EKONOMLONC Z BUČKAMI - Ekonomska Šola Celje
I M A K Č U B Z C N O EKONOML Junij 2014 Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola PONUJAMO VAM Zaključni razredi na svoj način 2 Šolske zvezdice 9 Zlatkov začinjeni svet 15 Bučke 16 Japonski prigrizki Ravnateljičin sladki pozdrav 20 EKONOMLONC Z BUČKAMI Uvodnik Šolsko leto in, za mnoge med vami, zaključek šolanja zaokrožujemo z glasilom, ki se tokrat prvič imenuje Ekonomlonc z Bučkami – ime, v katerem združujemo imeni dosedanjih glasil obeh lokacij. Letošnje šolsko leto je zaznamoval obisk reperja Zlatka, tako najdete nekaj besed tudi o tem. Glasilo smo začinili z drobnimi, a pomenljivimi haikuji izpod peres dijakov zaključnih letnikov. Želimo, da je to glasilo lep spomin na šolanje za vse dijake, ki odhajate na novo pot. V svojih prispevkih ste obudili najbolj zanimive trenutke šolanja in zapisali vtise o sošolcih in dogajanju v razredu. Izpostavili smo najuspešnejše dijake, odličnjake, nemške diplomante, uspešne športnike in dobitnike priznanj. Nekatere med njimi smo povprašali o njihovi poti na naši šoli. Seveda brez Bučk ne bi bilo našega šolskega glasila. Pridno jih gojimo in nabiramo že kar 25 let, tiste najboljše, najzanimivejše in najbolj zabavne pa seveda tudi objavimo. Pravijo, da je smeh pol zdravja in po napornem šolskem letu, polnem učenja in različnih obveznosti, ljubezenskih težav in prepirov s starši, se kar razveselimo konca pouka in prihoda zasluženih počitnic. Zato, dragi srednješolci, želim vam, da čim bolje izkoristite prihajajoče počitnice, saj ste si jih resnično zaslužili. Dajem pa vam tudi edino medpočitniško domačo nalogo. Ne ne, ne boste računali, pa tudi pisali ne, ampak je vaša naloga, da se spočijete, nasmejite in zabavate, da boste jeseni spočiti in pripravljeni na novo pot. Prav tako pa tudi vi, dragi profesorji, oddahnite si, da boste prihodnje šolsko leto dovolj potrpežljivi z razigranimi dijaki. Patricija Brglez EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 2 ZAKLJUČNI RAZREDI SE PREDSTAVIJO nov da n nov te den zakaj je vse isto Maša Moto h , 4. č 3. d zaključevanju 2. letnika – zaradi pomanjkanja dijakov, ki so uspešno opravili 2. letnik srednjega poklicnega izobraževanja, sta se združila nekdanja 2. c in 2. č v današnji 3. d. Čeprav smo bili sprva jezni in nam to ni bilo všeč, se je vzdušje izboljšalo, vsi smo se kmalu razumeli in si med seboj pomagali. Skupna pot našega razreda se je začela pred tremi leti, ko smo prvič stopili v isto učilnico kot začetniki. V prvem letniku smo se kmalu začeli dobro spoznavati in tako so se spletla nova prijateljstva. Najprej smo bili razdeljeni v skupinice, nato pa smo z vsakim dnem postajali vse bolj povezani in tako se danes vsi razumemo. Na začetku letošnjega šolskega leta nismo bili tako povezani, kot smo sedaj na koncu, saj se je uresničilo, kar smo izvedeli ob Naša razredničarka prof. Alenka Pavlin nam je vedno stala ob strani in se potrudila, da bomo po našem izobraževanju odnesli čim več znanja angleškega jezika, zato se ji v imenu razreda zahvaljujem za vse, kar je storila za nas. Skupaj smo obiskali Gardaland, kjer smo se imeli nepozabno, tudi razredničarko smo prepričali v vožnjo z vlakom smrti. Naša skupna pot se končuje, nekateri pa bomo še vedno skupaj gulili klopi v PTI- 3. e To smo mi – razred, ki se kar naprej uči. Res, da glasni smo zelo, a vseeno najboljši smo. Včasih motimo v razredu in se ne učimo v redu. Vedno težko pri knjigah sedimo, a smo veseli, kadar petke dobimo. Veliko že vemo, a to še ni vse, saj nekatere vsaj dva razreda čakata še. S prvim septembrom se je novo šolsko leto začelo in do sedaj nam je že pošteno možgane oželo. Bilo je smeha na pretek, a ne takrat, ko smo dobili cvek. Vsak se je po svoje spremenil in v razredu pečat pustil. Mojca Mirnik Nina Cerovšek Katja Dimec Anja Drame Tjaša Gajser Nataša Galun Tina Gorenjak programu. Srednješolska leta so nekaj najlepšega, minila so izredno hitro, imeli smo se lepo in upam, da nam bodo v mislih ostali le lepi spomini na našo šolo, mimo katere se bomo vedno sprehodili z nasmeškom na obrazu. Zorica Momirović Dijaki 3. d Benjamin Alegro Karolina Artič Jasmina Filipović Sara Flis Katja Gobec Gabi Grabrovec Anamarija Hrup Jan Jagodič David Jevšnik Patricija Kastelic Srečko Kotnik Marjeta Križanec Anže Križovnik Sanela Lišić Marko Marić Dijaki 3. d Lea Guček Monika Jelen Luka Kikanović Alenka Lakovšek Medina Mešinović Mojca Mirnik Tjaša Mastnak Zorica Momirović Žiga Oblak Ines Podkoritnik Albulena Rama Tjaša Rogl Mateja Strojanšek Matic Suholežnik Emina Sulić Marko Šarčević Arlinda Thaci Robi Velenšek Djordje Vujičić Monika Zakošek Monika Zobec Maša Novak Blaž Pažon Anja Pezdevšek Anja Podgoršek Valentina Remic Eva Zavolovšek Junij 2014 Stran 3 4. a Naj povem vam zgodbo to, jeseni leta 2010 je bilo. S torbo proti Celju smo odšli, kjer veselo zbrali smo se mi. Leta štiri skupaj preživeli, kot družina radi se imeli. Vsa leta spremljale so nas govorice, da smo poredni bolj kot lisice. Neopravičene postale so navada, ker ''Štenga'' bila naša je razvada. Lidija pridno beležila jih je in tako ukori nabirali so se. Posledice niso nam ušle, starši izvedeli so vse. Na maturantski izlet v Budvo smo odšli, tam ostali prekratkih šest dni, a še krajše so bile noči. Letos dočakali smo tudi ples, kjer nazdravljali smo vsi povprek zares. Te noči sicer nimamo v spominu, saj utapljali smo se v vinu. Marca doletela ogromna nas je odgovornost, ko preizkušali so našo prodornost. Vsak se je vpisal na svojo fakulteto v upanju, da tam pristal bo naslednje šolsko leto. Sedaj čaka nas le še matura, nato odidemo na tri mesece žura. Šola prazna bo brez nas, saj smo ustvarjali njen glas. Manja Kumer Dijaki 4. a Azemina Bošnjaković Mergim Čunaj Manja Drofenik Žiga Fijavž Matej Fistrovič Lucijan Fižuleto Sara Harinski Monika Jesih Špela Jug Tilen Kodrin Katja Križnik Manja Kumer Vesna Leskovšek Tilen Marčič Lea Martinčič Jasna Omanović Alja Pogorevc Urška Pupčević Žiga Špile Tilen Vidaković Anita Videc Rok Žagar 4. b Vse se je začelo 1. septembra 2010, ko smo se prvič vsi skupaj zbrali v predavalnici šole, kjer so nas razvrstili v dva razreda. V štirih letih smo se poslovili od veliko sošolcev, veliko pa smo jih tudi na novo pozdravili. Takrat nas je bilo še trideset, število pa se je do danes spustilo na dvajset. Nismo potrebovali veliko časa, preden smo se začeli zbliževati in ustvarjati nova prijateljstva. Velikokrat se o kakšni zadevi nismo strinjali in smo se sporekli, vendar so prav ti trenutki tisti, ki so naša prijateljstva naredili še trdnejša. Najlepši spomini pa bodo na šolske ekskurzije, kjer smo pustili vse težave in prepire v šoli in se sprostili skupaj kot razred. Zaključni letnik je minil, kot bi trenil, naše šolanje se bliža koncu, čaka nas pa samo še matura. Poslovili se bomo drug od drugega in odšli vsak svojo pot, novim ciljem in dogodivščinam naproti. Zahvalili bi se razredničarki, prof. Karmen Kranjec, in tudi vsem profesorjem za pomoč, nova znanja in potrpežljivost. Ajda Lesjak Dijaki 4. b Klara Božnik Mirjam Brečko Diana Đukanović Tamara Egrlić Hana Eremita Barbara Flere Tjaša Kajba Aleša Kastelic Špela Klanšek Patricija Koprivšek Ajda Lesjak Alen Mastnak Elvedina Sarajlić Adelisa Selimović Mishel Silo Janja Skok Nastja Stožir Pirc Denis Šmigoc Tomaž Vah Jaša Veler EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 4 4. c ODHAJA 4. c, NAJBOLJŠI RAZRED Ko smo manjši še bili, s torbami po blatu rili, smo se srednji šoli pridružili. Najboljšo razredničarko smo dobili in z njo se 4 leta veselili. Od 34 nas je ostalo samo 27 najboljših in najglasnejših. V 4 letih miru nismo dali, zato so nas velikokrat iz razreda poslali in tako smo tudi veliko enk nabrali. Sošolci kot družina smo postali, razredničarko za drugo mamo smo izbrali. Vedno smo se držali njenega izreka: »Tako kot si boste naredili, tako boste imeli.« Vendar tega največkrat nismo razumeli. Zdaj, ko v svet bomo odšli, bi radi vam dejali, da smo vam hvaležni, ker ste nas prenašali in vztrajali ter nas do konca pripeljali. Profesorjem sporočamo, da čeprav smo veliko vas jezili, vas nikoli ne bomo pozabili. Vaš 4. c Dijaki 4. c Jure Bastl Nina Beškovnik Nejc Cajner Tanja Hladin Anja Hrastnik Urška Hribernik Almedina Kičin Nika Koštomaj Tanja Leskovar Ines Lešnik Klara Matek Vahidina Mehmedović Jasna Obrez Nina Perko Sabina Podlesnik Aneta Pogladič Monika Pogorevc Marjanca Polutnik Igor Radić Gašper Šimunić Helena Špajzer Maruša Tepej Ingrid Tratar Patrik Vašl Franci Vrenko Monika Vrhovšek Jan Žonta 4. c! Želim vam, da bi se vsako jutro prebudili z nasmehom, ki bi vam ožarjal obraz; da bi spoštljivo pozdravili dan zaradi priložnosti, ki vam jih ponuja; da bi se lotili dela z bistro glavo; da bi v vsem, tudi v najmanjših stvareh, vselej imeli pred sabo najvišji smisel, h kateremu si prizadevate; da bi se srečevali z ljudmi s smehom na ustnicah in z ljubeznijo v srcu; da bi bili vselej prijazni, ljubeznivi in vljudni; da bi pričakali noč z utrujenostjo, ki kliče spanec z veseljem nad dobro opravljenim delom. Želim vam, da modro preživite svoje dni in živite svoje sanje vsak dan. Monika! Še danes se dobro spominjam dne, ko sva se prvič srečali, se nezaupljivo pozdravili. Skupaj sva preživeli devet razredov. Včasih so bili dnevi veseli, drugič malo manj. V življenju naj te spremljajo verzi Toneta Pavčka: »Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – GLAVNA.« Jerneja Korošec, spremljevalka Monike Pogorevc Junij 2014 Stran 5 4. č Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (Tone Pavček) Točno tako kot pravi Tone Pavček, kamorkoli že greš, vse poti je treba na novo začeti. Za nas se je vse skupaj začelo pred štirimi leti, za nekatere še kakšno leto prej, ko smo vstopili v takrat še Poslovno-komercialno šolo Celje. Zdaj se to naše srednješolsko obdobje končuje in ponovno bo treba na novo začeti, druge, na drugi šoli, v drugem kraju, v službi, med novimi ljudmi, kamorkoli nas bo pot ponesla. V teh nekaj letih smo vsak zase tiho zoreli in odraščali s pomočjo razredničarke prof. Dagmar Konec, zaradi katere smo ostali tako številčni do zadnjega letnika. Vendar pa nič ne bi šlo brez prijateljskih vezi, ki so se spletle med nami. S prijatelji je lažje prenašati težave, zato smo skupaj prebrodili marsikatero negativno oceno, neopravičeno uro in še mnogo drugega, bili smo skupaj v dobrem in slabem. Od smeha v razredu, ki je bil neprestano prisoten, pa do petja ob rojstnih dnevih in druženja po pouku. Upam, da naše prijateljstvo, ki se je izoblikovalo v štirih letih, ne bo kar tako pozabljeno, ampak bo ostalo tudi, ko bomo morali na novo začeti. Patricija Brglez Dijaki 4. č Tamara Androić Nastja Berglez Urška Blatnik Patricija Brglez Katja Čokl Irena Dedić Nace Ermenc Maja Gorišek Kristijan Grobelšek Tjaša Hribernik Helena Košec Valentina Križanec Jure Kukovič Anja Lekše Klementina Mlinarič Maša Motoh Luka Muhič Ana Peček Žan Popovič Sara Povalej David Prah Nina Pustoslemšek Ana Sodin Anamari Strašek Vogrin Željko Šašić Tina Šraml Nina Šuhel Tjaša Uduč Simon Valte Sabina Zagajšek Patricia Zemljič Lea Žekar ptice sliša ti le je po jo no ode m snež a d le g ko 4. č Valte, Simon pst pst tiho bodit e Lea Žekar, 4. č EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 6 4. d Štiri leta skupnega življenja, štiri leta skupnega trpljenja. Pravijo, da srednješolska leta so najlepša, zato nekateri iz 4 naredili so 5, da leto dlje hodili so v učilnice stole gret. A tudi počasi se daleč prileze in v teh letih med nami spletle različne so se zveze. Ali prijatelji samo med odmorom ali pa prijatelji z vzorom. Za nadaljnjo pot drug za drugega držimo pesti in šolo zapuščamo brez slabe vesti. Četudi nismo postali družina, pisanje plonkcev ostaja naša vrlina, saj v štirih letih so večkrat menjali profesorski nam zbor in mi naj vsako leto spremenimo način učenja, pa kaj si ti nor?! Čeprav smo si vsi različni, imamo vsaj en skupen cilj: Dijaki 4. d Jerneja Artnik Tjaša Čvan Katarina Gorjup Aleksandra Jančič Matija Jošt Nives Kotar Amadej Lavbič Urša Lesjak Ana Marzidovšek Rok Mlinar Nika Ojsteršek Jelica Petrović Lovro Planinšek Gabrijel Gal Plaskan Nejc Ravljen Bornšek Zvonko Romih Larisa Sevšek opravljena matura, da doma ne bo huda ura. Ali v prvem ali drugem roku, posledice zaslužne enakemu so vzroku, našemu notranjemu otroku. Bolj zabavno se je popoldan podati v naravo ali pa namesto staršev pokositi travo, kot da bi knjige v roke prijeli, da profesorji in starši bi bili veseli. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo spoznali, da pravzaprav učimo se zase in ne za druge ter da naša znanja so naše zasluge. Naša razigranost nikoli ni bila slabonamerna in naša srca ostajajo verna. Verujemo, da s pravo opremo premagali bomo nervozo in maturitetno tremo, smrekice v redovalnici bomo podrli in pot v novo življenje si utrli. V Ljubljani ali doma, na Ekonomski se žal naša srednješolska pot konča. Lahko bi rekli, da tukaj bomo srce pustili in s tem profesorski zbor razveselili. A po pravici rečeno, komaj čakamo 14. julij, da rezultate mature izvemo in ekonomska vrata za vedno zapremo. Lucija Slapnik Matej Sumrak Maja Šaver Maruša Maša Turk Lučka Višnar Petra Vodeb Anže Zajc Sara Zmrzlak Odšli bomo z lepimi spomini na prešpricane ure, ogromno učenja in nekaj medrazrednega trenja. Del naše mladosti v tej šoli smo pustili, zato z veseljem se bomo še vrnili pogledat, kako se vam godi, in povedat, kam zanesle so nas naše poti. cimetu vonj po zima tu je spet Šola za vedno imela bo poseben prostor v našem srcu, a čas je, da razpremo krila in odletimo pogledat, kaj se še drugje po svetu godi ter živcirat še ostale ljudi. 4. č orišek, Larisa Sevšek Maja G Junij 2014 Stran 7 4. e Veselje. Strah. Jeza. Sreča. Hvaležnost. utrdila in pripravila na realnost, s katero se bomo slej kot prej morali soočiti. To so le nekateri vtisi, ki opisujejo naše štiriletno druženje na Srednji ekonomski šoli Celje, oziroma v zadnjem letu skupni Ekonomski šoli Celje. Pravega STRAHU verjetno niti še ne poznamo. Čedalje bolj ga čutimo, ko se približuje matura. In prav je tako. Dobra mera strahu nas vodi po poti do našega cilja: uspešno opraviti maturo! Vendar, kar je še pomembnejše, ZAUPATI moramo vase in v svoje sposobnosti. VESELI in HVALEŽNI smo bili vsakokrat, ko je kdo izmed profesorjev ugodil naši želji, da prestavimo test. Hvala vsem profesorjem za številne priložnosti, potrpežljivost in iskrenost. Predvsem pa se vam tik pred maturo zahvaljujemo za znanje, ki ga mnogokrat premalo cenimo. profesorico Katjo Teršek. Zahvaljujemo se ji, ker se je trudila z nami in nam je bila vedno pripravljena pomagati. 4. e-razred se tako poslavlja od Ekonomske šole Celje in ji želi, da še naprej izobražuje v pozitivnem duhu. Špela Terglav Skupna misel celotnega razreda je tudi posebna zahvala za našo razredničarko, SREČA je opoteča, pravi znani pregovor. Nedvomno tudi sreča včasih pomaga do zaslužene ocene. Srečni smo, da so se ob vsakodnevnem sedenju v klopeh med nami stkale tudi prijateljske vezi, ki nas bodo povezovale do konca življenja. Sreča nas je povezala, da se bomo čez 50 let, ko bomo prebirali ta časopis, z veseljem spominjali srednješolskih dni. Seveda pa vse le ni tako rožnato, kakor sta bila zgornja odstavka. Vsak od nas je kdaj občutil JEZO. Jezni smo bili dijaki na profesorje in profesorji na dijake. Vendar je sedaj to za nami. Vsaka malo manj prijetno izkušnja nas je namreč Dijaki 4. e Jaka Blatnik Aljaž Čede Primož Erjavec Patricija Feldin Tina Fink Veronika Gračner Nino Grah Timon Hren Klemen Hribernik Klemen Kenda Tamara Kerec Hana Klakočer Vid Korošec Aleksandra Saša Kosmatin Klavdija Krmelj Klemen Kuhar Lea Leskovar Mark Malis Ana Mastnak Sarina Novak Jan Plahuta Sara Plahuta Alen Pliberšek Katrin Podgorski Jan Polesnik Luka Rojc Ana Schmidt Izabela Supin Urška Škorc Špela Terglav Žan Ulaga zap moj reš vra a na ta vzo č n os t zble di Lea Že k ar, 4. č EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 8 2. a PTI Ko smo leta 2009 prvič prestopili prag te šole, smo prišli v Poslovno-komercialno šolo Celje. Bili smo pridni, včasih pa tudi razposajeni dijaki, čeprav v prvem letniku, mlajši, prestrašeni, saj se je za nas pričelo novo obdobje, s tem novi sošolci in novi profesorji. Šolali smo se tri leta. Nekateri so odšli v službo, nekateri pa smo nadaljevali s šolanjem. Tako smo se vpisali v program PTI. V drugem letniku PTI smo se združili s 1. b PTI, postali smo sošolci in prijatelji. Čeprav je v razredu včasih prišlo tudi do konfliktov, smo, kadar je bilo potrebno, držali skupaj. Radi bi se zahvalili vsem profesorjem, da so nas opremili z znanjem in da so bili potrpežljivi, posebej pa naši razredničarki prof. Tanji Štante Benčina za njen trud in spodbudo. Hvala tudi vsem zaposlenim. Špela Klaneček Po petih letih zapuščamo to šolo, kjer smo se veliko naučili, da bomo lahko pogumno in polni znanja stopili v nov svet, svet odraslih. Dragi 2. a PTI! Ne morem verjeti, da so minila že štiri leta, odkar sem prišla v vaš razred kot Urškina spremljevalka. Moram reči, da mi je bilo na začetku kar hudo, saj sem prišla v novo okolje, med nove sodelavce in med mlado generacijo. Pa vendar – hitro smo se spoprijateljili, stkali dobre odnose, se veliko nasmejali, a tudi kakšna solzica nam je spolzela po licu, bodisi zaradi ocen ali pa preprosto zaradi raznovrstnih problemov, o katerih smo se znali pogovoriti, včasih ste upoštevali tudi kakšen moj nasvet, saj je bil vedno dobronameren. Dragi moji, tokrat se razhajamo, vendar v srcu ostajamo z lepimi spomini. Vesela sem, da sem bila del vas in vem, da vas bom zelo pogrešala. Naj vam na poti, ki ste jo izbrali, zaželim veliko sreče in uspeha. Vedno glejte naprej pozitivno in ne obupajte, ker vem, da vi to zmorete. Milena Lipovšek, spremljevalka Urške Cestnik Dijaki 2. a PTI Djeladin Abazi Diana Alibabić Saldina Bahtić Diana Bolarič Urška Ceraj Urška Cestnik Ines Drnolšek Anže Drofelnik Kristina Fideršek Nadja Gorjup Sabina Hriberšek Monika Janžovnik Tadej Jazbec Špela Klaneček Doroteja Knehtl Simona Kolmanič Karmen Kranjc Kristina Mohorko Tjaša Pinjušič Kaja Porle Žan Rozman Mateja Strožič Mateja Špitalar Tadej Zupan Tomaž Zupan Junij 2014 Stran 9 ŠOLSKE ZVEZDICE Nemška jezikovna diploma Nemška jezikovna diploma (DSD) je mednarodno veljavna jezikovna diploma, ki služi kot potrdilo za aktivno znanje nemščine kot tujega jezika. Izpite lahko opravljajo vsi učenci v nemških in certificiranih šolah izven Nemčije. Gre za izpit, ki pod nadzorstvom nemškega ministrstva za kulturo in izobraževanje poteka po vsem svetu v enaki obliki. Nemško ministrstvo za kulturo in izobraževanje, ki organizira DSD po vsem svetu, ima pri izbiri šol zelo stroge kriterije. V Sloveniji tako obstaja le 9 DSD-šol. Nemško jezikovno diplomo 1 (DSD1) so opravili: Azemina Bošnjaković, 4. a Lucijan Fižuleto, 4. a Anita Videc, 4. a Rok Žagar, 4. a Aleksandra Jančič, 4. d Nika Ojsteršek, 4. d Matej Sumrak, 4. d Lučka Višnar, 4. d Lucija Slapnik, 4. d oči tvoje ja elodi so m ca r s a g moje Lea Ž , 4. č ekar Primož Erjavec, 4. e Tamara Kerec, 4. e na kalkulatorju ERROR tako zelo te imam rada Lea Žekar, 4. č Aleksandra Saša Kosmatin, 4. e Klavdija Krmelj, 4. e Mark Malis, 4. e Nino Grah, 4. e Ana Mastnak, 4. e Sara Plahuta, 4. e Špela Terglav, 4. e Naši odličnjaki so: Iskrene čestitke. Lakovšek Alenka 3. e Lučka Višnar, 4. d Aleksandra Jančič, 4. d Klavdija Krmelj, 4. e Tjaša mrzl o jut ro zaro šeno okno kje je polet je Hri b ernik , 4. č Sara Plahuta, 4. e Špela Terglav, 4. e Ana Schmidt, 4. e Monika Pogorevc, 4. c Franci Vrenko, 4. c Odličnjaki Maruša Tepej, 4. c Nič ni nemogoče ... Patricija Brglez, 4.č Ana Peček, 4. č Nina Šuhel, 4. č Anja Lekše, 4. č Helena Košec, 4. č Iskrene čestitke. Po končani srednji šoli je že marsikdo rekel: »Če bi bil malo bolj priden, če bi se malo bolj učil …« Pred nami je recept, kako postati odličnjak: učiti se sproti, ves čas po malem, pred testi malo bolj, napisati domačo nalogo. Skratka, malo več dela ob pravem času, več zaupanja vase in ja, discipline. Redno delo. To se obnese. V naših zaključnih letnih imamo kar nekaj odličnjakov. Tudi med gimnazijci. Ponosni smo na vas. Vemo, koliko truda, dela in časa ste vložili. EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 10 Šolske zvezdice Precej dijakov zaključnih letnikov nas je več let razveseljevalo z različnimi udejstvovanji: na športnem področju so tekmovali v različnih disciplinah, pisali raziskovalne naloge, osvajali priznanja in nagrade, nastopali in skrbeli za dobro razpoloženje. Vedno so uspešno in ponosno zastopali našo šolo. Nekaterim smo postavili vprašanja, na katera so z veseljem odgovorili. Lucijan Fižuleto, 4. a Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljen z znanjem, ki si ga dobil? Ti je naša šola ustrezala? Sam uspeh bi lahko bil boljši, vendar se ne pritožujem, sem zadovoljen. Šola mi je ustrezala. Profesorji so bili potrpežljivi in ljubeznivi, saj so vedeli, da rokometu namenjam veliko časa, se zato marsičemu odrekam, in za to se jim iskreno zahvaljujem. Si imel v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? V šoli so se profesorji in sošolci dosti namučili z menoj, ker so me redno spodbujali in mi pomagali, tudi kakšna groba beseda je kdaj prišla prav. Nikoli nisem imel problemov in z vsemi sem se dobro razumel. Tilen Kodrin, 4. a Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljen z znanjem, ki si ga dobil? Ti je naša šola ustrezala? S prejetim znanjem sem zadovoljen, tudi s šolo. Si imel v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Da, podpore sem imel dovolj, še posebej pri usklajevanju šole in športa. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Moj večji cilj je dokončno uspeti v profesionalnem rokometu, čez deset let pa se vidim v tujini kot profesionalni rokometaš. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Zagotovo mi bo za vedno ostal v spominu maturantski ples. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Moj naslednji cilj je uspešno končati srednjo šolo in maturo ter se vpisati na faks in tako začeti neko novo poglavje v življenju, seveda pa je na prvem mestu rokomet. Na žalost sem si ob koncu sezone poškodoval ramo. Potrebna bo operacija, vendar upam, da se čim prej vrnem na igrišče. Za naslednjih deset let ne vem točno kaj bo, upam, da uspešno dokončam študij ter igranje rokometa na vrhunskem nivoju. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Veliko je bilo lepih trenutkov in tudi nekaj neprijetnih. Verjetno se bom najbolj spominjal maturantskega plesa, ki je bil fantastičen in predvsem zabaven. Junij 2014 Stran 11 Igor Radič, 4. c Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljen z znanjem, ki si ga dobil? Ti je naša šola ustrezala? Si imel dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? So bili sošolci, profesorji dovolj razumevajoči? Kaj si pogrešal? S svojim znanjem sem kar zadovoljen. V štirih letih sem pridobil veliko znanja, ki ga bom skušal v čim večji meri prenesti naprej in ga čim bolje uporabiti v obdobju študija, ki se hitro bliža ter seveda tudi na moji življenjski poti. Največ zahvale gre seveda mojim staršem in drugim domačim, ki so me vsa leta spodbujali pri vseh mojih dejanjih in pri učenju. Tudi v težkih trenutkih, za kar jim bom hvaležen do konca življenja. Tudi sošolkam in sošolcem se zahvaljujem, saj smo skupaj presedeli vsa štiri leta in si nudili pomoč v težkih trenutkih in se imeli lepo v vseh lepih trenutkih. Posebna zahvala pa gre razredničarki Simoni Barabaš, ki me je sva leta spodbujala, bila naš razredni »angel varuh« ter nam pomagala pri vsem, karkoli smo jo prosili ter nam naredila veliko uslug in nam povedala veliko pomembnih stvari za življenje in vsa ta dejanja so neprecenljive vrednosti in za vse to sem ji iskreno hvaležen. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Šola mi je ustrezala vse srednješolsko obdobje in sem se v njej počutil varnega in veselega. Najbolj pa mi bo zagotovo ostala v spominu naša učilnica, kjer sem s svojimi sošolci preživel ogromno šolskih ur ter se naučil veliko novega, pa naša prelepa kuhinja, kjer so za vse nas skrbele pridne kuharice. Pogrešal nisem v bistvu nič. Moj naslednji cilj je, da uspešno končam maturo in da grem na faks, po tem pa bi si želel najti neko zaposlitev ali pri nas ali v tujini. Čez deset let se vidim v dobro stoječem podjetju. Glede na to, da igram harmoniko, pa si želim, da bi v prihodnosti imel tudi svojo glasbeno skupino. Patricija Brglez, 4. č Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljna z znanjem, ki si ga dobila? Ti je naša šola ustrezala? Z znanjem sem zadovoljna, saj mi je ta šola dala več, kot bi mi katera druga. Zraven učne snovi sem se skozi interesne dejavnosti in aktivnosti v šoli naučila veliko novega. To znanje mi bo v življenju prišlo veliko bolj prav kot teoretično znanje določene snovi. Všeč mi je bilo tudi to, da je šola naklonjena različnih dejavnostim in da se vsak, ki si želi sodelovati pri različnih projektih in aktivnostih, vanje lahko vključi in aktivno sodeluje. Si imela dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? So bili sošolci, profesorji dovolj razumevajoči? Podpora pri mojem udejstvovanju na različnih področjih je bila velika, tako pri profesorjih, ki so razumeli vsak moj izostanek, kot tudi pri sošolcih, ki so mi posojali zvezke za prepisovanje in mi posredovali informacije o dogajanju na šoli in v razredu. Kaj si pogrešala? Ne vem točno kaj sem pogrešala, saj sem med štiriletnim šolanjem na naši šoli verjetno marsikatero stvar pogrešala, ampak da bi trenutno katero res izpostavila, pa se ne spomnim. Najverjetneje sem svoje pripombe o tem, kaj pogrešam na naši šoli, že tako ali tako povedala na katerem od številnih sestankov dijaške skupnosti, saj se ne more ravno pohvaliti z molčečnostjo. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Moj naslednji kratkoročni cilj je prav gotovo opraviti maturo, kasneje pa se uspešno vpisati na Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo. Čez 10 let se vidim kot novinarka v eni izmed časopisnih hiš, ni nujno v Sloveniji. EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 12 Špela Terglav, 4. e Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljna z znanjem, ki si ga dobila? Ti je naša šola ustrezala? Srednješolska leta so za vsakega dijaka prelomna in šele sedaj se dobro zavedam, kako pomembno odločitev sem sprejela ob koncu osnovne šole. In iskreno, ni mi žal. SEŠ me je naučila ne le obveznih učnih vsebin, temveč tudi dala možnosti, da razvijam in se udejstvujem na področjih, kjer se vidim tudi v prihodnosti. Si imela v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Menim, da se mnogi ne zavedajo moči, ki jo lahko zada ena sama beseda. Samo ena vzpodbudna beseda in vse je lahko drugače. Na srečo so na naši šoli profesorji, ki Urška Pupčevič, 4. a Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljna z znanjem, ki si ga dobila? Ti je naša šola ustrezala? Z znanjem, ki sem ga pridobila, sem sicer zadovoljna, vendar sem ugotovila, da se v nadaljnjem šolanju ne vidim v ekonomiji. Si imela v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Da, v šoli sem vedno dobila podporo, ki sem jo potrebovala. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Moj naslednji cilj je uspešno zaključiti 4. letnik in narediti maturo. Kako in kje bom čez deset let, še sama ne vem, ker ne prehitevam dogodkov, temveč živim za danes. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Najbolj mi bo v spominu ostal maturantski ples. Matija Jošt, 4. d Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljen z znanjem, ki si ga dobil? Ti je naša šola ustrezala? Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Z znanjem sem zadovoljen, če bi moral, bi se še enkrat odločil za to šolo. Moj naslednji cilj je, da pridem na kineziologijo, čez 10 let pa upam, da bom osebni trener ali vodja kakšne telovadnice. Si imel v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Da, v šoli sem imel dovolj podpore. Najbolj mi bo v spominu ostalo košarkarsko tekmovanje Final four v Novem mestu. opravljajo svoj poklic z vso dušo in to dijaki tudi občutimo. Ob koncu srednje šole bi se rada iz srca zahvalila vsem profesorjem, ki so me podpirali na moji poti. Hvala! Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Naslednji cilj uspešno opravljena matura! Karierno gledano želim čez 10 let uspešno opravljati poklic, za katerega sem se odločila. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Dogodkov, ki so mi vstali v spominu, je veliko. Najbolj se bom spominjala dneva, ko bo za mano še zadnji del mature. Junij 2014 Stran 13 Larisa Sevšek, 4. d Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljna z znanjem, ki si ga dobila? Ti je naša šola ustrezala? Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Pravijo da so srednješolska leta najlepša, pa sem jih izkoristila v polni meri. Z znanjem, ki mi ga je dala šola, sem zadovoljna. Šola mi je ustrezala … na trenutke. Vedno nam je šla na roko, karkoli smo potrebovali, vedno je bil nekdo, na kogar smo se lahko zanesli. Moj naslednji cilj je enak še ostalim 8.000 dijakom četrtih letnikov - narediti maturo. Čez deset let se vidim drugje kot v Sloveniji. Kjerkoli bom, se vidim brez stresa. Glede na svetovno stanje pa se ne bi čudila, če me čez deset let srečate v trgovini za blagajniškim pultom z narejeno diplomo v žepu. Si imela v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Nikoli se nisem izpostavljala, tako da večina profesorjev mogoče sploh ni vedela, da sem sposobna napisati kakšno pesem, fotografirati naravo ali odigrati vlogo v gledališču. V šoli nisem nikoli niti iskala podpore, ampak sem jo vseeno dobila. Najbolj mi bo ostala v spominu opravljena matura. Trenutek, ko je tvoje štiriletno živciranje več kot poplačano. Čeprav si vsa štiri leta misliš, kaj ti bo šola in da si pametnejši od celotnega profesorskega zbora, sčasoma spoznaš, da to mogoče ni tako. Jelica Petrovič, 4. d Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljna z znanjem, ki si ga dobila? Ti je naša šola ustrezala? Koliko znanja sem pridobila, mi bo pokazala predvsem matura, menim pa, da sem se v času šolanja na Ekonomski šoli v Celju že zelo veliko naučila. To pa ne pomeni, da že vse znam, saj se človek uči celo življenje. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? Bilo je tako lepih, kot tudi nekaj žalostnih spominov, med najlepše lahko uvrstim veliko dogodkov. Izredno lepi spomini so šolska športna tekmovanja, ki so bila večinoma zelo uspešna. Pa vendar je najlepši spomin, ki mi bo ostal iz srednje šole, maturantski ples. Si imela v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Šola mi je nudila dobre pogoje, da sem se lahko posvečala tako klubskim zadevam, kot tudi to, da sem lahko normalno sodelovala v šoli. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Imam veliko nadaljnjih ciljev, med njimi je na prvem mestu seveda matura. Želim jo opraviti čim bolje, da lahko dosežem še ostale zastavljene cilje. sama sem lačna tvoje ljubez ni Lea Žekar, 4. č EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 14 Alen Mastnak, 4. b Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljen z znanjem, ki si ga dobil? Ti je naša šola ustrezala? Z znanjem, ki sem ga pridobil na ekonomski šoli, sem zadovoljen, saj menim, da sem pridobil veliko znanja, ki mi bo pomagalo pri nadaljevanju šolanja. ekonomskih vodah, ampak na odru, zato bi se rad videl nekje na odru, mogoče kot stand up komik. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? V srednji šoli se zgodi veliko, tako dobrih kot tudi slabih stvari. Najbolj mi bodo ostale v spominu prijateljstva in vragolije, ki smo jih počeli skupaj s sošolci. Si imel v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? »... moja želja po uspehu ni v ekonomskih vodah, ampak na odru, zato bi se rad videl nekje na odru, mogoče kot stand up komik.« V srednji šoli sem imel dovolj podpore pri udejstvovanju tako od profesorjev kot tudi od dijakov. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Ciljev mi trenutno ne manjka, trenutno želim uspešno končati srednjo šolo, potem pa naprej na fakulteto. Težko je reči, kje bom čez deset let oziroma kje se vidim, kajti moja želja po uspehu ni v Nino Grah, 4. e Za teboj je štiriletno izobraževanje. Kako si zadovoljen z znanjem, ki si ga dobil? Ti je naša šola ustrezala? Vsekakor mi ni žal, da sem se pred štirimi leti vpisal na takrat imenovano Srednjo ekonomsko šolo Celje. V šoli sem osvojil znanje, ki mi bo prišlo prav v prihodnosti, čeprav menim, da se najbolj začneš učiti, ko stopiš na lastno življenjsko pot, tako da začneš opravljati poklic, za katerega si se izšolal. Si imel v šoli dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? Ta šola mi je dala možnost, da opravim splošno maturo in se nato vpišem na želeno fakulteto, kar je po mojem mnenju najpomembnejše. S profesorji sem bil zelo zadovoljen, ker so mi bili pripravljeni priskočiti na pomoč ne samo pri učenju, ampak tudi pri bolj življenjskih zadevah, kar se mi zdi, da je izrednega pomena. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Moje zanimanje je že v preteklosti pritegnila narava, zato sem se odločil, da bom študiral meteorologijo, ker lahko le tako uresničim sanje, ki so, da bi moj hobi, ki je opazovanje vremena, postal tudi poklic. Kateri dogodek ti je v času šolanja najbolj ostal v spominu? V štirih letih se je v šoli veliko dogajalo, z vsemi prireditvami, nastopi in druženji je bilo res lepo. Bili so tudi "temnejši" dnevi, ko me je doletela kakšna slaba ocena ali prepir, vendar vem, da je vedno treba vztrajati in nikoli izgubiti upanja, ker menim, da je dosegljivost življenjskega cilja odvisna samo od tega, kako močno voljo imaš in koliko si za ta cilj pripravljen narediti sam. mrtvo srce ubile so ga tri besede Lea Žekar, 4. č Junij 2014 Stran 15 Zorica Momirović, 3. d Za teboj je triletno izobraževanje. Kako si zadovoljna z znanjem, ki si ga dobila? Ti je naša šola ustrezala? gati. Tudi sošolci nikoli ne odklonijo pomoči, skupaj se trudimo, da bi bili vedno boljši. Najprej bi rada povedala, da sploh ne morem verjeti, da se druženje s sedanjim razredom bliža koncu, saj so leta minila zelo hitro. Znanje, ki smo ga pridobili, imamo možnost še nadgraditi v PTIprogramu. Naša šola je zelo dobra šola z dobrimi profesorji, ki so vedno pripravljeni pomagati. Kaj si pogrešala? Si imela dovolj podpore pri svojem udejstvovanju? So bili sošolci, profesorji dovolj razumevajoči? Kot sem že prej napisala, profesorji so zelo razumevajoči in ni jim težko poma- Nič nisem pogrešala, nič. Žal mi je edino, da se s sošolci nismo več družili tudi izven šole. Kaj je tvoj naslednji cilj in kje se vidiš čez 10 let? Moj naslednji cilj je dokončati PTIprogram in nadaljevati šolanje v Mariboru na filozofski fakulteti. Čez 10 let si predvsem želim uspeti, želim si rezultate za trud, ki sem ga in ga bom še kar nekaj časa vlagala v svoje izobraževanje. ZLATKOV ZAČINJENI SVET Zlatko V petek, 24. 4. 2014, nas je obiskal znani slovenski reper Zlatko, ki je v zadnjem času vedno bolj popularen pri mladini. Program je začel dijak Alen Mastnak, ki je s svojim monologom nasmejal občinstvo. Sledil je nastop dveh plesalcev, Nejca Treplja in Kristjana Terglava, ki sta s svojim izvirnim plesom navdušila tudi Zlatka. Za tem je na oder stopila Tanja Gajić in zapela uvod pesmi, kasneje pa se ji je pridružil še Zlatko. Ko je prišel na vrsto refren, je občinstvo pelo skupaj z nastopajočima. Tanja in Zlatko sta skupaj odpela kar štiri pesmi in vsi so uživali. Ploskali so po ritmu pesmi in skupaj z njima prepevali refrene. Po odpeti pesmi je sledil intervju, v katerem je Zlatko povedal o svojih navdihih za pesmi, o svojem pogledu na svet ter mladim dal nekaj nasvetov. Sledilo je manjše presenečenje za pevca, saj so mu dijaki (Žiga Avbreht, Jakob Maček, Nejc Trepelj in Tanja Gajić) odpeli in odigrali svojo izvedbo njegove znane pesmi. Zlatko je bil tako navdušen, da je začetek te pesmi celo posnel in zagotovo je užival. Tanjina in Zlatkova zadnja skupna pesem »Več od lajfa« je razvnela občinstvo. Po dvorani so se širili kriki in žvižgi; občinstvo je uživalo. Prav vsi smo bili veseli njegovega obiska in komaj čakamo, da nas znova obišče. EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 16 BUČKE 25 BUČKE Številka 25, junij 2014 Naj se ob tej slavnostni priložnosti zahvalim še prvemu velikemu bučkoljubu, začetniku pobiranja bučk in nosilcu patenta, Tomažu Majcnu, ter njegovi naslednici Branki Vidmar Primožič. Alenka Gotlin Polak KRPAN NOSI LNI Martin Krpan je bil močan fant. Na trijski meji je eleg avsal kobilici sol. Cesa no prevažal na svoji rju je rekel, da pr evaža brusnice. Martin Krpan je imel zraven sebe kobilic o, ki jo je nosil on, ne ona njega. On je potem nosil ko bilico in tihotapljeno sol. IZ ZAKLADNICE LJUDSKIH MODROSTI Dopolni rečenici: Iz te moke … ter Kdor jezik špara, ... Iz te moke bo malo kruha. Iz te moke še kruha ne moreš speči. Iz te moke se še muha ne obuje. Kdor jezik špara, ta dočaka. Kdor jezik špara, ne bo tiho. Kdor jezik špara, nikoli ne reče ničesar. Kdor jezik špara, veliko ve. Kdor jezik špara, si ugled prišpara. Kdor jezik špara, daleč pride. Novosti z literarne scene Iz zakladnice ljudskih modrosti Jezikovne zanke Kratice Test your English Seviljske izkušnje Mladi naravoslovci Vse za naš planet Družinske zadeve Detektivska zbornica Zgodovino pišejo dijaki PRIMOŽ BOJEVITI Primož Trubar je bil vojak v nemških deželah, ko so razpadle. Primož Trubar je proti zidavi cerkva napisal sonet. ANTIGONA ETIPOSKA Kreonto je uk azal, da nesm ejo pokopati Ljudstvo je za brata. htevalo razlik o med bratoma, je bil Polineik saj slab, Etijop pa je bil dober. Antigona je le pa, bistroumna . Tejrezij je njen dobri br at, ki ga častno pokopljejo. Ima ga zelo ra da, toda je jezn a na njega, saj ji ne pomag a pri iskanju Polineika. ODISEJ TROJANSKI TANTARADRA CENE TERARNE S I L Z I T S O NOV Vsebina Rusepatacis je kmet, ki je Tantadruju rekel, da naj umre oziroma je vedno zraven njega, ko si izmisli kakšen poskus, da bi umrl. v tem letu praznujemo 25. rojstni dan, vendar tokratne Bučke niso posebne le zaradi tega, ker jih že četrt stoletja pošiljamo na trg, ampak tudi zato, ker so prvič transportirane z dveh plodovitih domačih lokacij. Naši pridelovalci pa niso gojili svojih pridelkov samo na rodni grudi, ampak so se potepali tudi po sončni Španiji in na tujih tleh z domačim znanjem pridelali sočno, debelo pošiljko. Bučke so karseda neokrnjene, originalne, brez lektorskih in ostalih dodatkov, ki bi uničili njihovo hranilno in zdravilno vrednost. Seveda jih ne bi bilo brez zvestih in tudi novih pobiralk, ki so mi pomagale pri pobiranju in transportu. Zahvaljujem se Mateji Obrez Verbič, Heleni Mešnjak, Tanji Štante Benčina, Tatjani Trupej, Alenki Golež, Heleni Muha, Tjaši Veber Stajnko, Ireni Lasnik, Zinki Drešček, Alenki Pavlin in Mariji Kolenc. Tantadruj je dobil ime, ko je bil pri eni družini z otroki in je majhen otrok doma govoril ta -tan-ta-druj in tako je dobil ime Tantadruj. Preljubi bučkoljubi, Odisej je začel svoje VIKONT VIN KO popotovanje na Trojanah. Potem ko je Em ma Bovary sr eč ala Vinkota, je sa njala samo še o ugodnem, ra košnem življe z- TILKA ZA nju. ROČENI Tilkova snubitev je potekala na način, da je šel pr osit za zaroko, najprej se ni strin jal, potem je pa rekel da. ČRIČEK LEZE, ŽUŽEK GRE Ena izmed oseb v Linhartovi komediji je tudi Čriček. POLIKARP PO HOTNI Schwarzkobler je bil pohoten, saj denarja ni hotel de liti s Polikarpom . Junij 2014 Stran 17 BUČKE 25 VSE ZA NAŠ PLANET MLADI NARAVOSLOVCI Zaobljube dijakinj za Uro za Zemljo na temo, kako bi lahko sami pomagali našem u planetu: Drastična: Ne bom se več umi vala! HRANLJIVO GORIVO za se uporablja kokos. Kot gorivo pri proizvodnji žele HORMONSKA VLAGA em potrebuje vlago? Zakaj solata med skladiščenj Da zraste. JASNO KOT BELI DAN ška konfekcija je pojem, ki Otroška oblačila oziroma otro eti o tej temi. nam pove vse, kar rabimo ved Svečana: Jaz, /…/, obljubljam, da bom skrbela za našo zemljo tako, da med pranjem zob ugasnila vodo, nebom se več tuširala 30 minut in ne bom metala otpadke po tleh. V trgovinah bom kupovala z eko-vrečko in za moj im psom /…/ bom pobirala iztrepke. Vgaševala bom luči če nebo potrebno. Rože na balkonu pa nebom več gnojila. Jedla bom samo zelenjavo iz dedijevega vrta . Prevozna: Na trening bom hod ila z rolarji ali kolesom, namesto da me bo peljal ati z avtom. DIAGNOZA Meta je jokala Janez je prosil Meto za roko. rla, imela je um je alu km pak od sreče, am srčno hipo. DRUŽINSKE ZADEVE KAKO JE TO MOGOČE?! ZAHVALJUJEM SE STARŠEMA, ŠE POSEBEJ MAMI IN OČETU POGREŠANE POŠTNE ŠTEVILKE Maja se je rodila svojima staršema. Ločitve ne odobravam, saj menim, da bi moral starš živeti in odraščati z obema staršema. SAMORASTNIŠKI OČE Po mojem mnenju je Meta odlično sovpadla s problemom in odlično odigrala vlogo očeta v družini. V 1. letniku ekonomskega tehnika računalniško oblikujejo tabelo s podatki o osebah (priimek, ime, ulica, hišna št., poštna št., kraj). Za tri osebe dijaki prepišejo podatke z dane tabele, nato pa še sami dodajo dve osebi in si podatke izmislijo. Neka dijakinja vneto brska po internetu in nato z besom in jezo reče: Al' mi kdo končno pove kolik' je poštna št. Bosne, ker jo na internetu nikakor ne najdem?! Pa tud' poštne št. Slovenije ni!!! NEPOZORNA PROFESORICA PONOSNI NA DVOJINO Kako imenujemo obliko zakonske/partnerske zveze, v katero sta vključeni dve osebi? - Dvogamija. Na vprašanje razredničarke, koliko se že uči za predmet, ki ji povzroča težave, dijakinja odgovori: Jaz se že učim, že znam, samo profesorica še ni nič opazila. DETEKTIVSKA ZBORNICA PIROMANČEK KADILKA Med poukom so dijaki prižgali štiri svečke na oknu. Razredničarka vpraša dijaka: Zakaj na oknu, ali ni bila nevarnost, da zavese zagorijo? Dijak odgovori: Saj zaves ni bilo tam, sem jih odmaknil. Razredničarka: Kdo je prižgal sveče? Dijak: Ja, to pa res ne vem. Nisem videl nikogar ... Razredničarka na razredni uri informativno vpraša dijake: Koliko vas kadi? Dijakinja iz prve klopi zatrdi: Jaz pa že ne kadim! Razredničarka nadaljuje: Ali starši tistih, ki kadite, vedo, da kadite? Zopet ista dijakinja iz prve klopi: Ja, z mamo skupaj kadiva! EKONOMLONC Z BUČKAMI Stran 18 BUČKE 25 E ZANKE JEZIKOVN POPAČEN A POPAČE NKA V Župančiče vi pesmi Z vl akom se pojavijo tudi popačke. BESEDOTVORNI FOTOŠOP Tak, ki je za fotografijo: – fotografer – fotogenik – fotografiranec BORZNOPO SREDNIŠKA ZVRST Odlomek je gl ede na knjižno zvrst ilirika. – fotoreporter KRATICE POSKUSITI NI GREH Kaj je bila UDBA? - Gospa, jaz ne vem, kaj je bila UDBA, vem pa, kaj je V ISKANJU DOMAČE KNJIŽNE SOPOMENKE Intervjuvanka – odgovarjalka Zokn – štunf Frizura – irokeza NEVARNI AKADEMIKI SAZU – borilna veščina TEŽAVNE PREVZETE BESEDE Življenjepis ob smrti – nekropolis, kronolog Zaključni del kakega literarnega dela – epitaf, epicenter TEST YOUR ENGLISH PREDNOSTI VRTCA Advantages of kindergarten is it have lot of teachers who, like children, in kindergarten is children sawe when he’s parent’s are in job. OUTPUT AR BEITEN Mike bi moral delati v izvozn em podjetju: Mike must wor k in output stag e. Mike must wor k in extput stag e. Mike must arbe iten. KIHANJE IN DENAR NA FINANČNEM ODDELKU In finance depa rtment they ar e responsible fo all the poper w r ork. They finance w ith money, deal they take cares w of financial plan ith money, pany. of the com- SHOOP SHOP SONG Kako trgovci vplivajo na našo odločitev za nakup? If they good shoop assistant they can invite you to buy things that you not need. Budva. SANACIJA BANKE NOB – narodna banka EŠC – SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM V MALEM Dijakinja 4. letnika opiše poklicno izobraževanje v Sloveniji: - Secondary school for Economics is 4-years schol, it have some programs like; Administrator, Trgovec, Economics gymnasium ... VARNOSTNO-OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Kaj se dela v razvojnem oddelku podjetja? Development department you have a quiet department, you are alone in there, in research department you listening other people when they phone calls, you listen ewerithing. ZGODOVINO PIŠEJO DIJAKI DIJAKI VOJNI PLAGIATORJI V drugi svetovni vojni so Štajersko kopirali Nemci. STATIČNA VOJNA Pozicijska vojna je vojna na pozicijah. Pozicijo držita obe strani in se ne premikata. LOGIČNO Fevdalne dajatve so dajatve v fevdu. Čitalnica je v čitalnici, v eni knjiżnici. TABORSKA BIBILJA Leta 1848 so Slovenci dobili Biblijo, ki so jo brali na taborih. PTUJ JE ZAKON Glavno mesto Štajerske je Ptuj, ker je najstarejše mesto. ČASOVNI STROJ Rimljani v Celju so imeli težave s Turki. Junij 2014 BUČKE 25 Stran 19 SEVILJSKE IZ KUŠNJE TEŽKE PRIPRAVE Kako ste se pripra vili na mobilnost? – Pripravil sem se z ses tanki v šoli z G. Obrez vodja LDVja na naši šoli, ter doma prebral in na Google Earth pogledam kje bomo. TEŽKA POT Potovanje se je začelo v Celju kjer smo se z avtobusom peljali v Italijo na letališče Bergama, kjer smo se z letalom odpeljali na cilj. TITEV TEŽKA NAMES ganizirai je bilo dobro or jin tu v Našo bivanje r, pe potovabivanje je bilo su no glede vsega, rovanja me va za itožb. Glede nje je bilo brez pr vedel, da sem varen, m ni skrbelo, saj se navaditi na la sprva težka se namestitev je bi godil. ila pr u al m se km okolje vendar se TEŽKI OPRAVKI Zavarovanje smo opravili še preden smo se odpravili na pot. TEŽKO OKOLJE TEŽKI SE STANKI Pridobila sem nova znanja in koristi. Naučila sem se Opišite, n ak ca in preje akšen način sta v obnašanje v strokovnem okolju druge države. aša organ mnica pr iz ip a r c a ij v a il p i – Imeli sm ošiljateljiin organiz o sestanke irali vašo v šoli. mobilnost [Seveda so . TEŽKI OGLED partnerji iz I IN SPREHO Sevilje z ve na šoli.] DI seljem kar Šli smo na ogled naprej sest po taničnega vrta. ankovali pri nas Večkrat smo z pr OSTALE ijatli šli v center TEŽAVE Sevilije ter ho dili na sprehode Opišite te okrog naše četrt žave, na k i. atere ste naleteli. – Jaz oseb no nisem m el nobenih težal. UČINEK NA OSEBNO IN PROFESIONALNO ŽIVLJENJE Mednarodna mobilnost mi je prišla prav, ker sem izboTEŽKO DELO ljšala tuji jezik angleščine in španščine. Učinek na oseDelali smo vse kar smo lahko, da smo bno in profesionalno življenje, osebno ima velik učiuživali. nek. Izboljšal sem svoj jezik, veliko storil kar še prej TEŽKA ZADOLŽITEV nisem in izboljšal svoje izkušnje. Imel bom veliko koristi, saj sem spoznal kako delovati v tujini, kjer sem bil skoraj zadolžen sam zase, spoznal sem kako je biti DOLOČENE STVARI SO BILE V REDU delaven v službi kjer moram delati za dobro življenje. In seveda bom imel veliko prednosti saj sem Opiši organizacijo prejemnico, vsakodnevne aktivpridobil izkušnje za delo. nosti, specifične naloge, ki ste jih izvajali, kontaktne osebe. Zelo uredu Ko smo prišli v našo rezidenco so nas najprej pozdravili. Prvi dan smo imeli torej spoznavni dan. Naslednji dan smo se odpravili na celodnevni izlet v Malago … Kako so bili poravnani stroški bivanja v tujini? - Stroški bivanja so bili zelo uredu. ZGODOVINO PIŠEJO DIJAKI DIJAKI REZULTATI OPOZICIJSKE VOJNE Prva svetovna vojna je potekala po jarkih. To je opozicijska vojna. Vojaki so se dogovorili za uro napada in so se iz jarka v jarek streljali. Po določenem času so končali boje in prešteli mrtve. Na kateri strani je bilo več mrtvih, tisti so izgubili. ZGODOVINA SE SPREMINJA V balkanskih vojnah so se borili Nemci in Turki. Berlinski kongres je uničil Turke, nastala je Bosna. Bosna je bila pod nadoblastjo Nemčije, potem ko so Habsburžani porazili Srbe v turški vstaji. Slovenske dežele so spadale pod Frankovsko državo. lje Ekonomska šola Ce a šola Gimnazija in srednj Besedila Dijaki zaključnih letnikov EŠ Celje Priprava inte rvjujev Filip Zule Kosovelova ulica 4 3000 Celje Slovenija Telefon: 03 54 82 930 Telefaks: 03 54 41 645 E-pošta: tajnistvo@escelje.si Založila: Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola Fotografije Ivan Kolenko Domen Bezgovšek Jure Novak Dijaki zaključnih letnikov EŠ Celje Ekonomska šola Celje Mentorstvo in lektoriran je Alenka Gotlin Polak Alenka Golež Bučke zbrale Mateja Obrez Verbič, Hel ena Mešnjak, Tan ja Štante Benčina, Tatjana Trupej, Alenka Gol ež, Helena Muha, Tja ša Veb er Stajnko, Irena Lasnik, Zin ka Dre šček, Alenka Pavlin in Marija Kolenc. Bučke zbrala in uredila Alenka Gotlin Polak Mentorstvo in oblikovan je po oblikovni predlogi MS Publisher Mateja Maček EKONOMLONC Z Tisk Ekonomska šola Celje BUČKAMI VOŠČILO GOSPE RAVNATELJICE Dragi mladi, fantje in dekleta! Ko vas pogledam, se velikokrat sprašujem, ali ste sanjači ali realisti. Sprašujem se, ali boste srečni in uspešni. Sprašujem se, komu od vas bo v življenju lažje, sanjaču ali realistu. Resnica pa je, da mora vsak človek imeti svoje sanje, posebej VI, MLADI. Uresničiti svoje sanje pomeni najti idealen načrt svojega življenja. Vsi zaposleni na šoli verjamemo, da lahko uresničite svoje sanje. Obstaja pa pogoj: verjeti morate vase, tako kot mi verjamemo v vas. Torej, verjemite, da zmorete. Srečno! Ravnateljica Bernarda Marčeta
© Copyright 2024