnje plaket rdeče barve. V sredini ima zapis ZA SLOVENIJO z velikostjo črk 4 mm, je pa galvansko obdelan in enake barve, kot je barva stopnje plakete. SLOVESNOST NA KREDARICI Na vrh Triglava so se leta 1944 povzpele tri partizanske patrulje. Patrulja Gradnikove brigade je Triglav osvojila konec maja, skupina kulturnikov 9. korpusa 2. avgusta in patrulja Jeseniško-bohinjskega odreda v drugi polovici oktobra. Letos se je v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Združenja Sever, Zveze borcev za vrednote NOB in Zveze slovenskih častnikov spominskega pohoda na Triglav udeležilo več sto pohodnikov iz vse Slovenije. V organiziranih skupinah in posamično so pohodniki začeli osvajati Triglav že ORKESTER SV NAVDUŠIL V LJUBLJANI Festival junij v Ljubljani gostil big band Orkestra SV Letošnji junij je v glavno mesto Slovenije prinesel osvežitev, tako da je 17. junija v okviru festivala na Kongresnem trgu nastopil big band Orkestra Slovenske vojske. Gost orkestra je bil Vlado Kreslin, pridružil pa se jim je tudi združeni dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije, Gimnazije Ledina in mladinski zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Besedilo in fotografija: Nataša Oblak v četrtek. Najbolj vztrajni pohodniki so prišli peš celo iz Ankarana, z Nanosa, Kuma in Cerja. »Triglav je bil in bo naš simbol, simbol slovenstva. Že pred leti se je tega zavedal dovški župnik Aljaž, za njim pa še mnogi drugi zavedni Slovenci, tudi tisti, ki so med NOB izobesili zastavo na najvišjem vrhu Jugoslavije, kot tisti, ki so v dneh osamosvojitvene vojne izobesili novo slovensko zastavo na najvišjem vrhu Slovenije. 25 let mineva od takrat. Mislim, da je potrebno, da to cenimo in se tega zavedamo tudi danes, saj naroda brez zgodovine ni, ni pa tudi prihodnosti naroda, če se ne zaveda, da mu ni bilo nič podarjeno in si je moral skozi zgodovino vse pridelati in priboriti sam. Imeli smo zgodovinsko priložnost in izkoristili smo jo,« je povedal član organizacijskega odbora pohoda na Triglav Marjan Bohinc. Pod Triglavom so v navzočnosti praporov ob kulturnem programu, ki ga je popestril kvartet trobil Orkestra Slovenske vojske in pohodniški pevski zbor, odmevale pesmi Slovenec sem, Oj, Triglav, moj dom, Hej, brigade, Vstajenje Primorske in druge. Podpredsednik ZVVS Danijel Božič je v slavnostnem govoru povedal: »Borili smo se za Slovenijo. Za boljšo družbo, za samostojnost, za to, da bomo imeli državo, na katero bomo ponosni. Nismo se borili za nobeno politično stranko. Borili smo se za Slovenijo. Ko so nas poklicali, nismo vprašali, kdo kliče. Klicala nas je Slovenija.« Spominski pohod na Triglav so podprli logistična brigada, 15. polk vojaškega letalstva, enota za protokol Slovenske vojske in iz 1. brigade 132. gorski polk, katerega pripadniki so skupaj s člani GRS in gorske enote slovenske Policije poskrbeli za varnost pohodnikov . Od višine se zvrti, prav tako pa je zapel novejše pesmi S tabo je izi, Tak kot riba, Tisoč let in Odpiram okno. Še pred nastopom smo govorili s Kreslinom, ki ni mogel skriti navdušenja nad nastopom z big bandom Orkestra SV. »Lani sem igral z glasbeniki big banda, pri čemer sem imel sicer manjši del nastopa, in že takrat sem bil navdušen nad njimi. Ko mi je Rudolf Strnad dejal, da bi tudi letos nastopili skupaj, sem bil navdušen, saj so odlični. Ko za teboj igra 20 ljudi, ki so povezani, pridni, delavni, profesionalni, srčni in topli, ne potrebuješ več.« Največ pove stavek, ki ga je izrekel obiskovalec zraven mene: »Ko Slovenska vojska zaigra laibache, veš, da bo vse dobro.« Koncert, ki je obiskovalce popeljal v melos Vlada Kreslina, je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so bile ob podpori združenega dekliškega zbora izvedene nove priredbe uspešnic znanih rockovskih skupin. Tako so obiskovalci skupaj z nastopajočimi prepevali Nirvanino Smells Like Teen Spirit, Creep od Radiohead, With or Without you skupine U2 ter Another Brick in the Wall od skupine Pink Floyd. Največje najprej začudenje, potem pa navdušenje je doživela izvedba The Whistleblowers skupine Laibach z žvižganjem zbora in orkestra. V drugem delu koncerta se je orkestru in zboru pridružil Vlado Kreslin, ki je obiskovalce popeljal v svoje zimzelene pesmi, kot so Dan neskončnih sanj, Mali bogovi in SV 49 RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK POSODA ZA KEMIČNE ČASTNIK, KI ZADETEK STROKOVPOIZKUSE, SKRBI ZA PRI NJAK ZA PREKAPOROŽJE NOGOMETU ETIKO NICA OSEL, KI RIGA DESKA NA KOLEŠČKIH, ROLKA Informativno glasilo Izdajatelj in financer: AMERIŠKA IGRALKA IN PLESALKA (GINGER) LJUBEZENSKI PESNIK Naslednja številka revije SV izide 29. avgusta 2016. SAMOKOLNICA (NAREČNO) OTON ŽUPANČIČ Avtor. DROBEN Vladimir PALIČAST Milovanović, MAGNET V NAJETO KOMPASU PERO GENERATOR ZA IZMENIČNI EL. TOK TONE TISELJ STARA PLOŠČINSKA MERA, ORAL MUSLIM. VERSKI VODJA SL. ATLET. (ALENKA) OTOK V KVARNERJU ČUFAR TONE POŽELENJE, STRAST MAJHEN GLODAVEC TALNA OBLOGA VRAG, HUDIČ KISLA REPA (NAREČNO) Uredništvo: Služba za strateško komuniciranje MO SL. BIOLOG (RAFAEL) Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar KRALJ ŽIVALI VRV Z ZANKO LAHKOŽIVA ŽENSKA ZNAMKA IT. AVTOV GLASEN VZKLIK GLEDALIŠKI DELAVEC MONGOLSKI VLADAR KATJA LESJAK LASTNIK KRČME MESTO NA JUGU NORVEŠKE VESLAČ TUL NINA STRNAD KAČA NAOČARKA RITUAL POŽIREK TITAN KLADA ZA SEKANJE DRV KRAJ NA BLOŠKEM Fotograf: Bruno Toič FOTOGRAF HODALIČ ŽIVALSKA USTNICA, ŠOBA REKA V BOSNI OČE FINOMEHANIK DROG ZA JADRO NIKO KRALJ ŠKOTSKI IGRALEC (SEAN) LOK NAD DVEMA STEBROMA NEKDANJI KENIJSKI TEKAČ (MIKE) MESTO OB AZOVSKEM MORJU PEVKA JANKOVIČ PERJE PRI REPI IVAN TAVČAR ZAMAKNJENOST, ZANOS IGRALEC CAVAZZA JAMA S STENSKIMI SLIKARIJAMI V ŠPANIJI NEKDANJA ŠVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (SONJA) Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si PODELITEV IMENA MATIČNA, VPISNA KNJIGA GREGOR TOMC Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. DAN. PISATELJ MUNK STAREJŠI ČLOVEK, STAREC FOTO: BRUNO TOIČ JAPONSKI BORILNI ŠPORT REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Fotografija na naslovnici: Bruno Toič Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: JADRANSKI UDAR. Nagrade prejmejo: – Danica Kunc, Škofja vas 52 g, 3211 Škofja vas, – Aleš Očko, Božičeva ulica 5, 2204 Miklavž na Dravskem polju, – Natalija Šrol, Panonska ulica 6, 2000 Maribor. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 10. avgusta 2016, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Oblikovanje, prelom in tisk: Schwarz print, d. o. o. Naklada: 7200 izvodov Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. 50 SV SV 51
© Copyright 2024