Download Report

DPS – Dnevi psihologov (Ljubljana, Debela Gotska, 25. maja 2012) Speciﬁčne e?čne smernice na različnih področjih: Raziskovanje v psihologiji red. prof. dr. Valen?n Bucik Katedra za psihološko metodologijo Oddelek za psihologijo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ?ne.bucik@ﬀ.uni-‐lj.si •  Kodeks psihološke e?ke DPS (2002) •  E?čni metakodeks EFPA (1997) •  Ethical principles in the conduct of research with human par?cipants (APA, 2002) To be good is noble, but to teach others to be good is nobler -‐ and less trouble... (Mark Twain) 1. načelo: “Ψ spoštuje ljudi in njihove osnovne človekove pravice, dostojanstvo in enakovrednost. Ψ ga vedno upošteva kot vodilno načelo, z izjemo ?s?h okoliščin, ki pomenijo očitno in neposredno ogrožanje znanega ali neznanega posameznika.” Za raziskovanje je ključno zavedanje posledic različnih ﬁlozofskih pogledov na e?ko: 1.  TELEOLOŠKI PRISTOP: Morala se presoja izključno z vidika posledic 2.  DEONTOLOŠKI PRISTOP: zavrača posledice kot izhodišče presoje; se sklicuje na temeljna načela (kategorične absolute), ki izhajajo iz naravnih zakonov 3.  SKEPTICISTIČNI PRISTOP: čista, neokrnjena e?čna načela nikoli ne morejo bi? formulirana ⇒ kulturni rela?vizem, e?čni egoizem, emo?vizem... (dokazano: presojanje o e?čnos? raziskav je odvisno od “moralnega stališča” raziskovalca, t.j. katerega od treh pogledov sprejema) RAZISKOVANJE Načrt vsake raziskave mora Ψ posebej oceni? glede na skladnost z e?čnimi načeli o varovanju raziskovančeve koris? in spoštovanju njegove osebnos?. RAZISKOVALEC : PREIZKUŠANEC ⇒ RAZISKOVALEC : UDELEŽENEC -  ODGOVORNOST (RESPONSIBILITY) -  STROKOVNOST (COMPETENCE) -  ZAUPNOST (CONFIDENTIALITY) -  PRIVOLITEV (INFORMED CONSENT) -  PRIKRIVANJE IN VARANJE (DECEPTION) -  ZAŠČITA UDELEŽENCEV (PROTECTION OF PARTICIPANTS) •  Odkritost in poštenost v odnosu med raziskovalcem in udeležencem. •  Obves?? o vseh značilnos?h raziskave, ki bi lahko vplivale na pripravljenost za sodelovanje, ter pojasni? vse ?ste vidike raziskave, za katere se zanima. •  Spoštova? mora posameznikovo svobodo, da odkloni nadaljne sodelovanje v raziskavi, ter ga na to možnost opozori?. Dogovor vnaprej o medsebojnih obveznos?h, pri čemer mora R izvrši? vse obveznos?, vključene v dogovor. •  Raziskovalni postopki, ki bi lahko osebi resneje oz. trajneje škodili, se na noben način ne smejo uporabi? -‐ poiska? alterna?vni razisk. načrt... •  Potem, ko je dobil želene podatke, mora udeležencu v celo? pojasni? naravo raziskave ter odstrani? vse možne zmote, ki bi morda lahko nastale. •  R ne sme načrtova? ali spreje? raziskave, ki bi bila kakorkoli e?čno oporečna, tako glede na vrednote družbe kot glede na sama znanstvena spoznanja. •  O takih naročilih mora takoj obves?? ustrezne ins?tucije ter stori? vse, da take raziskave prepreči. Enako mora ukrepa?, kadar izve, da kdorkoli in kjerkoli take raziskave izvaja. •  Za podatke o posameznikih, dobljene z naravnim opazovanjem na javnih krajih, velja načelo poklicne tajnos?. •  Za e?čnost raziskav, ki jih izvajajo študentje, pripravniki, laboran?, so odgovorni raziskovalci -‐ mentorji oz. učitelji. •  Naravno opazovanje v zasebnih prostorih lahko poteka le s privolitvijo prizade?h. •  Naknadna uporaba podatkov, zbranih pri vsakodnevnem psihološkem delu, zahteva strogo spoštovanje poklicne tajnos?. Razprava o e?ki ni preprosta in enoznačna (teleološki, deontološki, skep?cis?čni pristop) Poklicna e?ka mora v korak s socialnimi spremembami (ni univerzalnih resnic -‐ Primer: zasebnost v raziskavah AIDSa) Poučeno soglasje ter „bele laži“… Velike besede so OK -‐ vrag je običajno v »malenkos?h«: -  uporaba neustreznih inštrumentov (zanič m. lastnos?, e.g. zanesljivost, veljavnost) -  neprimerna prevod in priredba inštrumentov ter brez validacijskih študij (Slap) -  nekompetentna uporaba pdg inštrumentov v raziskovalne namene -  »premalo« poučeno soglasje (male manipulacije in »bele laži«) -  shranjevanje podatkov in skrb zanje -  hranjenje podatkov in uporaba zastarelih -  sporočanje izsledkov raziskave udeležencem (in »podaljšana skrb« za udeleženca) -  nepopoln ter tendenciozen izbor ter interpre?ranje rezultatov drugih študij -  … Ø  Težave zlas? z poznavanjem psihološke raziskovalne metodologije (kršenje 2. načela Ψ e?ke, načela pristojnosK (strokovnos?, kompetentnos?). Dilema: kako uje? „cost-‐beneﬁt tradeoﬀ“ (2 načeli): (i)  prizadevanja v psihološkem raziskovanju so sama v sebi dobra (ne le, ker boljše razumevanje lahko izboljša življenjske pogoje), (ii)  udeleženci morajo bi? zaščiteni pred stresom, neprimernim poseganjem v njihovo zasebnost in drugimi oblikami eksploatacije-‐primeri zlorabe: •  eksperimen? stresa v letalu z namišljeno okvaro •  snemanje obnašanja porotnikov s skri?mi snemalnimi napravami brez njihovega vedenja •  odrekanje zdravljenja 400 pacientov v 40-‐letni študiji daljnosežnih posledic siﬁlisa •  Zimbardovi zaporniški eksperimen? z oblastnim/podredljivim vedenjem •  Milgramovi eksperimen? uboganja; Torej: ali dragocene pridobitve študije opravičijo korake, ki so potrebni, da jih dosežemo? Milgramove študije: („notorična ilustracija strašne podlos? psihologov-‐raziskovalcev kot velikih manipulatorjev“) GLAVNI OČITKI: ⁻  siljenje udeležence v dejanja, ki jih nikoli ne bi storili v resničnem življenju ⁻  zmanjševanje samospoštovanja udeležencev s prikazom, kako zlobnih dejanj so zmožni ⁻  povzročitev daljnoročne škode v percepciji samega sebe ⁻  izzivanje ekstremnih čustvenih reakcij ⁻  izzivanje reakcij, ki jih udeleženci ni? sami ne znajo razloži? (smeh) ⁻  prevaranje udeležencev (brez elektrošokov, laboran?-‐igralci, kriki) ⁻  dajanje navodil ljudem, naj poškodujejo druge ljudi ⁻  priprava eksperimentalnih pogojev, v katerih se ljudje podredijo izvrševanju ukazov in imajo težave tem ukazom oporeka? ⁻  škoda “dobremu glasu” psihologije kot vede (udeleženci v prihodnje vedno s sumom o prevari v psih. raziskavah) ⁻  demonstracija totalitarnim režimom, kako lahko je pripravi? ljudi za mučenje drugih ljudi... PRIDOBITVE (“lekcije iz morale”?) ⁻  Milgram je spremenil naš pogled na podredljivost (pod “ugodnimi” pogoji) ⁻  Vpliv na načine, kako spremljamo vse mogoče nesreče, ki se dogajajo okrog nas Ne le možnost razlage (in ukvarjanja z) vedenja storilcev, ampak tudi pogled na splošne konﬂikte v družbi kot posledica človeške narave... Milgramovi eksperimen? se do?kajo ključnih tem e?ke v psiholoških raziskavah: ⁻  Prevara, prostovoljna privolitev, subjek?vno neugodje, pravica do prekinitve , prekršitev zasebnos?, prekršitev zaupnos? Nevarnost obsodb s strani javnos? (odnos: znanost ⇔ poli?ka; kaj je dolžnost znanstvenika: drža? goﬂjo ali neposredno razgali? vse, do česar se z raziskavo dokoplje -‐ Jensen) Potencial razvpitos? oz. slabega glasu: kako preprosto je napoveda? vnaprej, kakšna bo končna uporabnost (v dobrem ali slabem smislu) izsledkov raziskave? “... če bi vedel, bi postal izdelovalec ur” (Einstein) Potem pa: Lekarniška zbornica: Spodbujanje prodaje zdravil lahko škodi zdravju »… Zajc je pojasnil, da v zbornici že nekaj časa opozarjajo na vse opaznejšo komercializacijo lekarniške dejavnos? in si prizadevajo, da bi jo čim bolj zmanjšali. Poudaril je, da je kakršno koli spodbujanje uporabe in prodaje zdravil lahko potencialno škodljivo za zdravje pacientov, zato tržni prijemi na področju zdravil niso zaželeni, ampak mora lekarna ravna? odgovorno, kar pomeni, da zagotavlja varno, učinkovito in pravilno uporabo zdravil. Problema komercializacije ne bo rešil kodeks, ki zavezuje lekarniške delavce, ampak bi po njegovem morali za zmanjšanje komercializacije spremeni? zakonodajo…« In naprej: »… Zbornica je vodila tudi postopek pro? Lekarni Ljubljana, vendar ga je brez obrazložitve prekinila. Kodeks zavezuje lekarniške farmacevte, ne pa tudi vseh vodstvenih in odgovornih oseb. Marko Jaklič, direktor Lekarne Ljubljana, ni farmacevt, zato ni dolžen spoštova? kodeksa lekarniških delavcev…« 2007 je glavni znanstveni svetovalec vlade Velike Britanije, Sir David King, predlagal univerzalni kodeks e?ke za raziskovalce, ki vsebuje 7 zahtev/
splošnih načel, po katerih bi znanstveniki morali uravnava? svoje delo: •  Ravnaj vešče in skrbno, in skrbi za izpopolnjevanje veščin. •  Preprečuj korupcijo in odkloni konﬂikte interesov. •  Spoštuj in sprejmi delo drugih znanstvenikov. •  Zagotovi, da je raziskovanje upravičeno in zakonito. •  Minimiziraj vpliv na ljudi, živali in okolje. •  Premisli, kakšne probleme znanost odpira (postavlja) za družbo. •  Ne zavajaj, dokaze predstavi pošteno.