Razglednice z vrta 4
12 12 12A 05 EPP KODAK 50 13 3 13 1 22 22 13A 05 EPP KODAK 50 22 A 14 23 2 4A 14 HIGH Q Y SEED UALIT 23 KO DA K5 00 5E PP 14 S KO DA K5 00 5E PP 15 24 32 KO DA K5 0 15A 16 16A A 27 PP 5E 00 K5 DA O K 32 33 A 32 31A ® Razglednice z vrta 4 ali vrtnarjenje z okusom Za vse, ki radi vrtnarite! Semina in Royal Seeds Semina d.o.o je slovensko semenarsko podjetje z lastno blagovno znamko semen Royal Seeds. Semena, ki jih pakiramo v vrečice, so pridelana v državah Evrope in dodelana v največjem in najmodernejšem semenarskem podjetju v Italiji, SUBA SEEDS. Podjetje SUBA SEEDS se nahaja ob Jadranskem morju, v pokrajini Emilia Romagna. Pokrajina je zaradi podnebnih in vremenskih razmer, ustreznih tal, odlične tehnološke infrastrukture ter znanja in izkušenj tradicionalno poznana po kvalitetni pridelavi semen vrtnin. Tukaj, ob Jadranskem morju pridelujemo semena vrtnin za semenska podjetja iz celega sveta. Seme vrtnin, ki ga pakiramo v naše vrečice, pridelujemo tudi pri nas, npr. v Vojvodini (Srbija). Sorte semen vrtnin so stare evropske sorte, med katere uvrščamo tudi slovenske avtohtone in udomačene sorte. Vse se vzdržujejo brez uporabe biotehnoloških metod in NISO GENSKO SPREMENJENE. Prilagojene so našim rastnim razmeram, niso zahtevne za vzgojo in dajejo okusne ter s hranili bogate pridelke, ki bodo razveselile vsakega ljubiteljskega vrtnarja. Seme pred pakiranjem kontroliramo v laboratoriju (zdravstveno stanje, kalivost, čistoto, vlago). Pakiramo samo seme, ki ustreza predpisanim mednarodnim standardom. Sortnost pa preverjamo na poskusnem polju. DOMAČE SORTE V SORTIMANU ROYAL SEEDS Repa Kranjska okrogla; solate Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Unicum, Posavka, Majska kraljica in NOVA OŽIVLJENA STARA SORTA Belokriška; motovilec Ljubljanski; paprika Šorokšari, Kurtovska kapija in Botinečka žuta; zelje Varaždinsko, Futoško in Ditmar; fižol Češnjevec, Jeruzalemski; rumeno korenje; rdeča pesa Egiptovska. LINIJE IZDELKOV • Vrečice Royal Seeds STANDARD (zelenjavna in cvetlična semena) • Vrečice Royal Seeds MAXI Hobby (zelenjavna semena) • Vrečice Royal Seeds Herbal Line (zeliščna oz. začimbna semena) • Vrečice Royal Seeds Tomato & Chili Line (semena paradižnikov in čilijev) NOVO • Vrečice Royal Seeds Bio Line (ekološko pridelana semena) NOVO • Travne mešanice semen Royal Seeds (semena za vrtno trato) P RIM 2 ANJE LIR VR NOVO: EKO EMBALAŽA – PLASTIFICIRANA Z ZELENJAVNO PLASTIKO – PRVI IN EDINI Seme mora biti hermetično pakirano, zato da dlje časa ohrani svoje lastnosti. Običajno seme pakiramo v papirnato embalažo, ki je plastificirana. Pod znamko BZ Royal Seeds prvi v Sloveniji in širši regiji pakiramo seme v papirnate vrečice, ki so plastificirane z UNIKATNO in INOVATIVNO zelenjavno plastiko. Ta plastika je izdelana po najmoder RAZGRADLJIVA JE BIO nejših proizvodnih postopkih iz zelenjave. Vrečice lahko recikli- EČICA ramo in so biorazgradljive, torej primerne za kompost ali biološke odpadke. K ERN E CI Vrečice so označene z logotipom BIOPACK. A Z A KO M P O S T I N R • Dopolnila bom svoje delovno vrtno orodje in si privoščila kakšno novo sodobnejše, da bi si olajšala delo in se znebila žuljev. • Veliko slišimo o superhrani. Vedno je najboljša tista, ki si jo pridelaš sam. Med superhrano spada tudi mikrozelenje. Vzgojila ga bom kar sama iz semena Royal Seeds, da se prepričam, ali mi superhrana ustreza. SEME PRIDELANO V SLOVENIJI, VOJVODINI IN V BLIŽNJI OKOLICI (ADRIA REGIJA) Semena pridelujemo tudi v Vojvodini, letos pa smo seme bučk pridelali v Sloveniji. Vrečice, v katerih je pakirano seme pridelano v naši regiji, je označeno s to nalepko. Kaj vse bom naredila, da bo letošnje zelenjavno leto okusno • Posvetila se bom tlem v zelenjavnem vrtu in zemljo čim bolj obogatila z organsko maso (torej veliko zelenega gnojenja in prekrivanja tal z rastlinskimi ostanki z vrta ali s slamo). Kot vedno se bom posvečala kompostu. • Ozelenila si bom balkon, da me bodo v vročem poletju rastline osvežile. To je čisto enostavno: veliki pisani lonci s podstavkom, dobra zemlja, seme raznoraznih cvetlic in zelenjave … • Posejala bom kakšno eksotično novost. V domač zelenjavni vrt na podeželju ali v balkonske lonce bom posejala črn čeri paradižnik, črno kumino, nizek fižol Slavonski zeleni, slovensko sorto solate Belokriška, stebelno zeleno, stevijo, »najbolj pekoč« čili na svetu ta hip Bhut Jolokia, sočne rdeče jagode itd. • Ne bom se jezila na plevel, ampak ga bom kontrolirala in ga poskušala dojeti kot obvezen, čeprav nezaželen, dodatek v svojem zelenjavnem vrtu. • Načrtno bom poskusila privabiti več koristnih živali v domači vrt – ptice, ježke, krastače (brrr) … • Moram si privoščiti še več listne zelenjave, ne samo klasične solate. Listna zelenjava je enostavna za vzgojo in osvežujoče zdrava. • Za gnojenje in pospeševanje rasti bom pripravke pripravila sama. Prave rastline za to rastejo v bližini, prostora za plastične sode za zvarke imam tudi dovolj. • Rdeče jagode – letos jih bom vzgojila iz semena ter jim privoščila najbolj sončno in toplo gredico, ki jo bom zalivala v času poletne suše. Končno bom lahko celo poletje uživala v doma pridelanih sočnih rdečih jagodah. ZA OKUSNO UREJEN ZELENJAVNI VRT IN ČIM VEČ OKUSNIH PRIDELKOV! Spremljajte nas na naši spletni strani: www.semina.si. Vsa semena znamke Royal Seeds lahko kupite v spletni trgovini: www.sejmo.si. 3 Za vse, ki radi vrtnarite Nekaj utrinkov iz naše pridelave semena v 2015 SLOVENIJA Lani je za nas ga. Katarina B. v kraju Kobilje v Prekmurju pridelala seme svetlo zelenih bučk. Njivo je prekrila s folijo in uredila namakanje. Bučke za dobro rast nujno potrebujejo sončno vreme in letos poleti ga je bilo v izobilju. Pridelek dobro zrelih bučk in s tem kvalitetnega semena je bil zato velik. Septembra je gospa Katarina s prijateljicami z njive pobrala zrele bučke. Vsako so morale prerezati, ročno pobrati ven seme in ga sprati z vodo. To so počele ves mesec. Oprano seme je Katarina sušila na žičnatih mrežah na prepišnem podstrešju. Seme smo nato dostavili v podjetje Suba Seeds, da bi ga fino očistili in preverili kalivost, čistoto, vlago in zdravstveno stanje. Seme je bilo zapakirano v male vrečice in letos bo že v ponudbi za naše kupce. • Slika 1 VOJVODINA, SRBIJA Vojvodina ima odlične pogoje za pridelavo semena – ugodno podnebje, pravilno razporeditev padavin, odlično zemljo, ogromne poljedelske površine, mehanizacijo, namakanje, znanje in izkušnje. Z našimi znanimi kooperanti smo pridelali seme solat, bučk, paradižnika, pora, čebule, korenčka in različnih zelišč. • Slika 2 POKRAJINA PIEMONTE (SEVER ITALIJE) V pokrajini Piemonte so idealni pogoji za pridelavo semena fižola. Ni preveč vroče (fižol pri visoki temperaturi ne obrodi) in imajo dovolj vode, ki priteče izpod Alp (fižol potrebuje veliko vode za dobro in bujno rast). Lani smo tam pridelali nov domač fižol Slavonski zeleni, nizek Češnjevec, nizko vigno, limski fižol in še mnogo drugih sort fižola. • Slika 3 1 2 3 4 5 Semina kot družbeno odgovorno podjetje Lani smo nekaj semen tudi podarili. Nadvse zadovoljni vrtičkarji so nam poslali zgovorne fotografije svojega zelenjavnega vrta in pridelkov. • Sliki 4 in 5 4 Vsebina KORENOVKE 6 Brstični ohrovt 24 Korenček 6 Raštika / Krmni ohrovt 24 Redkvica in redkev 7 ČEBULNICE 25 Kolerabica 8 Por 25 Koleraba 8 Čebula 25 Repa 8 Česen 25 Rdeča pesa 8 STROČNICE 26 Zelena 9 Fižol 26 Pastinak 10 Laški ali turški fižol 29 Sladki komarček 10 Limski fižol 29 LISTNA ZELENJAVA 10 Bob 29 Solata 10 Dolga vigna 29 Mešanica Baby Leaf 12 Nizka vigna 29 Radič 12 Grah 30 Endivija 13 Čičerika 30 Motovilec 14 Leča 31 Špinača in blitva 14 Soja 31 PLODOVKE 16 OSTALE VRTNINE 32 Paradižnik 16 Koruza 32 Jajčevec 17 Špargelj 32 Paprika in feferoni 18 Bela detelja 32 Kumare 19 ZAČIMBNICE IN ZELIŠČA 34 Bučke in buče 20 HERBAL LINE 38 Lubenica 21 TOMATO & CHILI LINE 46 Melona 21 BIO LINE 50 KAPUSNICE 22 CVETLICE 54 Cvetača 22 BOŽIČNO ŽITO 61 Brokoli 22 TRAVNE MEŠANICE 62 Zelje 22 LUNIN SETVENI KOLEDAR 64 Rdeče zelje 23 PODATKI O SEMENU 70 Kitajsko zelje 23 DOBRI IN SLABI SOSEDJE VRTNIN 72 Ohrovt 23 ŽIVALI V ZELENJAVNEM VRTU 74 5 Korenovke Korenček Daucus carota Najbolje raste na lahkih peščenih in globokih tleh. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo spomladi s kompostom, lesnim pepelom ali kameno moko. Sejemo ga od začetka marca pa tja do junija. Pazimo, da ne sejemo pregloboko. Kali zelo dolgo– 3–4 tedne. Raste naj v mešanih posevkih s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, zeljem in paradižnikom. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Če želimo vedeti, kam smo sejali, ga sejmo skupaj s semenom redkvice. Odlično se obnese na visoki gredi. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne in preprečujemo rast plevelom. Za zastirko so odlični listi špinače, ki raste povprek po vrtu. Korenčke lahko pulimo vse poletje, tja do snega. Korenčke lahko tudi zamrznemo, vložimo ali konzerviramo kot korenjev sok. Odličen je v voku – malo se zmehča in napije z maščobo, tako da prebavimo več vitaminov, ki so topni v maščobah. Korenček je odličen za sočenje. NANTES 3 DOLGI TOPI BREZ STRŽENA Srednje zgodnja sorta (100 dni) oranžno rdečih korenov, lepe oblike, dolgih okoli 16–20 cm, prijetnega okusa in lahko prebavljivih. To je stara evropska sorta; pozen in zelo roden korenček. Koreni so dolgi, s topim vrhom. Odličen je svež, za vlaganje, zamrzovanje za vzgojo na težkih tleh. Odličen je tudi za setev v FLAKER in sočenje. loncih kot BABY KORENČEK ali MINI KORENČEK. Je sočRUMENI JAUNE ne oranžne barve, hrustljav DU DOUBS in zelo okusen. Lahko ga tudi skladiščimo. Prvič ga redčimo oz. pulimo, ko je visok 2–4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Končna Pozna sorta oranžno rdečih razdalja med rastlinami korenov, ki so dolgi okoli naj bo 5–8 cm. 22–24 cm, prijetnega okusa in lahko prebavljivi. Pozna sorta rumenega ko- Mlade izpuljene rastlinice renja. Koren je velik (30 cm) pojemo v solati. KURODA in je primeren za svežo rabo, skladiščenje ter krmo do- VIJOLIČEN KORENČEK COSIMC mačih živali. PURPLE NOVO! MINI KORENČEK CARACAS O! NOV Zgodnja sorta oranžno rdečih korenov lepe oblike, ki so dolgi okoli 14–18 cm, hrustljavi in odličnega okusa. To je kratek koničast korenček in je dobra izbira 6 Je korenček, ki zbuja pozornost. Barva kože je svetlo vijolična, meso pa v intenzivnih odtenkih oranžne NOVO! KO EN KORENČEK ATOMIC RED R I ST T ZAKAJ JE SMUTI (»SMOOThIE«) DOBRA IZBIRA Smutiji vsebujejo vitamine, minerale, A S V E antioksidante, naravne sladkorje, beljakovine in druga hranila, ki bi jih hkrati v tako kratkem času sicer težko zaužili. So lahko prebavljivi, kar se kaže tudi v hitrem povečanju energije. Telo porabi enostavne sladkorje iz sadja kot hiter vir energije, za samo prebavo pa ne potrebuje veliko napora. N in rumene barve, kar mu daje poseben okus. Je enostaven za vzgojo. Prvič ga redčimo oz. pulimo, ko je visok 2–4 cm in 2 tedna kasneje še enkrat. Končna razdalja med rastlinami naj bo 8–10 cm. Dozori v približno 75 dnevih po setvi. Je briljantno koralno rdeč korenček, unikatnega videza, ki barvno obogati naše jedi. Je hrustljav, intenzivnega okusa, odličen je tako surov kot tudi kuhan. Sorta je posebno bogata z antioksidantom likopenom, ki preprečuje nastanek raka. Redkvica in redkev Raphanus sativus Sejemo jo od maja do septembra. Ljubitelji naj jo sejejo vsakih 14 dni – za celo poletje. Najbolje raste v mešanih posevkih s solato, korenčkom in paradižnikom. Gnojimo s kompostom, tla morajo biti vedno dovolj vlažna, da preprečimo napad bolhačev in da redkvice ne olesenijo. Redčimo jo pravočasno. Redkvice pobiramo še mlade. Skupaj s prehranskimi hranili zaužijemo tudi vlaknine, ki podaljšajo občutek sitosti in hkrati izboljšajo prebavo ter izločanje. Najpomembnejše je, da smutije lahko hitro pripravimo, pri čemer lahko uporabimo ogromno različnega sadja in zelenjave. Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, okrogle in intenzivno rdeče barve. ČRNA REDKEV ZIMSKA ČRNA FLAMBOYANT 3 SAXA (= Non plus ultra) Zgodnja sorta. Okusne in sočne redkvice so velike, podolgovate, rdeče z belim vrhom. Črna, ploščato okrogla redkev ima belo meso prijetno pekočega okusa. Je zimska zelenjava, ki jo pobiramo pozno v jesen in jo lahko skladiščimo. Sejemo jo julija. 7 Korenovke Kolerabica Repa Brassica rapa Brassica oleracea KRANJSKA OKROGLA Kolerabico gojimo v Evropi že stoletja. Je enostavna za vzgojo. Sejemo jo od pomladi do poletja. Olesenelost preprečimo z rednim zalivanjem in prekrivanjem tal (mulč). Lahko jo presajamo po vsem vrtu, tako da zapolnimo prazna mesta. Raste naj v družbi s solato, fižolom, grahom, rdečo peso, porom, špinačo in paradižnikom. DUNAJSKA BELA EGIPTOVSKA Zgodnja domača repa, ki hitro raste. Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je ploščato okrogla z rdeče vijoličnim vrhom. Dobro uspeva povsod, kjer ima dovolj vlage. Sejemo jo julija, pobiramo septembra, oktobra. Srednje zgodnja pesa, ploščato okrogle oblike, temno rdeče barve. BIKOR KRANJSKA PODOLGOVATA Zgodnja sorta (40-55 dni). Gomolj je zeleno bel, ploščato okrogel, hrustljav in Zgodnja domača repa, ki okusen. hitro raste. Uporabljamo jo svežo, jo kisamo ali skladiščimo. Je podolgovata z rdeče vijoličnim vrhom. Brassica napus Koleraba RUMENA Rumeno zelena koleraba s finim, rumenim, okusnim mesom, ki vsebuje veliko suhe snovi in lepo diši. Sejemo jo julija. Dozori okoli 90 dni po setvi. Primerna je za vzgojo v pozno jesen in se odlično skladišči. Nepogrešljiva za pripravo zelenjavnih juh. Je nezahtevna vrtnina. 8 Srednje zgodnja pesa, podolgovato okrogle oblike, temno rdeče barve brez kolobarjev. DETROIT Rdeča pesa Beta vulgaris Zelo zdrava vrtnina, saj vsebuje veliko železa in silicija, zato naj bi jo imeli na jedilniku vsaj enkrat tedensko. Prenaša tudi hladnejše podnebje. Potrebuje rahla, hranljiva humozna in vlažna tla. Ne pozabimo je razredčiti. Mlade rastlinice pohrustamo surove, najbolje skupaj s solato v solatni skledi. hvaležna bo za dognojevanje z rastlinsko prevrelko. Rdečo peso obvezno sočimo. Stara evropska sorta, temno rdeče barve in ovalne oblike. Idealna za domači vrtiček. Dozori v približno 60 dnevih po setvi. Primerna za svežo rabo, vlaganje in skladiščenje. CYLINDRA Srednje zgodnja pesa, podolgovata, temno rdeče barve brez kolobarjev. KO EN R I ST RASTLINSKI GNOJILNI PRIPRAVKI Zakaj si ne bi iz določenih rastlin našega zelenjavnega vrta pripravili gnojilo? T N ASVE Rastlina Paradižnik Zelje Rdeča pesa Ognjič Sveža masa na liter 50 - 100 g 300 g 100 g 100 g Redčenje Učinki gnojenja 1 : 15 1 : 10 1 : 10 1 : 15 Krepi paradižnik in druge vrtnine Za krepitev rastlin Za pospeševanje rasti Za krepitev rastlin, predvsem paradižnika in zelja Kopriva 100 g 1 : 10 - 1 : 20 Dušik, mikroelementi Gabez 100 g 1 : 20 Dušik, mikroelementi Regrat 150 - 200 g 1 : 5 Za pospeševanje rasti Njivska preslica 100 - 200 g 1 : 10 Za krepitev rastlin Sveže rastlinske dele razrežemo in jih damo v plastično vedro (pribl. 10 l) ter prelijemo z ustrezno količino vode (po možnosti z deževnico). Ker se peni in smrdi, vedro postavimo v odročen del vrta. Včasih pomešamo, da harmoniziramo proces fermentacije. Po 2–4 tednih ni več penjenja in proces je končan. Preden zalijemo vrt s pripravkom, ga moramo obvezno razredčiti. Če pripravek razredčimo v razmerju 1 : 50, ga lahko poškropimo neposredno po listih, saj se na tak način hranila posebej hitro absorbirajo. RDEČA PESA MEŠANICA Primerne so za vlaganje, BARV (Chioggia, Bull's pečenje in zamrzovanje. Blood, Burpees Golden, Albina Vereduna) NOVO! Apium graveolens Zelena PRAŠKA – GOMOLJNA ZELENA Ima velik gomolj z belim in aromatičnim mesom. Uporabljamo tako gomolje Mavrična mešanica rdečih kot tudi liste. Gomoljna pes – belordeča, temno zelena je izredno občutljiva rdeča, rumena, bela. vrtnina, ki zahteva veliko Odlična barvna popestritev nege. Potrebuje veliko hranaših vsakdanjih jedi. nil in vlage, zato tla med rastlinami zelene prekrivamo in poleti, ko je suša, obvezno zalivamo. Na prosto jo presajamo maja (ne prej) in gomolje pobiramo oktobra. Sadike presajamo plitvo, drugače ne tvori gomolja. Sadimo jo na rob solatne in kumarične gredice. 9 Korenovke ~ Listna zelenjava NOVO! GIANT PASCAL – Stebelna ali belušna zelena ! tudi mlade liste, ki jih kot začimbo dodajamo mnogim jedem. Zahteva sončna in NOVO topla poletja, dobro pognojena tla ter veliko vlage (v suši obvezno zalivamo). Belimo ga tako, da osuodličen v kremni juhi. Kot jemo rastline, ko so gosamostojno jed ga pripra- molji veliki kot žogica za vimo tako, da ga skuhamo golf. Nato jih postopoma Uživamo odebeljene listne in zmehčamo na sopari. še večkrat osujemo. Tri Lahko ga jemo tudi suro- tedne po osipanju že popeclje – v solatah ali kuhane. Odlični so za sočenje vega v solatah. Uživamo biramo pridelek. in obvezno jih dodajamo različnim jedem, saj vsaki izboljšajo okus. Zelena Lactuca sativa ima veliko hranilnih snovi in je zelo zdrava. Če žeSolata potrebuje sončno lego ter hranljiva in vlažna limo bela stebla, jo lahko tla. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. osujemo, in to vedno z Najbolje raste v mešanem posevku s korenčkom, vlažno zemljo. Ko je suša, špinačo in čebulo. Lahko pa jo presadimo kamorkoli jo moramo zalivati. na prazno mesto v vrtu (npr. med plodovke in kapusnice). Solate delimo na mehkolistne glavnate solate ali puterice, krhkolistne glavnate solate ali ledenke, solate z odprto rozeto ali gentiline. Pastinaca sativa Listi solate so lahko različnih barv ali oblik. Solata Pastinak MAJSKA KRALJICA Veliki, kremasto beli koreni, dolgi do 40 cm, so rahlo sladki in imajo posebno aromo. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov. Uporabljamo jih kot korenček in korenasti peteršilj. Pastinak potrebuje humusna, hranljiva in vlažna tla. Prezimi. Korene kopljemo od jeseni do pomladi, če tla niso zamrznjena. Korene lahko tudi skladiščimo ali zamrznemo. Je zgodnja, poletna mehkoLJUBLJANSKA LEDENKA listna glavnata solata, ki oblikuje svetlo zelene in čvrste glavice. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. SOLATA V TIPU ZAGREBAČKE KRISTALKE NOVO! Sladki komarček Foeniculum vulgare var. dulce Oblikuje »gomolj«, ki je prvovrstnega in edinstvenega okusa. Ujema se z ribami, s krompirjem pa je 10 Poletna, domača, krhkolistna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče rumenozelene barve. DALMATINSKA LEDENKA Ledenka, prilagojena našemu podnebju in okusu. Glavice so velike, kompaktne s svetlo zelenimi in krhkimi listi. Je prijetnega okusa in lepega vonja. MEŠANICA SOLAT ZA »BABY LEAF« Mešanica semen solat je sestavljena iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo večkrat na leto (na prosto, pod tunele ali v rastlinjake) in redno režemo mlade, sveže, sočne lističe za solato. Odlični so za pripravo karpača. Posejemo tam, kjer imamo prostor. Domača, poletna, krhkolistna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče temno zelene barve. UNICUM velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od pomladi NANSEN do jeseni. Poletna, domača, krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavordečimi pegami. SOLATA BELOKRIŠKA ORIGINALNO SLOVENSKO STARA SLOVENSKA SORTA SOLATE – oživili so jo v Kmetijskem Inštitutu v Ljubljani ! NOVO CATALOGNA NOVO! Posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. NE GRE V CVET, zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo je večkrat zapored v razmiku enega tedna. Krhkolistna glavnata solata, svetle rumenozelene barve BERIVKA brez rdečega listnega roba je selekcija Primorske ledenke. Rastline so velike in oblikujejo polzaprte glave. Primerna je predvsem za zgodnje spomladansko pridelavo, v toplejših predelih tudi za prezimno Berivko sejemo od marca pridelavo. do avgusta v vrste in jo še mlado porežemo. Lahko jo GENTILINA DIANA redčimo in nekaj rastlin Nova sorta solate gentilina, pustimo, da razvijejo ki jo vzgajajo tudi profehrustljavo glavico. sionalni vrtnarji. Oblikuje To je zimska mehkolistna glavnata solata. Spomladi oblikuje rahle rumenkasto zelene glavice. Sejemo jo v zaporednih setvah od 15. 8. do 15. 9., tako da prezimi v različnih razvojnih fazah. POSAVKA To je zimska krhkolistna domača solata, ki spomladi oblikuje hrustljave rumenozelene glavice z rdečim navdihom. Bolje prezimi, če jo prekrijemo s kopreno. Sejemo jo od sredine avgusta do konca septembra v razmiku enega tedna večkrat zapored. 11 N LISTNA ZELENJAVA – ZA »BABY LEAF« Listna zelenjava za mešanice Baby A S V E Leaf – špinača, malabar špinača, blitva (pisanolistne so posebno okusne in dekorativne), solate, radiči, mešanice baby leaf (ali samo mešanice solat ali mešanice različnih listnatih vrtnin), divja rukvica (Diplotaxis), rdeča pesa, motovilec, spilantes, listna zelena, perila, zimski portulak, rdeča vrtna loboda, koriander. Zimska solata, stara evropska sorta, prilagojena tudi našemu podnebju. Dobro prezimi, spomladi oblikuje kompaktne rdeče zelene glavice. T NOVO! R I ST EN ZIMSKA RJAVKA KO Listna zelenjava Mešanice Baby Leaf Pisane mešanice različnih listnatih vrtnin za rez mladih listov MIŠINA MEŠANICA »BABY LEAF« (Rdeča pesa Bikor, radič Castelfranco, solata Batavia bionda, divja rukvica) O! Posejemo in režemo. Rastline se obrastejo. Lahko pa tudi ponovno sejemo, in tako od pomladi do jeseni. Lahko sejemo tudi na balkonu v malo večje korito ali čez zimo v rastlinjaku. NOV Radič Cichorium intybus Potrebuje sončno lego in hranljiva, vlažna tla. Radič sejemo v vrste kamorkoli na prazne gredice na vrtu. To je mešanica za rez mla- Izberemo več sort, da imamo celo leto svežega z vrta. dih listov. Lahko jo sejemo Spomladi posejemo Verono in Tržaški solatnik, ostale pa poleti. Radič Palla Rossa 5-Mesola lahko secelo leto – od marca do avgusta, na prostem v ze- jemo še avgusta, ker prezimi. Jeseni moramo biti z lenjavnem vrtu ali na bal- radiči potrpežljivi, saj tvorijo glavice šele, ko je dovolj konu v zabojčku; od oktobra hladno. Je odlična in zdrava solata. Vsebuje zdravilno do marca pa v rastlinjakih. grenčino intybin, ki mu daje specifičen okus in posKo so listi visoki 15–20 cm, pešuje prebavo. jih lahko že režemo. ObrasPALLA ROSSA 5 tejo se. Sejemo jo večkrat, PALLA ROSSA 3 - Mesola - zimski radič da imamo vedno na voljo - jesenski radič sveže liste. Lahko jih uživamo tudi kot MIKROZELENJE, se pravi porežemo rastlinice, ko so visoke 3–8 cm, to je 5–10 dni po kalitvi. Jeseni, odvisno od vreme- Pozno jeseni in spomladi na, oblikuje vinsko rdeče oblikuje vinsko rdeče komglavice. Ne prezimi. paktne glavice. 12 obraščajo. Jeseni ga razredčimo, in pozno jeseni in spomladi bo oblikoval kompaktne ovalne temno rdeče glavice. Odličen je tudi za siljenje. CASTELFRANCO – jesenski radič TRŽAŠKI SOLATNIK – celoletni radič ne barve. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni jo pridelujemo na prostem, v rastlinjakih in tunelih pa pozimi ter zgodaj spomladi. CORNET DE BORDEAUX Jeseni, odvisno od vreme- Sejemo ga celo leto in tudi na, oblikuje pegaste vinsko mlade okusne liste režemo rdeče glavice. Ne prezimi. celo leto. Po rezu se obraste. Nezahteven radič, ki je obvezen v vsakem BIANCA INVERNALE – zimski radič ! zelenjavnem vrtu. NOVO Endivija Cichorium endivia Endivija bo hvaležna za sončno lego in vlažna ter hranljiva, rahla tla. Pozno jeseni in spomladi oblikuje zelene kompaktne Sejemo jo poleti za zgodnjimi kapusnicami, graglavice. Odlično prezimi. hom, nizkim fižolom, zgodnjim krompirjem, PAN DI ZUCCHERO čebulo in rdečo peso. – jesenski radič Kasneje jo razredčimo in presajamo. To je odlična poznojesenska zelenjava. DEČJA GLAVA Jeseni, odvisno od vremena, oblikuje velike podolgovate zelene glave. Ne prezimi. NOVO! To je stara francoska sorta. Valoviti listi oblikujejo rahlo glavico, ki je v obliki korneta. Listi, ki so debeli, masleno rumene do zelene barve, so večji od nam znanih endivij in izredno dobrega sladkastega okusa. Lahko režemo še mlade liste, ker se obraste ali pa jo pustimo, da se razvije do polne velikosti. Primerna je za jesensko in zimsko pridelavo, saj prenaša nizke temperature. Posebno dobro se pozimi obnese pod folijskim tunelom. ESKARIOL RUMENA NOVO! VERONA – celoletni radič To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumeno zelenim osrčjem. To je radič, ki ga sejemo že od pomladi naprej na gosto in do jeseni režemo njegove zelene liste, ki se To je srednje zgodnja endivija za vzgojo od poznega poletja do pozne jeseni. Ne prezimi. Oblikuje velike kompaktne rozete z rumenim osrčjem. MALAN (=Batavia Green) Odlična endivija, ki oblikuje 40–45 cm velike rozete, s kompaktnim osrčjem zele- 13 Listna zelenjava ENDIVIJA, MEŠANICA Čudovita mešanica endivij – Bubikopf (jesenska rumenozelena eskariolka), Fiorentina (zimska zelenorumena eskariolka), Verde a coure pieno (zimska zelena eskariolka), Fine De Louviers (kodrolistna rumeno-zelena). ! NOVO LJUBLJANSKI Domač, okusen, zgodnji motovilec, ki oblikuje velike rozete s srednje velikimi, dolgimi, gladkimi in svetlelahko porabimo na več čimi listi. načinov v zelenjavnem vrtu. Uživamo jo surovo VERTE DE CAMBRAI ali kuhano neposredno – v tipu ŽLIČARJA z vrta. MATADOR Seme sejemo v vrste na gosto. Lahko režemo še mlade liste (pisana mešanica), lahko pa razredčimo in pustimo prostor za različne endivije. Primerne so Okusen motovilec, ki obliza vzgojo od poletja do zime. kuje velike rozete s srednje velikimi, ovalnimi, temno To je hitro rastoča sorta, zelenimi listi. primerna za jesensko in pomladansko setev. Ima Valerianella locusta velike, temno zelene, svetleče liste, bogate z vitamiSejemo ga od srede avSpinacea oleracea nom C in železom. gusta do konca septembra in to enakomerno po Najbolje jo bomo izkorisvsej površini ali v vrste. tili, če jo bomo sejali Setveno površino rahlo spomladi in jeseni povsod prekrijemo z zemljo ali po vrtu, na prazne gredice slamo, zato da ga do ka- ali na prazna mesta med litve senčimo in skrbimo že rastoče vrtnine. Zgodaj Beta vulgaris za enakomerno vlažnost. spomladi, ko posejemo Liste trgamo posamič ali prve vrtnine, vržemo vmes Blitva velja za delikatesno pa porežemo celo rozeto in še nekaj semen špinače. zelenjavo. Zelo popularna je na Primorskem, vendar pustimo, da poženejo novi Korenine izločajo sapoodlično raste tudi v celinlisti. Bolje prezimi, če ga nine, ki spodbujajo rast prekrijemo s kopreno ali vseh vrtnin in pospešujejo skem, hladnejšem podnebju. Stebla s »špargsmrečjem. Ne mara pleve- godnost tal, kar dobro ljastim« okusom kuhamo lov, zato ga redno plevemo. vpliva na vse vrtnine. na pari. Liste uporabljamo Liste uporabljamo kot HOLANDSKI zastirko, površinsko kom- kot špinačo. Vsebuje veliko vitaminov A in C ter postiranje in za zeleno kalija, mangana, železa gnojenje. Vonj špinače in kalcija. Primerna je za odvrača škodljivce, posebno bolhače. Korenine vzgojo v rastlinjakih, tunelih in na prostem. Zelo vedno puščamo v tleh. lepa in uporabna je tudi Pri setvi moramo upoštevati samo to, da špinača v okrasnih loncih. Odlično prezimi. Liste trgamo, saj Okusen zgodnji motovilec, ne sme rasti v zemlji, ki ki oblikuje velike rozete je bila pognojena s svežim se obrastejo. Je nezahz velikimi, širokimi, rahlo hlevskim gnojem. Če špi- tevna vrtnina. hvaležna hrapavimi listi. nače torej ne pojemo, jo bo za vlažna tla. Motovilec Špinača Blitva ali mangold 14 lepa je tudi ZA DEKORACIJO v okrasnih loncih. BLITVA LISCIA A VERDE DA TAGLIO SREBRNOLISTNA PISANOSTEBLENA ARCOBALENO MIX Velja za delikatesno zelenNOVO! javo. Oblikuje zelena tanka stebla in gladke, tanke ter sladke, svetleče zelene liste. Redno jo redno režemo, saj se obrašča. Uporabljamo jo kot špinačo. Primerna je za vzgojo v rastlinjakih, tunelih Rastlina oblikuje stebla in in na prostem. Odlično raste rebra RAZLIČNIH BARV z tudi v okrasnih loncih. velikimi zelenimi listi. Zelo Odlično prezimi. R I ST EN KO Je hitro rastoča sorta (60 dni). Temno zeleni listi imajo bela listna rebra in bele listne peclje. NOVO! T N PLASTIČNO / ALUMINJASTO VRTNO ORODJE Za delo na vrtu potrebujemo različna A S V E orodja. Običajno uporabljamo tisto, kar imamo na voljo oz. kar najdemo. Zakaj pa si ne bi omislili kakšnega novega, sodobnejšega delovnega orodja, ki nam bo delo olajšalo? Vzemimo si trenutek in se napotimo v trgovino, kjer imajo veliko izbiro vrtičkarskega orodja (gradbeni center z vrtnim oddelkom, večje kmetijske trgovine). Presenečeni bomo, kaj vse lahko dobimo, da si olajšamo delo. Polona K.: »Lani spomladi sem prvič kupila grablje, in to plastične z aluminijastim držalom. Do sedaj sem uporabljala orodje svoje mame. Nove grablje so mi kar drsele med rokami, delo je bilo lažje in, čudežno, nobenih žuljev nisem dobila. Grablje se niso ukrivile ali zlomile, tako čvrste so bile.« Malabar špinača Basella rubra NOVO! To je enoletna azijska popenjavka. Potrebuje veliko toplote, drugače pa je za vzgojo nezahtevna. Odlično raste v sončnem delu zelenjavnega vrta in v velikem loncu na balkonu. Potrebuje oporo. Ko je suša, jo redno zalivamo. Raste tudi v visečih košarah. Raste hitro, tako da že 55 dneh po setvi lahko uživamo mlade, velike in sočne, rahlo odebeljene, rdečkaste liste v solati ali pa jo uživamo kot špinačo. Uporabljajo jo tudi za zgoščevanje juh, jedi »stir-fries« in v jedeh iz čilija. Je tipična listna zelenjava in vsebuje veliko vitaminov A in C, železa ter kalcija. 15 Plodovke Paradižnik Lycopersicon esculentum Potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in dovolj vode. Gnojimo obilno, lahko s kompostom, hlevskim gnojem ali z organskimi gnojili. Gnojimo mesečno od začetka cvetenja do konca zorenja. Raste naj ob opori (plastične ali bambusove palice). Dobri sosedje so zelje, peteršilj, grah, zelena, por, špinača, kapucinka. Paradižnik redno zalivamo. Zastiramo ga, da ne raste plevel in da zemlja ostaja vlažna. Mešani posevek: nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen in kapucinka. Zdravi plodovi brez škropljenja: Paradižnik sadimo vsako leto na isto mesto v gredi. Izberemo mu sončno in toplo lego. Prednost ima tisti del vrta, ki je najbolj zaščiten pred dežjem. Pred plesnijo, ki ga napade v vlažnih poletjih, ga zaščitimo tako, da rastline prekrijemo, vendar tako, da imajo veliko prostora (zraka) in svetlobe. Folija, ki ne prepušča dežja, naj bo napeta v čim večjem oboku nad rastlinami, tako da imajo paradižnikove rastline veliko prostora za rast. Vsak dan pregledujemo rastline in vse liste, na katerih se začnejo pojavljati sivozelene pege, odtrgamo in uničimo (najbolje, da jih sežgemo). Paradižnik v posodah: Ne pozabimo, da paradižnik zelo dobro uspeva v posodah. Izkoristimo to njegovo lastnost in si z njim »polepšajmo« terase ter balkone. Vonj paradižnika odganja muhe. Sadike sadimo poševno in globoko: Paradižnikovo sadiko sadimo čim globlje, kajti iz stebla poženejo stranske korenine. Več, ko ima rastlina korenin, močnejša bo in bolj zdrava. Pazite na temperaturo: Paradižnik ne nastavlja plodov pri temperaturi pod 13 ºC in nad 32 ºC. Češnjevi plodovi: Majhni češnjevi plodovi so idealni za zamrzovanje. Ne sprimejo so, tako da jih lahko posamezne jemljemo iz vrečke. Omakam, juham in drugim jedem jih tako lahko dodajamo celo zimo. Majhni češnjevi paradižniki so primerni tudi na popotovanju, saj jih lahko enostavno shranimo v posodah in cele pojemo. Osvežijo nas, ne da bi se zmočili z njihovim sokom. VOLOVSKO SRCE NOVOSADSKI JABUČAR To je pozna, visoka in bujna sorta. Veliki plodovi (800 g) so značilne srčaste oblike, svetleče nežno rdeče barve, zelo mesnati, sočni in izredno okusni. Niso primerni za transport. Domača visoka sorta. Veliki, okrogli plodovi (130–150 g) svetleče rdeče barve so zelo okusni. FINNY F1– paradižnik v grozdu SAINT PIERRE Rodna visoka sorta. Plodovi so rahlo ploščato okrogli, gladki, težki okoli 200 g, 16 izrazito sladkastega in prijetnega okusa. Uživamo svežega v solatah in omakah ter iz njega pripravljamo sokove in koncentrate. Visok (indeterminanten), odporen, zelo roden in zdrav paradižnik. Ima okrogle, intenzivno svetleče rdeče, okusne plodove, težke okoli KO EN R I ST T N OBVEZNA OZELENITEV BALKONOV Lani poleti je bilo zares vroče. Posebej v mestih, med betonom. Enostavno in A S V E lepo se vročini lahko upremo z ozelenitvijo balkonov in teras. Če bi vsi mestni prebivalci, ki imamo balkone in terase na njih postavili kar največ rastlin, bi v poletni vročini znižali temperaturo zraka, kar bi nam omogočilo prijetnejše ter zračnejše bivanje. Tak balkon je lepši pa še koristen je lahko, saj lahko na njem pridelamo zelenjavo in zelišča za svoje vsakodnevne potrebe. V loncih na terasi in balkonu lahko uspeva skoraj vsa zelenjava. Sara P.: »Lani sem namesto cvetlic v okrasne lonce posadila začimbe. Na južnem, manjšem balkonu sem v glinen lonec posadila različne bazilike, v drugega rožmarin, majaron in timijan, v tretjega, malo večjega, pa limonsko travo, ki se je bujno razrastla. Na severnem balkonu je v večjem loncu rastla, se razraščala in dehtela meta. Ne boste verjeli, celo poletje, tja do prve jesenske zmrzali sem imela pri roki sveže začimbe. Je lahko še kaj lepšega? In metin čaj vedno osveži.« 120 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje. CHERRY BALL F1 – paradižnik češnjevec Jajčevec Solanum melongena 90 dnevih po presajanju. Odlični so sveži ali pa iz njih pripravimo kečap, omake in sokove. Plodovi ne pokajo. Visok (indeterminanten), srednje zgoden, odporen, zelo roden paradižnik češnjevec, ki se dobro prilagaja različnim podnebnim in vremenskim razmeram. Ima okrogle, svetleče rdeče okusne plodove, težke okoli 20 g. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Uporabljamo svežega in zamrznjenega. HEINZ 2005 – nizek paradižnik Nizek ali determinanten paradižnik. Plodovi so gladki, okrogli, iz 4–6 prekatov, težki okoli 180 g in zelo mesnati. Dozorijo v okoli VIOLETTA LUNGA RIO GRANDE – nizek pelat Plod je podolgovato hruškaste oblike, dolg okoli 20 cm, črno vijoličen in svetleč ter ima čvrsto zelenobelo meso. Dozori v okoli Avtentična italijanska sorta 80 dnevih po presajanju. Zahteva s hlevskim gnojem paradižnika, udomačena tudi že v naših krajih. Nizek pognojena tla, veliko vode (determinanten) paradižnik. in sončno lego. Odlično bo uspeval v plastičnem tunelu Plodovi so gladki, podolin rastlinjaku. govati (8 cm dolgi), težki 80–90 g, lepe temno rdeče barve. Dozorijo v okoli 120 dnevih po presajanju. Rastlina je močna, obilno rodi in je dobro odporna proti bolezni. Odličen PELAT 17 Plodovke Paprika in feferoni Capsicum annuum Potrebujejo sončno lego, vlažna tla, obilno pognojena s kompostom ali hlevskim gnojem. Gnojimo mesečno, od začetka cvetenja do konca zorenja. Gredice paprike redno zastiramo, med poletjem dodatno gnojimo z rastlinsko prevrelko in ob suši redno zalivamo. Pred setvijo seme čez noč namočimo v vodi. Rastlinam lahko nudimo oporo (mreža). Prvi plod odstranimo, da ne zavira rasti. Plodove kasneje redno trgamo, da nastajajo novi. Mešani posevek – posamezne rastline lahko posadimo na gredice korenčka in zelja ter ob paradižnik. ŠOROKŠARI BOTINSKA RUMENA Tip paradajz paprike. Je domača, srednje pozna sorta (110 dni). Plodovi so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Okusna in dišeča paprika. Odlična za svežo porabo in vlaganje. Vsebuje dragocene vitamine, predvsem vitamin C in veliko mineralov. SOMBORKA NOVO! Domača, srednje pozna PAPRIKA KURTOVSKA sorta, v tipu babure. Plodovi KAPIJA so sočni, srednje veliki, tipično mlečno bele do rumene barve. Odlična za svežo porabo, polnjenje in vlaganje. PALANAČKA BABURA NOVO! JE SRBSKA PAPRIKA v tipu babure oz. kvadrataste paprike. Plodovi so sočni, zelo veliki, tipično mlečno rumene barve. Okusna in dišeča paprika. Odlična je za svežo porabo, polnjenje in vlaganje. To je srednje zgodnja sorta, 8–12 dni zgodnejša od sorte Šorokšari. Rastlina je močna, kompaktna, nizka z visečimi plodovi. To je SRBSKA PAPRIKA, srednje zgodnja v tipu »polbabure«, RAHLO PEKOČA in zato tudi zelo zdrava. Paprike so težke 60–90 g, svetlo rumene barve, zrele pa DOMAČA, srednje pozna rdeče barve. Meso je sočno (125 dni) podolgovata in in debelo. Uporabimo jo lahzelo rodna paprika – plodovi ko na različne načine, najso bočno sploščeni, zelene boljša pa je polnjena s kislo in intenzivno RDEČE barve. smetano. Lahko jo pobiramo Primerna je za svežo rabo, od 5 do 6-krat v sezoni. pečenje in vlaganje. FEFERONI SLADKI SLONOVO UHO To je sladka SRBSKA PAPRIKA »ajvaruša« z velikimi in mesnatimi plodovi, ki na rastlini visijo. Zelena barva se v zrelosti spremeni v KALIFORNIJSKO ČUDO rdečo. Težka je od 150 g Tip babure. Je srednje poz- do 250 g. Je odporna proti na sorta. Plodovi so sočni, bolezni in daje stabilne srednje veliki, zeleni in rdeči. pridelke. Za svežo rabo, Odlična za svežo porabo. pečenje in pripravo ajvarja. 18 To je sladek, dolg feferon (15 cm dolg, 2,5 cm v premeru) s tanko kožo. Svetlo zelena barva se v zrelosti spremeni v rdečo, oranžno ali rumeno. Rastlina je velika, kompaktna, močno rodna. Primeren je za svežo rabo, vlaganje in sušenje. Dozorevati začne okoli 80 dni po presajanju. FEFERONI PEKOČI RUMENI FEFERONI PEKOČI ZELENI IN RDEČI TASTY GREEN (KING) F1 – HOLANDSKI TIP NOVO! Srednje zgodnja sorta (100 dni) pekočih, intenzivno rumenih feferonov, dolgih 7–11 cm. Uživamo jih sveže ali vložene. Lahko jih vzgojimo tudi v okrasnih loncih kot balkonsko zelenjavo. Srednje zgodnja sorta (90 dni) temno zelenih, okusno pekočih feferonov, dolžine 7–11 cm. V zrelosti se obarvajo intenzivno rdeče. Uživamo jih sveže ali vložene. Kumare Cucumis sativus Kumare potrebujejo dobro gnojena tla, zato jih pred sajenjem obilno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Med rastjo jih dognojujemo s hlevskim gnojem ali kakšnim drugim gnojilom. Dobro rastejo samo, če imajo dovolj toplote in vlage, zato tla okoli njih obvezno prekrijemo z rastlinskimi ostanki, s slamo ali črno folijo. hvaležne nam bodo za zavetrje. Ker so popenjavke, jih napeljemo na plastično mrežo. Tako vzgojene so tudi bolj zdrave in dlje časa rodijo. Ob kumarični vrsti obvezno posadimo različne bazilike, saj privabljajo čebele in pospešujejo rast, ter zeleno in koper. Tudi solata je dober sosed kumaram, saj kumare sadimo ob solato, ko je ta že večja in mladim rastlinicam kumar nudi zavetje. Solato kmalu poberemo, da imajo kumare dovolj prostora za nadaljnjo rast. DARINA F1 DOLGE ZELENE To je zgodnji holandski tip solatnih kumar, ki so poznane po prijetnem in odličnem okusu in izredno dobri prebavljivosti. Kumare so temno zelene, gladke in dolge okoli 25 cm. Lahko jih gojimo od zgodnje pomladi do pozne jeseni na prostem, v tunelu in rastlinjaku. So tolerantne do bolezni ter odporne proti vročini. Zelo enostavno jih je vzgajati in odlično rodijo. LEVINA F1 – ZA VLAGANJE To so odlične, hrustljave kumarice za vlaganje. Hibrid je odporen proti bolezni. Redno jih obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. Primerne so za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. PARIŠKI KORNIŠON – ZA VLAGANJE To je odličen in uveljavljen Klasične solatne kumare. evropski hibrid solatnih kumar, zelo dolgotrajno roden MARKETER in odporen proti boleznim. Plodovi so zelo okusni. Primeren je za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Odlične, hrustljave kumarice za vlaganje. Redno jih obiramo, saj s tem pospešujemo nastanek novih plodov. Primerne so za pridelavo na prostem, v tunelih in rastlinjakih. Klasične solatne kumare. 19 Plodovke Bučke Cucurbita pepo • cukini in patišonke • rastejo na grmičkih • blagega okusa • se ne skladiščijo in buče Cucurbita maxima, Cucurbita moschata Vzgoja je enostavna – sončna lega, veliko sonca, veliko hranil in vlage, zato gnojimo, zalivamo pod list in tla prekrijemo s slamo ali ostalimi rastlinskimi ostanki. Pazimo, da imajo dovolj prostora za rast. Če smo na tesnem s prostorom, popenjave buče napeljemo na ograjo ali pa jih posadimo na enega od kompostnih kupov. Obvezno naj rastejo v mešanem posevku s fižolom, koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki privabijo čebele (npr. s sončnico, cinijo, koriandrom, korejsko meto). Bučke redno trgamo, da rastejo nove, buče pa pobiramo šele jeseni, ko dozorijo in jih skladiščimo do pomladi. Kdaj so buče zrele? Ko na njih potrkamo, morajo zazveneti votlo, imeti morajo razvito polno barvo, steblo mora biti posušeno in krhko. • vrtne buče, jedilne buče ali “ZIMSKE BUČE” • rastejo na dolgih poganjkih • so različnih oblik, barv in okusov • se odlično skladiščijo GREYZINI F1 - BUČKE hruškaste oblike, težke 1,5 –2,5 kg z oranžno rdečim mesom. Iz njih pripravljamo različne zelenjavne jedi in kruh. So zelo dekorativne. zelo okusne. Užitne so v vseh velikostih. Trgamo čim mlajše zato, da pospešimo tvorbo novih cvetov in plodov. Rastejo na grmičku. BUTTERNUT WALTHAM - BUČA SOLEIL F1 – RUMENE BUČKE Bučke so svetlo zelene z belimi in zelenimi progami ter zelo okusne. Zimska buča z oranžnim mesom, ki ima sladkast okus po lešnikih. DIAMANT F1 - BUČKE MUŠKATNA BUČA Plodovi so atraktivne rumene barve, cilindrični, rastejo na kompaktnem in bujnem grmičku. So tolerantne na pepelovko, zato bujno in dolgo Bučke so temno zelene ter rastejo. Odlične za pripravo solat, juh, omak in jedi s zelo okusne. testeninami, saj pri kuhanju INDATLAN FEHER - BUČKE obdržijo svojo intenzivno barvo ter polepšajo jedi. HOKKAIDO UCHIKI KURI – BUČA Bučke so zelenkasto bele in zelo okusne. BIANCA DI TRIESTE – BUČKE Bučke so zelenkasto bele in 20 Velike, rebraste, ploščato okrogle buče, težke 5–25 kg z oranžnim, sladkim in okusnim mesom so prmerne za pripravo različnih jedi. Jeseni oz. šele v času skladiščenja se zeleni plodovi obarvajo oranžno rumeno. CONNECTICUT FIELD - BUČA To je velika, svetlo oranžna buča z rumenim, sočnim mesom, ki tehta 7–11 kg. Meso je primerno za prehHokkaido so odlične zimske rano ljudi in živali. Plodovi buče, oranžne barve in rahlo so primerni tudi za deko- KO EN R I ST N T SESTRSKA GREDICA Maji in Azteki so skupaj sejali koruzo, visoki fižol in buče. Tak način pridelave A S V E se imenuje MILPA oz. SESTRSKA GREDICA (pojavlja se tudi v legendah južnoameriških in nekaterih severnoameriških Indijancev). Vse tri vrtnine se kot sestre dopolnjujejo. Glavna vrtnina je koruza, ki nudi oporo visokemu fižolu. Fižol bogati tla z dušikom, buče pa prekrivajo tla, da so hladna, vlažna in brez plevelov. Iz koruze delamo tortilje, tako da so kot buče vir škroba in vitaminov. Fižol je vir beljakovin, mineralov in vitaminov. Konec aprila na gredico posejemo sladko koruzo in buče. Ko je koruza visoka 10–15 cm, poKoruza sejemo fižol (1–2 semena fižola posadimo 10 cm stran od posaFižol meznega stebla koruze). Kasneje šibkejšo rastlino visokega fižola odstranimo, da raste samo Buče ena rastlina fižola na eni rastlini koruze. Med posameznimi rastlinami koruze pa mora biti dovolj prostora, da rastejo buče. racijo in izdelavo buč za noč čarovnic. Dozori v približno 110 dnevih po setvi. ATLANTIC GIANT – BUČA Buča je velika, ovalno okrogla, rahlo rebrasta in gladka, rumene barve s sivim navdihom. Meso je rumeno. Dozori v 100–125 dnevih po presajanju. Uporablja se za hrano ljudi, krmo živali in za okras. Lahko doseže težo do 100 kg. Lubenica Citrullus lanatus CRIMSON SWEET Predlogi zasaditve: Koruza naj raste na gredici v vrstah, ki so med seboj oddaljene 60 cm. Razdalja med rastlinami v vrsti naj bo 30 cm. Buče posadimo okoli. Med 3 vrstami koruze pustimo 1,2 m širok pas za buče. Buče morajo biti 50–60 cm stran od koruze in fižola ter 2 m stran od naslednje buče. Buče in fižol osujemo. Redno jih gnojimo. Mlade poganjke buč pravilno razporedimo med koruzo. Starejši poganjki buč ne prenašajo premikanja. V takšni družbi se je najbolje obnesla bučka Hokaido. Lahko posejemo tudi bučke oz. cukine (grmički), da imamo več prostora za prehod. Melona Cucumis melo veliko toplote, vlage (zalivamo pod list) in gnojena tla. MEDNA ROSA ANANAS Srednje pozna sorta (90 dni). Plodovi so okrogli, svetlo zeleni s temnimi progami in težki 9–11 kg. Imajo sladko in sočno temno rdeče meso. Primerna je za vzgojo pod tuneli in na prostem. Je odporna sorta, ki dobro prenaša transport. Zahteva tople in sončne lege ter globoka, topla tla, pognojena s hlevskim gnojem. Srednje zgodnja sorta (90 dni) za pridelavo v tunelih in na prostem. Melone so ovalne, težke 1,5–2,0 kg, rumeno mrežaste z okusnim sladkim in aromatičnim oranžnim mesom. Potrebuje Srednje zgodnja sorta (105–110 dni) primerna za vzgojo v tunelih in na prostem. Melone so okrogle (1,6–1,8 kg), gladke, rumene barve z okusnim sladkim aromatičnim zelenkasto belim mesom. 21 Kapusnice Cvetača Brassica oleracea Cvetača bo dobro rastla tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležna za kompost. Dobri sosedje v mešanem posevku so paradižnik, zelena (rastoč skupaj bosta obe vrtnini dali boljši pridelek), nizek fižol in facelija. Slabi sosedje so krompir, ostale kapusnice in čebula SNEŽNA KEPA / SNOWBALL Srednje pozna (110–120 dni), bela, okrogla in kompaktna cvetača. Najbolje raste v humoznih, vlažnih, dobro pognojenih tleh, na sončnih mestih. Rožo prekrivamo z listi. Njen najboljši sosed je paradižnik, sledijo nizek fižol, zelena in facelija. Poletne vročine ne prenaša najbolje in težko oblikuje rožo, zato jo vzgajamo spomladi in jeseni. FUJIYAMA F1 NOVO! Odličen hibrid cvetače, ki dozori v okoli 60 dni po presajanju. Oblikuje lepe, snežno bele rože, težke okoli 1,2–1,5 kg. Rodi zanesljivo in obilno. Primerna je za poznopoletno in jesensko pridelavo. 22 MEŠANICA BARV (Purple Grafitti & Sunset) NOVO! Privlačne vijolične in oranžne cvetače so izrednega okusa. Odlične so tudi surove. Rastline so velike, kompaktne in zdrave. Cvetača najbolje raste v humoznih, vlažnih, dobro pognojenih tleh, na sončnih mestih. Njen najboljši sosed je paradižnik, sledijo nizek fižol, zelena in facelija. Brokoli Brassica oleracea Ena najbolj zdravih vrtnin, ki bi jo morali redno uživati. Brokoli je okusen in bogat z vlakninami, minerali ter vitaminoma C in A. Seme posejemo v zabojčke 5–7 tednov pred presajanjem na prosto. Sejemo ga lahko tudi na prostem (od marca do junija), takoj ko lahko obdelujemo vrtna tla. Presajamo ga od aprila do julija, na razdalji 40 x 50 cm. Tik pred cvetenjem odrežemo glavno mesnato rožo, da zrastejo stranske, manjše. Čarobni brokoli nas zalaga z okusnimi rožami celo poletje do pozne jeseni, v primorju pa tudi pozimi. Rože lahko zamrznemo in jih uporabimo pozimi. Dober sosed je zelena. Brokoli ima rad svetlobo in veliko vlage, zato suha peščena tla niso primerna za vzgojo. Pomembno: ob presajanju sadimo sadike tako globoko, da se listni peclji spodnjih listov dotikajo tal. Tako zaščitimo koreninski vrat in spodbudimo rast korenin. CORVET F1 (Calabrese natalino) požene manjše stranske, ki jih režemo pozno v jesen. Glede okusa in vsebnosti vitamina (predvsem vitamina C) brokoli prekaša cvetačo. Optimalna temperatura za rast je 15–18 ºC, zato uspeva od pomladi do zgodnjega poletja in poznega poletja v Rastlina oblikuje veliko sivo- zimo. Dobra soseda brokolija zeleno rožo. Ko jo odrežemo, sta paradižnik in zelena. Zelje Brassica oleracea Zelje bo dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo nam bo hvaležno za kompost. Jeseni prenese nekaj mraza. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah z ali brez glavne korenine. Dobri sosedje v mešanem posevku so nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje so česen, ostale kapusnice, čebula. ZGODNJE ZELJE: za sadike sejemo v začetku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico in to 0,3–0,5 g na 10 m2. Na prosto presajamo aprila in maja na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija. POZNO ZELJE: za sadike sejemo v začetku maja na prosto in to 0,3–0,4 g na 10 m2. Presajamo maja in junija na razdalji 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra. NEW MIRODIMARU F1 Kitajsko zelje Brassica pekinensis YUKI F1 NOVO! SLAVA To je zgoden hibrid, enostaven za vzgojo. Sedemdeset dni po presajanju oblikuje lepe kompaktne glave, težZgodnje (65 - 70 dni), zelo To je srednje pozna sorta ke okoli 2 kg. Je blagega in odporno zelje z okroglimi, (120 dni). Glave so ploščato svežega okusa ter lepega modrozelenimi in okusnimi okrogle in jih uporabljamo videza. Odličen je za kuhaglavami, težkimi okoli 1,5 kg. sveže ali za kisanje. nje, lahko pa ga jemo suUporabljamo ga svežega. rovega v solatah. Potrebuje Odlično se prilagaja različ- VARAŽDINSKO 2 humusna, hranljiva in vlažna nim podnebnim in vrementla. Dobro raste v družbi s skim razmeram. fižolom, grahom, kolerabico in špinačo. DITMAR Srednje zgodnje zelje (90 dni) s sploščeno okroglimi, rumenozelenimi, okusnimi glavami. Uporabljamo ga svežega. To je tradicionalna evropska sorta. Pozna DOMAČA sorta zelja (140 dni). Srednje velike glave so ploščato okrogle, posebne rumenozelene barve s finimi tankimi listi, zato je zelje odlično za kisanje in skladiščenje. Rdeče zelje Brassica oleracea FUTOŠKO ROXY Ohrovt Brassica oleracea VERTUS Srednje pozna DOMAČA sorta (90–100 dni). Ima sploščeno okroglo glavo, težko okoli 2–3,5 kg in je posebne zelene barve. To je odlično zelje za svežo porabo in kisanje. Pozno rdeče zelje (140 dni) s pokončno okroglo vijoličnordečo glavo, težko okoli 1,6 –2 kg. Uporabljamo ga sve- Pozen ohrovt (140 dni) z žega ali pa ga skladiščimo. okroglo, lepo zeleno glavo, težko okoli 1,8–2 kg. Odličen za pripravo zelenjavnih jedi pozimi. 23 R I ST EN KO Kapusnice T N NEKAJ O DOMAČI VZGOJI SADIK • Priprava posodic za setev Posode za setev: plastični lončki, lesene gajbice, mini rastlinjaki s prozornim pokrovom, kupljeni A S V E kalilniki, setvena gnezda, za bob npr. rolica za toaletni papir itd. Vse posode, kamor sejemo, morajo biti čiste (umazane dobro operemo in očistimo). Posode do roba napolnimo s kvalitetno zemljo (substratom) za setev (rahle in drobno mrvičaste strukture, skoraj brez hranil) in jo nato z deščico pritisnemo, tako da do vrhnjega roba posode ostane 1–2 cm prostora. Tako oblikujemo ravno setveno površino, zemlja je kompaktna, da se korenine lažje učvrstijo, pri zalivanju se seme in zemlja ne izpirata iz posode. • Optimalen čas za setev za vzgojo sadik je prva polovica marca. Takrat je že dovolj svetlo in sadike bodo dovolj velike za pravočasno presajanje na prosto. • Pametno sejemo Večja semena (kumare, jajčevec, paradižnik, paprika, čili, andska jagoda) sejemo lahko neposredno v lončke, po 2–3 semena skupaj. Kasneje pustimo v lončku samo eno rastlino. Semen, ki kalijo na svetlobi (skoraj vse začimbnice z zeleno vred), ne prekrijemo, ampak jih samo pritisnemo ob zemljo. Ostala semena, tista, ki kalijo v temi, obvezno prekrijemo s plastjo zemlje. Nekatera semena čez noč namočimo, da hitreje kalijo. • Vlaga Okolica kalečega semena mora biti vedno optimalno vlažna. Zemlja se ne sme izsušiti, kalečih rastlinic ne smemo utopiti, zato redno škropimo z mlačno vodo. Posode lahko tudi prekrijemo s steklom ali prozornim plastičnim pokrovom, da voda ne izhlapi. Pokrov odmaknemo, ko ovira rast mladih rastlin. • Pikiranje Ko imajo rastline 2 prava lista (torej s kličnimi listi 4 liste), jih presadimo v večje posode. Presajamo lahko tudi kasneje, vendar velja, da se mlajše rastline prej prilagodijo na novo okolje. Presadimo jih v večje lončke v zemljo, ki vsebuje hranila. • Prostor za vzgojo sadik Izberemo svetlo okensko polico, ki ni izpostavljena žgočemu soncu. Vsak dan jih obrnemo za 180°, zato da bodo rastline enakomerno osvetljene. Lončki ne smejo biti na kamnu oz. na hladni površini, ker se lahko korenine »prehladijo. Brstični ohrovt Brassica oleracea visoko kakovostna zelenjava, bogata s hranljivimi snovmi, okusna, trpežna in odlična za zamrzovanje. Pred zimo ga pognojimo z gnojili, ki vsebujejo veliko kalija. LONG ISLAND Raštika / Krmni ohrovt Brassica oleracea var. medullosa Pozna sorta (130 dni), srednje odporna na nizke tem- To je visoka rastlina (do perature. Brstični ohrovt je 1,5 m) s strženastim ste- 24 blom in številnimi velikimi sočnimi listi. Daje velike pridelke zelene mase, dobro prezimi in čez zimo ostane zelena. Iz sočnih listov si lahko pripravimo zanimive jedi. Čebulnice Por Allium porrum DOMAČI DOLGI Rad ima peščena, rahla, hranljiva tla. Por sejemo na gosto, tekom leta ga redčimo in uporabljamo še mladega in svežega v kuhinji. Tako imamo por Pozen jesenski por, občutljiv na voljo tudi poleti. Prena mraz. Spodnji beli del sadimo ga lahko na raz- stebla je zelo dolg (60 cm). lična mesta v vrtu, saj je odličen sosed jagodam, korenčku, zeleni, paradižAllium cepa niku, solati in kapusnicam. Čebula se dobro skladišči CARENTAN – spletemo pletenice in jih čez zimo obesimo v hladen, zračen, ne presvetel prostor. Sejemo jo v vrste in celo poletje počasi redčimo. Izpuljene rastline pojemo ali pa jih presadimo kamorkoli v vrtu, saj Srednje pozen por, ki prezimi. je čebula dober sosed kuRad ima peščena, rahla, maram, korenčku, solati, hranljiva tla. paradižniku in jagodam. Čebula A PONUDBA EKSKLUZIVN HOLANDSKA RUMENA To je ploščato okrogla, slamnato rumena čebula blažjega okusa, ki se dobro skladišči. PTUJSKA RDEČA To je srednje pozna sorta s ploščatimi čebulami in z rdečerjavimi ovojnimi luskami ter rdečkastimi mesnatimi listi. Je ostrega okusa in se odlično skladišči. Vsebuje askorbinsko kislino, ki širi žile in raztaplja holesterol. Velik semenski česen, pridelan v Sloveniji • MESSIDOR (zimski česen z velikimi belimi stroki) • SPRINT (zimski česen z velikimi belimi stroki in rdečkastim navdihom). VZGOJA ČESNA Česen sadimo jeseni, približno 6 tednov, preden zemlja zamrzne (v večjem delu Slovenije meseca oktobra). Lahko ga sadimo tudi spomladi, marca in aprila. Zemljo zrahljamo (plitvo prekopljemo ali zgrabimo), odstranimo plevel, dodamo kompost. Najbolje, da sadimo samo zelo velike stroke, saj iz njih zraste velik česen z velikimi glavami. Glavo česna razdelimo na posamezne stroke in jih sadimo na razdalji 10–15 cm, 2,5–4 cm globoko. Med vrstami naj bo 25–35 cm. Stroke sadimo z debelejšim delom navzdol, saj bodo tam pognali korenine. Stroke sadimo dovolj globoko zato, da čez zimo ne zamrznejo. Najbolje uspeva v propustnih oz. odcednih tleh (ne prenaša stojne vode, saj stroki zgnijejo), bogati z organsko snovjo in na sončni legi. Raste tudi na slabših tleh, le da je pridelek manjši. Novembra, ko posajeni česen že malo zraste, tla med rastlinami prekrijemo (mulčimo), zato da jih varujemo pred zmrzaljo, lahko s slamo ali z ostanki z vrta (npr. korenjevim perjem, perjem repe, špinačnimi listi itd.). Spomladi mulč odstranimo in tla med vrstami zrahljamo oz. prezračimo. Česen se tako hitreje ogreje, ima več zraka, tla pa oživijo. Tako bujenje iz zimskega spanja pospeši njegovo aktivnost in rast. Plevela ne mara, zato ga redno plevemo, saj potrebuje za rast veliko svetlobe. Če smo jeseni dodali kompost ali kakšno organsko gnojilo, ga med vegetacijo ni treba gnojiti. Naša vrtna tla imajo dovolj hranil za česen. Konec maja ga lahko zalijemo s prevrelko iz kopriv. Ko je suša, ga moramo obvezno zalivati. Najbolje je kapljično namakanje, da ga po nepotrebnem ne zalivamo po listju. Česen v vrtu odganja zajce, krte in voluharje. Na sosedne vrtnine deluje zdravilno, saj jih varuje pred napadom bakterijskih bolezni. Iz česna si lahko pripravimo razne pripravke, ki so zdravilne za vrtne rastline. 25 Stročnice a r o dno 2 01 6c n i c M edn Fižol Phaseolus vulgaris l eto stro Fižol potrebuje rahla, hranljiva in vlažna tla. Če je v času setve še hladno, setveno površino prekrijemo s kopreno ali pa ga sejemo v plastičnem tunelu. Temperatura tal za setev fižola mora biti nad 10 ºC. Kot metuljnica se sam oskrbi z dušikom iz zraka, zato ga ne gnojimo s hlevskim gnojem. Gnojimo ga z mineralnimi gnojili v času cvetenja, ne prej. Okoli opore položimo 8–10 cm zrn VISOKEGA FIŽOLA v 3 cm globoko jamico. V fazi cvetenja ga rahlo osujemo. Visoke in dekorativne fižolove »stene« uporabljamo kot zaščito pred vetrom, na primer za kumare. Dobri sosedje so paradižnik, kumare, kapucinka, zelje, solata, zelena in rdeča pesa. Šetraj ga v njegovi bližini varuje pred napadom uši. V suši ga OBVEZNO zalivamo. STAROZAGORSKI / NIZEK za zelene ploščate stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Zeleni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. FRENCH NAVY / NIZEK za zelene ploščate stroke BERGGOLD / NIZEK za Zgoden fižol, ki dozori že okoli 70 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in bujna. Rumeni stroki so ploščati, okusni in niso nitasti. ČUDO PIEMONTA / NIZEK za pisane stroke in zrno rumene okrogle stroke Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo rumeni stroki so okrogli, okusni in niso nitasti. SUPERNANO GIALLO / NIZEK za rumene ploščate stroke 26 PROFESIONALNA SORTA. Zelo zgoden fižol, ki dozori že okoli 50 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Svetlo zeleni stroki so ploščati, dolgi 15–16 cm, okusni in niso nitasti. HARVESTER SEL. SAVIO NIZEK za zelene okrogle stroke TO JE FIŽOL, KI NAS BO NAVDUŠIL. Je nizek in zgoden fižol, saj dozori v 55–60 dnevih po setvi. Uživamo stroke in zrnje. Ploščati, vijolično marmorirani in mesnati stroki so brez niti in izredno okusni. Pri kuhanju se obarvajo rumeno. Seme je marmorirano (pisano). Prenaša sušo. PROFESIONALNA SORTA. Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni SLAVONSKI ZELEN stroki so okrogli, okusni in niso nitasti, dolgi 15–16 cm. NIZEK za rumeno zeleno zrnje NOVO! TOP CROP / NIZEK za zelene okrogle stroke TO JE DOMAČA SORTA nizkega fižola, ki dozori okoli 75–80 dni po setvi. Rastlina Zgoden fižol, ki dozori že okoli 60 dni po setvi. Rastlina je srednje visoka in zelo bujna. Nekatere rastline so je srednje visoka, bujna in zelo zdrava. Zeleni stroki so malo višje. Je odporen na okrogli, okusni in niso nitasti. visoke temperature. Seme je ledvičasto, rahlo svetlo zelene barve in izredno okusno. ČEŠNJEVEC / NIZEK V Slavoniji iz njega pripravza pisano zrnje ljajo različne mineštre in juhe. BORLOTTO LINGUA DI FUOCO / VISOK za pisano zrnje Češnjevec je nizka in zelo rodna, priznana evropska sorta za pridelavo pisanih zrn. Dozori že okoli 70 dni po setvi. BORLOTTO LINGUA DI FUOCO SEL. ESTREMO NIZEK za pisano zrnje TO JE PROFESIONALNA SORTA za vzgojo visokega fižola za pisano zrnje. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in rodna. Stroki so dolgi 15–17 cm in imajo 7–8 ledvičastih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo 85–90 dni po setvi. Primeren je za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. 20–22 cm in imajo 7–8 okroglih pisanih semen. Z obiranjem strokov začnemo kakšnih 80 dni po setvi. Primeren za vzgojo na prostem, v tunelih ter rastlinjakih. RUMEN KRIVČEK ANELLINO WAX YELLOW VISOK za rumene okrogle stroke To je bujen fižol za pridelavo okusnih okroglih, rahlo ukrivljenih rumenih strokov, ki niso nitasti. Z obiranjem strokov začnemo 75–85 dni po setvi. KRIVČEK ANELLINO DI TRENTO / VISOK za pisane stroke in zrnje NOVO! Tradicionalna evropska sorta visokega fižola za pridelavo pisanega zrnja. Dozori približno 85 dni po setvi. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in potrebuje oporo. Visok, bujno rastoč, ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ukrivljeni, okrogli, zeleni z vijoličnimi lisami (rahlo marmorirani). Uživamo zelo okusne stroke, ki niso nitasti in marmorirana zrna. BORLOTTO LINGUA DI FUOCO 3 SEL. EXTRA VISOK za pisano zrnje JERUZALEMSKI / VISOK za rumene ploščate stroke TO JE ODLIČNA PROFESIONALNA SORTA za pridelavo pisanih strokov in zrna. Rastlina je robustna, kompaktna, zelo zdrava in potrebuje oporo. Stroki so dolgi To je odličen domači fižol za pridelavo okusnih ploščatih rumenih strokov. Ker je to pozna sorta, začnemo z obiranjem strokov kakšnih 90–100 dni po setvi. 27 Stročnice KO EN R I ST MERAVIGLIA DI VENEZIA A GRANO NERO / VISOK za rumene ploščate stroke N T KAKO SMO LAhKO SAMOOSKRBNI Samooskrba je beseda, ki jo dandanes pogosto slišimo. Vsak si jo razA S V E laga po svoje. Tako je tudi prav. Smo lahko morda samooskrbni glede zelenjave, začimb in zelišč? Veliko, zares veliko jih lahko pridelamo sami. Za samooskrbo 4-članske družine z zelenjavo, zelišči in krompirjem potrebujemo: 200 m2 zelenjavnih gredic (50 m2 na osebo), 40 m2 krompirja, 3 m2 zeliščnih gredic in 7–10 ur dela na teden. To je bujen fižol za pridelavo okusnih, dolgih in širokih ter mesnatih ploščatih, rumenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo 80–90 dni po setvi. SUPERMACONI / VISOK za zelene ploščate stroke To je bujen fižol za pridelavo okusnih velikih in mesnatih ploščatih, zelenih strokov. Z obiranjem strokov začnemo 80–90 dni po setvi. Če teh površin nimamo, se lahko znajdemo drugače. Sejemo manj določenih vrtnin, boljše kombiniramo v prostoru in času, dobro načrtujemo, tako da imamo pridelke tudi pozno jeseni in pozimi (vložene, zamrznjene, posušene). Na eno zeliščno gredico posadimo čim več začimbnic ali pa začimbnice sadimo med zelenjavo, da izkoristimo prostor. Peteršilj, gomoljno zeleno, stebelno zeleno in kamilico lahko sadimo med paradižnik ali ob paradižnikovo gredico, šetraj pa med nizek fižol. Ko fižol poberemo, šetraj pustimo in tam posejemo kaj drugega, npr. rdečo peso, repo, kolerabo. Peteršilj posejemo v kratko vrsto, ob njem pol vrste kitajskega drobnjaka, na drugo polovico stoletno čebulo. V tretji vrstici naj bo divja rukvica (Diplotaxis). Če imamo prostor, posejemo še eno vrstico radiča Tržaški solatnik, da imamo solato celo poletje. Ne pretiravamo s setvijo solate, saj dozori vsa naenkrat, pojesti pa ne moremo vse. Nizek fižol in grah sta obvezna. Paradižnik in paprika ne bosta zasedla veliko prostora, vmes je lahko kar največ cvetlic in koriandra. Sadimo v lonce. 28 COCO BLANC A RAMES VISOK za zelene ploščate stroke in bela okrogla zrna O! NOV Visok fižol, bujno rastoč (2 m), ki dobro prenaša različne vremenske razmere. Stroki so ploščati in zeleni. V strokih je običajno 5–7 belih zrn. Uživamo mlade zelene stroke in bela zrna izrednega okusa. Zrna uživamo mlada in sušena. TETOVAC / VISOK za velika bela ploščata in ledvičasta zrna DOMAČ, visok, srednje pozni fižol za pridelavo velikega in belega ledvičastega zrnja. Odličen za kuhane jedi (eno- pozabili. Zelo priljubljen je le še v južni Italiji. Uživamo mlade zelene stroke, nedozorela semena (sveža ali zamrznjena) in tudi posušena velika semena. Svež bob kuhamo 15 minut, suho imajo okus po kostanjih in seme pa pred uporabo namasleno teksturo, zato je to makamo 10 do 12 ur, nato idealen fižol za pripravo eno- pa ga kuhamo 1 do 2 uri, v ! O V NO loncu na pritisk pa 35 minut. lončnic. Semena uživamo sveža ali sušena. Zelo zdrav Lupina suhega boba je defižol (je izredno bogat z bel- bela, zato je morda najbolje, če kuhanega pretlačimo. jakovinami, vlakninami in Vsekakor ima bob značilen, fosforjem ter kalcijem). rahlo grenak okus, ki pa ga Potrebuje veliko toplote. lahko omilimo s primernimi Dobro prenaša krajša oblončnice, pasulj). Potrebuje ve- dobja suše. Prenaša vse tipe začimbami. liko prostora in močno oporo. tal. Posadimo 6 zrn okoli ene oporne palice. Ko je visok 15 cm, ga osujemo in tla zastremo. Lahko ga gojimo Vigna unguiculata subsp. v velikih okrasnih loncih na sesquipedalis vročih terasah. Potrebuje oporo. Stroke redno obiraPhaseolus coccineus mo, ker s tem spodbujamo rast novih. EMERGO Dolga vigna Laški ali turški fižol Bob Vicia faba To je plezajoča tropska enoletnica, z 2–4 m dolgimi poganjki. V 70–80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50–90 cm dolgi stroki. To je dekorativen fižol, ki Najbolje je pobrati in kuhati uspeva v slabših razmerah še mlade in nezrele stroke. in slabih tleh. Ne prenaša Uživamo jih surove ali kuprevisokih temperatur, saj hane. Uporabljajo jih v kitakrat odvrže cvetove, zato tajski in malezijski kuhinji. je odličen za sajenje na viš- Bob je stročnica, ki zraste jih, hladnejših legah. Ovija do višine 80–90 cm. Strok Dolga vigna potrebuje veliko sonca in toplote. V deževnem je dolg 30 cm, v njem je se okoli opore in oblikuje goste, zelene listne zavese 4–7 semen. Ker je odporen in hladnem poletju slabo in lepe metuljaste cvetove, na mraz, ga sejemo čim bolj raste. Ob suši jo moramo tako v zelenjavnem ali ok- zgodaj spomladi, v primorju redno zalivati. Je zelo občutrasnem vrtu kot tudi v veli- tudi jeseni. Vročina mu ne ljiva na nizke temperature. kem okrasnem loncu. Uži- ustreza, cvetovi odpadajo in Zelo lepa je tudi v okrasnih vamo mlade stroke in zrnje. napadejo ga uši. Je odličen loncih na terasah in balkonih. sosed solate, špinače, redkvice, zato ga sejemo skupaj s temi vrtninami. V vrtu Vigna unguiculata njegov vonj odganja voluPhaseolus lunatus harja. Bob je eden od naj- subsp. unguiculata Visok (do 4 m) in bujno ras- boljših virov rastlinskih beltoč, toleranten na vročino. jakovin. »Doma« je ob Kas- V 80 dnevih po setvi se na V ploščatih, približno 7,5 cm pijskem morju, v Perziji in na nizkem kompaktnem grTibetu. V Evropi so ga gojili mičku oblikujejo dolgi stroki dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijoli- pred fižolom, koruzo in krom- z belim drobnim zrnom bež čnobela semena. Semena pirjem, potem pa smo nanj barve in s črnim očesom. SUPERAGUADULCE Limski fižol Nizka vigna 29 Stročnice Najbolje je uporabiti še mlade in nezrele stroke, dolge 30–40 cm. Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski (»stir fries«) in orientalski kuhinji. Uživamo pa tudi zrna (podobno kot zrna ostalih stročnic). Redno gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stročnice). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša obdobja suše. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. Grah Pisum sativum Senator je srednje zgodnji (približno 80 dni) in srednje visoki (90–100 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 8–9 cm, zrna nagubana. TELEFON Telefon je srednje pozni (približno 85–90 dni) in zelo visoki (160–180 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 11–12 cm, zrna nagubana. Grah je OBVEZNA vrtnina vsakega zelenjavnega vrta. Enostavno ga je vzgajati, poleti uživamo sveža sočna zrna, pozimi pa posušena ali zamrznjena. Koristen je tudi za vrtna tla, ker jih bogati z dušikom (zato korenine graha vedno pustimo v tleh). Sejemo ga od marca do avgusta, čim pogosteje na različnih mestih v zeCAROUBY – SLADKI lenjavnem vrtu. Ko so rastline visoke približno 15 cm, OZ. SLADKORNI NOVO! jih moramo osuti. Nudimo mu oporo. Dobri sosedje so korenček, kumare, solata, zelje in koper. Zgodnje in pogosto obiranje pospešuje tvorbo novih strokov. ČUDO AMERIKE To je zgodnji (približno 65 dni) in nizki (40–50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi 6–7 cm, zrna nagubana. Poseben grah, pri katerem uživamo tanke, nežne, ploščate stroke (12 cm) sladkega okusa. To je visok grah, zrnje je oglato in nagubano. ki zraste do 150 cm in potrebuje oporo. Lepo cveti. Stroke redno pobiramo, ko RONDO so še mladi (spodbujamo rast novih). Čičerika Cicer arietinum MALI PROVANSALEC To je zgodnji (približno 65 dni) in nizki (45–50 cm) grah. Stroki so zeleni, dolgi kakšnih 5–6 cm, zrna okrogla in gladka. KELVEDON To je zgodnji (približno 70 dni) in nizki (45–60 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 6–7 cm, 30 Rondo je srednje zgodnji (približno 75-80 dni) in visoki (80–90 cm) grah. Stroki so temno zeleni, dolgi kakšnih 10–11 cm, zrna nagubana. SENATOR Plod je zelo kratek strok, bledo rumene barve in ima običajno dve veliki zrni. Pri optimalnih pogojih je lahko na eni rastlini tudi do 100 strokov. Redno jo gnojimo s kompostom in specializiranimi gnojili za vrtnine (stročnice). Prenaša vročino in Soja Glycine max. sušo, saj oblikuje močan koreninski sistem, vendar jo v močni suši v fazi cvetenja in nastavljanja strokov zalivamo. V hladnem poletju slabše raste in dozoreva. Zrnje je izredno okusno in ga uživamo podobno kot fižol (kuhano). Odlična je tudi za kalčke. Suha zrna čičerike namočimo v hladni vodi za 24 ur. Nato jih speremo, odcedimo in stresemo v lonec z veliko vode, šopkom zelišč, čebulo in nekaj stroki česna. Ne solimo. Ko zavre, lonec pokrijemo. Kuhamo približno 2 uri, lahko tudi dlje. Zrna med kuhanjem večkrat poskusimo, da se ne razkuhajo. Ko je čičerika že mehka (ne sme izgubiti oblike in se spremeniti v pire), solimo. Počakamo 5 minut in odcedimo. Čičerika je tradicionalna osnovna hrana v Indiji in jugovzhodni Aziji. Od tam se je že davno razširila na Srednji Vzhod in nato še v druge sredozemske dežele, Alžirijo, Maroko, Španijo, na Portugalsko. Najbolj znana jed iz čičerke je arabski humus. Leča Lens esculentum Leča je enoletna metuljnica, visoka 50–70 cm s parno pernatimi listi. Cvetovi se razvijejo v pazduhah listov. Strok je majhen in vsebuje 1–3 majhna semena. Dozori v približno 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Potrebuje veliko toplote. Dobro prenaša krajša obdobja suše. Prenaša vse tipe tal. Ko je visoka 15 cm, jo osujemo in tla zastremo. Lahko jo gojimo v okrasnih loncih. Leča vsebuje veliko beljakovin (esencialnih aminokislin), dobrih ogljikovih hidratov, do 2 % olja, vitamine iz skupine B, železo, kalcij, kalij, fosfor in cink. Je zelo aromatična in se uporablja predvsem za juhe, enolončnice, v solati in za kalčke. Zeleno lečo kuhamo od 30 do 40 minut. SEME NI GENSKO SPREMENJENO. Rada ima humozna in vlažna tla ter veliko sonca. Ob suši zalivamo. Ko je visoka 20 cm, jo osujemo in tla zastremo. Soja bogati tla z dušikom (izboljšuje vrtna tla), zato vzgojimo posamezne kompaktne grmičke tu in tam po vrtu. Semena začnejo dozorevati okoli 3–4 mesece po setvi. Pobiramo še zelene stroke z razvitimi zrni, jih speremo in kuhamo kakšnih 20 minut. Ko se stroki ohladijo, izluščimo zrna in jih uporabimo v različnih jedeh. Kuhamo lahko tudi posamezna suha zrna (iz posušenih strokov). Zelena zrna lahko tudi zamrznemo. Kot pri vseh stročnicah, je tudi pri soji najbolj pomembno, da jo pred kuhanjem namakamo v hladni vodi vsaj 12–24 ur (poleti manj, pozimi pa dalj časa). Pomembno je, da zrna namakamo v veliki količini vode, da bomo odpadne snovi lahko tudi odlili. V nasprotnem primeru bodo zrna spet vpila odpadne snovi. Pomemben je tudi čas kuhanja. Za večino semen velja, da jih kuhamo do mehkega, pri soji pa bomo to težko dosegli – spet zaradi visoke vsebnosti beljakovin. Tudi ko je kuhana, je namreč nekoliko hrustljava. V navadnem loncu jo kuhamo od 60 do 75 minut, v »ekonom loncu« pa 20 minut. Soja vsebuje veliko vlaknin, beljakovin (esencialnih aminokislin), vitaminov in mineralov, predvsem veliko kalcija. Je zelo okusna in uporabna v veliko različnih jedeh. 31 Ostale vrtnine Koruza Zea mays in dovolj vlage. Dobri sosedje so fižol, kumare, bučke, melone in paradižnik. SLADKA KORUZA KORUZA POKOVKA To je visoka (180–200 cm) sladka koruza. Ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo veliko beljakovin in vitaminov. Dozori okoli 85 dni po setvi. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zamrzovanje. Potrebuje dobro gnojena tla NOVO! To je srednje visoka koruza, enostavna za vzgojo. Ima storže z zrni, iz katerih pripravimo pokovko. Enostavna PRECOCE D'ARGETEUIL je za vzgojo. Jeseni, ko zrna dozorijo, jih oluščimo in shranimo za pripravo domače pokovke( kokice ali popcorn). Špargelj Asparagus officinalis Šparglje prvič pobiramo 3 leta po sajenju. Poganjke režemo največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4–5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov na leto. Če jih režemo predolgo, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo, zato bo prihodnje leto pridelek slabši. Najraje ima lahka, prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Izberemo sončno lego. Tla pognojimo s hlevskim gnojem in jih prelopatamo. Seme sejemo marca ali aprila v multiplošče, setvene zaboje ali lončke. Maja ali junija 8–10 tednov stare sadike presajamo na stalno mesto na prostem. Neposredno na prostem sejemo aprila ali maja. Razdalja med vrstami naj bo 1,5 m, v vrsti pa 25 cm. To je poznana stara sorta, cenjena po vsej Evropi. Poganjki so lepe zelene barve z rahlo rozavijoličnim navdihom. Če gredico spomladi, pred odganjanjem, višje osujemo, bodo poganjki beli. Bela detelja Trifolium repens NOVO! Za domače potrebe štiričlanske družine priporočajo nasad z 20 do 30 rastlinami šparglja. V »nasadu« špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo in po potrebi namakamo ali zalivamo. Jeseni porumenele nadzemne dele rastline pokosimo. Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladna. Če želimo imeti beljene šparglje, po tretjem letu od setve ali presajanja oblikujemo visoke grebene, tako da mladi poganjki dosežejo želeno dolžino, ne da bi pogledali iz zemlje. Ob koncu pobiranja (po osmih tednih) grebene razgrnemo. Zelene šparglje gojimo na ravni površini, brez nasutih grebenov. Poganjke pobiramo 2–3-krat tedensko, ko so visoki približno 20–30 cm. Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se preveč ne izsušijo, jih zavijemo v vlažno krpo. Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo (sveže ali blanširane) ali vložimo (v kis ali v slanico). 32 Z belo deteljo izboljšamo tla in popestrimo travnik. Sejemo jo od pomladi (marec) do srede septembra. Sejemo jo kot samostojno setev ali v mešanici s travami. To je plazeča rustikalna rastlina, ki raste na vseh tleh in prenaša tako sušo kot mraz. Je tip navadne bele detelje, ki dosega visoke pridelke in je vsestransko uporabna za pašo in košnjo. KO EN R I ST KAJ VSE LAhKO DAMO NA KOMPOST, KOLIKO IN ZAKAJ Jesensko listje Uporabimo samo manjše količine (plast okoli 10 cm). Pomešamo ga z ostalimi organskimi odpadki. Strupene rastline Tako kot npr. bršljan in okrasne ostrožnike tudi rastline paradižnika ter krompirja lahko damo na kompost. V kompostnem kupu delujoči mikroorganizmi strupene snovi razgradijo. Lesene dele in iglice »strupenih« rastlin (razne ciprese) na fino narežemo, ker potrebujejo nekaj več časa za razkroj. Alge iz ribnika Alge poberemo, jih za nekaj dni pustimo na zraku, da se posušijo in jih nato primešamo kompostu. Bolne, okužene rastline Bolezenski prenašalci (trosi, hife itd.) se ob visoki temperaturi, ki vlada v pravem kompostnem kupu, načeloma razgradijo. Rastlinske dele damo v sredino kupa, da veter ne prenaša bolezenskih trosov. Nekatere bolezni so malce bolj trdožive, zato posrbimo, da jih dlje časa kompostiramo. Zelo bolne rastline lahko damo v komunalne biokompostne odpadke, saj kompostiranje tam poteka pod boljšim nadzorom in pri višjih temperaturah. Koreninski pleveli Preden jih vržemo v kompostni kup, naj se dobro posušijo (da rastline zagotovo niso več žive). Semenski pleveli Če v svojem kompostnem kupu nimate »vročinske faze«, torej visokih temperatur, ki seme uničijo, plevele z obilico semena vred raje vrzite med komunalne biokompostne odpadke. Zeliščni pripravki Koprivna prevrelka, ki vsebuje veliko dušika in mineralov, je odlična za kompostni kup, saj spodbuja aktivnost mikroorganizmov, ki razgrajujejo organsko snov v njem. Mah v pokošeni travi Mah vsebuje »koktajl« snovi, ki ga varujejo pred škodljivci (žuželke, polži) in glivičnimi boleznimi, zato se zelo počasi razkraja. V kompostni kup ga, pomešanega z ostalim o organskimi odpadki, zlagamo v tanjših plasteh. Umazane kuhinjske papirne brisače in časopisni papir V majhnih količinah se moker in tanek papir hitro razgradi. V večjih količinah potrebuje dlje časa, ker ima premalo dušika, ki ga za delovanje potrebujejo mikroorganizmi. Enako velja za časopisni papir. Če pa kdaj v kompost vržemo ostanke zelenjave, zavite v časopisni papir, ne bo nič hudega. Če je dovolj vlažen, ga deževniki naravnost obožujejo. Vendar samo v majhnih količinah. Časopisni papir načeloma sodi drugam. Nikakor pa ne sodijo na kompostni kup kakršnikoli drugi papirni ali kartonski izdelki. Plesnivi ostanki hrane Brez skrbi jih damo na kompost, saj pestra združba mikroorganizmov v kompostu dokonča posel, ki so ga začele plesni in hrano do konca razgradi. Vdihavanje spor plesnivih gliv povzroča alergije, zato posodo za organske odpadke v kuhinji redno čistimo. Uporabljamo lahko tudi biorazgradljive vreče. Pepel Odvisno od porekla lesa in premoga, ima lahko pepel veliko težkih kovin, zato ga poredkoma ali nikoli ne dodajamo kompostnemu kupu. Izjema je lahko pepel iz domačega lesa. Rastoče buče na kompostu Če s kompostom nimamo drugih namenov, lahko na njega posejemo nekaj semen požrešnih zimskih buč. Vedeti moramo, da buče kompost zelo izčrpajo. Kaj imajo radi deževniki V kompostnem kupu si želimo čim več deževnikov. Deževniki imajo radi kavne usedline, čebulne lupine, ostanke zelenjave zavite v moker časopisni papir. Pomembno za deževnike je, da kompostni kup ni preveč izsušen, zato ga po potrebi zalivamo. T N ASVE 33 Začimbnice in zelišča BERLINSKI To je odličen peteršilj za pridelavo aromatičnih zelenih listov in velikih gladkih korenov. Nekaj korenov lahko pustimo čez zimo v tleh, saj običajno ne zamrznejo. Peteršilj Petroselinum crispum Potrebujemo manjšo gredico s tremi vrstami peteršilja. Liste režemo vse poletje do pozne jeseni. Jeseni liste porežemo in zamrznemo. Pri korenastem pa korene izkopljemo in skladiščimo v kleti. Ker prenaša malo sence (ena redkih vrtnin), ga sejemo v bližino paradižnika. Ta mu nudi senco ob največji vročini, peteršilj pa paradižnik spodbuja k rasti in izboljša njegov okus. DOMAČI LISTNIK Rastlina ima gladke temno zelene, zelo aromatične liste, ki jih redno režemo. Lahko ga vzgajamo tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, jih sušimo ali zamrznemo. 34 Rukola, divja rukvica ali zidni dvoredec Diplotaxis tenuifolia NATURELLE Odlična je za celoletno pridelavo drobno narezanih in zelo aromatičnih listov. Če je ne režemo pogosto, gre v cvet. Prvič režemo 8 tednov po setvi. Režemo jo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Lahko celo prezimi. Vse leto jo sejemo v lončke. Ima zelo izrazit okus in je obvezna v vsaki kuhinji. Ljubitelji jo lahko vzgojijo tudi v okrasnem loncu na terasi. veliko vitamina C in železa. Za zimo lahko lističe narežemo in zamrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred napadom pepelaste plesni. Raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu. Bazilika Ocimum basilicum Seme bazilike kali na svetlobi, zato semen po setvi ne prekrijemo. Bazilika je zelo občutljiva na nizke temperature, zato jo sejemo v najbolj vroč del vrta. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih (skupaj s cvetlicami), lahko vse leto. Dobro se obrašča, zato lističe redno obiramo in uporabljamo sveže za začinjanje različnih jedi. Dobro se ujema s paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe. GENOVESE Ima velike, izredno aromatične lističe. DROBNOLISTNA Drobnjak Allium schoenoprasum To je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Vse poletje režemo cevaste liste, ki jih uporabimo v različne namene. Drobnjak vsebuje Oblikuje okrogel grmiček z drobnimi, izredno aromatičnimi lističi. Majaron Origanum majorana Timijan Thymus vulgaris Koper Anethum graveolens Oblikuje lep grmiček s finimi aromatičnimi lističi. Mlade vršičke poganjkov in lističe obiramo vse poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki odprejo, zelišče porežemo in ga damo sušiti. Prilega se k mesu, paradižniku, enolončnicam in h krompirjevim jedem. Ni zahtevna začimbnica. Je odličen sosed čebuli. To je trajno zelišče. Oblikuje grmiček, visok 20–40 cm. Mlade poganjke lahko trgamo vse leto, običajno pa tik pred cvetenjem, ko ima timijan največjo moč, poganjke odrežemo in jih posušimo. Raste lahko povsod po vrtu, saj odvrača polže, listne uši in kapusovega belina. Timijan se prilega k mesu in zelenjavnim jedem. Origano ali dobra misel Origanum Šetraj Saturea Aromatična in zdravilna enoletnica, ki naj raste raztreseno po celem vrtu, saj ugodno vpliva na vznik korenja, kumar, zelja, kumar, rdeče pese, solate in čebule. Je odličen sosed kumaram in drugim vrtninam, saj njegova eterična olja vplivajo na bolj zdravo rast. Cvetovi privlačijo muhe trepetavke, ki se hranijo z listnimi ušmi. Sveže liste dodajamo omakam in ribam (ne kuhamo) ter paradižnikovi, kumarični in zeleni solati. Cvetove in seme dodajamo kumaricam za vlaganje. vulgare hortensis NOVO! Janež Pimpinella anisum NOVO! Začimbna trajnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Raste naj v bližini čebule (varuje jo pred plesnijo in vpliva na boljše skladiščenje), korenčka, drobnjaka, pora in paradižnika. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V čajne mešanice vnaša lepo barvo in toplo aromo. NOVO! Začimbnica, ki raste na sončnem delu gredice ali v okrasnem loncu na terasi. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Lističe in mlada stebelca za svežo uporabo trgamo vse leto, za sušenje pa ga porežemo junija, tik pred cvetenjem. V mešanem posevku naj raste s čebulo, z zeljem in nizkim fižolom (odganja uši). Odganja molje, zato ga, tako kot sivko, damo v omare. Šetraj tvori dobro harmonijo s fižolom, kot sosednja rastlina v vrtu in tudi v jedeh. Z njim tudi odlično začinimo grah, lečo, krompirjeve jedi in jedi iz zelja ter ohrovta. Paše tudi k mesu, ribam in jagnjetini. To je visoka začimbnica z belimi cvetnimi kobuli, v katerih se razvijejo začimbna semena. Najbolje raste na sončnem delu gredice. Ko cvetni kobul spremeni barvo, septembra ali oktobra, cvetno steblo odrežemo in ga posušimo. Seme shranimo v temnem kozarčku. Za začinjanje ribjih jedi, sesekljanegamesa, karijev, jedi iz korenčka ter graha in peciva uporabljamo cela semena, ki jih tik pred uporabo zdrobimo ali zmeljemo (pazimo, da ne začinimo preveč). Semena so sladkasto cvetlične arome. Je zdravilen. 35 Začimbnice in zelišča Kamilica Matricaria chamomila Melisa Melissa officinalis NOVO! Dobro prezimi. Odlično uspeva tudi v velikem okrasnem loncu, tudi na senčnem Seme kali na svetlobi, zato Melisa je začimbna in zdra- balkonu. Obilno se razrašča. ga po setvi ne prekrivamo. vilna trajnica, ki raste na Lepa je tudi, ko cveti. Liste Kamilica je enoletna zeliš- prostem ali v najmanj 5 l trgamo vse leto. Za kalitev čna cvetlica s čudovitim velikem glinenem loncu na potrebuje svetlobo, zato searomatičnimi cvetovi. Raste sončni legi, v zmerno vlaž- mena po setvi ne pokrijemo, na soncu, na humoznih tleh. nih tleh. Za uporabo nabi- ampak ga samo pritisnemo Kamilica je odličen sosed ramo mlade vršičke in liste ob tla. S svojo srčno svežo kapusnicam, krompirju, fi- pred cvetenjem. Primerni aromo je nepogrešljiva v žolu, grahu, solati, blitvi, so za omake, solate, sadne čajih, kot začimba v razrdeči pesi, špinači, zeleni, solate, okusna je ob ribah, ličnih jedeh in v različnih čebuli in poru. Kamilica uporabljamo pa jo še s kozmetičnih izdelkih. krepi odpornost in okus številnimi drugimi jedmi. sosednih vrtnin in odvrača Dodamo jo pred koncem porovega molja. Uporabkuhanja. Kot čaj ali dodatek ljamo sveže ali posušene kopelim deluje proti glavocvetove (cvetne koške) v bolu in pomirja. Je odlična obliki čaja, ki mu dodamo paša za čebele, zato kakšen Salvia officinalis NOVO! med, kar v telesu izboljša grmiček pustimo, da zacvsrkavanje kamiličnih učin- veti. Priprava čaja: 2 čajni kovin. Primeren je tudi za žlički zdrobljenih lističev parne kopeli in obkladke. prelijemo z vrelo vodo in po Deluje protivnetno, lajša 5–7 minutah precedimo. bolečine in pomirja. Cvetovi so odlični za potpurije. Cvetove nabiramo opoldne Mentha spicata Enoletnica oz. trajnica ob suhem in toplem vreSpearmint (odvisno od zime), ki ima menu, ko je rumeni osredrada tople in sončne lege. nji del koška močno izbočen Nezahtevna trajna začim- Ni zahtevna. Liste trgamo in ko se povesijo beli jezi- bnica, ki raste tudi v polvse leto, uporabljamo sveže časti cvetni lističi. senci. Rada ima veliko vlage. ali sušene (izgubijo del arome). Lepo cveti. Odvrača uši, gosenice in polže, zato je v vrtu odlična med zelenjavo, predvsem med fižolom, grahom, korenčkom in solato. Žajbelj navadni Meta Okra ali bamija Hibiscus esculentus To je eksotična, tudi okrasna rastlina, odporna na sušo. Mlade nezrele plodove (dolge okoli 6–9 cm) redno trgamo. Priporočamo rokavice, ker lahko drobne dlačice povzročajo alergijo. 36 KO EN R I ST T N ZELIŠČNI ZABOJČKI V poljubne zabojčke lahko posadimo različne začimbnice oziroma zelišča. Zabojčke postavimo na balkon. Izberemo poljubne lesene A S V E zabojčke. Pazimo, da voda odteka (da ni stojne vode v območju korenin), da zelišča ne izsušimo. Posadimo jih v kakovostno zemljo in po potrebi dognojujemo. Če na dnu nimajo odprtine, kjer se voda odceja, na dno, pod zemljo, damo debelejšo plast drenažnega materiala (razni glineni materiali), da bo voda zastajala v tej plasti. Kombinacij za zasaditev zeliščnega zabojčka je ogromno, saj imamo pestro ponudbo semen zelišč in začimbnic. Za vsak okus je posebna kombinacija. Eksperimentirajmo! Primer: ZELIŠČNI ZABOJČEK ZA PICO IN TESTENINE (rožmarin, žajbelj, origano, timijan, šetraj). niramo. Bamijo najdemo v vsakem bosanskem loncu in begovi čorbi, saj jima daje značilen okus in gostoto. Bamija je v bistvu delikatesa in specialiteta ter istočasno tudi zdravilo. Bogata je z vitamini in minerali. Čaj iz sušene bamije pomaga diabetikom pri uravnavanju ravni sladkorja. Blagodejna sluz, po kateri je bamija poznana, odlično zdravi vse oblike želodčnih obolenj. Olje iz bamije rešuje dermatološke težave. Uživamo jo kot pečeno in kuhano zelenjavo ali pa jo uporabljamo kot gostilo za juhe, čorbe in zelenjavne omake. Bamijo lahko konzerviramo tako, da jo sušimo, zamrzujemo, blanširamo ali mari- Grško seno ali sabljasti triplat Trigonella foenum -graecum NOVO! Tradicionalna aromatična rastlina, enostavna za vzgojo in vsestransko uporabna – v vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domačih živali ter za prehrambene in medi- cinske namene. Metuljnica, ki zraste 40–90 cm visoko, ima majhne lističe in bele cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z 10–20 semeni. Cveti od junija do avgusta, seme pa dozoreva avgusta in septembra. Rada ima veliko sonca, toplote in odcedna tla. Pred setvijo seme za 12 ur namočimo. Sejemo (povprek ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 15 cm) v prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje jo 2 tedna pred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene aromatične in zdravilne liste (surove ali kuhane) in kot začimbo cela ali zdrobljena semena. So sestavni del karija in mnogih drugih začimbnih praškov. Seme dodajajo sirom. Iz semen lahko pripravimo tudi kalčke. 37 Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA Izbor semen iz linije hERBAL LINE vas bo razveselil. Odličen je za vse raziskovalce okusnih jedi in ljubitelje eksotičnega vrta. Zelišča so koristna tako v vrtu kot tudi v kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni. So eksotično okrasna, zato nam polepšajo vrt in terase ali balkone, saj uspevajo tudi v okrasnih loncih. Primerna so za pripravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Trajnim zeliščem namenimo rob vrta, ki je v bližini mesta, kjer radi posedamo in meditiramo oz. počivamo, ker nas bodo razveseljevala s svojimi vonjavami. Enoletna zelišča posadimo kamorkoli na zelenjavnem vrtu. Uporabimo samo malo domišljije in vrt bo takoj zanimivejši. STEVIA Stevia rebaudiana NOVO! Sadike vzgojimo pri temperaturi nad 22 ºC – posejemo v kakovosten substrat in semena pritisnemo ob tla, saj seme stevije kali na svetlobi. Priporočeno je pikiranje. Konec maja jo presadimo na sončen del zelenjavnega vrta ali v lončke (premera 16–18 cm). Redno jo zalivamo. V lončku raste vse leto. Mlade vejice redno pobiramo, da se rastlina lahko bujno razrašča. Liste posušimo in uporabimo. Rastlina stevije zraste 50–70 cm visoko. tov so vsestransko uporabna. Izberemo ji sončno in vročo lego. Najbolje raste na peščenih, prepustnih in apnenčastih tleh. Sivke dobro uspevajo tudi v loncih, kjer jo redno zalivamo in gnojimo. Obvezno jo porežemo (sredi avgusta). Seme kali dolgo, potrebuje redno vlaženje in temperaturo zraka 20–25 ºC. VRTNA JAGODA Fragaria x ananassa Jagoda je enostavna za vzgojo. Konec marca in aprila jo sejemo v zaprtih prostorih v kakovostno zemljo za setev. Seme pritisnemo ob tla in ga pokrijemo z zemljo ali s papirjem. Vzdržujemo vlago. Seme kali 2–3 tedne pri optimalni temperaturi zemlje okoli 20 ºC. Po 3–4 SIVKA Lavandula tednih sadike presadimo angustifolia v lonček in ko mine nevarNOVO! nost slane, jih presadimo na prosto v gredice ali okrasni lonec. Lahko sejemo tudi neposredno na prostem. Jagoda zahteva zelo sončno lego, veliko hranil, Sivka je prezimen, zimze- redno jo je treba zalivati len, aromatičen grmiček, ki in rahljati ter pleti tla. zraste 30–80 cm visoko. Modrovijolični cvetovi močno dišijo. Eterična olja cve- 38 MERLAN CELOLETNA NOVO! Rastlina zgodaj cveti in je kompaktne rasti. Zaradi svojih mnogoštevilnih roza cvetov je tudi zelo okrasna. Ima okusne plodove vse poletje. Merlan je privlačno barviti dodatek vrtu. RAINBOW TREASURE POVEŠAVA, CELOLETNA NOVO! Ker se bujno razrašča in plazi, je odlična jagoda za sajenje v zelenjavni vrt med zelenjavo ali cvetlice, v velike okrasne lonce in v viseče košare. Ima čudovite cvetove v belih in roza odtenkih. Plodovi so dišeči in sladki ter nas razveseljujejo vse poletje. ANDSKA JAGODA Physalis peruviana Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmička, najbolje na sončni legi. Sušo delno prenaša, a manj raste. Najbolje raste na sončni legi. Glede tal ni občutljiva, zahteva samo veliko vode. Odlično uspeva v loncih na sončnih terasah in balkonih. Majhni oranžni oz. rumeni plodovi so podobni češnjevim paradižnikom. Oviti so To je trajnica, lahko pa je tudi enoletnica v zelenjavnem vrtu. Za vzgojo je nezahtevna. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo podobno kot drobnjak za juhe, solate, ali skutne namaze ali pa jih pripravimo kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in mešanje v potpurije. EN LISTNI ČESEN, ŠOPASTI ČESEN ALI KITAJSKI DROBNJAK Allium tuberosum R I ST SKRIVNOSTI ZA NAJBOLJŠE JAGODE A S V E Sonce in še enkrat sonce. Če jagode nimajo dovolj sonca, niso okusne. Zato zanje izberemo najbolj sončno gredico v vrtu. Ob suši moramo jagode obvezno zalivati. Le tako bomo imeli velike in sočne plodove. Ko jagode cvetijo, zemljo pod rastlinami prekrijemo s slamo, folijo ali kartonom. Zoreče jagode ostanejo čiste in ne gnijejo. Jagode so lahko na isti gredici največ 3–4 leta. Potem poiščemo novo sončno gredico. Če preveč gnojimo z dušikom, so jagode sicer velike, a brez okusa. Ko nehajo zoreti, jagodni gredici dodamo kompost (30–40 g/m2). Spomladi, aprila, jih dognojimo z organskimi gnojili. N To je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlična je kot dodatek k solatam. V določenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto čebule. Uporabimo jo tudi za okras. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jo tako pogosto uporabljamo kot peteršilj. T RDEČA STOLETNA ČEBULA ALI OZIMNI LUK Allium fistulosum trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom. Ko začnejo glavice zgubljati NOVO! zeleno barvo, vendar še niso suhe in odprte, jih oberemo in posušimo (glejte sliko). Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Aromatična semena uporabljamo cela ali zdrobTo je nezahtevno, enoletno ljena (terilnik) kot zdravilno aromatično zdravilno zeli- začimbo za različne jedi po šče, ki ga sejemo zaradi vsem svetu ali za izdelavo črnih semen. Ta so začim- olja. bna in zdravilna. Posejemo Arabci jo imenujejo habjo na gredico v zelenjavni batul Barakah - semena vrt. Potrebuje sonce. Lahko blagoslova, saj naj bi jo sejemo večkrat zapored, črna kumina ščitila pred da imamo sveže seme dlje vsemi boleznimi razen časa na voljo. Cvetov ne pred smrtjo. KO s papirnato lupino, zato so primerni kot okras ob jedeh. Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija paradižnika in ananasa) in so odlični za pripravo svežih prigrizkov, sadnih solat, pit in marmelad. ČRNA KUMINA ALI RIMSKI KORIJANDER Nigella sativa Da bomo imeli lepe jagode, morajo gredico obvezno obiskovati čebele in čmrlji. Za gredico obvezno skrbimo, tudi ko jagode ne zorijo – bolne liste odstranjujemo, redno okopavamo, da ni plevela in da so tla rahla, če je suša zalivamo, v mrzli zimi gredico prekrijemo s kopreno oziroma pokrivalko. Iz semena vzgojene jagode so bolj zdrave. 39 Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA LISTNA ZELENA Apium graveolens var. secalinum KORIANDER Coriandrum sativum Rastlina ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj (le da imajo okus po zeleni) za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste uporabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično ohranijo aromo. Nezahtevna začimbnica, primerna za vsak zelenjavni vrt. To je eksotično enoletno zelišče, ki raste po celotnem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe. Uporabljamo listke, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve), in sicer kot začimbo za zeljne in paradižnikove jedi, riž, meso in pecivo. Semena so sestavni del začimbne mešanice kari. Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke. KAPRE Caparis spinosa Pred setvijo seme skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo. Namesto tega lahko seme pred setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi, ga zavijemo v vlažno krpo, ki jo v zaprti plastični vrečki za 6–8 tednov hranimo v hladilniku. Nato (po obeh postopkih) seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec, ki ga postavimo na toplo in sončno mesto na balkonu ali terasi. Odlično prenaša vročino. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do –8 ºC. Kapra je čudovit grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste tudi navzdol. Zaprti cvetni popki, vloženi v kisu, so delikatesa. 40 ZIMSKI PORTULAK Claytonia perfoliata s tekočino napolnjene žleze, ki dajejo videz, da je rastlina zamrznjena. Ima velike bele žarkaste cvetove. Rahlo kiselkaste oz. slankaste liste, bogate z vitaminom C pobiramo pred cvetenjem in jih uživamo sveže ali pripravljene kot špinačo. Zdrobljeni lističi se uporabljajo kot milo. Zelo enostavna za vzgojo. Prenaša vročino in sušo. Raste tudi v okrasnih loncih. RDEČA VRTNA LOBODA ALI FRANCOSKA ŠPINAČA Atriplex hortensis Uporabljamo ga namesto motovilca. To je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste vse leto na senčnih, vlažnih legah, lahko pa tudi v loncu na senčni terasi. Zelene liste v obliki srčka vse leto uživamo v svežih solatah. So nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem. Po rezi se rastlina obraste. Listi so bogati z vitaminom C. LEDENA ZEL ALI KRIOFIT Mesembryanthemum crystallinum To je zelo zanimiva okrasna plazeča rastlina s sočnimi lopatastimi listi z valovitim robom. Na listih so svetleče, Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo. Obvezna novost v domačem zelenjavnem vrtu. PEHTRAN Artemisia dracunculus Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko KO EN R I ST T N MIKORZELENJE Mikrozelenje (mednarodno »MICROGREENS«) spada med SUPERHRANO, A S V E o kateri se veliko govori. Če želimo poskusiti superhrano, potem je mikrozelenje, ki si ga pridelamo sami, najboljša izbira. Mikrozelenje so zelo mlade rastlinice, ki jih uživamo sveže. Mikrozelenje vsebuje v povprečju od 4- do 6-krat več hranil kot odrasle rastline iste vrste. Mikrozelenje pridelamo iz rdečega zelja, brokolija, kreše, divje rukvice (Diplotaxis), rdeče pese, redkvice, korenčka, drobnjaka, koriandra, kitajskega drobnjaka, bazilike, sončnice, kapucinke in še in še. Seme posamezne vrtnine ali začimbnice na vrtu na gosto posejemo. Ko so rastline visoke 4–8 cm (to je nekje 5–10 dni po kaljenju), jih porežemo in pojemo v solati ali v kakšni drugi jedi (ne kuhamo). LIMONSKA INDONEZIJSKA BAZILIKA Ocimum americanum pehtranovo potico. Razrašča se v obliki gostega grma, listi so ozko suličasti lepe zelene barve. Potrebuje sončno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaščitimo. Uporabljamo sveže ali zamrznjene liste in mlade vršičke. Pehtran se ujema z različnimi solatami, juhami in omakami. Primeren je tudi za vlaganje kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorčice, za potico in štruklje. Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita, košato razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji. Odlična je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. Odlično se obnese v zelenjavnem vrtu, saj dobro vp- liva na rast drugih vrtnin. Lističe uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in perutnino. Iz svežih in posušenih pripravimo čaj, ki pomaga pri težavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa. IZOP, OŽEPEK, MILODUH Hyssopus officnalis Aromatična grmičasta začimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Mlade poganjke in lističe, rahlo grenkega aromatičnega okusa, uporabljamo sveže ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo k mesu, divjačini, ribam, juham, solatam in enolončnicam. Uporablja se tudi za peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliščna žganja. Cvetove uporabimo za gratiniranje jedi. Čaj je zdravilen. Raste na soncu. Čebele ga imajo rade. S svojim vonjem odganja nekatere škodljive žuželke. POLAJEVA MATERINA DUŠICA Thymus pulegioides Blazinasto razraščajoča se trajnica. Cveti v rozavijolični barvi. Zelo dišeča rastlina. Vršičke poganjkov in liste porežemo pred cvetenjem. Sveža in suha je primerna kot začimba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z želodcem. Uporab- 41 Herbal Line POSEBNA ZELIŠČA ljamo jo tudi za inhalacijo NAVADNA MAČJA META ali kot dodatek kopelim pri Nepeta cataria prehladih. V vrtu privlači koristne žuželke in odvrača škodljive, zato naj raste v zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta. NOVO! lenjavnem vrtu. Iz belih ali roza cvetov se proti jeseni (približno 115 dni po setvi) Trajnica. Visoka rastlina z lepimi rožnato belimi ceva- razvijejo okusna in zdrava stimi cvetovi v navideznih semena, ki jih uporabljajo vretencih. Nezahtevna. Po v vseh svetovnih kuhinjah. Cela semena popečemo cvetenju jo porežemo, da ponovno zacveti. Če zelišče do rahlo rjave barve v skozmečkamo, se sprosti zna- raj suhi (malo olja) ponvi, čilen vonj po meti. Zelišče da spustijo svojo esenco. Košato razrastla trajnica z zelo privlači mačke – v njem Lahko pa jih pred uporabo zelenimi nacepljenimi listi in se valjajo ali ga grizljajo in zmeljemo v prah. rahlo vijoličnimi do rožna- postanejo igrive. Mlade lisRIMSKA KAMILICA timi ustnatimi cvetovi. Ena te in poganjke dodajamo od bolj aromatičnih met. sveže ali posušene juham Anthemis nobilis Vršičke ali posamezne liste in omakam. Primerne so za porežemo pred cvetenjem pripravo čaja proti prehladu, in jih (sveže ali posušene) kašlju in za umirjanje neruporabljamo za čaje in za voze. V vrtu odganja uši in začinjanje solat, omak, jedi veliko drugih škodljivih iz skute in jajc, sladic, os- žuželk. vežilnih pijač, sadnih solat Nizka rastlina, ki se odlično in sladoleda. Primerna je PERILA ALI ŠISO Perilla razrašča in tvori goste cvetudi za potpurije in dišavne frutescens var. crispa toče preproge, zato je odvrečke, cvetlične dekoracije lična za ozelenitev negovain kot dodatek kopelim. nih površin (namesto vrtne Nezahtevna. Gnojimo s trate). Cvetovi so na dolgih kompostom. Gojimo jo pecljih, srebrno beli z rulahko tudi kot posodovko. meno sredino. Po cvetenju jo obrežemo. Cvetove upoKOREJSKA META Agastache rugosa Zanimiva enoletnica z rde- rabljamo v dišavnih šopkih in potpurijih. Popolnoma čimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo odprte cvetove uporabljamo kombinacijo okusa po ko- sveže ali posušene za pripravo zdravilnega čaja, riandru, cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove upo- poparka ali različnih kopeli. rabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solat in testenin. ŽAFRANIKA ALI BARVILNI RUMENIK Privlačna rastlina s sleze- Užitni so tudi semena in nasto modrimi cvetnimi rdeči kalčki. Z listi lahko kis Carthamus tinctorius »svečami« z izrazitim von- obarvamo vijolično. Enosjem in okusom po meti. tavna za vzgojo. Raste tudi Raste na sončni legi na v okrasnih loncih na sončni zelenjavnem in okrasnem terasi. vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. RIMSKA KUMINA ALI Iz nje pripravljamo čaje, KUMIN Cuminum cyminum Lepa okrasna rastlina s lističe primešamo solatam Enoletna dišavna in zdrapokončnimi stebli, z ovalali potresemo po testenivilna rastlina, enostavna nimi listi, rahlo bodičastimi nah. Odlična čebelja paša. za vzgojo in rast. Sejemo jo na sončno gredico v ze- na robovih, z oranžnimi ceKLASASTA META Mentha spicata 42 vastimi cvetovi, združenimi v glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za popestritev zelenjavnega vrta in rezano cvetje ter posušene aranžmaje. Cvetove in semena uporabimo sveže ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za barvanje jedi ter naravnih materialov. Semena lahko uživamo kot dodatek k muslijem. lenjavnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtninam v njeni bližini. Ker ima močan aromatičen vonj, jo v Južni Ameriki uporabljajo kot zaščito pred hudobnimi duhovi. (vsebuje eterično olje citral). Uporabna je kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in praške kari. Dodajamo jo perutnini, ribam in k morskim sadežem. Primerna je za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo v MUŠKATNA KADULJA kozmetični industriji. Dišeče ALI SALVIJA ALI ŽAJBELJ sveče z limonsko travo odSalvia sclarea ganjajo mrčes. OZKOLISTNI AMERIŠKI SLAMNIK Ecihnacea angustifolia SPILANTES, BRAZILSKA KREŠA ALI ZOBOBOLKA Spilanthes oleracea Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koničastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lilarožnati z vinsko rdečimi do vijoličastimi Zanimiva enoletnica z rume- ovršnimi listi, svečasta socnordečimi cvetovi v glavi- vetja so dolga in razvejana. častih socvetjih. Rada ima Mladi listi in poganjki so toploto. Uspeva tudi v ok- uporabni zaradi svojevrstrasnih loncih. Liste in cve- nega smolnatega okusa tove uporabljamo kot zele- kot začimba za jajčne jedi njavo ali kot dišavnico v in sladice. Iz njih pripravjuhah, solatah itd. Imajo ljamo čaje ali z njimi arorahlo šampanjsko pikantno matiziramo napitke, npr. oster okus. Prežvečeni listi vino. Cvetovi so za garniosvežijo dah, krepijo dlesni ranje, posušeni listi in cvein lajšajo zobobol. tovi pa so obvezen del potpurijev, saj podaljšajo obVRTNA RUTICA Ruta stojnost vonja. graveolens Odlična čebelja paša. Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični in beli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele. Odlična je za rezano cvetje. Nezahtevna je in odporna na sušo. Jezičasti cvetovi so primerni za garniranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže ali posušene cvetoče rastline podpirajo delovanje imunskega sistema. Odlična čebelja paša. MAK ZA OKRAS IN ZA SEME Papaver somniferum LIMONSKA TRAVA Cymbopogon sp. Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivozelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker blagodejno vpliva na želodec. Raste naj ob robu ze- Ni enostavna za kalitev, potrebuje visoko temperaturo – 25–30 °C. Ko kali, je zelo enostavna za vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše raste v okrasnem loncu, ki ga čez zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice NADVSE OKUSNA SEMENA SO PRIMERNA ZA RAZLIČNE JEDI. To je dekorativna enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posušene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih šopkih, semena pa so užitna in jih uporabljamo za različne jedi ter za pridobivanje olja. Nezahtevna, zelo dekorativna in koristna rastlina. 43 Herbal Line DIVJI TOBAK Nicotiana sylvestris POSEBNA ZELIŠČA konih in terasah. Enostavna je za vzgojo. Raste na soncu ali v polsenci. Potrebuje prostor, vlago in dovolj hranil. MEHIŠKI PEHTRAN Tagetes lucida R I ST EN KO To je visoka enoletnica, z aristokratskim navdihom, impresivno ogromnimi listi in eksotičnimi belimi povešavimi cvetovi na dolgih steblih. Zvečer, ko se ozračje umiri, cvetovi dehtijo. Dobra je v kombinaciji z vrtninami in cvetlicami v zelenjavnem vrtu. Lepa tudi na večjih bal- N T ASVE Enoletni eksotični in aromatični nenehno cvetoči grmiček izvira iz Mehike, kjer ga imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimo in uporabljamo za različne čaje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajčnim in ribjim jedem, sirnim namazom). Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja škodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga tudi v okrasnih loncih na balkonu. Lep je kot rezano cvetje. DOMAČI ČAJI Kaj ko bi si v domačem vrtu sami nabrali zelišča za pripravo različnih čajev? Je kaj lepšega kot v dobri družbi srkati aromatične in dišeče domače čaje? Za čaje so primerne naslednje vrtne rastline: • Bazilika – uporabni so listi in cvetovi. Čajem dajo svežo zeliščno aromo. • Origano – čaj ima prijetni zeliščni vonj. Primeren je za odpravljanje želodčnih težav in proti kašlju. • Jagoda – listi so dodatek k čajnim mešanicam za vsakodnevno pripravo. Čaj spominja na okus pravega čaja. Čaj iz plodov je svetlo rdeče barve in sladkastega okusa. • Kamilica, prava – za čaj so sušeni in sveži kamilični cvetni koški. Čaj je odličen z medom in ima protivnetni ter pomirjevalni učinek. • Rimska kamilica – čaj iz cvetnih koškov je prijetne arome. • Komarček – čaj iz plodov je sladkast in prijetnega zeliščnega vonja, blaži krče in napenjanje. • Kopriva (ni gojena, ampak je sestavni del vrta) – liste pripravimo v mešanici z ostalimi aromatičnimi zelišči. Čaj je ostrega okusa in ima okus po špinači. • Marjetica – cvetni koški so lep okras v aromatičnih čajnih mešanicah. • Polajeva materina dušica – ogreje čajno mešanico in ima značilno aromo. Je žensko zelišče. • Melisa – je osnova za veliko čajnih mešanic (poparkov), odličnega vonja po limonah. Pomirja in deluje proti depresiji. • Meta – vse mete so odlične za čajne mešanice. Čaj sprva deluje ogrevajoče potem pa osvežujoče hladilno. Limonin sok čaj še izboljša. Obvezna za vsakodnevno uživanje. • Ognjič – ognjičevi cvetovi so čudovit okras v različnih čajnih mešanicah. • Korejska meta (Agastache) – je prijetnega vonja. Prilega se k veliko čajnim mešanicam. • Pirnica (trava, ki je trdovraten koreninski PLEVEL) – ima dišeče korenike za pripravo čajev prijetnega blagega in sladkastega okusa. • Glavinec – cvetovi so čudovit barvni dodatek k čajnim mešanicam. • Radič oz. navadni potrošnik (Cichorium intybus) – cvetovi radiča in navadnega potrošnika dajejo mešanicam čudovito modro barvo. Cvetov naj bo v mešanici samo 10 %, ker rahlo grenijo. 44 VOLNATEC ALI VOLNATI ČIŠLJAH Stachys lanata ljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast sosednjih rastlin, primerna je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna. Cvetne lističe intenzivnih barv in prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripObvezna cvetlica vsakega ravljamo ognjičevo mazilo. Sorta Kablouna ima velike, zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja škod- svetleče, polnjene cvetove. VRTNI OGNJIČ KABLOUNA Calendula officinalis Kompaktna trajnica, odlična za prekrivanje tal z mesnatimi srebrnimi listi in dekorativnimi cvetovi. Odličen na skalnjaku, škarpah in v okrasnih posodah. Prenaša vroče sonce, delno senco, sušo in skromna tla. Cela rastlina se uporablja za suhe šopke. • Regrat (obvezen plevel zelenjavnega vrta) – listi so za pripravo čajnih mešanic. Spodbuja telesno presnovo. • Sivka – cvetovi obarvajo in dopolnjujejo »pomirjevalne« čajne mešanice. • Sončnica – cvetovi dajejo mešanicam prijetno rumeno »dišečo« barvo. • Limonska trava – osveži čajne mešanice. • Navadna mačja meta – čaj pripravimo iz posušenih listov; odišavi in mešanico osveži. • Muškatna kadulja – je dobre arome. • Mehiški pehtran – eksotično poživi čajne mešanice. • Ožepek ali miloduh – za zdravilne čaje. • Žajbelj – sveži ali posušeni listi so obvezni v zdravilnih čajih. Več o samih čajnih mešanicah, o postopkih nabiranja, sušenja rastlin in o pravilni pripravi čajev je napisano v različnih dobrih knjigah. 45 Tomato & Chili Line Paradižnik FIASCHETTE Paradižnik je najbolj priljubljena zelenjava povsod po svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu. Še na balkonu se mora udomačiti. Preizkusite različne oblike in barve paradižnika. Za vas smo izbrali nove, eksotične paradižnike z vsega sveta, paradižnike z zgodbami. Popestrili bodo vrt in kuhinjo. BARVITI PARADIŽNIKI Paradižnike in čilije vzgojimo iz sadik. Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (18–21 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe). AURIGA To je stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Neaplja. Paradižnik je nižje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA SUŠO. Plodovi imajo obliki slive, težki so okoli 15–25 g, rubinasto rdeče barve, dobre teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben je za solate, omake, kot pelat in za sušenje. BELMONTE Sel. RADEH GOLDENE KONIGIN To je priljubljen paradižnik iz vzhodne Nemčije, srednje visok za vzgojo na prostem (potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so svetleče oranžne barve, sočni in zelo aromatični, težki 50–100 g. Najokusnejši so sveže nabrani za solate, sendviče. BALKONZAUBER Nizek (50 cm), zgoden, kompakten, robusten in roden paradižnik. Primeren je za sajenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo tudi neposredno na prostem. 46 To je največji paradižnik, plodovi so težki 1–2 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo. Poznavalci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši paradižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, pod tuneli in v rastlinjaku. To je visoka sorta rumenega paradižnika, ki izvira iz Nemčije. Primeren je za vzgojo na prostem. Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko in čvrsto lupino, dobre arome in prijetnega okusa. Enakomerno zlato rumeni postanejo, ko so zreli. ILDI Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plodovi ruBIRON F1 - PROFI mene barve (12–15 g) preTo je klasičen, srednje zgo- priča s svojim sladkastim den hibrid, visoke in močne okusom in mehko lupino. rasti (potrebuje oporo), od- Zraste do višine 150 cm poren na bolezni in nema- (potrebuje oporo). Primeren tode. Plodovi so lepe rdeče je za vzgojo na prostem, v barve, sočni, okusni in čvrsti, rastlinjakih ali v loncih. Užitežki 250–300 g. Odličen je vamo jih sveže – pohrustaza vzgojo na prostem. mo kot češnje, v solatah in sendvičih. Ploščate grozde PARADIŽNIKI IN ČILIJI VSEH OBLIK IN BARV NOVO! Visok (opora) dekorativen ČRN čeri paradižnik. Paradižnički so okrogli, majhni in temni s sladkim dinamičnim okusom. Tudi v loncu se odlično obnese. SCATOLONE 2 To je unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11–13 cm intenzivne rdeče barve. Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenje in sušenje. Primeren je tudi za solate in omake. EN ČRNI ČERI R I ST T ASVE N To je sočen paradižnik za popestritev poletnega vrta. Visoka (podpora), zelo rodna sorta, ki izvira z ruskega Krima in je prilagojena različnim rastnim razmeram. Plodovi so težki od 100 do 200 g in okusni (odlična kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeče, prek vijolične do črne. Za solate, sokove, vlaganje, kuhanje. KO z do 100 plodovi lahko tudi SUPERSWEET 100 posušimo in uživamo do To je visok, zelo zgoden, oktobra. obilno roden, dekorativen koktajl paradižnik. Majhni, NOIRE DE CRIMÉE s premerom okoli 2,5 cm, aromatični in sladki rdeči paradižniki rastejo na 30 cm dolgih grozdih. V grozdu je odporen je na različne bolezni. Za vzgojo na prostem do 100 paradižnikov. Uživamo jih cele in sveže. Zelo in v rastlinjakih ter v loncih. ČILIJI Čili je zelenjava, ki jo uživajo po vsem svetu. Je antidepresiv in na splošno zelo zdrav. Ostrina čilija je od alkaloida kapsaicin, ki ni v semenih, ampak v delih, kjer je seme pritrjeno na plod. Jakost ali ostrino merimo po skovilovi lestvici. Čili Jalapeno je treba na primer 10.000-krat razredčiti z vodo, da pekočega okusa ne bi več občutili. Višja kot je številka, bolj oster je čili. Ostrino pogasimo s potrpljenjem – traja približno 7–10 minut, odvisno od količine in moči zaužitega čilija. Lahko pa spijemo kozarec mleka ali jogurta. Čili so že ameriški staroselci uporabljali kot začimbo in zdravilo: • Čiliji spodbujajo delovanje želodčne sluznice, ki začne izločati večje količine želodčnega soka in tako ščiti želodec. Poveča se tudi prekrvavljenost prebavnega trakta, kar pospeši prebavljanje in izločanje plinov (ODLIČNO ZA HUJŠANJE). • Kapsaicin deluje kot vazodilatator – širi kapilare po celotnem telesu, od možganov do pet na nogah. • Čiliji znižujejo holesterol LDL, zmanjšujejo agregacijo trombocitov in tako varujejo pred aterosklerozo ter srčno in možgansko kapjo. • Čiliji so odlični antidepresivi. • Sorta Jalapeno je zelo učinkovita v boju proti raku na prostati. Različne čilije, odvisno od velikosti, debeline mesa ter ostrine, uporabljamo za polnjenje, vlaganje, prekajevanje in sušenje. Zaradi pestre sestave in obilice vitaminov je najbolje, da uživamo surove čilije. Čilije posušimo tako, da jih nanizamo na nit in sušimo na soncu ali v sušilniku. Shranimo cele suhe čilije, ker dalj časa zadržijo aromo kot zmleti. Sušene čilije pripravimo na več načinov. Prelijemo jih z vrelo vodo, jih v njej pustimo 20 minut, in jih nato vmešamo v jed cele, sesekljane ali mlete. Cele posušene čilije lahko tudi zmeljemo (odsluženi kavni mlinček) ali zdrobimo v možnarju. 47 Tomato & Chili Line HABANERO CHOCOLATE 200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Čili Čili paradižnik dopolnjuje. Tudi čiliji so izredno raznovrstni. Za vas smo izbrali eksotične in izredno pekoče čilije, ki jih lahko gojimo tudi kot trajnice v posodah. AJ, PEKOČI ČILIJI! Seme posejemo v različne posodice, lončke (22–30 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (20 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let. ANAHEIM 500 - 1.000 SKOVILOVIH ENOT Minimalno pekoči Blag in velik čili (15–18 x 3–5 cm). V zreli fazi se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v 70–90 dnevih po presajanju. Uživamo zelene in rdeče plodove. Anaheim je zelo okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben je v salsah in jedeh »tex–mex«. FIRE CRACKER (PETARDE) 40.000 - 70.000 SKOVILOVIH ENOT Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani, s premerom 4 cm in dolgi 5 cm. Ko zorijo, se iz temno zelene obarvajo v čokoladno rjavo. Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm. Primerni so predvsem za večletno gojenje v loncih. Prvi plodovi dozorijo 100–110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karibskih specialitet. HABANERO RDEČI 200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Svetleči rdeči plodovi so veliki (3,5–5 x 3–3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namenjen za večletno vzgojo v loncih. Dlje časa ko je plod na rastlini, bolj pekoč je. HABANERO RUMENI 200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Svetleči rumeni plodovi so veliki (3,5–5 x 3–3,5 cm), rastlina pa je lahko visoka od 50 do 120 cm. Zaradi tropsko sadnega okusa so plodovi obvezni v vseh salsah. Predvsem je namenjen za večletno vzgojo v loncih. Dlje časa ko je plod na rastlini, bolj pekoč je. ČILI HABANERO BEL Pekoči To so spektakularni čiliji, zelo okrasni zaradi svojih barv – od bele, vijolične, rumene, oranžne do rdeče. Uporabni so za vse pekoče jedi. Rastlina zraste do okoli 0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih loncih. Čiliji dozorijo 90–100 dni po presajanju. 48 200.000 - 350.000 NOVO! SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani, s premerom 4 cm PARADIŽNIKI IN ČILIJI VSEH OBLIK IN BARV BHUT JOLOKIA Trenutno najbolj pekoč čili na svetu – ognjeno pekoč 1.000.000 + NOVO! SKOVILOVIH ENOT Nevarno pekoči in dolgi 5 cm. Med zorenjem se obarvajo belo (rahlo krem). Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm. Primerna je predvsem za večletno gojenje v loncih. Prvi plodovi dozorijo 100–110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karibskih specialitet. TI ČILIJI SO EKSTREMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LASTNO ODGOVORNOST. Dozorijo v približno 120 dnevih po presajanju. Čiliji so 6–9 cm dolgi in okoli 2,5 cm široki, rahlo grobe teksture, rdeče ali oranžne barve. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. RED CAP MUSHROOM RDEČI 200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno 70–90 dnevih po presajanju. Čiliji imajo obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo rdeče. Uporabni so za vlaganje, sušenje in pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline dajejo plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah. YELLOW CAP MUSHROOM RUMENI 200.000 - 350.000 SKOVILOVIH ENOT SERRANO (MINI JALAPEÑO) 10.000 - 25.000 SKOVILOVIH ENOT Izredno pekoči Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v približno 70–90 dnevih po presajanju. Čiliji imajo obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo rumeno. Uporabni so za vlaganje, sušenje, polnjenje in pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastline dajejo plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah. Srednje pekoči To je klasična sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Rastline so robustne in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5–5 cm (s premerom 1 cm) in so temno zeleni ter rdeči. Odlični so za pripravo sals in sušenje. 49 Bio Line EKOLOŠKO PRIDELANA SEMENA Za vse ljubitelje ekološkega oz. organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester izbor ekološko pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacetvskih sredstev in mineralnih gnojil. Sorte so evropske tradicionalne in dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke. Domači vrt naj bo kar se le da »ekološki«. Prisluhnite naravi, poskrbite za rodovitna tla, ne uporabljajte fitofarmacevtskih sredstev (česar si niti ne želimo), vzgajajte čim več različnih rastlin skupaj in se pred škodljivci in boleznimi zavarujte z različnimi naravnimi metodami. Na ekološki način vzgojite zdrave rastline, pridelki bodo okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo. Domačih izdelkov ne boste prodajali na trgu, zato ni treba nikomur dokazovati, da so pridelani po principih ekološkega pridelovanja. Pomembno je, da to veste vi sami. mo kompost ali jo posadimo na kompostni kup. Za oprašitev so nujne čebele, zato okoli bučk posejemo čim več medonosnih cvetlic in začimbnic. DIVJA RUKVICA ALI TANKOLISTNI DVOREDEC BLITVA SREBRNOLISTNA To je nezahtevna listnata začimbnica in obvezen dodatek k različnim jedem. Posejemo jo 2 do 3 vrstice ličnega okusa. Primerna je ob peteršilju, ker jo režemo To je najbolj razširjena tra- za pripravo juh, pit, marme- oz. strižemo tako pogosto dicionalna sorta blitve v Ev- lade in sladic. Dozori v 125 kot peteršilj. Bolj ko jo reropi. Oblikuje velike, rahlo dnevih po presajanju. Skla- žemo, bolj se obrašča. Listi diščimo jo 4–8 mescev. nagubane temno zelene so močno narezani in speliste in srebrno bela stebla Potrebuje veliko sonca, vla- cifično aromatični (z okusom ge in prostora. Tla je treba po kreši in orehu hkrati). ter rebra. Liste nabiramo, ko so veliki kot dlan, pa tja obvezno prekriti. Redno Ljubitelji jo lahko gojijo v dodajamo kompost ali jo do velikosti 1 m. Trgamo posodah na balkonu ali celo zunanje liste, s čimer spod- posadimo na kompostni kup. na okenski polici (zunanji). Za oprašitev so nujne čebujamo rast novih. PotreNe mara suše. buje hranljiva tla (kompost), bele, zato okoli buč posesončno prostorno lego (tudi jemo čim več medonosnih ENDIVIJA ESKARIOL cvetlic in začimbnic. malo sence prenese). Ob RUMENA suši jo zalivamo. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. Tla med rastlinami prekrivamo. Raste naj v mešanem posevku s korenčkom, fižolom, redkvico in solato. Lepa je v cvetlični gredici v zelenTo je jesenska endivija, ki BUČKA BLACK BEAUTY javnem vrtu ali velikem oblikuje velike zelene glave okrasnem loncu na terasi. To je lepa, srednje zgodnja, s svetlo sredino. Je nezahrodna sorta, z lepimi temno tevna vrtnina, ki potrebuje zelenimi bučkami. Redno BUČA MUŠKATNA le dovolj sonca in vlage za obiramo, da nastavlja nove rast ter razvoj. Gnojimo jo s Ploščato okrogle, močno rebraste ZIMSKE buče, ve- plodove. Raste na grmičku. kompostom. Tla med rastlike 25–50 x 15–30 cm in Potrebuje veliko sonca, vla- linami zastiramo. Sejemo oz. ge in prostora. Tla obvezno sadimo za grahom, zgodnjim težke 7–40 kg. Meso je temno oranžno, sočno, od- prekrijemo. Redno dodaja- fižolom, redkvico, solato. 50 NIZEK FIŽOL SLENDERETTE To je nizek, roden fižol, ki, odvisno od vremena, dozori 60 dni po setvi. Primeren za pridelavo okroglih zelenih strokov, ki niso nitasti. Stroke za zimo zamrznemo ali vložimo. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju (kamilica seme razkuži in pospeši kalivost). Fižol ima rad hu- GRAH RONDO To je srednje visok grah (70 cm), zato mu nudimo oporo (mreža, leskove veje). Stroki so dolgi 10–11 cm in imajo temno zelena sladka zrna. Najboljša so sveža zrna, za zimo pa jih posušimo ali zamrznemo. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju (kamilica seme razkuži in pospeši kalivost). Grah ima rad humozna in vlažna tla. Pred setvijo dodamo kompost. Sejemo v dvojne vrste, ki so med seboj oddaljene 20 cm. V njegovo neposredno bližino posejemo kamilico, solato, korenček in redkvico. Ko so rastline visoke 10–20 cm, jih osujemo. KORENČEK NANTES KUMARE MARKETMORE To je stara evropska sorta sočnih solatnih kumar. Kumare potrebujejo sončno in toplo lego, humozna tla, redno jih je treba zalivati in gnojiti (kompost, pripravki iz koprive ali zelja), potrebujejo tudi oporo (mreža), tla pa je treba prekriti. Pred setvijo seme čez noč namočimo v mleku ali v pripravku s česnom. Med kumare posejemo čim več bazilike in kopra. PARADIŽNIK ACE 55 VF To je srednje zgoden korenček, intenzivno oranžne barve in zelo okusen. Pred setvijo lahko seme zmešamo z drobnim peskom ali mivko in ga za dva ali tri dni postavimo na toplo. Mešanico mozna, hranljiva in vlažna sejemo v suhem zatišnem tla. Sejemo ga vsake 3 ted- dnevu v vrste. Korenček ima ne v vrste – eno zrno na rad zelo rahla, humozna in 10 cm. Dobro raste v družbi vlažna tla. Pazimo, da ga s paradižnikom, ki ga varuje sproti redčimo, med rastlipred škodljivci, in s kuma- nami pa tla prekrivamo. rami, z zeljem, s kolerabico, Redno ga zalivamo s pripz rdečo peso, s kamilico in ravkom iz koprive. Raste naj z ognjičem. V njegovi družbi v družbi s čebulo, porom, naj obvezno raste začimba timijanom (odganjajo korenšetraj, saj ga varuje pred jevo muho) in z ognjičem, ušmi in mu izboljša okus. drobnjakom ter s česnom. Proti ušem se borimo s pripravki iz kapucinke in pelina. To je srednje visok paradižnik, s ploščato okroglimi, sladkimi in sočnimi plodovi, težkimi okoli 190 g. Odličen je za solate in omake. Dozori 90 dni po presajanju. IMA NARAVNO ODPORNOST PROTI PLESNI. Paradižnik potrebuje veliko sonca, redno ga je treba gnojiti (kompost in pripravki iz koprive, gabeza, ognjiča ter zelja), zalivati (nikoli po rastlinah) in prekrivati tla (mulčenje). 51 Bio Line EKOLOŠKO PRIDELANA SEMENA PETERŠILJ DOMAČI LISTNIK To je stara evropska sorta peteršilja, ki so ga sejale že naše prababice. Oblikuje velike aromatične liste, ki jih režemo vse poletje do pozne jeseni Obrašča se. Posejemo ga v 2–3 vrstice, kjer je najbolj dosegljiv. Ker dolgo kali, poskrbimo, da se setvena površina ne izsuši. Dobri sosedje peteršilju so čebula, por, česen, paradižnik, redkvica, ognjič, žametnica, slaba soseda pa je solata. Nezahteven je. Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih. Liste uporabljamo sveže, za zimo jih zamrznemo. POR CARENTAN 2 RADIČ PALLA ROSSA 3 grede in na prostem od marca do konca julija. Redkvice sejemo v več zaporednih setvah; ljubitelji vsakih 14 dni. Rade imajo sončno lego in humozna tla ter veliko vlage. Najboljše so, ko imajo premer okoli 2 cm. Poleti dozorijo v štirih tednih, spomladi in jeseni pa v osmih. Sejemo jih na gredico z nizkim fižolom, solato in paradižnikom. Ko se te vrtnine obilno razrastejo, smo mi redkvice že pobrali. Radič, ki jeseni, ko se temperature ustrezno znižajo, oblikuje okroglo, kompaktno rdečo glavico, izrazitega okusa. To je nezahtevna vrtnina. Posejmo in presadimo ga na prazne gredice meseca julija. Ob setvi pazimo, da se setvena povr- SEZAM šina ne izsuši. Kasneje ga redčimo in presajamo. Dobri sosedje so kapusnice, kumare, boreč in koper. NOVO! RDEČA PESA DETROIT To je visoka in lepa rastlina, z dišečimi belimi ali roza cvetovi, ki privlačijo metulje in ptice. Izboljša vrtna tla. Zahteva ZELO toplo in sončno lego in prepustna, humozna tla (gnojimo s kompostom). Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo, pravzaprav se zredči kar sama. Mlade rastline potrebujejo dovolj vlage in zaščite pred močnim vetrom, ko pa razvije močan koreninski sistem, je rastlina močna in ima raje bolj suha tla. Seme poberemo, ko se stroki posušijo, vendar preden se odprejo. To je intenzivno rdeča in sočna rdeča pesa. Uspeva na sončni gredici, v humoznih tleh. Peso pognojmo s kompostom, jo redno zalivamo in redčimo. Mlade rastlinice presadimo kamorkoli v To je najbolj znana evrop- zelenjavni vrt ali pa jih poska sorta pora. Por je lepe jemo presne v solati. Najsivozelene barve z debelim bolje raste v družbi s koprom, belim steblom. Dobro pre- fižolom, čebulo in šetrajem. zimi. Potrebuje sonce, torej Rdeča pesa ne ustvari harga v vrstah redčimo. Sadike monije s špinačo, krompirrazličnih velikosti presadimo jem, paradižnikom, peter(globoko) na različna prazna šiljem in z blitvo, zato naj ne SOLATA LEDENKA mesta v zelenjavnem vrtu raste v njihovi bližini. Kuha- LEDENA na gredice s kapusnicami, mo jo, vlagamo ali sočimo. KRALJICA NOVO! korenčkom, solato, kumarami, z zeleno ali pa jih po- REDKVICA TONDO ROSSO jemo. Pognojimo ga s kompostom in zalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje) in kamilice (za zdravje). Por jemo svež z vrta vse poletje do pomladi. Lahko To je lepa, glavnata solata ga tudi zamrznemo. ledenka, ki hitro in dobro To je hitro rastoča lepo rdeča raste v vseh vremenskih redkvica. Sejemo jo lahko pogojih. Glavice so velike in zgodaj v rastlinjake ali tople kompaktne, svetlo zelene, 52 KO EN R I ST T N PLEVELI V ZELENJAVNEM VRTU Pleveli so sestavni del našega vrta, zato nas ne smejo jeziti. RazmnožuA S V E jejo se s semenom (ki je vedno prisotno v tleh, zraku, gnoju itd.) ali s koreninami oz. živicami (stoloni). Vedeti moramo, da v naravi ni golih, neporaslih tal. Plevel je lahko koristen. Na začetku ščiti mlade rastline pred vročim soncem, močnim vetrom in dežjem ter zadržuje vlago. Nekateri pleveli so tudi užitni. Vsi pa so primerni za prekrivanje tal in vkopavanje nazaj v tla, s čimer tlom dodamo organsko maso. Poleg tega so seveda primerni za bogatenje kompostnega kupa. Odstranjujemo torej samo plevel, ki res moti in ovira rast vrtnin. Nekaj »plevela« lahko vedno pustimo. Najboljše plevelne rastline so v bistvu naše vrtne rastline. To so vse kulturne rastline, ki se same zasejejo. Pustimo jih čim dlje rasti po celem vrtu, ko pa že preprečujejo rast sosednjih vrtnin ali cvetlic, jih izpulimo in z njimi prekrivamo tla oz. jih damo na kompost. Take »plevelne« rastline so npr. ognjič, koriander, koper, kalifornijski mak, metuljčki ali kozmeje, melisa, paradižnik itd. Plevemo z različnimi orodji (kakor vam najbolj ustreza) in to previdno, da ne pulimo sosednih gojenih rastlin. S pletjem tla tudi rahljamo. paradižnikom, čebulo, fižolom, z grahom, s kolerabico in špinačo. SOLATA HRASTOLISTNA RED SALAD BOWL ! NOVO To je rdeča lahkotna hrastolistna solata. Režemo jo kot berivko, kasneje pa pustimo, da oblikuje glave. Ima mehke liste z osvežujočim okusom. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo (sadike posejmo ali presadimo na kakšno prazno mesto v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom, čebulo, fižolom, z grahom, kolerabico in špinačo. ŠPINAČA GIGANTE DE INVERNO SOLATA MEHKLISTNA MAJSKA KRALJICA z nazobčanimi, krhkimi in sladkimi listi. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo (sadike posejmo ali presadimo na kakšno prazno mesto v vrtu). Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Sejemo jo na gredico skupaj s kolerabico in redkvico. Špinača z velikimi, svetleče temno zelenimi listi, ki so rahlo mehurjasti in koničasti. Odporna je proti nizkim temperaturam, zato dobro To je zgodnja mehkolistna prezimi. Okusna je. Solatam glavnata solata s kompak- dodajamo tudi surove mlatno srednje veliko glavico. de lističe. Špinača je nezaListi so okrogli, mehki, ze- htevna rastlina. Posejemo leni z rahlo rdečkastim nav- je čim več, tudi povprek po dihom ob robovih. Sejemo celem vrtu (ne med rdečo jo v vrste in kasneje redči- peso, rukolo in cvetačo). mo (sadike posejmo ali pre- Jemo jo mlado, z večjimi listi sadimo na kakšno prazno prekrivamo tla (mulčenje), mesto v vrtu). Več kot ima korenine pa pustimo v tleh, prostora, kasneje gre v cvet. ker jih izboljšujejo. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s 53 Cvetlice V vsakem biotičnem zelenjavnem vrtu so cvetlice enoletnice obvezne, saj ga popestrijo in polepšajo. Sejemo ali presajamo jih kamorkoli med zelenjavo ali pa med zelenjavnimi gredicami oblikujemo cvetlične gredice. Izberemo cvetlice, ki so nam všeč, privabljajo čebele in so odlične za rez (za živahne poletne šopke). Cvetlice potrebujejo veliko svetlobe (v senci ne cvetijo), zmerno mero hranil in dovolj vlage, zato jih ob suši zalivamo. Aprila in maja jih posejemo neposredno v zelenjavni ali okrasni vrt ter v posode. Kasneje jih razredčimo in presadimo na katerokoli prazno mesto v zelenjavnem vrtu, tudi posamično med zelenjavo. Najlepše bodo, če redno režemo odcvetele cvetove. Nato samo še uživamo. PORTULAK ALI TOLŠČAK, zato ga po setvi ne prekriPOLNJEN CVET, jemo. Je nizka enoletnica, MEŠANICA Portulaca ki neprestano cveti in je primerna za obrobke, balkone, grobove in zasaditev okrasnih posod. Cvetovi so svetleče modre barve. Redno jo gnojimo. grandiflora Višina: od 10 do 15 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga pred setvijo pomešamo s finim peskom, da ga lažje enakomerno posejemo. Je nizka enoletnica, s katero ustvarimo cvetočo preprogo. Odlično prenaša sušo in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima plezajoče steblo in bele, rumene, roza, oranžne, rdeče polnjene cvetove. Primerna je tudi za skalnjake in za setev med betonskimi ploščami. LOBELIJA, PLAVA Lobelia erinus Višina: od 10 do 20 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Seme kali na svetlobi, 54 Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna enoletna cvetlica, ki cveti od pomladi do jeseni in nam krasi obrobke, gredice in terase. Da obilno cveti, jo redno gnojimo in zalivamo. KAPUCINKA NIZKA JEWEL, MEŠANICA Tropaeolum nanum NOVO! Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od KITAJSKI NAGELJČEK PERSIAN CARPET, MEŠA- junija do oktobra. Kapucinka, ki raste v obliki grmička. NICA Dianthus Cvetovi se razvijejo nad lischinensis NOVO! tjem in so polnjeni ali polpolnjeni v različnih svetlečih barvah. Kapucinko sadimo povsod, vendar najbolje raste na manj gnojenih tleh. Diši! To upoštevamo, ko jo sadimo skupaj z balkonskimi rastlinami v korito. Cela Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; rastlina je užitna. Je nepresajamo: od aprila do ma- pogrešljiva cvetlica z ekološke vrtove. Tudi v vazi so ja; cveti: od junija do avgusta. Nizek pisano cvetoči cvetovi in poganjki izredno kitajski nageljček z lepimi dekorativni. enostavnimi cvetovi v razŽAMETNICA Tagetes sp. ličnih barvnih odtenkih. Cvetovi tudi lepo dišijo. Odličen za obrobke, za cvetlične Žametnica je čudovita, gredice ali v vrtu med nizko vsestransko uporabna zelenjavo ter v okrasnih lon- enoletnica, ki dolgo in cih. Potrebuje sonce in vlago. bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi so raAGERAT ali NEPOSTAR- zličnih barvnih odtenkov. Odlična je za cvetlične NIK, MODER Ageratum gredice, obrobe in okrasmexicanum ne posode. Žametnica naj raste tudi med zelenjavo, saj odganja nekatere škodljivce, uravnava rodovitnost tal in dobro vpliva na rast sosednjih rastlin. Obvezno jo sadi- presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Nizka kompaktna, bujno rastoča žametnica z lepimi svetleče rdečimi cvetovi. CALANDO, MEŠANICA NOVO! mo ob paradižniku, krompirju in peteršilju. Vpliva tudi na zdravje tal. ja; cveti: od julija do oktobra. Prelepa enoletna cvetlica, ki hitro raste in bujno cveti. Cvetovi so odlični za v vazo. Ko odcveti, jo porežemo, da se obraste. Ima enojne cvetove v oranžnih, rumenih, roza in rdečih barvnih odtenkih. Sejemo jo večkrat zapored, da nam od junija do oktobra krasi zelenjavni vrt. PETUNIJA, MEŠANICA Petunia hyb. FAVOURITE, MEŠANICA Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Nizka kompaktna, bujno rastoča žametnica z ogromnimi cvetovi v rumeni (limonsko in zlato), globoko oranžni in Višina: od 20 do 30 cm; marelični barvi. Barve, ki sejemo: od marca do maja; nam poživijo vrt. presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do noSIERRA, vembra. Nizka. Cvetovi so MEŠANICA NOVO! enojni v različnih rumenih, oranžnih in rjavkastih barvnih odtenkih. CHAMPION, MEŠANICA Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Veliki in dekorativni lijakasti cvetovi (beli, rožnati, rdeči, vijolični) celo leto krasijo obrobke, gredice in okrasne lonce na terasah in balkonih. To je enoletna cvetlica, ki najbolje raste v zračnih tleh in na soncu. Redno jih dognojujemo. PETUNIJA POVEŠAVA Višina: 70 cm; sejemo: od SHOWERS marca do maja; presajamo: Petunia hyb. NOVO! od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Visoka kompaktna, bujno rastoča Višina: od 20 do 30 cm; žametnica z lepimi svetleče sejemo: od marca do maja; cvetov v rumenih, rdečih in presajamo: od aprila do ma- oranžnih barvnih odtenkih. ja; cveti: od junija do novembra. Nizka. Cvetovi so KALIFORNIJSKI MAK, Višina: od 30 do 40 cm; oranžni, rumeni, rdeče rjavi. MEŠANICA sejemo: od marca do maja; Eschscholzia presajamo: od aprila do BROCADE, RDEČA californica O! maja; cveti: od junija do V O N Tagetes patula oktobra. To je čudovita meNOVO! šanica barv povešajočih petunij (podobne surfinijam). Sadimo jih v balkonska korita, viseče posode ali na gredice, kjer se po tleh bujno razrastejo. Med rastjo jih redno zalivamo in Višina: od 30 do 40 cm; Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; gnojimo. Potrebujejo sončno sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do ma- lego in veliko toplote. 55 Cvetlice DALIJA OPERA, MEŠANICA Dahlia sp. NOVO! Višina: 35 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Kompaktna nizka dalija s polpolnjenimi cvetovi v intenzivnih rumenih, oranžnih, vijoličnih, belih in rdečih barvah. Sadimo na obrobke, med zelenjavo ali na rob zelenjavnih gredic, na cvetlično gredico ter v okrasne lonce. Intenzivno in bujno cveti vse poletje. Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Vsestransko uporabna in zelo lepa cvetlica enoletnica. Ima kompaktno rast in čudovite svetleče cvetove v odtenkih rumene in oranžne barve. Odlična je tudi za rez. Najbolje raste na soncu. Raste naj po celem zelenjavnem vrtu, saj ugodno vpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetov pripravimo ognjičevo mazilo. bodo hvaležne za zalivanje. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. So odlične cvetlice za rez in v vazi zelo dolgo zdržijo. NIZKA, MEŠANICA ZAJČKI, MEŠANICA Antirrhinum majus Višina: 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od Višina: od 50 do 90 cm; avgusta do oktobra sejemo: od marca do maja; NOVO! presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do ok- NOJEVOPERNA, MEŠANICA tobra. To je čudovita enoNOVO! letnica, ki je zelo razširjena v naših vrtovih. Bogato cveti Diši! vse poletje, in sicer v odtenkih bele, rumene, roza Višina: od 30 do 40 cm; in rdeče barve. Primerna je sejemo: od marca do maja; za okras gredic, obrobkov presajamo: od aprila do in popestritev zelenjavnih maja; cveti: od junija do vrtov. Cvetovi v vazi dolgo Višina: 50 cm; sejemo: od oktobra. Enoletnica, katere zdržijo. Cvetlica ni občutljiva, aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od drobni cvetovi se odprejo vendar najbolje raste na avgusta do oktobra. Veliki zvečer in dišijo pozno v noč. soncu. cvetovi v različnih barvnih Ima izrazit in močan sladodtenkih na zelo razvejakast vonj. Je nezahtevna ASTRE nem steblu. Zgodaj cveti. cvetlica, ki jo sejemo tam, Callistephus chinensis kjer lahko uživamo v njenem vonju. Lepo raste tudi Astre so lepe enoletnice, MEISTER, MEŠANICA v okrasnih loncih na terasi ki v različnih barvnih odali balkonu. tenkih bujno cvetijo od srede poletja do pozne OGNJIČ, MEŠANICA jeseni. Izberemo jim Calendula officinalis kakšno manjšo sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Primerne so tudi za Višina: od 50 do 60 cm; zasaditev obrobkov in, sejemo: od aprila do maja; v kombinaciji z drugimi cvetlicami, okrasnih lon- presajamo: od aprila do cev. Obvezne so v zelen- maja; cveti: od avgusta do javnem vrtu. Ob suši nam oktobra NOČNA FRAJLA, MEŠANICA Mathiola bicornis 56 PRINZESS, MEŠANICA Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra HI-NO-MARU, MEŠANICA Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in veDiši! likimi polnimi cvetovi barve sivke. Ima zelo pokončno in kompaktno rast. korita. Rastlina je kompaktna, cvetovi svežih in intenPOLNJENA GREMLIN, zivnih barv. Redno režemo ROZA cvetove za v vazo. Odlično ! NOVO se obrašča. Potrebuje sončno lego in apnena tla. BRESKVICA, MEŠANICA BARV Impatiens balsamina O! NOVO! Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. To je unikatna enoletna astra POMPON z dekorativnimi dvobarvnimi cvetovi z belimi obrobki. NOV Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Pozna astra z impozantnimi in velikimi polnimi cvetovi roza barve. Ima zelo pokončno in kompaktno rast. Višina: 70 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od LAN RDEČI Linum junija do oktobra. To je sredgrandiflorum nje visoka enoletnica z le! O V O N pimi velikimi, polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na kamelijo. Cvetovi so na POLNJENA GREMLIN, pokončnih in čvrstih steRDEČA blih. Nezahtevna je in če ! O NOV ima dovolj prostora, cveti vse poletje do jeseni. Raste Višina: od 50 do 60 cm; tudi v polsenci. Odlična je v sejemo: od aprila do maja; skupinah za obrobke in med presajamo: od aprila do zelenjavo v zelenjavnem maja; cveti: od julija in av- vrtu. Raste tudi v okrasnem gusta. Nežna in trpežna loncu na balkonu. Redno Višina: 75 cm; sejemo: od cvetlica naj raste v gosti jo zalivamo in gnojimo. aprila do maja; presajamo: skupini. Sejemo ga v okrasni Je užitna in tudi zdravilna. od aprila do maja; cveti: od vrt, še lepši pa je v zelenavgusta do oktobra. Pozna javnem vrtu. Svilnati cveSONČNICA astra z impozantnimi in ve- tovi so intenzivno rdeče Helianthus annuus likimi polnimi cvetovi rdeče barve. Enostavna in nezabarve. Ima zelo pokončno htevna cvetlica enoletnica. Sončnice so čudovite in kompaktno rast. cvetlice, različnih veŠABOJEV NAGELJČEK, likosti ter oblik in barv POLNJENA GREMLIN, MEŠANICA Dianthus cvetov. Cvetijo celo dolgo MODRA caryophyllus Chabaud poletje. Vse zelo hitro NOVO! Višina: od 50 do 60 cm; rastejo, so nezahtevne. sejemo: od aprila do maja; So odlična čebelja paša presajamo: od aprila do ma- in zrela semena imajo ja; cveti: od julija do oktob- ptice zelo rade. Cvetove ra. Dišeči nageljček je pri- redno režemo za v vazo. meren za sajenje na cvet- Jeseni jo razrežemo in lične gredice in v cvetlična pustimo na vrtnih tleh, saj 57 Cvetlice nam s svojo obilno rastlinsko maso bogati tla. Sadimo jo obvezno v zelenjavni vrt ali na svoje gredice (pazimo na višino, saj visoke senčijo sosednje rastline) ali raztresene po celem vrtu. Dobro uspevajo tudi v večjih okrasnih loncih. ENOLETNI SLEZ MAJORETTE POLNJENI, MEŠANICA Alcea rosea O! NOV NOVO! NIZKA, POLNJENA SUNGOLD Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. To je čudovita visoka cvetlica z vrtov naših babic. S svojimi svetlečimi in živahnimi barvami popestrijo obrobke vrtov. Lepi so na gredicah ob hiši. Višina: 80 cm; sejemo: od Cvetovi privlačijo metulje in aprila do maja; presajamo: čebele. Potrebujejo odcedna od aprila do maja; cveti: od tla in veliko sonca. Gnojimo julija do oktobra. To je nizka 1-krat letno, predvsem s sončnica, bujno razvejana, kompostom. To so enoletne s polnimi, lepimi in velikimi ali trajne cvetlice. cvetovi zlatorumene barve. RDEČA SALVIJA ALI NIZKA, TWILIGHT ZONE RDEČA OKRASNA KADULJA Salvia splendens NOVO! Rastlina je visoka, močno razrastla z dekorativnimi listi in velikimi cvetovi bele barve z rdečkasto ali roza obrobo. Raste naj v skupini, na severnem delu zelenjavnega vrta, na cvetlični gredici ali ob hiši. Odlična je za rez, saj v vazi dolgo zdrži. To je zelo nezahtvena cvetlica, primerna za vsak vrt, obvezna pa v zelenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Sejemo jo v vrste ali raztreseno po gredici. Rastejo lahko na gosto. CINIJA Zinnia elegans Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To so čudovite nizke sončnice. Rastline so zelo močne in razvejane, polne cvetov v rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih. VISOKA, MEŠANICA Višina: od 35 do 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je enoletna cvetlica, ki ima zanimive cvetove intenzivno rdeče barve in dekorativne liste. Celo sezono, tudi v času vročine, ko jo zaliva- CANDY STRIPE mo, ohranijo cvetovi svojo intenzivno barvo. Odlična je za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce. KOZMEJA PICOTEE Cosmos bipinnatus Višina: 110 cm; sejemo: od Višina: od 180 do 200 cm; aprila do maja; presajamo: sejemo: od aprila do maja; od aprila do maja; cveti: od presajamo: od aprila do ma- julija do oktobra. To je ena ja; cveti: od julija do oktob- od najlepših in najelegantra. Lepa, pisana in svetleča. nejših cvetlic enoletnic. 58 To je čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi različnih barv. Obvezno ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrži zelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije tudi skozi sušno obdobje. ODLIČNA CVETLICA ZA REZ. Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so različnih barv z rdečimi lisami. DROBNOCVETNA LILIPUT, MEŠANICA NOVO! RUMENA Višina: od 70 do 90 cm; Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do maja; cveti: od julija do ok- oktobra. Veliki cvetovi tobra. Majhni cvetovi razrumene barve. ličnih barv. GLAVINEC POLKA DOT, KAKTUSNA, MEŠANICA MEŠANICA Centaurea cyanus ZA SUŠENJE O! NOV paktna rastlina s kroglastimi cvetovi v vijoličnih, roza, rdečih in belih barvnih odtenkih. Lepa je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugim balkonskim cvetjem. Redno jo režemo (ko je cvet v polni barvi) in dobro se obrašča. Nezahtevna cvetlica, ki ima rada sonce in prenaša vročino ter sušo. Lahko jo pognojimo, ko začne cveteti, najbolje s kompostom. SUHA ROŽA, MEŠANICA Helichrysum bracteatum ZA SUŠENJE Višina: 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra, Lepi cvetovi različnih barv. MEŠANICA Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. RDEČA Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rdeče barve. Višina: od 30 do 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je staromodna cvetlica, vendar še vedno najlepša za živobarvne pastelne šopke, tako sveže kot tudi suhe. Redno jo režemo in dobro se obrašča. Lepa je tudi za obrobke in popestritev zelenjavnega vrta. Je kompaktna rastlina z množico cvetov v čudovitih odtenkih roza, modre, vijolične in bele barve. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh in prenaša sušo. Najlepša pa je na sončni legi. Cvetovi privlačijo čebele in metulje. GOMFRENA, MEŠANICA Gomphrena globosa ZA SUŠENJE Višina: 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Čudovita, manj poznana enoletnica, ki ne razočara. Odlična je za sveže in suhe šopke (sušimo jo kot ostale cvetlice). Kom- Višina: od 60 do 100 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je odlična enoletnica za zasajanje gredic, najlepša pa je v suhih šopkih. Cvetove porežemo, še preden se odprejo in jih posušimo v senci. Izberemo sončno mesto in lahka ter hranljiva tla. STATIKA, LIMONIUM, MEŠANICA Limonium sinuatum ZA SUŠENJE Višina: od 70 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra, To je bujno cvetoča 59 Cvetlice enoletnica, namenjena predvsem za suho cvetje. Cvetovi so rahlo slamnati in različnih barvnih odtenkov. Potrebuje sončno lego in hranljiva tla. KAPUCINKA OUT OF AFRICA Tropaeolum majus ima rad sončno in zavetno POPENJAVKA lego ter veliko vode. OKRASNE BUČKE, MEŠANICA Cucurbita pepo POPENJAVKA Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je enoletnica z dolgimi plezajočimi poganjki, dekorativnimi okroglimi listi in s čudovitimi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu, saj je nadvse koristna – privablja čebele, prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin in jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Prelepa je tudi v okrasnih posodah, le če ima dovolj svetlobe, vlage in hranil. Celi cvetoči poganjki so odlični za oblikovanje eksotičnih šopkov. Užitna je vsa rastlina. TURŠKI NAGELJČEK, MEŠANICA Dianthus barbatus DVOLETNICA Diši! Izberemo sončno gredico in rodovitna tla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Med rastjo zalivamo in dognojujemo. Prikupne majhne plodove različnih oblik in barvnih vzorcev uporabljamo za okrasitev stanovanj in poletno jesenske aranžmaje. VRTNA MARJETICA, POLNJEN CVET, MEŠANICA Bellis perennis DVOLETNICA O! NOV LEPI SLAK HEAVENLY BLUE Ipomoea purpurea POPENJAVKA Višina: od 15 do 25 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od januarja do aprila Sejemo: od aprila do maja; Dvoletnica, ki jo sejemo popresajamo: od aprila do leti, da cveti vso pomlad. maja; cveti: od julija do Lepi polni cvetovi so v beoktobra. Pred setvijo seme lih, rdečih in roza odtenkih. namočimo v vodi. Cveti so To ni zahtevna cvetlica. prelepe modre barve, posa- V mrzlih zimah jo moramo mezen cvet pa živi le en dan. zaščititi pred mrazom. Lepa Vsako jutro se odpirajo novi je na obrobkih, na cvetličnih cvetovi. To je hitro rastoča gredicah in v okrasnih lonpopenjavka, zato naj se cih v kombinaciji s tulipani, vzpenja ob ograji, pergoli, mačehami in narcisami. žici, vrvici ali kolu. Lepi slak Lističi, ki imajo okus po 60 kostanju, so odličen dodatek k solatam. Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od aprila do junija. To je dvoletna cvetlica. Cvetovi so beli, roza, rdeči, vijolični in lepo dišijo. Primeren je za okras gredic in za rez. Lep je v okrasnih posodah na balkonih in terasah. Potrebuje sončno lego in dobra hranljiva tla. Da bolje prezimi, ga prekrijemo. MAČEHA ALI VIJOLICA Viola sp. SWISS GIANT DVOLETNICA • MEŠANICA BARV • MODRA Z OČESOM • RDEČA Z OČESOM • RUMENA Z OČESOM Višina: od 10 do 30 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od oktobra do decembra in od marca do maja. To je dvoletnica. Jeseni in spomladi krasi cvetlične gredice, obrobke in predvsem okrasne posode. Nezahtevna je in dobro prezimi. Božično žito da je okoli Božiča bujno in lepo zeleno. Seme bolje kali, če ga čez noč namočimo. Posodico, ki ima na dnu luknje, napolnimo z zemljo. Seme posejemo tako, da se zrna dotikajo, nato jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Postavimo na toplo in kar se da svetlo mesto v kuhinji ali dnevni sobi. Da preprečimo rast bilk v eno smer, lonček vsak dan malo obrnemo. Zalivamo zelo previdno, saj semena pri prekomernem zalivanju rada postanejo plesniva, listi pa porumenijo. Nežnim rastlinicam zelo godi, če jih Običajno ga sejemo okoli vsak dan rosimo z mlačno 4. decembra (sv. Barbara) in vodo. Ko prva setev oze13. decembra (sv. Lucija), leni, posejemo novo. Tako R I ST EN KO Setev božičnega žita je lepa navada, ki v prihajajočem letu napoveduje obilno žetev, saj simbolizira nov kruh in novo življenje. Božično žito je tudi simbol svetlobe in upanja. Na Gorenjskem ga imenujejo »božično žito«, na Štajerskem »kaljeno žito«, na Dolenjskem »pšenička«, v Beli Krajini pa je »večno življenje«. Nežne zelene bilke pšenice so prelepa poživitev v predprazničnih dneh. Mlade pšenične bilke so užitne in zdrave. bomo imeli v stanovanju zelen okras v času, ko narava zunaj še počiva. Še bolj nenavadno zelenje dobimo, če pšenici dodamo nekaj semen sončnic, redkvic ali celo žametnic. NAJEM ZELENJAVNEGA VRTA Za vse, ki nimate zelenjavnega vrta, vendar si ga želite, obstaja enostavna rešitev. V bistvu sta na voljo dve. Zelenjavo lahko gojite na balkonu v loncih ali pa najamete vrtiček in ustvarite svoj zelenjavni vrt. Poznam dekleti, ki sta najeli vrt, ena na Ljubljanskem barju (100 m2 za 150 EUR/leto) in druga v bližini Koseškega bajerja (50 m2 za 80 EUR/leto). Vrtički so običajno ograjeni in imajo dostop do vode. Vse ostalo je prepuščeno vaši domišljiji in pridnim delovnim rokam pa seveda pravi izbiri vrst in sort vrtnin znamke Royal Seeds. Za dober pridelek potrebujete 50 m2 in 3–5 ur dela na teden. T N ASVE helena Ž.: »Zaželela sem si doma pridelane zelenjave in malo sprostitve, zato sem si lansko pomlad najela košček zemlje v bližini doma ob Koseškem bajerju. Pridelala sem vse, kar sem si zamislila, obilo zelenjave, začimbe za popestritev in nekaj prelepih cvetlic.« 61 Travne mešanice TRATA JE SESTAVNI DEL VRTA. DA BOMO IMELI LEPO IN TRPEŽNO TRATO, MORAMO UPOŠTEVATI KAR NEKAJ NAVODIL. TRAVNA MEŠANICA MUNDIAL - ZA ŠPORTNE TERENE Tla dobro pripravimo: Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo). Tla počistimo in poravnamo: Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih delov. Površino pregrabimo in poravnamo. Površino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne, da se uleže. Gnojenje s specialnimi gnojili za trato: Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini, pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo. Tekom rasti gnojimo 4x: konec marca, maja, v začetku julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med dežjem. Travna mešanica Mundial je profesionalna mešanica Setev travnega semena: namenjena za oblikovanje Seme posejemo čim bolj enakomerno po celi površini. trate v domačem vrtu, na Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo športnih terenih in v parkih, prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo kajti odlično prenaša obrepritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kon- menitve in se po košnji hitro takt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev seobrašča. Trata je ob pravilni mena. negi kompaktna, zdrava in harmonične zelene barve. Zalivanje: 1 kg = 40 m2 3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem omogočimo boljšo in hitrejšo TRAVNA MEŠANICA kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zaliTIVOLI – UNIVERZALNA vamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE MEŠANICA NAENKRAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m2). Košnja: Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje: Od marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate. Zračenje trate (vertikuliranje): Spomladi s posebnimi ostrimi grabljami trato dobro pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enakomerno po celi površini v tla naredimo luknje. S tem odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in rastline travne ruše ter spodbudimo razraščanje. Obnova obstoječe razredčene in grde trate: Trato čim nižje pokosimo in jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim gnojilom za trato, posejemo izbrano mešanico semen, prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva tedna površino zalivamo. 62 Sestavljena je iz kvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov. Ob pravilni negi oblikuje gosto, kompaktno in zelo lepo večletno trato. 1 kg = 40 m2 TRAVNA MEŠANICA SPORT – ZA ŠPORTNE TERENE TRAVNA MEŠANICA MEDITERAN – ZA SUŠNE IN SONČNE LEGE TRAVNA MEŠANICA SENKA - ZA SENČNE POVRŠINE Travna mešanica je namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča. 1 kg = 40 m2 Je preizkušena mešanica, namenjena za sončne in sušne površine. Zaradi posebne sestave ob pravilni negi oblikuje gosto in kompaktno večletno trato. 1 kg = 40 m2 Travna mešanica je namenjena za setev na delno senčnih površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob pravilni negi uspevajo tudi v manj ugodnih pogojih. Primerna za domače vrtove in parke. 1 kg = 40 m2 63 LUNIN SETVENI JANUAR FEBRUAR 1 PE 1 PO od 2h 2 SO do 3h 3 NE do 2h 4h - 16h od 17h 4 PO od 16h 5 TO 6 SR CVETOVI do 3h do 13h od 14h 9 SO do 18h 11 PO od 19h do 17h 13 SR do 4h 14 ČE do 3h od 18h 5h - 11h od 12h 15 PE 17 NE LISTI 5 PE od 1h od 16h 10 SR do 6h 13 SO 18 ČE 19 TO 19 PE 20 SR KORENINE 20 SO 25 PO do 13h od 14h CVETOVI do 15h 27 SR od 16h od 7h 29 PE 30 SO 31 NE LISTI do 11h 12h - 15h od 2h od 12h do 20h od 5h do 19h od 20h CVETOVI do 22h od 23h LISTI do 14h od 15h 22 PO PLODOVI 23 TO PLODOVI do 2h 25 ČE od 11h KORENINE do 19h 27 SO do 8h 28 NE do 7h 29 PO KORENINE 1h - 13h KORENINE 26 PE PLODOVI 28 ČE od 23h 21 NE 24 SR LISTI 26 TO do 1h 2h - 13h 15 PO do 23h do 6h od 4h 17 SR od 7h 24 NE do 3h 12 PE KORENINE 23 SO KORENINE 16 TO LISTI 22 PE od 5h 8 PO 18 PO 21 ČE 8h - 23h do 4h 14 NE 4h - 13h 16 SO 4 ČE 11 ČE KORENINE 12 TO LISTI 9 TO PLODOVI 10 NE od 13h 3 SR 7 NE LISTI 8 PE 2 TO 6 SO od 4h 7 ČE od 1h do 12h od 20h od 9h od 8h do 20h od 21h od 14h KORENINE RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd. 64 MAREC APRIL 1 TO LISTI 1 PE 2 SR LISTI 2 SO 3 ČE do 8h 4 PO PLODOVI 5 SO do 14h 6 NE od 15h KORENINE 7 PO do 14h 8 TO od 15h 10 ČE do 19h 12 SO 13 NE 5 TO 6 SR do 7h 7 ČE do 7h KORENINE 12 TO 13 SR 15 TO KORENINE 15 PE do 4h 16 SO od 9h 18 PO od 5h 19 SO do 9h do 1h od 21h od 10h od 2h do 7h 8h - 24h od 1h do 3h 17 NE od 4h do 20h od 22h 11 PO 14 ČE 18 PE do 21h od 20h 14 PO do 3h od 9h KORENINE KORENINE 17 ČE od 13h 10 NE od 12h do 1h 2h - 8h do 17 od 21h PLODOVI do 11h 16 SR od 2h do 1h 9 SO 12h - 19h 11 PE KORENINE 8 PE CVETOVI 9 SR od 2h 3 NE od 9h 4 PE od 16h do 1h od 4h PLODOVI do 9h 10h - 15h 19 TO od 1h KORENINE 20 NE PLODOVI 20 SR 21 PO PLODOVI 21 ČE do 9h 10h - 21h od 22h 22 TO do 9h od 18h 22 PE do 21h 23 SR do 9h od 18h 23 SO CVETOVI 24 ČE do 13h 14h - 24h 24 NE do 9h od 10h 25 PE 25 PO LISTI 26 SO 26 TO LISTI 27 NE 28 PO do 3h 29 PE LISTI 30 SR do 17h 1h - 10h 28 ČE od 4h 29 TO 31 ČE 27 SR od 1h od 22h od 18h 30 SO od 11h KORENINE do 2h Polna luna Prazna luna Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 65 Vir: Maria Thun AUSSAATTAGE 2016, Matthias K. Thun K O L E D A R 2 0 16 LUNIN SETVENI MAJ 1 NE JUNIJ do 10h 2 PO 3 TO 8h - 13h 4 SR LISTI 5 ČE 2 ČE od 14h do 18h 6 PO od 19h 7 TO 8 SR 9 PO od 22h do 13h 11 SR od 14h 1h - 19h 12 ČE 3 PE od 19h do 9h 10 TO 5h - 24h od 1h 5 NE do 17h 7 SO LISTI do 4h 4 SO 6 PE 8 NE 1 SR od 11h do 23h do 18h do 20h od 17h do 4h 9 ČE od 5h do 18h 10 PE od 20h 11 SO od 19h 12 NE od 19h PLODOVI do 20h 5h - 13h od 14h 13 PE PLODOVI 13 PO KORENINE 14 SO PLODOVI 14 TO KORENINE 15 NE 16 PO 15 SR do 18h 3h - 6h 17 TO 16 ČE od 7h KORENINE 18 SR do 4h 5h - 17h do 10h od 11h 17 PE do 22h 18 SO LISTI 19 ČE do 3h od 4h 19 NE LISTI 20 PE do 3h od 4h 20 PO do 14h 21 SO od 15h do 15h od 16h od 18h do 11h od 12h 21 TO PLODOVI 22 NE LISTI 22 SR 23 PO LISTI 23 ČE KORENINE 24 PE do 22h 25 SO do 23h 24 TO do 4h od 5h 25 SR PLODOVI 26 ČE do 13h 27 PE do 16h 29 NE 31 TO od 17h 13h - 17h od 18h do 8h 30 ČE od 20h od 23h 12h - 18h od 19h do 2h 28 TO 29 SR CVETOVI do 2h do 19h 26 NE 27 PO KORENINE 28 SO 30 PO od 14h od 23h od 16h do 11h od 12h do 20h od 9h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd. 66 JULIJ AVGUST 1 PE od 22h 2 SO 3 NE do 2h do 18h 6 SR 7 ČE PLODOVI 8h - 10h 15h - 21h od 22h 10 NE do 17h od 18h do 7h 8h - 22h 12 TO 00h - 22h 13 SR do 11h 12h - 18h 14 ČE do 6h do 22h 19 TO do 12h 20 SR do 2h 3h - 8h 21 ČE do 4h 23 SO do 4h 6 SO od 22h do 2h od 8h 7 NE KORENINE 8 PO KORENINE 9 TO do 16h 10 SR do 15h od 16h od 23h 12 PE LISTI 13 SO LISTI od 20h 16 TO od 19h 17 SR od 23h 18 ČE od 13h 9h - 19h od 17h od 19h od 20h do 5h 6h - 14h do 3h 19 PE 20 SO PLODOVI do 11h od 12h do 21h do 8h 14h - 24h od 22h 9h - 12h od 13h do 10h od 20h do 7h od 8h do 15h 22 PO od 5h od 15h od 4h 21 NE KORENINE 22 PE do 8h 15 PO 10h - 18h 18 PO od 13h 11 ČE od 7h do 9h do 12h 5 PE 14 NE do 17h od 17h LISTI od 23h CVETOVI 16 SO 17 NE od 15h od 4h 9 SO 15 PE od 19h do 14h do 3h 8 PE 11 PO 4 ČE CVETOVI 5 TO do 16h 3 SR od 3h 4 PO 1 PO 2 TO KORENINE 17h - 22h od 23h 23 TO PLODOVI 24 NE od 1h 24 SR 25 PO LISTI 25 ČE KORENINE 26 PE KORENINE 26 TO 27 SR 28 ČE do 16h od 17h 27 SO do 2h 3h - 9h 29 PE 29 PO KORENINE 30 SO 31 NE od 23h CVETOVI Polna luna 30 TO 31 SR od 15h do 4h 28 NE od 10h do 22h do 14h od 5h CVETOVI do 5h od 6h do 20h od 21h PLODOVI Prazna luna Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 67 Vir: Maria Thun AUSSAATTAGE 2016, Matthias K. Thun K O L E D A R 2 0 16 LUNIN SETVENI SEPTEMBER 1 ČE OKTOBER do 7h od 22h 2 PE do 14h 3 SO 3h - 11h 15h - 21h od 17h 1 SO 4 TO 5 PO KORENINE 5 SR 7 SR do 11h KORENINE 3 PO KORENINE 10h -21h od 22h 6 ČE 12h - 22h od 23h 7 PE do 9h 12h - 22h od 23h 2 NE 4 NE 6 TO do 11h do 17h od 18h CVETOVI do 5h od 6h LISTI do 19h od 20h 8 ČE LISTI 8 SO PLODOVI 9 PE LISTI 9 NE PLODOVI 10 SO do 12h od 13h 11 NE do 20h 13 TO od 21h do 22h 15 ČE od 23h 6h - 16h 17 SO LISTI LISTI 16 NE do 13h od 15h do 6h do 16h od 15h do 17h 24 PO od 18h LISTI do 7h 25 TO do 9h od 17h CVETOVI 23 NE do 1h od 7h KORENINE 22 SO KORENINE od 8h do 23h 26 SR 27 TO 30 PE od 4h 21 PE 26 PO 29 ČE do 3h 20 ČE od 8h 24 SO 28 SR 9h - 24h od 16h 19 SR PLODOVI 22 ČE 25 NE 14 PE 18 TO do 7h do 8h 17 PO od 8h 20 TO 23 PE od 16h do 6h 19 PO 21 SR 12 SR KORENINE 15 SO do 19h 16 PE 18 NE od 6h 13 ČE KORENINE 14 SR do 5h 11 TO PLODOVI 12 PO 10 PO 27 ČE od 6h do 16h do 3h 28 PE do 19h 4h - 9h od 8h 15h - 21h od 22h 29 SO od 22h 30 NE 31 PO od 4h KORENINE KORENINE do 22h od 23h do 7h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline "CVETA" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline "LISTA" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd. 68 NOVEMBER DECEMBER 1 TO od 21h 1 ČE do 7h 8h - 16h od 17h 2 SR LISTI 2 PE 3 ČE LISTI 3 SO 2h - 24h 4 NE KORENINE od 12h 5 PO do 23h od 13h 6 TO 4 PE do 1h 5 SO 1h - 11h 6 NE do 12h 7 PO KORENINE 8 TO do 16h 9 SR do 12h 10 ČE do 12h od 21h od 13h 11 PE 12 SO 13 NE od 17h do 2h LISTI 9 PE LISTI 10 SO LISTI 12 PO 3h - 24h 13 TO 16 PE od 2h 17 SO do 23h 18 NE 19 SO LISTI 19 PO 20 NE do 13h 21 PO od 14h do 7h od 13h do 21h do 11h od 14h do 12h od 13h CVETOVI do 10h od 11h do 22h 10h -23h 20 TO od 13h od 8h 22 ČE KORENINE od 8h 23 PE KORENINE KORENINE 24 SO do 10h 25 PE KORENINE 25 NE do 5h 6h - 8h do 4h 27 NE do 4h 28 PO 5h - 18h od 19h od 5h do 16h od 23h PLODOVI do 1h 24 ČE 26 SO od 22h 21 SR do 23h 22 TO od 21h do 12h 15 ČE 18 PE 23 SR 00h - 14h 8 ČE KORENINE do 1h od 18h 2h - 20h 11 NE od 2h 16 SR 17 ČE do 17h 14 SR 15 TO od 9h 7 SR LISTI 14 PO do 8h od 17h 11h -18h 9h - 18h 26 PO LISTI 27 TO LISTI 28 SR do 13h od 23h od 14h 29 TO LISTI 29 ČE PLODOVI 30 SR LISTI 30 PE do 23h 31 SO KORENINE Polna luna od 19h Prazna luna Rastline "PLODA" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline "KORENIN" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 69 Vir: Maria Thun AUSSAATTAGE 2016, Matthias K. Thun K O L E D A R 2 0 16 Podatki o semenu VRSTA / SORTA BAZILIKA BLITVA (MANGOLD) BROKOLI BOB BUČE BUČKE CVETAČA ČEBULA ENDIVIJA FIŽOL NIZKI FIŽOL VISOKI GRAH JAJČEVEC KOLERABICA KOLERABA KORENČEK KUMARE LUBENICA MELONA MOTOVILEC OHROVT OKRA PAPRIKA PARADIŽNIK PETERŠILJ POR RADIČ RDEČA PESA REDKVICA REPA SLADKA KORUZA SOLATA ŠPARGELJ ŠPINAČA ZELENA ZELJE 70 TEMP. ZA KALITEV V ºC 15 - 20 10 - 15 10 - 25 10 - 25 20 - 35 21 - 35 10 - 25 12 - 25 18 - 20 15 - 25 15 - 25 8 - 24 20 - 35 10 - 25 10 - 25 8 - 23 15 - 30 20 - 30 24 - 35 15 - 22 8 - 25 15 - 30 18 - 35 16 - 35 13 - 20 12 - 30 15 - 20 10 - 15 7 - 32 15 - 25 16 - 21 8 - 20 20 - 25 7 - 24 16 - 21 17 - 28 ŠTEVILO SEMEN V 1 GRAMU 800 50 300 - 400 0,5 - 1 5-7 6-8 300 250 - 300 550 - 600 3-4 3-4 3 -4 250 - 270 250 - 330 330 - 500 900 30 - 40 10 - 20 20 - 30 600 300 18 140 - 170 280 - 320 450 - 600 350 - 400 500 - 600 50 - 60 100 - 140 400 - 500 5-7 700 - 900 40 - 50 80 - 100 2.500 250 GLOBINA SETVE 0,1 cm 3 cm 1 - 1,5 cm 4 - 5 cm 2 - 3 cm 2 - 3 cm 1- 1,5 cm 1 cm 1 cm 3 - 5 cm 3 - 5 cm 5 cm 1 cm 2 cm 3 cm 1 cm 2 cm 2 - 4 cm 1 - 1,5 cm 1 cm 1 - 1,5 cm 2,5 cm 1,5 cm 0,5 - 1 cm 1 - 1,5 cm 1 cm 0,5 - 1 cm 3 cm 2 cm 1 - 2 cm 2 - 3 cm 0,5 - 1 cm 3 cm 1 - 2 cm 0,5 cm 1,5 - 2 cm RAZDALJA RASTLINAMI RAZDALJA MED VRSTAMI 30 - 35 40 60 - 80 60 - 80 150 - 200 90 - 140 60 - 80 20 - 25 30 - 35 40 - 70 80 - 100 60 - 80 60 - 80 30 40 25 - 35 150 - 170 170 - 230 150 - 200 30 50 60 - 90 60 - 80 70 - 90 20 - 25 35 - 50 20 - 25 40 15 - 20 40 80 30 - 35 130 25 - 30 40 - 50 50 - 70 MED (cm) RAZDALJA V VRSTI 20 30 50 - 60 20 - 30 100 - 150 60 - 80 50 - 60 7 - 10 25 - 30 5-8 20 - 25 6-8 40 - 50 25 30 3-5 80 - 90 70 - 120 50 - 100 5 50 40 - 60 40 - 60 35 - 50 2-5 10 - 15 18 - 20 15 - 20 3-5 25 30 25 - 30 30 3-5 20 - 30 50 - 55 ČAS SETVE ZA VZGOJO SADIK V ZABOJČEK III - IV III - IV II - IV II - IV III - IV DIREKTNO NA PROSTO V IX - X IV - VI II - IV IV - V IV - V IV - VI IV VI - VII IV - V IV - V II - VII II - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - IV III - VIII VII III IV - V IV - V IV - V VIII - IX IV - VI III - VIII IV - V III - VIII IV - VI VI - VIII IV IV - VII VII IV - V IV - VII V III - IV; IX - X IV - V IV - VII ČAS POBIRANJA PRIDELKA V - IX X - III VI - XI VI - VII IX VII - IX VI - XI VIII - IX XI - XII VII - X VIII - IX VI - XI VII - X V-X IX - X VII - XI VII - IX VIII - IX VIII - IX X - IV VIII - III VII - X VII - IX VII - X IV - XII VII - III VIII - III VII - XI VI - XI X VII - IX VI - XI V V; IX - XII IX - X VII - XI KOLIČINA SEMENA ZA SETEV (kg/ha) 3 15 - 20 0,3 - 2,2 200 - 250 3-6 3-5 0,3 - 2,2 5-8 0,8 - 4 100 - 120 90 - 100 160 - 220 0,3 - 3 4,5 2-3 3-7 3-5 4-5 4-6 10 - 12 0,3 - 2,2 8 - 10 0,8 - 2,4 0,4 - 2,2 10 - 20 3-5 8 - 20 15 - 20 12 - 15 3 - 5,5 15 - 20 0,9 - 3 4-7 24 - 30 0,3 - 1,5 0,3 - 2,8 71 Dobri in slabi sosedje vrtnin VRTNINA BELUŠI ALI ŠPARGLJI BUČKE IN BUČE ČEBULA ČESEN ENDIVIJA FIŽOL GRAH JAGODE KAPUSNICE KOLERABICA KORENČEK KROMPIR KUMARE MANGOLD ALI BLITVA PARADIŽNIK PAPRIKA POR RADIČ RDEČA PESA REDKVICA IN REDKEV SLADKA KORUZA SOLATA ŠPINAČA ZELENA 72 DOBRI SOSEDJE paradižnik, peteršilj, kumare, solata bazilika, čebula, fižol, sladka koruza, kapucinka, rdeča pesa korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnice fižol, por, kapusnice boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare, zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa, šetraj, jagode korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare, buče, bučke, sladka koruza, solata, kapusnice, kolerabica česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača, boreč, drobnjak, čebula fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, krompir, solata, por, endivija, grah, koriander, mangold fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, por, solata, krompir, grah, paradižnik čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold, por, česen, grah, solata, drobnjak, koper, žajbelj, zelje kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza, bob, žametnica, kapucinka, meta, kumina, kamilica bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje, koper, koriander redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula korenček, zelje zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača paradižnik, visoki fižol, korenček, solata nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza, paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica SLABI SOSEDJE česen, čebula kumare zelje, fižol, grah, por fižol, kapusnice, grah grah, česen, por, čebula čebula, por, česen, fižol, krompir, paradižnik kapusnice čebula, česen, jagode, kapusnice korenček sončnice, paradižnik, buče, zelena, grah rdeča pesa paradižnik, krompir, redkvica grah, krompir, kumare, koper fižol, rdeča pesa, grah špinača, visoki fižol, krompir, koruza, por kumare zelena, rdeča pesa zelena, peteršilj rdeča pesa sladka koruza, solata, krompir 73 Živali v zelenjavnem vrtu Vrtnarjevi pomočniki - zaželjene živali • Domače kokoši Spustimo jih v vrt, ko ga obdelujemo, saj bodo pobrale ogrce, strune in razne gosenice. BIMO: NE POOZADEL NAπEGA A S æIVALEINJAVNEGA VRT ZEL • Krešič Črn neopazen hrošček, ki ponoči uničuje polže. • Deževniki So obvezni prebivalci vrtnih tal, ker predelujejo organske snovi, da postanejo dostopne rastlinam. Tako bo- • Jež Obožuje polže lazarje. V zelenjavnem vrtu je zelo dobrodošel. gatijo tla s hranilnimi snovmi, jih zračijo in so pomemben člen v prehranjevalni verigi. Brez njih so tla revna in sipka. • Navadna krastača Obožuje polže lazarje, saj jih v eni noči pospravi toliko • Obvezni ptički na vrtu Sivi muhar, grilček, poljski vrabec, rumeni strnad. Nezaželjene živali • Krt, žužkojedi rovokopač Načeloma nam v zelenjavnem vrtu ne škodi, razen kot sama tehta. V vrt jih privabljamo tako, da jim postavimo »kamnite hišice«. • Železna kačica Vidimo jih, če dvignemo les, ki je dolgo ležal na vlažni prsti. Prehranjuje se z odmrlo rastlinsko snovjo in je zato pomembna predelovalka organske snovi. 74 če jih ni preveč. V bistvu je koristen, saj se hrani s škodljivimi žuželkami. Kakšna krtina tu in tam pa nas tudi ne bo uničila. • Voluhar, nadležni vegetarijanec V našem zelenjavnem vrtu koplje rove in uživa podzemne dele rastlin (obožuje krompir, korenček, kolerabo, peteršilj in radič). Na srečo se ne pojavlja v večjem številu, zato ga z ustreznimi pastmi lahko ujamemo in odnesemo z vrta. • zaščitene živalske vrste, zato ga ne ubijemo, ampak odnesemo v naravo. Polži določenih rastlin ne marajo. V vsakem zelenjavnem vrtu obvezno rastoči ognjič odganja tudi polže. Koloradski hrošč Ko krompir dvakrat oberemo, to je poberemo ličinke, smo zmagali. • Gosenice metulja kapusovega belina Z žretjem zelenih delov kapusnic in onesnaževanjem z iztrebki nas spravijo v zares slabo voljo. Gosenice so strupene, zato jih ptiči ne marajo. Preostane nam le, da jih poberemo. Ptiček sivi muhar, naravni sovražnik kapusovega belina, se hrani z metulji, zato si želimo da bi gnezdil v bližini našega vrta. Ima veliko naravnih sovražnikov – malo uharico, veliko podlasico, lisico, kanjo, navadno postovko, določene lovske pse. Življenje mu zagrenimo, če nasadimo določene rastline – križnolistni mleček (Euphorbia lathyris), cesarski tulipan (Fritillaria imperialis), narcise. • Bramor Velika žuželka (5 cm), ki se hrani z nežnimi deli rastlin. Lahko nam naredi škodo, če se prekomerno razČe bo prisoten, potem požrešnih gosenic ne bo. Med kapusnice moramo posejati kamilice, saj njihov vonj preganja in odvrača metulje kapusovega belina. množi. Takrat se ga znebimo tako, da vrtna tla dobro namočimo. Bramorji prilezejo na plano in jih poberemo. • Polži Največ škode nam naredijo lazarji (goli). Najboljša obramba je, da jih z vrtnih gred pobiramo zgodaj zjutraj. Veliki vrtni polž (s hišico) ne naredi takšne škode, manj jih je in sodi med • Listne uši Listne uši niti niso tako grozne, kot se nam zdi. Koristne so za čebele, saj odvečne rastlinske sokove izločajo na svojih zadkih, kjer jih prestrezajo medonosne čebele. Pojavljajo se v najbolj bujni vegetaciji, takrat ko so rastline močne in si po napadu uši hitro opomorejo. Poleg tega imajo veliko naravnih sovražnikov. Odrasle različne vrste pikapolonic in njihove ličinke se prehranjujejo z ušmi. Pikapolonice prezimujejo v votlih delih suhih rastlinskih stebel, zato naj ti ostanki čez zimo ostanejo na vrtu. Z ušmi se hranijo tudi žuželke kot so trepetavke, navadne tančičarice, bogomolke. (Vir: Ivan Esenko: Vrt, učilnica življenja) 75 4A K DA KO 05 50 26 27 A 26 26 A 25 25 Vrt révert Jacques P TisoË in tisoË let bi bilo premalo da bi se izreËi dalo beæen trenutek veËnosti ko si me objela ko sem te objel nekega svetlega zimskega jutra v parku Montsouris v Parizu v Parizu na zemlji na zemlji ki je zvezda. S čebelico smo označili vse medonosne rastline. Medonosno rastline so v našem zelenjavnem vrtu obvezne, saj privabljajo čebele in čmrlje, ki oprašujejo rastline, da obrodijo. SEMINA d.o.o., Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija www.semina.si / info@semina.si / Telefon: +386 (0)81 601 081 / Fax: +386 (0)81 601 082 GSM: +386 (0)41 668 269, +386 (0)41 757 773 Besedilo: Semina d.o.o., Kristina Škrbec / Lektoriranje: Bojana Ivanjšič Mureškić / Oblikovanje in elektronski prelom: Blaž Grm Foto: Nova Flora / Tisk: LitoBM, Bologna, Italia
© Copyright 2024