Celotno sporočilo za javnost
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: info.ukom@gov.si www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 22. september 2016 102. redna seja Vlade RS V proračunu več za varnost, infrastrukturo, znanost in zdravje Vlada je danes potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018 s spremljajočimi dokumenti. Čeprav bomo nadaljevali postopno javnofinančno konsolidacijo, bomo ključnim prioritetam namenili več sredstev – to so varnost, infrastruktura, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Zanje bo v proračunu za leto 2017 namenjenih skoraj 2,2 milijarde evrov, leta 2018 pa skoraj 2,3 milijarde evrov. Sprejeti dokumenti sledijo zakonu o fiskalnem pravilu, v skladu s katerim mora saldo celotnega sektorja država na srednji rok slediti srednjeročnemu cilju, in okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2017-2019, ki ga je DZ sprejel aprila letos. V njem sta določena najvišji obseg izdatkov za državni proračun in ciljni saldo za leti 2017 in 2018. Prihodki državnega proračuna so za leto 2017 načrtovani v višini 8,846 milijarde evrov, najvišji obseg izdatkov pa je v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,527 milijarde evrov. Prihodki se od ocene realizacije za leto 2016 povečujejo za pet odstotkov, odhodki pa za 3,8 odstotka. Proračunski primanjkljaj je predviden v višini 1,6 odstotka BDP. V letu 2018 je najvišji obseg izdatkov v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,573 milijarde evrov, kar je 0,5 odstotka več kot v predlogu proračuna za leto 2017, prihodki pa so načrtovani v višini 9,267 milijarde evrov. To je 4,8 odstotka več kot v predlogu proračuna za 2017. Proračunski primanjkljaj za leto 2018 je tako predviden v višini 0,7 odstotka BDP. Vlada bo v letih 2017 in 2018 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. Slovenija bo za plačilo obresti iz državnega proračuna v letu 2017 namenila 973 milijonov evrov, v 2018 pa 970 milijonov evrov. V primerjavi z oceno realizacije za leto 2016 se obresti v letu 2017 znižujejo za 8,2 odstotka, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka. Znižanje obresti in višji prihodki bodo omogočili, da privarčevana sredstva namenimo za ključne prioritete oz. tista področja, ki so bila zaradi javnofinančne krize v minulih letih prikrajšana. To so varnost, infrastruktura, znanost in zaposlovanje ter zdravje – zanje bo v proračunu za leto 2017 namenjenih skoraj 2,2 milijarde evrov, leta 2018 pa skoraj 2,3 milijarde evrov. Ocena realizacije letošnjega proračuna kaže na 1,85 milijarde evrov. Za vlaganja v infrastrukturo s ciljem večje kakovosti življenja in dela bomo v proračunu za leto 2017 namenili dobrih 522 milijonov evrov, leta 2018 pa dobrih 595 milijonov evrov. To je bistveno več, kot je predvideno v oceni realizacije za letošnje leto, to je slabih 441 milijonov evrov. Na investicije v cestni promet in infrastrukturo bo tako leta 2017 kot tudi 2018 odpadlo približno 166 milijonov evrov, na investicije v železniški promet in infrastrukturo pa leta 2017 158 milijonov evrov, leta 2018 pa dobrih 206 milijonov evrov. Za vlaganja v znanost in zaposlovanje bo prihodnje leto namenjenih skoraj 370 milijonov evrov, leta 2018 pa 393,5 milijona evrov (ocena za letos kaže 276,5 milijona evrov). Sredstva za krepitev kakovosti storitev za zdravje se bodo s 77,5 milijona evrov, kolikor kaže ocena realizacije za letošnje leto, prihodnje leto povečala na dobrih 97 milijonov evrov, še leto kasneje pa na skoraj 103 milijone evrov. Za povečanje varnosti v najširšem pomenu se bodo sredstva z letos ocenjenih 1,05 milijarde evrov leta 2017 in 2018 povečala na približno 1,2 milijarde evrov. Vir: MF Vlada določila besedilo predloga Zakona o voznikih Vlada je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o voznikih in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. S predlaganim zakonom se zagotavlja prenos določb Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih, ki se nanašajo na opredelitev kategorij v okviru urejanja števila oseb v vozilu, ureditev ekvivalenc med kategorijami vozniškega dovoljenja, ureditev pogojev za zamenjavo vozniškega dovoljenja, ureditev pogojev za zavrnitev izdaje ali priznanja vozniškega dovoljenja ter ureditev vseh zahtev glede enega od pogojev za izdajo vozniškega dovoljenja. Poleg uskladitvenih določb z Direktivo 2006/126/ES predlagani zakon spreminja in dopolnjuje tudi vsebine s področja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šolah vožnje, izvajanja programov dodatnih usposabljanj za voznike motornih vozil (dvoslednih in enoslednih motornih vozil), strokovnega in inšpekcijskega nadzora nad šolami vožnje in izvajalci programov dodatnih usposabljanj, elektronskega vodenja podatkov, potrebnih za izdajo vozniškega dovoljenja, na enem mestu, sklenitve sporazuma o vzajemnem priznavanju vozniških dovoljenj s tretjimi državami. Predlagani zakon spreminja in dopolnjuje tudi določbe, ki zaradi nejasnega ali dvomljivega zapisa povzročajo težave pri izvajanju zakona (opravljanje kontrolnih zdravstvenih pregledov, veljavnost zdravniških spričeval o opravljenih kontrolnih zdravstvenih pregledih, pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja, opravljanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov …), ter določbe, ki omogočajo uporabnikom izigravanje sistema na področju voznikov (izigravanje instituta ugovora na izdano zdravniško spričevalo). Zaradi zagotavljanja varnosti voznikov enoslednih motornih vozil predlog zakona na novo določa, da se mora programa dodatnega usposabljanja udeležiti voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v Republiki Sloveniji opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A in B. Voznik začetnik, ki bo imel vozniško dovoljenje za kategorijo A2 ali A in B, bo moral opraviti program dodatnega usposabljanja za kategorijo A2 ali A in program dodatnega usposabljanja za kategorijo B. Prav tako se s predlogom zakona podaljšuje rok, do katerega je treba zamenjati vozniška dovoljenja. Veljaven rok 30. april 2018 za zamenjavo vozniških dovoljenj, izdanih na starih obrazcih, je podaljšan na 19. januar 2023. Vir: MzI Vlada izdala Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba nadomešča obstoječo Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom iz leta 2007 in vsebinsko posodablja elemente trga, tudi v skladu z Energetskim zakonom in evropskimi omrežnimi kodeksi za zemeljski plin. Nova uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom tako podrobneje določa odnose med udeleženci trga z zemeljskim plinom in nekatere postopke in elemente, potrebne za delovanje trga. V delu uredbe, kjer so opisani osnovni elementi trga, predlagana uredba jasneje določa vlogo in vsebino pogodbe o izravnavi, ki določa razmerje med nosilcem bilančne podskupine in hierarhično višjo bilančno skupino. Uredba prav tako bolj podrobno določa vlogo in umestitev bilančne sheme kot seznama nosilcev bilančnih skupin in podskupin, ki lahko aktivno delujejo na trgu z zemeljskim plinom. Uredba postopek menjave dobavitelja zemeljskega plina poenostavlja in prilagaja zahtevam Energetskega zakona. S strani novega dobavitelja je potrebna tako samo ena komunikacija do operaterja sistema. Dobavitelj lahko pod določenimi pogoji izbere datum menjave. Vse izmenjave podatkov so predvidne v elektronski obliki oziroma na platformi za izmenjavo podatkov. Uredba se prilagaja usmeritvi v EU in določa obračunavanje zemeljskega plina v energijskih enotah – kWh ali MWh, podobno prilagojene pa bodo tudi enote za zakup zmogljivosti na distribucijskem sistemu, kot je to že praksa na prenosnem sistemu zemeljskega plina. Uredba določa tudi nekatere druge elemente, ki jasneje določajo razmerja med akterji na trgu, in sicer obvezno letno preverjanje in korekcije odjemne skupine odjemnega mesta končnega odjemalca, določitev in objavo kurilnosti zemeljskega plina, ki se upošteva pri preračunu iz volumentričnih v energijske enote in opremljenost določenih merilnih mest za dnevno merjenje porabe zemeljskega plina. Vir: MzI Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvojnem svetu kohezijske regije in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvojnem svetu kohezijske regije in jo objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) med drugim določa, da Vlada Republike Slovenije z uredbo določi način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije. Kohezijske regije ureja 6.a člen zakona, ki določa, da se za izvajanje kohezijske politike Evropske unije in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država, razvojne regije povezujejo v kohezijske regije. Za Slovenijo določa Uredba 1319/2013/EU dve teritorialni enoti: vzhodno Slovenijo in zahodno Slovenijo. Organ odločanja kohezijske regije je razvojni svet kohezijske regije. Vsaka regija v kohezijski regiji ima v razvojnem svetu kohezijske regije pet predstavnikov, ki jih imenuje svet regije. Strokovne in administrativno-tehnične naloge za razvojni svet kohezijske regije opravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Peti odstavek 6.a člena zakona določa, da razvojni svet kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje o vsebini in izvajanju programov Evropske unije, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije, ter opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država. Sprejeta uredba pa podrobneje določa način delovanja razvojnega sveta kohezijske regije. Vir: MGRT Vlada soglaša s Spremembami in dopolnitvami Splošnih pogojev poslovanja Slovenskega regionalno razvojnega sklada Vlada je danes na redni seji sprejela Spremembe in dopolnitve Splošnih pogojev poslovanja Slovenskega regionalno razvojnega sklada, ki jih je sprejel Nadzorni svet Slovenskega regionalno razvojnega sklada sprejel na 9. seji dne 5. 7. 2016. Slovenski regionalno razvojni sklad (Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja) ima veljavne Splošne pogoje poslovanja, h katerim je soglasje podala Vlada Republike Slovenije 18. 3. 2015. Sklad je pripravil spremembe in dopolnitve Splošnih pogojev poslovanja, ki omogočajo razširitev področij dodeljevanja spodbud z ukrepom »reprogramiranje finančnih obveznosti upravičencev, vključno z reprogrami obveznosti do Sklada in še nekatere druge spremembe splošnih pogojev poslovanja (SPP). Sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom trajnejšega doseganja javnih ciljev na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Kot strokovna institucija za področje regionalnega razvoja in kohezijske politike, preko opravljanja nalog in izvajanja dodeljevanja finančnih spodbud, celovito skrbi za izpolnjevanje in uresničevanje ciljev na področju regionalne politike, politike razvoja podeželja in uravnoteženega razvoja dejavnosti na podeželju ter za izvajanje ukrepov endogene regionalne politike. Med vsebinskimi področji, na katerih Sklad dodeljuje spodbude so tudi spodbude za kmetijstvo za spodbujanje razvoja podeželja oziroma projektov, ki omogočajo razvoj podeželja in izboljšujejo zaposlitvene možnosti na podeželju. Vir: MGRT Predlog občin Kostel in Osilnica za ohranitev Podružnične šole Osilnica Vlada obravnavala predlog Občin Kostel in Osilnica za ohranitev statusa Podružnične šole Osilnica in ga zavrnila. Pri tem je podrobno pojasnila postopek in pogoje za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol v skladu z veljavnim pravilnikom. Vlada se problematike na katero opozarjata občini zaveda, vendar pa ustanovitev oziroma ukinitev osnovnih šol oziroma njihovih podružnic ni v njeni pristojnosti, pač pa v pristojnosti ustanovitelja, to je lokalnih skupnosti. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da pravilnik na katerega se sklicujeta občini, ko argumentirata, zakaj ohraniti podružnico Osilnica, podrobno predpisuje obveznosti ustanovitelja glede spremljanja demografskih podatkov o številu šoloobveznih otrok v šolskem okolišu in podatke o vpisu učencev v šolo. Prav tako opredeljuje pogoje, pod katerimi ustanovitelj začne postopek za spremembo statusa oziroma sprejme odločitve glede ustreznih organizacijskih sprememb šole. Pravilnik ustanovitelju torej omogoča, da lahko na podlagi podatkov o številu vpisanih otrok v okviru organizacijskih sprememb sprejme odločitev o začasnem prenehanju delovanja podružnice šole, o ponovnem aktiviranju podružnice šole ali o ukinitvi podružnice šole. Določene so tudi obveznosti ustanovitelja v primeru začasnega delovanja oziroma ukinitve šole. Tako mora zagotoviti v dogovoru s starši nadaljnje izobraževanje učencev, učencem mora zagotoviti prevoz v šolo ali na drug način zagotoviti pogoje za njihovo šolanje in v sodelovanju z MIZŠ zagotoviti pravice zaposlenih v skladu s predpisi. Vlada na predlog ustanovitelja, torej občine, lahko odloči, da se status šole ne spremeni, ne glede na določbe pravilnika le v primeru, ko gre za edino šolo v lokalni skupnosti, ki leži na obmejnem območju oziroma gorsko višinskem območju, in je njeno delovanje potrebno tudi zaradi ohranitve poseljenosti ozemlja in slovenskega jezika. Vir: MIZŠ Sprememba Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Arnes Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Z njim se podrobneje določajo naloge, ki jih opravlja Arnes. Tako se mu nalaga, da v skladu s strategijo MIZŠ v zvezi z uvajanjem informacijske tehnologije v javne vzgojno-izobraževalne zavode, izvaja tudi programe informatizacije (kot npr. nakup IKT odjemalcev, brezžičnih omrežij, razvoj e-storitev in e-vsebin) in z njimi povezane javne razpise, s čimer se zaokrožuje celota nalog, ki jih Arnes izvaja na področju omrežnih storitev za svoje uporabnike. Vir: MIZŠ Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut Vlada je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Pedagoški inštitut in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. S predlaganim sklepom se bolj jasno določa, da sodi med strokovno-razvojne naloge Pedagoškega inštituta tudi izvajanje cikličnih mednarodnih raziskav na velikih vzorcih (kot npr. PIRLS, ICCS, TIMSS, PISA, TALIS). Vir: MIZŠ Vlada sprejela stališča Sveta RS za visoko šolstvo glede delnih rezultatov evalvacije ReNPVŠ za obdobje 2011-2015 Vlada je na današnji seji sprejela stališče Sveta RS za visoko šolstvo glede izvajanja Resolucije Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 v letih od sprejetja resolucije do 2015 in ga bo posredovala v Državni zbor RS. Pripravila ga je ožja delovna skupina, ki so jo imenovali člani Sveta RS za visoko šolstvo. Svet RS za visoko šolstvo ugotavlja, da je bilo izvajanje sklepov Resolucije do leta 2015 nezadovoljivo. Od 46 ukrepov je bilo v celoti izvedenih šest, 16 delno, 24 pa neuresničenih. Kljub temu ne predlaga zamika izvedbe v čas po letu 2020. Da bi jih uresničili, je potrebno čim prej zagotoviti potrebne zakonske in finančne okvire v višini predvidenega enega odstotka BDP do leta 2020. MIZŠ so naložili, da mora redno, enkrat letno, pripravljati poročila o realizaciji ReNPVŠ, ki jih bo evalvirala delovna skupina Sveta. Ta mora dejavno sodelovati tudi pri pripravi nove visokošolske zakonodaje. Ta je že v nastajanju, tudi iz razlogov, na katere opozarja Svet RS za visoko šolstvo. Razlog za slabo realizacijo ReNPVŠ v preteklosti je namreč ravno v neurejeni zakonodaji ter v upadanju proračunskih sredstev za področje visokega šolstva. Slednje se s proračunskimi sredstvi letos izboljšuje, saj so ta za študijsko dejavnost višja za 5,6 odstotka v primerjavi z lani, upoštevati pa je treba tudi dodana kohezijska sredstva v okviru različnih razpisov. Prav tako novela Zakona o visokem šolstvu naslavlja ravno vse tisto k čemur vlado zavezuje ReNPVŠ 2011 do 2020, v pripravi pa je tudi nov, sistemski Zakon o visokem šolstvu, ki bo sledil omenjeni Resoluciji. Vir: MIZŠ Energetska prenova stavbe v Šmarju pri Jelšah z javno-zasebnim partnerstvom Predmet obravnave je energetska prenova objekta pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah na naslovu Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 11, Šmarje pri Jelšah. Objekt je v skupnem upravljanju Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo. Navedeni organi so skladno z določbami Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ sklenili Sporazum o vodenju energetske sanacije objekta Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 11, Šmarje pri Jelšah, saj je skladno s citirano uredbo potrebno v primerih, ko je več investitorjev, z medsebojno pogodbo opredeliti nosilca, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev dejavnosti oziroma aktivnosti investitorja. Z navedenim sporazumom sta Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za javno upravo podala soglasje, da je nosilec energetske prenove predmetne stavbe Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve pa sta v funkciji soinvestitorja. Na podlagi izdanih navodil Ministrstva za infrastrukturo (februar 2016), ki so definirali tako ukrepe, ki štejejo za celovito energetsko prenovo v smislu upravičenih stroškov, kot finančne predpostavke glede sofinanciranja s strani EU (navzgor omejeno sofinanciranje 40 % upravičenih stroškov operacije - od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % slovenske udeležbe kohezijske politike, tudi v primeru višje izračunane finančne vrzeli, razen če izračun finančne vrzeli izkazuje nižjo stopnjo sofinanciranja) in podali usmeritve glede izbora najprimernejšega modela za izvedbo javno-zasebnega partnerstva, so bili definirani dokončni ukrepi in ocenjeni stroški. 18. 4. 2016 je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo odločitev o primernosti predloga za demonstracijsko/pilotno izvedbo projekta energetske prenove stavbe javnega sektorja. Po izdani odločitvi je Ministrstvo za pravosodje uskladilo investicijski program in oceno upravičenosti javno- zasebnega partnerstva, kjer je bilo ugotovljeno, da je glede na razpoložljiva sredstva, ki so ministrstvom namenjena za vzdrževanje objektov, in ob upoštevanju predpostavk, da je izvedba celovite energetske prenove po navodilih in usmeritvah Ministrstva za infrastrukturo, eden izmed pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev OP EKP 2014–2020, izvedba energetske prenove objekta pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah najprimernejša v obliki javno-zasebnega partnerstva. Vir: MP Poslovna politika SSRS od 2017 do 2020 Vlada je sprejela Poslovno politiko Stanovanjskega sklada RS (SSRS), javnega sklada za obdobje od leta 2017 do leta 2020. Poslovna politika SSRS 2017-2020 temelji na prilagajanju trenutnemu stanju na slovenskem nepremičninskem trgu ter je strateški in celovit dokument. Predstavlja namreč ključne strateške usmeritve delovanja, prikaz realizacije predhodne Poslovne politike ter prikaz predvidenih dejavnosti, programov in nalog za posamezna področja in ukrepe v tem času, in sicer glede na pravne in strokovne podlage in usmeritve ter cilje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (v prvem srednjeročnem obdobju od leta 2017 do leta 2020). Vizija SSRS je postati učinkovita nacionalna finančno-nepremičninska institucija z vzpostavljenim sistemom produktov za zagotavljanje raznovrstne stanovanjske oskrbe, ki bo znotraj teh ponujala ustrezne ukrepe in instrumente (programe) z lastnim, državnim in tujim financiranjem ter obenem izvrševala tudi vlogo glavnega izvajalca in nosilca stanovanjske politike države. Sklad bo oblikoval programe znotraj dveh osnovnih linij: programi zagotavljanja raznovrstnih javnih najemnih stanovanj za lokalne skupnosti in lokalne stanovanjsko-nepremičninske sklade ter z zakoni določene druge zasebne investitorje; programi najema in v delu tudi prodaje lastnih in drugih javnih najemnih stanovanj za različne skupine prebivalstva (z možnostjo odkupa iz najema, ki bo zajemal le manjši del javnih najemnih stanovanj. Znotraj vsake linije bodo na voljo ustrezni ukrepi in programi finančne in drugih narave v odvisnosti od razpoložljivih finančnih sredstev s poudarkom na naslednjih komponentah: povečanje števila javnih najemnih stanovanj v sodelovanju z javnimi in zasebnimi investitorji ter najemodajalci; povečanje dostopnosti do javnih najemnih stanovanj ter dostopa do primernega stanovanja − nastanitve za vse skupine prebivalstva in subjekte, ki jih k temu zavezuje veljavna stanovanjska zakonodaja z nakupom oziroma oblikami javnega najema; spodbujanje trajnostne večstanovanjske gradnje in celovite prenove obstoječega stanovanjskega fonda. Vir: MOP Zakon o odvetniški tarifi in Zakon o sodnih taksah nista v neskladju z ustavo Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložilo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 28. člena Zakona o odvetniški tarifi in tretjega odstavka 28. člena v zvezi s prvim odstavkom 21. člena Zakona o odvetniški tarifi in drugim odstavkom 24. člena Zakona o sodnih taksah. Vrhovno sodišče meni, da so navedene določbe v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, saj upnike odvračajo od vlaganja pritožb zoper sklepe o potrditvi prisilnih poravnav. V skladu z navedeno zakonsko ureditvijo naj bi se nagrade za zastopanje dolžnika v pritožbenem postopku zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave odmerjale od vsote zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava, medtem ko naj bi se nagrade za zastopanje upnika v tem istem postopku odmerjale po vsoti upnikovih prijavljenih terjatev. Takšno razlikovanje glede upoštevane vrednosti predmeta, od katere se odmeri odvetniška nagrada, privede tako do očitnega nesorazmerja med višinami nagrad, do katerih so upravičeni odvetniki upnika in odvetniki dolžnika, kot tudi do očitnega nesorazmerja med višino prijavljene upnikove terjatve in, v primeru neuspeha s pritožbo, višino dolžnikovih pritožbenih stroškov, ki jih mora dolžniku povrniti upnik. Izpodbijane zakonske določbe zato posegajo v upnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva. Vlada se z navedbami vlagatelja zahteve glede protiustavnosti navedenih zakonskih določb ne strinja, saj meni, da ob pravilni uporabi določb ZOdvT do zatrjevanega posega v upnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva ne more priti. Vir: MP Soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena za odsek avtoceste Vučja vas - Beltinci Vlada RS je Mestni občini Murska Sobota izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v delu območja Lokacijskega načrta za odsek avtoceste Vučja vas – Beltinci, ki leži ob avtocestnem priključku za Mursko Soboto. Pobuda občine se nanaša na načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena na območju gramoznice (»Soboške kamenšnice«) južno od Murske Sobote, ki je nastala po koncu izkopavanja mineralnih surovin za potrebe gradnje avtoceste in drugih gradbenih posegov. Z veljavnim občinskim prostorskim načrtom so na tem območju načrtovane športno – rekreacijske in turistične dejavnosti. Vlada je ugotavila, da so v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja. Vir: MOP Odločbe o podaljšanju koncesij na 14-ih dimnikarskih območjih Vlada je izdala 14 odločb, s katerimi je podaljšala koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskih območjih: • Gornja Radgona, podeljena družbi Čisto okolje KDN dimnikarske storitve Gornja Radgona d. o. o., Gornja Radgona; • Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica, podeljene podjetniku Dimnikarstvo Litija Franc Dobravec s. p., Litija; • Razkrižje, Križevci, Veržej, Ljutomer in Rogaška Slatina, podeljene družbi KDS dimnikarske storitve Ljutomer d. o. o., Ljutomer; • Kungota, Šentilj in Pesnica, podeljene družbi Durot dimnikarstvo Pesnica d. o. o., Pesnica pri Mariboru; • Radenci in Gornja Radgona, podeljeni družbi Dimnik, Dimnikarsko podjetje, Radenski vrh d. o. o., Radenci. Za podpis koncesijskih pogodb je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku preverilo, ali koncesionarji izpolnjujejo predpisane pogoje in ali ni pričet postopek za odvzem koncesije. Ministrstvo je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za podaljšanje koncesij, in sicer do 31. decembra 2016. Vir: MOP Sklenitev aneksa za rabo termalne vode za potrebe kopališča Terme Vivat Vlada je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 18. 1. 2016 s koncesionarjem Počitek užitek d. o. o., Moravske Toplice, v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine Mt-8g/05 za potrebe kopališča Terme Vivat. Z aneksom je vlada potrdila višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2006 do 2013 ter za leto 2014 ter število obrokov za plačilo. Koncesionar je po Zakonu o vodah dolžan plačati nadomestilo za obdobje od 2006 do 2013 v višini 17.473 evrov letno, v obrokih povprečno po 794 evrov (v znesek niso vključene referenčne obresti), za leto 2014 pa 29.969 evrov v enkratnem znesku. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Sklenitev aneksa za rabo termalne vode za potrebe kopališča Bioterme Mala Nedelja Vlada je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 27. 1. 2016 s koncesionarjem Segrap d. o. o., Ljutomer, v zvezi z rabo termalne vode za potrebe kopališča Bioterme Mala Nedelja iz vrtin Mo-1 in Mo-2g. Z aneksom je vlada potrdila višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2005 do 2013 ter za leti 2014 in 2015 ter število obrokov za plačilo. Koncesionar v preteklih letih ni plačeval koncesije. Koncesionar je po Zakonu o vodah dolžan plačati nadomestilo za obdobje 2005 do 2013 v višini 5.769 evrov, za leto 2014 - 10.045 evrov in za leto 2015 - 11.813 evrov, in sicer v enkratnem znesku. Sredstva nadomestila pripadajo Skladu za vode. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Sklenitev aneksa za odvzem naplavin v letu 2016 na delih vodnega telesa reke Save – prodni zadrževalnik Majdičev Log Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne z dne 31. 3. 2011 za odvzem naplavin v letu 2016 na delih vodnega telesa reke Save – prodni zadrževalnik Majdičev Log, s koncesionarjem Savske elektrarne Ljubljana d. o. o., Medvode. Z aneksom je vlada določila posebne pogoje, ki jih mora upoštevati koncesionar med izvajanjem v letu 2016. Odvzemanje naplavin iz reke Save se mora izvajati v skladu s programom Inštituta za vode RS in Programom odvzema naplavin iz reke Save v letu 2015 – prodni zadrževalnik Majdičev Log, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Program MOP določa odvzemno mesto na reki Savi, način odvzema naplavin, čas odvzema naplavin, mesta začasnih odlagališč in ostale obveznosti koncesionarja, ki jih mora izpolnjevati pri odvzemu naplavin v letu 2016. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Vlada seznanjena s četrtletnim poročilom SDH Vlada se je na današnji redni seji seznanila s Četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. 4. 2016 do 30. 6. 2016. V poročilu za obdobje od 1. 4. 2016 do 30. 6. 2016 je navedeno, da je v tem obdobju Republika Slovenija pridobil deleže v naslednjih družbah: • brezplačno 14 delnic, kar predstavlja 0,004% delež osnovnega kapitala Gorenjske banke od Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj; • brezplačno 31 delnic, kar predstavlja 0,0001% delež Zavarovalnice Triglav na podlagi Zakona o dedovanju; • brezplačno prenos 5 delnic, kar predstavlja 0,06% delež osnovnega kapitala družbe Telemach Rotovž od Javnega zavoda Izum, s tem se je delež RS v družbi povečal na 1,17% in • brezplačno 3 delnice, kar predstavlja 0,01% delež osnovnega kapitala družbe Telemach Tabor od Javnega zavoda Izum, pri čemer se je povečal delež RS v družbi na 0,04%; • ustanovljena je bila družba 2TDK s 100% deležem RS, vpis v sodni register je bil izveden 28. 6. 2016 V postopku pa je nakup 90,76% deleža družbe Informatika, ki je sedaj v lasti 5 elektrodistribucijskih podjetij in družbe ELES. Odločitev o dokončnem nakupu pa bo odvisna od predstavitve interne ocene vrednosti družbe Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za finance. Odsvojitev kapitalskih naložb in naložbe v postopku prodaje, ki so v imetništvu SDH oziroma last Republike Slovenije: • Republika Slovenija je na podlagi sklepa vlade dokapitalizirala DUTB s terjatvijo, ki jo je imela do družbe Cimos, poleg tega pa tečejo aktivnosti za prodajo deleža Republike Slovenije v družbi Cimos. V juniju je bil dosežen menjalni sporazum med Petrolom in SDH, o prevzemu lastništva družbe Plinovodi v last družbenikov Geoplina. Geoplin bo po oddelitvi odvisne družbe Plinovodi še naprej izvajal tržno dejavnost trgovanja z zemeljskim plinom, Plinovodi pa opravljajo gospodarsko javno službo sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. MLM nadaljuje postopek prodaje delnic družbe. Prodajni postopek NLB se izvaja po sistemu IPO-Initial Public. V teku je priprava dokumentacije za podatkovno sobo in izdelavo prospektov za uvrstitev delnic na borzo. V teku je tudi prodajni postopek družbe Paloma. Konec junija sta bili podpisni pogodbi za prodajo 567 delnic družbe A-Cosmos in 49,30% deleža v družbi Energetika Črnomelj. V tem obdobju je bilo izvedenih 33 skupščin, kjer je SDH v svojem imenu in imenu Republike Slovenije uveljavljal pravice delničarja/družbenika. Vir: MF Vlada prodala terjatve do družbe Steklarstvo Spectrum Vlada je na današnji redni seji sprejela ponudbo družbe Nepremičnine Klemenčič za odkup terjatve Republike Slovenije do družbe Steklarstvo Spectrum v višini 17.100 evrov. Terjatev Republike Slovenije do družbe Steklarstvo Spectrum izhaja iz davčnih obveznosti in znaša na dan 1. 7. 2016 skupaj 28.573,32 evrov. Na podlagi javnega razpisa RS za odkup terjatev in delnic je družba Nepremičnine Klemenčič dala ponudbo za odkup navedene terjatve po ceni 17.100 evrov, kar predstavlja 59,85 % terjatve. Vlada je ponudbo sprejela, saj izterjava FURS ni bila uspešna, ker družba nima omembe vrednega premoženja, stečaj družbe pa bi bil za Republiko Slovenijo neugoden, ker ne bi dobila nobenega poplačila. Vir: MF Vlada sprejela 22. Poročilo o poroštvu in finančni pomoči Irski, Portugalski in Grčiji Vlada je na današnji redni seji sprejela 22. poročilo o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki. Irska je 8. decembra 2013 uradno izstopila iz programa EFSF, iz katerega je prejela 17,7 mrd EUR, s povprečno ročnostjo 20,8 let. Irska, ki je uspešno izpolnila obveznosti iz programa EU in MDS, si povrnila zaupanje investitorjev ter se tako uspešno vrnila na mednarodne finančne trge, je sedaj subjekt t.i. Po-programskega nadzora, ki bo trajal dokler ne bo vrnila najmanj 75% posojenih sredstev (okvirno do leta 2031) iz EFSF in EFSM. Nadzor pomeni redne misije Evropske komisije in Evropske centralne banke za pripravo polletnih poročil v katerih bodo ocenjena Irska ekonomska in monetarna situacija in podana priporočila za korektivne mere. Opravljenih je bilo 5 pregledov, zadnji se je zaključil 10. junija 2016. Ugotovite poročila poprogramskega nadzora so, da položaj Irske ostaja ugoden in srednjeročno ni večjih tveganj glede poplačila danih posojil iz EFSF in EFSM. Irska še naprej beleži najvišje stopnje rasti v EU (7,5% v 2015), ki so bile najprej posledice izvoza, sedaj pa tudi povečanega domačega povpraševanja. Zmanjšuje se tudi stopnja brezposelnosti, ki je v maju dosegla 7,8%. Ugodne gospodarske razmere in izvedene monetarne politike ECB zmanjšujejo stroške financiranja države, zmanjšujejo se tudi obrestne mere za podjetja in gospodinjstva kar povečuje kreditno aktivnost. Finančni sektor okreva, čeprav ga bremeni še vedno visok delež slabih posojil (sicer zmanjšan iz 27% na 16%), znižale so visoke obrestne mere predvsem za gospodinjstva, potrebna pa bo bolj aktivna uporaba nove insolventne zakonodaje. Irska je izstopila iz procedure čezmernega primanjkljaja, saj je primanjkljaj v 2015 znašal 2,3% BDP in napoved za 2016 znaša 1,6%. Javni dolg se bo še zmanjšal iz 93% BDP v 2015 na 86% v 2017. Napredek Irske je izjemen in nova vlada bo imela zahtevno nalogo da se bo okrevanje nadaljevalo s takšnim tempom, ob tveganjih nastalih z BREXIT in napovedjo zmanjševanja globalne rasti. Ugodna rast je po mnenju EU priložnost za zmanjševanja še vedno previsokega dolga, ki bi ga zmanjšala prodaja lastniških deležev vlade v bankah. Portugalska je junija 2014 uradno izstopila iz programa EFSF iz katerega je prejela 26 mrd EUR, s povprečno ročnostjo 20,8 let. Sedaj je subjekt t.i. po-programskega nadzora, ki bo trajal dokler ne bo vrnila najmanj 75% posojenih sredstev iz EFSF in EFSM (okvirno do leta 2033). Nadzor pomeni redne misije Evropske komisije (v nadaljevanju Komisija) in Evropske centralne banke za pripravo polletnih poročil v katerih bo ocenjena Portugalska ekonomska in monetarna situacija in podana priporočila za korektivne mere. Junija 2016 je na Portugalskem potekala 4. misija po-programskega pregleda, ki je potekala tudi v okviru Postopka makroekonomskih neravnovesij skupaj s 4. pregledno misijo Mednarodnega denarnega sklada. Na misiji so sodelovali tudi predstavniki ESM. Od prejšnje misije ni bilo večjega napredka in okrevanja, finančna situacija in napovedi pa so se še malo poslabšale. Hitrost okrevanja še vedno otežujejo visoka zadolženost vseh gospodarskih sektorjev. V srednjeročnem obdobju bodo potrebne nove reforme za povečanje rasti, ki bi Portugalsko po rasti približala povprečju evroobmočja. Vlada se je obvezala, da bo spoštovala evropska fiskalna pravila in zmanjšala strukturni primanjkljaj. Gospodarska rast se je v 2016 še zmanjšala, saj se razen domačega povpraševanja ki rahlo raste, zmanjšujeta izvoz in investicije. Vlada primanjkljaj za leto 2016 ocenjuje na 2,2% a tveganja ostajajo, da se bo približal 3%. Napor glede zmanjšanja strukturnega primanjkljaja EK ocenjuje kot premalo ustrezen. Za zmanjšanje dolga, ki znaša 129% BDP bodo potrebne nove konsolidacije, reforma upravljanja javnih financ in celovit pregled odhodkov. Dobičke bank še vedno zmanjšujejo nedonosna posojila, potrebna pa bo tudi ustreznejša politika prestrukturiranja dolga podjetij. Potrebno bo nadaljevanje reforme za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje konkurenčnosti portugalskega gospodarstva. Ohraniti je potrebno že narejene ukrepe, kot je bila reformo trga dela, katere učinek je bil nedavno z dvigom minimalne plače zmanjšan. EFSF program za Grčijo začet 21. februarja 2012 bi se moral zaključiti 31. decembra 2014, vendar je bil na prošnjo Grčije dvakrat podaljšan in sicer najprej do konca februarja 2015 ter nato še do 30. junija 2015. Odobritev črpanj tranš je bila pogojena s potrditvijo držav članic dajalk poroštva, da se strinjajo oziroma potrjujejo, da so bili izpolnjeni pogoji, določeni za posamezno črpanje. Slednje so z rednimi pregledi preverjale tri institucije. Družba EFSF je Grčiji v okviru 2. programa pomoči skupaj izplačala 141,8 mrd EUR od 144,6 mrd EUR, ki so ji bile na voljo, v katere je vključenih 48,2 mrd EUR sredstev za reševanje in kapitalsko okrepitev bank. Od slednjih je bilo v okviru dogovora glede podaljšanja 2. programa, 10,9 mrd EUR vrnjenih iz sklada HFSF na EFSF. Tako je Grčija iz EFSF skupno črpala 130,9 mrd EUR s povprečno ročnostjo 31 let. Vir: MF Vlada se je seznanila s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in živilstva v letu 2015 Vlada se je seznanila s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015. Poročilo prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, gozdarstva in živilstva in z njimi povezanih dejavnosti v letu 2015, ki so podlaga za pripravo usmeritev in razvojnega načrtovanja. Poročilo obravnava osnovne rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2015 in je pripravljeno na podlagi podatkov Statističnega urada RS, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2016, izjemoma pa tudi pozneje. Leto 2015 je bilo za kmetijsko pridelavo že drugo leto zapored ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je povečal za 4 %, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave večji za 5 %, obseg živinoreje pa se je povečal za 2 %. Površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej zmanjšala za 1%, površina njiv in vrtov za 2,2%. V živinoreji v letu 2015 beležimo povečanje proizvodnje mleka (+2 %) in prirasta govedi (+3%) ter proizvodnje jajc in medu. Ob večji proizvodnji se je v letu 2015 pri večini pomembnejših kmetijskih pridelkov povečala tudi domača poraba. Stopnje samooskrbe so bile v letu 2015 večje kot v letu prej pri zelenjavi, sadju, mleku, jajcih in medu, zmanjšale pa so se pri žitu, krompirju in vseh vrstah mesa. Cenovno-stroškovna razmerja v kmetijstvu so se v letu 2015 nekoliko poslabšala, vendar ostala primerljiva z razmerji obdobja po letu 2010. V letu 2015 so se ekonomski rezultati izboljšali predvsem v sadjarstvu, vinogradništvu in pri pridelavi vrtnin. Tudi slovenska živilskopredelovalna industrija v poslovnem letu 2015 ponovno kaže zmerne pozitivne spremembe, vendar okrevanje kljub vsemu še vedno ostaja negotovo. Poslovni rezultati živilskopredelovalne industrije so se v letu 2015 na agregatni ravni precej izboljšali, zmanjšal pa se je tudi njen zaostanek za povprečnimi rezultati predelovalnih dejavnosti. Leto 2015 je prineslo precejšnje spremembe v kmetijski politiki: izvajati se je začela reforma neposrednih plačil (2015–2020), potrjen in s tem uveljavljen je bil Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 in prenehal je veljati sistem mlečnih kvot. Površina gozdov se je v letu 2015 nekoliko povečala glede na leto 2014, gozdnatost pa je dosegala 58,3 %. V letu 2015 je obseg pridobljenih gozdnih lesnih sortimentov na podobni ravni kot v predhodnem letu in sicer zaradi žledoloma iz leta 2014 ter prenamnožitve podlubnikov. Izvoz se je v letu 2015 povečal v vseh kategorijah okroglega industrijskega lesa, razen v kategoriji lesa za celulozo in plošče. Podatki o odstrelu in izgubah v lovstvu leta 2015 niso bistveno drugačni kot leto pred tem, razen pri divjem prašiču, kjer je se je odvzem v primerjavi z letom 2014 nekoliko znižal. Vir: MKGP Vlada potrdila stališča, ki jih bo Slovenija izpostavila na 15. zasedanju Mednarodne konference za zakonsko meroslovje in 51. zasedanju Mednarodnega odbora za zakonsko meroslovje Vlada je danes na redni seji imenovala delegacijo Republike Slovenije, ki se bo udeležila 15. zasedanja Mednarodne konference za zakonsko meroslovje in 51. zasedanju Mednarodnega odbora za zakonsko meroslovje (CIML), ki bosta potekali v Strasbourgu, Francija, od 17. do 21. oktobra 2016. Delegacijo bo vodil dr. Samo Kopač, direktor Urada RS za meroslovje. Na 15. zasedanju Mednarodne konference za zakonsko meroslovje bo pregledano delovanje Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje v obdobju 2013 – 2016 in podane usmeritve za delo v obdobju 2017 – 2020. Na rednem letnem zasedanju Mednarodnega odbora za zakonsko meroslovje (CIML), bo pregledano opravljeno delo pri izvajanju strateških ciljev organizacije ter ključne operativne zadeve v obdobju od lanskega zadnjega. Del zasedanja je namenjen tudi razpravi v zvezi z delom v tehničnih odborih OIML ter glasovanju o novih projektih v tehničnih odborih. Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (OIML) je bila ustanovljena z mednarodno konvencijo leta 1955. Slovenija je polnopravna članica OIML od leta 1992. Namen OIML je promocija globalne harmonizacije postopkov na področju reguliranega (zakonskega) meroslovja v posameznih državah. OIML preko svojih tehničnih odborov pripravlja Mednarodna priporočila (OIML Recommendation), ki so podlaga njenim članicam pri sprejemanju tehnične zakonodaje na področju meroslovja. Opravljeno delo pri izvajanju strateških ciljev organizacije ter ključne operativne zadeve se obravnavajo na rednih letnih zasedanjih Mednarodnega odbora za zakonsko meroslovje (CIML). CIML sestavljajo delegati članic OIML. Del zasedanja je namenjen tudi razpravi v zvezi z delom v tehničnih odborih OIML ter potrjevanju sprejetih tehničnih smernic oziroma priporočil. Poleg navedenega se vsaka štiri leta na Mednarodni konferenci za zakonsko meroslovje pregleda poslovanje OIML. Zasedanja OIML so tudi odlična priložnost za izmenjavo stališč, mnenj in izkušenj med udeleženci na strokovnem področju meroslovja in dogovorom o bilateralnem sodelovanju. Letos bo poleg CIML zasedala tudi Mednarodna konferenca za zakonsko meroslovje, kjer se bo v vsebinskem in finančnem delu pregledalo poslovanje OIML v obdobju 2013 do 2016 in sprejele usmeritve za obdobje 2017 – 2020. Zato je pomembno, da se zasedanja konference udeležijo tudi predstavniki iz Slovenije. Vir: MGRT Vlada sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Violeta Tomić) je Državnemu zboru predložila predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Državni zbor je predlog Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-G) poslal Vladi Republike Slovenije v mnenje. Subvencioniranje šolske prehrane od leta 2010 ureja Zakon o šolski prehrani v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zato je Vlada Republike Slovenije zaprosila MIZŠ za opredelitev do predloga predlagatelja. MIZŠ pojasnjuje, da so zakonske spremembe, ki urejajo to področje, zelo pogoste, kar otežuje delo šol, terja tehnične prilagoditve in povzroča nejasnosti staršem, ki spremembam težko sledijo. Zadnja sprememba socialne zakonodaje, ki se je nanašala na navedeno vsebino, je sprejetje Zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-D), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2016 in določa, da subvencija kosila pripada tistim učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku znaša: • do 18 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji – subvencija pripada v višini cene kosila; • nad 18 % do 30 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji – subvencija pripada v višini 70 % cene kosila; • nad 30 % do 36 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji – subvencija pripada v višini 40 % cene kosila. MIZŠ pojasnjuje da se navedena sprememba sploh ni mogla še v celoti uveljaviti, hkrati pa je že vložen nov predlog spremembe zakona. Vlada zato meni, da je treba najprej analizirati in evalvirati sedanji sistem subvencioniranja šolske prehrane s socialnega in zdravstvenega vidika ter z vidika organizacije pouka in prehrane v šoli. Prav tako je v letošnjem letu potrebno spodbuditi, da se bo delež prijavljenih na kosilo povečal in bodo pravico izkoristili vsi, ki so do nje upravičeni. Vlada Republike Slovenije tudi poudarja, da so se sredstva MIZŠ za subvencioniranje šolske prehrane učencev, v obdobju od leta 2008 do leta 2016 povečala za več kot 400 % (20 mio EUR). V nadaljevanju Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da ima predlog zakona finančne posledice, ki jih ni mogoče oceniti brez temeljite analize. Finančne posledice se bodo lahko ocenile šele oktobra 2016, ko bo znano koliko otrok se bo prijavilo na šolsko kosilo. Zaradi zgoraj navedenega, Vlada Republike Slovenije predloga Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-G) ne podpira. Vir: MDDSZ Vlada sprejela spremembo in dopolnitve načrta vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Vlada je na današnji seji sprejela spremembo in dopolnitve Načrta vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: načrta vaj) v letu 2016 z dne 3. februarja 2016. Ministrstvo za obrambo bo s tem sklepom seznanilo vse prejemnike načrta, Vlada pa bo s spremembo in dopolnitvami seznanila predsednika Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora za obrambo. Sprememba in dopolnitve načrta so bile predlagane zaradi nastalih sprememb in dodatnih potreb, ki so se pojavile po njegovem sprejemu. Sprememba in dopolnitve ne bodo povzročile dodatnih finančnih stroškov. Sprememba in dopolnitve načrta: Sodelovanje Slovenske vojske na vaji Gruzija 2016 je bilo spodbujeno ob zasedanju obrambnih ministrov Nata 10. februarja in dopolnjeno s predlogom slovenske predstavnice v Natovem ACT. Vaja bo služila spodbujanju okrepljenega sodelovanja Nata z Gruzijo in kot priložnostno usposabljanje za oblikovanje poveljstva bataljonske bojne skupine, ki jo gradi 72. brigada. Sodelovanje Slovenske vojske na vaji Summer Tempest 2016 je rezultat načrtovalnih dogodkov v razvoju koncepta vodilnih držav (angl. Framework Nations Concept), v katerem je Italija kot vodilna izrazila prošnjo po sodelovanju drugih držav na tej vaji. Hkrati vaja služi tudi kot priprava Natovih hitrih odzivnih sil v rotaciji ENRF/VJTF 2017–2019, v kateri se enote držav pošiljateljic lahko neposredno povežejo in integrirajo z nadrejenimi enotami v okviru rotacije. Načrtovani dogodki sil za zaščito, reševanje in pomoč se zaradi vključenosti pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč v reševanje migrantske problematike prenesejo v leto 2017, in sicer celotna prireditev Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, vključno z vajo Murska Sobota 2016. Letos pa bo izvedena vaja državnega pomena Vaja železniška nesreča 2016, ki jo organizira Uprava RS za zaščito in reševanje z izpostavo Maribor v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, Gasilsko zvezo Slovenije in gasilskimi enotami širšega pomena na območju Maribora ter Policijo. Vaja je namenjena celovitemu preverjanju pripravljenosti na ukrepanje ob železniški nesreči. Na povabilo Črne gore, ki gosti Natovo vajo EADRCC, se bo iz Republike Slovenije te vaje udeležila enota za črpanje vode. Na vaji se bodo preverjali pripravljenost na poplave in potres ter sodelovanje in organizacija odziva v regiji. Na vajo jamarskih reševalcev Vaja Pološka jama 2016, ki jo organizira Jamarska reševalna zveza Slovenije, bodo povabljene jamarske reševalne službe iz sosednjih držav, saj gre za preverjanje usposobljenosti in sodelovanja jamarskih reševalnih služb. Vir: MO Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanke Eve Irgl Poslanka Eva Irgl je 22. 8. 2016 na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z izvajanjem Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. Glede bistva poslanskega vprašanja, ki je sestavljeno iz štirih sklopov, Vlada RS najprej izraža moralno obsodbo zločinov iz preteklega političnega sistema ter obžalovanje zaradi hudih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v obdobju do leta 1990, najbolj pa v obdobju do leta 1953. Republika Slovenija se je do Resolucije Evropskega parlamenta iz leta 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu opredelila leta 2009 z Deklaracijo Državnega zbora Republike Slovenije. V nadaljevanju odgovora na poslansko vprašanje je navedeno, kateri ukrepi glede širokega dostopa do arhivov, kateri novi ukrepi glede prikritih grobišč in obstoječi ukrepi glede vojnih grobišč se izvajajo. Podane so tudi splošne informacije o izvajanju kriminalističnih preiskav. Vlada meni, da je lustracija vsaj delno bila izvedena, namreč na podlagi izvirnega Zakona o sodniški službi iz leta 1994 – torej zakonsko, pa tudi praktično izvedena v sodstvu, zlasti na način, da ni bilo kandidiranj določenih oseb na sodniške funkcije. Sedaj smo v letu 2016 – torej je že skoraj 25 let od dokončne uvedbe ustavne demokracije, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine (uveljavitev Ustave RS dne 23. decembra 1991) in je razprava o lustraciji le še težko utemeljena ali smiselna, tudi z vidika tranzicijske pravičnosti. Glede neponavljanja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz preteklosti pa Vlada RS zastopa stališče, da sistem varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji obstaja in se postopoma razvija, je tudi del mednarodnega sklopa varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. varstvo pravic in svoboščin iz Evropske konvencije o človekovih pravicah pred Evropskim sodiščem za človekove pravice) in s tega vidika nevarnosti ponavljanja preteklih kršitev ni več videti. Vir: MP Odgovor vlade na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert v zvezi z reševanjem romske problematike – sporočilo za javnost po seji vlade Poslanka Anja Bah Žibert je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z reševanjem romske problematike. Poslanka je v pisnem poslanskem vprašanju kritična do dela Vlade in pristojnih ministrstev, in sicer da ni moč zaslediti prave pripravljenosti ukrepati ter da bi bilo treba učinkoviteje pristopiti k reševanju te problematike. V zvezi s tem poslanka v pisnem poslanskem vprašanju na vlado naslavlja konkretna vprašanja, ki se nanašajo na delovna področja ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva, pristojnega za izobraževanje, znanost in šport, in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Vlada je poslanki v odgovoru uvodoma podala splošna pojasnila na navedbe v pisnem poslanskem vprašanju, nato pa odgovore na konkretna vprašanja poslanke. V zvezi z urejanjem položaja romske skupnosti v Sloveniji Vlada pojasnjuje, da se razmere na tem področju počasi izboljšujejo, saj gre za dolgoročen in dolgotrajen proces, ki je odvisen od številnih dejavnikov. Za izboljšanje razmer na tem področju si prizadevajo državni organi, pa tudi samoupravne lokalne skupnosti (občine) in romska skupnost. Prizadevanja navedenih deležnikov vključujejo ukrepe z različnih področjih in iz različnih pristojnosti, ki so med seboj prepleteni in soodvisni. Vlada v zvezi z uresničevanjem zakonodaje in izvajanjem ukrepov, ki so potrebni za večje in hitrejše vključevanje pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v družbo, tako kot v preteklih letih posebej poudarja svojo zavezanost k usmerjenosti v rezultate in potrebi po spremljanju sprejetih programov, oceni njihove učinkovitosti ter prilagoditvi ukrepov potrebam na terenu, ob zavedanju in spoštovanju veljavne ustavne ter zakonske ureditve na področju varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji osebnih podatkov na podlagi etnične pripadnosti ne zbiramo in ne vodimo posebnih evidenc, ki bi temeljili na etnični pripadnosti ali na posamezni osebni okoliščini, saj gre v tem primeru za posebej občutljive podatke, ki bi lahko postali predmet različnih spornih ravnanj oziroma uporabe v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V odgovoru poslanki Vlada podaja še odgovore na konkretna vprašanja, ki se nanašajo na zbiranje podatkov na posameznih področjih in temeljijo na pojasnilih in informacijah pristojnih ministrstev. Vir: UN Vlada o odgovoru na pisno poslansko vprašanje državnega svetnika Dušana Strnada Vlada je sprejela odgovor na pisno vprašanje državnega svetnika Dušana Strnada v zvezi s financiranjem občin z izrazitim trendom povečevanja števila prebivalcev. Pisno poslansko vprašanje se glasi: Ali se bo spremenil sistem financiranja občin v smislu dodatnega financiranja občin z izrazitim trendom povečevanja prebivalcev? Odgovor: Migracije prebivalstva znotraj Republike Slovenije v večini potekajo v smeri urbanih središč, ki so locirana v bližini avtocest, kar omogoča hitro in časovno ugodno dostopnost do delovnih mest in ostale javne infrastrukture, kot posledica pa se praznijo ruralna območja. To močno spreminja ne samo starostno strukturo občanov po posameznih občinah, ampak tudi nekatere druge možnosti delovanja.Tako se občine, katerim se prebivalstvo povečuje, soočajo s primanjkljajem javne infrastrukture na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in podobno. Zmanjšuje se jim povprečna starost občanov in običajno se jim zviša kupna moč na občana.Občine, v katerih se prebivalstvo zmanjšuje, pa se soočajo z večjimi stroški za zdravstveno oskrbo starostnikov in podobno. Povečuje se jim povprečna starost in običajno se jim zniža kupna moč na občana. Sistem financiranja občin temelji na povprečnih stroških delovanja povprečne občine. Zakonodajalec mora presojo kriterija primernosti določenega sistema financiranja lokalnih skupnosti opreti na značilnosti abstraktne občine in ne na posamezno občino, in sicer tako, da bo sistem ustrezal večini občin. Sistem financiranja občine v Republiki Sloveniji temelji predvsem na številu prebivalcev, saj se izračunane povprečne stroške na prebivalca (povprečnino) množi s številom prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v posamični občini. Temu zmnožku sledi še korekcija zaradi posebnosti posameznih občin, ki se nanašajo na število prebivalcev po starosti, število kilometrov javnih cest in poti itd. Formula za izračun primerne porabe iz Zakona o financiranju občin vključuje med utežmi tudi število prebivalcev v občini, ki ga vsebinsko dopolnjujeta uteži razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba in razmerje med deležem prebivalcev občine, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba. Veljavni sistem financiranja občin tako s povečevanjem števila prebivalcev v občini povečuje zneske, ki pripadajo tej konkretni občini. Stroški se povečujejo s številom prebivalcev, saj je pretežni del pristojnosti in storitev občin povezanih prav s prebivalci. Glede na navedeno veljavni sistem financiranja občin na agregatni ravni ne kaže neskladnosti z osnovnimi načeli in teorijo fiskalne decentralizacije. Rezultati omenjenih analiz dolgoročno sicer zahtevajo določene popravke oziroma posodobitev uteži v formuli za izračun primerne porabe in večjo enotnost stroškovne strukture, predvsem na področju izpostavljenih skupin občin (mestne občine, populacijsko velike občine). Ministrstvo za javno upravo je te ugotovitve strnilo tudi v predlog Strategije razvoja lokalne samouprave do leta 2020 in teze za novelo Zakon o financiranju občin, ki bo sledila. Ali in kdaj se bodo zagotovila sredstva za sofinanciranje gradnje objektov za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje v občinah z izrazitim trendom povečevanja števila prebivalce? Odgovor: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport identificira različne težave, s katerimi se na področju investicij v predšolsko in osnovnošolsko infrastrukturo srečujejo občine: od primanjkljaja prostora, statično in potresno ogroženih objektov, dotrajanih objektov, do povišanih koncentracij radona, negativnih posledic izvedenih energetskih sanacij. Velik del obstoječega šolskega stavbnega fonda v Sloveniji je ogrožen zaradi enega ali več neugodnih dejavnikov kar izkazuje potrebe po investicijskem vlaganju. Ministrstvo vseskozi izvaja sofinanciranje investicij v vrtce in osnovno šolstvo, sicer zadnja leta nekoliko upočasnjeno, zaradi omejenih proračunskih kvot, kot posledice vsakoletnih krčenj proračunskih sredstev. Omejene proračunske zmogljivosti so povzročile podaljšanje obdobja sofinanciranja izbranih projektov na zadnjem razpisu ministrstva, ki je bil leta 2011. Objave novega razpisa za sofinanciranje zato ni možno pričakovati pred zaključkom sofinanciranja projektov iz obstoječega programa sofinanciranja, predvidoma v letu 2019. Časovno oddaljen termin objave novega razpisa žal ni spodbuden, poleg tega pa je povsem negotov obseg proračunskih sredstev, ki bodo na razpolago za nov razpis. Skladno z razpoložljivimi sredstvi so razpisi ministrstva vedno pripravljeni tako, da se projekti za sofinanciranje vrednotijo in izberejo na podlagi vsaj treh različnih kriterijev. Vir: MJU Vlada odgovorila na poslansko vprašanje Mihe Kordiša o napotitvi enote Slovenske vojske v Latvijo Vlada je na današnji redni seji sprejela dopolnjen odgovor na poslansko vprašanje Mihe Kordiša o napotitvi enote Slovenske vojske v Latvijo. Poslanec Miha Kordiš je na Vlado Republike Slovenije 5. septembra 2016 naslovil zahtevo za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje o stroških in okoliščinah napotitve enote Slovenske vojske v Latvijo. Odgovor Vlade na poslansko vprašanje: Dokler na ravni Nata in med zaveznicami še niso dorečene nekatere ključne podrobnosti o statusnih in izvedbenih modalitetah tako imenovane okrepljene prednje prisotnosti (enhanced Forward Presence – eFP) na vzhodu zavezništva ter opredeljeni konkreten vojaški prispevek Republike Slovenije, čas napotitve in vrsta aktivnosti na območju delovanja, ni mogoče oblikovati objektivne in verodostojne ocene stroškov sodelovanja Slovenske vojske v večnacionalni bataljonski bojni skupini v Latviji. Ob upoštevanju dejstva, da se v povezavi z eFP v tej fazi zaveznice še vedno soočamo z več ključnimi odprtimi vprašanji, bi lahko bila okvirna ocena stroškov napotitve pripadnikov SV v prvem letu zavajajoča. Kljub temu pa menimo, da je ocena poslanca, da naj bi sodelovanje SV v tej zavezniški aktivnosti stalo 10 milijonov evrov na leto, previsoka. Finančna sredstva za sodelovanje SV v večnacionalni bataljonski bojni skupini eFP v Latviji bodo zagotovljena znotraj predlaganih sprememb proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2017, ki je v postopku priprave. Uveljavitev koncepta eFP oziroma načrtovana namestitev večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin v treh baltskih državah in na Poljskem pomeni okrepitev vojaške prisotnosti v vzhodnem delu zavezništva, s čimer bodo trenutno najbolj izpostavljene zaveznice, ki se čutijo posebno ogrožene, dobile dodatna varnostna zagotovila. Te zaveznice so zaprosile za pomoč in vse druge članice Nata smo jih pri tem podprle. Predvsem je ta ukrep solidarnostni odziv po načelu »28 za 28« na njihovo zaskrbljenost v povezavi z ruskimi vojaškimi aktivnostmi proti Ukrajini in na širšem območju ob vzhodnem krilu Nata, ki pomenijo resno grožnjo mednarodnemu redu, varnosti in stabilnosti (kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine – aneksija Krima in vpetost v dogajanje na vzhodu države, krepitev vojaških zmogljivosti ter nenapovedane in obsežne vojaške vaje v bližini mej zavezništva, preleti vojaških letal prek Baltika brez vključenih radarskih odzivnikov, hibridne oblike delovanja proti zaveznicam itn.). Kot tak bo navedeni ukrep okrepil celovito in verodostojno odvračalno ter obrambno držo Nata v luči bistveno spremenjenega varnostnega okolja v njegovi soseščini. Pri eFP gre za sorazmeren ukrep izrazito odvračalnega značaja, ki nedvoumno odraža zavezniško enotnost, odločnost in solidarnost. S tem se uresničujejo odločitve Severnoatlantskega sveta in določila Severnoatlantske pogodbe, zlasti njen 3. člen, po katerem zaveznice z nenehno in učinkovito samopomočjo ter vzajemno pomočjo vsaka zase in skupaj vzdržujejo in razvijajo svojo individualno in kolektivno sposobnost upreti se oboroženemu napadu, ter v odvisnosti od razvoja okoliščin tudi 5. člen, ki temelji na mednarodnopravno utemeljeni (v 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov) pravici do kolektivne obrambe. Prav tako vzpostavitev eFP ni v nasprotju z Ustanovno listino Sveta Nato – Rusija. Sile eFP ne bodo pomenile grožnje, izraza agresivnosti ali konfrontacije proti komur koli, bodo pa podale jasno odvračalno sporočilo, da je lahko kakršna koli agresija odvrnjena z ustreznim vojaškim odzivom zavezništva. Večnacionalna sestava eFP in sodelovanje vseh zaveznic jasno kažeta, da za vsako zaveznico stoji celotno zavezništvo. Treba pa je izpostaviti, da bo krepitev Natove odločne odvračalne in obrambne drže potekala hkrati s konstruktivnim dialogom z rusko stranjo, ki je v duhu preglednosti usmerjen v zmanjševanje tveganj (tako imenovani dvotirni pristop). Na podlagi teh argumentov podpora konceptu eFP in sodelovanje v tem okviru ne predstavljata finančno neupravičene propagandne poteze in tudi ne odražata dvoma Vlade RS v pripravljenost preostalih držav članic Nata, da spoštujejo 5. člen Severnoatlantske pogodbe. Vir: MO Dogovor med FURS in Madžarsko davčno in carinsko upravo o izmenjavi podatkov carinskih deklaracij za kontrolne namene Vlada je na današnji redni seji seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Dogovora med Finančno upravo Republike Slovenije in Nacionalno davčno in carinsko upravo Madžarske o izmenjavi podatkov carinskih deklaracij za kontrolne namene. Vlada je generalno direktorico Finančne uprave RS pooblastila za podpis Dogovora med Finančno upravo Republike Slovenije in Nacionalno davčno in carinsko upravo Madžarske o izmenjavi podatkov carinskih deklaracij za kontrolne namene. Dogovor, ki ga bosta podpisali Finančna uprava RS in Nacionalna davčna in carinska služba Madžarske, bo omogočil redno in sistematično izmenjavo določenih podatkov iz carinskih deklaracij v primerih, ko je blago sproščeno v prost promet v eni državi, namenjeno pa v drugo, kjer morajo biti poravnane davčne obveznosti. Ta postopek, ki omogoča, da se blago sprosti v prvi državi v prost promet brez plačila DDV, ki mora biti plačan v drugi namembni državi, je tvegan, ker lahko prihaja do primerov izogibanja plačila davka. Informacije in podatki carinskih deklaracij, ki si jih upravi izmenjata pa omogočata, da službi vzpostavita učinkovit nadzor in izvedeta kontrole v primerih, ko sumita da bi lahko prišlo do utaj plačila dajatev. Zato bo ta dogovor učinkovito orodje za odkrivanje nepravilnosti in bo omogočal izvedbo vseh ukrepov za zagotovitev zakonitosti. Podpisani dogovor bo nadomestil Dogovor med Carinsko upravo Republike Slovenije ter Carinsko in finančno stražo Republike Madžarske o postopku izmenjave podatkov, obravnavanih kot carinske informacije za namene nadzora, ki je bil podpisan v kraju Tarcal šestnajstega oktobra 2008 in tudi Pismo o nameri, ki je bilo podpisano sedemindvajsetega novembra 2009 v kraju Keszthely. Vir: MF Vlada določila predlog stališča Republike Slovenije k skupnemu predlogu sklepa Sveta o podpisu v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi Vlada je določila predlog stališča Republike Slovenije k skupnemu predlogu sklepa Sveta o podpisu v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije. Republika Slovenija podpira Skupni predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu EU, Sporazuma o ustanovitvi mednarodne fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi. S sporazumom se ustanavlja Fundacija EU – Latinska Amerika in Karibi, sporazum določa cilje fundacije ter splošna pravila in smernice, ki urejajo dejavnosti, strukturo in delovanje. Fundacija bo mednarodna organizacija s sedežem v Hamburgu. Cilji fundacije so: • prispevek h krepitvi dvoregionalnega partnerstva EU – LAK, med drugim tudi s sodelovanjem in vključitvijo civilne družbe in drugih družbenih akterjev; • spodbujanje medsebojnega povezovanja in razumevanja med regijama; • krepitev medsebojne prepoznavnosti tako med regijama kot partnerstva samega; • spodbujanje in usklajevanje ciljno usmerjene dejavnosti v podporo krepitvi odnosov; • spodbujanje razprave o skupnih strategijah z izvajanje prednostnih nalog; • spodbujanje učinkovite izmenjave in novih priložnosti za mreženje med civilno družbo in drugimi družbenimi akterji. Vir: MZZ Odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije glede Vlada je na današnji seji sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin št. SG-Greffe(2016)D/10749 z dne 27. 7. 2016 zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Delegirane direktive Komisije 2014/109/EU z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo knjižnice slikovnih opozoril, ki se uporabljajo za tobačne izdelke v pravni red RS (kršitev št. 2016/0574). Preko Stalnega predstavništva RS pri Evropski uniji smo dne 27. 7. 2016 prejeli uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Delegirane direktive Komisije 2014/109/EU z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo knjižnice slikovnih opozoril, ki se uporabljajo za tobačne izdelke (Delegirana direktiva Komisije 2014/109/EU) v pravni red RS. RS je skladno z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe 16. 3. 2016 pri Evropski komisiji vložila notifikacijo svoje namere o uvedbi enotne embalaže. Ker smo poleg pripomb Evropske komisije v postopku notifikacije prejeli tudi pripombe drugih držav članic, se je obdobje mirovanja podaljšalo iz 17. 6. 2016 na 19. 9. 2016. Do tega datuma novega predloga zakona, skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, MZ ne sme predložiti Vladi RS v obravnavo. Takoj po poteku obdobja mirovanja bo predlog zakona predložen v obravnavo Vladi RS in nato posredovan v obravnavo in sprejem v DZ RS. Načrtovano je, da bo zgoraj omenjeni zakon, ki predstavlja pravno podlago za izdajo podzakonskega akta, s katerim bo v pravni red RS v celoti prenesena Delegirana direktiva Komisije 2014/109/EU, sprejet predvidoma do konca meseca februarja 2017. Vsebina direktive Komisije 2014/109/EU bo v slovenski pravni red v celoti prenesena s podzakonskim aktom (Pravilnik o sestavljenih zdravstvenih opozorilih za tobačne izdelke), ki bo sprejet v najkrajšem možnem času po sprejetju predloga zakona, to je predvidoma najkasneje do konca meseca aprila 2017. Vir: MZ Odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije Vlada je na današnji seji sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/10749 z dne 27. 7. 2016 zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES v pravni red RS (kršitev št. 2016/0573). Preko Stalnega predstavništva RS pri Evropski uniji smo dne 27. 7. 2016 prejeli uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (Direktiva 2014/40/EU) v pravni red RS. Evropska komisija v uradnem opominu zavzema stališče, da RS ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 2014/40/EU, in poziva Vlado RS, naj v skladu z 258. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, v dveh mesecih po prejemu uradnega opomina, predloži pripombe v zvezi s tem. Z novim predlogom Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (predlog zakona), s katerim bo Direktiva 2014/40/EU v celoti prenesena v pravni red RS, bo RS poleg implementacije določb Direktive 2014/40/EU uvedla tudi druge ukrepe in na ta način s celovitim pristopom zmanjšala škodo, ki nastaja zaradi uporabe tobaka in tobačnih izdelkov. RS je skladno z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe 16. 3. 2016 pri Evropski komisiji vložila notifikacijo svoje namere o uvedbi enotne embalaže. Ker smo poleg pripomb Evropske komisije v postopku notifikacije prejeli tudi pripombe drugih držav članic, se je obdobje mirovanja podaljšalo iz 17. 6. 2016 na 19. 9. 2016. Do tega datuma novega predloga zakona, skladno z Uredbo o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti MZ ne sme predložiti Vladi RS v obravnavo. Takoj po poteku obdobja mirovanja bo novi predlog zakona predložen v obravnavo Vladi RS predvidoma meseca oktobra in nato posredovan po rednem zakonodajnem postopku v obravnavo in sprejem v Državni zbor RS. Načrtovano je, da bo zakon sprejet predvidoma do konca meseca februarja 2017. Vir: MZ Odgovor na uradni opomin glede določitve ukrepov na področju vodne politike Vlada je sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije z dne 27. 7. 2016 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive Komisije o spremembi Direktive 2014/101/EU o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike v pravni red RS. Direktiva 2014/101/EU bo v pravni red RS v celoti prenesena s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (pravilnik). Predlog pravilnika je bil 1. 9. 2016 poslan v javno in medresorsko obravnavo. Predlog pravilnika je dostopen na spletni strani. Pravilnik bo sprejet v septembru oz. najkasneje v oktobru 2016. S tem bo izvedena tudi notifikacijo predmetnega predpisa, z vnosom vseh bistvenih podatkov in objavljenega besedila v elektronsko notifikacijsko zbirko Evropske komisije. Vir: MOP Vlada sprejela odgovor na opomin EK računovodskih izkazov v domači pravni red glede prenosa direktive o revizijah Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2016)D/10749 z dne 27. 7. 2016 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2016/0572). Republika Slovenija je del določb Direktive 2014/56/EU v nacionalni pravni red že prenesla z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), preostale določbe Direktive 2014/56/EU pa bo prenesla z Zakonom o revidiranju in ocenjevanju vrednosti, ki je v postopku sprejemanja. ZGD-1I prenaša določbe 28. in 39. člena Direktive 2014/56/EU, ki se nanašajo na revizijsko poročanje in revizijsko komisijo. Zakon o revidiranju in ocenjevanju vrednosti je bil med 26. 4. in 26. 5. 2016 v postopku javne obravnave in medresorskem usklajevanju. Z zaključkom usklajevanja besedila členov glede prejetih pripomb strokovne in zainteresirane javnosti, se je 16. 9. 2016 pričelo usklajevanje s Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Vlada naj bi določila besedilo predloga zakona do 20. 10. 2016. Načrtuje se, da bo zakon v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet decembra 2016. Z navedenima predpisoma bodo določbe Direktive 2014/56/EU v celoti prenesene v pravni red Republike Slovenije. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na obrazloženo mnenje EK zaradi nepravilnega prenosa nekaterih določb Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih Vlada je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi nepravilnega prenosa nekaterih določb Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih. Evropska komisija je v obrazloženem mnenju zavzela stališče, da Republika Slovenija ni izpolnila vseh obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih in pozvala Vlado Republike Slovenije, naj v roku dveh mesecev sprejme ukrepe, potrebne za njegovo upoštevanje. Vlada Republike Slovenije v odgovoru pojasnjuje, da je za pravilen prenos Direktive o vozniških dovoljenjih v pravni red Republike Slovenije Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo nov Zakon o voznikih, ki bo v skladu s poslovniškimi roki Državnega zbora obravnavan in sprejet na decembrski seji Državnega zbora Republike Slovenije. Vir: MzI Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom dogovora o finančnih prispevkih za izgradnjo zmogljivosti in usposabljanje libijske obalne straže in mornarice v okviru vojaške operacije EUNAVFOR MED/Sophia Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Upravnega dogovora med Češko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Malto, Slovaško republiko, Republiko Slovenijo in EU mehanizmom Athena o finančnih prispevkih za izgradnjo zmogljivosti in usposabljanje libijske obalne straže in mornarice v okviru vojaške operacije Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (EUNAVFOR MED/Sophia). Svet zunanjih ministrov EU je na zasedanju 20. junija letos sprejel odločitev o podaljšanju operacije EUNAVFOR MED/Sophia za eno leto, do 27. julija 2017, ki predvideva razširitev mandata operacije z dvema podpornima nalogama, in sicer kot prvo – izgradnjo zmogljivosti in usposabljanje ter izmenjava informacij z libijsko obalno stražo in mornarico, ter kot drugo – prispevek k izmenjavi informacij in implementaciji embarga na orožje v Libiji, skladno z resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Na podlagi zaprosila libijskih oblasti bo operacija EUNAVFOR MED/Sophia vključevala aktivnosti za izgradnjo zmogljivosti in usposabljanje libijske obalne straže in mornarice predvsem na področju preprečevanja tihotapljenja migrantov v Evropo, izvajanja dejavnosti reševanja oseb v stiski na morju in izboljšanja varnosti v teritorialnih vodah Libije. Trenutno v okviru operacije potekajo intenzivne priprave za realizacijo navedene naloge, ki bo predvidoma izvedena v treh delih. Začetek prvega dela usposabljanja, ki bi se predvidoma lahko začelo v septembru ali oktobru 2016, je odvisen predvsem od zagotovitve zadostnih finančnih sredstev, okrog 500.000 EUR. Glede na to, da finančnih sredstev iz EU mehanizma Athena ni bilo mogoče zagotoviti, je visoka predstavnica EU za Skupno zunanjo in varnostno politiko Federica Mogherini 10. avgusta 2016 ministre za zunanje zadeve in ministre za obrambo držav članic EU pisno zaprosila za bilateralne finančne prispevke za namen izgradnje zmogljivosti in usposabljanja libijske obalne straže in mornarice. Na podlagi tega je Vlada RS 18. avgusta 2016 sprejela sklep, da Republika Slovenija za izgradnjo zmogljivosti in usposabljanje libijske obalne straže in mornarice v okviru operacije EUNAVFOR MED/Sophia prispeva finančna sredstva v višini 10.000 EUR. Prispevke bodo poleg Slovenije, zagotovile še Češka (40.000 EUR), Luksemburg (100.000 EUR), Malta (20.000 EUR) in Slovaška (50.000 EUR), na podlagi sklenitve Upravnega dogovora z EU. Sredstva bodo upravljana s strani Mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena Sklep Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marec 2015). Upravni dogovor opredeljuje način za plačilo prispevka, namen, stroške, ki jih krijejo prispevki, in podrobnosti upravljanja prispevkov, vključno z odgovornostjo poveljnika operacije Posebnemu odboru Athena. Sredstva so zagotovljena in rezervirana na proračunski postavki Ministrstva za obrambo (mednarodno sodelovanje). Slovenija je v vlogi pomorske in sredozemske države do zdaj vidno prispevala k izvajanju mandata EU operacije Sophia in s tem k reševanju življenj ljudi v stiski na morju ter k omejevanju delovanja omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja. Prispevek finančnih sredstev za namene izgradnje zmogljivosti in usposabljanja libijske obalne straže in mornarice v okviru operacije Sophia bo pomenil nadaljevanje ustreznega odzivanja Republike Slovenije v sklopu celovitega reševanja problematike ilegalnih migracij. Vir: MO Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom Note o pristopu Republike Litve k memorandumu o poveljstvu Natovega korpusa za hitro razmeščanje Vlada se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Note o pristopu Republike Litve k Memorandumu o soglasju glede popolnjevanja, financiranja, upravljanja in podpore poveljstva Natovega korpusa za hitro razmeščanje – Italija (HQ NRDC – IT). Večnacionalno premestljivo poveljstvo Natovega korpusa za hitro razmeščanje – Italija (Nato Rapid Depoyable Corps Headquarters Italy – HQ NRDC IT) je eno izmed petih Natovih premestljivih korpusnih poveljstev kopenskih sil v visoki stopnji pripravljenosti. Skladno s Protokolom o statusu mednarodnega vojaškega poveljstva, ustanovljenega s Severnoatlantsko pogodbo (Pariški protokol), ima po odločitvi Severnoatlantskega sveta status mednarodnega vojaškega poveljstva, ustanovljenega skladno s Severnoatlantsko pogodbo. V večnacionalnem poveljstvu sodelujejo Italijanska republika, Republika Bolgarija, Francoska republika, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Madžarska, Kraljevina Nizozemska, Republika Slovenija, Kraljevina Španija, Turčija, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, Združene države Amerike in Republika Albanija. Republika Slovenija se je poveljstvu pridružila leta 2006. Memorandum o soglasju glede popolnjevanja, financiranja, upravljanja in podpore poveljstva Natovega korpusa za hitro razmeščanje – Italija (HQ NRDC IT) ureja pravice in obveznosti držav udeleženk pri delovanju poveljstva. Republika Litva se želi pridružiti poveljstvu in pristopiti k memorandumu. Pridružitev nove udeleženke morajo s sopodpisom note o pristopu verificirati vse udeleženke memoranduma. S podpisom note bo Republika Slovenija soglašala s pristopom Republike Litve k memorandumu. Vir: MO Vlada seznanjena z informacijo o odprtju pisarne EIB v Ljubljani Vlada se je na današnji redni seji seznanila z informacijo o odprtju pisarne Evropske investicijske banke v Ljubljani. Evropska investicijska banka (EIB) je Ministrstvo za finance obvestila o nameravanem odprtju pisarne EIB v Ljubljani. Odpiranje pisarn je del politike EIB za povečanje lokalne prisotnosti EIB v državah članicah EU, kar ji omogoča boljše poznavanje finančnih potreb lokalnega okolja in oblikovanje finančnih produktov ter tesnejše vezi z nacionalnimi organi. Lokalna prisotnost pripomore tudi k večjem zavedanju o novih finančnih produktih kot tudi njihovem uvajanju. Slovesni dogodek otvoritve pisarne EIB bo potekal 28. septembra 2016. Pisarno EIB bo ob navzočnosti visokih gostov odprl podpredsednik EIB László Baranyay. Vir: MF Z Japonsko sklenjen sporazum o odpravi dvojnega obdavčevanja Vlada je na današnji redni seji sprejela poročilo o zaključenih pogajanjih za sklenitev Konvencije med Republiko Slovenijo in Japonsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom. Republika Slovenija je dne 26. 7. 1993 pričela pogajanja za sklenitev Konvencije med Republiko Slovenijo in Japonsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom. Sicer dolgotrajna pogajanja so bila zaključena v januarju 2016. Konvencija je v celoti usklajena z navodili in stališči Vlade Republike Slovenije. Vir: MF Postopek iskanja članov fiskalnega sveta ustavljen Vlada je na današnji seji ugotovila, da med kandidati, ki so se prijavili na maja objavljen ponovni javni poziv za predsednika in dva člana fiskalnega sveta, ni mogoče oblikovati celovitega predloga kandidatov. Postopek iskanja članov fiskalnega sveta je tako ustavljen. Fiskalni svet ima v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu tri člane. Kandidate za predsednika in dva člana mora potrditi DZ, predlaga pa jih vlada na podlagi prijav na javni poziv. Vlada je 7. avgusta 2015 v uradnem listu objavila javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane fiskalnega sveta, 14. septembra 2015 pa je bilo v uradnem listu objavljeno obvestilo o podaljšanju roka za vlaganje prijav, in sicer do 29. septembra 2015. Ker so se na javni poziv prijavili le trije kandidati, pri čemer sta bili dve vlogi nepopolni, je vlada ugotovila, da ni mogoče pripraviti predloga kandidatov, zato je bilo treba javni poziv ponoviti. Vlada je tako 13. novembra 2015 v uradnem listu objavila ponovni javni poziv za zbiranje prijav, 11. decembra 2015 pa je bil rok za prijave podaljšan do 10. januarja 2016. Na predlog ministra za finance je nato vlada 11. februarja 2016 DZ posredovala predlog kandidatov za predsednika in dva člana fiskalnega sveta. DZ je predlog obravnaval 1. marca 2016, vendar nobeden od predlaganih kandidatov ni prejel zadostne dvotretjinske podpore. Javni poziv je bilo zato treba ponoviti. V uradnem listu je bil znova objavljen 20. maja 2016, nanj pa so se prijavili štirje kandidati. Po pregledu prispelih vlog je bilo ugotovljeno, da vsi prijavljeni kandidati sicer izpolnjujejo formalne pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, ker pa je pri presoji, ali kandidat izpolnjuje zakonske pogoje za člana fiskalnega sveta, potrebno upoštevati tudi druge kriterije, kot so poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled, med prijavljenimi ni mogoče oblikovati celovitega predloga kandidatov za predsednika in dva člana fiskalnega sveta. V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu se za člane fiskalnega sveta imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ. Kot strokovnjak s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije se šteje oseba z najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju, pri čemer se ocenjujejo tudi poslovna uspešnost, uspešnost na dosedanjih delovnih mestih in ugled. Vir: MF Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine za izvedbo Vladnega strateškega razvojnega projekta P 6.3: VEM za poslovne subjekte Vlada je danes na redni seji sprejela Sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine za izvedbo Vladnega strateškega razvojnega projekta P 6.3: VEM za poslovne subjekte 11- člansko delovno skupino bo vodil Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državni sekretar Cantarutti bo kot vodja delovne skupine med drugim skrbel za usklajevanje nalog projekta po pripravljenem zagonskem elaboratu projekta, poročanje Vladni projektni pisarni, spoštovanje rokov celotnega projekta in za pravočasno in strokovno izvedbo projekta in usklajevanje dela na posameznih nalogah po zagonskem elaboratu projekta, ne glede na področno pristojnost resornega ministrstva. Naloge delovne skupine pa so: • izvedba projekta po pripravljenem zagonskem elaboratu projekta; • skrb za strokovno in pravočasno izvedbo nalog razdelanih v zagonskem elaboratu projekta; • aktivno sodelovanje pri reševanju morebitnih zastojev za časa izvedbe projekta. Vlada je s Sklepom o ustanovitvi delovnih skupin vlade – Projektnih svetov za spremljanje vladnih strateških razvojnih projektov št. 00405-1/2016/4 z dne 31. 3. 2016 ustanovila projektne svete, vključno s Projektnim svetom Vladnega strateškega razvojnega projekta VEM za poslovne subjekte in definirala njihovo delo. S tem sklepom ustanavlja delovno skupino za izvedbo Vladnega strateškega razvojnega projekta VEM za poslovne subjekte po Zagonskem elaboratu projekta. Projekt vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj s sodelujočim ministrstvom, in sicer Ministrstvom za javno upravo ter Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V okviru 6.3 Vladnega strateškega razvojnega projekta VEM za poslovne subjekte potekajo naslednje aktivnosti za realizacijo ciljev in ukrepov oziroma izvedbo zakonskih sprememb: • združitev posameznih delov v enoten sistema VEM, • zagotovitev potrebne pravne podlage za delovanje sistema VEM, • zagotovitev potrebnih dostopov do potrebne aplikacije za delovanje sistema VEM, • zagotovitev potrebnih elementov za dvig kvalitete delovanja sistema VEM (krovna koordinacija mreženje,…), • zagotovitev splošne prepoznavnosti sistema VEM (promocija). Vir: MGRT Vlada imenovala državne sekretarje na ministrstvu za finance Vlada je na današnji seji imenovala državne sekretarje na ministrstvu za finance, in sicer Ireno Sodin, Mirando Groff Ferjančič, Marijo Janc in Tilna Božiča. Vlada je na današnji seji sprejela ugotovitvene sklepe o prenehanju funkcije državnim sekretarkam Mateji Vraničar Erman, Ireni Sodin in Mirandi Groff Ferjančič. Na predlog Mateje Vraničar Erman, ki od včeraj opravlja funkcijo ministrice za finance, so bile za nove državne sekretarke na ministrstvu za finance imenovane Irena Sodin, Miranda Groff Ferjančič in Marija Janc, za državnega sekretarja pa Tilen Božič. Irena Sodin in Miranda Groff Ferjančič funkcijo nastopita danes, Marija Janc in Tilen Božič pa jutri. Marijo Janc je vlada z jutrišnjim dnem razrešila z mesta generalne direktorice direktorata za javno računovodstvo na ministrstvu za finance, za vršilko dolžnosti generalnega direktorja omenjenega direktorata pa je z jutrišnjim dnem imenovala Mileno Bremšak. Irena Sodin je leta 1983 diplomirala na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani. Svojo delovno pot je pričela v Ljubljanski banki – združeni banki v Ljubljani, kjer je vse do leta 1989 delala na področju pospeševanja izvoza v oddelku za zahodne države in koordinacije z mrežo predstavništev LB v tujini. Od leta 1989 do leta 1996 je kot prostovoljka delovala v Veliki Britaniji in sicer je sodelovala z domovi starostnikov, čemur je sledilo pobratenje med britanskim in slovenskim domom. Poleg tega je delala tudi z begunci iz BiH ter učila v slovenski šoli v Londonu. Nato se je vrnila v Slovenijo, kjer se je zaposlila na Ministrstvu za finance in bila do leta 1999 svetovalka vlade v Sektorju za mednarodne finančne odnose. Koordinirala je sodelovanje s skupino Svetovne banke ter usklajevala dela tehničnih misij skupine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V letih 1999 do 2001 je bila državna podsekretarka v kabinetu ministra. Koordinirala in pripravljala je mednarodni program ministra za finance, koordinirala sodelovanje s skupino Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada ter zastopala Slovenijo v procesu polnitve sklada Mednarodne razvojne agencije (International Development Agency) in na skupščinah Globalnega okoljskega sklada. Nato je leta 2001 postala vodja Sektorja za mednarodne finančne odnose na MF, kjer je bila odgovorna za sodelovanje in izvedbo strategije Svetovne banke za Slovenijo, koordinacijo in sodelovanje s tehničnimi misijami Mednarodnega denarnega sklada pri izvedbi reforme proračuna in uveljavitvi enotnega zakladniškega sistema v Sloveniji, nadzor priprav zakonodaje, potrebne za izvedbo zadolževanja Republike Slovenije pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj, koordinacijo aktivnosti z drugimi bilateralnimi in multilateralnimi institucijami v pristojnosti ministrstva za finance, vključno z razvojno pomočjo in sukcesijskimi vprašanji ter za ustanovitev Centra za razvoj financ. Pred nastopom funkcije državne sekretarke je bila od leta 2005 svetovalka in namestnica direktorja konstituence Belgije, Slovenije in Luksemburga ter članica Odbora direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Miranda Groff Ferjančič je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2000 zaključila specializacijo iz mednarodnega poslovanja, leta 2004 pa magistrirala s področja sodelovanja javnega in zasebnega sektorja pri financiranju infrastrukturnih projektov. Leta 2006 je pridobila mednarodni certifikat in diplomo s področja računovodstva in revizije javnega sektorja. Leta 1988 se je zaposlila v podjetju Rotomatika, kjer je začela kot pripravnica in napredovala vse do vodje finančne operative. Leta 1997 je postala vodja enote SKB banke, kar je ostala do zaposlitve na Ministrstvu za finance leta 2001. Med drugim je bila članica delovne skupine, ki je uspešno zaključila pogajanja za zaprtje klirinškega dolga Ruske federacije do Republike Slovenije, deluje kot članica European PPP Expertise Centre (EPEC). Bila je v. d. direktorice Sklada za nasledstvo in v. d. generalne direktorice oz. generalna direktorica Direktorata za javno premoženje. Od aprila 2013 do nastopa funkcije državne sekretarke je bila zaposlena v Generalnem sekretariatu Vlade RS kot namestnica generalnega sekretarja. Marija Janc že več kot 35 let deluje na področju javnega računovodstva in državnega proračuna, kjer je tudi skozi sodelovanje in vodenje številnih delovnih skupin in komisij pridobila bogate delovne izkušnje. Svojo profesionalno pot je začela v Službi družbenega knjigovodstva, kjer je kot finančna inšpektorica skrbela za inšpiciranje in revidiranje računovodskih izkazov v pravnih osebah. Leta 1990 je kariero nadaljevala na Občini Kranj, kjer je bila kot svetovalka izvršnega sveta zadolžena za finančno in davčno področje, vključno z lastninskim preoblikovanjem gospodarskih javnih služb. Leta 1994 se je zaposlila na ministrstvu za notranje zadeve kot vodja oddelka za finančno planske in analitske zadeve, kasneje je postala tudi državna sekretarka. Od leta 1997 do 2000 je bila državna sekretarka na ministrstvu za finance, kjer je bila odgovorna za pripravo predpisov s področja javnega računovodstva, vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil za proračun in večino ministrstev, vladnih služb ter nekaterih drugih državnih organov ter izvajanje plačil iz državnega proračuna. Ob tem je prevzela tudi vodenje projekta MFERAC. MFERAC je informacijski sistem za evidentiranje vseh poslovnih procesov v izvrševanju proračuna od pričetka izvrševanja do evidentiranja in arhiviranja knjigovodskih listin, na podlagi katerih je prišlo do vplačila oziroma izplačila v proračun oziroma iz proračuna. Leta 2000 je postala vodja sektorja za javno računovodstvo, leta 2004 direktorica Urada za javno računovodstvo in leta 2005 generalna direktorica direktorata za javno računovodstvo, ki ga je vodila do imenovanja na mesto državne sekretarke. Sodelovala je v številnih ekspertnih delovnih skupinah in komisijah ter predavala na konferencah, kjer je z udeleženci delila svoje bogate izkušnje. Tilen Božič je diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, smer finance. V zadnjih letih je opravil različna usposabljanja doma in v tujini, in sicer s področja mednarodne obdavčitve, davčnega postopka, računovodstva, revizije, prestrukturiranja in prevzemov ter občasno tudi predaval teme s tega področja. Od leta 2007 do 2011 je bil zaposlen v eni izmed štirih priznanih mednarodnih revizijskih družb, od leta 2011 do 2014 pa je bil davčni svetovalec v zasebni domači svetovalni družbi in kasneje tudi direktor manjšega računovodskega podjetja. Od 1. avgusta 2014 je poslanec DZ. Bogate izkušnje si je nabral z delom v delovnih telesih DZ, in sicer kot član komisije za nadzor javnih financ, kot podpredsednik odbora za finance in monetarno politiko ter kot član odbora za zadeve Evropske unije. Govori angleško in italijansko. Vir: MF Vlada razrešila generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejela sklep, na podlagi katerega se z dnem 23. 9. 2016 razreši mag. Darka Krašovca s funkcije generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije. Vir: KPV Vlada imenovala novo generalno sekretarko Vlade Republike Slovenije Vlada je na današnji seji na predlog predsednika vlade sprejela sklep, na podlagi katerega se z dnem 24. 9. 2016 na funkcijo generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije imenuje mag. Lilijano Kozlovič. Vlada je na isti seji mag. Lilijano Kozlovič pooblastila, da od dneva imenovanja na funkcijo generalne sekretarke vlade v primeru gospodarskih družb, v katerih je Republika Slovenija edina delničarka ali edina družbenica, na podlagi sprejetih sklepov Vlade Republike Slovenije pred notarjem izvede skupščino gospodarske družbe ter poskrbi za pripravo notarskih zapisov in notarskih zapisnikov v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Obenem je vlada mag. Lilijano Kozlovič z dnem imenovanja za generalno sekretarko vlade določila kot uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na vladne dokumente, vsebovane v dokumentnih zbirkah Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije. Mag. Lilijana Kozlovič je bila do imenovanja v funkcijo generalne sekretarke vlade poslanka v aktualnem mandatu Državnega zbora, kjer je bila obenem namestnica vodje poslanske skupine Stranke modernega centra, vodja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, članica Ustavne komisije, Komisije za poslovnik, Komisije za narodnosti in Odbora za pravosodje. Med leti 2005 in 2014 je bila načelnica Upravne enote Koper, leto prej je bila podsekretarka na Ministrstvu za javno upravo v okviru Direktorata za e-upravo in upravne procese, v letih 2001 do 2004 pa je vodila Oddelek za upravno notranje zadeve v Upravni enoti Koper. Med leti 1997 in 2001 je bila v Upravni enoti Koper na čelu Referata za osebna stanja, migracije ter javni red. Pred tem je bila zaposlena na Policijski upravi Koper, kjer je tudi začela svojo poklicno pot leta 1981. Lilijana Kozlovič, rojena leta 1962, je magistra pravnih znanosti s pravniškim državnim izpitom in znanjem angleškega ter italijanskega jezika na višji ravni. Vir: KPV Vlada razrešila in imenovala nove člane Sekretariata Sveta za nacionalno varnost Vlada je na današnji seji sprejela sklep, s katerim se razrešuje oziroma imenuje naslednje vodje oziroma člane Sekretariata Sveta za nacionalno varnost (SNAV). 1. V Sekretariatu SNAV se s 23. 9. 2016 razrešijo: • Franci Povše, bivši državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije in svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost, kot vodja Sekretariata SNAV, • mag. Darko Krašovec, generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, kot član in • mag. Mateja Vraničar Erman, bivša državna sekretarka na Ministrstvu za finance, kot članica in s 24. 9. 2016 imenujejo: • dr. Erik Kopač, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost, kot vodja sekretariata SNAV, • mag. Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka Vlade Republike Slovenije, kot članica in • Marija Janc, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, kot članica. Sekretariat SNAV po novem sestavljajo: • dr. Erik Kopač, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost, kot vodja sekretariata SNAV, • Zoran Klemenčič, direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, član in namestnik vodje Sekretariata SNAV, • mag. Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka vlade, članica, • Darja Bavdaž Kuret, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve, članica, • mag. Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, član, • Darko Stare, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, član, • Boštjan Šefic, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, član, • Marija Janc, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, članica, • Ksenija Mihovar Globokar, direktorica Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, članica, • Marjan Fank, generalni direktor Policije, član, • brigadir dr. Andrej Osterman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, član, • mag. Franc Trbovšek, generalni direktor Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, član in • Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, član. Vir: KPV Soglasje k imenovanju Alenke Kovšca za v.d. direktorico CŠOD Vlada je dala soglasje k imenovanju Alenke Kovšca za v.d. direktorice Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, in sicer od 1. 10. 2016 do imenovanja novega direktorja oziroma direktorice Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, vendar največ za dobo enega leta, to je najdlje do 30. 9. 2017. Vir: MIZŠ Vlada pooblašča mag. Andreja Hudoklina, da kot predsednik nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je objavil javni natečaj za direktorja sklada. Nadzorni svet je izvedel postopek za izbor direktorja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije ter v postopku ugotovil, da nihče od prijavljenih kandidatov ni primeren za zasedbo delovnega mesta direktorja sklada. Ker se skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije pripoji k Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije, bo slednji s 1. 1. 2017 prevzel vse pravice in obveznosti ter se v pravnem prometu štel kot univerzalni pravni naslednik obeh skladov. Zaradi zagotovitve nemotenega delovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije do konca leta 2016 je potrebno člana nadzornega sveta pooblastiti za opravljane funkcije direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, od 27.9. 2016 dalje, vendar najdlje za 90 dni, kot to določa drugi odstavek 22. člena Zakona o javnih skladih. Sedanjemu direktorju javnega sklada poteče mandat z dnem 26. 9. 2016. Zaradi neuspelega javnega natečaja za zasedbo funkcije direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je nadzorni svet sklada na svoji 20. redni seji dne 19. 9. 2016 sprejel sklep s katerim ustanovitelju predlaga, da za vodenje sklada pooblasti predsednika nadzornega sveta, mag. Andreja Hudoklina. Vir: MDDSZ Sklep o posodobitvi kapacitet v okviru protokolarnih objektov JGZ Brdo za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021 Vlada je na današnji seji sklenila, da se kot prostor, kjer se bo izvedlo večino dogodkov ob predsedovanju Slovenije Svetu EU leta 2021, določi kompleks Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, Predoslje, Kranj. Vlada Republike Slovenije je ob tem naložila Generalnemu sekretariatu Vlade RS in Javnemu gospodarskemu zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije, da za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU leta 2021 takoj pričneta s potrebnimi aktivnostmi za posodobitev oziroma pripravo kapacitet v okviru protokolarnih objektov, ki jih ima JGZ Brdo v uporabi. Vir: GSV Vlada sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, nalogah in sestavi medresorske delovne skupine za enotni patentni sistem Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi, nalogah in sestavi medresorske delovne skupine za enotni patentni sistem. Vlada RS je v medresorsko delovno skupino za enotni patentni sistem kot namestnika vodje skupine imenovala Jerneja Tovšaka, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Vesno Pavlič Pivk, z Ministrstva za pravosodje, kot članico skupine. Vir: MGRT Vlada bo sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja z Občino Kranjska Gora Vlada je danes na redni seji odločila, da bo začela postopke za podpis pogodbe o brezplačnem prenosu državnega premoženja na občino Kranjska Gora. Za namen uporabe v razvojne namene se na občino prenaša kmetijsko zemljišče na območju naselja Rateče v izmeri 339 m² in pozidano zemljišče v izmeri 306 m², na kateri stojita stavbi skupne neto tlorisne površine 71 m², v upravljanju Ministrstva za obrambo in v lasti Republike Slovenije. Nepremičnina se na občino prenaša zaradi izvedbe načrtovanega projekta »Zavetišče v Tamarju«. Občina bo nepremičnino za razvojne namene preuredila in uporabljala za izvedbo izobraževanj članov društev gorske reševalne službe, usposabljanje in izvedbo društvenih in meddruštvenih vaj na terenu, izvedbo zimsko - letnih tečajev, občasne nastanitve reševalcev v primeru reševanja v gorah, obveščevalno točko s sistemom za klic v sili, organiziranje srečanj članov društev gorske reševalne službe, izvedbo planinskih taborov in za izvajanje programov šole v naravi. Občina bo nepremičnino obnovila in izvedla zamenjavo stavbnega pohištva, hidroizolacijo in toplotno izolacijo zunanjih sten stavbe, hidroizolacijo tal v stavbi, vodovodne in električne inštalacije z vgradnjo varčne razsvetljave v stavbi, sanitarije z vgradnjo nove keramike in sanitarne opreme, ogrevanje objekta z vgradnjo nove peči na drva in radiatorjev, namestila strelovode, preuredila bo podstrešne prostore v nočitvene kapacitete, uredila bo okolico in označitev objekta, namestila klopi za obiskovalce in koše za smeti. Vlada je pooblastila ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška, da v imenu Republike Slovenije podpiše pogodbo z občino Kranjska Gora. Vir: MGRT Vlada bo sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja z Občino Šempeter-Vrtojba Vlada je danes na redni seji odločila, da bo začela postopke za podpis pogodbe o brezplačnem prenosu državnega premoženja na občino Šempeter – Vrtojba. Občina Šempeter – Vrtojba je 12.4.2016 podala svoj interes za brezplačni prenos dveh nepremičnin in k svoji vlogi priložila Opis razvojnega namena »Ureditev parkirišča v območju ob železniški progi v naselju Šempeter pri Gorici« ter Potrdilo o namenski rabi št. 35001249/2016-2, izdano 1.4.2016, iz katerega je razvidno, da gre za območja stavbnih zemljišč, ki so namenjena površinam cest in železnic. Prav tako je občina priložila Odlok o Proračunu Občine Šempeter-Vrtojba za leto 2016 in Načrt razvojnih programov za obdobje 2016-2019, s katerim občina dokazuje, da načrtuje in razpolaga s sredstvi za realizacijo načrtovanega projekta. Občina bo nepremičnini uporabljala za javna parkirišča in na podlagi načrtovanega projekta na površinah uredila najmanj 30 parkirnih mest za osebna vozila. Površine okoli parkirnih prostorov bodo urejene z novo ozelenitvijo, obnovljena bo prometna signalizacija in javna razsvetljava. Vlada je pooblastila ministra za gospodarski razvoj Zdravka Počivalška, da v imenu Republike Slovenije podpiše pogodbo z občino Šempeter – Vrtojba. Vir: MGRT
© Copyright 2024