Revija e-Fotografija 64 PDF
Andy Torres, Fashion Čas je za generacijo Nova vrsta fotoaparatov za novo vrsto fotografov. Novi EOS M prinaša EOS-kakovost v kompaktnem in za uporabo enostavnem fotoaparatu. Podajte se na avanturo EOS. canon.si/EOSAdventure Novi Poiščite nas na Facebooku /Canon Slovenija Beseda urednika Matjaž Intihar Fotooprema za “boljše” fotografije Ponudnikom fotografske opreme sem nekaj zadnjih let govoril, “kmalu bo tako kot je bilo”! Fotografsko tehnologijo spremljam že 38 let. Zadnjih 18 let redno pišem članke o fotografiji, kot o preizkusih opreme. Ob prihodu digitalne tehnologije, smo imeli med leti 2004 do 2009 pravi prodajni bum. Digitalno je hitro zamenjevalo analogno. Predvsem so digitalne kamere prinesle enostavnost fotografiranja. Tako fotografija ni bila več le doma družinskih mož in fotografskih amaterjev ter profesionalcev, ampak jo je popolnoma osvojil tudi ženski spol. Pred nekaj leti so me spraševali, o čem pa boš pisal sedaj, ko je tega digitalnega prodajnega “buma” konec. Imel sem enostaven odgovor. Če sem lahko pisal članke na zatonu analogne tehnike, če sem bil prvi, ki je digitalno zaradi poznavanja tehnologije iz moje grafične prakse prenašal med množice vem, da bom lahko še dolgo, dolgo, imel kaj za povedati. In kaj je, bo, “tako kot je bilo”. Kompaktne kamere ne zanimajo skoraj nikogar več. So na trgovskih policah le še za tiste, ki si žele od kakovosti fotografije nekaj več kot zmore fotofon. Proizvajalci fotokamer stavijo vse na boljše kamere, saj so kompaktne dosegljive že za tako ceno, da nihče več nič ne zasluži. Prodaja fotokamer se je v analogni dobi dogajala v specializiranih trgovinah in v fotolaboratorijih. Po prihodu digitalne tehnologije in prodajah za nekdaj velikih količin, so postale glavne prodajalke tehnične trgovine in ne specializirani fotoprodajalci. Proizvajalci želijo enako ali celo večjo prodajo, vendar ne v kosih, ampak zaslužku. Enako želijo večji zaslužek trgovci. In če oboji ne želijo izgubiti, je treba vso to novo, veliko število ljubiteljskih fotografov prepričati, da žele kaj več od kompaktne kamere. Zdaj mogoče vemo, zakaj proizvajalci nikoli niso naredili kompaktne kamere z visoko kakovostjo fotografije. Tako je premik pri proizvajalcih kot trgovcih v želji, da bi se za “boljše” fotografije kupovalo nekaj več. In nič drugače ni bilo pred 30, 20 ali 10 leti. Kdor je želel več, je prešel med uporabnike sistemskih kamer. Proizvajalci nam sicer že vsekozi ob kompaktnih fotokamerah, nudijo kamere iz razreda DSLR. Vendar so se samo ljubitelji in napredni fotografi, odločili prestopiti v svet te tehnike. Za proizvajalce, kot trgovce je to premalo. Zdaj so proizvajalci zaradi pohoda fotofonov, začeli predstavljati tako kamere DSLR, kot nove kompaktne sistemske kamere. Glavna proizvajalca Canon in Nikon si tega novega sistema niti želela nista, vendar jih je konkurenca tistih, ki sta jih sama “uničila” prisilila, vstopiti e-Fotografija tudi za njiju nov svet kamer. Enako morajo paziti tehnični trgovci. Kompakta je bilo enostavno prodati. Pri sistemskih kamerah ni več tako je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. in način prodaje se lahko zopet prevesi v domeno specializiranih ponudnikov. Kot je “borba” med proizvajalci, bo kmalu tudi med trgovci, Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o. Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje saj bodo vsi želeli prodati sistemsko kamero. Upam, da bo rivalstvo v dobro kupcev. Ne samo glede cene, ampak tudi pravilne izbire. In da Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16 e-mail: info@e-fotografija.com bo vsem lažje, sem pripravil tematsko revijo, s ponudbo sistemskih kamer in nekaj osnovnimi nasveti glede nakupa. Urednik: Matjaž Intihar Tisk: Tiskarna SET, Ljubljana. Več pa na e-Fotografija.si, kjer je že in predvsem še bo mnogo nasvetom in preizkusov opreme sistemskih kamer. Izbirate opremo in ste v dilemi glede prave izbire? Vprašajte nas, pomagali vam bomo. V vaši elektronski pošti napišite za kateri namen fotografiranja želite fotokamero, katere ste si že ogledali ... Pišite nam na:info@e-fotografija.com Po nakupu kamere vam je za lažje spoznavanje funkcij in možnosti kamere na voljo knjiga FOTOKAMERA, ali tečaj fotografije. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 3 Osnovni tečaj fotografije - 28. avg. do 2. sep. www.e-fotografija.si Fotokamere DSLR / SLT / CSC - za visoko kakovost fotografije Fotografija je izredno hitro se razširjujoč hobi. Digitalno je prineslo enostavnost fotografiranja in fotokamera ni več samo moška domena, kot v analogni dobi. Danes so pametni telefoni prinesli možnost fotografiranja vsakomur izmed nas. Tistega, ki fotografija bolj zasvoji (tudi teh je vse več) kmalu spozna, da za svoj namen fotografiranja potrebuje »pravo« kamero. Klasične kompaktne kamere že močno zamenjujejo fotofoni in tablice in tudi sama kakovost slike iz kompaktnih kamer ni tisto kar bolj zahtevni želi. Za resne fotografe že dolga desetletja poznamo kamere z zrcalom in prizmo. Včasih smo jih poimenovali tudi enooke (Single Lens), zdaj pri nas poznano kot zrcalno refleksne kamere. Sedaj jih skrajšano imenujemo kamere DSLR (Digital Single Lens Reflex). Sony je šel v novo tehnologijo s serijo Alpha in pri zadnjih kamerah odvzel prizmo in zrcalo. Dodali so polprozorno folijo in elektronsko iskalo (EVF). Vendar način uporabe kamere je še vedno podoben. Imenujemo jih SLT (Single Lens Translucent) kamere. Še vedno pa jih zaradi vidnih zunanjih lastnosti postavljamo v skupni razred kamer DSLR. V nekaj letih se zna zgoditi, ko bo tehnologija predvsem EVF zaslonov še bolje ločljiva in hitrejša, da bosta tudi Canon in Nikon prešla na ta napredni sistem in se bo kratica SLR, oziroma besedi zrcalo, prizma, umaknilo novemu zdaj manj znanemu imenu SLT. Odgovor, kaj je sistemska kamera. Kamera, ki ima možnost uporabiti širši nabor dodatne opreme, ki nas lahko pripelje do “boljše” fotografije. Zrcalno refleksna kamera Ime SLR (Single Lens Reflex) je bilo postavljeno zato, ker smo poznali tako v amaterskem kot profesionalnem svetu kamere 6x6 z dvema objektivoma. Eden je prenašal sliko v iskalo, drugi na film. Pri nas se je najprej uveljavilo ime »enooka refleksna« kamera. Zaradi enega objektiva in zrcala, ki se je refleksno umikalo pri proženju. Kasneje so pri nas kamere preimenovali v »zrcalno refleksne kamere« in se je ime enooka oddaljilo. Čeprav bo ime DSLR še kar nekaj časa med nami, pa bo najbrž čez čas kratica SLT prišla do večje veljavi. Včasih bi zapisali »enooka kamera s transparentno odbojno folijo«. Danes pri nas še nimamo uveljavljenega imena za te kamere. Nimajo zrcala, niti prizme, ne medlice. Kompaktna sistemska kamera V zadnjih treh letih je trg dobro spre- jel povsem nov sistem kamer. Njihova ohišja so majhna, na motiv se gleda preko zaslona, vendar kamera nudi hitro delovanje, dobro kakovost fotografije in menjavo objektivov. V bistvu so naredili hibrid med kompaktno in kamero SLT, z možnostjo menjave objektiva. Imenujemo jih CSC (Compact System Camera – kompaktna sistemska kamera). Ne malo fotografov ni zadovoljnih s kamerami DSLR / SLT, saj so za njih prevelike, pretežke, nudijo preveč funkcij s katerimi je treba delovati, torej bolje spoznati tehnične lastni za boljšo fotografijo. »Navadne« kompaktne kamere nam ne nudijo zadovoljive hitrosti delovanja in bolj zahtevnim, dovolj kakovostne fotografije. Kompaktne sistemske kamere (CSC) so še dovolj majhne, lahke, da so podobne kompaktnim. Imajo pa možnost menjave objektivov in dodajanja drugih tehničnih naprav. Obenem nudijo primerljivo kakovost fotografije kot kamere DSLR / SLT, ter podobno hitrost delovanja. Nimajo pa določenih lastnosti, katere nudijo kamere DSLR in le teh ne bodo zamenjale. Začaran krog! Toda dobro je, da je več izbire in da si lahko fotograf poišče sebi želeno ohišje kot tehnične zmožnosti kamere. Uvod Razlika med sistemoma DSLT in CSC. Kamera DSLR slika v sredini ima sistem zrcala, prizme, AF, vse v svojih sklopih. Pri kamerah CSC ti sistemi odpadejo, tako se dobi večja kompaktnost. 4 V tej tematski reviji (št. 64) predstavljam kamere DSLR / SLT in CSC, ki so trenutno na naših trgovskih policah. V nadaljevanju bom oba razreda (DSLR in CSC) večkrat skupno poimenoval, kot »sistemska kamera«. Zakaj sistemska? Ker za njih obstaja dodatna oprema, s katero lahko našo kamero nadgradimo v sistem, ki nam omogoča tehnično bolj široko delovanje. Razlika v razredih teh kamer, se kaže bolj glede namena uporabe in njihove tehnične zmožnostih. Razredi sistemskih fotokamer Od kar je v širši uporabi tudi CSC (kompaktna sistemska kamera), imamo na prvem mestu dve ločnici med kamerami. Sam bom zapisal, da imamo kar novo podskupino. Kamer CSC ne moremo dati med kamere DSLR, medtem, ko kamere SLT smo. Prav zaradi večjih uporabniških razlik, so se kamere CSC tako prijele in celo marsikaterega uporabnika kamer DSLR so prepričale za prestop med njih. V višji razred sistemskih kamer gremo, več ja nastavitvenih funkcih na ohišju preko gumbov na kameri. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 Napredni tečaj fotografije Zaradi večjih razlik, delim sistemske kamere v dve skupini. To sta CSC (kompaktne sistemske kamere) in DSLR (zrcalno refleksne kamere). V bistvu bi tisti D (digitalno) lahko že izpustil. Toda kratica s črko D ob stari kratici SLR, se je med novodobnimi fotografi tako močno prijela, da lahko, da marsikdo že ne bi razumel, če bi zapisal samo že poznano kratico iz analognega sveta, t.j. SLR. Če so med kamerami DSLR večje razlike predvsem v uporabniških lastnostih in imamo med njimi več razredov, med kamerami CSC še ni tako. Še najbolj izstopa Olympus OM-D, ki na zunaj deluje kot prava kamera DSLR, s pogledom skozi iskalo kot kamera SLT. Vendar ima tehnologijo sprejemanja slike za EVF iskalo kot druge CSC kamere, t.j. preko tipala za zajem slike. Torej nima zrcala ali pol prosojne folije, da bi se slika zajemala na drugo tipalo, kot je to primer pri Sony Alpha kamerah SLT. Zato med CSC kamerami še ne delam razredov, saj se v bistvu razlikujejo bolj kot ne v velikosti, številu nastavitvenih gumbov preko kamere in tudi velikosti tipal. Vse kame- - 19. in 21. september www.e-fotografija.si re CSC so si zaenkrat še toliko podobne, predvsem pa med njimi še ni veliko različnih modelov. Zaenkrat jih puščam v samo enem, skupnem razredu. Sistemske kamere delim na dve skupini Razlika v kompaktnosti. Levo CSC, desno DSLR. - DSLR in CSC Kamera DSLR ima za objektivom zrcalo, ki je postavljeno pod kotom 45 stopinj. Na sredini je zrcalo polprozorno in za njim je še eno zrcalo, ki pošlje svetlobo na AF modul za izračun nastavitve fokusa. Glavni del svetlobe (slika) se odbije na matirano steklo kjer se ta zariše in katera se s pomočjo zrcal (nižji razred kamer) ali prizme (višji razredi kamer) prenese preko iskala v naše oko. Še zanimivost. Prvo kamero SLR z zrcalom in matirani steklom za ogled slike, je predstavilo že leta 1933, podjetje Ihagee-Exata iz Dresdna. Pri kamerah SLT (Sony) imamo na- mesto zrcala za objektivom polprozorno folijo. Ta odbije svetlobo na tipalo v zgornjem delu kamere in slika se prenese preko zaslona v iskalo in naše oko. Ker je polprozorna folija fiksna, se preko nje prenese svetloba še na tipalo. Tako Alpha kamere nimajo več klasičnih mehanskih delov. Sistem polprozorne folije je znan že od kamere Canon Pellix iz leta 1965, uporabljen tudi v profesionalni kameri EOS 1 RS. Zdaj pa je Sony ta sistem prenesel v vse svoje kamere. Kamere CSC imajo naproti DSLR bi- stevno razliko v tem, da nimajo niti zrcala niti polprozorne folije za prenos slike do iskala. Za zajem slike skrbi tipalo na zadnjem delu kamere, tako kot pri klasičnih kompaktnih kamerah in slika se prenaša na zaslon na zadnjem delu kamere. Nekatere omogočajo še pogled na motiv preko dodatnega elektronskega iskala, ki ga nastavimo na kamero. Olympus OM-D ima zaslon EVF v glavi kamere in na sliko na njemu gledamo preko klasičnega iskala. Ker kamere CSC nimajo zrcala, so Kul aparat s kul ceno Pentax K-30 (črn) + 18-135 WR namesto 999,9 € išje in • Weather Resistant oh na objektiv - oba odporna zdaj le 729 € vremenske vplive • CMOS senzor 16 MP z elektromagnetnim stabilizatorjem slike • Full-HD video • Live View način • 11-točkovni AF sistem fps • Zaporedno slikanje 6 ženje pro in • Wireless kontrola zunanje bliskavice 25.600 • Občutljivost do ISO 900k piksli • 3-pačni LCD zaslon z cijskim • Li-ion napajanje, z op adapterjem tudi 4x AA Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana Telefon: 01 2800 802 l www.besenicar.si Cena velja do prodaje zalog. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 5 KOPER enodnevni tečaj fotografije - 1. sep. lahko skrajšali razmerje med zadnjo lečo in tipalom, ter tako dobili možnost narediti manjše ohišje in tudi objektive. CSC kamere imajo veliko podobnost s klasičnimi kompaktnimi kamerami. Tisto več omogočajo predvsem to, da lahko menjamo objektive. Zato so tudi v razredu sistemskih kamer. www.e-fotografija.si cij v meniju drugače). Hobi kamere so primerne tudi za tiste fotografe, ki si želijo najvišjo kakovost pridobiti s pomočjo zmogljivih računalniških programov za obdelavo slike. Napredni razred Podskupine in razredi sistemskih kamer Kot že zapisano so si kamere CSC uporabniško tako podobne, da jih zaenkrat puščam v samo enem razredu. Med kamerami DSLR pa imamo kamere, ki so si močno različne prav v uporabniški vrednosti. Zato bom začel s predstavitvijo in razdelitvijo razredov že znanega in med naprednimi fotografi najbolj razširjene skupine sistemskih kamer. To so kamere DSLR (med njimi tudi SLT), katere proizvajalci zaradi 80 letnega razvoja, znajo razvijati v smeri za manj in bolj zahtevne uporabnike. Si pa vstopne in hobi kamere DSLR že delijo kupce in tržni delež s kamerami CSC. Kamere DSLR delim na štiri razrede: - vstopni - hobi - napredni - profesionalni Vstopni razred Neke točne meje, kje se začne in kon- ča določeni razred ni. Sam sem kamere razdelil v štiri skupine. Še do meseca marca 2008 hobi razreda nisem imenoval. Kamere sem razvrščal v samo vstopni, napredni in profesionalni razred. Vendar so pred leti bolj enostavne kamere Nikon D40, in Sony Alpha 200 že nakazale, da se želijo proizvajalci še bolj približati uporabnikom kompaktnih kamer, ki bi radi na prijazen način vstopili v svet sistemskih kamer. Kot prvo s ceno, vendar samo ta mi ne bi dala te odločitve, da vstavim še en razred. 6 Vstopni in hobi fotografi so že spoznali moč fotofonov in kompaktnih kamer. Toda fotografija jih je bolj zasvojila in žele si tehnično “boljših” fotografij. Spoznati osnovne tehnične prvine je nujno. Zato ne čudi, da je na fotografskih tečajih vse več novih fotografov in fotografinj, ki si žele več. Na takem izobraževanju spoznamo razliko med kompaktnimi, CSC in DSLR kamerami. Ko spoznamo osnovne tehnike fotografiranja in naša kamera zaradi dodatnih nastavitev oživi, pridemo do tehnično “boljših” fotografij. Kako naprej? Zaželimo si fotografirati točno določene motive in izkoristiti nastavitve na kameri, za odlične fotografije. Kako kamero nastaviti, kako izbrati motiv in videti možne napake. Vse to lahko spoznate na naših naprednih tečajih fotografije. Pomembnejše in bolj odločilno je, da so vstopne kamere v razredu DSLR pridobile na enostavnih slikovnih avtomatikah in dodanih navodilih kako fotografirati. Obenem je slika iz teh kamer že tako močno obdelana, da hobi fotograf ob fotografiranju pri dobri svetlobi, niti ne potrebuje več obdelave slike v računalniku. Kot včasih na kompaktnih tudi na kamerah DSLR, začetni fotografi večinoma uporabljajo popolno zeleno (modro) avtomatiko, sem ter tja še slikovno avtomatiko in se v celoti za uspešnost posnetka prepuščajo kameri. Potem pa kdor želi, spozna tiste prave možnosti katere lahko nudijo kamere DSLR. Danes je vstopni razred tisti, ki bije boj za tržni delež s kamerami CSC. Hobi razred Da sem kamere vstopnega razreda ločil od tistih nekoliko bolj zmogljivih, sem dodal še novi, HOBI razred. Kamere iz hobi razreda že nudijo več. Več predvsem v samih nastavitvah preko gumbov na kameri. Kar pomeni, da so že namenjene fotografu, ki si želi kaj več kot samo prepustiti se v nastavitvah kameri. Te kamere še vedno ne nudijo trdnih, robustnih ohišij in ostalih vitalnih delov kamere. Vendar pa vidno odstopajo v uporabniški vrednosti od kamer DSLR vstopnega razreda. Fotografu, ki si želi v fotografiji še kaj več kot se samo kazati s kamero DSLR in izkoriščati zgolj osnovne avtomatike priporočam, da prestopi v hobi razred kamer. Te nam nudijo osnovne nastavitve preko gumbov na kameri in še ne obdelajo močno fotografije (razen če sami izberemo preko funk- Kamere NAPREDNEGA razreda so tiste, ki nam omogočajo uporabo tudi v težjih pogojih. Kar jim v glavnem manjka za še višji razred je, še večja robustnost in hitrost izbire funkcij kot delovanja. Vendar so zdaj kamere naprednega razreda dobile nekaj več. V tem razredu imamo tako manjša APS-C tipala, kot tipala polnega formata (FF). Predvsem kamere z APS-C tipali nudijo odlično hitrost delovanja in so lahko brez težav kot druga kamera vsakemu profesionalnemu uporabniku, saj z manjšim tipalom omogočajo delovanje z ožjim kotom zajema. Kamere polnega 35mm formata pa se od vrstnic iz profesionalnega razreda razlikujejo samo po hitrosti delovanja, tako zapisa, kot nastavitev. Profesionalni razred Od tu naprej smo v strogem PROFESIONALNEM razredu. Ni rečeno, da profesionalne kamere nudijo višjo kakovost slike. So predvsem kamere, ki nam dajo najvišjo robustnost vseh vitalnih delov, katere nam omogočajo zajeti posnetek v vseh zahtevnih pogojih in imajo najširšo paleto dodatne opreme. Torej, to so za kamere za izkušene, predvsem profesionalne fotografe. Pravi stroji za delo! M.I. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 LIGHTROOM predavanje / 19. september www.e-fotografija.si D7100 + AF-S DX 18-105 3,5-5,6G ED VR + Nikon torba + Kartica SD 8 GB 1.199,00 JAZ SEM ADRENALIN 24,1 milijona slikovnih pik • ISO od 100 do 6400, možnost povečanja do ISO 25.600 • 6 slik na sekundo • 51 točk ostrenja • 30 do 1/8000 s • 3,2-palčni zaslon (8,1 cm) dvojna reža za kartice SD • približno 135,5 x 106,5 x 76 mm (Š x V x G) • približno 765 g • videoposnetki v ločljivosti Full HD in stereo zvok Pooblaščeni prodajalec FOTO GRAD, Miklošičeva 36, Ljubljana info@fotograd.com • Tel.: 01 439-29-00, 05 996-42-26, 041 624-533 Ponudba velja od 10. 6. 2013 do 31. 7. 2013 oziroma do razprodaje zalog. Kamere DSLR polnega 35mm formata (FF/FX) Preden gremo na ogled vseh sistemskih kamer bom predstavil še dilemo, nasvet, glede kamer DSLR polnega 35mm formata. Ta format smo že poznali na filmskih kamerah SLR, vendar veliko novih fotografov ta format še ne pozna. Se pa o polnem formatu kot ga tudi imenujemo ali s kratico FF (full frame) že toliko govori, večja je že ponudba in dostopnost, da je prav, da predstavim še dileme tega formata. Kamere s tipali velikosti 24x36mm imajo že širšo Tipalo polnega 35 formata bazo uporabnikov, predvsem pa še več naprednih fotografov že »škili« v FF svet. Kako v svet polnega 35mm formata? Še sedem let nazaj je bila evforija ob vsaki novi predstavitvi kompaktne kamere. Zaradi visokih cen tehnologije tipal, so proizvajalci naredili za kamere DSLR manjša tipala APS-C. Potrebovali smo nove objektive v širokem kotu zajema in kar nekaj zmede je nastalo zaradi goriščnic in razmerij. Toda duh 35mm formata Tipalo APS-C e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 Tipalo kompaktne kamere je bil vedno z nami, prav tako redke PRO kamere, ki so nudile veliko tipalo. Danes je že drugače. Kamer FF je vse več in vse hitreje prihajajo med napredne fotografe, ki si žele prednosti polnega formata. 35mm format (FF) Vsi ki smo že delovali v analognem svetu fotografije, nam je polni format nekaj povsem znanega, normalnega, pričakovanega. Oskar Barnac, je že leta 1913 razvil slovito Leico, ki je uporabljala za zapis 35mm perforirani celuloidni film, poznanega že v svetu gibljive slike (filmu). Le malokdo od takratnih fotografov je bil vesel manjšega formata in Leici nisi dajali večjega uspeha. Takrat so vsi govorili, da tako majhen format ne bo mogel nikoli zagotoviti kakovosti zapisa iz kamer takrat uporabljanega večje- ga formata 6x9cm in 9x12cm. In zgodilo se je. Po II. vojni skoraj ni bilo proizvajalca, ki ne bi prešel v 35mm format. Format 6X6 in večji, je postal samo še domena »presvetlih«, ki so verjeli v nekaj več, ali pa so zaostali za razvojem. Nekako podobno, kot je bilo pred 10 leti biti v precepu med analognim in digitalnim. Le v studijski in arhitekturni fotografiji je zaradi ločljivosti, večjih povečav in nagibnih kamer, veliki 7 Skeniranje fotografij in filmov - PONUDBA www.e-fotografija.si film format še obdržal veljavo. V digitalnem svetu je bilo drugače. Zaradi cene izdelave tipal smo začeli z manjšimi tipali. Sicer sta Kodak in Contax nudila digitalne kamere s tipali 35mm formata, toda ceno in uporabnost teh kamer, so sprejeli le redki profesionalci in ljubitelji. Vseskozi sem pisal, da bomo tudi v digitalni fotografiji spoznali moč Polni 35mm format prinaša večjo možnost igranja z ostrino po globini motiva. Polni format se v napredni hobi fotografiji zopet vrača k koreninam kamer SLR. Kdor je že močneje »zajadral« v fotografijo ve, da ima lahko polni format določene zanimive prednosti pred APS-C formatom. Prav tako so »starejši« fotografi, ki so že imeli film SLR kamere dobili možnost prestopiti v njim že dolgo znani svet. Fotografija levo je bila posneta s kamero DSLR polnega 35mm formata pri f/5.6. Desna pri f/2,8. Boljši objektivi nam pri odprtih zaslonkah rišejo lepo mehko risbo, brez krogov ali močnih prehodov. Japonci že desetletja ocenjujejo objektive tudi po tej lastnosti. Imenujejo jo bokeh (boke), prevedeno, poetična neostrina. 35mm formata. Format APS-C ima svoje dobre lastnosti v ceni in ožjem kotu zajema, vendar predvsem večja kontrola globinske ostrine doda prvo željo po prestopu. Tako, da je danes vse več fotografov že v dilemi, kdaj in ali sploh vstopiti v svet pol- nega 35mm formata. Glavna ovira je še vedno cena. Pa ne toliko kamere, torej ohišja. Ampak tiste opreme, ki je nujno potrebna fotografu, da doseže tisto kar želi. To pa so kakovostni objektivi. Žal večina objektivov iz APS-C sveta postane neuporabnih na kamerah polnega formata. Polni 35mm format prinaša predvsem večjo možnost igranja z ostrino po globini motiva. Tako se v napreKamere polnega 35mm formata so kot nalašč za portretno fotografijo. 85mm f/2.0 dni hobi fotografiji zopet vračamo k koreninam kamer SLR. Kdor je že močneje “zajadral” v fotografijo ve, da ima lahko polni format določene zanimive prednosti pred APS-C formatom. Prav tako so “starejši” fotografi, ki so že imeli film SLR kamere dobili možnost, prestopiti v njim že dolgo znani svet. M.I. Ugotovili ste že! S kompaktnimi kamerami je na motivu vse ostro. Sistemske kompaktne kamere s stipali APS-C, že nudijo delno kontrolo globinske ostrine. Kamere DSLR polnega formata, nam lahko kljub bližnjemu ozadju zameglijo le to in porteret pride še bolj do izraza. 8 Ko želi danes fotograf vstopiti v svet polnega 35mm formata ima dve dilemi. Prva je samo ohišje. Druga, še večja in tista prava “cokla” za dilemo ali sploh stopiti v ta svet, so objektivi. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 FotoPOTEP TOSKANA - september www.e-fotografija.si Sistemske kompaktne kamere (CSC) in njih lastnosti Fotografi vedno iščemo nekaj več ali povedano drugače. V analogni dobi kamer smo poznali tako »trotel« kompaktne kamere, samo z gumboma za vklop in proženje, kot kompaktne kamere najvišjega razreda z izredno tehnično kakovostjo fotografije. Za tisto več, smo uporabljati zrcalno refleksne kamere. Toda vse kamere od kompaktnih do zrcalno refleksnih, so imele veliko skupnega. Za tehnično kakovostno fotografijo sta bila pomemben zgolj film in objektiv! Kamera sama je skrbela za možnost več ali manj fotografovega vpliva na korekcijo časa in zaslonke. Če ste uporabili enak film, je lahko kompaktna kamera z »boljšim« objektivom naredila tehnično opazno bolj kakovosten posnetek, kot zrcalno refleksna kamera s povprečnim objektivom. Tako smo v analognem svetu kamer poznali kompaktne kamere Contax T, Contax G (z izmenljivimi objektivi), Leica M (z izmenljivimi objektivi), Nikon Ti, Minolta TC … Te kamere so bile kompaktne, brez zrcala, prizme, vendar so imele vrhunske objektive. Kakovost slike, je bila bolj kakovostna od večino posnetih s kamero SLR in njenimi izmenljivimi objektivi! V digitalni dobi je drugače. Kompaktne kamere bi sicer lahko imele odlične objektive. Vendar majhna tipala in manj kakovostni algoritmi za obdelavo slike (pomembna je bila cena) se niso mogli kosati s sliko iz kamer DSLR, ki so imela večja tipala in boljše algoritme za pretvorbo slike. Čakali smo in čakali, kdaj bodo naredili kompakt, ki bo nudil odlično kakovost fotografije. Toda vedno je bilo za proizvajalce bolj pomemben kompromis cena/uporabniška vrednost, saj le to lahko proda razvoj, vloženi trud. Tako so kamere DSLR edine nudile kakovost in vsi, ki so si želeli tehnično kakovostno fotografijo so morali v zrcalno refleksni svet velikih kamer in objektivov. 10 Kar pa fotografi želijo, tudi dobijo. Toda za to je treba plačati in začetki so vedno težki, celo ponesrečeni in tudi tisti, ki si nekaj žele, potem ne sprejmejo želenega. Leta 2004 je Epson predstavil kamero R-D 1 (slika spodaj). Trdno ohišje, kamera ni imela zrcala, prizme, delovala je kot vse kompaktne kamere. Toda imela je tipalo iz kamer DSLR in nastavek za Leica objektive. Tudi sam sem preizkusili to kamero. Kakovost slike je bila primerljiva s kamerami DSLR. Toda Epson R-D 1 je z dobrim Leica objektivom stala več, kot najdražje kamere DSLR. Dobra ideja, vendar kot vedno. Ime, cena? Če je bila kamera Epson R-D1 nek poizkus preboja v nov digitalni razred kamer, ki ni uspel predvsem zaradi cene, se je videlo, da fotogra- CSC kamere nudijo veliko podobnost v nastavitvah kot kamere DSLR, so pa veliko bolj kompaktne. fi še vedno čakajo na kamere kot so jih poznali, uporabljali v analognem svetu. In kateremu podjetju lahko uspe podati na trg kompaktno kamero z izmenljivimi objektivi, visoko kakovostjo slike, posledično za visoko ceno in »preživeti«? To lahko uspe samo podjetju Leica. Imajo svojo zvesto bazo uporabnikov, ki samo za en objektiv dajo več, kot večina za cel sistem japonske tehnike. Leica je leta 2006 predstavila že znano. V kamero iz analognega sveta iz serije M, so dodali tipalo. Tako se je rodila digitalna izvedenka Leica M8 in še danes jo uspešno tržijo v več izvedenkah. Ali veste, da je Leica tako posebna, da se prodaja Leica M kamera, ki nudi samo možnost črno bele fotografije. In to za ceno 7000€. Ja Leica je drug svet, je nekaj posebnega. Ker pa je kamera Leica nadzemeljska v ceni, je večina čakala. Tu pa vedno najprej pridejo nasproti Japonci. In tam kjer sta doma kompaktnost in kakovost, večkrat slišimo za ime Olympus. Priznani so v specialnih miniaturnih kirurških napravah. In znanje prenašajo tudi v fotografijo. Spomnimo se analogne Olympus kamere OM-1. V digitalnem svetu sta Olympus in Panasonic že odlično sodelovala v Olympus odprtem 4/3 sistemu zrcalno refleksnih ka- Tudi s kamero CSC se da všečno ujeti marsikateri motiv. Kamere so več kot odlične za popotniško fotografijo. Nudijo tehnično kakovostno fotografijo in majhen volumen, težo, glede opreme DSLR. Rabite še kakšno fotografijo, da pokažete, da ste bili v Afriki? e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 mer. Olympus predvsem s tehnologijo ohišij in optike, Panasonic z elektroniko. Olympus je tudi tisto podjetje, ki je v fotografijo vedno prinašalo inovacije. Zanimivo pa, da so žal večkrat potegnili kratko. V analogni tehniki so imeli odlične kamere SLR iz sistema OM, kateri pa je žal bil ukinjen takoj po prihodu avtomatskega ostrenja (AF). V digitalni tehniki so leta 2003 prišli nazaj z velikimi upi. Ob predstavitvi sistema in kamere mi je Toshiyuki Terada, glavni inženir sistema E v intervjuju zagotavljal, da nikoli več ne bodo ponovili napake iz analognega AF sistema. A glej ga zlomka, točno to kar sem jim serviral v prvem vprašanju, se je zgodilo. E sistem kamer DSLR je šel po sedmih letih po tihem v pozabo. Toda Olympusov duh je še tu in še vedno so polni inovacij. Fotografski trg so leta 2009 (Panasonic manj opazno nekaj mesecev prej v letu 2008) presenetili s kakovostnim kompaktnim ohišjem, »velikim« ti- palom iz sistema 4/3 in možnostjo menjave objektiva. Toda »manjkal« je sistem zrcala, medlice in prizme. Tako so pridobili krajši prostor med zadnjo lečo in tipalom (svetlobni jašek), uspešno zmanjšali objektive, ter posledično tudi kamero samo. Rojen je bil sistem micro 4/3, katerega danes več ali bolj kopirajo tudi drugi. Ob preizkusu kamere iz micro 4/3 sistema Panasonic DMC-GF2 (test maj 2010) sem zapisal. »Ko je Olympus leta 2009 predstavil kamero PEN E-P1 in sistem micro 4/3, si nisem bil na jasnem kaj z njim sploh želijo. Toda morali so narediti nekaj novega, drugačnega, saj Canon in Nikon dobesedno požanjeta vse med kamerami DSLR. Vsi ostali so obrobni igralci in sam razvoj stane preveč, da bi sploh lahko konkurirali. Na prvi pogled te kamere izgledajo kot male kompaktne, le da imajo na ohišju nekam velik objektiv. Ideja sistema je zanimiva, že dolga leta poznana in želena. Veliko tipalo, ki omogoča kakovost in izmenljive objektive. Tako v mali »škatlici« dobimo vse tehnične možnosti, katere nudijo kamere DSLR, obenem pa v kompaktni tehniki pogleda in zajema slike odlično sliko in možnost menjati objektive«. Vse bolj je vidno, da je Olympus s Slabost kompaktnih kamer je rokovanje pri daljših goriščnicah (objektivih). Dodatno elektronsko iskalo (EVF) je soliden pripomoček za lažji pogled na “povečani” motiv. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 kamerami PEN dobro razburkal fotografski trg. Predvsem v Aziji so kompaktne kamere z izmenljivimi objektivi še kako iskane. Ni čudno, da je Sony hitro sledil v svet CSC kamer. Poleg Panasonic, Ricoh, Samsung, Fujifilm, Pentax, med glavnimi na koncu tudi Nikon. Čakalo se je samo še na vedno bolj konservativni Canon, ki je na koncu le vstopil v svet kamer CSC. Kot vedno. Na začetku bolj previdno, a mislim, da že vedo, da CSC svet ni muha enodnevnica in bodo kmalu želeli prevladovati in imeti največji tržni delež. Predvsem še vedno vodilni v svetu kamer CSC Olympus, nima kaj izgubiti. DSLR sistem so dali na stran in njihove PEN kamere jim ne skačejo v zelje, kot je to sedaj primer pri Canon, Nikon, Pentax, Sony. Nikon je šel še celo tako daleč v bran DSLR kamer, da se je odločil raje narediti kamero s še manjšim tipalom od konkurence. Vendar Olympus kamere PEN in Sony NEX so nam prve pokazale, da je to razred kamer, ki si je priboril nove uporabnike. Tiste, ki žele več kot imeti samo malo kompaktno kamero in tiste, ki so bili z velikimi in težkimi kamerami DSLR nezadovoljni. Fotografija jih ni toliko pritegnila, da bi si želeli veliki DSLR sistem, ampak raje uporabljajo majhno kompaktno ohišje, z odlično kakovostjo slike in možnostjo menjave objektivov. Tudi tu ima sistem Olympus PEN prednost, saj je glede ponudbe objektivov najširši. Vsekakor pa tudi za CSC sistem (zaradi izmenljivih objektivov in drugih možnih dodatkov) velja, da ko ga enkrat razširite v določeni znamki ste z njo kot poročeni. Kasnejši vstop med kamere DSLR bo najbrž pomenil prodajo celote, ali pa boste obdržali oba sistema, saj menjava komponent ni možna. Prav zaradi tega je sistem kompaktnih kamer z izmenljivimi objektivi samosvoj razred, ki se hitro širi med tistimi, ki jim je fotografija lep hobi in si žele več, a vseeno vse skupaj v majhni torbi. Saj obstajajo omejitve CSC kamer, katere iz pogleda kamer DSLR kaj hitro opazimo, vendar le malo je tistih, ki bi šli v ta CSC sistem za podvojitev opreme. Tiste, katere sistem DSLR ni zadovoljil, se bodo nekaterih pomanjkljivosti CSC kamer zavedali in jih znali rešiti v svoj prid, a l i eno- stavno odmisliti. Če pa v sistem kompaktnih kamer z izmenljivimi objektivi prehajate iz kompaktne kamere in bi radi v fotografiji več, potem vedite, da vam sistem CSC to lahko zelo dobro nudi. Sistem CSC je namenjen tistim, ki iščejo nekaj več v svetu manjših fotokamer. In kamere brez zrcala z izmenljivimi objektivi to tudi nudijo. Le da vsak proizvajalec išče neko svojo pot. Tako je prav zanimivo, da imamo v tem novem sistemu veliko podobnost, vendar toliko manjših razlik med ponudniki kot Sony, Olympus, Panasonic, Fujifilm, Samsung, Pentax, Nikon, Canon, Leica... M.I. 11 Praktični tečaj BLISKAVICA - 30. avgust www.e-fotografija.si Današnja ponudba sistemskih kamer Oglejmo si na našem trgu prisotne sistemske kamere (junij 2013). Nekatere izmed starejših kamer so na voljo samo še v akcijah in lahko da jih ni v zapisu. Zanimiva je še ena ugotovitev. Še 40 let nazaj smo imeli ponudbo kamer SLR od toliko podjetij, da se jih niti našteti ne da. Danes imamo na trgu samo še štiri proizvajalce kamer DSLR, še tu je šel Sony povsem svojo pot in v kameri nima več zrcala niti prizme. Sistemske kamere na trgu (junij 2013) Canon M (CSC) Canon EOS 1100D Canon EOS 100D Canon EOS 650D Canon EOS 700D Canon EOS 60D Canon EOS 7D Canon EOS 6D Canon EOS 5D MkIII Canon EOS 1D MkIV Canon EOS 1D X Fujifilm X-E1 (CSC) Fujifilm X-Pro1 (CSC) Leica M (CSC) Nikon 1 V2 (CSC) Nikon 1 J2 (CSC) Nikon D3100 Nikon D3200 Nikon D5100 Nikon D5200 Nikon D7100 Nikon D600 Nikon D800/800e Nikon D4 Olympus OM-D E-M5 (CSC) Olympus PEN E-P5 (CSC) Olympus PEN E-PL5 (CSC) Olympus PEN E-PM2 (CSC) Panasonic G serija (CSC) Ricoh GXR (CSC) Pentax Q10 (CSC) Pentax K-01 (CSC) Pentax K-r Pentax K 30 Pentax K-5 II Samsung NX (CSC) Sony NEX 3/5/6 (CSC) Sony RX1 (CSC) Sony Alpha 230/330/380 Sony Alpha 33/35 Sony Alpha 55/65 Sony Alpha 77 Sony Alpha 99 V dolgi razpredelnici tehničnih podatkov kamer katere dobite na spletnih straneh, neizkušen, ali samo tehnično gledajoč fotograf najde veliko razlik med modeli v svojih razredih. Tisti, ki kamere bolje poznate in nanje ne gledate z navijaškimi očmi za določene znamke, opazite samo manjše število bistvenih razlik. Zato si v zapisih tega članka oglejmo zame samo bolj pomembne razlike med modeli. Spoznajte glavne razlike med njimi, ter na podlagi cene in uporabniške vrednosti ugotovite za vas “pravo” razmerje med kamerami. Na koncu pa je bistvenega pomena naslednje: kamero si vedno izbiramo po lastnem prepričanju. Vstopni razred kamer DSLR Canon EOS 1100D (kit 18-55mm IS) cca. 400€ APS-C, 12M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 2,7 inča 230.000 točk Ta kamera se že počasi poslavlja in čaka se naslednica, ali pa je sploh ne bo in jo je že zamenjala EOS 100D. Za današnje sodobne kamere DSLR ji manjka predvsem polni format video zapisa. Canon zna tistim navdušencem v fotografiji, ki ne želijo zapraviti preveč denarja ponuditi zelo veliko. EOS 1100D ne nudi samo dobro kakovost slike v dobrih in slabih svetlobnih pogojih ampak tudi že zadovoljivo hitrost delovanja. Da kamero uvrščam v vstopni razred je razlog predvsem cena, glede na njeno uporabniško vrednost iz foto pogleda, pa bi jo lahko dodal tudi v hobi razred. EOS 1100D nam nudi že kar nekaj funkcij preko gumbov na kameri. Ima tudi možnost predogleda motiva na zaslonu. Seveda jo lahko uporabljamo v popolni avtomatiki (AUTO), vendar z njo lahko delujemo še mnogo bolj napredno in ta kamera vas bo zadovoljila tudi, če boste začeli delovati v kreativnih programih. 12 Nikon D3100 (kit 18-55mm VR) cca. 400€ APS-C, 14M točk, ISO 100 do 3200, zaslon 3 inča 230.000 točk Nikon je že s predhodnico D3000 vstopil v popolni svet vstopnih fotografov. Kamera nudi predvsem enostavno uporabo s hitrim vodičem o funkcijah ter programskih nastavitvah (žal niso v slovenščini). Dobra kakovost slike, ki je že programsko obdelana do višje všečnosti nam omogoča, da fotografij ni treba še dodatno obdelovati v računalniku. 14M točk, dovolj hitri EXPEED2 procesor, velik zaslon nudi dober pogled na zajeti motiv, video zapis je v polni HD ločljivosti. Kamera je namenjena tistim fotografom, ki si žele za manj denarja več enostavnosti a prestopiti v svet kamer DSLR. Kamera je že v letih in zato zna D3100 marsikomu hitro nuditi premalo. Tem fotografom priporočam, če si želijo Nikon kamero, da pogledajo še po novejših D3200 in D5200. Nikon D3200 (kit 18-55mm VR) cca. 500€ APS-C, 24M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 inča 921.000 točk Kamero Nikon D3200 dobimo z osnovnim zum objektivom Nikkor AF-S 18-55mm VR, v tem trenutku za cca.500€. Glede na to, da nudi 24M točk in HD video zapis, ter ostale napredne možnosti je iz tehničnega pogleda to poštena cena. Toda za fotografa, ki je pripravljen odšteti več, nudi premalo iz uporabniškega pogleda. Tu ima D3200 odlično konkurenco v lastni hiši z Nikon D5200. Res pa je. Kamero D3200 si izberite predvsem tisti, ki imate željo samo vstopiti v svet kamer DSLR z zadnjimi tehničnimi novostmi in nimate kakšnih večjih foto ambicij. Nikon D3200 boste uporabljali predvsem v AUTO načinu ali slikovnih programih. Vsi, ki pa mislite, da boste te osnovne nastavitve kmalu prerasli vedite, da imate na razpolago z enako ceno malo starejšo a hitrejšo Nikon D5100 in napredno novo Nikon D5200. Nikon D3200 danes postavljamo povsem na vrh vstopnih kamer DSLR. Je opazno bolj napredna od drugih vstopnih in hobi kamer kot Nikon D3100, Canon EOS 1100D in sestrske Nikon D5100, vendar žal je tudi dražja. Prav cena je ponavadi tisti argument, ki hobi fotografa pritegne, da se iz uporabe kompaktnih fotokamer sooči z naprednimi kamerami DSLR. In cena kamere Nikon D3200 trenutno niti ni visoka. Menim, da je trenutno glavni argument za nakup D3200 predvsem njenih 24M točk. Kamera Nikon D3200 nudi kopico enostavnih rešitev za zajem slike, zato je še kako zanimiva za hobi fotografa, ki išče dovolj majhno in še vedno zmogljivo fotokamero. Vedite pa sledeče. V vstopnem razredu dobimo manj v več pogledih. Nikon D5100 (kit 18-55mm VR) cca.520€ APS-C, 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 921.000 točk Nikon ima po eni strani dobro in slabo politiko. V prodaji dolgo »vleče« kamere, ki so že zamenjane z novejšimi modeli. Dobro je v tem, da iz foto vidika lahko dobimo za manj denarja več. Slabo, ker novejša kamera prinese nekaj novosti in uporabnih lastnosti. Kamera Nikon D5100 po eni strani nudi veliko. Še leta 2011 bi jo dal v hobi razred kamer. Danes je v tem razredu že močna konkurenca in je kamera D5100 izenačena ali pa celo v slabšem položaju kot D3200. Sony Alpha 230/330/380/450/33/35 (kit 18-55mm) cca. 500 do 700€ Sony si je leta 2006 s kamero Alpha e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 KOPER enodnevni tečaj fotografije - 1. sep. 100 priboril mesto med ponudniki kamer DSLR. Imajo pa svojo pot ponudbe in izvedbe fotokamer. V bistvu v enako ohišje dodajo nekaj drugačnih elementov, s tem spremenijo model, ceno in imajo širšo ponudbo. Sony Alpha kamere s tri številčno oznako so že starejši modeli, vendar se jih še da dobiti na trgovskih policah. A230 je osnova teh kamer. A330 ima dodan premakljiv zaslon in predogled slike na zaslonu, A380 pa 14M točkovno tipalo namesto 10M točkovnega tipala kot je v prvih dveh kamerah. A450 je močno podobna A380, dodali pa so možnost delovanja pri slabših svetlobnih pogojih, saj omogoča delovati pri ISO 12800. Novi kameri A33 in A35 sta že iz razreda SLT s polprozorno folijo in nudita predvsem višje hitrosti zajema in programskih rešitev kot konkurenca. Tako ima ljubitelj znamke Sony več izbire v enakem razredu. Tudi cenovno ni večjih razlik. Zato je ponudba skoraj podobnih si kamer zelo zanimiv pristop, ki pa lahko ob izbiri modela bega marsikaterega kupca, kateremu ime Sony ni najpomembnejše,. Kaj izbrati med VSTOPNIMI kamerami DSLR Canon EOS 1100D ali Nikon D3100, če želite za kamero dati najmanj. Ne pozabite še na Pentax K-r, katero sem dal v hobi razred, a je dosegljiva za enako ceno in na Canon EOS 650D iz hobi razreda. EOS 100D, če potrebujete res majhno in lahko kamero, vendar ima preko zaslona na dotik hitro dosegljive vse glavne funkcije, da sem jo tudi dal v višji hobi razred. Nikon D3200, če želite mega točke in Sony A35, če vam je elektronika pred mehaniko. Moj osebni izbor Nikon D3200, Sony A33 Hobi razred kamer DSLR Canon EOS 650D (kit 18-55mm) cca. 650€ APS-C, 18M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 inča 1.040.000 točk To je kamera za hobi fotografa, ki že pozna osnovne fotografske funkcije. EOS 650D omogoča prenastavljati veliko uporabnih funkcij kar preko gumbov na kameri, zato jo kljub nizki ceni ne dam v vstopni razred. Tehnološko je EOS 650D še vedno dovolj visoko in hobi fotografu lahko nudi veliko. V bistvu je to kamera s katero dobite največ za svoj denar in je zelo primerna za tiste, ki že vedo, da bi radi od kamere nekaj več v funkcijah ter hitrejših nastavitvah kot nudijo vstopne kamere, vendar za to ne bi plačali preveč. Canon EOS 100D (kit 18-55mm IS) cca. 850€ APS-C, 16M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 inča 1.040.000 točk Canon se je odločil drugače. Niso predstavili direktne naslednice EOS 1100D, ampak povsem novo kamero z novim konceptom. Več tehnologije je podobne kot v EOS 700D. Dodali so ji še nekaj nove, predvsem pa jo naredili izredno kompaktno in enostavno. V širino in višino je ni nič kaj več kot kompaktno sistemsko kamero Olympus OM-D. Težka pa je samo 407g z baterijo vred. Canon EOS 100D je opazno manjša in lažja od DSLR konkurent in lahko da marsikomu to šteje, da bo odštel toliko. Lahko bi jo dal tudi razred nižje. Toda preko zaslona na dotik je izredno enostavna in hitra v vseh nastavitvah glede funkcij. Če vam je pomembna kompaktnost v prvi vrsti, bi radi novo tehniko in na koncu dobro sliko ter lahko odštejete nekaj več za kamero? Potem menim, da si morate EOS 100D dati na najvišjo stopnico glede izbire. Poudarjam, če vam je v prvi vrsti pomembna kompaktnost. Canon EOS 700D (kit 18-55mm) cca. 900€ APS-C, 18M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 inča 1.040.000 točk Kamera se komaj prebija na naše police, zato je še niti nisem dobro preizkusil. Vendar kakorkoli gledam na kamero od zunaj ali po tehničnih podatkih se od EOS 650D razlikuje samo po napisu imena na kameri. Vendar prvi videz lahko hitro vara. Canon je tako EOS 100D kot EOS 700D opremil z vrhunskimi zasloni na dotik. Na EOS 700D je celo vrtljiv. Obenem ima EOS 700D zelo izpopolnjen sistem AF, ki jo že skoraj približa EOS 7D. Tako da če na prvi pogled izgleda EOS 700D draga na proti konkuren- e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 ci, se ob pogledu na vse lastnosti tega ne gleda več tako. Kdor želi več, bo EOS 700D z veseljem sprejel. Canon EOS 60D (kit 18-135mm) cca. 1300€ APS-C, 18M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 inča 1.040.000 točk Na začetku kar malo razočaranje. Marsikdo je pričakoval velik napredek naproti EOS 50D. Toda zgodilo se je, da je Canon stopil korak nazaj. Pričakovano. Saj je bila zunaj že visoko zmogljiva EOS 7D. Toda nikakor ni EOS 60D nekaj neuporabnega. Kamera nudi obilo dobrih tehničnih lastnosti, kot višjo uporabniško vrednost (hitrost rokovanja s funkcijami) od EOS 700D. Torej, je ravno tam kjer mora biti. Na najvišji stopnici za hobi fotografa in s ceno kot lastnostmi na pravem mestu med EOS 700D in EOS 7D. Nikon D5200 (kit 18-105mm) cca. 830€ APS-C, 24M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 inča 921.000 točk Kamera je močno podobna D3200, vendar ima le boljšo dostopnost do osnovnih funkcij. Tako jo bo z veseljem sprejel tudi manj zahtevni hobi fotograf, ki pa si že želi nekaj več. Vendar je D5200 zelo na meji med vstopnimi in hobi kamerami, kar kaže tudi cena. Zato, če je vaš izbor Nikon kamera z več funkcijami le poglejte višje. Tam boste srečali D7100. Pentax K-r (kit 18-55mm) cca. 400€ APS-C, 12M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 921.000 točk Pentax se ne šali. Cena najcenejših vstopnih kamer, toda s funkcijami, ki so povsem primerljive s kamerami hobi razreda. Kljub izredno prijazni ceni za te zmogljivosti nam kamera nudi zaščiteno ohišje na vlago in prah, visoko hitrost fotografiranja in množico zanimivih nastavitev preko menija. Video zapis ima samo polovično HD ločljivost, kar pomeni, da je tiste, ki mu je video že pomembna postavka ne bo izbral. Prav tako ne fotograf, ki je še pred letom prisegal na 12M točk, kolikor nudi tudi Pentax K-r, toda konkurenca nudi 18M in celo 24M točk. Če pa vam plakatne povečave niso pomembne, po- www.e-fotografija.si tem ni dileme! Omeniti je treba tudi hiter dostop do glavnih funkcij. Tu je tudi visoko ločljivi zaslon. Kamera za tiste fotografe, ki bi radi za določen denar dobili veliko in vedo, da ni vse samo Canon ali Nikon. Za te nikakor ni dileme. Pentax K-r je med predstavljenimi kamerami na najvišjih stopnicah v kategoriji vrednost / cena. Sony Alpha 55/65 (kit 18-55mm) cca. 870 – 950€ APS-C, 16M (A55) in 24M (A65) točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 inča 921.000 točk Sony razred Alpha kamer s številko pet v ospredju je že kar debelo leto med nami. Na proti A33/35 imata ti dve kameri večje, bolj dodelano ohišje z gumbi za hitro izbiro glavnih naprednih funkcij. Kameri imata dodatno tipalo za hitrejše delovanje pri predogledu slike preko zaslona (LiveView). Manjši zaslon je pred iskalom. Fotograf, ki želi več, hoče zmogljivo kamero in večkrat poseže po uporabi zaslona za pogled na motiv si naj ti dve kameri le pogleda. Znata biti zanimivi. Še toliko bolj za tiste, ki izhajajo bolj iz elektronike, kot poznavanja fotografskih znamk. Kaj izbrati med HOBI kamerami DSLR Canon EOS 650D ali Pentax K-r, če želite za kamero dati najmanj. EOS 700D, če želite kamero, ki je komaj prišla na trgovske police. Nikon D5200 in Sony A65, če želite mega točke ter Sony A55 in A65, če vam je elektronika pred mehaniko. Moj osebni izbor Canon EOS 650D, Canon EOS 700D, Nikon D5200, Pentax K-r. Napredni razred kamer DSLR Canon EOS 7D (ohišje) cca. 1250€ APS-C, 18M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 inča 920.000 točk Sicer že kamera v letih, toda modeli se ne menjajo več tako hitro kot še tri leta nazaj. Video, zaščiteno ohišje, odličen pogled skozi iskalo in visoki ISO so danes vse bolj prisotni v najnovejših fotokamerah. Canon je prenovil avtomatsko ostrenje, do- 13 Osnovni tečaj fotografije - dal nove možnosti pri izbiri fokusnih točk, hitrost, izredno veliko iskalo (100% pogled in 1x povečavo) za razred »crop« kamer in ergonomsko dobro, zaščiteno ohišje. Trenutno je EOS 7D vrh Canon in na proti konkurenci ponudbe kamer z manjšimi APS-C tipali. Nikon uporabnik je dobil na razpolago odlično kamero za vstop v FF svet. Kamera ima zanimivost tudi v tem, da je cenovno nekje v smeri že dolgo pričakovane zamenjave za D300s in ne malo te kamere željnih kupcev, je predolgo čakojoč odšlo v FF svet prav s kamero D600. Canon EOS 6D (ohišje) cca. 1800€ APS-C, 20M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 1.040.000 točk Canon se zaveda, da je razred kamer polnega formata vse bolj želen. Zato so »drago« vendar zmogljivo EOS 5D MkIII okrnili v funkcijah in predstavili kamero za napredne fotografe. Kamera EOS 6D se odlično obnese v praksi in je med naprednimi kamerami zame tista prava izbira za vstop v FF svet. Pentax K30D (kit 18-55mm) cca. 600€ APS-C, 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 921.000 točk Pentax se zadnja leta trudi obdržati svoje uporabnike in pridobiti nove kupce. S svojimi kamerami nudijo največ za svoj denar. So pa v pat poziciji, ker predvsem pri nas nekaj velja samo Canon ali Nikon. Na tako majhnem trgu in pri tako malo prodajalcih je težko dobiti neodvisno mnenje, da Pentax trenutno v vseh razredih nudi največ za svoj denar. Če ste uporabnik fotokamere, ki ne išče najvišje hitrosti delovanja, zadnjo zalogo pikslov, rad pa ima širok izbor hitro dostopnih funkcij, potem je to, to. Prdvsem pa, Pentax vse svoje kamere konkretno zaščiti s silikonsko gumo za vremenske neprilike, vlago, kaplje, pesek. Za tak denar »boljše« kamere ni in pri Canon, Nikon pa tudi pri Sony je ne boste dobili! Nikon D7100 (ohišje) cca. 1000€ (kit 18-105mm) cca. 1200€ APS-C, 24M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 inča 921.000 točk Nikon je 7100D toliko prenovil, da kaže več od predhodnice, vendar ni zamenjava za D300s, kot si jo nekateri predstavljajo. Prav zaradi tega, ker Nikon nima še dostojne zamenjave za D300s postavljam D7100 trdno v napredni razred, čeprav kamera ne bo povsem zadovoljila zahtevnih fotografov. Toda, nekateri prav zaradi tega raje in hitreje posežejo po kameri polnega formata Nikon D600. Nikon je kamero prav načrtno naredil napredno še v tolikšni meri, da je izredno konkurenčen s ceno. Tu se vidi, da je kamera trenutno za svojo ceno in svoj čas odlična za zahtevnega hobi fotografa, toda že čez leto dni ali, ko pride na trg Nikon D400(?), bo tehnološko kot cenovno odlična v hobi razredu kamer. Vsekakor pa je Nikon D7100 danes zelo napredna kamera in zna zadovoljiti tudi zahtevne hobi fotografe tako s kakovostjo in velikostjo fotografije kot izborom hitrih funkcij. Nikon D600 (ohišje) cca. 1800€ FF, 24M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3.2 inča 921.000 točk Najprej so predstavili D800. Dobro kamero pa samo malo okrnili in jo dali tako tehnološko in funkcionalno v napredni razred. 14 Pentax K5D II (kit 18-55mm) cca. 900€ APS-C, 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 921.000 točk Kamera, ki nudi še nekaj več hitrih rešitev pri rokovanja kot K30D. Tu smo že kar malo v dilemi. Dati 300€ več? Na to dilemo si boste morali z odgovorom sami pomagati. K 5D II deluje malo bolj profesionalno glede ohišja in funkcij kot K30D. Zanimivo, koliko se da dati fotografu za ta denar. Ja ni kaj, ime kamere in zadnja tehnologija nekaj stane. Zato pa ima konkurenca opazno višje cene in Pentax tako svoje zveste uporabnike. Sony Alpha A77 (ohišje) cca. 1300€ APS-C, 24M točk, ISO 100 do 16000, zaslon 3 inča 921.000 točk Sony je šel svojo pot. So predvsem podjetje poznani po elektroniki in ni čudno, da so mehanske dele kot zrcalo in prizmo odvzeli iz kamere. 28. avg. do 2. sep. Zamenjali so jih s polprosojno folijo in elektronskim iskalom. Je to prav? Klasični fotograf se EVF iskala ne more navaditi. Toda to je prihodnost. Zato ima Sony svoje uporabnike, ki iščejo drugačnost in v njej uživajo. S kamero Alpha 77, so uporabnikom dali zelo zmogljiv stroj v naprednem razredu. In če že govorimo o elektroniki. A77 ima veliko več elektronskih programskih pomagal, kot jih nudi konkurenca, zato je izbirni meni poln presenečenj in možnosti. Koliko jih rabimo? Zopet stvar uporabnika. Toda če tu so, se vsaj lahko vprašamo ali jih rabimo, oziroma jih izkoriščamo. Kaj izbrati v NAPREDNEM razredu kamer DSLR Če želite največ za denar, oziroma če želite toliko kot nudijo drugi za manj, krepko manj denarja potem ni dileme. Pentax K30D je trenutno kamera, ki nudi največ v razmerju lastnosti/cena. In verjemite, teh dobrih tehničnih lastnosti sploh ne primanjkuje glede na konkurenco. Izpostavil bi še EOS 7D. Kamera, ki je v APS-C svetu trenutno še vedno vodilna. Kamera, ki jo ima za pomočnico marsikateri profesionalni reporterski fotograf, saj nudi kakovost, hitrost in izrez ter s tem ožji kot zajema. Kamera, ki je tista prava vstopnica za FF svet je EOS 6D. Seveda za Nikon uporabnike bo to D600. Vendar nudi EOS 6D več in zato tak pogled. Moj osebni izbor Canon EOS 7D, Nikon D7100, Pentax K30D, Canon EOS 6D - FF kamera Profesionalni razred kamer DSLR Canon EOS 5D MkIII (ohišje) cca. 2900€ FF, 22M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3.2 inča 1.040.000 točk Canon prav s kamero EOS 5D MkIII kaže, da želijo imeti visoke cene kamer. V mega točkah je niso kaj dosti prenovili naproti EOS 5D MkII. V hitrosti delovanja in fokusa pa je povsem prenovljena in zato zelo uporabna kot profesionalna kamera. Več niti ni treba povedati, ker je to Canon kamera, ki trenutno najbolje služi profesionalnemu fotografu v www.e-fotografija.si pogledu ločljivosti in končne kakovosti slike, obenem pa odlične tehnične zmožnosti, vključno s fokus izbiro, ki je ne nudi niti konkurenca. Kamera, ki je lahko uporabna tudi za športno/reportersko fotografijo. Canon EOS 1D MkIV (ohišje) cca. 4500€ APS-H, 16M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 inča 920.000 točk Kamera, ki je Canonu končno prinesla mir z dobrim delovanjem faznega AF. To je prava kamera za športne reporterje, saj nudi zaradi tipala APS-H, 1,3X-ni izrez in tako efekt podaljšane goriščnice. Obenem je hitra, robustna in kamera, ki kljub novosti z oznako X, lahko zaradi nižje cene še nekaj časa zdrži na trgu. Canon EOS 1 D X (ohišje) cca. 6000€ FF, 18M točk, ISO 100 do 51200, zaslon 3.2 inča 1.040.000 točk Canon se je tudi pri športno/reporteski kameri odločil dodati FF tipalo. Tako je kamera ločena, od še bolj športno namenske izvedenke IV. Tu pri tej kameri ni kaj dodati. Popravili so vse prejšnje napake, predvsem modela EOS 1D MkIII in dodali kopico profesionalcu uporabnih možnosti. Hobi ali napredni fotograf s to kamero nima kaj početi. Je preveč namenska in predvsem delovni stroj za najtežje razmere. Prav s takimi kamerami smo zopet prišli na mesta kot smo že bili. Profesionalne kamere v analognem svetu niso bile kaj dosti uporabne za hobi fotografijo. Zdaj je že podobno. Krepko cenejše kamere, nudijo za hobi fotografijo več. Ne nudijo pa stroja za »risanje« posnetkov s kar 14 posnetki v sekundi in še dobro robustnost pri nekaj 100.000 posnetkih. Nikon D800 / D800e (ohišje) cca. 2500€ (D800) 3000€ (D800e) FF, 36M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3.2 inča 921.000 točk Nikon je dolgo vztrajal in uporabnikov delal sive lase z nizkoločljivo FF kamero D700. Potem pa, bum. 36M točk, odlična slika, ekstremno dobra slika pri visoki občutljivosti gleda na ločljivost tipala, še dokaj dobra hitrost za delovanje kljub velikim e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 Nikon D4 (ohišje) cca. 5500€ FF, 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 inča 1.229.000 točk Kamera Nikon D3 je pošteno zagrozila konkurenci in začela prevzemati profesionalne reporterje. Nikon D4 gre tehnološko naprej, a tudi konkurenca se je prebudila. Vendar v tem razredu kamer se ne skače iz ene znamke na drugo zaradi kamere ampak sistema. Tudi ta kamera je pravi športno/reporterski stroj. Več se od nje ne pričakuje. Sony Alpha A99 (ohišje) cca. 2800€ FF, 24M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3.2 inča 921.000 točk Sony je zamenjal A900 z novostjo v kateri se je tako kot pri vseh ostalih sony kamerah umaknilo zrcalo kot prizma. Trenutno je to kamera, ki nerazrezana cena kaže največ v novi tehnologiji. EVF iskalo ima kar 3.2 milijona točk in slika na njemu je že kristalno čista. Seveda predvsem v dobrih svetlobnih pogojih se pogled na motiv še ne more kosati s tistim preko prizme. Toda sčasoma bodo tudi v ta sistem vgradili kopico dodatnih elektronskih novosti. Kamera, ki kaže prihodnost! Kaj izbrati v PROFESIONALNEM razredu kamer DSLR Ta razred je tako specifičen in fotografi že tako določeni v svoji znamki, da ni potrebe po nasvetu glede izbire. Moj osebni izbor Canon EOS 1D X, Nikon D800e. CSC – kompaktne sistemske kamere Canon M 18M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 palce, 1.040.000 točk To podjetje ima v fotografskem in video svetu dve zanimivi lastnosti. So konzervativni in inovativni. Najprej počakajo kaj poreče trg in nato pridejo na njega s svojo inovativno teh- 54900 ali 45 20 x 27 razre cenzaana 10 o 549 br EOM okov 0% •foto delavnica z Arnejem Hodaličem •priročnik Digitalna fotografija 4 DSLRfotoaparat D3200 + 18-105 VR 00 € 5k 0o n datotekam in to je to. Kamero sem vzel s seboj na FotoPOTEP na Aljasko. Po enem mesecu sem v test članku zapisal; »Nikon za kamero Nikon D800e, KAPO DOL! Le kateri kameri se bom skozi čas toliko priklonil, da bom zapisal, klobuk dol? - up 19. in 21. september nologijo, ki je povzela vse tisto kar je trg pri predhodnikih ocenil kot dobro. Inovativni pa so lahko zato, ker so še vedno med prvimi tremi podjetji na svetu, po številu lastnih prijavljenih patentov. Prav patenta za USM AF in stabilizacijo slike IS, sta jih pred 25 leti izsterelili v vodilni svet fotokamer DSLR. Tudi med kompaktne sistemske kamere so prišli zadnji. Kot nekdaj s kamero DSLR z AF tehnologijo (EOS 650 / 620), enako tudi med APS film kamerami. Toda kmalu so pokazali, da so uspeli ujeti pravi veter. Canon M je povzela APS-C tipalo in Digic 5 procesor iz kamere EOS 700D. Ta velikost tipala daje nek pravi kompromis med kompaktnostjo in kakovostjo slike. Kamera nima iskala, je pa povsem kompaktne oblike in predvsem šele kamera, ki tipa odziv kupcev. Mislim, da bo tako kot nekdaj pri APS film sistemu. Če bo odziv pravi, saj kamera nudi veliko, bo Canon hitro pokazal kaj lahko nudi CSC sistem iz najvišje police. Čeprav pri nas kamere Canon M ni bilo kar dolgo na trgu, pa se predvsem napredni Canon fotografi že nerazrezana cena odzivajo in jo imajo za svojo drugo kamero. S posebnim adapterjem gredo na kamero tudi objektivi iz Canon sistema DSLR. Fujifilm X-E1 16M točk, ISO 200 do 6400, zaslon 2.8 palca, 460.000 točk Fujifilm X-Pro 1 16M točk, ISO 200 do 6400, zaslon 3 palce, 1.230.000 točk Fujifilm ima za digitalni svet malo hecno ime. Ko sem v velikem vstopu digitalne fotografije povprašal predstavnika za Evropo g. Yoshitaka Nakamura, ali kaj razmišljajo zamenjati ime, je idejo takoj zavrnil. Že v analogni dobi so bili prodorni med srednje formatnimi kamerami in prepoznavni, kot izdelovalec kamere Hasselblad xPan. V digitalni dobi so prodorni s svojimi tipali EXR. Ker znajo narediti odlično kompaktno ohišje, imajo svoje objektive, imajo dobro tehnologijo ostrenja preko »rangefinder« sistema (X-Pro 1) in drugo tehniko ne čudi, da so vstopili v svet kompaktnih sistemskih kamer skozi glavna vrata. 20000 ali 00 20 x 10 razre cenzaana 10 o br EOM okov 0% 20000 Izjemna cena za 30x optični zoom € 2k u0p o •30xoptičnizoom •24mmširokikot •HDvideo Kompaktnifotoaparat SX500 IS DIGIC4procesor,ISOdo1.600,7,6cmzaslon,stereo zvok,režazaSD/SDHCkartice,Li-ionakumulator. Big Bang, d.o.o. | Šmartinska 152, Ljubljana | Tel: 01 309 37 00 | Ponudba velja od 12. 6. do 1. 7. 2013 oziroma do odprodaje zalog. | Cene so v € in vsebujejo DDV. | Tiskarske napake niso izključene. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 www.e-fotografija.si n Napredni tečaj fotografije Več na www.bigbang.si 15 FotoPOTEP TENERIFE - 26. okt. - 2. nov. Kameri v svetu kamer CSC nudita zelo veliko. Predvsem pa imajo odlično tipalo ter objektive, kar na koncu doprinese k kakovostni fotografiji. Fotokameri X-E1 in še bolj X-Pro1 si zažele izkušeni napredni fotografi. Nikon 1 J2 10M točk, ISO 100 do 3200, zaslon 3 palca, 921.000 točk Nikon 1 V2 14M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 palca, 921.000 točk Nikon je prišel med zadnjimi na trg s svojima kamerama V1 in J1. Na policah sta že novosti V2 in J2. Nikon se je odločil za drugačno pot. Tipalo niso povzeli iz kamer DSLR, ampak je za skoraj polovico manjše. Tako so kameri izkločili kot tisti, ki bi preveč posegali v kamere Nikon DSLR, saj imajo široko kamer v vstopnem kot hobi razredu. Sistem je zanimiv za uporabnike kompaktnih kamer, ki si žele več in želijo samo vstopiti v svet kamer, ki nudijo višjo kakovost slike in hitrost. Po drugi strani pa Nikon DSLR uporabniki, prav zaradi majhnega tipala ne vidijo neke prednosti, da bi ti kamero imeli kot drugo kamer. Vendar, Nikon je vstopil na svoj način v svet kamer CSC in ga poimenoval Nikon 1. Sistem sedaj tvorita dve predstavljeni kameri V2 in J2 ter nekaj objektivov. Pogovori tečejo v smeri, zakaj so se odločili za tako majhno tipalo, ki že v osnovi ne more dosegati kakovosti fotografije kot kamere DSLR in tudi lastnosti fotografije so za to drugačne. Toda Nikon že ve. Brez zrcalne kamere iščejo tudi tiste fotografe, katerim je kompaktna kamera premalo, s tehniko pa se ne obremenjujejo. Radi bi samo nekaj več od navadne kompaktne kamere, za to tudi več plačali, a še vedno imeli dovolj kompaktno celoto. Nikon 1 je lahko za njih pravi odgovor. Toda verjamem, da se bo sistem Nikon 1 razvijal. Nove kamere bodo prinesle dodatne možnosti in na uporabo bo še več objektivov ter druge opreme. Kako močno se bo sistem prijel na našem trgu je odvisno od prepričanja uporabnikov, da je to sistem, ki je pravi za njih. Konkurenca je močna, Nikon pa na našem trgu agresiven v reklami in zato bolj prepoznaven. 16 Kar pa ni slabo tudi za druge proizvajalce, saj se o sistemu, katerega so do sedaj premalo predstavljali, vse več govori. Zanimivo. Nikon je prišel med zadnjimi na naš trg z brezrcalnimi fotokamerami. Toda prav oni jih močno predstavljajo in širijo govor o prednosti sistema. Zato jim najbrž niti ne bo težko prevzeti vodilnega mesta po prodajnih rezultatih in tako širiti Nikon 1 ter posredno druge kamere CSC med širše množice. Olympus OM-D E-M5 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 palca, 610.800 točk Olympus PEN E-P5 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 palca, 1.036.800 točk Olympus PEN E-PL5 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 palca, 460.000 točk Olympus PEN E-PM2 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 palca, 460.000 točk Olympus je tisto podjetje, katero je v fotografijo vedno prinašalo inovacije. Zanimivo pa, da so sem ter tja zaradi prehitrih novosti tudi potegnili kratko. V analogni tehniki so imeli odlične kamere SLR iz sistema OM, kateri pa je bil žal ukinjen kmalu po prihodu avtomatskega ostrenja (AF) in kamere Olympus OM-707 AF. V digitalni tehniki so leta 2003 prišli nazaj z velikimi upi. Ob predstavitvi sistema in kamere mi je v intervjuju Toshiyuki Terada, glavni inženir sistema E zagotavljal, da nikoli več ne bodo ponovili napake iz analognega AF sistema. A glej ga zlomka, točno to kar sem jim serviral v prvem vprašanju, se je zgodilo. E sistem kamer DSLR je šel po sedmih letih po tihem v pozabo. Olympus je s sistemom 4/3 želel narediti nov korak, ki bi v prihodnosti pokazal svojo pravo moč. Z manjšim tipalom imeti manj stroškov, manjše kamere, lažje in svetlejše objektive. Tudi ohišja E kamer so bila odlična, med najbolj trpežnimi. Toda tehnologija je šla naprej in večja tipala so pokazala svojo moč in predvsem milijoni točk na tipalih se niso ustavili. Še celo več. Več točk nič več ne pomeni slabšo kakovost slike. Tako je Olympus večje kamere E sistema nekako upokojil in začel odpirati pot novemu mikro 4/3 razredu, ki pa uporablja enaka tipala. Tu so dosegli svoj uspeh saj so iz enega pogleda to samo najkakovostnejše kompaktne kamere, ki nudijo še izmenljive objektive. Toda Olympusov duh je še tu in še vedno so polni inovacij. Fotografski trg so leta 2009 presenetili s kakovostnim kompaktnim ohišjem, »velikim« tipalom iz sistema 4/3 in možnostjo menjave objektiva. Rodila se je kamera PEN (oziroma sistem m4/3), ki je tudi digitalna replika analogne kamere PEN iz leta 1966. Toda v tem sistemu ni zrcala, medlice in prizme. Zato na njih še vedno gledajo kot na kompaktne kamere z izmenljivimi objektivi. Ker manjka kar nekaj delov iz sveta kamer SLR, so pridobili krajši prostor med zadnjo lečo in tipalom (svetlobni jašek), uspešno zmanjšali objektive, ter posledično tudi kamero samo. Rojen je bil sistem micro 4/3, katerega danes v razredu CSC več ali manj kopirajo tudi drugi. Pri Olympus pa predvsem kamera Olympus OM-D E-M5, nudi še izgled in možnost uporabe v praksi, kot jo poznamo iz razreda DSLR. Zraven imamo še kompaktnost, kompaktnost, še enkrat kompaktnost. V malo fototorbo lahko shranite ohišje in pet, šest objektivov od goriščnice 16mm do 600mm (ekv.35mm) in še vedno vse skupaj zasede manj prostora kot pol manj zmogljiv sistem iz razreda DSLR. Seveda je kamera OM-D nek kompromis. EVF iskalo nikakor ni primerljivo s tistim iz kamer DSLR, vendar je uporabno. Kamera ne nudi tiste odzivnosti kot cenovno enake kamere iz razreda DSLR, toda še vedno je zadovoljiva. Zato kamero iz mikro 4/3 razreda sploh ne primerjajte s kamerami DSLR. Olympus OM-D E-M5 ima prednost v kompaktnosti in to lahko marsikomu šteje. Z EVF iskalom pa je daleč višje od kamer PEN in ostalih konkurentk. Tisti uporabniki kamer Olympus, ki so prešli iz kamer PEN na OM-D, ker jim je do sedaj manjkalo iskalo, so navdušeni. Uporabniki klasičnega sistema 4/3 so končno dobili nekaj, da dodajo v svoj E sistem in s pomočjo adapterja lahko uporabljajo vse objektive. Torej Olympus kot vodilni v svetu, v tem novem razredu CSC, lepo prenaša analogno tradicijo v digitalno. www.e-fotografija.si Ricoh GXR 12M točk, ISO 200 do 3200, zaslon 3 palca, 910.000 točk Ricoh je bil vedno nek posebnež med ponudniki fotokamer. Že njihove analogne kamere SLR so imele dvojno iskalo. Dodatno je bilo na vrhu kamere, uporabno v makro fotografiji ali za delo na stojalu. Zdaj so naredili kamero z drugačnim sistemom. Iz kamere odstranite objektiv, vendar z njim vred odstranite celotni digitalni modul s tipalom vred. Tako imajo eno ohišje, velikost tipala in objektivov pa je lahko različna. Pentax Q10 12M točk, ISO 100 do 6400, zaslon 3 palca, 460.000 točk Pentax K-01 16M točk, ISO 100 do 12800, zaslon 3 palca, 921.000 točk Pentax se poleg Sony še edini v svetu DSLR meri s Canon in Nikon. Med CSC kamerami poizkušajo na dva načina. Predstavili so kamero s tipalom iz kompaktnih kamer Q10, ki ima posledično res majhne menljive objektive. Kamera K-01 pa uporablja tipalo APS-C velikosti. Tako ima Pentax na trgu zanimivi konkurenčni kameri. Žal pri nas s premalo uporabniki. Ti pa so zvesti kupci te znamke. Zato jo znamo videti tudi pri nas v marsikateri roki. Sony NEX 3/5 14M točk, ISO 200 do 12800, zaslon 3 palca, 920.000 točk Sony NEX / 6 16M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 palca, 921.000 točk Sony RX1 24M točk, ISO 100 do 25600, zaslon 3 palca, 1.229.000 točk Sony je drugačno podjetje. Kupili so Minolto in s tem pridobili velik inženirski kapital. Toda Sony filozofija bolj stopa po poteh elektronike. Zato ne čudi da so hitro predstavili svoj sistem NEX, ki je najbolj razširjem s kamerami med vsemi ponudniki. Med njimi pa imajo poleg Leica edini tudi kamero s tipalom polnega formata. Ker je Sony tudi največji proizvajalec tipal, ne čudi, da so šli tudi v model kamere RX1, ki nudi tipalo polnega formata s kar 24M točkami. M.I. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 Vikend delavnica KRVAVEC - 6. do 8. sep. www.e-fotografija.si “Pravi” nakup sistemske kamere Prvi nasvet ob izbiri fotokamere Kamero izberite po svoji vesti! Kot vedno, tudi sedaj poudarjam. NAJBOLJŠE KAMERE ZA VSE NI! Obstaja samo najboljša kamera za naš način fotografiranja in naše želje ter zmožnosti. Če vam je prioriteta ime proizvajalca, sploh ne glejte v nasprotni tabor. Če imate cenovno mejo, razmislite ali dati celo manj za kamero in tako ostane še za dodatno bliskavico ali objektiv. Če vas je fotografija že na začetku poti zasvojila, razmislite ali ne bi vstopili razred višje. Predvsem pa se zavedajte dejstva, da ko enkrat vstopite v svet sistemskih kamer DSLR / SLT / CSC z eno znamko, dokupite še nekaj dodatne opreme (objektiv, bliskavico), ste z njo kot poročeni. Ločitve in menjava sistema zna tudi tu imeti določene posledice in predvsem finančno izgubo ter vložek. Vedite, nasvetov glede pravega nakupa je lahko toliko kot je fotografov ali trgovcev. Pravilna izbira pa je na koncu ena in edina, vaša! Medtem ko smo pri “film” kamerah SLR (zrcalno refleksnih), zaradi njihove dolgoletne prisotnosti med nami dobro vedeli, kdo sploh vstopa v razred SLR in tudi, na katero stopnico tega razreda, je v digitalni fotografiji vse postavljeno na glavo. Ni malo kupcev, ki si za prvo kamero izberejo kar kamero iz najvišjega sistemskega razreda. Je to pravilen vstop v fotografijo? Vsaka stvar ima danes dve, več plati! Fotograf, ki bo šel po poti dodatnega izobraževanja in ga fotografija v veliki meri veseli, lahko danes na podlagi digitalne tehnike zelo na hitro spozna prednosti in osnovne pasti, ki ga čakajo v uporabi sistemske kamere. Navodila, tečaji in splet, danes nudijo že toliko informacij, da lahko tudi kot samouk spoznate prve osnovne korake. Fotograf, ki si kupi sistemsko kamero zato, ker misli, da je samoumevno, da bodo fotografije same po sebi višje kakovosti, je že naredil veliko napako. Pred osmimi leti, po prihodu kamere Canon EOS 350D na trg, se je hitro videlo, da mnogi kupci niso bili kos njeni uporabi. Članek “Kompaktna kamera proti SLR” je objavljen tako v reviji kot na spletni strani e-Fotografija.si. Le redki so vedeli, da je treba za visoko tehnično kakovost fotografije in njeno privlačnost s kamero DSLR močno sodelovati. (Leta 2005 se sistemskih kompaktnih kamer še ni uporabljalo. Te so uporabniki začeli bolj množično uporabljati šele v letu 2010). V članku smo spoznali razliko med kompaktnimi in kamerami DSLR. Predvsem to, da je treba za bolj kakovostno fotografijo iz kamere DSLR v večini primerov poseči še po dodatni obdelavi slike s programom za obdelavo fotografij in da samo programske nastavitve na kameri, še ne zagotavljajo vrhunsko zajeti posnetek. Se kamere DSLR in zdaj tudi sistemske kompaktne po osmih letih še obnašajo tako? Katere izmed sistemskih Vse več kamer lahko kupite v različnih barvah. Za marsikoga je lahko tudi to klučni elemnt pri nakupu kamere. Pentax nudi celo lastno poslikavo kamere. 18 kamer nam nudijo enostavno uporabo? Do kje še sega njihova kakovost? Je njihova cena upravičena? Katere so glavne pasti kamer iz razreda sistemskih kamer? Ali poznamo njihovo pravo uporabniško vrednost? Na ta in še ostala vprašanja vam bom poizkušal odgovoriti v preizkusih kamer. Kar nekaj izmed njih je že predstavljenih na e-Fotografija.si. Kaj lahko odloča pri nakupu sistemske fotokamere Vstopiti ali ne v svet sistemskih kamer? Novejše kamere DSLR iz vstopnega razreda so s svojo ceno nižjo od 400 evrov že pokazale, da se fotografska tehnika vrača v stare tirnice. Kompaktne digitalne kamere, ki so bile pred leti večini edino dosegljive, zahtevnejših fotografov nikakor niso zadovoljevale. Počasnost delovanja, velika globinska ostrina, nezadovoljiva kakovost fotografije in uporabe njim znane dodatne opreme so bili glavni razlog, da vsi nestrpno čakajo kamere DSLR za primerno ceno. Obrazi fotografov so vse bolj nasmejani. Zdaj so med nas prišle še manjše, sistemske kompaktne kamere. Izredna kakovost tipala in vseh ostalih elementov kateri ustvarjajo sliko so prvi argumenti, ki zahtevnega fotografa prepričajo v nakup sistemske kamere. Hitrost delovanja, možnost menjave objektivov in uporabe ši- rokega spektra opreme so naslednje pozitivne lastnosti, ki marsikoga prepričajo, da se iz kompaktnega razreda kamer preseli med sistemske kamere. A če nimate izkušenj s kamerami SLR že iz analognega sveta, se pred nakupom dobro prepričajte ali res potrebujete sistemsko kamero. Zmotno je mišljenje, da, če te kamere uporabljajo napredni in profesionalni fotografi, da bodo tudi vam najbolje služile. Ni malo fotografov, ki so napačno ocenili svoj vstop v svet kamer SLR in so bili na koncu tudi razočarani. Kamera DSLR nam nudi veliko, a le fotografu, ki ve kaj s tako kamero tudi želi. Če ste v dvomih glede vstopa med uporabnike sistemskih kamer! Ne malo nasvetov je, naj si fotograf za resnejši vstop med uporabnike sistemskih kamer najprej kupi eno izmed kompaktnih sistemskih kamer. Da jo najprej preizkusi, se spozna z zakonitostmi teh kamer in spozna ali mu bo sploh dobro služi- Fotograf, ki fotografira v vseh vremenskih pogojih si zaželi zaščiteno kamero. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 KOPER enodnevni tečaj fotografije - 1. sep. la. Iz izkušenj vem, da so ti uporabniki z izbiro sicer zadovoljni. A niti ne vedo v resnici kaj bi s sistemsko kamero sploh počeli. In tako jih ne malo ostane na popolni avtomatiki in enem kit objektivu. Prednosti sistemskih kamer (različne nastavitve) so za njih tista slabost, ki na koncu večkrat pripelje do nezadovoljstva in na samo odločitev. Sam vam podam drugačen predlog. Če ne veste dobro, kaj bi si radi izbrali za zahtevnejše fotografiranje, si lahko najprej izberete hibridno kamero kot je recimo Fujifilm FinePix HS50 EXR. Ali pa zelo zmogljivo kompaktno kamero z možnostjo prenastavljanja glavnih funkcij, Canon G15 ali Nikon P7700. Te še vedno prave kompaktne kamere imajo večino funkcij kot sistemske kamere in goriščnice, kot dvojni kit komplet sistemske kamere. In če vam je taka kamera premalo, ste spoznali njene osnovne nastavitve takrat vedite, da bo za vas sistemska kompaktna kamera ali DSLR iz HOBI razreda, tista “ta dobra” izbira. Ne preskakujte previsokih ovir, če ne poznate njihove višine! Prehiter skok v svet sistemskih kamer vas zna sta- www.e-fotografija.si ti izpada iz tega visokega razreda in prizadejati boleč foto poraz. Če pa boste vstopili v razred sistemskih kamer, se s kamero dodobra spoznali, potem bo zadovoljstvo nad odločitvijo še kako dobro. Vedite, za tisto več, bolje, je treba s sistemsko kamero delovati in se ne prepuščamo avtomatiki. Ime kamere in izbira Nekomu je že ime kamere tako pomembno, da vse drugo izgubi pomen. In ne boste verjeli. Pri taki izbiri med sistemskimi kamerami le redko zgrešimo in ponavadi smo z izbiro zadovoljni. Verjamemo v znamko, ji zaupamo in spoznamo vse njene prednosti. Prednosti drugih konkurenčnih kamer pa nas niti ne zanimajo. Zato je naše zadovoljstvo nad izbiro kamere zadovoljivo in za znamko kamere se med mnogimi njihovimi uporabniki odvijajo prave “navijaške” bitke. Cena (večna dilema) Nekateri se odločajo glede na ceno. Počasi, a na dolgi rok lahko spoznamo, da cena v večini primerov kar Bi radi prodali kamero neizkušenemu fotografu, fotografinji? Že ob nakupu mu svetujte kako fotografirati in pokažite kakšen trik. CSC kot DSLR kamere nudijo več nastavitev in za “boljšo” fotografijo jih je treba izkoristiti. Naj kupec ve, da avtomatike niso vsemogočne. pravilno pokaže merilo končne kakovosti oziroma predvsem uporabniške vrednosti kamere. Kupovati najcenejšo opremo lahko kmalu pokaže slabosti. Že naše na novo pridobljeno znanje lahko hitro preseže zmožnosti opreme in spoznamo, da oprema brez določenih nam želenih funkcij deluje krepko slabše (okrnjeno, počasi) kot dražje konkurenčne kamere itd. Vendar so med nami vedno lahko izjeme. Trenutno to vidimo v kamerah Pentax. Priporočila pred nakupom Tretji se odločijo na podlagi priporočil znancev, preizkusov v člankih ali trgovcev. In ta zadnja mnenja so velikokrat ključni dejavnik pri nakupu opreme, ki je še ne poznamo dovolj. Večkrat mi kdo zastavi vprašanje glede nakupa kamere. V odgovoru vedno poudarim, da je moj osebni izbor le moje osebno mnenje za določen način fotografiranja, ki ga kupec razloži. Predvsem mu ponudim še možno alternativo in svetujem, naj si v trgovini ogleda obe kameri. Brez skrbi na počitnicah ... pa tudi po njih! Tamron s 5-letno garancijo. Zaslonka f/2,8 Stabilizator slike VC 15x zoom Ostrenje od 27 cm Ultrasonični AF motor Stabilizator slike VC Tamron SP AF 17-50 mm F/2,8 XR Di II LD Asp. [IF] namesto 389,9 339,- • Kompakten in lahek svetlobno močan objektiv • 3 Extra Refractive elementi C, N, P, S Tamron SP AF 70-300 mm F/4-5,6 Di VC USD O B J E K T I V E e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 359,- • Telefoto objektiv z notranjim ostrenjem • Odlična optična zmogljivost • Za APS in polni format sezorja ZA VSE namesto 419,9 C, N, S Tamron AF 18-270 mm F/3,5-6,3 Di II VC PZD namesto 549,9 399,- • Univerzalen superzoom objektiv za vsak dan • Majhno in kompaktno ohišje • Vgrajen hiter in tih PZD AF motor C, N, S Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana Telefon: 01 2800 802 l www.besenicar.si 19 FotoPOTEP TENERIFE - 26. okt. - 2. nov. Izkušen fotograf ve, kdaj bo uporabil kamero določenega razreda. Nasveti prijateljev, ki želeno opremo že uporabljajo, so tudi dragoceni. A spet ne verjemite vsega, saj vas lahko tudi nevede zavedejo. Nasvet je preveč navijaški, morda prijatelj pozna samo to opremo in ne pozna prednosti konkurenčne opreme, predvsem pa iz svojega pogleda ne ve, kaj s to opremo sploh želite zajeti. Klasičnih fotografskih in tehničnih trgovin s fotografsko opremo je pri nas malo. Prve imajo bolj široko ponudbo iz pogleda naprednih in profesionalnih kamer. V večjih tehničnih trgovinah lahko že tudi dobite dobro svetovanje in več poudarka na vstopnem in hobi razredu kamer. V tehničnih trgovinah so večkrat na voljo tudi strokovni promotorji posameznih podjetij. Vendar, tudi v trgovinah pozor! Kot že vemo, iz povsem praktičnih vsakodnevnih izkušenj. Vsak trgovec svojo malho oziroma robo na svojih policah hvali. Verjemite, da morate v nakup opreme vsaj delno pripravljeni. Le tako boste lažje razbrali svetovanje trgovca, laže bo vedel v katero smer ste se že sami zanimali in na koncu boste z novo pridobitvijo lahko zadovoljni, iobenem pa zanjo odšteli toliko, kot je za vas v resnici vredna. Razlike med sistemskimi kamerami v trenutni ponudbi Da vam bo pri nakupu kamere lažje, sem predstavil trenutno ponudbo in svoje mnenje o kamerah ter približno za katerega kupca so lahko dobra izbira. Predvsem pa podajam svoje osebno mnenje o kamerah v sistemu, z največjim poudarkom na razmerju med ceno, ponudbo in v strogem pogledu na razmerju med kamerami v cenovnem razredu od 400 evrov pa 20 vse do 6000 evrov. Obenem se prav dobro zavedam za katerega fotografa so kamere tega razreda namenjene. Zato pri teh kamerah ne iščem razlik v drobnih tehničnih detajlih, ki lahko izkušenemu ali zahtevnemu fotografu veliko pomenijo. Kupci kamer vstopnega razreda se fotografiranja in uporabe sistemske kamere in njenih lastnosti šele učijo. Zato je pomembneje, koliko nam kamera že pomaga v teh prvih korakih in koliko je treba za posamezno odšteti. Izmed vseh kamer nobena ne nudi vsega. Za vstopnega fotografa podjetja že nudijo v prvi vrsti enostavnost. Kamere vstopnega razreda posnetek že takoj obdelajo do višje všečnosti slike. Seveda smo kasneje prikrajšani za še dodatno obdelavo slike v računalniškem programu, vendar so kupljene prav zaradi enostavnosti delovanja in ne potrebe po dodatnem delu. Danes je največ novih kamer v razredu “hobi”. Od “vstopnega” razreda jih ločim predvsem za to, ker nam te kamere nudijo hitrejši dostop do dodatnih funkcij, ki jih fotograf, ki želi vsaj malo več, kaj hitro zna izkoriščati. Kamere naprednega razreda nudijo opazno več. Trdnejša ohišja, več Naučite se izkoriščati različne programske nastavitve. Navodila povedo premalo. Da spoznate več, imate na voljo knjigo FOTOKAMERA avtorja Matjaža Intiharja in tečaje fotografije e-Fotografija. hitrih nastavitev preko gumbov na ohišju in višjo kakovost slike. Meje od in do kje so kamere naprednega razreda je težko določljiva. Nekdo preje drugi kasneje neko kamero obeleži za profesionalno. Po drugi strani pa že težko rečemo, da je neka kamera profesionalna. Danes ločnice med profesionalnim in hobi delom niti ni več. Tudi tisti s kompaktnimi sistemskimi ali vstopnimi kamerami razreda DSLR že poizkušajo svoje fotografije prodati, ali kako drugače predstaviti. Oziroma danes ni malo kupcev, ki kot svojo prvo kamero vzamejo kar “profesionalno”. Predvsem za to, ker jim denar ni ovira in si kupijo tisto, kar je “najboljše” beri, (najdražje). Vsak proizvajalec si želi prek enostavnih ali zahtevnejših funkcij v kameri priti do kupcev, ki si v današnjem času žele sistemsko kamero. Vendar, kot sem že opisal, ima kupec svoje razmišljanje, želje in potrebe, zato je njegova odločitev za kamero vedno nepredvidljiva. Poudarjam še enkrat. Ko greste v nakup kamere, se sami prepričajte in na koncu izberite za vas pomembne lastnosti. Moje mnenje v tem preizkusu in predstavitvi kamer je samo moj subjektivni pogled na opremo in vam je lahko pri izbiri samo v začetno oporo in eno izmed več mnenj. Je že res, da sem skoraj vse kamere sam dobro preizkusil in da fotografsko opremo intenzivno preizkušam že več kot osemnajst let. Vendar je moje mnenje le širok pogled na opremo in njeno medsebojno primerjavo. Zato vem, da je lahko za vas dobro izhodišče pri izbiri, nikakor pa ne edino merilo za končno odločitev. Če pa še niste povsem prepričani v nakup sistemske kamere se o njih le dobro podučite. Marsikomu bo klasična kompaktna kamera za njegov način fotografiranja bolje služila in bo preskok v razred sistemskih kamer lahko veliko razočaranje. Zato še vedno velja vprašanje “za kaj boste kamero potrebovali”? Eni posmehljivo rečejo za fotografiranje! Res je. Vendar še vedno se ob razgovoru s kupcem lahko kakovostneje priporoča njegovo “pravo” izbiro, če vam pove ali bo fotografiral družinske in popotniške fotografije za domači album, ali ga že sedaj bolj vleče v določene teme fotografiranja. www.e-fotografija.si Če pa že vemo, da ga je in bo fotografija bolj zasvojila, ga še toliko lažje glede na globino žepa usmerimo v »pravi« nakup. Vsako podjetje ima na polici več kamer v različnih razredih. Še večja je konkurenca med njimi. Zato je možno samo iz širšega pogleda izbrati “dober” nakup. Pa tudi to ne vedno, saj neke vsesplošne napovedi za dober nakup za vse bodoče uporabnike fotokamer ni. Če pride kupec z že točno razdelano idejo in namenom zapraviti točno določeno vsoto denarja, mu niti nasvetov ni treba več. Je že odločen. Tudi to je lahko “dober” nakup! Katero FF kamero izbrati? Danes so na trgu FF (polno formatne) kamere proizvajalcev Canon, Nikon in Sony. Sony nudi tudi kompaktno sistemsko kamero RX1, žal pa zaenkrat še nimajo zadostno bazo uporabnikov, da bi lahko Sony konkuriral vodilnima v svetu polnega 35mm formata. Kamera Canon EOS 5D MkII je kraljevala v polprofesionalnem razredu več kot štiri leta. Nova EOS 5D MkIII (2900€) ni prinesla večje tehnične novosti, ima pa opazno višjo ceno (za 1100€) in celo na proti Nikon D800 (2500€) močno zasoljeno. No, glede na to, da je imela MkII povprečen in počasen AF, prav tako je bilo počasno zaporedno snemanje, se je pri EOS 5D MkIII pokazal v teh elemntih dober napredek. Toda v ostalem nič posebnega in Nikon je z D800 in D800e naredil viden preskok naprej. Ampak vemo! V tem uporabniškem razredu uporabnik ne skače iz enega v drugi tabor zaradi ene kamere. In Canon si je privoščil podati višje cene, saj ima očitno uporabnike, ki so jo pripravljeni sprejeti. Kot ob začetku prodaje Canon EOS 7D, jo lahko čez čas še vedno znižajo in kamera kar naenkrat postane cenovni hit. Če iz EOS kamer stopate v svet polnega formata in želite prihraniti več kot celega tisočaka v evrih, potem je EOS 6D pametna izbira. (EOS 5D MkIII - 2900€ / EOS 6D - 1800€). Pri Nikon je tehnična razlika med D800 in D600 večja, a cenovno manjša (D800 - 2500€ / D600 - 1800€). S Canon EOS 6D ali Nikon D600 uporabnik dobi odlično kamero za vstop v svet polnega formata. Še dve e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 Individualni leti nazaj se v ta format, v hobi fotografiji ni vstopalo odločno. Zdaj se že bolj spoznava, da je predvsem svet globinske ostrine tisti, ki vabi. In kameri sta prišli v pravem času in s pravimi lastnostmi. Seveda bi lahko imeli še česa več. Toda za to je treba več tudi plačati in zakaj potem imeti EOS 5D MkIII ali D800. Predvsem pa menim, da več, hobi fotograf tudi ne potrebuje, čas bo pa tako ali tako nižal ceno. Predvsem za Canon velja. Če boste kupovali z razumom, potem boste vzeli EOS 6D, če z bogato denarnico potem EOS 5D MkIII. Slednji nudi več in marsikateri fotograf se v družbi s kamero višjega razreda bolje počuti. Če pa trenutno slučajno rabite kakovostno sliko in M točke, potem bo treba na Nikon D800. Seveda, pa je Canon uporabniku bolje počakati na novi odgovor. Z mojimi očmi in za moje potrebe razmišljam tako. Toliko kot nudi EOS 6D bi meni povsem zadostovalo. Tisto kar nudi »precenjena« EOS 5D MkIII (2900€), nudi tudi Nikon D800 (2500€) in poleg še opazno dodatno zalogo točk, ob enaki kakovosti slike. In ko te lastnosti enkrat preizkusiš veš, da EOS 5D MkIII nudi za želeni denar premalo več, od EOS 6D. Očitno, se že v letošnjem letu pripravlja Canon skok med 30M, ali celo večji točkovni razred. Takrat bo EOS 5D MkIII izgubila nekaj na ceni, a po moje, še vedno ne bo nudila toliko več, da bi kar vsi pozabili na EOS 6D. Kar je pri EOS 6D zanimi- tečaji vo je tudi njena začetna cena 1800€ in najbrž bomo še letos blizu 1500€. Torej! Če vstopate kot Canon uporabnik v polnoformatni svet in ste hobi fotograf, potem dobro razmislite. Z izborom za EOS 6D boste krepko prihranili in nič kaj dosti slabše fotografirali. Na račun prihranka si raje izberete dober objektiv, ki vam bo pri kakovosti izpisa še kako prav prišel. Če ste Nikon uporabnik je dilema večja. Razlika v ceni med D800 in D600 ni velika. Še toliko bolj, če vemo, koliko samo boste še dodali za objektive. Zato pri Nikon že kar takoj lahko rečem, da če je le možno vzemite D800. Nikon D600 mene osebno nekako ni prepričala. Je toliko okrnjena na proti D800, da razliko v ceni in tehničnih lastnosti v njej lahko zanemarljiva. Za vse, ki pa še niste »zastrupljeni« s firmo in »vojno« Canon, Nikon uporabnikov, pa! Glede na današnjo izbiro menim, da je Nikon D800e tista prava FF izbira. Kdor pa želi nekaj prihraniti pa tudi ni dileme. Canon EOS 6D je mene bolj prepričala kot konkurentka Nikon D600. Vse pa je stvar okusa, želja, poznavanje opreme… Torej, spet je na vas, za kaj boste odšteli vaše €! FF svet in cena za to dejanje Ko želi fotograf vstopiti v svet polnega 35mm formata ima dve dilemi. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64 fotografije Prva je samo ohišje. Druga, še večja in tista prava cokla ali sploh stopiti v ta svet, so objektivi. Med ohišji smo zelo omejeni. Ali izbrati že rabljeno Nikon D700, Canon EOS 5D MkII, ali vstopiti med nove kamere. Obe »stari« kameri imata zanimivo ceno. Toda D700 s svojimi 12M točkami le redko koga še prepriča. Canon EOS 5D MkII je še vedno zanimiva alternativa, vendar obstaja dilema kako ohranjena kamera nas bo čakala. Kajti noben izmed fotografov ni kupil EOS 5D MkII, da bi jo gledal. Ampak je to bila resna kamera, ki je nudila veliko tako fotografu kot video snemalcu. Večina je niti ne prodaja, saj jim še vedno lahko odlično služi kot drugo ohišje. Tako Canon, Nikon in Sony, so na trg dali nove kamere DSLR polnega 35mm formata. Sony še celo kompaktno sistemsko kamero RX1. Canon EOS 5D MkIII nudi več od prejšnjega modela predvsem v avtomatskem ostrenju. Nikon je na proti D700, za svetlobno leto potegnil tehnologijo naprej in D800 je tisto pravo, kar so čakali Nikon fotografi za delovanje v polnem 35mm formatu. Sony Alpha 99 pa še čaka svoj pravi trenutek in širšo bazo uporabnikov. Kameri Canon in Nikon sta namenjeni profesionalcem. Ti so si ohišja brez težav privoščili, saj so za njih že imeli vso potrebno optiko (objektive). Napredni hobi fotograf čaka. In seveda dočaka. Če je Canon že imel zadosti FF uporabnikov zaradi ne- www.e-fotografija.si kaj let prepoznavne kamere EOS 5D MkII, so Nikon uporabniki čakali dlje. Oboji pa so dočakali, da sta obe podjetji ponudili nekaj bolj okrnjenega in predvsem cenejšega. Toda kot že rečeno. Ni težava v nekaj 100 evro dražji kameri. Objektivi so tisti, ki onemogočajo vstop v svet polnega formata. In to se je pokazalo prav pri kamerah Canon EOS 6D in Nikon D600. Saj za njih imamo nekaj osnovnih objektivov, ki so zadovoljivi. Toda, tudi hobi fotograf si želi kontrolirati globinsko ostrino, imeti dobro ostrino v sliki sami in uporabljati objektiv, ki bo tudi pri odprti zaslonki ali daljših goriščnicah zagotovaljal tehnično kakovost zapisa. Seveda. Tako Canon kot Nikon nudita želeno. Vedno pa je težava v tem, ali nudita premalo ali pa za prevelik denar. In objektivi, ki so danes želja v 35mm formatu so težava za hobi fotografa. Tako Canon kot Nikon želita veliko, res veliko denarja za visoko kakovost. Saj ne, da je ne data. Toda v hobi fotografiji vsak evro šteje in original objektivi so lahko dražji kot ohišje. Če vzameš cenejši objektiv pa je zaslon tisti sodnik, ki nas vedno postavi na realna tla. Katero kamero iz razreda CSC izbrati Toliko različnih modelov je v ponudbi, da ni mogoče reči, ta je tista prava. Če ste uporabnik kamere DSLR ali ste bili in si želite zaradi prednosti kompaktnih sistemskih kamer v njihov objem, potem že sami veste. 21 Želite nasvet glede fotografske opreme info@fotografija.com Ali ostanete pri isti firmi, ali pa vas je ena izmed kamer že dovolj prepričala in vam neko svetovanje ali nasvet ne bo nikoli prepričal. Samo že veste dovolj! Vsi ki pa prihajate iz sveta kompaktnih fotokamer ali celo fotofonov in si želite te kamere pa vedite, da imajo kamere različnih proizvajalcev nekaj samosvojih lastnosti, ki vam mogoče štejejo. Kamere s tipali APS-C (Canon, Fujifilm, Pentax, Sony) imajo najboljše razmerje med ločljivostjo, šumom in kontrolo globinske ostrine. Kamere z malo manjšimi tipali m4/3 (Olympus), za zgornjimi ne zaostajajo veliko po opisanih karakteristikah. Nikon pa je šel svojo pot in ima najmanjše tipalo. Če imajo APS-C tiapala faktor izreza naproti kameram polnega formata 1,5X, tipala m4/3, 2X, ima Nikon kar 2,7X-ni faktor izreza. Vemo pa že. Manjše tipalo, enako ločljivost, opazno slabša je kakovost slike pri visoki občutljivosti tipala. Obenem je še slabša možna kontrola globinske ostrine, oziroma skoraj nimamo možnosti izbrati ne- 22 ostro ozadje pri portretu. V nasprotnem primeru pa velja. Manjše je tipalo, bolj kompaktna je lahko kamera in manjši so lahko objektivi pri enakih goriščnicah. Preden greste v kamero CSC pa še en nasvet. Večina teh kamer je res kompaktnih in, ko se enkrat navadite na to lastnost ni nič narobe, če gledate na motiv preko zaslona. Tudi pri večjih kot recimo Fujifilm X-Pro 1, se da navaditi na pogled preko zaslona, pa čeprav nudi »rangfinder« iskalo. Če pa izkoriščate malo daljše goriščnice, brez dodatnega EVF iskala, ki ga dodamo na kamero ne gre. Tresenje je premočno in iskanje motiva preko zaslona je oteženo. Tu se je k »popolnosti« sistema CSC še najbolj približal Olympus s kamero OMD. Je še vedno zelo majhna kamera, vendar že ima vgrajeno iskalo, kot ga imajo kamere Sony Alpha. Prav tako samo tej kameri pristojijo objektivi z daljšo goriščnico. Pri vseh ostalih se pomen kompaktnosti z njihovo uporabo v popolnosti izgubi. Objektiv je celo večji od ohišja, kamero je nerodno držati, predvsem pa kamera DSLR tu pokaže svoje prednost. Tako da smo spet pri poznanem. Vsak sistem ali razred ima svoje prednosti in slabosti. Na koncu pa izberemo opremo, za katero menimo, da nam bo za naš način fotografiranja najbolje služila. Najboljša KAMERA? Vedno poudarjam da “najboljše kamere” ni. Predvsem tisti fotografi, ki najraje gledajo tehniko in ne izdelek, to je fotografijo so mnenja, da je kamera iz njihovega (po znamki) najvišjega razreda tista “najboljša”. Ampak vemo. Uporabniki naprave za zajem slike v več kot 95% uporabljajo fotofon ali kompaktno kamero. Torej, je kamera iz razreda DSLR “boljša”? Nikakor ne, saj jo velika večina niti uporabljati ne zna, oziroma v njej ne vidi nobene prednosti. In danes se celo dogaja, da odlični, izkušeni fotografi razpravljajo o “najboljši” kameri in jo sami iščejo v najdražjih razredih. S tem dajejo ljubiteljskim fotografom napačne vrednote in fotografske nasvete. Saj le ti mislijo, da ni težko narediti “dobre” fotografije, le “najdražjo” kamero moraš imeti! Nič ti ne pomaga še tako dobra in draga kamera, če ne znaš tudi fotografsko gledati! Že osnovne sistemske kamere pa nam nudijo odlično kakovost fotografije in uporabno vrednost, da lahko tudi z njimi ujamemo večino motivov. Dodatna oprema! Ko fotograf vstopi v svet sistemskih kamer, se tako veselje v fotografiranju kot sama fotografija in nakup novih tehničnih komponent šele začenja. Kot prvo so tu objektivi različnih goriščnih razdalj, stojala, foto torbe itd... Seveda pa ne gre pozabiti tudi na računalnik, zaslon, programe, tiskalnik... Vendar, če vas je fotografija osvojila in želite več, potem vedite da brez sistemske kamere in dodatnih pripomočkov ne bo šlo. In ko enkrat osvojite prve fotografske osnove s temi kamerami tudi sam fotograf fotografsko oživi in kaže prve znake velikega zadovoljstva ob na novo spoznanem hobiju. M.I. e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 64
© Copyright 2024