1. No category

Beseda urednika
Matjaž Intihar
Fotografija v prihodnosti
Fotokina je predstavila letošnje novosti. Na klasičnem fotografskem področju ni nič pretirano novega. Vendar se v ozadju za fotografa dogaja mnogo več. V
tokratni glavni temi revije sem podal članek o ločljivosti zaslonov in videa. Ta tehnologija se zelo hitro širi v naše domove. Tako na računalniške kot na TV
zaslone. Kar pomeni, da bodo naše 12M točkovne fotografije že kmalu premajhne. Še nekaj let in bodo že fotografije z 20M točk premalo, da bi bile zadosti
velike za celoten zaslon, kaj šele video zapis. Spreminja se tudi ostali svet zajema in predstavitve slike. Tipala, podatkovna vodila, pomnilne enote..., vse to se
že prilagaja novim prihajajočim standardom. Vedno se lahko vprašamo. Ali ves ta tehnološki napredek potrebujemo. Ampak odgovor je enak vprašanju, kaj
ni jahanje konja že bil zadosti velik napredek, naproti hoji in teku, za premagovanje razdalj? Res pa je, da je nova tehnologija vse hitreje med nami in komaj
sprejmemo eno, nam želi industrija vsiliti že drugo. Želja po stalnih dobičkih je vse večja in zagotavlja jih le nov razvoj in seveda potrošnja.
Digitalni zapis, Full HD, pametni telefoni, tablice, FaceBook, YouTube so naprave in mediji, ki so v samo nekaj letih popolnoma spremenili svet. Res je, težko
je spremljati vse skupaj in postajamo tehnološko vse bolj ozko specializirani. Neverjetno je, kaj vse omogočajo pametni telefoni in tablice s svojimi programi.
Tehnologija se širi na TV-je, v pečice, pralne stroje, avtomobile...
S pomočjo kamer in umetne inteligence nas prevažajo avto piloti v letalih, zdaj se pametni avtomobili brez voznika preizkušajo že v javnem prometu. Svet elektonike gre naprej s svetlobno hitrostjo. Fotografija kot video nista več samo domena “pravih” fotokamer. V bistvu so le te samo še majhna tržna niša za prave
ljubitelje tehnične kakovosti slike.
Tudi tu se spreminja tehnologija zajema in obdelave slike. Kamera Lytro ima povsem svoj način zajema in obdelave fotografije. Na kateri koli točki motiva lahko izostrimo v procesu obdelave in izbiramo polje globinske ostrine.
Še dobro, da nismo roboti in se znamo tudi umiriti in svet pogledati z očmi. V končni fazi, se vsa tehnologija prilagaja našemu očesu in njegovim napakam.
Tako smo prišli do ločljivosti 300ppi, ki povsem zagotavlja, da na zaslonih ne vidimo več točk, ki prikazujejo sliko in, da je ta za naše oko dovolj ostra. Manjka samo še večji počrnitveni razpon (D) medijev za prikazovanje slike. Diapozitiv s svojim 3.6D (max. je D4) še vedno
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.
ostaja kralj tonskega zapisa. Ob tem, ko nam višajo ločljivost zaslonov, bitni zapis in posledično počrnitveni razpon (D),
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
že višajo nad vrednost 2, se čaka samo še, da na na slikah dodajo tretjo dimenzijo. Seveda v smeri, da bi globino lahko
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
videli brez posebnih 3D očal. Tako kot tehnologija 8K, obstaja tudi že 3D TV brez da bi gledali 3D sliko z očali. A razvoj
e-mail: info@e-fotografija.com
in tehnologija na prodajnih policah za sprejemljivo ceno zahteva čas. Koliko?
Urednik: Matjaž Intihar
Tisk: Evrografis d.o.o.
Tudi na to vprašanje bomo skušali odgovoriti 29.11. na okrogli mizi s temo, “Fotografija v prihodnosti”.
Vzemite si čas!
Sobota 29. 11.
“Fotografija danes in
v prihodnosti”
- Predstavitev fotografske opreme - Predavanja
- Delavnice - Sejem rabljene opreme
- Okrogla miza na temo “Fotografija v prihodnosti”
Več 12. novembra na e-Fotografija.si
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
3
Osnovni tečaj fotografije - 12. in 15. november
www.e-fotografija.si
29.11. - Okrogla miza “Fotografija danes in v prihodnosti” / Več 12.11. na e-Fotografija.si
Ločljivost prihodnosti
V filmskih časih je fotograf lahko mirno spal. Njegova naloga je bila fotografirati. Fotokamere so se
menjale na 7 let, objektivi še bolj poredko. Vsako
leto smo pri Kodak in Fujifilm dobili enega ali dva
nova filma, vendar jih fotograf ni menjal kar tako
brez resnega preizkusa. Razvijanje filmov je bilo
desetletja enako. Povečave so bile kakršne so bile.
Bolj kot od fotografa je bila kakovost povečave odvisna od zrnatosti filma, odličnosti povečevalnika
ali skenerja.
Prišla je digitalna tehnologija in vse postavila na
glavo. Fotograf se je moral čez noč seznaniti z novimi tehničnimi lastnostmi in računalniškim izrazoslovjem. Sam sem imel to veliko srečo, da sem
se z mnogimi lastnostmi digitalne tehnologije že
spoznal iz moje poklicne grafične smeri ob skeniranju filmov, fotografij in pripravi le teh za tisk. Če
smo se v grafiki že v 70-tih spoznali s skenerji in
80-tih z računalniško obdelavo slike, ter številkami
o pikslih, ločljivosti, MB, itd., je med fotografe digitalno razmišljanje pljusknilo šele krepko po letu
2000. Ločljivost je kaj hitro postala beseda številka ena. Mega piksli (število točk) na tipalu je bila
neka nova gonilna sila. In so fotokamere vsako leto
na veliko pridobivale bolj ločljiva tipala in s tem
možnost uporabe digitalnih datotek tudi za povečave. Kolikšne?
Le malo fotografov je v 90-tih uporabljajo digitalne kamere za profesionalno uporabo. Njihova
ločljivost do 3M točk in kakovost algoritmov za
procesiranje slike je komaj zadovoljevala za objave
v revijah, katalogih. Vendar za prikaz na računalniških zaslonih, smo že imeli več kot odlične ločljivosti in možnost povečave. Kot ločljivost tipal,
se je razvijala tudi ločljivost prikazovalnikov slike
kot, zasloni, projektorji, TV. Za tiskovine se že iz
70-let ve, kakšna mora biti ločljivost v ppi in dpi, za
kakovosten tisk slike v določeni velikosti in seveda
zelo pomembno z določenim rastrom. In vse skupaj ostaja enako še danes tudi v dobi digitalnega tiska. CMYK in rasterska slika nam bosta še kar ne-
4
Pred nami so nove ločljivosti za ogled in prezentacije, predavanja...
kaj let krojila “pravo” ločljivost in danes magičnih
300ppi za zaslon, oziroma 2540dpi za tisk. (Več o
tem v knjigi e-Fotografija iz leta 2001 - dobite jo v
PDF datoteki na e-Fotografija.si)
Ločljivost - prej, zdaj, prihodnost
Fotografske kamere imajo že nekaj let odlično ločljivost. Seveda mišljeno za današanje prikazovalnike slike. Fotografije iz njih lahko povečujemo v
velike formate tako preko zaslonov kot v tiskovini. Vendar se nam marsikdaj zastavi vprašanje, v
kakšni ločljivosti naj shranim preko programa obdelano fotografijo, da bo tudi čez leta zadovoljiva
za pregled. Seveda lahko rečemo, pusti jo v najvišji ločljivosti! Vendar podvajanje količin datotek v
predstavitvenih programih hitro prinese težavo samega arhiviranja. MB, GB fotografij je vse več na
naših diskih. Ko fotograf računalniško obdela fotografijo in ve, da jo bo prikazoval predvsem preko
zaslonov, recimo na prezentacijah, je ne potrebuje
shranjene v vseh 20 ali več milijonih točk. Do danes nekako velja, da je za prezentacije s programi
PowerPoint ali Keynote najbolj uporabna ločljivost
polnega HD (Full HD) formata 1920x1080 točk.
Industrija nam je to ločljivost za predvajanje vse-
bin nekako vsilila preko potreb za ogled na domačem TV. Enako ločljivost nudijo zdaj že standardni
projektorji, kot računalniški zasloni. Če imate fotografijo po daljši stranici veliko 1920 točk, je tudi
odlična za izpis v grafični tehnologiji, s tiskalniki
ali v fotolaboratoriju v formatu 13x18cm. Če so
nas ločljivosti do 800x600 (SVGA) točk v računalniški tehnologiji spremljale desetletja in nato ločljivosti do 1280x800 (SXGA) deset let, vse do prihoda ločljivosti 1920x1080 (Full HD), smo v samo
par letih spoznali in že dobili še višje ločljivosti.
Zato ne čudi, da smo do sedaj ločljivost fotografije
dva tisoč točk po daljši stranici svetovali za arhiviranje. Vendar vedno je dobro, da se čim prej zazremo v prihodnost. Zato vedite, če sedaj obdelujete
in arhivirate vaše fotografije, jih morate shranjevati že v višjih ločljivostih. Še nekaj let in bo vaša
fotografija, ki je danes čez cel zaslon na Full HD
zaslonu, na novih 8K zaslonih samo delček le tega.
Japonci predvidevajo da bodo njihove oddaje že
snemane ter lahko predvajane v 4K v letošnjem
letu. V ločljivosti 8K pa leta 2016. Torej, tehnologija, ki jo industrija vse hitreje širi med nas je že
pred našimi vrati!
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Nadaljevalni
tečaj
-
26. in 27. november
www.e-fotografija.si
Zakaj zmanjšujemo ločljivost
obdelane fotografije?
Če imamo velike datoteke z ločljivostjo štiri ali
več milijonov točk po daljši stranici, je datoteka v
MB velika tudi, če jo shranimo v komprimiranem
JPEG zapisu. Zato original vedno ohranimo v njegovi polni velikosti, obdelano kopijo za projekcijo
raje pomanjšamo, na recimo (do danes je veljalo)
1920 točk po daljši stranici. S pomanjšavo imam
še vedno dovolj ločljive fotografije za prezentacije in obenem manjše datoteke od originala. Tako
ob prikazu te manjše fotografije na zaslonih ni čakanja, da se prevelika datoteka odpre. Tudi ni primerno, da fotografijo na zaslonih avtomatsko pomanjšujemo, če je v ločljivosti prevelika, saj s tem
izgubimo več kakovosti kot, če jo v programu kontrolirano pomanjšamo sami.
Zakaj nove višje ločljivosti?
Poznamo že večno mantro ločljivosti iz začetkavstopa digitalne tehnike v fotografijo. Hočem več
točk, še več točk, smo vpili še leta 2010. Več točk
imaš, v večji povečavi boš lahko imel kakovostno
fotografijo. Kdor se ne ukvarja z izpisom fotografij preko fotolaboratorija, tiskalnika ali grafičnega tiska najbrž pozna že desetletja poznano, da za
ločljivost brez videnih točk v zapisu potrebujemo
zgoščenost vsaj 254 točk na palec (10 točk na mm).
Naslovnica predavanja! Še 5 let nazaj sem imel predavanja v ločljivosti 1024x768 točk. Nato sem prešel na polno HD ločljivost
1920x1080 točk. Zdaj že razmišljam, da bi fotografije za prezentacije pripravljal v ločljivosti UHD 4096x2160 točk.
Če imamo zgoščen zapis 10 točk v mm, oziroma
254 točk v enoti palec, potem oko vidi lep zvezen
zapis. Zgornje številke so standard za to, ker povprečno človeško oko razloči 10 linij na mm (254
na palec). Ker smo v računalniški tehnologiji, so s
še malo rezerve povzeli kot standard ločljivosti 316
točk na palec (Odvisno od velikosti zaslona ločljivost lahko varira). To ločljivost je na računalniške
Apple je na telefone, tablice, prenosne računlanike in zdaj tudi že v 27 palčni iMac vnesel tehnologijo ločljivosti nove generacije. Imenujejo jo “retina”. Na teh zaslonih visoke ločljivosti okoli 300ppi, točk na zaslonu ne vidimo več.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
zaslone za domačo uporabo uvedel Apple na svojih Retina zaslonih. Zaslone na telefonih, tablicah,
računalnikih, gledemo zelo od blizu in je “polna”
ločljivost 316 ppi dobrodošla. Na TV zaslonih te
zgoščene ločljivosti ne potrebujemo, saj sliko gledamo od dlje. Zato je recimo na 4K zaslonu ločljivost nekje v povprečju 50 do 70 točk na inč. Odvisno od velikosti zaslona. To je še vedno slabša
ločljivost naših današnjih računalniških zaslonov,
ki imajo ločljivost od 72 - 120 točk na inč.
Torej večja je ločljivost zapisa na inč ali mm, večjo
fotografijo v polni kakovosti lahko vidimo. “Skrajana” meja še potrebne ločljivosti za zaslone, katere
gledamo od blizu je 316 točk na palec (ppi). Večjo
zgoščenost ne potrebujemo, ker tudi od blizu ne
bomo videli točk/linij. Ni pa vse v ločljivosti. Zaslonom morajo še povečati počrnitveno vrednost
D. Višja je, večji je lahko kontrast, ki ohranja vse
tonske vrednosti. Človeško oko za kolikor toliko
zvezni zapis potrebuje najmanj 128 tonov. 8 bitni
zasloni z največ 2.2 D, nam jih kažejo 255. V počrnitveni vrednost kot nam jo je dal diapozitiv 3.6D
pa potrebujemo zvezni zapis z vsaj 12biti (4096 tonov). Več o D, zveznem zapisu, bpi, dpi, lpi, ppi in
ločljivosti v knjigi e-Fotografija iz leta 2001. V PDF
datoteki jo dobite na www.e-Fotografija.si
5
a
29.11. - Okrogla miza “Fotografija danes in v prihodnosti” / Več 12.11. na e-Fotografija.si
PHOTOSHOP praktični tečaj / 3. in 4. december www.e-fotografija.si
Ločljivosti zaslonov / prej zdaj - prihodnost
VGA - 640x480 točk
Še 15 let nazaj so se na naših mizah
bohotili veliki CRT zasloni v ločljivosti 640x480 točk (VGA). VGA
tehnologija je prišla v računalniško
tehnologijo leta 1987. Če se spomnite video zapisov z vašo prvo digitalno fotokamero. Danes je prikazan v
opazno manjši velikosti, kot jo nudi
vaš zaslon, saj so fotokamere vse do
leta 2005 v večini primerov nudile
ločljivost videa 640x480 točk.
SVGA - 800x600 točk
Leta 1989 smo dobili novo ločljivost
in predvsem 8bitno barvno razločljivost.
XGA - 1024x768 točk
Leta 1990 je bila v CRT zaslonih
predstavljena najbolj uporabljena ločljivost tako doma kot v industriji, ki
se je obdržala vse do konca CRT zaslonov.
SXGA - 1280x1024 točk
Ločljivost ki je bila najbolj uporabna
ob zatonu CRT zaslonov. Še danes je
prisotna tako v domovih kot na prenosnih računalnikih.
HD+ - 1600x1200 točk
Ločljivost, ki je bila na CRT zaslonih
v 90-tih gonilo grafične industrije.
Na začetku prihoda LCD zaslonov
je bila prisotna v industrijskih zaslonih.
Full HD - 1920x1080 točk
Ločljivost, ki je prinesla malo revolucijo digitalnega zapisa. V ZDA so
prvi javni HD signali predvajali že
6
leta 1998, v Evropi pa leta 2004. Ločljivost je v računalniške zaslone prišla z velikostjo 24 palcev.
Danes skoraj ni več TV zaslona, ki
ne bi nudil to ločljivost, zato je ta
Full HD že nekaj let standard vseh
obdelanih fotografij za prezentacije.
Še v večji meri je ta ločljivost standard video zapisa.
Če smo do prihoda Full HD ločljivosti potrebovali kar velik preskok
in čas, tako v računalniški tehniki,
še bolj na TV, pa so sedaj nove tehnologije, oziroma ločljivosti že uporabne med profesionalci in pred našimi vrati. Zaenkrat fotokamere v
foto zapisu danes znane ločljivosti
zaslonov in projektorjev dosežejo in
celo presežejo. Tu ni težav. Pojavljajo
se predvsem nove zahteve po bolj ločljivem video zapisu in celo novejše
kamere za hobi uporabika, Panasonic, Sony, GoPro, te zapise že nudijo.
Treba je že danes spoznati, da se tudi
pri pripravi fotografij za prezentacije
dogajajo spremembe z novimi ločljivostmi in nam 2M točk za nove zaslone in projektorje kmalu ne bo več
dovolj. Fotografije bo treba shraniti
v večjih formatih tudi za same prezentacije.
Na trgovskih policah že nudijo zaslone z “najvišjo potrebno” ločljivostjo 300+ ppi. In ne samo na tablicah
in prenosnikih. Zdaj se je preselila
tudi v 27 palčne zaslone. Predvsem v
medicini že dolgo poznamo zaslone
z ločljivostjo, katero smo sedaj
dobili v domačih sobah.
Ločljivost zaslonov gre nezadržno naprej. S tem tudi potreba po ločljivosti videa in fotografij za prikaz na njih.
UHD (4K) - 4096x2160 točk
Kar na začetku naj povem, da 4K
(8K) in UHD (Full UHD) nista
povsem enaki ločljivosti. 4K (8K)
je naslov za profesionalni zajem in
produkcijo ter za kino standard.
Medtem ko je Ultra HD naslov za
domače zaslone in TV.
Med nami so že TV zasloni v ločljivosti Ultra HD. Ni nobene potrebe,
da za ogled današnjih kompresiranih Full HD TV vsebin menjamo
TV. UHD zasloni pokažejo svojo
moč samo z res pravimi 4K zapisi video in foto vsebin. No za fotografijo
ni težko doseči ločljivosti 8M točk.
Za video pa le malo naprav omogoča zajeti video zapis v tej ločljivosti.
Eden izmed tistih, ki je 4K prinesel
v “hobi” video je GoPro. Tudi Samsung nudi 4K s kamero NX1. Panasonic in Sony fotokamere nudijo
poseben konverter, da pretvorimo
podatke v 4K zapis.
Preteklo bo še nekaj vode, da bomo
imeli 4K zapis v vsaki napravi, ozi-
roma da bo postal domači standard.
Vendar današnje obdelane fotografije katere bi radi še predstavljali čez
par let na TV zaslonu, že lahko shranite v ločljivosti bližnje prihodnosti.
YouTube in Vimeo tudi že omogočata dodajati zapis v ločljivosti
4096x3072 točk.
UHD+ (5K) - 5120x2880
V industriji, medicini, so že nekaj
let v uporabi zasloni z visoko ločljivostjo, katero tudi poimenujemo
WSHD (Wide Screen HD). V letošnjem letu so ti zasloni prišli tudi
na domače računalniške pulte. Septembra je UHD+ zaslon predstavil
Dell, vendar za kar zasoljeno ceno in
menili smo, da ta tehnologija še nekaj časa ne bo razširjena med nami.
Toda v računalniški tehnologiji je
podjetje Apple tisto, ki nosi trende
med široke množice. Oktobra so dali
na trg računalnik (vse v enem) iMac
z zaslonom ločljivosti 5120x2880
točk. Ločljivost je tako visoka, da
na fotografiji lahko vidimo drobne
detajle, oziroma zaradi gostote točk
zaslona, le teh sploh ne vidimo več s
prostim očesom.
In smo tam. 16M tipalo v fotokameri
komaj doseže, da je slika v 1:1 velikosti čez celoten 27 palčni zaslon.
6K
Video kameri RED in Black Magic že
omogočata zapisovati v novi “vmesni” ločljivosti 6M točk po daljši stranici. Ta zapis ima kar 9X več podatkov kot klasični HD.
FUHD (8K) - 7680x4320 točk
In ko v hobi video počasi vstopa
UHD (4K) zapis, poznamo že od leta
1995 v eksperimentalni fazi Full Ultra HD (kodni naziv Super Hi-Vision) ločljivost 8192x4320 točk. Japonski TV gigant NHK je takrat začel
razvijati ta visokoločljivi format in za
razvoj porabil več kot milijardo do-
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
LIGHTROOM praktični tečaj / 10. december www.e-fotografija.si
larjev. 8K ločljivost (33M točk), ki jo
danes v fotokamerah dosegata le Nikon in Sony s 36M tipalom, naj bi v
domove prišla v roku 8 let. Kar pomeni. Da bodo naše današnje fotogarafije z manj kot 35M točk enostav-
no manjše od zaslona v 1:1 povečavi.
Prenos 8K zapisa so testirali že na
olimpijskih igrah v Londonu (2012)
in isto leto na festivalu v Kanu, kjer
so že prikazali 27 minut dolg film na
220O zaslonu.
Veliki zasloni se bodo z ovalno obliko prilagodili našemu pogledu.
Velikost zaslona potrebuje visoke ločljivosti. Tehnologija je tu. Kako hitro bo prišla v naše
dnevne sobe? 4K video kamere, kot TV in videoDVD-ji so že na trgovskih policah.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Danes video snemamo v ločljivosti
Full HD (2M točk) s 30 sličicami v
sekundi. Kar pomeni, da v nestisnjenem formatu v sekundi zapišemo 60MB podatkov. V ločljivosti 8K
pa bo podatkov kar 16X več. Očitno
bomo kmalu dobili spominske enote
za video in fotokamere v količini 1TB
ali več. In hitrostih zapisa, ki nam v
foto uporabi niti niso razumljive, kaj
šele potrebne v današnjem času.
8K fulldome - 8192x8192 točk
Danes že uporabljena ločljivost v planetarijih.
QUHD - 15360x8640 točk
Ja in ni še konec. QUHD ločljivost
že poznamo v testnih fazah tako v
zapisu kot pri zaslonih. Si lahko zamislite, kakšne procesorje bomo potrebovali, da se bo lahko obdeloval
16K video iz tipala s 130M točkami,
takrat najbrž vse skupaj začinjeno še
v dodatni tretji dimenziji, t.j. globini (3D).
Le kam nas peljejo nove ločljivosti?
Ja v prihodnost, kot nas zdaj v hobi
fotografiji že 20 let vodi foto in video
digitalna tehnologija. In dobro je vedeti in poznati kaj nas čaka v bližnji
prihodnosti. Vendar, kot nas še danes
zadovoljujejo majhne ČB fotografije
Zajem videa v ločljivosti 4K
(4096x2160 točk), je že realnost v do-
meni hobi videa. YouTube kot Vimeo,
že sprejemata 4K zapis. Čas prihoda
4K TV-jev v naše domove je vse bližji.
Tudi v naših trgovinah si lahko že
ogledate moč 4K zapisa in predvajanja na UHD TV.
na papirju, ali skenirane v digitalni
obliki na zaslonih, prav tako bodo še
dolgo z nami digitalne fotografije ločljivosti 3M točk ali več. Pomembno
je imeti fotografijo in jo pravilno arhivirati. Če bo tako, jo bomo lahko
pogledali tudi na “vesoljskih” zaslonih prihodnosti. Naše oko potrebuje manj, kot nam z novimi produkti
žele predstaviti.
7
a
29.11. - Okrogla miza “Fotografija danes in v prihodnosti” / Več 12.11. na e-Fotografija.si
Predpraznično srečanje Za konec
Razvoj gre nezadržno naprej. Bolje
povedano vse hitreje gre naprej. Lahko še toliko bremzamo nove tehnologije, ko se industrija med seboj zmeni, moramo v njo. Vemo kako je bilo
v fotografiji na prehodu iz analogne
v digitalno. Mnogim je šla menjava
tehnologije v nos in niso verjeli v njo.
Vendar ko industrija reče, staro ne
bomo izdelovali več, izkoriščali boste
nove tehnologije, potem jih moramo.
“Če ne gre zlepa, gre pa zgrda”, še danes velja, pa čeprav s “staro” tehnologijo ni nič narobe. Vendar ta svet
stoji na napredku. In v zadnjih 60
letih je napredek doživel pravi bum.
Spremembe so tako hitre, da jih ko-
maj še sledimo! Človek je potreboval
od prvih ohranjenih jamskih risb do
pisane besede celih 30.000 let. Od prvih pismenk na kamnu je minilo že
10.000 let, hieroglife pa poznamo več
kot 5000 let. 560 let je minilo odkar
je Gutenberg iznašel sodobni tisk in
dobrih 200 let je literatura med množicami. Kako vse hitreje se razvijajo
sodobne tehnologije!
Če se vrnemo k medijem za prikaz
slike. Pred 30.000 leti je za to služil
kamen. 5000 let poznamo zapise na
papirusu, pred 2500 leti so na kitajskem že poznali sodobni papir. V
Sloveniji je na Fužinah pri Ljubljani
leta 1597 že bil izdelan prvi papir po
sodobnem postopku. Televizija, spr-
V domačih dnevnih sobah bodo kmalu veliki ovalni TV zasloni z visoko ločljivostjo UHD.
Kako bo pa pri nas s TV signalom? Še Full HD ni optimalen, saj je premočno kompresiran.
Apple je ločljivost 5120x2880 točk prenesel na 27 palčni zaslon. Leto, dve in dosedanje zaslone bomo menjali z visoko ločljvimi.
8
12. december
www.e-fotografija.si
Na mladih stoji razvoj, napredek, želja po več.
Sony a7s omogoča zajem videa v ločljivosti 4K.
va ČB, je v domovih razširjena od
leta 1950 (pri nas od 1960). Še 30 let
nazaj smo na domačih računalnikih
za prikaz slike uporabljali TV zaslon.
In danes? Samo 65 let je od kar je
TV v domovih in že se pogovarjamo
o super ločljivih zaslonih. Enostavno bo vse skupaj težko spremljati in
sprejemati iz leta v leto nove tehnologije.
V resnici si niti predstavljati ne znamo kako hitro gre tehnologija naprej
in predvsem kako močno jo izkoriščamo. V samo eni uri se na splet
doda toliko podatkov, da bi za njihov
zapis potrebovali 7 milijard DVD-jev. Zloženi v višino bi merili velikost sedmih Mount Everestov. Noro!
Eno pa velja in to je namen tega zapisa. Danes hranite visokoločljive
formate zapisa (12, 20, 36M točk v
foto in video v vsaj Full HD), saj vam
bodo čez nekaj let še kako prav prišli. Kajti današnje ločljivosti bodo že
čez 10 let izgledale v tehničnem zapisu, kot tiste iz naših prvih fotokamer
proti koncu 90-tih let. Poglejte jih na
Full HD zaslonu. Majhne so in manjka polno detajlov!
Matjaž Intihar
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Osnovni tečaj fotografije - 12. in 15. november
www.e-fotografija.si
Daljnogled Canon 10x42 L IS WP
jo daljnogledi s slabšo tehnologijo. Obenem imata
obe izhodni leči tudi “anti-fog” zaščito, torej zaščito proti kondenzaciji v vlažnih ali toplo-hladnih
pogojih.
4,2mm. Premer izhodne leče je pomemben zaradi spremembe velikosti naše zenice. Ko je zadosti
svetlobe, se zenica zmanjša in zadostuje premer
izhodnje leče 3mm. V temnih pogojih se zenica
močno poveča in, da dobimo dovolj svetlobe, je
potreben premer izhodne leče med 6 in 7mm. Večjega premera zaradi ne zmožnosti še večje odprtine zenice ne potrebujemo.
Pri Canon pomeni črka L kratico za Luxury. Pod
to črko so vsi daljnogledi kot objektivi z najboljšimi lečami in samo konstrukcijo.
IS pomeni Image Stabilazer. Funkcijo, katero nam
Canon nudi tudi v objektivih. Vendar z razliko, da
imamo v objektivih premakljiv sklop leč, v daljnogledih pa prizmo. Giro senzorji zaznajo tresenje
daljnogleda in preko premikanja prizme se stabilizira slika.
WP je kratica za “weathere proof” zaščito daljnogleda. Kar v praksi pomeni, da je daljnogled zaščiten proti vlagi, prahu, blatu, dežnim kot morskim
kapljam. Pri Canon daljnogledih gre zaščita WP
dlje kot pri fotokamerah in objektivih, zato velja,
da ta daljnogled lahko za nekaj minut tudi potopite v vodo 1m globoko.
Pomemben je še en podatek. In sicer zaščita leč
proti odbojem svetlobe med njimi. Canon ima že
iz objektivov znano standardno SSC (Super Spectra Coating) zaščito, ki daje izvrstne rezultate. Ta
zaščita omogoča do 8% višjo svetlost kot jo nudi-
Daljnogled Canon 10x42 L IS WP je v skupini najboljših, še bolje rečeno najbolj uporabnih,
ko nimamo daljnogleda na stojalu. 10X-na povečava (6.50) je nek standard, ki pa zahteva dobro
svetlobno moč (premer 42mm), ki pogojuje tudi
odprtost izhodne leče (4,2mm). S tem dobimo
svetlobno dovolj dober daljnogled tudi za slabše
svetlobne pogoje. Vendar te podatke lahko nudijo
tudi krepko cenejši objektivi.
Kar doda res veliko vrednost temu objektivu so
predvsem WP zaščita, SSC premazi leč, L leče in
seveda tisto najbolj pomembno in v praksi odlično
opaženo, t.j. stabilizacija slike. Nič vam ne pomaga še tako odličen daljnogled s povečavo 10X ali
več, če se vam slika preko daljnogleda trese. Detajli
bodo zaradi stresenosti izničeni.
Če nimate stojala je daljnogled zaradi stabilizacije
slike perfekten v domeni astronomije, kot opazovanju ptic in drugih motivov. In v večini primerov stojala ne nosite s seboj. Obenem ste s stojalom
okorni in počasni ob iskanju želenega.
Canon nudi samo IS daljnoglede. Od povečave
8X do 18X. Vse povsod so kompromisi. 8X-ni je
majhen, lahek, vendar ima kot zajema 70, kar je
lahko premalo. Večja povečava 12X ali celo 18X je
odlična, vendar za dober pogled potrebujemo večjo svetlobno moč 50mm in več, kar pa doprinese
k velikosti in teži. Obenem pa še ceni, saj je treba
imeti kar najboljše velike leče. Zato so daljnogledi
z 10X-no povečavo nek resen kompromis.
In objektiv Canon 10x42 L IS WP je v tem več
kot odličen. Za večino je moteča samo cena cca.
1700€. Za tistega, ki je denar pripravljen nameniti
za odličen daljnogled, ki bo nudil ekstremno kakovost slike iz roke pa ni dileme. Canon tu nudi
najboljše.
Za fotografa pa sledeče. Marsikdo si reče, kaj če mi
daljnogled, saj imam teleobjektiv. Vendar si včasih
na lokaciji, ne najdeš pa tistega pravega mesta želenega motiva. Takrat nam lahko pomaga daljnogled. GPS nas pripelje na lokacijo, daljnogled nam
lažje odkrije kaj želimo fotografirati, kje je pot do
motiva. Tu nam lahko še kako koristi daljnogled in
Canon ima tu še enega odličnega za dokaj zmerno
ceno. To je daljnogled 8x25 IS za cca. 300€.
Po svetu opažam, da imajo opazovalci ptic daljnogled 10x30 IS, ki je še vedno dovolj majhen in lahek. Toda kdor želi resen daljnogled in je pripravljen odšteti “velike” denarje, potem mimo Canon
10x42 L IS WP ne gre.
Za konec lahko samo zapišem. Daljnogled Canon 10x42 L IS WP je v domeni še vedno solidne kompaktnosti (velikost, teža)
in visoke kakovosti zarisa ter stabilizacije, vreden
zapisa, “TO JE TO!”
Matjaž Intihar
Kdo si ni že kot otrok zaželel približati motiv. Če
je le bilo mogoče smo pogledali skozi daljnogled,
ki je optični element s katerim dobimo povečano
sliko oddaljenih elementov. Spomnih se otroških
platičnih daljnogledov, ki so komaj kaj približali
in so imeli zaradi plastičnih leč zelo motno sliko.
Včasih sem lahko pogledal skozi daljnogled kakšnega pomorca ali pohodnika. Vedno je bila moja
velika želja imeti daljnogled, ki pa je počasi bledela, ko sem v 70-tih na fotokamero začel dodajati
200 ali 300mm objektiv.
Prišel je čas služenja domovini in kot komandir
“oklepnega voda” sem iz transporterja ali tanka
večkrat pogledal skozi daljnogled. Kakšen je teren, pogled na “orientir”, kaj in kdo je pred nami.
Vendar vedno je bila prisotna ena in ista težava.
TRESENJE! in posledično nerazpoznavna slika.
Še toliko bolj, če se je vozilo premikalo. Tudi ko
je stalo je tekel motor in treslaji so se odražali na
povečani sliki.
Nič drugače ni na plovilih. Voda je vedno v gibanju, z njo naše telo in daljnogled. Pohodnik ima
v hribih malo večji utrip in tresljaji so opaženi ob
pogledu na motiv. Tudi opazovalci ptic, lovci nimajo vedno s seboj stojal in spektivov. Vsem so
lahko manjši treslajaji tisti element, ki ne da jasne
in čiste slike.
Canon je pionir optične stabilizacije slike (IS).
Zato ne čudi, da je svoj prvi daljnogled s stabilizacijo predstavil že v 90-tih. Ko sem prvič v roke vzel
IS daljnogled in pogledal motiv, mi je bilo jasno
kaj mora objektiv nujno imeti. No to nujno je vedno “tiki-tiki” beseda. Kajti, za vsem stoji debelina
naše denarnice in želja, nekaj “dragega” tudi imeti. Najcenejši Canon IS objektiv 8x25, stane malo
več kot 300€. Tisti najdražji 10x42 L IS WP pa kar
1750€. Se splača toliko dati za objektiv s stabilizacijo slike?
Canon 10x42 L IS WP
Objektivi imajo svoje tehnične lastnosti. Osnovo
vemo. Poveča, oziroma približa nam želeni motiv.
Prva številka (10X) nam poda faktor povečave. V
praksi to vidimo tako, da je 100m oddaljen motiv
preko daljnogleda viden, kot da ga gledamo s prostim očesom iz oddaljenosti 10m. Na daljnogledih
je drugače kot na objektivih, vidno zapisan še en
podatek. To je kot pogleda, izražen v stopinjah. Pri
objektivih smo bolj vajeni podatka o dolžini goriščnice, ki pa ima zadaj predvsem kot zajema v
stopinjah in je zapisan samo v prospektih.
Daljnogled Canon 10x42 L IS WP ima z 10X-no
povečavo kot zajema 6.50, kar je fotografu bolj znano kot objektiv z goriščnico 370mm (na kamerah
polnega 35mm formata).
Podatek 42 nam predstavlja premer prednje leče.
Pri objektivih bi rekli svetlobna moč, f. Večji kot
10
je premer, več svetlobe dobimo v oko. Seveda pa
mora biti premer tudi dobro izbran. Če je prevelik,
bo tudi sam daljnogled enako kot objektiv dolg in
težak. Zato so kompromisi vedno dobrodošli.
Ko imamo podatek o povečavi in premeru prednje leče, lahko izračunamo še premer izhodne leče.
Dobimo ga tako, da premer prednje leče delimo s
povečavo. Torej imamo v našem primeru premer
Zaključek
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
PHOTOSHOP praktični tečaj / 3. in 4. december www.e-fotografija.si
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
Fotokina 2014 / Premešane karte
Sejem Fotokina je že 33-tič zaprl
svoja vrata. Če ta sejem spremljaš
že dolgooo (sam od leta 1992), še v
času največje moči analogne fotografije, ter doživiš kar napoveduješ,
t.j. digitalizacijo v fotografiji, si po
toliko sejmih že malo apatičen. Nekako od leta 2000 se je začel trend
širšega predstavljanja novega vala,
digitalizacije. Vendar takrat še sama
podjetja niso verjela, da bo ta prišla
med vse nas tako hitro. Pa je bilo že
leta 2008 vse digitalizirano in sejem
iz tega pogleda ni več nudil nobene revolucije.
Fotografska podjetja
je “nova” elektronika in predvsem
“novi” mediji, ki so povzeli fotografijo za informacijo povsem presenetila. Fotografija je dobila povsem nov
pomen, nove igralce kateri jo krojijo,
predsatvljajo, kot nove uporabnike.
Tista ta “stara” fotografija pa že postaja majhna niša. O vsem tem sem
že večkrat pisal v uvodnikih revije
e-Fotografija.
Dolga desetletja je bil
glavni igralec na sejmu Kodak. Veliko ime, kot samo podjetje, je danes
opazno zgolj še v grafični dejavnosti,
ali tam, kjer so kupili njihovo ime, da
se nek proizvod zaradi le tega še prodaja. Kot recimo baterije, papir za tiskanje... Mogoče “old boys” kot imenujejo zdaj nas uporabnike kamer
DSLR, ne bomo razumeli ali želeli
sprejeti dejstva. Vendar Canon in Nikon že nekaj časa nista več tisti podjetji, kamor smo vsi najprej pristopili in iskali novosti, trende. V bistvu
sta postala v fotografiji, ki je dobila
neverjetno širok pomen v množici
manjša, povsem nišna igralca z nekimi veliki “škatlicami” in dragim
“steklom”. “Pravi” fotografi s temi velikimi ohišji in objektivi, smo danes v
poplavi fotografov le redek, “čuden”
osebek, ki želi od tehnične kakovosti
fotografije več. No, kot opaženo sem
tudi sam med temi redkimi čudaki
(old boys). A ni kaj, treba je gledati
naprej in ne smeš biti z glavo samo
pri svoji “škatlici”, kot da je to edino
prava naprava za narediti fotografijo.
Danes se ti večina smeji s tablico v
roki in ti kažejo vse mogoče fotografije katere zadovoljujejo njih in množico na FaceBook, YouTube... Jih naj
12
prepričujem, da naj raje v roke vzamejo FF kamero? Za slovensko pojmovanje sejmišča, je sejem Fotokina velik. Za svetovne razmere je to
manjši, obrobni sejem za “neke”, občasno potrebne hobi naprave. Še par
let nazaj sem se čudil, kaj vse nudijo
na mnogo večjih sejmih za lovce. Od
avtov, oblačil, turistične ponudbe fotolova, banke so tam s ponudbo kreditov, puške in naboji so bolj kot ne
obrobna zadeva. In lej ga zlodja, tudi
na Fotokini se nekaj novega dogaja.
Zanimivega, drugačnega!
In zgodilo
se je, da je na sejmu več obiskovalcev,
ki za zajem fotografije ne uporabljajo
nič drugega kot fotofon in k klasičnim fotokameram niti ne pristopijo,
da bi si jih ogledali v roki. Nove ideje, ponudba, možnosti v fotografiji so
sejmu prinesle nekaj svežega. Čeprav
je “klasična” fotografija s “pravo” fotokamero vse bolj ob strani ob novih
trendih, je bilo na sejmu po uradnih
podatkih kar 160 novih razstavljalcev in celo za 20 tisoč več obiskovalcev (185.000) kot na prejšnji Photokini. Na sejmu sem vedno bil že dan
prej. Večina je še zaključevala svoje
razstavne prostore, novinarji pa smo
že hiteli od ene tiskovke na drugo.
Nasledni dan se je vse bleščalo, odprli so vrata za obiskovalce in vsi so
hiteli k glavnim japonskim proizvajalcem. Danes?
Vstopiš na sejemsko
dvorišče in bzzz, bzzz, okoli tvoje
glave letijo majhni helikopterčki, na
njih pa je v večini primerov pritrjena
kamera GoPro. Stopiš notri in gledaš
ter se čudiš katero podjetje se na veliko kaže in je svoj razstavni prostor
močno razširilo.
Novi in na novo vstali liderji
Leica je bila na začetku in sredini prihoda digitalnih fotokamer že
potopljena. Le ša manjši prostor so
si vzeli, da so razstavljali svoje analogne kamere in digitalne, ki so bile
v glavnem Panasonic z njihovim
napisom. Danes?
Leica je ena redkih, ki napreduje z lastnimi idejami
in beleži krasne dobičke. Torej, kdo
drug kot oni vedo, kaj v poplavi fotofonov in tablic pomeni biti nišni
proizvajalec.
Fotokamere so se dobesedno umaknile fotofonom in ta-
blicam. Nam znani razred kamer
DSLR je postala popolna manjšina
v poplavi vseh mogočih naprav, ki
omogočajo zajeti fotografijo. Zaradi
manjših količin se močno zmanjšujejo zaslužki.
Če japoncem niso ravno rožice postlane, pa nemška Leica
beleži rast. In to rast s kamerami, ki
veliki večini niti ne kažejo, da bi bilo
to sploh vredno vzeti v roke. Če so
na prejšnji Photokini kazali digitalno kamero, ki nam zapiše samo ČB
sliko, so tokrat predstavili digitalno
kamero, ki nima zaslona. Si to lahko
zamislite na japonskih kamerah? In
še ta nepotreben dodatek pri Leica.
Cena te kamere je lepo zaokrožena
na 15.000 evrov.
Stopiš naprej in te
pozdravi velikan Google. Večina ga
pozna kot iskalnik. Vendar so podjetje, ki fotografu nudi veliko več kot
samo iskalnik.
FaceBook je v ozadju
viden povsod. V bistvu je FaceBook
tisti, ki je posredno pomagal uničiti
proizvodnjo kompaktnih fotokamer
in je v par letih zaradi enostavnosti
zajema in prenosa slike, fotofonom
dal prioriteto. S tem predvsem fotografiji neverjetno množičnost, od katere pa klasična podjetja nimajo nič.
Hitro dodaj fotografijo in čakaj na
odziv virtualnih prijateljev. Vendar
prav zaradi fotofonov in delitve fotografij po omrežjih, FaceBook služi z
oglasi posredno v fotografiji več, kot
vsa japonska foto industrija skupaj.
Kako gre japoncem
Tudi pri japonskih proizvajalcih, ki
seveda vztrajajo na foto in video kamerah smo prišli do dveh taborov.
Še v 60-tih letih je bilo vsaj 15 japonskih proizvajalcev zrcalno refleksnih kamer. Pred 15 leti smo imeli
še izredno močno Minolto, ki je tudi
ugasnila proizvodnjo in po združitvi s Konico so celoten foto oddelek
prodali podjetju Sony. Poleg Canon
in Nikon, se le še Pentax poizkuša
držati nad vodo s pomočjo nekdaj
odličnega ponudnika kamer SLR, Ricoh. Olympus pa je povsem prešel na
stran “ta novih”.
Najprej razčistimo s
kompakti. Tisti ta poceni so postali
zgodovina. Zdaj podjetja žele trgu
prodati zgodbo, da bo z dražjimi,
bolj zmogljivimi kompakti ta razred
obstal. Zanimivo, da recimo Canon
nudi kompakt, katerega reklamirajo
kot zmogljivega zaradi večjega tipala.
A enako veliko tipalo je že v fotofon
dodal Panasonic. Sony ima za svoje
fotofone opcijo, da na njega dodate
zmogljivi objektiv (tisti, ta”pravi”) iz
serija A.
Žal, še takih “super-truper”
kompaktov na naslednji Fotokini ne
bo več kaj dosti videti. Tako je ostal
na proti fotofonom samo še razred
kamer z izmenljivimi objektivi. Ta
zaenkrat še prepriča nas (old boys),
ki menimo, da le te kamere nudijo
zadovoljivo kakovost.
Kot je Apple
z iPod in iTunes postavil v pozabo
HiFi, je fotofon s spletnimi mediji in
dodano programsko opremo postavil v nišno pozicijo “prave” fotokamere. Še pet let nazaj je bilo prodanih preko 100 milijonov fotokamer
na leto. 80% je šlo na račun kompaktnih kamer. Danes, ko ni več tistih
kompaktnih kamer, ki so dajale te
prodajne številke, se proizvodnja giblje samo še okoli 35 milionov kosov.
V celotnem članku na e-Fotografija.
si je tabela CIPA, glede na vse japonske proizvajalce. Dodajmo še druge
proizvajalce, predvsem Samsung in
mogoče tako zelo dobrohotno, da je
lepa okrogla števika pridemo na 35
milijonov izdelanih fotokamer. Razpredelnica pokaže, da je bila glede na
leto 2012, proizvodnja kompaktnih
kamer v letu 2013 manjša za slabih
50%. Pri kamerah DSLR se je ta odstotek zmanjšal še najmanj, za samo
23%. Za kar 6% več pa pri kamerah
CSC (brez zrcala). Vendar treba je
vedeti. Canon in Nikon sta postavila ceno kamer DSLR iz najnižje stopnice (EOS 1200 in D3300) na tako
nizko, da sta ustavili hiter prodor kamer CSC. Ko bodo kamere CSC znižale svojo ceno, oziroma uporabniki
vstopnih kamer DSLR spoznali, da
žal nudijo premalo, se bo trend obrnil v prid kamer CSC.
Za leto 2014
se predvideva, da bodo številke proizvodnje fotokamer še padle (cca. 10
do 15%).
In če pogledamo “new
wave” v fotografiji!
Fotofonov se bo letos prodalo 400
milijonov kosov. Tablic, ki so posta-
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
le fototrend zadnjega leta pa že preko
100 milijonov kosov in številke še rastejo. Obenem se vsak dan samo na
FaceBook doda preko 300 milijonov
fotografij.
Le nekaj odstotkov le teh je bilo posneto s “pravo” fotokamero. Vse
ostalo s fotofoni ali tablico. Ne čudi,
da lahko danes zapišemo, da sta največja proizvajalca naprav za zajem
fotografije Apple in Samsung.
Obenem je vse bolj zanimiv video zapis.
Zato je pripomočkov za snemanje videa preko fotokamere vse več. Kakovosten video zapis je prav zaradi kamer z izmenljivimi objektivi vse bolj
dostopen. S tem so močno izgubile
klasične video kamere.
Foto “new wave” in “Old
boys” industrija!
Tudi med ponudniki “pravih” fotokamer smo vidno na dveh bregovih.
Prvi je klasični, jaz kar rečem
“mehanski”! Tu kraljujeta Canon in
Nikon, ki še vedno nudita kamere
DSLR z zrcalom, prizmo in zaklopom.
Kdor se spozna na fototehniko ve, da
zaenkrat še vedno le ta tehnologija
nudi tisto, kar potrebuje najbolj zahtevni fotograf. Hitrost, odličen AF,
robustnost, pogled na motiv, široko
bazo objektivov za vse namene. Vendar po drugi strani, koliko fotografov
to zmogljivo tehniko sploh še potrebuje?
In smo spet pri številkah. Teh
kamer se bo letos prodalo okoli pet
milijonov in vsako leto se jih bo še
manj. Kmalu bodo kamere DSLR le
še domena naprednih fotografov (old
boys), ki bomo vztrajali na teh kamerah in pri fotoreporterjih.
Vsi tisti,
ki žele vrhunsko kakovost, bodo čez
čas tako ali tako prestopili v srednji
format.
Kamere DSLR vse bolj izpodrivajo kamere iz razreda CSC (komaktne sistemske kamere), ki ga je
zanimivo, vzpostavil nekdaj “mehanski” Olympus. (Članek - CSC kamere na pohodu)
Predvsem Panasonic,
Sony in Samsung so znanilci novosti. Olympus, pionir tega razreda ne
dodaja v kamere toliko elektronskih
novitet, ima pa najbolj široko paleto
izrednih objektivov.
Kot kaže, bosta
Canon kot Nikon v dveh letih ukinila kamere DSLR iz nižjih razredov, kot recimo danes EOS 1200D in
EOS 700D ter Nikon D3300 in Nikon D5200. Konkurenca s kamerami
CSC bo prevelika in proizvodnja kamer DSLR premajhna. Nekaj časa bo
obstal še višji APS-C razred DSLR in
še dlje razred polnega 35mm formata. Tudi tu se pričakuje, da bo v nekaj letih mehaniko (zaklop, iskalo)
zamenjala elektronika, podobna kot
jo danes predstavlja Sony v kamerah
Alpha 77 II in Alpha 99. S časom se
bo pri vseh umaknil še mehanski zaklop.
Ko pa bodo profesionalni fotografi zamenjali tehniko, takrat se
bo le ta tudi pri naprednih fotografih preusmerila v novost? Kaj bo to?
Pro CSC?
Ja ni kaj. Klasični proizvajalci se
vračajo v proizvodnjo pred digitalno ero. Zdaj so tu novi igralci v fotografiji, ki dobro služijo na vseh, ki
žele imeti ter predstaviti fotografijo.
Apple, Google, FaceBook, Samsung,
so na podlagi novih tehnologij tako
velika podjetja, da je vsako zase večje
kot vsa “prava” fotopodjetja skupaj.
In prav toliko več od tistih, ki samo
zajemajo fotografijo z različnimi načini tudi služijo.
Kako neverjetno se
je obrnil naš fotografski svet. Podobno kot v 19. stoletju, ko so prišli iz velikih lesenih kamer in steklenih plošč
na majhno Kodak kamero s celuloidnim filmom.
Takrat so zamrle obrtniške mizarske
delavnice, ki so izdelovale ohišja kamer. Danes je že v pozabi Kodak, ki je
leta 1888 v fotografijo prav z box kamero in celuloidnim filmom prinesel
množičnost in velikim kameram dodal končni udarec. V naslednjem desetletju se bo umaknil še marsikateri
današnjih proizvajalcev. Fotografija
ni več samo zapis nekega trenutka. Je
mnogo več. Fotografija postaja beseda, najbolj razumljiv svetovni jezik,
ki se preko spletnih omrežij nezadržno širi. Ne čudi, da futuristi predvidevajo, da bo slika postala najbolj
razširjen jezik. (Članek - Slika, povsod razumljena beseda)
Kaj so nam predstavili
razstavljalci?
Prav je, da se je sejem močno razširil
z različnimi ponudniki, ki kakorkoli sodelujejo v fotografiji. Po uradnih
APS-C format DSLR
podatkih je svoje izdelke, ponudbo
predstavljalo preko 550 razstavljalcev. In kar je bilo zelo dobrodošlo,
vse več je obiskovalcev iz ZDA in
Azije.
Prav zaradi fotofonov je dobila fotografija zelo širok pomen in sejem je to tudi pokazal. Še dve Fotokini nazaj, so bila elektronska podjetja
tretirana kot fotografski eksoti. Danes so med nami Google, Windows,
Facebook, Redbull...
Za konec
Fotofoni in tablice gredo naprej. V
večja tipala, boljše objektive, več programov za obdelavo slike.
Ker je fotofonov med nami že več kot
milijarda, tablic preko 300 milijov
in ker se največ fotografij prikazuje
na zaslonih preko družabnih omrežij, zdaj vemo kje je danes množična
fotografija doma. To pa prinaša tudi
nekaj dobrega “stari” tehniki. Marsikdo se kasneje odloči v fotografiji
doseči kaj več in takrat so male elektronske naprave premalo. Na vrsto
pridejo “prave” fotokamere.
Ne, ne,
kamere DSLR in CSC še ne bodo šle
v pozabo. Le prodaja se bo ustavila
tam nekje med 5 in 8 milijonov kosov.
V teh številkah se bo pokazalo kateri
proizvajalec lahko kuje dobiček, vlaga v razvoj in predstavlja nove trende. Kar zanimivo bo, katere “prave”
kamere bomo sedaj napredni fotografi raje izkoriščali in katerim fotokameram bomo rekli, adijo!
Matjaž Intihar
Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si
LIGHTROOM praktični tečaj / 10. december www.e-fotografija.si
35mm format DSLR
ali
AF11-16mm f/2,8
AF16-28mm f/2,8
C, N, S bajonet
C, N bajonet
559,-
649,-
AT-X 116 PRO DX II
AT-X 16-28 PRO FX
Uvoznik in distributer:
2015 novost:
ance
kompaktni, High performzalogi!
na
alu
km
m
zoo
telefoto
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Foto Beseničar, Dunajska cesta 57, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 2800 802 l trgovina.besenicar.si
13
Šrilanka
FotoPOTEP
februar
2015
www.e-fotografija.si
Celoten članek s fotografijami je objavljen na www.e-fotografija.si
Olympus OM-D E-M10 / Test
Olympus nas lepo spominja na svojo uspešno
zgodovinsko pot. S kamerami PEN so se spomnili manjših reporterskih fotokamer s polovičnim,
pokončnim formatom iz leta 1959. V mikro 4/3
razred so leta 2012 prinesli legendarno ime OM,
katerega so prvič uporabili leta 1973 na analogni
fotokameri OM-1.
Leta 1979 so predstavili verzijo
za hobi fotografe OM-10. Torej 35 let za tem smo
dobili digitalno OM-D 10.
Ni kaj, Olympus ima tradicijo in vizijo. Vizija izpred 40 let nam še danes podaja kompaktnost in
podobno obliko. V 70-tih je bilo ime OM nekaj
posebnega, sinonim za majhnost v svetu fotokamer DSLR.
Ob že znanih kompaktnih sistemskih kamer sistema m4/3 z imenom PEN, smo dobili še Olympus
OM-D E-M5 in OM-D E-M1 ter zdaj še novo različico OM-D E-M10. Vse tri kamere so na zunaj
zelo podobne analognim OM in vsaka hitro dobi
svoje privržence. Predvsem ljubitelji Olympus kamer, ki so že uporabljali njihov digitalni E sistem,
so te kamere hitro posvojili. Na proti že znanim
kameram PEN, imajo OM-D kamere dodano iskalo. Sicer elektronsko (EVF), vendar je mnogim
povsem zadovoljivo.
OM-D sistemske kamere žele prikazati kompaktnost v merah in primerljivost s kamerami DSLR.
V marsikateri primerjavi jim je uspelo, vendar
imajo za širšo množico možnih uporabnikov tudi
pomankljivosti. Prav majhno ohišje in posledično
držalo na prvi OM-D kameri E-M5, kar kliče po
dodatnem držalu, ki ga je možno dokupiti. Držalo, kot samo kamero so odlično povečali na OM-D
E-M1. Nova, OM-D E-M10 pa je namenjena predvsem tistim, ki si žele tehnično odlično, vendar res
majhno kamero. Zato je držalo zopet na meji dobre uporabnosti.
14
Olympus je s predhodnico E-M5 presenetil z “retro” obliko glede na analogno OM-1 in njej podobnimi merami. Pri kameri E-M1, ki je na najvišji stopnici kamer OM-D, so majhnosti in “retro”
obliki dali opazno manj povdarka. Olympus
OM-D E-M10 pa je zopet drugačna. V merah so
jo približali tistim, ki si žele res nekaj majhnega in
funkcijsko približali starejši E-M5, da E-M1 ostaja vodilni model OM-D serije. Seveda nam kompaktnost lahko še v večji meri nudijo kompaktne
kamere. Vendar sedaj govorimo o sistemskih kamerah, ki prinašajo visoko tehnično kakovost fotografije in izmenljive objektive.
Ohišje
Olympus OM-D E-M10 ima ohišje z magnezijeve zlitine v velikosti samo 119x82x46mm. Teža
kamere je zgolj 396g.
Ohišje je zaščiteno na vlago, prah, dežne kaplje.
Glede rokovanja s kamero
in nastavitvami rabimo nekaj časa, da se navadimo
na majhnost. Vendar bo uporabnik, ki si želi majhno ohišje hitro spoznal te prednosti.
Tehnika
Kamera Olympus OM-D E-M10 je iz sistema mikro 4/3. Ta je v razredu kompaktnih kamer z izmenljivimi objektivi. Imenujemo jih tudi kompaktne sistemske kamere (CSC).
V bistvu je Olympus pri kamerah OM-D združil
DSLR lastnosti in elektronska pomagala. Po obliki
kot uporabniški vrednosti je to kamera iz pogleda DSLR. Glede majhnosti, kompaktnosti, elektronskega iskala (EVF) pa ostaja v svojem razredu.
Le s to razliko, da jo EVF iskalo postavlja na naj-
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
praktični
višjo stopnico brez zrcalnih kamer z izmenljivimi
objektivi. Iskalo ni tako ločljvo kot ga ima OM-D1,
ampak je enako kot v OM-D5, z 1.4M točk. Iskalo
je svetlo, pokriva 100% motiva, vendar nima take
povečave kot OM-D1.
Iskala EVF se lahko uporabnik hitro navadi, saj te
kamere ne bomo uporabljali za hitre reporterske
namene in ročno ostrenje.
Zaslon velikosti 3 palce
ima 1.037.000 točk, je OLED tehnologije in občutljiv na dotik. Preko dotika lahko izbiramo mesto
ostrenja in prožimo.
Tipalo je CMOS in nudi solidnih 16M točk. V
hobi fotografiji se več niti ne potrebuje. Vendar
tu se vidi, da manjše tipalo glede kakovosti še ne
zmore leteti z mega točkami, kot posledično tudi
ne konkurirati pri visoki občutljivosti (ISO). In to
je bil tudi razlog zatona osnovnega 4/3 sistema. (V
opombo. Že s kamero OM-D E-M5, objektivom
75-300mm in 16M točkami sem uspel z mnogimi
detajli in ostro, izpisati plakat velikosti 50x70cm).
Kamera OM-D E-M10 zmore zaporedno snemati z 8 posnetki v sekundi.
Najkrajši osvetlitveni čas
je 1/4000 sekunde in sinhronizacijski čas za bliskavico 1/200 sekunde. Kamero Olympus OM-D
E-M10 so s številom gumbov in hitrostjo, tehnološko malo okrnili na proti E-M1. Vendar je E-M1
namenjena najbolj zahtevnim fotografom in je
tudi opazno dražja. E-M10 ohišje dobite za cca.
550€, za E-M1 ohišje pa je treba odšteti kar 1200€.
tečaj -
11. december
V bistvu pa tako velike razlike kot jo kaže cena,
med kamerama ni. Hobi fotograf v večini primerov tiste redke “boljše” in bolj napredne lastnosti,
katere nudi Olympus OM-D E-M1 niti ne potrebuje.
V ohišju kamere je 3-osni sistem stabilizacije slike. Deluje odlično. Če me je pri predhodnici E-M5
motilo, da se njegovo delovanje ob vklopljeni kameri vseskozi sliši, se pri E-M10 sistem po sprostitvi prožilca izklopi.
V kamero je vgrajena brezžična povezava (Wi-Fi). Kamero lahko kontroliramo,
prožimo, preko pametnega telefona ali tablice.
Za konec
Olympus je s sistemom 4/3 (Olympus E-1 prva kamera DSLR iz sistema 4/3) želel narediti nov korak, ki bi v prihodnosti pokazal svojo pravo moč. Z
www.e-fotografija.si
manjšim tipalom imeti manj stroškov, manjše kamere, lažje in svetlejše objektive.
Tudi ohišja E kamer so bila odlična, med najbolj
trpežnimi. Toda tehnologija je šla naprej, večja tipala so pokazala svojo moč in predvsem milijoni
točk na tipalih se niso ustavili. Še celo več. Več točk
na najboljših tipalih nič več ne pomeni slabšo kakovost slike.
Tako je Olympus večje kamere in objektive E sistema nekako upokojil (žal sem to že ob predstavitvi
E sistema l.2003 v intervjuju napovedal glavnemu
inžinerju projekta g. Toshiyuki Terada) in začel l.
2009 odpirati pot novemu mikro 4/3 razredu, ki pa
uporablja enaka tipala, le umaknili so zrcalo. Tu so
dosegli svoj uspeh, katerega pa prav z OM-D kamerami ponovno razširjajo.
Olympus ima v OM-D razredu tri kamere. Olympus OM-D E-M5 (test) je najstarejša, vendar nudi
popolno retro obliko na analogne OM kamere.
Model Olympus OM-D E-M1 (test) je nadgradnja
in na najvišji stopnici v vseh pogledih. Zaradi malo
večje velikosti in večjega držala se jo tudi odlično
drži v roki. S kamero E-M10, je Olympus želel v
serijo OM-D dodati še popolno kompaktnost. Kamera Olympus OM-D E-M10 je majhna, res majhna. In marsikomu je lahko celo premajhna za resno delo. Toda za take uporabnike so tu še vedno
kamere DSLR.
Matjaž Intihar
Mobilna studijska bliskavica
Photon Europe na slovenskem trgu
Mobilnost je bistvenega pomena pri sodobni fotografiji. Za kreativno
fotografijo na terenu so vse več v uporabi baterijske studijske bliskavice, kjer cene dosegajo nekaj tisoč evrov. Cenejše izvedbe uporabljajo baterije, ki jih uporabnik nosi posebej. Photon Europe ponuja
izjemno ugodno in praktično rešitev s studijskimi blskavicami, kjer je
baterija sestavni del glave.
Na slovenski trg je v oktobru prispela cenovno ugodna rešitev studijskih bliskavic, ki jih lahko uporabite kot klasično (220V napajanje) ali
kot terensko baterijsko bliskavico. Nov proizvajalec Photon Europe ponuja mobilni komplet HD-II 600 HS, ki je sestavljen vsebuje: 2x 600 W/s bliskavica, radijski sprožilec, 2x polnilna baterija
(6600mAh - zadostuje za cca. 500 proženj pri polni moči), softbox s satovjem (30x140cm), 102cm dežnik (bel), 2x polnilnik baterij (220V), 2x ročno držalo bliskavic, 2x reflektor z difuzorjem za direktno bliskanje, adapter za dežnik, vse v prenosnem kovčku s kolesi.
Komplet v Slovenijo prodaja podjetje Fotospecialisti d.o.o., ponudbo
pa najdete v spletni trgovini www.fotoshop.si.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Celoten članek s fotografijami je objavljen na www.e-fotografija.si
Fleš
15
PHOTOSHOP praktični tečaj / 3. in 4. december www.e-fotografija.si
Celoten članek s fotografijami je objavljen na www.e-fotografija.si
Nikon D810 / “popolnost” 35mm razreda
Pred dvemi leti sem zapisal v preizkusu naslov; Nikon D800e (D800) - “KAPO DOL”
V uvodu pa:
Zame osebno je Nikon s kamero Nikon D800e, v
digitalni tehniki 35mm kamer naredil prvo “popolno” kamero. Bodo še boljše pri njih, kot tudi pri
konkurenci. Tudi vemo in vedno zapišem. Najboljše fotokamere za vse ni in ne bo obstajala. Najboljša je lahko tista, ki nam osebno služi najbolje za
naš namen in način fotografiranja. Toda zaenkrat
lahko z vso odgovornostjo zapišem. “Nikon. Za
nov, res pravi mejnik med kamerami DSLR, model
D800e, KAPO DOL”.
Že kar na začetku naj povem. Nikon D810 je samo
manjša izboljšava za do sedaj vodilni kameri naprednega DSLR razreda. Za nekatere bodo ti novi
dodatki ključnega pomena, da bo kamera našla
pot v njihove roke. Za druge bo Nikon D810 tista
kamera, katera jim bo približala cenovno dostopne D800 in D800e, ki so sedaj dosegljive iz druge roke.
Torej. Kamera ne nudi nekaj revolucionarnega,
je samo manjša nadgradnja že odličnega. Vendar
vsaka novost je lahko komu ključna.
Kaj je novega na Nikon D810
- 36.3MP Full-frame CMOS tipalo (brez AA filtra)
- ISO 64-12,800 (razširitev na ISO 32-51,200)
- Elektronski zaklop za hitrejše delovanje pri uporabi bliskavice na “prvo” zavesico
- Spremenjen sistem zrcalnega mehanizma
RAW
velikost S - 9MP Raw nastavitev
- Expeed 4 procesor
Max 5pvs v FX formatu, 7pvs
v DX formatu (z dodanim nastavkom za baterije +
EN-EL18 ali AA baterije)
- 3.2 palčni zaslon z ločljivostjo 1,229 tisoč
točk
OLED zaslon za informacije v iskalu
16
- Prenovljen Scene Recognition System
51- točkovni AF sistem z dodanim “Group Area AF” (5 točk)
- Nov Picture Control način (vključen tudi v video
načinu)
- Auto ISO omogočen tudi v M načinu
1080/60p
zapis
- Zebra prikaz preosvetlenosti v video načinu
- Vgrajen stereo mikrofon
Majhni bombončki, ki so prinesli več hitrosti in
nove možnosti v video zapisu. Za tistega, ki si kamero Nikon D810 želi, je novosti ravno dovolj.
Kdor že ima D800 ali D800e, bo o zamenjavi razmišljal in tehtal dlje časa.
Ni kaj. D810 pri nas dobite za cca. 2800€, izvolite
v nakup.
Ker novosti ni veliko, bom k testu dodal
še kakšen del članka iz testa D800/D800e. Saj je pri
novi D810 vse lahko samo še bolje!
Nikon D810
Pri kameri, ki je namenjena naprednim fotografom ni potrebno opisovati 100 in 1 tehnični poda-
tek. Te kamere ne bomo primerjali ali izbirali na
podlagi velikosti, teže, števila gumbov ali funkcij.
Tisti, ki jo potrebuje in kupi, gleda na njemu potrebne lastnosti.
Predvsem pa jih pozna in ve kaj kupuje.
Prav zato
je ta preizkus D810 opremljen s praktičnimi izkušnjami (tudi z D800 in D810) in ne iskanjem primerjave, ker te niti ne more biti. Bolj me zanima
in to ob fotografijah predstavljam, kako se kamera
obnese v več tedenskem rednem rokovanju, kako deluje, kakšna je kakovost fotografij pri različnih motivih,
svetlobnih pogojih in moje
osebno mnenje po nekaj tisoč
posnetkih, narejenih v različnih pogojih.
Že prvi občutek mi je dal vedeti, da
pri ohišju, gumbih v meniju, niso
preveč eksperimentirali. Vse skupaj
je Nikon evolucija prejšnjih modelov in dilema inženirjev ter oblikovalcev, kako narediti uporabno in
seveda tudi všečno celoto. Ko sem
pred dvemi leti iskal primerno kamero za enomesečno potovanje na Aljasko, je bila odločitev enostavna. Kamorkoli grem, vedno razmišljam katera
oprema bi mi lahko odlično služila, obenem bi naredil še preizkus.
Verjeli ali ne! Še štiri leta nazaj sem pisal, da število točk ni glavni faktor ob nakupu. Res pa, da sem
vedno dodal. »Če je enaka kakovost, potem je več
točk pomemben in hvale vreden faktor«. In kje to
možnost dobim? Pri Nikon D800, D800e in sedaj
D810. Ergo, Matjaž je že pred dvemi leti na FotoPOTEP Aljaska padel na mega točke!
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Kakovost fotografije iz praktičnega pogleda
V prejšnjih praktičnih razlagah treh dilem sem
ugotovil, da se z visokim ISO ni za obremenjevati. In res. S to visokoločljivo kamero nisem več
razmišljal ali bom, ali ne, dvignil občutljivost pri
slabši svetlobi. Portreti in ISO 400 se uporablja
brez razmisleka. ISO 1600 nam zapiše povsem kakovostno sliko tudi za resne predstavitve. Možna
uporaba višje občutljivosti, je za “lenega” fotografa
(kot sem sam), dobrodošla lastnost. Pri krajinski
fotografiji so zaslonke f/11 nekaj vsakdanjega. Pri
ISO 100 in 200, so lahko časi osvetlitve tako dolgi,
da je stojalo nuja. Sam ga sicer imam vedno s seboj. Tudi na Aljaski sem ga imel. Vendar kot “len”
fotograf, sem ga imel v avtu in z veseljem dvignil
občutljivost na ISO 400, ter se rešil nerodnega stojala. Vem ni prav, kamenjajte me! Samo kaj naj, ko
mi Nikon D800e nudi potuho. Hehe!
Ob preizkusu D810, sem uporabil tudi bliskavico SB-910. Nekateri niso bili navdušeni, kako je D800 delovala
z bliskavico. Toda pri D810 sem tudi v pogovorih
z lastniki slišal, da težav ni. In lahko rečem, da se
je bliskavica na D810 izkazala zelo dobro.
Sicer pa
zakaj bi pisal. Vse povedo fotografije in podatki o
nastavitvah kamere.
Podati je treba, da vam glede
kakovosti zapisa drobnih detajlov nič ne pomaga
izvedenka “e” ali D810, če nimate najboljše optike.
Če za njo niste pripravljeni dodatno odšteti nekaj
denarja, je bolje izbrati D750 ali celo D610.
Zaključek / Nikon D810
Vedno zapišem, da pri kompaktni kameri ne lovite točk. Več jih bo, slabša bo kakovost slike. Vendar tudi pri kompaktnih kamerah se je danes že
marsikaj spremenilo, saj s točkami že nekaj časa ne
pretiravajo več. Oziroma se proizvajalci ne gredo
več novih točkovnih vonj.
Za kamere DSLR sem
poudarjal, kar še danes velja. Večja zaloga točk
ima svojo prednost, če imamo sliko enake tehnične kakovosti. In s kamero D810 jo imamo.
Po
tehničnih podatkih je nekaj razlik s predhodnicama. Opažam, da predvsem lastniki D810 razliko
opevajo kot epsko. AF, iskalo, hitrost...
Res je, vsaka novost prinese več dobrot. Vendar menim, da
je epski spev bolj pogojen z lastništvom, kot neko
večjo razliko. Tudi z D800 bi lahko fotografirali v
enaki meri kot z D810. V kakšnem momentu pa
lahko res zmanjka tista nova malenkost.
In prav je
tako. Novost, če tudi manjša da vedeti, da se proizvajalec trudi poslušati uporabnike. In tu je tista
odlična prednost D810. Nudi več, za tiste, ki so si
še več želeli. V AF so dobili nekaj tistega kar konkurent nudi že leta, kar pa imajo v kamerah DSLR
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Celoten članek s fotografijami je objavljen na www.e-fotografija.si
LIGHTROOM praktični tečaj / 10. december www.e-fotografija.si
samo pri Nikon t.j. 36M točk, so opazno pohitrili
v delovanju. Zdaj je za vse “ta hitre” želja po D4s
še manjša.
Kot za D800/D800e lahko rečem, “Nikon za novo
kamero D810 še enkrat KAPO dol”!
Matjaž intihar
17
Osnovni tečaj fotografije - 12. in 15. november
www.e-fotografija.si
Canon G1 X MkII - kompakt najvišjega razreda
Cenejše kompaktne kamere je že “povozil” čas novih tehnologij. V bistvu
jih pošiljajo v zgodovino fotofoni in
tablice. Vendar ima foto industrija
druge priložnosti. Zaradi fotofonov
fotografimo vsi in iz te sedaj res zelo
široke baze ljubiteljev fotografije, si
marsikdo zaželi več. Tu pridejo na
vrsto “pravi” proizvajalci fotografskih kamer.
In kdor si od fotografije
želi več, poseže po “pravi” fotografski kameri, saj lahko v tehničnem kot
uporabniškem smislu več tudi nudijo. Ob izbiri fotokamere se hitro pokaže dilema. Med njimi je velikost
in univerzalnost kamere med prvimi. Če nudi fotofon to, da je stalno
pri roki, veliko kompaktnost in univerzalnost, lahko nekaj podobnega v
kompaktnosti med “pravimi” fotokamerami da samo kompaktna fotokamera. Ta v manjšem ohišju nudi
“vse v enem”!. Nastavitve, objektiv,
elektroniko, ostale dodatke… Večje
tipalo zahteva večji objektiv. Vendar
so mere kamere 116 x 74 x 66 mm še
vedno v mejah kompaktne kamere.
In ponavadi se večina hobi fotografov najprej spozna s kompaktno kamero. Prav tako si jo zaželi marsikdo
pri svojem reporterskem delu, ali kot
tisto tretjo kamero, ki budi več kot
fotofon in je vedno pri roki na
dogodkih, potovanju...
12 let razlike
Canon je podjetje, ki ima v
vseh skupinah svojo kamero.
In to ne kamero kar tako. Mora
biti konkurenčna in zato tudi
želena. Že leta 2002 so predstavili prvo “resno” digitalno kompaktno kamero z imenom G. Kamera G1 je nudila 3.3M točk, zum
objektiv, vrtljiv zaslon, napredne
nastavitve. Še kako prav mi je prišla
ob fotografiranju raznih artiklov za
prospekte, kataloge. Bila je počasna,
vendar posnetki so bili takoj v računalniku, odpadlo je razvijanje filma,
skeniranje.
Canon PS G1 X MkII
Da kompaktna kamera nudi nekaj
16mm · F/8.0, 1/400 sec · ISO 200
300mm · F/8.0, 1/500 sec · ISO 200
Prvi na svetu
18.8x
zoom
16-300mm
F/3.5-6.3 Di II VC PZD MACRO
Prvi širokokotni megazoom objektiv
na svetu z 18,8x povečavo omogoča
tudi makro posnetke že od 39 cm naprej.
Sodobna tehnologija in nova optična
zgradba omogočata odlično kakovost
slike ter kompaktno in lahko izvedbo. Na
voljo za Canon, Nikon in Sony APS-C
fotoaparate. Model za Sony brez VC stabilizatorja.
Foto Beseničar, Dunajska c. 57, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 2800 802 l tgovina.besenicar.si
18
več, ni samo domena kompaktnosti.
Danes jih večina ocenjuje s tehnično kakovostjo slike in odlično kontrolo šuma v slabi svetlobi. ISO 6400
mora nuditi primerljivo fotografijo
599,ZA
VSE
O B J E K T I V E
Uporabnost
V bistvu je to povsem prava kompaktna kamera z njenimi dobrimi
in slabimi lastnostmi. Dokaj majhno ohišje, zadovoljive goriščnice, hitrost, nastavitve in hitrost
njihove izbire, dodana bliskavica in EVF iskalo.
Seveda so tu težave z izbiro globinske neostrine, katere ima vsaka
kompaktna kamera. Vendar zaradi skoraj APS-C velikosti tipala, se
pri daljših goriščnicah že da delno
izkoriščati možnost neostrine po
globini motiva.
Zaključek
kot kamera DSLR. Zato je večje tipalo še kako dobrodošlo. Vendar kaj
bi brez kompromisov. Še najbolje bi
bilo v kompaktno kamero dodati veliko tipalo iz kamere DSLR in to je
to. Vendar potem nastane problem
kompaktnosti ob vgrajenem zum
objektivu, kateri mora imeti še dobro
svetlobno moč, da pri slabi svetlobi ne pride prehitro do najvišje nastavljene občutljivosti. Tu je še cena,
itd. Da je kamera kar najbolj upravičena visoke cene, je tudi pomembno
kako je izdelano ohišje. Canon se je
odločil, da bo za ohišje uporabil najboljše. Je iz magnezijeve zlitine, ki
nudi trdnost in majhno težo. Tipalo je veliko 1,5 palca (18,7x14mm).
Po širini je za mm daljši od 4/3 tipala, ki ga uporabljata Olympus in
Panasonic in za 3mm ožje od APS-C formata. Tipalo ima “zgolj” 12M
točk, svetlobno moč od f/2 - 3.9 in
glede šuma v slabi svetlobi je dober
rezultat zagotovljen. Objektiv ima
goriščnico 24-120mm (ekv.35mm)
in nudi optično stabilizacijo (IS). Na
objektivu sta dva nastavljiva obroča
za izbiro funkcij, zaslon je vrtljiv, velik 3 palce in ločljivosti 1,04M točk.
Za nastavitve so na voljo znane Canon funkcije na vrtljivem obroču in
Func. gumbu. Za hitro procesiranje
podatkov skrbi najnovejši Digic 6
procesor. Kamera zmore zajeti 5,2
posnetka v sekundi, video 1080/30p
in ima WI-Fi povezavo preko gostitelja (NFC) kot pametni telefon, tablica, računalnik.
Tudi veliki Canon se zaveda, da se
kompaktnim kameram bližajo težki dnevi. Zato ne preseneča, da gre
v boj s tistimi, ki radi nudijo nišne
naprave. Kamera Canon G 1X MkII
nikakor ne jemlje tržni delež Canon
kameram DSLR. Razlika v uporabniški vrednosti je prevelika. To kompaktno kamero si tudi ne bo izbral
nekdo, ki šele vstopa v fotografijo.
Med kupci kamere G1 X MkII je vse
več tistih, ki dobro poznajo lastnosti
fotokamer, vendar za občasno fotografiranje ne bodo posegli po fotofonu ampak raje po večji kompaktni
kameri. In kamera G1 X MkII nudi
veliko. Odlično tehnično fotografijo, dobro kakovost zapisa pri slabši
svetlobi z višjim ISO, kot dokaj hitro
možnost izbire glavnih nastavitev.
Objektiv ima odlične goriščnice.
Torej univerzalnost v kompaktni kameri še vedno obstaja. Dokaj majhno
ohišje, solidne goriščnice, kreativni programi, kot glavne funkcije za
korekturo fotografije, hitrost, HD video… Kamero Canon G1 X MkII pri
nas trenutno dobite za cca. 800€. Pri
tej ceni smo že v razredu naprednih
DSLR in CSC kamer. Vsekakor ni
malo denarja. Vendar se kamere Canon G1 X MkII ne primerja s kamerami, ki imajo drugačen uporabniški
namen. Za zelo univerzalno kompaktno kamero želijo veliko denarja. Res pa je, da kamera nudi veliko
in predvsem ima povsem svojo uporabniško vrednost. In tu kamera išče
svoje kupce, uporabnike.
Matjaž Intihar
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
tečaj
-
26. in 27. november
www.e-fotografija.si
Namibija FotoPOTEP April/Maj 2015
Namibija – Raj za popotnikovo oko, dušo, fotokamero…
April/Maj 2015 (predvideno 25.4 do 10.5.) v času njihove jeseni (smo le na
južni polobli) prepotujemo ta fotogenični raj na zemlji. Z nami bodo čez dan
prijetne dnevne temperature od 20 do 26 stopinj, večeri znajo biti hladni.
Kaj je za oko, dušo in spomine?
Zakaj sem šel že štirikrat v Namibijo? Pokrajina, ljudje, živali, so me fotografsko zelo navdušili, ampak nekaj je v moji zbirki fotografij in videov manjkalo.
Zato me v Namibijo še kar vleče, da bi na določenih lokacijah dobil tisti pravi
fotografski material, vam pa najboljše motive ob najboljšem času.
Na prvem srečanju se z vsemi zainteresiranimi dobimo konec leta. Zato tokrat samo najava in nekaj fotografij udeležencev iz letošnje Namibije. Že na
začetku naj povem, da je pot prijazna in nič kaj naporna. Hoje je dnevno za
vzorec, tisti ki želite, se lahko za uro ali dve zagrizete v najvišjo sipino na svetu
Big Daddy (visoko preko 300m), ali pa greste teči po enkratni podlagi doline Zahtevnost potovanja
Deadvlei. Namibija je celo tako prijazna, da je primerna za potovanje z otro- Potovanje ni fizično naporno. Kamorkoli gremo smo vedno v bližini avtoci.
Fotografirate na potovanjih ali ne, ni pomembno. Tisti, ki že, boste uživali mobila. Kdor želi, si lahko najde čas tudi za več fizične aktivnosti. Še najbolj
v motivih po fotografsko v pravi svetlobi in ob nasvetih spoznali še kaj nove- obremenjujoča je lahko vožnja sama. Kakšen dan se vozimo več ur, vendar z
ga. Tisti, ki še ne fotografirate veliko, ali ste samo sopotnik/sopotnica, boste rednimi postanki predvsem ob lepih motivih za fotografiranje. Če iščete fospoznali kako se bolje ujame motiv z vašo kamero, oziroma kako se naredi tografski raj na zemlji, s svetlobnimi kulisami pokrajine, prijaznimi ljudmi in
svojo fotografijo za spomin v domačem fotoalbumu. In predvsem, da se spo- divjimi živalmi, potem morate Namibijo videti, doživeti, fotografirati in ob
zna kako se uživa v enkratnih svetlobnih kulisah, pokrajini, ob ljudeh in divjih vsem tem še uživati. Več v članku na e-Fotografija.si
Skupina je majhna. Prostih je samo še 5 mest. Ne odlašajte s prijavo!
živalih, kar nam nudi Namibija.
Matjaž Intihar
Aljaska FotoPOTEP Junij/Julij 2015
Trije članki o mojem potepanju po Aljaski so že
objavljeni na strani e-FotoPOTEP.si
Namibija – Raj za popotnikovo oko, dušo, fotokamero…
Junij/Julij 2015 (predvideno 26.6. do 12.7.) gremo v deželo v teh mesecih
brez noči in polno fotografskih motivov. Zadnja meja med divjino in civilizacijo, dežela prostranstev, miru, tišine, kjer spoznaš, kako “velika” je narava.
Kaj je za oko, dušo in spomine?
Aljaska kljub prostranosti nudi veliko. Reke, ledeniki do katerih se lahko pripelješ, medvedi in losi ob cesti, izlet z orkami, kiti, morskimi levi, ob rekah
beloglavi orli, in seveda ribičija. Obenem še preko Alaska Highway v Kanado,
jezera, Yukon in zopet čez mejo v “staro” leseno mesto zlate mrzlice Skagway.
Zahtevnost potovanja
Potovanje ni fizično naporno. Kamorkoli gremo smo vedno v bližini avtomobila (vozimo sami velike cestne terence). Spimo v lodgih in hotelih. Možni
so leti z avionom ali helikopterjem do ledenikov ali na ogled gore McKinley.
Najava, cena in prijave za FotoPOTEP Aljaska 2015, bo po 15. 11. na
spletni strani e-Fotografija.si / Skupina bo majhna, max. 12 oseb.
M.I.
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
19
Po našem FotoPOTEPu na Tajsko bosta po 15.11. že možni prijavi za Aljasko in Šrilanko
Nadaljevalni
ALJASKA FotoPOTEP
junij/julij 2015
www.e-fotografija.si
Canon EOS 7D Mark II - Prvo mnenje
Leta 2009 kamera EOS 7D niti ni predstavljala možnost, da bo tako dolgo zdržala na trgu in še vedno
bila želena. Vendar se je iz leta v leto videlo, da ima
Canon tisto že znano politiko, v kamero daj toliko, da bo zanimiva in predvsem prinašala dobiček.
In EOS 7D ga je dolgo. S kamero Canon
EOS 1D X so prinesli hitrost med FF kamere. Z novo EOS 7D MkII pa med kamere APS-C.
Ohišje je v celoti iz trdne in lahke magnezijeve zlitine. V velikosti je malenkost večje od predhodnice in za 60g težje.
Canon
ne lovi mega točk. EOS 7D MkII jih nudi
20 milionov. Tudi v FF razredu jih imajo
pri Canon največ samo 22M. Očitno je
bolj pomembna kontrola šuma, tudi dobiček, predvsem pa le malo objektivov zmore visoke ločljivosti, kar se še kako vidi na
Nikon D810 in njegovih 36M točk.
10 posnetkov
v sekundi je impozanten podatek, če vemo, da za
dostop svetlobe skrbi zaklop. Ta je narejen iz materialov, ki naj zdržijo vsaj 200.000 proženj. V hobi
fotografiji so te hitrosti zgolj podatek za ego. V
profesionalni športni fotografiji pa ta želja obstaja. Vendar samo če je izpolnjeno še nekaj pogojev.
Prvi je odličen in hiter avtofokus. V EOS 7D MkII
so prenesli znanje iz EOS 1D X. Za manjše iskalo
so naredili novo AF tipalo s kar 65 točkami. In v
športni fotografiji se velikokrat izkoriščajo vse točke. Zato so za hitro in točno ostrenje vse točke križne. Kot v EOS 1D X je tudi v EOS 7D MkII dodan
način hitrega sledenja objekta med točkami ( EOS
iTR in AI Servo AF III). Centralna točka je najbolj občutljiva in zmore delovati pri občutljivosti
EV -3.
Da se veliko število posnetkov hitro procesira in
prenese na pomnilno kartico skrbita kar dva pro-
20
cesorja. Tudi ta dva sta nova. V EOS 1D X sta dva
DiGIC 5+, v EOS 7D pa novejša DiGIC 6. Očitno
teh dva milijona točk podatkov potrebuje pri večjem številu posnetkov še hitrejše procesiranje.
Kamera zmore s hitro kartico brez težav delovati v
polni hitrosti do 1090 JPEG Fine Large posnetkov
ali 31 RAW.
Za shranjevanje podatkov je na voljo CF vodilo,
kar kamero takoj postavi v domeno najhitrejšega
zapisovanja. Poleg je zdaj tudi vodilo za SD pomnilno kartico.
Novo tipalo ima svetlobno občutljivost od ISO
100 - 16,000. Elektronsko lahko ISO povečamo do
51,200. Kakovostna fotografija pri visokem ISO ni
samo domena slabih svetlobnih pogojev. Športni
fotograf potrebuje visoki ISO za kratke čase osvetlitve tudi pri dobri svetlobi.
V načinu LiveView, ki se ga uporablja predvsem za
video, tipalo nudi tehnologijo dvojnih točk. Tako
ni ostrenje samo v načinu kontrasta, ampak tudi v
faznem načinu, ki ve, v katero smer mora kamera
obrniti AF, za hitro ostrenje.
Kamera EOS 7D MkII ima tudi novost. To je tipalo
za merjenje svetlobe. Seveda novost v Canon ka-
merah, saj je RGB tipalo poznano v Nikon kamerah že iz njihove analogne F5 (l. 1996). Vendar je
šel Canon z razvojem še naprej in se sedaj upošteva
še svetloba iz IR spektra. Ta poskrbi, da se lažje odčita tudi utripajoča svetloba. Recimo iz neonskih
žarnic, ali drugih, ki delujejo v načinu frekvenčnega sevanja. Ne samo da tipalo bolj
pravilno izmeri utripajočo svetlobo, ampak
tudi poskrbi, da je proženje v tistem trenutku, ko je osvetlitev najmočnejša.
Ker je danes video zelo popularen, nudi
EOS 7D MkII vso napredno tehnologijo.
AF deluje preko tipala z dvojno plastjo, ki
deluje v faznem načinu. V tem načinu kamera točno ve v katero smer mora kamera ostriti. Tako imamo v kombinaciji s STM
objektivi (članek o AF motornem prenosu),
ki nudijo tiho, hitro in mehko zvezno ostrenje odličen AF. Zapisujemo lahko v MP4 načinu
ali v nekompresiranem MOV. Nekompresiran signal lahko direktno prenašamo preko HDMI izhoda.
Kot na preostalih EOS kamerah z manjšim tipalom, lahko tudi na EOS 7D MkII uporabljamo EF
kot EF-S objektive.
Za prenos podatkov imamo na
voljo HDMI izhod in USB 3. EV korektura je možna v razmerju med +/-5. Sinhronizacija bliskavice je 1/250 sekunde.
Enake kot v EOS 5D MkIII so
tudi možnosti za zajem v načinu HDR in možnost
več ekspozicij. Kamera ima vgrajen GPS in sedaj
so lahko vsi podatki o lokaciji dodani v EXIF datoteko.
EOS 7D MkII je tudi prva Canon kamera, ki
ima vgrajeno funkcijo za zajem Time-Lapse. Prav
tako je na voljo B čas in zajem v intervalu.
Zaključek
Če pogledam na novo kamero, ki šele prihaja na
trg iz pogleda hobi fotografa, potem nudi preveč.
Preveč v smislu lastnosti, katere bo hobi fotograf le
redko kdaj izkoristil. Za hobi fotografa je po mojem mnenju boljša izbira EOS 70D (test).
Napredni fotograf je v močni dilemi. Vendar menim, da
bo zaradi izraznosti raje posegel po polno formatni EOS 6D. Saj tudi on ne potrebuje hitrosti.
Canon EOS 7D MkII je po mojem mnenju kamera
za tiste, ki res potrebujejo hitrost. Tako v AF, zaporednem proženju kot shranjevanju podatkov na
kamero. Po moje je postala EOS 7D MkII profesionalna kamera za športno reportersko fotografijo
in zna se zgoditi, da bo izpodrinila EOS 1D razred
s “crop” faktorjem 1,3. To nudi sedaj kamera EOS
1D MkIV.
O kakovosti fotografije ni dvomiti. Počakamo lahko samo še na prve odzive, ali kamera
res deluje v pogojih profesionalne fotografije. Tudi
sam bom pripravil test takoj, ko bo mogoče dobiti
prvo produkcijsko kamero.
Matjaž Intihar
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
Vsi FotoNAMIGi so objavljeni na www.e-fotografija.si / okno NASVETI
Predpraznično srečanje -
12. december
www.e-fotografija.si
Tema: Kratki FotoNAMIGi v primerjavi fotografij
Kako uporabiti kamero, izbrati kader in kompozicijo, obdelati fotografijo?
V tej skupini FotoNAMIGov predstavljam namig v primerjavi večih fotografij. FotoNAMIGi ob samo eni fotografiji v določenih
fotografskih tematikah so predstavljeni na strani - Tematski FotoNAMIGi. Tako se tudi lahko naučimo kako uporabiti tehniko,
program, fotografirati ali videti fotografijo. Več o tehniki o kateri bom zapisal si lahko preberete v knjigi FotoKAMERA (Knjiga
FOTOKAMERA)
Prav tako se lahko v primerjavi fotografij spozna kako do boljše kompozicije. (Knjiga KOMPOZICIJA SLIKE).
Torej v tem poglavju so napotki kratki, več naj povedo same primerjave med fotografijami. Tudi pri teh nasvetih naj velja, da moje
osebno mnenje ni eno in edino. Naj vam bodo kot dober napotek za vaš pogled na fotografijo in nova iskanja. Kot pri tehniki naj
tudi v izbiri kadra, kompozicije velja, da poizkušajte na več načinov. Če imate več posnetkov med njimi lahko izbirate!
M.I.
Popravimo perspektivo
zadnjem delu kjer je tipalo premakljiv meh. Če
nimamo profesionalnih orodij, si lahko pomagamo tudi s programi. V programu Photoshop imamo pod oknom Filter, funkcijo Lens Correction.
Preko nje (slika spodaj) lahko popravimo napako
perspektive, padajoče linije. Preko okna Edit, lahko izberemo okno Transform in linije popravimo
s funkcijama Perspektive ali Distort.
V programu
Lightroom, uporabimo v oknu Develop, funkcijo
Lens Corrections in drsnik Vertical. Nimamo pa
možnosti Distort (Photoshop), s katero lahko popravljamo levo in desno stran samostojno.
Kadar fotografiramo motive, kjer že vemo, da
bomo popravljali perspektivo, je dobro, da zajamemo malo več motiva, saj se ga v popravku zaradi
razširitve enega dela slike nekaj izgubi.
Tako, popravili smo perspektivo in s tem padajoče stavbe.
Izbira kadra - Izrez fotografije
že samo z izrezom, ki ga naredite z enim izmed
programov za obdelavo slike, lahko bolje osredotočite pogled gledalca na pomembni del motiva.
Izbira kadra - Diagonala pogleda
(globina)
prikaže globine v zadostni meri. Zato se velikokrat
poslužujemo manjših trikov. Večjega prednjega
plana in naprej pogled na manjše ozadje, ali izkoristimo moč diagonale. Ta je lahko navidezna ali
izrisana z določenim detajlom, svetlobo na fotografiji. Izkoristil sem detajl pokošene poti.
Na zgornji fotografiji je klasičen popotniški posnetek iz prekrasnih Lofotov. Ko smo navdušeni nad
pokrajino, stopimo iz avta in “škljoc”. Vidimo zanimiv barvit motiv, postavimo se direktno na glavne zanimive dele motiva, celo pomislimo na “zlati
rez” in tako postavimo v kader hiški in goro. Vendar po pogledu na fotografijo, le ta ni tako zanimiva kot smo vse skupaj videli ob fotografiranju.
Fotografija je samo dvodimenzionalna preslikava trodimenzionalnega motiva. In prav v tej tretji
dimenziji globini, je velika razlika med motivom
in pogledom na fotografijo. Pri fotografiji na desni sem upošteval, da nam zgornja fotografija ne
Pot sama nas že zapelje v globino. Vendar je še zapeljana ob hišicah, ki najdlje zadržita pogled in s
pomočjo poti nas počasi potegne v zgornji levi rob
fotografije. Desni hišici imata močan barvni kontrast na preostali zeleni in modri del motiva. Obenem sta lepo postavljeni v zlati rez, gore so manjše
in v širšem zajemu. Samo nekaj korakov naredimo
in imamo drugačen pogled na motiv. Predvsem pa
imamo barvno (rdeča, - zelena, modra), zarisano
(pot v travi) in svetlobno diagonalo (temno-svetlo nebo), ki nas lepo popeljejo od prednjega do
zadnjega dela zanimivega motiva. Zdaj imamo v
zadostni meri prikazano navidezno tretjo dimenzijo, t.j. globino.
Širokokotni objektiv nam predvsem na robovih
kaj hitro popači linije. Odvisno od objektiva (cirkularni - linerani) ima le ta svoja bolj ali manj izrazita popačenja. Kadar stojimo na spodnji točki,
motiv pa je visoko nad nami, imamo izražene padajoče linije. Te napake poizkušamo rešiti s posebnimi nagibnimi Tilt-Shift objektivi ali še bolje, z veliko formatnimi kamerami, ki imajo na
Lofoti na norveškem nam nudijo enkratne motive. Svetloba je močna, kontrastna, veliko je odbite
modre svetlobe od čistega neba. Kamera nam zajame motiv v celoti tipala. Formati tipala so 4:3 ali
3:2. In zato velikokrat zajamemo preveč. S tem ima
fotografija preveč elementov, ki lahko premočno
prevzemajo pogled iz enega dela motiva na drugega. Predvsem v spodnjem delu motiva je premočan vpliv prednjega dela (skale).
Spoznajte možnost, da danes nismo več vezani na
klasične formate fotografij, kot včasih na papirju
(10x15cm). Prilagodite se sodobnim tehnikam in
22
e-Fotografija / revija za fotografsko izobraževanje / št. 71
CEWE
kolEdar
Oblikujte izvirno darilo za celo leto
www.cewe.si