www.zelenimedij.si E: ekokultura.lendava@gmail.com T.: 041 673 739 Obdelovati svoj košček zemlje postaja način življenja mnogih. Iščoč stika z naravo, se jo ponovno ali končno učimo opazovati. Živeti in dihati z naravo in nenazadnje uživati zdravo in nadvse okusno hrano s svojega vrta se zdi kot privilegij nekaterih, pa vendar ima to možnost skoraj vsakdo izmed nas. In občutek, da si znaš sam vzgojiti hrano je edinstven, začutiš samozavest in neodvisnost. Začneš še bolj ceniti naravo in živali, naučiš se biti potrpežljiv, darežljiv. Vrt ti daje veselje ob spremljanju hitrih rezultatov dela, te pomirja, osmisli tvoj čas. Potrebna je le odločitev in prvi korak. Vsak način vrtičkanja je po svoje pravi in vsak je unikaten. Tako kot smo samosvoji posamezniki, ki v svoj vrt dajemo košček sebe, svojih želja in potreb. Tiste, ki vrtičkajo že vrsto let, je marsičesa naučila narava sama, česa so se naučili sproti iz knjig, od prijateljev, biodinamičnih društev, permakulturnih strokovnjakov,… Dandanes je informacij dovolj vsepovsod, celo preveč. Tudi rodovitne in neobdelane zemlje, ki čaka na pridne in ljubeznive roke. In najboljše od vsega - vrtičkanje je primerno za vse generacije. Celo več, vrtičkanje je tisto, ki nas poveže v tistem, kar je bistveno za nas,…delo, skrb za zdravje in vitalen način življenja. Prisluhnimo preverjenim in odličnim nasvetom naših babic, sosedov,… Presenečeni bomo, kaj vse smo zamujali ves ta čas. Spodbujajmo otroke, da skupaj z nami ustvarjajo na svežem zraku in spoznavajo naravo na pristen način,… Presenečeni bomo, kako zelo bodo v tem uživali. Medgeneracijska solidarnost je v času, ki zahteva veliko pozitivne energije, bistvena. Pomagajmo si, prisluhnimo eden drugemu, spoštujmo se in se osrečujmo. 3 Imeti svoj vrt pomeni veselje, ponos in način preživetja Terezija Vida, Gornji Lakoš Vrtičkam odkar pomnim. Na domačiji pri starših sem se naučila osnov, z leti pa sem izpopolnjevala svoje znanje. Sedaj je vsa naša posest okrog hiše pravzaprav en sam lep in obilen vrt. Okrasni vrt prehaja v zelenjavnega, oba pa mi vzameta večino mojega časa. V tem delu uživam, hkrati pa naši družini vrt pomeni tudi sprostitev, uživanje v lepem razgledu in nenazadnje vir hrane, saj smo vsi v družini vegetarijanci. S ama sem vegetarijanka že več kot 40 let. Za končni preobrat me je navdušil Dr. med. Werner O. I. Ludwig na Pneuma-Institutu v Mühringenu, ko sem delala v Nemčiji. Otroka, ki sta sedaj že odrasli in samostojni osebi, nikoli nista konzumirala mesa, zato je bilo enostavno potrebno pridelati obilno zelenjave. To kar zraste na našem vrtu je neoporečno, hkrati pa pomeni tudi velik prihranek v gospodinjstvu. Nekaj od pridelane zelenjave in sadja tudi prodamo, saj smo registrirali Dopolnilno dejavnost na kmetiji. Včasih me še vedno kdo vpraša kaj pravzaprav jemo v naši družini. Naš jedilnik je zelo pester, saj je pri vegetarijanski hrani pomembno, da jo znaš pravilno pripraviti. K določeni zelenjavi ustrezajo določena zelišča in začimbe, pomembne so kombinacije več različnih vrst zelenjave, pomemben pa je tudi izgled. Sveže solate, ki so dnevno na naši mizi, so lahko tako vabljive za oči in tako zelo okusne, da bi jih z veseljem pojedel prav vsak. Krasijo jih užitni cvetovi, namesto kisa pa npr. uporabljamo izključno limono. Vegetarijanska hrana je izjemnega pomena pri ohranjanju zdravja, to si štejem tudi za svoj osebni uspeh. Rada delim svoje izkušnje s pripravo hrane ali pridelavo zelenjave in želim si, da bi čedalje več mladih družin uvidelo, kako pomemben je pristni stik z naravo za zdravje in srečno življenje. Čas, ki ga imamo je izjemno hitro minljiv in če ga ne znamo živeti, se lahko razblini mimo nas. In mladi generaciji bi rada predala ravno to željo po kakovostnem življenju z naravo. Biti moramo pozorni na poreklo hrane, uživati sveže, lokalne izdelke bližnje tržnice in vztrajati pri vsakodnevni telesni vadbi. E: mautia@gmail.com 4 5 Gabika in Božo Pongrac, Lendavske Gorice Kdaj se je začela strast do vrtičkanja in domačih izdelkov bi težko določila. Gotovo pa sega v obdobje otroštva, ko sta starša name prenesla veselje do domače peke in pridelave povrtnine. Ves ta čas me spremljala radost do domačih in tradicionalnih izdelkov, ki je postala del mojega vsakdana. P olice naše shrambe krasijo najrazličnejši naravno pridelani kompoti in marmelade, sokovi in kisi. Za pridelavo sadja ves ta čas skrbi mož Božo, ki goji enako veselje do narave. V njegovih sadovnjakih boste našli vse od jabolk in hrušk, breskev in marelic, do ribeza in kosmulj, brusnic in še mnogo ostalih sadežev. Vso sadje in zelenjavo skrbno shraniva, bodisi za prodajo bodisi za dolge in hladne zimske dni. Da delamo dobro in z ljubeznijo nekaj povedo tudi zlata in srebrna priznanja Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, ki smo jih prejeli za vloženo rdečo peso in kumarice, slivovo marmelado in breskov kompot. V našo kuhinjo pa pogosto vabijo tudi tradicionalni prekmurski izdelki, od perecov in frlökov, kiflinov in kiflinov s šunko, rezancev za juho in omako, pridelanih z navadno ali pirino moko. Od letošnjega leta sva z možem registrirala Dopolnilno dejavnost na kmetiji - Gabikine dobrote, v okviru katere sva začela najine izdelke promovirati in prodajati. Najino življenje je tako vsakodnevno in neločljivo povezano z naravo. Enako sporočilo bi rada prenesla tudi prihodnjim generacijam, saj je narava ustvarila človeka in brez narave ni življenja. Vrtičkanje pa je eden izmed načinov, s katerim lahko najdemo stik z naravo in pri tem združimo prijetno s koristnim. Ob neposrednem stiku z naravo poskrbimo za svojo sprostitev, narava pa nam postreže z zdravo in bogato hrano. V bližnji prihodnosti želiva razširiti raznolikost in ponudbo izdelkov, ki bodo pridelani na ekološki in tradicionalen način, se udeleževati najrazličnejših prireditev in svojo dejavnost – preko spletne strani – predstaviti širši množici. E: gabikine.dobrote@gmail.com 6 7 Sidonija Stanič, Lendava Renata Vida, Kot Aktivno se z vrtičkarstvom ukvarjam že več kot 30 let. Zelenjavo pridelujem na ekološki način v kombinaciji s principi permakulture in biodinamike. Od vseh metod uporabljam tisto, kar se mi osebno zdi najbolj učinkovito in koristno in kar preverjeno dobro dene mojim rastlinam. V rtičkarstvo je moj hobi, kjer lahko vsakodnevno ustvarjam nekaj izvirnega. Za enkrat sem se posvetila pridelavi muškatnih bučk in izdelavi prehranskih izdelkov iz njih. Kako raznoliko kosilo se da narediti iz samo ene majhne buče vedo moji domači in gostje. Kremna buča, pita, zrezki s sirom, solata,… Kar pa buč ostane iz njih naredim ozimnico: bučke v kisu, kompot, marmelade, bučne namaze in na različne načine vložene bučke z drugo zelenjavo. Za ustvarjanje sem posebej motivirana, saj so moji izdelki že bili deležni priznanj na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Imam Zlato priznanje za bučke v kisu, za kompot iz bučk, za rdečo peso v letu 2011 in 2012 ter srebrno priznanje za češnje v vinu. Rada sodelujem na raznovrstnih promocijah zdrave, doma pripravljene hrane in motiviram mlade, da poizkusijo kaj izvirnega in neobičajnega, kot je na primer sok iz koprive. Najprej se kremžijo, ko slišijo besedo kopriva, ko pa poizkusijo pa prosijo za več. Mlajšim generacijam je potrebno najprej predstaviti pridobivanje zelenjave za samooskrbo, kar je mogoče z raznimi delavnicami in hkrati z njihovo vključitvijo v izdelavo končnih produktov. Morajo si vse skupaj predstavljati, okušati, se veseliti uspeha, da potem sploh začnejo razmišljati o svoji vlogi na družinskem vrtu. E: staniczs@gmail.com Pri nas si prizadevamo, da bi bili kar se da samooskrbni s pridelavo domačih živil (zelenjave, jajc, olj, konzervirane hrane, piščančjega mesa,… ) Vse skupaj nismo vzpostavili hitro, pač pa se je ta proces odvijal desetletja,… Največji in najzavestnejši korak smo naredili, ko sem ostala brez službe. Potrebno je bilo preživeti in če imaš zemljo, voljo do dela in ljubezen do vrtičkarskega dela, to ni težko. U stvarjamo vrt, ki rodi obilne sadove, živali, ki jih imamo pri hiši, pa mi pri tem tako ali drugače pomagajo. Goske, ki se veselo lovijo po dvorišču so odlični »pobiralci« polžev, mačke preganjajo miši, prepelice nesejo izjemno zdrava jajčeca, njihov iztrebek pa je odlično gnojilo,... prav tako kokošji,… Dela je izjemno veliko, še posebej, ker me veseli tudi urejena okolica okrog hiše. Počivam lahko samo v zimskem času, sicer pa težko najdem kak prosti trenutek. Je pa res, da težko mirujem, vedno si najdem kakšen opravek ali si zamislim, kaj vse bi še lahko ustvarjali,… Tako si npr. izdelamo tudi lastno orehovo in bučno olje. Zelenjavo pridelujem od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ko je premrzlo si pomagamo z rastlinjakom. Zaradi težav z mojim zdravjem smo si letos omislili namakalni sistem na vrtu, kar mi olajšuje vsakodnevno zalivanje. Presežke pridelane hrane vložim v kozarce ali zamrznem za zimske mesece. Veliko zelenjave ostane tudi za sosede, prijatelje, sorodnike in prodajo, tako, da je pri nas vedno živahno. Pri vrtičkanju se mi zdi najpomembneje to, da te delo veseli, da rad delaš z zemljo, ji znaš prisluhniti. Česar ne znaš, te zemlja nauči. Isto je z živalmi. Hvaležne so in veliko veselja prinašajo, edino kar zahtevajo je, da jih imaš rad. Moji petelini se dajo popestovati, čopaste kokoške mi zaspijo na roki, prepelica pa mi zapoje, ko jo zaprosim,… Upam, da mi bo zdravje še služilo in bom lahko še dolgo oskrbovala družino, vsekakor pa moram dodati da mi že sedaj veliko pomaga in mi stoji ob strani celotna družina. T: 041 625 416 8 9 Zorica Horvat, Murska Sobota Svojo mladost sem preživela na vasi, služba in družina pa sta me privedli v mesto. Vrtiček, ki sem ga začela obdelovati ob nastajajočem domu, je bil tako neke vrste ohranjanje stika z naravo, ki sem ga želela obdržati. P red več kot tridesetimi leti je bilo vrtičkanje pomembno tudi iz ekonomskega vidika. Večinoma vsi, ki smo imeli možnost, smo delali kompote, marmelade, sokove, vlagali zelenjavo,..To je bil način življenja, ki se je vmes izgubil in pozabil, sedaj pa se hvala Bogu ponovno vrača med ljudi. Nikogar več ne boste slišali, da bi govoril, kot pred leti, da se pridelava hrane doma ne izplača,…Ljudje so osveščeni, pazijo na svoje zdravje in na izvor hrane. Dandanes so ljudje tudi veliko bolj hvaležni, če jim podariš kaj iz svoje domače shrambe,… Delo na vrtu me razveseljuje in ves prosti čas namenim vrtičkanju. Lepo je opazovati, kaj ti podarja narava, se navduševati na lepimi in hitrimi rezultati. Na vrtu ne more skorajda nikomur spodleteti, izkušnje, ki jih pridobivaš z leti pa te delajo vedno boljšega. Nič ni narobe, samo boljše je lahko vedno znova. Vrt in sadovnjak pri nas zavzemata velik del parcele. Zelenjava je moje področje, mož pa je »strokovnjak« za sadje. Za gnojenje zemlje uporabljamo le hlevski gnoj in doma narejen kompost. V zadnjem času pa me vedno bolj zanimajo tudi dvignjene gredice, ki zahtevajo manj zalivanja in nič okopavanja. Sicer pa smo zelo zadovoljni s tem kar pridelamo. Poleg sprotne porabe, veliko zelenjave in sadja pripravimo še za ozimnico, oskrbujemo tudi hčere in njihove družine. Kar smo morda pri navduševanju za vrt zgrešili pri svojih otrocih, sedaj popravljamo pri vnučku, ki že ima svoj kotiček na vrtu in ki se je letos že veselil svojega pridelka. E: horjoze@gmail.com 10 11 Tanja Borovšak, Suhi Vrh Vrtičkanje je bilo v mojem življenju ves čas prisotno, zanj me je navdušila moja mama. Hiša v Suhem Vrhu je za mojo družino že od nekdaj predstavlja prostor za oddih, sprostitev od napornega tempa in mestnega življenja, tu smo vedno gojili tudi vrt in sadovnjak. Ta je zadnja leta rasel in se širil, s svojimi petimi otroki pa sem si tukaj čisto spontano ustvarila tudi nov dom izven mestnega vrveža. O blikovanju vrtov in vrtičkanju sem se zadnja leta prepustila z vsemi močmi, srcem in strastjo, načrtov in idej pa je zmeraj veliko več kot časa. Pri oblikovanju vrtov mi pomaga tudi arhitekturno znanje in občutek za prostor in dizajn, pomembno pa je tudi dobro poznavanje rastlin in zemlje v kateri si posameznik vrt ustvarja. Vrtove kreiram tudi za različne naročnike, ki jim je skupna želja po ekološkem, lepem in drugačnem. Naš Pravljični vrt ni samo lep, pač pa tudi nadvse praktičen. Vse kar imamo zasajeno je na dosegu roke, za njegovo izgradnjo pa smo uporabili naravne materiale, ki so jih otroci nabrali doma ali v gozdu. Naredili smo dvignjene gredice, ki omogočajo, da je zemlja bolj rahla in nikoli premokra, dobro zaščita s slamo pa ima nadaljnje prednosti. Slama zadržuje temperaturo in ščiti gredo pred izsuševanjem. Greda ne potrebuje veliko prekopavanja, pa tudi plevela je manj. Znajdem se tudi tako, da kombiniram različne rastlinske kulture na posamezni gredici. Pri tem uporabljam samo naravna gnojila, ki si ga v večini izdelam sama, po navadi iz kopriv. Naša parcela je zelo dolga in ozka, zato naši vrtički pomenijo pravi mali sprehod odkrivanja, čudenja, okušanja, uživanja, … Neposredna bližina gozda omogoča tudi nabiranje najrazličnejših gozdnih plodov, gob in divjih užitnih rastlin. Obilju, ki ga nudi permakulturni vrt obvezno sledi tudi priprava izdelkov, ki so usmerjeni zelo sezonsko. Ko imam na razpolago različno sadje ali zelenjavo jo predelam in zapakiram za zimske dni, za darila ali prodajo. Tako na veliko zastavljen vrt je po eni strani potreba, saj skrbim za mojih pet otrok, po drugi strani pa brez pomoči vsakega od njih ne bi zmogla. Celotna družina je zelo povezana in vsak prispeva delček k razvoju vrtičkov in izdelkov. E: zlati.rez@gmail.com 12 13 . 14 15 Klaudija in Davor Dolenčić, Čentiba Za vrt sva se odločila predvsem zaradi samooskrbe; permakulturne gredice zajemajo le delček ideje,ki jo želiva udejaniti in živeti - to je celovito permakulturno posestvo, ki vključuje tudi bivanje v hiši iz naravnih materialov, peko kruha v doma izdelani ilovnati krušni peči, uporaba naravnih energetskih virov..... N ajina želja je filozofijo in idejo permakulture sprovesti v izkustvo, znanje pridobljeno na lastnem posestvu, pa skozi praktične delavnice prenesti vsem, ki si želijo poglobiti svoje znanje in stik z naravo. E: klaudijado@gmail.com Silvo Ferčak, Süč Vrt in vrtičkarstvo je nov list v našem družinskem življenju. Letošnjo jesen smo naredili permakulturne gredice in že zasadili prve čebulice in nekaj trajnic. Predvsem smo sedaj v fazi »nabiranja« sadik in poslušanja dobrih nasvetov tistih, ki se z vrtičkarstvom ukvarjajo že desetletja. Z animivo je, da vedenje, ki ga mlajša generacija odkriva na novo, starejši že tako dobro poznajo in permanentno izvajajo. Samo čas ni bil pravi, da bi prisluhnili prej, sedaj pa smo hvaležni za vsak namig, vsako biljko, ki jo dobimo v dar. V tempu, ki ga narekuje življenje se marsikdo od mlajše generacije ni našel, bogatenje in potrošniško naravnano življenje pa je redko koga osrečilo. Hvala Bogu se mladi sedaj vračamo na vrt po smisel, zadovoljstvo in mir, ki nam ga nudi. Sem tudi strasten čebelar in si želim, da bi z družino ustvarili vrt, ki bo prepoln medonosnih rastlin in raznobarvnih, dišečih cvetlic, grmovja in dreves. Svojo dejavnost želimo razvijati v smeri apiterapije in na posestvu poleg čebelnjaka, vrta, sadovnjaka in vodnih elementov ustvariti številne kotičke za počitek in meditacijo. E: silvo.fercak@gmail.com 16 17 Elizabeta Horvat, Črenšovci 30 let je že odkar smo ob novem domu začeli ustvarjati vrt in sadovnjak. Začeli smo skromno in konvencionalno, sčasoma pa sem odkrivala, da narava ni zahtevna, da sama najde svojo pot. Včasih smo od kod prinesli kake sadike, ali pa so jih prinesle kar ptice. Nekatere rastline same odvržejo svoje seme, pri drugih smo v majhno pomoč,…Ideja je, da semena večinoma ne kupujemo. V es čas tudi gledamo, da ne rušimo naravnega ravnovesja, da privabimo ptice, žuželke in druge koristne prebivalce vrta. Pri nas najdete krmilnice, valilnice, otočke vode za ptice,… Tudi goskam smo ponudili dom, one pa nam neutrudno pobirajo škodljive polže po vrtu. Uši odganjamo povsem naravno,… Pri nas boste povsod našli koprive, ki so odlična zastirka, uporabimo jih lahko kot naravno škropivo, ali pa mlade liste zaužijemo kar za malico ob delu na vrtu. Na našem vrtu in sadovnjaku povsod nekaj raste,…nimamo točno določenega prostora za rastline. V sadovnjaku tako najdete zelišča, rabarbaro,… na vrtu pa vinogradniške breskve, ribez…. Veliko je tudi cvetja in dišavnic, ki dajejo vrtu svojevrsten značaj. Kosimo le dvakrat letno, da ne bi pregnali živali, ki se rade zadržujejo v večji travi. Kompost pripravljamo skrbno in iz vsega mogočega odpadnega naravnega materiala. Pri vrtičkanju pa uporabljamo načela biodinamike, permakulture, vsega po malem, če hočete,… Moje načelo je, da na vrtu ni potrebno preveč komplicirati. Rastline so čuteča bitja in naš dober namen je dovolj, da nas bogato obdarijo. T: deanhorvat24@gmail.com 18 19 Blanka Gyurkač, Kapca Vrtičkarstvo me spremlja odkar se spomnim, kajti odraščala sem na kmetiji, ki je še vedno del našega življenja. Starši so me velikokrat peljali na njive, tako sem zgodaj spoznala kmečka opravila kot tudi različne kulturne rastline. K ot otrok sem sicer velikokrat naredila več škode kot koristi. Bila sem radovedna, hotela sem imeti prste zraven pri vsem, starši pa so bili dokaj potrpežljivi ter me želeli naučiti vsega kar so lahko. Ker smo imeli vseskozi vrt, sem mami pomagala, vendar takrat nisem posvečala veliko pozornosti pridelavi, rasti, skrbi za vrtnine itd., ampak zadnji fazi obiranju vrtnin. Vendar se časi spreminjajo in čas spreminja človekov odnos, vrednote, potrebe in začne drugače gledati na doma pridelano hrano. Začne ceniti stik z naravo, občudovati, opazovati rast, razvoj vrtnin, tudi v hrani veliko bolj uživa, saj ve, da je zdrava. Zelenjava, sadeži dobijo povsem novo vrednost. Doma smo vedno pridelali več vrtnin, kot smo jih lahko porabili, zato smo presežke delili ali delno prodali. Težje gospodarske razmere pa so me privedle do razmišljanja, da bi dodatni zaslužek iskala tudi skozi pridelavo vrtnin. Povečali smo površino vrta in s tem pridelka, ki ga prodajam na tržnici ali dostavljam strankam na dom. Povpraševanja je dovolj, saj ljudje cenijo domačo, neškropljeno sadje in zelenjavo in so za to pripravljeni plačati tudi nekaj več. Četudi pridelava vrtnin zahteva veliko dela in časa, ni težko, če to kar delaš, delaš rad. Biti v naravi, imeti stik z zemljo je kot balzam za dušo. Mlajšim generacijam bi zato svetovala, da naj sledijo tistemu, kar je v njih, kar čutijo in mislijo da je prav, naj gredo v naravo, naj ustvarijo svojo prvo gredico, bodo videli, koliko zadovoljstva jim bo dala. Vesela sem, da smo pod okriljem Zavoda Ekokultura začeli z Iniciativo pomurskih vrtičkarjev. Skupno druženje ob različnih aktivnostih omogoča izmenjavo izkušenj, znanj, zabave in zamenjavo ali prodajo pridelkov – izdelkov. E:gia666.new@gmail.com Pridruži se Pomurski Iniciativi samooskrbe Vrtičkarji Vsesplošna gospodarska kriza ter posledično socialna stiska je vedno zaostajajočo pomursko regijo pahnila v položaj, ko se večji del prebivalstva bori za golo preživetje. Ljudje pa vendarle imamo možnost in priložnost, da poskrbimo zase v obliki prehranske samooskrbe v lastnem gospodinjstvu. Na srečo pri nas skoraj vsakdo razpolaga vsaj s koščkom lastne zemlje, kar je dovolj, da si pridelamo večino zdrave hrane, ki je potrebujemo. Dolgoletni in strastni vrtičkarji zahajajo v trgovine z živili zelo redko, hkrati pa njihov način življenja narekujeta boljše zdravje in splošno počutje. Z namenom spodbujati vrtičkarstvo in povezovati vrtičkarje na regionalni ravni deluje Pomurska iniciativa samooskrbe Vrtičkarji, ki nudi podporo lokalnim vrtičkarjem v obliki promocije, predavanj, delavnic, srečanj, medsebojne izmenjave pridelka, semen ter prenosa znanja in izkušenj. Iniciativa, ki deluje v prostorih na Glavni ulici 48 v Lendavi je odprta za nove ideje, tematska druženja, in skupne akcije, ki so povezani z vrtičkarstvom in samooskrbo prebivalstva. Dobrodošel je vsak, za prijavnico pa zaprosite na e-naslovu: ekokultura.lendava@gmail.com 20 21 Medgeneracijsko druženje Medgeneracijske stojnice so lahko eden izmed načinov druženja. Na raznih prireditvah, ko se zbere večja množica ljudi in je v zraku veliko dobre volje je pravi čas za promocijo in degustacijo nekaterih jedi iz ekološko pridelane hrane na domačem vrtu ali njivi. Sporočilo je jasno. Stopnja samooskrbe v Sloveniji je na področju zelenjave le okrog 30 %, na področju žit pa 55%. Glede na to, da v Pomurju večinoma vsi razpolagamo s koščkom zemlje, gospodarski kazalci pa napovedujejo še dodatno povišanje cen že tako predrage hrane, je skoraj očitno, da ni druge poti kot je samooskrba. Ideja medgeneracijske stojnice je druženje, izmenjevanje izkušenj, pridelka, medsebojne podpore in dopolnjevanje, pomoč. Na ta način se lahko najhitreje učimo eden od drugega. Z degustacijo domačih pridelkov in predstavitvijo izdelkov se najlažje motivira posameznike in predvsem mlajše generacije, da se tudi sami odločijo, da si več hrane pridelajo in pripravijo sami. 22 23 Nekaj kulinaričnih idej Vrtičkarjev AJDOVA SOLATA: ajdova kaša, bučke, kumarice, paradižnik, bučno olje in kis PIRINA SOLATA: pirina kaša, korenček, sladka koruza, peteršilj in majoneza FIŽOLOVA SOLATA: fižol, čebula, paprika, paradižnik, bučno olje in kis NAMAZ BAZILIKA: suhi paradižnik, čemaž, bazilika, maslo, oljčno olje, sol NAMAZ ČEMAŽ: suhi, paradižnik, lešniki, čemaž, maslo, sol SIRNA SLADICA: mehki kravji sir, melisa, slivova marmelada, orehi MARMELADA JOSTA: josta, melisa, sladkor, limona MARMELADA BUČKE: jabolka, zucchini bučke, sladkor MED RDEČE PESE: cvetlični med, svež sok rdeče pese NAMAZ IZ BUČK: ajdova kaša, muškatne bučke, začimbe SOK IZ KOPRIVE: kopriva, melisa, sladkor KOMPOT IZ BUČK: muškatne bučke, cimet, sladkor PREPELIČJA JAJCA V KISU: prepeličja jajca, kis, česen, čebula BUČNE ZLATE KROGLICE: muškatne bučke, drobtine, jajca, zelišča SOLATNI KROŽNIK: solata, korenček, čebula, bučka, olje, limona, paprika, cvet ognjiča AJDOVO PECIVO Z VIŠNJAMI: ajdova in pšenična moka, orehi, višnje, sladka smetana VEGETARIJANSKI BOGRAČ: čebula, paradižnik, maslene bučke, melancane, paprika, začimbe,… 24 Z vrtom se naj otroci spoznavajo od malega Delavnice v naravi in za štedilnikom so način, kako večjemu številu mladih približati pomen samooskrbe in prednosti ekološko pridelane hrane na domačem vrtu. Otroci so najbolj motivirani, če je učenje aktivno, zabavno, privlačno, nepredvidljivo, če lahko tisto o čemer se pogovarjajo tudi otipajo, povohajo, okusijo,… povežejo v neko zgodbo. Priprava jedi iz nabrane zelenjave na šolskem ali domačem vrtu da otrokom občutek obvladovanja in samostojnosti. Vsaka izmed sestavin pri ustvarjanju jedi pa je lahko nova iztočnica za spoznavanje in učenje. Izdelava skromnih darilc za svoje dedke in babice je dejanje pozornosti in odpre marsikatero zanimivo temo tudi v domačem krogu. Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja pri samooskrbi je ključno, saj gre za prenos znanja in izkušenj starejših na mlajše in medsebojno pomoč pri delu. 25 26 27 Novodobne oblike vrtičkarstva EKOLOŠKI VRT PERMAKULTURNI VRT Ekološko vrtičkarstvo je eden izmed odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta. Razlogi so predvsem varna in zdrava hrana, varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Ekološka hrana je tista, ki je pridelana brez uporabe umetnih gnojil in škropiv, brez gensko spremenjenih organizmov in brez spodbujevalcev rasti. Permakulturni vrt je osupljiv kraj z obiljem ptic, žuželk, hrane, kurjave in prostora za ljudi. Gre za načrtovan sistem, ki poskuša ustvariti trajnostni življenjski prostor s posnemanjem vzorcev iz narave. Nekaj značilnosti: • lahko dostopen vrt, urejen v sožitju z naravo • malo dela - brez prekopavanja, brez gnojenja in skoraj brez pletja • izbiranje najprimernejših rastlin za različne kotičke vrta in upoštevanje prednosti rastlinskih združb (dobri sosedje) • velik pridelek, zagotavljanje pridelka vso leto • priprava visokih gredic in vodnih ekosistemov • vključevanje živali (race, kokoši,čebele…) • privabljanje ptic, pikapolonic, žab, žuželk,… • manjše obremenjevanje okolja zaradi kolobarjenja, varčevanja z energijo in recikliranja vode • obnavljanje okolja, skrb za trajnostni razvoj BIODINAMIČNI VRT Biodinamika je zahtevna metoda ekološke pridelave, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnovesja v naravi. Dela se opravijo v skladu z ustreznimi kozmičnimi energijami, ki nam jih posreduje Luna in uporabo naravnih pripravkov. Pri sejanju in sajenju se uporabljajo le ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike. Dosledno se upošteva kolobarjenje (korenina -> cvet -> list -> plod) in uporablja le zrel kompost. Biodinamični setveni koledarček Z delom ob ugodnih dneh glede na del rastline (list, plod, korenina, cvet) se omogoča boljši razvoj rastline in zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih. V setvenem koledarčku so opisane vse podrobnosti za izvajanje te metode vrtičkarstva za tekoče leto. 28 29 Izvajalec projekta Vrtičkarji Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje Izdal: EKOKULTURA Lendava Besedilo: Simona Ferčak, Vrtičkarji Fotografije: Društvo za ustvarjalnost in izobraževanje Art Vizija, Simona Ferčak, Vrtičkarji Oblikovanje in tisk: Tiskarna AIP Praprotnik Igor Praprotnik s.p. Naklada: 500 izvodov September 2012 EKOKULTURA Lendava je neprofitna organizacija, ki si v svojem cilju in namenu prizadeva za večji dialog človeka z naravo, človeka s človekom. V okviru projekta Vrtičkarji, ki ga je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje, smo vrtičkarstvo in njegov pomen želeli približati čim večjemu številu ljudi. Bistveni cilji projekta Vrtičkarji: • ponovna vzpostavitev vrednot dela na domači zemlji pri mladih • povezati mlade in starejše generacije skozi delo na vrtu in pripravi domače hrane • vplivati na zavest o tem kakšno hrano konzumiramo • vplivati na povečanje ekološko pridelane hrane in spodbuditi interes po samooskrbi 30 www.zelenimedij.si E: ekokultura.lendava@gmail.com T.: 041 673 739 31