Revija e-Fotografija 59 PDF
® PHOTOSHOP in njegove osnove - predavanje / tečaj 6. in 7. junij / predavanje Revija za digitalno fotografsko izobraževanje IZVOD JE BREZPLAČEN Leta 2001 sem zapisal moto e-Fotografije: »Misli digitalno!« Že tri leta nas spremlja dodatni moto: »Shranite svoje spomine!« Ne dopustite, da vaši filmi ali slike zbledijo oziroma, da se vaše fotografije za vedno izgubijo. maj / junij 2012 letnik 11 št. 59 Tiskano 20.000 izvodov Skeniranje Analogno shranite Digitalno 9. 10. junij / praktični tečaj Mini foto stojala v praksi Izgubljeni pokrovčki Fotopotep in fotografija III.del Preizkusili smo! Arhiv diapozitivov, fotografij v digitalni datoteki Naše slike – mar ni to naša zgodovina, tradicija in dediščina - dokaz bivanja in ustvarjanja?! Vsak spominski medij ima svoj rok trajanja, ki je lahko različen glede občutljivosti ali zanesljivosti. Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana Odlične fotografije danes. Svet priložnosti jutri. EOS 600D je vaš prvi korak na poti do večjega, boljšega in razburljivejšega sveta fotografije. Z 18 milijoni slikovnih točk, vodičem po funkcijah in 3,7 sličicami na sekundo fotografiranje popolnega posnetka, pri katerem odloča delček sekunde, ni bilo še nikoli tako preprosto ali bolj zadovoljujoče. Vaša pustolovščina EOS se začne tukaj. Uradni logotip UEFA EURO 2012TM je zaščiten z blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami in/ali zasnovo. Vse pravice pridržane. canon.si/EOSAdventure Beseda urednika Posel po naše Fotografija je zelo močno razširjena. Žal pri nas ne premoremo ene resne fotografske prireditve, ki bi združila pod eno streho, v enem dogodku, glavna fotografska podjetja, ponudnike fotostoritev in fotografe, da bi lahko širše predstavili svojo ponudbo, storitve in fotografijo. Pa njihova želja po takem dogodku ni majhna. Na koncu 90-tih smo v Ljubljani poznali sejem Fotostik. Lepo je združeval fotografsko ponudbo in imel lepo število obiskovalcev. Vendar kot vedno pri nas. Ni važna ponudba, ampak imeti dogodek, z njim hitro zaslužiti, če tudi ga naslednje leto ne bo več. Uspešen je bil samo prvi sejem Fotostik. Na začetku pohoda digitalne tehnologije, je fotografija posatala opazen del sejma Informatika, ki je potekal v Cankarjevem domu. Sama prireditev je sčasoma izgubila obiskovalce in za ponudnike opreme ni bila več zanimiva. Za organiziranje nečesa večjega se potrebuje resnega organizatorja z izkušnjami, seveda sodelujoče, ki bodo zapolnili razstavni prostor kot obiskovalce. Pred osmimi leti, ko je bila digitalna fotografija nekaj novega, želenega, sem združil glavne akterje in poizkusili smo si s sejmom stopiti nasproti. Že takoj ob prvi ponudbi glede razstavnega prostora je vsem vzelo sapo. Leta so tekla, želje so ostale in prav vesel sem bil klica, če bi pomagal organizirati fotodogodek. Pogovori, ideje, klici so pripeljali do tega, da sem po dolgih letih spet združil glavne akterje na našem trgu in smo se vsedli s predstavniki sejma. Zaključek! Zapolniti še neizkoriščeni prostor na drugem dogodku, zraven dodati fotografijo in seveda, nič dati, vodilo je zaslužiti. Vse skupaj je bilo hitro videno kot neresno in z grenkim priokusom, kako se te želi samo izkoristiti. Taka je žal podjetniška miselnost v Sloveniji. Pred zaključkom revije sem bil vabljen na Dunaj, kjer je nemška gospodarska zbornica organizirala novinarsko konferenco o sejmu Fotokina. Ko slišiš kako so pripravljeni na ta največji fotografski dogodek, kako se obračajo k podjetjem, kako jim stopijo nasproti in e-Fotografija je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. kako razmišljajo, da bo ta največji fotosejem še deloval v prihodnje veš, da smo mi še daleč za razvitim svetom. Žal draIzdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o. Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje gi fotografi tudi delčka resnega dogodka pri nas ne more biti! Pa ne, da si ga fotografska podjetja in drugi ponudniki ne Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16 e-mail: info@e-fotografija.com bi želeli. Tisti, ki bi naj bi narediti dogodek žal še vedno ne razmišljajo, da jim stojijo nasproti korporacije, ki vedo, kaj Urednik: Matjaž Intihar se v tujini za svoj vložek dobi. Te bodo očitno same stopile skupaj, da bo tudi pri nas prirejen kakšen večji fotodogodek. Tisk: Tiskarna SET, Ljubljana. Tiskano 10.000 izvodov e-Fotografija maj / junij 2012 3 Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si Osnovni tečaj fotografije - 9. do 14. junij www.e-fotografija.si/tecaji.htm Trajnost naših diapozitivov in fotografij Vaša številna vprašanja, glede filmov, fotografij na papirju in njunega skeniranja, arhiviranja so me prepričala, da še enkrat objavim članek. Čeprav je dosegljiv na internetu, pa ga mnogi še niste prebrali ali nimate možnosti prebrati ga na spletni strani. Da ne bo potrebe po telefonskih razgovorih ponavljati eno in isto preden se odločite za digitalni arhiv vaših filmov sem se odločil članek še enkrat objaviti. V zadnjih petih letnikih revije e-Fotografija sem vedno opozarjal, da ne izgubite spominov. Najboljše fotografije, zajete z digitalno fotokamero, izpišite na papir, da ne bodo za večno izgubljene ostale na trdih diskih računalnikov. Medtem ko so bili ti nasveti namenjeni predvsem družinskim fotografom in delno tudi popotnim, se bom tokrat dotaknil še druge skupine fotografov. To so hobifotografi, ki so v analogni dobi prisegali na barvne diapozitive. In le zakaj je treba tem naprednim fotografom zapisati nasvet glede arhiviranja, saj je večina že sama po sebi zelo redoljubna in je diapozitive lepo shranila v posebne mape ali t. i. saržerje za diaprojekcijo. Mnogi arhiv uredijo tudi tako, da so na vsakem albumu ali škatli z diapozitivi zapisani vsi glavni podatki o fotografijah na njih. Tako fotograf hitro in preprosto poišče želene diapozitive. Tokratni članek pa ni namenjen arhiviranju diapozitivov v digitalno obliko zato, ker bi se drugače izgubili, ampak zato, ker imajo na žalost diapozitivi omejen čas obstojnosti, do katerega se bodo slike na njih ohranile v še zadovoljivi kakovosti. ri novodobni fotograf se bo nasmejal ob teh zapisih. Toda tako je bilo in tudi doma smo tako negativne kot diapozitivne filme, ki jih nismo potrebovali, spet dali v hladilno skrinjo in jih šele dan pred fotografiranjem dali na sobno temperaturo. Kdor je dobro pazil na filme in imel dobrega laboranta za razvijanje, je lahko vedno bil zadovoljen tudi z materialom in s slikami. Kdor ni pazil na rok trajanja diapozitivnega filma in ga je izpostavljal toploti ter ga ni takoj po fotografiranju oddal v razvijanje, ni mogel pričakovati dobrih rezultatov. Ali je imel film barvni »štih« (ton določene barve), ali je bila osnovna počrnitev filma (prosojni del) že opazno obarvana, ali pa so se barvila na neustrezen način združevala, zaradi česar so bile barvne vrednosti nepravilne. Torej predvsem na diapozitivnih filmih smo že ob nakupu in hranjenju filma pred fotografiranjem naredili malo doktorsko disertacijo. Pa ni bilo tako zapleteno. Celoten postopek je bil za naprednega fotografa nekaj samoumevnega. Tako je pač moralo biti in to smo upoštevali. Vendar pa so se po razvijanju filma Prve barvne diapozitivne filme sta leta 1936 predstavila Agfa in Kodak. Od takrat naprej je barvna fotografija prisotna tudi v družinski in hobi fotografiji. Predvsem slabost kemičnega postopka razvijanja vpliva na uničevanje emulzije in s tem tudi naših fotografij na koščku filma. Oziroma tudi na fotografskem papirju, če ste uporabljali negativni film. Da si ohranite spomine in da se vam ne zgodi, da vaša slika izgine, si jih že danes shranite v digitalno obliko. Ohranite vaše nekdaj posnete fotografije za nove rodove. Nasvet: pomembne originale (diapozitive, fotografije) shranite na hladno in ne vlažno mesto. le zelo redki fotografi zavedali, da je treba za dolgoročno arhiviranje prav tako poskrbeti za film in ga zamrzniti. Da, zamrzniti! Trajnost diapozitivov Diapozitiv je končni original. In kot sem zapisal leta 2001 v knjigi e-Fotografija, še danes velja, da je diapozitiv še vedno najboljša možna reprodukcija originala. Če RAW-datoteko primerjamo s filmskim negativom, lahko diapozitiv z današnjo JPEG-datoteko. Od nastavitev in od tega, kako je kamera razvila sliko (JPEG), je bil odvisen končni original. Za diafilm je bila značilna še ena slaba lastnost. Vsak diapozitiv zase je bil edini original. Če si jih hotel imeti v polni kakovosti več, si moral za isti motiv večkrat pritisniti prožilec. Ta postopek si je izbral le redko kateri hobifotograf. Filmi so nas s ceno pri pritisku na prožilec vendarle omejevali. Izdelovali smo tudi kopije, s posebnimi napravami, imenovanimi duplikatorji, vendar pa so se mnogi tonski detajli izgubili in novi preslikani koščki filma niso bili enaki originalu. Tako smo vsi fotografi, ki imamo diapozitivne filme, že od začetka seznanjeni s tem, da je na vo- ORWO dia film in leto 1974 v Benetkah. Pred sedmimi leti sem poskeniral diapozitiv (levo). Bil je že v zelo slabem stanju. Obledelost barv in rjavi fleki, od še vedno agresivnih kemikalij.Danes ga lahko predstavim v višji kakovosti na projekcijah kot časopisu, na fotopairju... Uvod Na enem izmed seminarjev, namenjenih strokovnjakom za arhiviranje umetniških slik, fotografij in glasbe, sem si dobro zapomnil nasvete glede arhiviranja diapozitivov. Vsi, ki smo resno uporabljali diapozitivne filme, smo ob nakupu dobro pogledali rok trajanja (da, film ga je imel), in nekaj povsem samoumevnega je bilo, da smo filme kupovali tam, kjer so jih hranili v hladilnikih. Marsikate- 4 EFKE negativni barvni film in fotografija na fotopapirju še brez poliesterske osnove, narejena leta 1971 (levo). Negativ je že zdavnaj izgubljen, slika na papirju iz fotoalbuma pa močno obledela. Za prvo knjigo e-Fotografija iz leta 2001 sem poskeniral sliko in jo digitalno popravil. Zdaj so “spomini” varno shranjeni na DVD mediju, trdem disku in po novem tudi v fotoknjigi. e-Fotografija maj / junij 2012 Napredni tečaj fotografije - 27. junij do 2. julij www.e-fotografija.si/tecaji.htm ljo samo en original. Z leti njihovega hranjenja smo spoznali še več. Fotografija na papirju ima dokazano trajnost zapisane slike 150 in več let. Od kar se je za zapis svetlobe začelo uporabljati srebro in so razvite slike kemično fiksirane, imamo še vedno odlične črno-bele zapise na filmu in papirju. S prihodom barvil in pigmentov ter s tem barvne fotografije se je trajnost slike na papirju in filmu krepko zmanjšala. Prve barvne diapozitivne filme smo dobili leta 1936. Vendar je ohranjenih še zelo malo kakovostnih slik, saj na začetku v kemičnem procesu niso uporabljali stabilizatorja za večjo odpornost emulzije. V največji banki filmov in fotografij, agenciji Corbis-Bettman, hranijo več kot 13 milijonov originalnih posnetkov iz zgodnjega obdobja filmske fotografije. Vendar je na žalost veliko prvih barvnih posnetkov že tako močno obledelih, da se na filmu niti ne razpozna več, kaj je bilo fotografirano. Da bi ohranili originalne fotografije na filmu čim dlje, so v zapuščenem rudniku uredili arhiv z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami. In katere so glavne? e-Fotografija maj / junij 2012 Stalna nizka vlažnost in zamrznjenost filmov pri –20°C. Obenem pa je studio sodoben, s skenerji, in vse filme ter fotografije bodo shranili še v digitalno obliko. Naše slike – mar ni to naša zgodovina, tradicija in dediščina - dokaz bivanja in ustvarjanja?! Vsak spominski medij ima svoj rok trajanja, ki je lahko različen glede občutljivosti ali zanesljivosti. Moje izkušnje s filmi mih ali škatlah in niso nič slabše kakovosti kot po razvijanju. Ker sem se profesionalno ukvarjal z razvijanjem filmov, sem dobro vedel, koliko pomenita svež fiksir in dobro spiranje S fotografijo se ukvarjam od leta 1975. Od leta 1976 pa sem se kot reprodukcijski fotograf po poklicu profesionalno ukvarjal tako s fotografijo kot tudi z razvijanjem grafičnih in klasičnih fotografskih filmov. Vse do leta 2002 sem vsakodnevno poklicno in ljubiteljsko razvijal filme v temnici. Kljub temu da smo v grafičnem delu izkoriščali tudi t. i. razvijalne mašine, je bilo ročno razvijanje še vedno nujno. Z ročnim razvijanjem se da lažje kontrolirati grajenje tonskih vrednosti na poltonskih filmih in tudi grajenje rastrske točke na izjemno kontrastnih »lith« filmih. Prve, še danes ohranjene, slike sem izdelal na črno-beli film in jih sam razvil v temnici leta 1975. Črno-bele fotografije so še vedno v fotoalbu- s svežo vodo v končnem postopku. Prvi negativni barvni filmi, ki sem jih posnel leta 1975, so še danes obstojni in pred dnevi izdelane fotografije iz njih so zelo kakovostne, boljše od tistih, ki so izdelane še po starih postopkih. Prve fotografije na diapozitivni film sem posnel leta 1975. Takrat smo fotografi uporabljali predvsem filme ORWO. Kakovostni filmi Agfa in Kodak so bili dobavljivi samo v tujini in seveda po ceni, ki je marsikoga odvrnila od misli, da bi jih izbral za domačo uporabo. Večina mojih prvih diapozitivov je že krepko slabše kakovosti kot na začetku. Takrat so bili fiksiranje, spiranje in stabiliziranje slike preslabi. Kemikalije so še vedno vplivale na pigment in po dvajsetih letih sem prvič opazil rjave lise in začetek bledenja slike. Pozneje sem začel kupovati diapozitivne filme Kodak in Fujifilm in na nekaterih je danes že mogoče opaziti bledenje barv. Večina fotografov svojih dvajset in več let starih diapozitivov že leta ni a 5 Fleš praktična delavnica (20. junij) www.e-fotografija.si pogledala. Le poglejte jih. Sprva ob pregledu diapozitivov niti ne boste opazili napak ob izgubi kakovosti. Vendar pa, ko jih boste podrobneje pogledali in primerjali, boste kmalu opazili sledi staranja in vpliva kemikalij na film. Moja poklicna spoznanja o arhiviranju filmov Večina fotografov se dolga leta dejstva destrukcije slike zaradi staranja na filmu ne zaveda. Kljub temu da sem pri poklicnem delu vseskozi med skenerji, pa vse do leta 1997 s prihodom digitalnega zapisa, prvih PC-računalnikov in skeniranih datotek nismo imeli možnosti kakovostnega reproduciranja in shranjevanja zapisa. Ob nakupu svojega bobenskega skenerja na začetku devetdesetih sem postopno začel skenirati diapozitive in izdelovati arhiv v digitalnem zapisu. Danes vidim, kako prav sem naredil, saj je že marsikateri diapozitiv zaradi bledenja neprimeren za projekcijo. Res je, da novega diapozitiva ne morem več izdelati, toda kakovostna digitalna datoteka mi omogoča kakovostne reprodukcije na novih napravah za prikaz Sam sem po več kot 30 letih ukvarjanja s skeniranjem, svoj boben skener pospravil v kot. Čas skeniranja danes ne opravičuje cene. Poglejmo tabelo trajnosti razvitega barvnega diapozitiva glede na temperaturo: 3001/2X 2401X 1902X 1304X 7010X 4016X 0028X -100100X -180340X -2601000X Vpliv relativne vlažnosti na bledenje barv: 60% 2X 40% 1X 15% 0,5X Kodak tabela (v letih) do začetka bledenja pri 0C Film2407,201,70-200 Kodacolor II 6 55 120 2500 Kodacolor Gold 100 12 115 240 5000 Ektachrome E-3 5 48 100 2100 Ektachrome E-4 15 140 300 6250 Ektachrome E-6 110 1000 2200 45750 Kodachrome 95 900 190039500 Barvni papirji za fotografije Ektacolor 37RC 10 95 200 4150 Ektacolor 78RC 8 75 160 3300 Ektachrome 22R 8 75 160 3300 6 Danes so za skeniranje še najbolj uporabni film skenerji. Kateri? Stvar zahteve po kakovosti. slike. Le kdo danes še uporablja diaprojektor? Danes so nam na voljo visokoločljivi HDTV-zasloni in LCD-projektorji. Če bi se šele danes odločil za skeniranje, marsikaterega posnetka ne bi imel v današnji kakovosti. V grafični šoli so nas učili o pomenu fiksiranja, stabilizacije in spiranja kemikalij, da bi kemični postopek čim bolj ustavili. Ker pa smo v grafičnem procesu le malo razmišljali o arhiviranju filmov za deset in več let, nisem dobil dosti znanja o drugih elementih, ki še kako vplivajo na razvoj destrukcije slike. In česar ti ne povedo drugi, se naučiš sam, vendar žal na napakah. Vsekakor pa so prav te zelo koristne, saj po navadi drugim ne verjameš. Vemo, kako je danes v digitalni tehniki, ko začenjamo arhivirati digitalne datoteke šele takrat, ko prve pomembne za vedno izgubimo. Pred osemindvajsetimi leti sem na diapozitivni film Kodachrome posnel dogodek s prijatelji. Diapozitive sem prilepil na belo pleksi steklo pred neonsko luč – za dekoracijo sobe, ogled diapozitivov, ko so prišli kolegi na obisk, in da sem si jih lahko vedno ogledoval. Že po dveh letih so bile slike tako močno tonsko uničene, da sem jih lahko samo še vrgel v koš. Škoda, danes jih nimam nikjer in niti sodelujoči kolegi fotografi iz obdobja našega, pred osemindvajsetimi leti doseženega podviga, ko smo se z gumijastim čolnom in s Tomosom 4 peljali, ga porivali, brodili in plavali po Ljubljanici od jeza na Vevčah do jeza v Zalogu. In zakaj so slike na tako kakovostnem filmu tako hitro zbledele? Toplota, svetloba in vlaga so »smrt« za razviti barvni film. Z leti sem na različnih predavanjih spoznal še druge možne uničevalce barvne emulzije na filmih. Mnogi diapozitive za hiter pregled hranijo v posebnih mapah in jih vstavljajo v posebne reže listov iz PVC-ja. Ta pa še dolga desetletja vsebuje škodljive hlapljive kemikalije za filmsko emulzijo. Bolje je uporabiti liste iz pavs papirja. Arhiv v več letih selimo iz omare v omaro ali predal. Zaradi lepil in lakov pa je pohištvo dolga leta za emulzijo zelo agresivno. Ugotovili smo naslednja dejstva: -Stari kemični postopki, po katerih so se razvijali filmi pred desetletji, so slabši od novejših. -Čim dlje puščamo film v prostorih z višjo vlago in temperaturo, tem hitreje se uničuje razvita emulzija filma. -Čim dlje bomo film hranili v PVC-ju, tem slabše bo. -Čim večkrat bomo zamenjali pohištvo z novim, tem večji bo vpliv topil na sliko. -Čim večkrat bomo film prepuščali močni dnevni svetlobi ali vroči svetlobi projektorja, tem slabše bo. Sled teh dejstev je danes zadnji čas, da se vsi skupaj zavedamo potrebe po arhiviranju filmov in fotografij na papirju. Le oglejte si svoje dvajset ali več let stare diapozitive in slike. Tudi če še ne opazite razlike, vedite, da jo boste takrat, ko bo morda že prepozno. Obenem pa naj nas ta dejstva in spoznanje, da izgubljamo kakovost diapozitivov, spomnijo, da je treba pravilno arhivirati tudi digitalne datoteke, saj z leti ne bo izgubljena kakovost zapisa, ampak jih bomo preprosto izgubili. Matjaž Intihar Leta 2001 sem zapisal moto e-Fotografije: »Misli digitalno!« Že tri leta nas spremlja dodatni moto: »Shranite svoje spomine!« Ne dopustite, da vaši filmi ali slike zbledijo oziroma da se vaše fotografije za vedno izgubijo. e-Fotografija maj / junij 2012 22. - 24. junij FOTOvikend v Toskani www.e-fotografija.si Arhiv diapozitivov v digitalni datoteki Leta 1976 sem se na grafični šoli prvič srečal s skeniranjem. Takrat še ni bilo mogoče prenesti električnih signalov na medij za njihovo zapisovanje, in smo lahko sliko zapisali samo na grafični film v separaciji štirih barv CMYK. Nekateri smo fotografije z diapozitivov preslikavali v več kopijah, vendar kakovost ni bila enaka originalu. Predvsem poklicni fotografi so si s kopijami ohranili original, v tiskarno pa poslali kopijo, saj se je večkrat zgodilo, da smo film zaradi nepazljivosti spraskali ali kako drugače uničili oziroma se je lahko izgubil. Izrazni fotografi so kopije pošiljali na različne diafotografske natečaje. Kopije je torej mogoče izdelati, toda ne v kakovosti, enaki originalu, ta pa iz leta v leto počasi izgublja tonske vrednosti. V današnjem času hitrega življenja si le redko kdo še vzame čas za projekcijo diapozitivov. Večinoma so ti shranjeni v omari in prepuščeni času, da ga bo glede na predstavljena dejstva počasi, a vztrajno uničeval. Ker pa imamo fotografi, ki smo že dolga leta v fotografiji, veliko lepih spominov na filmih in imamo na diapozitivih odlične posnetke, ki jih danes ne moremo več ponoviti, moramo čim prej izdelati digitalni arhiv. Tako bomo slike ohranili in jih bomo lahko prikazali na računalniškem ali televizijskem zaslonu, z LCD-projektorjem ali fotografije izpisali na papir. e-Fotografija maj / junij 2012 Vaše pomembne diapozitive in fotografije poiščite še danes. Pravilno jih arhivirajte in predvsem, shranite jih v digitalno obliko. Naj se vaša pred 40 leti zajeta fotografija ohrani za prikaz na sodobnih medijih in predvsem za desetleja naprej. Kako do digitalnega arhiva diapozitivov? Skenerje poznamo že desetletja. Lahko rečemo, da so to prve naprave, ki so bile v profesionalnem svetu že na začetku sedemdesetih zametek elektronske fotografije. Kot sem že zapisal, me skenerji spremljajo že od leta 1976. Toda skeniranje nekdaj in danes je tako različno kot formula ena pred desetletji in danes. Ne v kakovosti zapisa, ampak v hitrosti, z njo posledično pa v mnogo prijaznejši ceni. V knjigi e-Fotografija iz leta 2001 sem v posebnem poglavju opisal razrede skenerjev, njihov namen, kakovost in osnove skeniranja. Zapis ima še danes svojo težo, ponovil sem ga v revijah št. 34, 35, 36 a 7 Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si Spoznaj svojo fotokamero (21. junij) www.e-fotografija.si (na voljo so tudi v PDF-datoteki na www.e-fotografija.si), zato bom v tem zapisu predstavil samo pomembna dejstva. Poznamo ploskovne, filmske in bobenske skenerje. Ploskovni so primerni za skeniranje fotografij s papirja, filmski za ljubiteljsko skeniranje filmov in bobenski za profesionalno skeniranje fotografij in filmov. Če govorimo o skeniranju diapozitivov, je treba poznati del teorije. Diapozitivni film ima v svoji najvišji kakovosti počrnitveno vrednost (D – density) kar 3,6 (fotografija na papirju pribl. 2,2). Le redki namizni skenerji z možnostjo skeniranja filmov zmorejo razpoznati zasičenost v višjem razmerju kot 2,5 D. Filmski skenerji dosegajo do 3 D. Bobenski s fotografskim ojačevalnikom dosegajo zmožnost razpoznavanja tonskih vrednosti v najvišji zasičenosti filma, tj. 3,6 D. Zavedati se je torej treba, da so za vsak skener značilne prednosti, omejitve in predvsem zmožnosti glede kakovosti, ki pa je na koncu pogojena s hitrostjo skeniranja in ceno. Ne bom posegal dalje v ta zapis, ker sem ga že podal v knjigi, reviji in danes niti ni več tako pomemben v vseh podrobnostih. Glavno je naslednje. Če imate namizni skener z možnostjo skeniranja filmov, vedite, da bo za manj zahtevne kakovost primerna za domači arhiv. Slike z diapozitiva bodo dovolj razpoznavne, da jih boste lahko pokazali na zaslonu, le v temnejših delih slike ne bo tonskih vrednosti, ampak ena sama »tema«. Zahtevnejši hobifotograf si bo izbral filmski skener. Taki namenski skenerji sliko že zelo dobro prenesejo v digitalni zapis in diapozitivi so odlično prikazani na novih digitalnih projekcijah ali pa so dobro povečani na papir tudi v večjih formatih. Bobenski skener izberite tisti, ki si želite pri diapozitivih popolno kakovost, ki je za vas pomembnejša od cene. Od izbire skenerja je odvisno tudi, koliko vas bo skeniranje stalo. Namizni skenerji so precej poceni in diapozitive lahko skenirate sami doma. Toda pomembno je, ali vas bo ta kakovost zadovoljila. Iz prakse vem, da je za hobifotografe na začetku mnenje o kakovosti zadovoljivo. Toda kaj kmalu večina spozna, da so naredili napako, saj mnogo tonskih vrednosti in detajlov manjka. Če to spo- Ploskovni skener 8 znamo kmalu, lahko skeniramo s filmskim skenerjem še enkrat, če ne in bomo želeli ponovno skenirati čez deset let, pa bo izguba kakovosti filma že tolikšna, da bomo še enkrat razočarani. Vsi, ki ne potrebujete popolne kakovosti in predvsem odlično skeniran diapozitiv za digitalne projekcije, izberite filmski skener. Vendar pa cena tisoč evrov in več marsikoga odvrne od arhiviranja. Bobenskih skenerjev je vse manj. Ne izdelujejo jih več, saj so jih uporabljali v grafičnih studiih, ki pa izkoriščajo samo še digitalne datoteke. Tudi če jih kje še imajo, je zaradi časa skeniranja cena zelo visoka, zato se uporabljajo samo za najpomembnejše diapozitive. Že pred leti sem tudi sam bobenski skener ugasnil in postavil v najbolj oddaljeni kot. V grafičnem delu že pet let prevladujejo digitalne fotografije in ni več cene, ki bi za ta namen upravičila skeniranje z omenjenimi skenerji. Za konec Ta članek bo marsikoga spomnil na analogno fotografijo ter njene negativne in pozitivne filme. Iz negativnih smo že ali pa še lahko izdelamo fotografije. Pri diapozitivih pa, kar koli naredimo iz njih, razen kakovostnega skeniranja precej izgubimo na kakovosti. Predvsem pa naj vas ta članek spomni, da spet malo pregledate diapozitive, ocenite njihovo kakovost, izberete tiste, ki bi jih radi shranili še v digitalno obliko, in na koncu najvrednejše shranite v hermetično zaprto posodo, dodate vrečko gela silica, ki bo odvajal vlago, in vse skupaj postavite v zamrzovalno skrinjo. Naj se ohranijo vaši originali čim dlje in v čim boljši kakovosti. Vsekakor pa prej uporabite kakovosten skener, da diapozitive digitalizirate in arhivirate za sodobno predvajanje. Malo čudno bi bilo videti, če si kdo želi ali mu vi želite prirediti prikaz starih fotografij z diapozitivov, a mora čakati na odmrznitev slik. Torej, zdaj je zadnji čas za digitalizacijo diapozitivov in, seveda, za končno spoznanje, da je treba arhivirati tudi slike iz digitalnih kamer. Glejte, da tega ne boste spoznali šele čez deset let. Diaposnetkov ima hobifotograf iz svojega deset- in večletnega ustvarjanja mogoče tisoč. Toliko digitalnih posnetkov danes naredite na zanimivem izletu v enem dnevu. Kaj bo čez deset let? Brez pra- Film skener Diapozitivi imajo najvišjo zasičenost tonskih vrednosti. Čim preje je možno pa tudi njih shranite v digitalni zapis, original pa shranite na “hladno”. vega arhiva ne bo šlo, zato preberite tudi članke o digitalnem arhiviranju in programu Adobe Bridge, ki je podprogram Photoshopa. Leta 2001 sem zapisal moto e-Fotografije: »Misli digitalno!« Že tri leta nas spremlja dodatni moto: »Shranite svoje spomine!« Ne dopustite, da vaši filmi ali slike zbledijo oziroma da se digitalne datoteke za vedno izgubijo. Matjaž Intihar - Pri skeniranju negativov, diapozitivov sami naredite selekcijo, katere ni potrebno skenirati. Tako si zmanjšate količino med vašimi 100 ali 1000 in več posnetki, posledično je nižja tudi cena skeniranja. - Negativne filme pustite razrezane na trakove po nekaj posnetkov, kot ste jih dobili v fotolaboratoriju. - Diapozitive je najbolje pustiti v okvirčkih brez stekel, ali v trakovih razrezanih po 5, 6 posnetkov. - Skeniranje je možno v JPEG ali RAW zapisu. Lahko se prilagodi tudi ločljivost skenirane datoteke. V RAW datoteki skenirajte samo tiste posnetke za katere veste da jih boste rabili v najvišji kakovosti. Zgolj za arhiv zadovoljuje JPEG zapis. Bobenski skener e-Fotografija maj / junij 2012 4. - 16. november FotoPOTEP BALI www.e-fotografija.si Pridruži se nam na našem sedmem e-Fotopotepu na otok Bali. Verjemite, da je to fotografsko izkušnjo vredno doživeti, pa če ste fotograf začetnik ali profesionalec. Enostavno povedano. Eksotična fotodelavnica na Baliju z e-Fotografijo vas popelje nekam drugam, v popoln fotografski raj. Pokrajina navduši, zelena ali zlata barva te napolni z energijo, sončni zahodi spomnijo na romantiko, ljudje vas začarajo in nasmeh ter veselje vas bosta spremljala še dolgo časa tudi doma. Ja doma, kjer je vse to že zdavnaj izginilo in nas je spremenilo v trde maske brez nasmeha in stroje, katere iz dneva v dan programirajo, da samo še hlepijo po več in več. Na Baliju vsaj za nekaj časa uidemo kruti domači realnosti, medijem z motom “samo slaba novica je dobra novica”, fotografijam iz teme kot jo sam imenujem »tuga, jad i bol«, ter vojnih grozot.Na Baliju preko fotokamere zopet spoznamo, da se lahko živi tudi drugače. Za konec pa še tisto najbolj pomembno. Fotografi smo z motivi bogato poplačani, saj na naši fotografski delavnici spoznamo, da je tudi nasmeh nalezljiv. Ime balijske eksotične fotodelavnice zato tudi poimenujem, FOTOGRAFIRAM ZA NASMEH! ljenosti portretiranec niti ne ve, da ga želimo ujeti v njegovem pristnem trenutku. Če nas zagleda pa se le redko kdo nasmehne in nam podari sproščen portret. Za to so moji prvi nasveti vedno namenjeni temu, da za portret jemljemo krajše goriščnice in se mu raje približamo na meter ali dva. Tisti, ki imate fiksne 35 ali 50mm objektive hitro spoznate čemu so lahko uporabni. Predvsem pa pomen globinske ostrine dobi drugo dimenzijo. Sedaj lahko še prostor komponiramo v fotografijo portreta. Te čudovite trenutke, naravo, ljudi, turistične točke in njihovo ponudbo si je enostavno treba deliti. - Mlade šolarke so se nastavljale našim fotografinjam in si nato z veseljem ter polno veselega otroškega smeha ogledale fotografije. Veselje in nasmeh sta prisotna tudi v šolah! Odhod 4. do 16. november Že po prvem (november 2009) e-Fotografija Fotopotepu na otok Bali sem zapisal naslov »fotografiram za nasmeh«. V dveh letih se ni prav nič spremenilo, le spoznali smo še nove, za fotografa boljše lokacije. In zakaj toliko pišem o nasmehu. Ker že pred odhodom vsakemu fotografu razlagam, da se po naši exotični delavnici na Baliju ne bo več spraševal kako fotografirati portret, oziroma se celo bal pritisniti na sprožilec ob pogledu na ta živi motiv. Če se pri nas kar nekako bojimo kaj bodo mimoidoči rekli, oziroma nas že močno omejujejo razno razne pravice glede fotografiranja in predstavitve portretov, pa je na Baliju povsem drugače. Hitro spoznaš, da se ob toplem nasmehu in pogledu vsak želi fotografirati. Joj kako so veseli, ko jim pokažeš fotografijo na zaslonu. Ko pa jim damo še fotografije na papirju iz našega prejšnjega fotopotepa je izraz na obrazu neverjeten. Kot bi gledali nekaj, kar ni mogoče. Res so veseli svojih fotografij. In novo poziranje se začne. Vsem fotografom na naši fotodelavnici na Baliju je treba na začetku dan ali dva govoriti, da ni treba za fotografiranje portreta uporabljati teleobjektiv. Kot doma vsi stojijo oddaljeni od portretiranca pet ali več metrov in škljoc, škljoc. Tako smo res vajeni doma, ko mnogi boječe kradejo portrete na ulicah, trgih in so od njih preveč oddaljeni. Pri taki odda- Članki - Prijave: www.e-fotografija.si/tecaji 7. e-Fotopotep na BALI Wayan nas vedno rad sprejme na njegovih znamenitih terasastih poljih Tegallang. Po predstavitvi teh čudovitih teras v National Geographic so turisti tu nekaj vsakdanjega. Vendar nam Wayan omogoči, da se skozi ta polja sprehodimo in v miru fotografiramo. Za posnetek pa tudi sam rad pozira. Saj nismo samo fotografski “fanatiki”. Plaža Dreamland je tista lokacija kamor gremo z veseljem po osvežitev. Kdor želi izgubiti strah pred eksotičnimi živalmi, jih prijeti in fotografirati, naj le gre z nami na Bali. e-Fotografija maj / junij 2012 Na plaži v Kuti se motivi ponujajo kar sami od sebe. 9 fotografije - osnovni, nadaljevalni, individualni Fotopotep in fotografija - III.del na poti Stalnica popotnega fotografiranja od odhoda z letališča, železniške ali avtobusne postaje, preko sprehoda po mestu, pa vse do raziskovanja puste pokrajine poseljene zgolj z nomadskimi šotori. klene površine na sodobnih nebotičnikih lahko izrabimo za posnetke odsevov (sosednjih stavb, oblakov, neba,...). Še posebej pri starejših stavbah bodimo pozorni tudi na detajle. Mesta ponujajo nešteto različnih fotografskih motivov in navadno so vsaj najatraktivnejši opisani v turističnih vodnikih ali prospektih. Po večini (vsaj večjih ali bolj turističnih) mest so tudi organizirani ogledi, a kot bi se vsi zarotili proti fotografom, so taki ogledi ponavadi vedno opoldan, ob najslabši svetlobi in ne omogočajo daljših postankov za fotografiranje. So pa koristni za orientacijo in za prve odločitve kje si vzeti več časa za fotografiranje in ob katerem delu dneva je treba priti na lokacijo. Povsem jasno je, da so glavne mestne znamenitosti vedno prvi cilj, a ko bomo končali s fotografiranjem “obveznega” se sprehodimo še po stranskih ulicah, se večkrat obrnimo, da dobimo še druge poglede in motive vidimo v drugačni luči in drugačni perspektivi. Zelo atraktivni so posnetki mest od zgoraj. V velikih mestih bomo hitro našli znane razgledne točke (ki jih ponavadi tudi oglašujejo), v manjših mestih pa povprašajmo lokalne taksiste ali zgolj mimoidoče, kje bi se dalo narediti dober razgledni posnetek. Ni ravno stara stavba, a detajl, ki ga tvori most med stolpoma Petronas je vsekakor vreden fotke. Kuala Lumpur, Malezija. MESTA ZNAMENITOSTI Čudovite slike Taj Mahala, Machu Picchuja, Eifflovega stolpa, Kipa svobode, stolpov Petronas, ... so se nam že globoko zarezale v spomin, saj smo jih lahko videli v tisočerih turističnih brošurah, revija, knjigah, razglednicah, celo na skodelicah za kavo. Pravi fotografski izziv je narediti čimbolj enako fotografijo, kot so omenjene in povsem drugačno, tako kot jo še nismo videli. Znamenitosti so po vsem svetu in v vseh letnih časih zelo oblegane in če nočemo imeti na posnetku (zaradi množice turistov) komaj razpoznaven motiv, pridimo na lokacijo pred največjim navalom turističnih skupin in/ali ostanimo na lokaciji, ko skupine odidejo. Primer fotografiranja Taj Mahala je opisan v članku (e-FotoPOTEP.si) Pogled na modro obarvane hiše Jodhpurja s trdnjave Mehrangarh. Jodhpur, Indija Ker je v mestu kar nekaj stolpov in mošej z minareti take fotke ni bilo težko narediti. Yazd, Iran. STAVBE Posnetek, ko obrnemo fotoaparat navzgor, nam prikaže stavbe v položaju, kot da se bodo ravnokar zrušile. Profesionalni fotografi zato uporabljajo namenske objektive s korekcijo perspektive (shift objektivi), a tudi z normalnimi in celo širokokotnimi objektivi lahko naredimo atraktiven posnetek stavb. Če je možnost, zvišajmo svoje stojišče fotografiranje s sosednjih stavb ali pa pazimo, da glavni motiv postavimo čimbolj v sredino posnetka. Seveda pa lahko tudi poševne in padajoče linije naredijo posnetek zelo zanimiv, vendar ne velja pretiravati s številčnostjo takih posnetkov. Topla popoldanska svetloba, kot kontrast hladnosti betonskih stavb deluje zelo učinkovito. Velike ste- 10 pisi in kakšni običaji veljajo. Ponekod vstop ni dovoljen ženskam, drugje morajo biti pokrite, nekje ne smemo nositi kratkih hlač, spet drugje moramo biti bosi. Pri obisku bodimo spoštljivi in pred fotografiranjem vedno vljudno vprašajmo, če je dovoljeno in pod kakšnimi pogoji. Velikokrat je prepovedana uporaba bliskavice, včasih tudi stojala. Med obredi ne uporabljajmo bliskavice tudi če je drugače v objektu dovoljena in zavzemimo svoj položaj tako, da med fotografiranjem ne bomo ovirali obreda in udeležencev. VERSKI OBJEKTI Cerkve, mošeje, samostane, templje, kapelice in podobno najdemo tako v velikih mestih, kot v majhnih vaseh. Zaradi nenehnih aktivnosti, ki v njih navadno potekajo, pa tudi zaradi zanimive arhitekture so to priljubljeni fotografski motivi. Zunaj ne bodimo pozorni samo na celoto, ampak se ozrimo na številne detajle, ki so povezani s posamezno religijo. Ljudi pred in v objektu povežimo z dogajanjem, verskim obredom ali s samo vero. Običajno so vstopi v verske objekte dovoljeni, vendar se vedno pozanimajmo kakšni so pred- Brezje, Slovenija. INTERIERJI V notranjih prostorih se skoraj vedno srečamo s problemom pomanjkanja svetlobe in z različnimi viri svetlobe, ki imajo različne barvno temperaturne vrednosti. Pomagamo si lahko z nastavitvijo višje vrednosti ISO, z dosvetljevanjem in z uporabo daljših časov osvetlitve. Z direktno osvetlitvijo s svetlobo iz bliskavice dobimo zelo “ploske” posnetke zato si poskušajmo pomagati s kombinacijo razpoložljive svetlobe in bliskavice ali tako, da svetlobo bliskavice odbijemo od kakega predmeta in jo tako razpršimo. Tako fotografiranje je zelo zahtevno, zato bomo za dobre rezultate potrebovali kar nekaj vaje. Lažja je uporaba stojala in daljinskega prožila, ki nam omogočata daljšo osvetlitev brez stresenih posnetkov. Če nas zanima samo ozek motiv, ki je zadostno osvetljen, okolica pa ne, uporabimo točkovno merjenje svetlobe. Pri različnih virih svetlobe (sončna svetloba, umetna svetloba z različnih žarnic) na posnetku barve ne bodo verodostojne, ne bodo prave. Potrebna bo naknadna, računalniška obdelava posnetka. Delo nam bo olajšano, če bomo uporabljali RAW zapis podatkov. e-Fotografija maj / junij 2012 Celoten članek je objavljen na www.e-FotoPOTEP.si Tečaji Enodnevni tečaj MARIBOR Nekaj dnevne svetlobe in relativno visoka ISO vrednost (1600) mi je omogočila posnetek brez uporabe stojala. Carigrad/Istanbul, Turčija. Slika, levo spodaj. KO SE ZMRAČI Mesta, naselja in stavbe postanejo ob mraku popolnoma drugačna in večerni posnetki bodo naši zbirki dodali novo, drugačno dimenzijo. Najboljša svetloba za tako fotografiranje je nekako 10 do 20 minut po sončnem zahodu. Nebo je še modro obarvano in luči še ne predstavljajo dominantne svetlobe. Ob popolnem mraku pazimo, da na posnetku ne bo preveč praznih, temnih, neosvetljenih predelov. Seveda bomo potrebovali stojalo in daljinski prožilec. Zaradi velikih kontrastnih razlik med osvetljenimi deli in temnim ozadjem preverimo, če posnetki niso pod ali nadosvetljeni. Dobre tri tedne sem po Indiji prenašal stativ, da sem ga potem samo enkrat uporabil, takoj po sončnem zahodu, za serijo fotografij Zlatega templja. V uteho (za prenašanje stativa) mi je bila objava fotke v National Geographic Popotnik. 1. julij www.e-fotografija.si vi - kar se tiče menjavanja lokacije in foto opreme. Poleg sodelujočih, so dober fotografski motiv tudi gledalci. Velika množica ljudi (slika spodaj levo) se vsako popoldne zbere ob ceremoniji spuščanja zastave na meji med Indijo in Pakistanom. Wagah, Indija. PRAZNOVANJA Ob praznikih se ljudje lepše oblečejo, zbere se množica, dogajanje je bolj sproščeno. Priključimo se dogajanju, da začutimo utrip praznika in poskusimo posnetke povezati v zgodbo, ki jo nudi praznovanje. Lokalna praznovanja lahko včasih trajajo tudi po več dni ali lokacijsko zavzamejo ogromno prostora - potrebna bo dobra kondicija. PREDSTAVE Izredno težko delo, če slikamo predstave (gledališke igre, plese, opero,...) v zaprtem prostoru. Poleg že tako omejenega manevrskega prostora (običajno sedež med drugimi obiskovalci, ki jih ne smemo motiti) se moramo spopasti še s težkimi svetlobnimi pogoji. Na uporabo bliskavice in stojala lahko kar pozabimo, zato nam ostane edino, da na aparatu povečamo vrednost ISO in poskušamo posneti igralce, ko so dobro osvetljeni. Najbolje se bo obneslo točkovno merjenje svetlobe. Lažje delo bomo imeli pri uličnih predstavah, ker je običajno na voljo bistveno več svetlobe, pa tudi z bliskavico ali stojalom si lahko pomagamo. Poleg igralcev lahko posnamemo tudi gledalce. Ker gre za Slonji festival so namesto ljudi praznično okrašeni in pobarvani sloni. Jaipur, Indija. Močno onesnaženo ozračje je še bolj potemnilo in zameglilo večerni pogled na Bund. Shanghai, Kitajska. POSEBNI DOGODKI Po vsem svetu vsakodnevno potekajo spektakularni, barviti in množični dogodki, ki pritegnejo fotografsko pozornost. Za učinkovito fotografiranje je potrebna dobra predpriprava, saj je treba vedeti za kakšen dogodek gre, kje in kdaj se bo odvijal, kako bo potekal in še na desetine drugih podrobnosti. Za vse dogodke velja priti na prizorišče pred pričetkom, da imamo čas za ogled lokacije, da lahko domačine, organizatorje ali celo kar udeležence povprašamo o poteku dogajanja, da si poiščemo primerno mesto za fotografiranje, da se seznanimo s svetlobnimi in drugimi pogoji. Če bo šlo za bolj nenačrtovan in neorganiziran dogodek, pa bomo potrebovali več potrpljenja za dober posnetek, predvsem pa bomo morali biti zelo prilagodlji- e-Fotografija maj / junij 2012 Priprave na ples kathakali so s fotografskega vidika lahko še bolj zanimve, kot potem predstava. Vegetarijanski festival poteka devet dni po različnih predelih mesta in če hočemo prisostvovati dogajanju je nujno dobro načrtovanje. Phuket town, Tajska. PARADE, SPREVODI Zaradi nenehnega gibanja v teh dogajanjih nimamo veliko časa za posnetke. Veliki shodi privabijo ogromno množico ljudi zato bo naše gibanje zelo oteženo - najbolje si je najti stalno, dobro pozicijo in od tam spremljati premikajoče se dogajanje. Če pa je možnost za premikanje, se poskušajmo pridružiti sprevodu ali paradi tako, da lahko delamo bližinske posnetke. Odlična priložnost za fotografiranje je tudi tik pred začetkom shoda, ko se ljudje pripravljajo. Možnost za posnetke portretov, kar je pozneje v gibanju bistveno težje. Na drugem največjem karnevalu na svetu seveda ne gre brez ograj in povorke se hitro odvijajo ena za drugo, dva dneva zaporedoma. Potrebno je kar nekaj kondicije, predvsem pa iznajdljivosti, znanja in izkušenj, da si priboriš mesto ob sprevodu. Barranquilla, Kolumbija (slika, desno zgoraj). TRŽNICE Čudovite lokacije za oglede in za fotografiranje. Vedno je polno ljudi, ki so prezaposleni s svojimi opravki, da bi bili posebej pozorni na fotografe in tako nam je delo zelo olajšano. Poiščimo mesta od koder bomo lahko naredili široke posnetke dogajanja na tržnici in približajmo se ljudem, da naredimo posnetke portretov, ljudi v prostoru in stvari, ki jih prodajajo in kupujejo. Dobri so tudi ozki izseki ali posnetki detajlov. Ponavadi je na tržnicah razstavljeno sadje in zelenjava pravi raj za igranje s kompozicijo. Enako je z obrtnimi izdelki, ne glede na to ali so namenjeni domačinoma ali pa gre za spominke za turiste. Številni vzorci, barve, kontrasti - meje postavljata le naše znanje in domišljija. Poslikajmo tudi ljudi, ki pripravljajo hrano in rokodelce pri njihovem delu. Na večjih, mestnih tržnicah se dogajanje skoraj ne usta- a Vsi članki so na e-FotoPOTEP.si 11 Celoten članek je objavljen na www.e-FotoPOTEP.si Photoshop osnove - predavanje (6. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm vi in traja praktično ves dan in vse dni v tednu. Pri manjših, vaških tržnicah pa je treba vedeti, kdaj so tržni dnevi, kdaj se zbere največ ljudi. Tržni dnevi so nemalokrat pravi družabni dogodek, ko se srečajo ljudje iz okoliških krajev. Praviloma je največ dogajanja zjutraj, ko prodajalci pripeljejo stvari in z njimi polnijo stojnice in police. Tudi, če tržnice niso pokrite, pa je svetloba nemalokrat zelo problematična, ker številni prodajalci pokrivajo svoje stojnice s senčniki ali velikimi plastičnimi ponjavami. Uporabimo bliskavico za dosvetljevanje. Mešana (dnevna in umetna) in večinoma nezadostna svetloba je navadno največji izziv pri fotkanju tržnic, še toliko bolj, če hočemo zajeti večji del prostora (v tem primeru s fish eye objektivom). SaPa, Vietnam posnetkov. Pravi izziv je priti živalim dovolj blizu, da bo posnetek dober. V posebnih parkih so živali že navajene na človeško prisotnost in približevanje mogoče ne bo tako zahtevno. V “pravi” divjini in na safarijih pa brez uporabe teleobjektivov ne bo šlo. Potrebno bo 300mm (35mm format) ali več. Če so nam taki objektivi predragi ali pretežki, si lahko vsaj delno pomagamo s telekonverterji, vendar moramo pri tem upoštevati, da bo zato potrebno bolj odpreti zaslonko ali podaljšati čas osvetlitve. Na safariju bomo najbolj koristne nasvete za fotografiranje živali dobili kar od šoferja, ki nas vozi, saj najbolj pozna navade živali in njihov način gibanja. Na safariju brez teleobjektiva ne bo šlo. Poskrbite tudi, da bo imel fotoaparat dobro oporo (stativ, vrečka z zrnjem, naslon), da fotke ne bodo stresene. Serengeti, Tanzanija ŽIVALSKI VRT Tudi lokalni živalski vrt bo dobra priprava pred odhodom na safari. Preživimo kakšen dan ali dva v živalskem vrtu, da spoznamo opremo, ki jo drugače bolj redko uporabljamo in da ugotovimo kako blizu živali moramo priti za dober posnetek. Mrežaste ograje na posnetkih se znebimo tako, da objektiv s sončno zaslonko naslonimo na mrežo in močno odpremo zaslonko (f2,8 do f4). Najboljše rezultate dobimo z uporabo teleobjektivov. Slikano skozi dvojno žičnato ograjo. Teleobjektiv brez sončne zaslonke naslonjen neposredno na ograjo. Ljubljana, Slovenija Ne samo v živalskem vrtu, treniramo lahko tudi kje drugje, npr. v ogradah s konji. Ali pa kar na travniku. Tako, predstavljeni so najpogostejši motivi, ki jih srečujemo na potovanjih, a hkrati ostaja še desetine (hmm, stotine) najrazličnejših situacij v katerih se znajdemo s svojo fotokamero. Potrudili se bomo in jih predstavili v posameznih krajših člankih. Pomagajte nam (pišite, katera področja bi želeli, da jih obdelamo), da predstavimo najbolj zanimiva področja. Marko Petrič Fotografija in potepanja e-FotoPOTEP.si Če navežemo stik z domačini, prodajalci, se nam lahko odprejo nove razsežnosti fotkanja ;) Aleppo, Sirija. ŽIVALI Fotografiranje živali zahteva veliko potrpljenja, časa in tudi veliko sreče. Tako, kot pri fotografiranju ljudi, tudi za živali velja, da moramo pri bližinskih posnetkih vedno ostriti na oči. Poskušajmo posneti živali v gibanju. ŽIVALI V DIVJINI Ko vidimo živali v divjini smo navadno zelo veseli, mogoče celo vzhičeni, a to še ne pomeni, da lahko pri fotografiranju kar pozabimo na kompozicijo, tehnično dovršenost in barvno usklajenost Včasih imamo lahko srečo in fotografiramo povsem od blizu. Levi so dokaj lene živali in zjutraj boste čakali, da se vam umaknejo s ceste. Oddaljenost od motiva zgolj 8m. Etosha, Namibija. Foto: Matjaž Intihar Skeniranje filmov in fotografij. Tisk plakatov iz vaših (skeniranih) datotek. e-Fotografija.si 12 e-Fotografija maj / junij 2012 Photoshop osnove - predavanje (6. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si Nič več izgubljenih pokrovčkov za objektiv Odstranimo osebe Mnogi, ki so pred nakupom kamere DSLR uporabljali kompaktne megazum kamere so vajeni, da je pokrovček vedno pri roki. Na fotografskih izobraževanjih e-Fotografija spoznam, kako sta si spola drugačna v razmišljanju, željah, uporabi tehnični pripomočkov kot je recimo fotooprema. Če sem še dve leti nazaj zamahnil z roko, češ, kaj vam bodo spremembe saj je v fototehniki vse že znano, preizkušeno, sedaj povsem drugače zastrižem z ušesi, ko fotografinje kaj »čudnega« vprašajo! In eno izmed takih »čudnih« vprašanj je… Zakaj na kameri DSLR ni tiste vrvice, ki na kompaktnih kamerah drži pokrovček, da prosto pritrjen visi ob kameri? In podobnih vprašanj fotografinj je še mnogo več. Vendar zdaj po nekaj letih druženj na tečajih že vem, da imajo fotografinje svoje želje in zahteve. Oziroma počasi želijo in verjemite bodo, spremenile okosteneli tehnični fotografski svet. Sprva sem še menil da me punce hecajo s takimi in podobnimi vprašanji. Kot recimo ta o pokrovčku in o fotonahrbtnikih ter njih težavah s premalo žepi za ne fotografske stvari. In ker imam na tečajih vedno podobna vprašanja fotografinj, se ob njih nič več samo ne nasmehnem. Resno pristopim k vprašanju. In tako je tu članek, ki bo marsikateri fotografinji prihranil nekaj stalne jeze in opazko nad nelogičnimi inženirji, ki pa res nič ne razmišljajo, kaj fotografinja potrebuje. Primer pritrditve pokrovčka na kamero DSLR (slika desno) Domača ideja za katero sem si rekel, da jo je treba opisati! Še kakšno leto nazaj bi se čudil, da je pokrovček privezan na ohišje kamere iz naprednega razreda. Ob želji da naj razložim še nekaj nastavitev, sem v roke dobil kamero Nikon D300s. Ko želim odstraniti pokrovček od objektiva sem se zasmejal. Pokrovček nihajoč ob kameri, sem ka- zal bivši tečajnici. Ja Matjaž veš kako je zdaj fino. Pokrovčka zdaj ne morem izgubiti, prej pa sem se stalno bala kam ga bom odložila. Primer pritrditve pokrovčka na kompaktno kamero, ko ostrimo in zumiramo preko gumba na kameri (objektiv nima obroča) Na kompaktni megazum kameri ste izgubili pokrovček. Originalni imajo manjši nastavek z luknjico za vrvico. Enostavno rešitev so fotografinji našli v fototrgovini v ZDA. Očitno imajo veliko takih povpraševanj saj so hitro našli preprosto rešitev in zase zaslužek. Pokrovček, katerega so ponudili je že bil na kakšnem starejšem objektivu z ročnim ostrenjem. Tudi vi imate kakšnega starega doma. Na njega so prilepili manjši plastični del in poleg še vrvico. Na koncu vrvice je elastika, ki lepo objame objektiv in ni moteča, saj na kompaktnih kamerah nimamo nobenih vrtečih obročev za ostrenje ali zumiranje. (Za objektive DSLR, ki imajo obroč za ostrenje, zumitanje, gumb za AF vklop izklop, stabilizacijo slike ta tehnika ni najbolj primerna). Ker je pokrovček večji (58mm) od premera objektiva (52mm), so v trgovini dodali še redukcijski nastavek, ki ima spredaj večji navoj, s tem pa naredili manjšo neumnost. Samo kako naj to neizkušeni fotograf ve, saj mu je pomemben samo pokrovček, trgovcu pa vsak cent dodatnega zaslužka in o niti ne znanih težavah bo raje tiho. Sedaj je na objektivu pritrjen vmesni redukcijski obroček, ki je na začetku širši, da se na njega prilega pokrovček. Tu pa tiči “neumni” zajec. Sončna zaslonka ne gre več na objektiv in je neuporabna. Ampak spet smo tam pri “čudnih” vprašanjih. Kaj pa je sončna zaslonka in kakšen je njen namen? Če bi trgovec povedal za njen namen se take rešitve med malo bolj izkušenimi fotografi ne bi iskalo. Če pa dobite pokrovček enakega premera kot ga ima objektiv pa je rešitev z elastiko na kompaktnih fotokamerah zelo zanimiva. Volk sit in koza cela! Kdor išče, vedno najde rešitev! Matjaž Intihar Fotografiramo zanimive ulice, trge, stavbe ali druge motive kjer je veliko ljudi in na sliki so nam ljudje premočan moteči element. Enostavno si jih ne želimo na fotografiji, zato čakamo in čakamo, kdaj bo naš motiv brez motečih oseb. Toda v večini primerov nismo te sreče. V fotografiji poznamo tehniko montaž in retuširanja še iz analognih časov. V pripravi tiskovin smo te tehnike redno uporabljali za naslovnice časopisov, revij, knjig. Danes, ko je med nami digitalna tehnologija in računalniški programi za obdelavo fotografij, je vse skupaj samo še lažje. Namesto na 10 filmov, ur retuširanja in izdelav kopij, danes uporabljamo podobna orodja, vendar s pomočjo računalnika. Fotografija ni več samo razmišljanje o motivu, predhodnem režiranju in na koncu pritisku na prožilec. Digitalna tehnologija nam omogoča več, opazno več. V bistvu že več kot desetletje pišem, »Misli digitalno«! Pomembno je, da se že v fazi zajema motiva razmišlja kaj od fotografije želimo in kako si bomo lahko z nadaljnjo obdelavo slike pomagali do končnega uspešnega in želenega rezultata. Kako očistimo osebe iz motiva? Ko smo kot popotniki na nekem kraju, v tem primeru slovita cerkev Igreja de Nossa Senhora do Monte na otoku Madeira, zaradi obilice turistov nimamo možnosti ujeti sliko brez ljudi v samem motivu. Še najbolje bi bilo priti v zgodnjih jutranjih urah, ko je še malo turistov. Toda vedno nimamo možnosti sami izbirati čas fotografiranja. Prav zato se moramo znajti in digitalno ima dobre in hitre rešitve na dlani. 1. Motiv, ki ga fotografirate posnemite z več zaporednimi posnetki. Še najbolje iz stativa. Če le tega nimate fotografirajte tem bolj natančno. Sam sem fotografiral brez stojala, točko ostrenja usmeril v enako mesto in preko programa fotografije združil in poravnal. V pokrovček sta izvrtani dve luknjici skozi kateri gre vrvica. Vrvica ne ovira pritrditve pokrovčka na objektiv. Pokrovček je z močno tanko nitko privezan na “ušesa” kamere. Kompaktna kamera, star pokrovček, kos majse okrogle plastike, lepilo, vrvica in njen zaključek z elastiko. Elastiko zelo enostavno damo na objektiv, ta ga stisne in pokrovček bo visel ob kameri. Če imate kakšen starejši večji pokrovček, si lahko v specializirani trgovini dokupite redukcijski obroček. Ta na sliki je na zadnjem delu s premerom objektiva 52mm in spredaj s premerom pokrovčka 58mm. 14 2. Fotografije združimo preko funkcije File/ Scripts/Load files in to Stack. e-Fotografija maj / junij 2012 Photoshop za napredne - predavanje (7. junij) www.e-fotografija.si/tecaji.htm iz motiva / Misli digitalno! Naučimo se uporabe 3. Če smo fotografirali iz roke, lahko fotografije avtomatsko poravnamo, če vklopimo funkcijo Attempt to Automatically Align Source Images. 4. Fotografije imamo postavljene samostojno po posamezni plasti/Layers. 5. Preko vsake posamezne plasti izbrišemo moteče elemente (osebe). 5. Ker se plasti nalagajo ena nad drugo, izbrisane elemente prevzamejo naslednje fotografije. Če smo posneli dovolj fotografij imamo na sliki želeno ozadje brez oseb. V primeru da to ni mogoče, da nam je vseeno del slike z motečim elemntom se lahko poslužujemo drugih tehnik brisanja. 6. Oseba, ki je edina bila stalno na enem mestu (je sedela) in je bila na vseh fotografijah, je izbrisana preko funkcije štampiljka (Stamp Tool) 7 (slika spodaj). Izbrisani so še drobni moteči elementi, drog, izbrisana je hiška na spodnjem desnem delu motiva. V grafični analogni tehniki bi za to rešitev potreboval nekaj dni. Digitalna tehnika zajema in programi nam omogočijo narediti »prazno« fotografijo v eni uri ali še hitreje. Vse je odvisno kako ste motiv ujeli že v samem trenutku. Torej, »Misli digitalno«, razmišljajmo že v fazi fotografiranja kako enostavno bomo lahko končali naš posnetek. Matjaž Intihar programa Photoshop Predavanje bo 6. in 7 junij 9. in 10. junij Praktični tečaj Photoshop Vsak fotograf hitro spozna, da njegova fotografija oživi šele po tem, ko jo popravi v enem izmed računalniških programov. Naj bo ta popravek samo manjši izrez, dodana elektronska ostrina, tonska korektura ali celo močan poseg v sliko s pomočjo montaže ali raznih filtrov, s programom, ki to omogoča se je treba dodobra spoznati. Vsak začetek je težak. Večina se najprej spozna z brezplačnim programom Picasa. Toda žal so njegove zmožnosti omejene in kaj hitro premalo, želje po dodatnih obdelavah pa postanejo višje. Za večino fotografov bi bili cenovno dostopni programi kot ACD See, Photoshop Elements, Paint Shop, povsem dovolj tudi za bolj obsežne popravke. Toda pri nas se za domačo uporabo programov še ne kupuje. Prav zato ti cenovno dostopni programi pri nas niso razširjeni kot v razvitem svetu, kjer se tudi za domačo uporabo programe kupuje. In tako pri nas večina poseže po profesionalnem programu Photoshop. Le za njega je dovolj osnovnih informacij in skoraj vsak malo bolj izkušeni fotograf vam zna o njem kaj svetovati. Ker tako ni zanimanja za cenejše programe, ni možnosti spoznati in vprašati za nasvet za kateri drug program, kot je profesionalni in obsežni Photoshop. Tu pa se zatakne. Začetki so lahko zahtevni, težki, zapleteni in marsikdo obupa že po prvem spoznavanju s programom. Da bo vam lažje ob začetnem delu s programom Photoshop, e-Fotografija organizira 6. junija (7. junija za napredne) predavanje za začetnike. Predavanje je namenjeno tudi tistim, ki ga v začetnih osnovah že poznate, vendar boste sedaj spoznali pravi način in zaporedje uporabe funkcij. Predavanje je namenjeno tudi tistim, ki se s programom še niste srečali, radi pa bi začeli obdelovati svoje fotografije. Če vidite in veste kako gre obdelava s programom Photoshop, se boste na bolj enostaven način spoprijeli tudi z drugimi sorodnimi programi. Kdaj: 6. junij 2012 Ura: 17h (4 šolske ure) Cena: 36 evro (DDV je vključen v ceno) Več in prijave: www.e-fotografija.si/tecaji.htm Photoshop / predavanja in tečaj e-Fotografija maj / junij 2012 15 praktični tečaj Nikon D800 in nočna reportažna fotografija 36 milijonov točk v fotokameri DSLR. Je to uporabno samo za studijsko fotografijo pri nizkem ISO ali se bo fotokamera dobro odrezala tudi v reportažni fotografiji? Še posebej v slabih svetlobnih pogojih, kjer se uporablja vrednosti ISO 1600 in več. Da kamero preizkusim še v tem segmentu fotografije, sem jo popeljal v nočno klubsko življenje. Nikon je s fotokamero D800 prvi, ki je v svetu 35mm kamer DSLR presegel mejo 30MP. Fotokamera premore kar 36 milijonov točk. Ima 12 milijonov točk več od najbližje Nikon zasledovalke in kar 15 milijonov več od nove Canon paradne kamere EOS 5D MkIII. Zato je bilo veliko govora, da bo kamera Nikon D800 imela enostavno preveč t.i. šuma pri visokem ISO in, da objektivi niso dorasli tolikšnim milijonom točk na tipalu. Toda pojdimo lepo po vrsti. Nikon D800 bom opisoval izključno iz pogleda reportažne fotografije v slabih svetlobnih pogojih – splošni/obširnejši test Nikon D800 sledi čez čas. To pomeni, da za dobre fotografije potrebujemo tudi zunanjo bliskavico in priporočljivo je imeti tudi objektiv s kar se da odprto zaslonko. V tokratnem testu sem poleg Nikon D800 uporabil objektiv Nikkor 24-70 f/2.8 in bliskavico SB-900. Pri tovrstnem tipu fotografije se posvečamo predvsem prenastavitvam časa, zaslonke, vrednosti ISO in prenastavitvam moči bliska. Ker je svetlobe izjemno malo, moramo dobro poznati fotokamero, da tudi v temi najdemo prave gumbe preko katerih prenastavljamo nastavitve. Zato je izredno pomembna dobra ergonomija fotokamere – da so gumbi lahko dosegljivi. Seveda ne smemo pozabiti na avto fokusni sistem, sistem merjenja svetlobe/bliska ter kar se da svetlo iskalo, da vidimo motiv, ki ga fotografiramo. Nikon ima za tiste z malo večjimi prsti nerazumljivo ožje držalo, kot smo ga pri njih v kamerah višjega razreda poznali do sedaj. Pa pojdimo lepo po vrsti. Oblika ohišja in postavitev gumbov je tipično Nikon. Kar pomeni, da bo vsak že obstoječi Nikon uporabnik hitro na ti z novo pridobitvijo. Kako fotokamera sede v desno roko je sicer stvar posameznika, a za tiste z daljšimi prsti je osnovno držalo (grip) pri Nikon D800 občutno premajhno. V primeru, ko več ur v roki držite D800 z relativno težkim objektivom Nikkor 24-70 f/2.8 in pritrjeno bliskavico SB-900 na vrhu fotokamere, vas pošteno bolijo prsti (kljub temu, da imam fotokamere dnevno v rokah po več ur). Pred nakupom dodobra “pomerite” Nikon D800 v vaših rokah. Verjamem, da se da tem tegobam izogniti z nakupom dodatnega “battery gripa”, ki ga žal nisem uspel preizkusiti. Obstaja še ena malenkost, ki izstopa pri ergonomiji D800. Pri vseh Nikon fotokamerah je gumb za vklop/izklop in spreminjanje moči bliskavice postavljen na enaki poziciji. Temu se niso odrekli niti na Nikon D800, toda kljub temu so ohišje tako spremenili, da je ta gumb pomaknjen tik ob ohišje in je zaradi gume - ki je postavljena zraven in ščiti kontake – težje dosegljiv kot pri predhodnjikih. Ampak to vas bo motilo samo v primeru, v kolikor spremembo moči bliska upravljate preko ohišja fotokamere in ne direktno preko zunanje bliskavice – stvar navade. Vse ostalo je na svojem mestu in lahko dostopno. Ko se lotimo fotografiranja bomo s prvim pogledom skozi iskalo videli kako zelo veliko je. A velikost ni edino, kar je pomembno. Zaradi vgrajene bliskavice (ki je odlični dodatek, ko zunanje bliskavice nimamo pri roki) je samo iskalo temnejše, kot pri fotokamerah, ki vgrajene bliskavice nimajo. Zato je v slabih svetlobnih pogojih težko pravilno kadrirati in izostriti na želenem mestu, saj dostikrat ne vidim motiva ampak bolj kot ne vidimo silhueto (v primeru fotografiranja portretov) kjub temu, da je na D800 pritrjen objektiv s svetlobno močjo f/2.8. Toda potrebno je razumeti, da je nočna klubska fotografija ekstremni primer s katero se boste srečali izjemno redko. Pri klasični večerni fotoreportaži – gala dogodki, sprejemi – s tem ne boste imeli težav. To so pa tudi edine tri “zamere”, ki jih fotokameri lahko pripišem. Ko začnemo s fotografiranjem nas najprej razveseli več kot odličen avto fokusni sistem (AF). AF deluje izjemno hitro in kar je še bolj pomembno, izjemno natačno. V večeru sem naredil preko 500 fotografij. Na niti eni fotografiji ni bilo zaznati, da je AF sistem napačno ocenil razdaljo. Fotografije niso imele ne “front”, ne “back” fokusa. Sistem s pomočjo bliskavice izostri Ponudba velja do 30. junija 2012 oz. do prodaje zalog. Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si PHOTOSHOP Foto Beseničar d.o.o., Dunajska 57, 1000 Ljubljana Tel. 01 2800 806 l info@besenicar.si l www.besenicar.si Delovni čas: od pon. do pet. od 10. do 18. ure, sob. od 9. do 13. ure 16 e-Fotografija maj / junij 2012 - 9. in tudi v popolni temi. Potrebno je povedati, da je AF sistem tako hiter in natančen, da če tudi so ljudje ki jih fotografiramo v gibanju, z ostrino ne bomo imeli težav. Potrebno je le hitro in odločno pritisniti na sprožilec in že naslednji trenutek bo ostra fotografija prikazana na TFT zaslonu. Ko smo že ravno omenili TFT zaslon, ostanimo tu in zraven dodajmo še nekaj besed o merjenju svetlobe. Merjenje svetlobe je pri Nikon že pregovorno najboljše. Z Nikonom potrebujemo najmanj korekcij pri osvetlitvi ali potemnitvi posnetka. Kljub temu pa se kdaj želimo o pravi osvetlitvi prepričati tudi preko TFT zaslona. Korekcijo bliska je bilo pri večini fotografij potrebno nastaviti na korekturo v minus, večinoma -0,7EV. Razlika med prikazom posnetih fotografij na zaslonu in kasnejšim dejanskim stanjem na različnih računalniških zaslonih pa je vidna predvsem v tem, da je slika premalo kontrastna. Svetli deli niso tako izraziti, kot kasneje na računalniških zaslonih in temni deli se prikazujejo svetlejši, kot kasneje. O TFT zaslonu na D800 se je že pisalo tudi na tujih spletnih straneh in verjamem, da bodo z nadgradnjo firmwara to tudi spremenili. Kakovost fotografije Zdaj, ko smo že opisali nekatere pomembne lastnosti, naj zapišem še nekaj besed o najpomembnejšem elementu Nikon D800, kakovosti fotografije. V slabih svetlobnih pogojih sem fotografije posnel od vrednosti ISO 1000 do ISO 6400. Osvetlitveni časi niso bili kratki, temveč se v teh svetlobnih pogojih gibajo tudi okoli pol sekunde, kar pomeni, da se šum na fotografijah pojavi še hitreje. Zaradi tipala s 36 milijonov točk in posledično njihovo gostoto se je pričakovalo, da Nikon D800 ne bo imel odličnih rezultatov pri visokem ISO. Še preden si to ogledamo lahko rečemo, da je tipalo v Nikon D800 odlično in ni nobene bojazni, da bi se šum pojavil na fotografiji kaj hitreje, kot pri že obstoječih kamerah z dobrimi desetimi milijoni točk. Ne samo to, tudi barve in dinamičen razpon sta pri teh vrednostih ISO še vedno vrhunska in 10. junij po fotografijah sodeč na opazno višjem nivoju, kot predhodnji modeli fotokamer. Ko nastavimo parametre na fotokameri: čas 0,5 sekunde, zaslonka F3.5, ISO 2000 in osvetlimo portret z bliskavico, kaj hitro pričakujemo, da se bo zaradi dolgega čas in visoke ISO vrednosti v prvi vrsti zmanjšal dinamični razpon, moč barvnega zapisa in v kolikor bomo še kaj popravljali posneto fotografijo v računalniških programih močno povečala stopnja šuma. A nič od tega se na fotografijah iz Nikon D800 ne zgodi. Tudi fotografija posneta na ISO 6400 in kasneje obdelana v računalniškem programu za obdelavo fotografij – srednji toni posvetljeni za skoraj dve zaslonki – ne prikaže šuma. A najbolj od vsega se bodo lahko uporabniki D800 razveselili resnično uporabnega dinamičnega razpona. Pri ISO 2000 lahko fotografijo tako svetlite, kot temnite v svetlih, srednjih ali temnih tonih in podatkov za obdelavo kar ne bo zmanjkalo. Iz NEF datoteke lahko izvlečete mnogo več, kot smo to do sedaj pri NEF datotekah večine predhodnjih kamer. Zaključek Ob zaključku lahko zapišem, da me je Nikon D800 kljub bolečim prstom zaradi premajhnega držala na ohišju več kot navdušil. Ko v praksi fotografiraš z D800 spoznaš, da kamera resnično hitro deluje in da brez težav lahko ujameš trenutek ki šteje. Ob pregledu fotografij na računalniških zaslonih in ob sami obdelavi fotografij, se ti še dodatno nariše nasmeh na obraz, saj fotografije vsebujejo veliko detajlov, ki so pomembni, da nam omogočijo obdelavo fotografij brez izgube barv, ostrine itd. Edina negativna stvar je, da so JPEG datoteke velike od 20 do 25MB in NEF datoteke okoli 50 MB. Dodaten dolg nasmeh se zopet prikrade na obraz vsem tistim, ki si svoje fotografije povečajo v večje povečave. Že Nikon D3x je dal odlične rezultate, toda samo pri manjši ISO občutljivosti. Nikon D800 nam da še večje povečave in kar še dodatno šteje, tudi iz tistih posnetkov, ki so zajeti z višjim ISO. Žiga Intihar www.e-fotografija.si Predavanja in tečaji v 2012 6. junij / Predavanje Photoshop osnove v praksi 7. junij / Predavanje Photoshop za napredne 9. in 10. junij / Praktični tečaj Photoshop osnovni 13. do 19. junij / Praktični tečaj Osnovni tečaj fotografije 17. junij / Praktični tečaj - KOPER Enodnevni tečaj KOPER 20. junij / Praktični tečaj Fleš delavnica 21. junij / Praktični tečaj Spoznajte svojo fotokamero 22. - 24. junij / e-FotoPOTEP Vikend v Toskani 27. junij do 2. julij / Praktični tečaj Nadaljevalni tečaj fotografije 1. julij / Praktični tečaj Enodnevni tečaj MARIBOR 4. - 16 november / e-FotoPOTEP Bali - Indonezija www.e-fotografija.si/tecaji.htm e-Fotografija maj / junij 2012 17 Canon PowerShot S100 - nadkompakt? Canon serija S je bila od samih začetkov njihova najvišje v segmentu žepnih kompaktov. Z leti je serija S postajala vse manjša. Največji preskok se je zgodil med modeloma S80 in S90 - verjetno tudi zato, ker je med tema modeloma preteklo več kot dve leti. S90 je postavil nove standarde fotografiranja s kompaktnimi foto kamerami. V tako majhnem ohišju je ponujal največ daleč naokoli. Dobrega pol leta kasneje je na trg prišla evolucijska izvedenka modela S90. S95 je bila praktično enaka foto kamera z manjšimi spremembami samo pri video zapisu. Omogočala je HD video zapis. Ob koncu lanskega leta pa nam je Canon ponudil model S100, ki je še pomanjšana in izboljšana verzija predhodnjika. Komu je kamera Canon S100 namenjena? Na kratko. Tistim, ki si ob sebi vedno želite imeti foto kamero, ki bo sposobna zajeti kar najbolj kakovostne posnetke tudi v slabših svetlobnih pogojih, ne želite pa s seboj nositi velike foto kamere. Ni namenjena tistim, ki potrebujete fotografirati zelo oddaljene predmete. To S100 ne omogoča. Razširjeno in bolj obrazloženo Canon S100 lahko uporabljajo tudi uporabniki, ki so fotokamero prvič prijeli v roke, saj omogoča tudi popolno avtomatsko delovanje. Vendar v tem načinu delovanja, fotografije ne bodo kaj prida boljše kot foto- 18 grafije iz osnovnih foto kamer. Roko na srce, tak uporabnik, ki fotografira izključno na avtomatiki ne bo niti videl razlike - četudi bi bila. Canon PowerShot S100 je v prvi vrsti (zato da izkoristimo ves njen potencial) namenjena tistim, ki vedo kaj prido- mo na voljo zaslonko f/2 - odlično za majhno globinsko ostrino. Zameriti pa mu gre, da se zaslonka z uporabo zuma izjemno hitro povečuje (višja številka). Takoj ko gremo v daljšo goriščnico izgubimo prednost, ki nam jo nudi objektiv v širokem kotu, na fotografiji. 12 milijonsko tipalo je po površini večje kot v veliki večini ostalih kompaktnih foto kamer, kar je pozitivna stvar saj so s tem točke na tipalu večje in sam končni produkt - fotografija - je boljši. V kamero je vgrajen GPS modul, ki nam omogoča, da točno vidimo lokacijo posnete fotografije. LCD zaslon je odlično viden tudi na močnem soncu, kar je izjemnega pomena pri kompaktnih foto kamerah. Ostale (menijske - programske) funkcije so več ali manj enake kot pri ostalih Canon kamerah, tako da si je vsak hitro na “ti” s S100. Nasvet, ki ga je dobro upoštevati. Funkcijo za zmanjševanje šuma raje pustite izklopljeno, saj je fotografija pri vklopljeni funkciji izrazito slabše kvalitete. Kratek zaključek (bistvo): bimo z različnimi vrednostmi ISO, časom, zaslonko, EV stopnjam. Le-ti uporabniki bodo znali ceniti in izkoristiti vse kar S100 nudi. Zakaj je S100 tako superioren? Vse parametre lahko prenastavljamo preko gumbov na ohišju. Postavljeni so logično in hitro so dosegljivi. To je tisto kar šteje pri naprednih uporabnikih. Kakovost fotografije predvsem če fotografiramo v RAW - je odlična. Kljub temu, da je to kompaktna fotokamera, lahko v naknadni obdelavi na računalniku iz fotografije potegnemo kar nekaj dodatnih detajlov. V širokem kotu ima- kjer je zaradi močno odprte zaslonke (f/2) več kot primeren za fotografiranje v slabih svetlobih pogojih brez da stresemo posnetek. Naštejmo še nekaj tehničnih lastnosti skozi prakso Objektiv ima široki kot 24mm (ekv.35mm), kar je zelo uporabna lastnost. V večini primerov je široki kot bolj pomemben kot močna povečava (predvsem v tem razredu foto kamer) in s 24mm se da fotografirati tudi v zaprtih / manjših prostorih. V primeru, da fotografirate pokrajino boste širokokotnemu objektivu hvaležni. Ker ima objektiv 5-kratno optično povečava (120mm - ekv.35mm) so dosegljivi tudi nekaj metrov oddaljeni objekti. Žal ima objektiv na 120 milimetrih zaslonko odprto maksimalno na vrednost f/5.9, kar nam ne omogoča, da povsem enostavno zameglimo ozadje, kot to lahko storimo v širokem kotu pri bližnjih motivih. Z 12 milijoni točk imamo na voljo zadostno število točk, da natisnemo velikoformatno fotografijo ali v postprodukciji naknandno naredimo dodaten izrez S100 ne spada v mini razred foto kamer a kljub temu je tako majhna, da jo spravimo v žep “jeansk” oz. dame ga brez težav vedno pospravijo v svojo torbico. Zaradi tega je zelo primerna za stalno sopotnico, predvsem za tiste, ki želijo imeti fotografije višje kakovosti, poznajo osnovne stvari pri fotografiji (EV stopnjo, ISO...) in s seboj ne želijo nositi vse “krame”, ki jo DSLR razred foto kamer prinese s seboj. Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si Testifotokamer,objektivov,dodatneopreme...www.e-fotografija.si Opis S100 iz naslova “nadkompakt?” S90 je bila za svoj čas ena in edina. Vsi v foto svetu smo se strinjali, da je S90 resnično nadkompakt. Ali to velja tudi za S100? Da, še vedno je ena vodilnih v svojem razredu. Ampak ali se o njej govori enako kot se je o S90? Se o njem govori, kot da nima konkurence, da si jo vsi fotografi želijo kot “popoldansko” foto kamero, foto kamero, ki bo venomer z njimi in bodo z njo ujeli vse kar bodo potrebovali? Ne. S100 je odlična ampak v tem času je konkurenca že toliko napredovala, da S100 ni več osamljena v druščini “nadkompaktov”, katerim že cena nad 400€, da vedeti, da nudijo nekaj več. Žiga Intihar e-Fotografija maj / junij 2012 Osnovni tečaj fotografije - 13. do 19. junij www.e-fotografija.si/tecaji.htm Kolesarski kronometer in tek / e-Fotografija druženje e-Fotografija 16. junija (sobota) prireja že četrti kolesarski kronometer v vasi Pliskovica na Krasu. Letošnje druženje bomo obogatili še s tekači, saj ne malo fotografov tudi dobro guli svoje športne copate. Zberemo se med 15.00 in 15.30 popoldan. Vabljeni ste vsi, tako kolesarji, tekači kot samo fotografi (seveda rabimo nekoga da poslika zadevo).Kronometer kot tek začnemo ob 16.00. Po kolesarjenju/teku pa seveda druženje v enem izmed bližnjih kmečkih turizmov. Start je na srednjem vhodu v vas Pliskovica pri tabli za parkirišče (tam kjer je ob cesti cestna hišica) in gre potem skozi vasi: Veliki Dol, Tublje pri Komnu in Brje pri Komnu in nazaj v Pliskovico. Skupaj nanese 12.2km. Tekači boste letos prvič prišli na vrsto, zato časov in konfiguracije še nimamo v taki obliki kot za kolesarski kronometer. Tek bo v nasprotni smeri v bolj položni konfiguraciji in dolžini cca. 3km. Poskrbljeno bo tudi za nagrade, kakšne pa je kot vsako leto skrivnost. Več, zemljevid, trasa na www.e-Fotografija.si V fotografiji poznamo več nepisanih pravil. Med njimi so tudi taka, ki veljajo za določeno zvrst fotografije bolj kot za drugo. Enako velja tudi za fotografe. Eni jih upoštevajo, cenijo, uporabljajo v praksi, drugi se za njih sploh ne zmenijo in vedno znajo najti izgovor, zakaj nepisano pravilo ni potrebno. In zakaj so pravila? Tudi zato, da jih kršimo! Seveda nam lahko vsak nasvet, ali nepisano pravilo nudi veliko ali malo. V naravoslovni fotografiji in pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih, kjer lahko delujemo z dolgimi časi osvetlitve in ne želimo dvigovati občutljivost, so stojala še kako odličen pripomoček. Še celo tako odličen, da vam bo marsikateri krajinski fotograf dejal, da kdor uporablja stojalo je fotograf, kdor ne, je »škljocar«! Žal je veliko stojalo nerodno in večina se ga izogiba. Toda včasih smo kar malo jezni nase, da ga nimamo s seboj, saj primanjkuje svetlobe in časi osvetlitve so predolgi. V fotografskih torbah in nahrbtnikih je vedno še 20 nekaj prostora za manjše dodatke. Sivinski in polarizacijski filtri so že eden izmed teh pripomočkov. Zelo prav nam lahko pride tudi mini stojalo. Če pustimo ob strani klasične jutranje, večerne motive, ko nam veliko in težko, ter za nošnjo nerodno stojalo pride prav, se lahko tudi drugje znajdemo v situaciji, ko je kamero treba umiriti. V večini muzejev in tudi drugih notranjih delih zanimivih stavb vas ne bodo pustili fotografirati s stojalom. Z mini stojalom, ki je lahko v žepu vaše jakne, ali celo že vseskozi pritrjen na kamero, si lahko pomagate. Postavite ga lahko na tla, streho avtomobila, široko ograjo, mizo ali polico. Pomembno je, da vam stojalo pomaga umiri- Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si Mini foto stojala v praksi ti kamero in s tem ne stresti posnetek in ne kako veliko je. Seveda imajo velika stojala svoje prednosti, a če ga ne moremo uporabiti, ga ne nosimo s seboj… Mini stojala niso uporabna samo za kompaktne kamere. Večina njih brez težav drži tudi kamero DSLR, če le ni objektiv predolg in s tem premočno premakne težišče iz samega ohišja na katerega je privito mini stojalo. V tem primeru držimo stojalo. Še vedno bolje kot, če brez njega tresemo kamero. Mini stojala so iz raznih materialov in z različnimi nastavki za kamero. Pred nakupom se vprašajte za kateri namen bi največkrat uporabljali to stojalo, s katerimi kamerami in s pomočjo nasvetov bo laže njati sebi najbolj primerno mini stojalo. Ni rečeno, da plastično stojalo ne bo moglo nositi večje kamere. Pomembna je sama konstrukcija. Stojalo je tako majhno, da tudi plastika lahko zdrži veliko. Mini stojalo lahko izkoristimo za več namenov. Lahko nam nosi bliskavico, luč, manjši odbojnik... Ker rabijo mini stojala majhno površino, nam lahko odlično služijo za bližinsko in makro fotografijo. Matjaž Intihar e-Fotografija maj / junij 2012 Napredni tečaj fotografije - 27. junij do 2. julij www.e-fotografija.si/tecaji.htm 22. do 24. junij 2012 (Zagotovljeno) (več na: e-fotografija.si/tecaji.htm) e-Fotografija organizira nov nepozabni fotografski vikend v posebnem svetlobnem okolju. Tokrat gremo v Toskano v obdobju, ko so pred nami žitna in sončnična polja. Griči so polni zlate in barvite kulture ki čaka na žetev. Toskana, za nekatere najlepša, najbolj pisana, naj-fotogenična dežela na svetu, kjer so prepoznavni barvno pisani griči, na ka- terih se bohotijo stare vile. S fotokamerami bomo obiskali pokrajino Crete Senesi, ki je dobila ime po nešteto gričih, kjer nas bodo barve povsem očarale. Pa glina in lapor, značilna za ta predel, posejan s številnimi gradovi, samostani in vinogradi. Prvi obarvani griči z različnimi poljedeljskimi kulturami fotografu pričarajo pravo umetniško doživetje. San Geminjano, staro žepno srednjeveško mestece na hribu, so zaradi številnih visokih starih stolpov poimenovali kar Manhattan. Pravijo, da so tam doma najboljši slaščičarji, da tam kuhajo najboljši kapučino. Odlično za kratek premor po zasanjani pokrajini, ki bo za fotografe idealna priložnost, da se napasejo lepih pogledov. Skupina bo majhna, ravno pravšnja, da bomo z manjšim busom zavili tja, kjer nas bo volja, se ustavili in si vzeli čas, kolikor ga bomo potrebovali,.. Zagotovo se bo naše fotografsko obzorje povečalo za nekaj lepih novih foto trenutkov… Ob večernem srečanju bo pregled in komentiranje fotografij. Ob tem pa še prikaz Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si e-Fotografija fotopotep Toskana (22. - 24 junij) obdelovanja fotografij z RAW in Photoshop programom. Zaradi izkušenj bo naš fotoizlet povsem fotografski. Z vodičem bodo šli naokoli samo tisti, ki bi se šli radi turiste. Za fotografe pa bo možnost ustavljanja mini avtobusa za vsakim ovinkom, kjer bo možnost ustavljanja. Predvsem pa nas čakajo makadam in tudi kakšen kilometer ali dva hoje. Vendar se splača malo oguliti pete, to je Toskana in njeni griči, ki so lahko iz meseca v mesec drugačni ter iz minute v minuto drugače osvetljeni. Odhod 22. junija 2012 v poznih nočnih urah iz Celja ob 1.00, Ljubljana 2.00. Povratek 24. junija v poznih večernih urah. Fotopet Toskana je že zagotovljen! Cena: 390 € (DDV je vključen) zajema: prevoz, nastanitev, 2X zajtrk in večerja, cestne pristojbine in parkirnine, stroški voznika, vodenje in organizacijo potovanja. Doplačilo za 1/1 sobo / 50€. Zagotovljeno. Število mest je omejeno, zato si čimprej zagotovite svoje mesto. Strokovno fotografsko vodenje: Jure Kravanja - Yurko Skeniranje TISKANJE fotografij večjih formatov www.e-fotografija.si e-Fotografija maj / junij 2012 21 Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si Sigma APO 120-300mm f/2.8 EX DG OS HSM / Formula 1 test 22 ne pride v poštev. Seveda ima optika svoje zakonitosti: večji kot je razpon goriščnic - težje je doseči večjo svetlobno prepustnost. Seveda je še cel kup ostalih konstrukcijskih dejavnikov: kako ohraniti kompaktnost, enako točko ostrine pri vseh žariščnicah ali narediti prednji del fiksen (da ne rotira, recimo zaradi polari- slonki f/4! Če se odločimo za uporabo na kameri z manjšim senzorjem in faktorjem povečave 1,3x ali 1,6x, pa dobimo nesluten korak v tele področje, ki sega vse do 672 mm (ali 1,5x pri Nikon: 630mm)! Takšen super zum z odlično osnovno karakteristiko, je že sam zase zelo impresiven. V kombinaciji s konverterjem zatorja ali kakega drugega filtra). V zadnjih desetletjih je foto-mehanika naredila čudeže. Pri Sigma so dovolj inovativni in veliko optičnih težav neverjetno uspešno rešili. Obenem optično svetel objektiv omogoča, da elektronika avtofokusa deluje dovolj hitro in zanesljivo, HSM motor avtofokusa pa zadovoljivo hitro premika velike in težke leče. Vse to so rešili z že znanim sistemom notranjega fokusiranja v zadnjem delu objektiva (kjer so leče manjše, lažje), a tudi s hitrimi in sodobnimi HSM motorčki. Seštevek takšne vrhunske tehnike in optike pa pomeni, da bo tak objektiv velik, težak in drag. Že žarišče 120-300mm, je zelo uporaben razpon za športne fotografe, katerim je 70-200 premalo, 70-300 pa svetlobno preslab. Če zum 120-300mm damo na APS-H ohišje (canon 1D serija) potem se žarišče (ali izrez slike!) ‘poveča’ na 156 – 390 mm, če pa ga uporabljamo na ohišju APS-C (vsa canonova ohišja s faktorjem odslikave 1,6x) pa postane to zum 192–480mm – vse to pri polni zaslonki f/2,8. S tem ta Sigma objektiv postane zanimiv ne le športnim reporterjem, pač pa tudi raznim foto-lovcem, občudovalcem narave in celo paparacom! Si predstavljate, da mu dodate v nabor dodatne opreme še konverter 1,4x in dobimo zelo uporabnih 168–420mm (ekv.35mm) pri realni največji za- ali celo samo z ohišjem APS-C formata pa postane pravi super-tele! Če si seveda to želite in to rabite! Pozor: to je precej velik in težek objektiv: v dolžino meri 289,2 mm, premer prednjega dela znaša 114,4 mm, tehta pa 2,950 kg. A drugače tudi ne more biti: zmogljive leče zahtevajo svoj prostor in svoj premer. Seveda se ga da uporabljati tudi iz roke, a je za daljšo uporabo nujno enonožno stojalo. Mehanska konstrukcija je po barvi, otipu, lakiranju močno podobna Nikon objektivom. Sigma 120-300mm f/2.8, je soliden, mehansko trden in odlično zasnovan objektiv najbolj zahtevnega razreda. V notranjosti je 23 leč, ki so razporejene v 18 skupin. Dve prednji sta iz posebnega stekla (FLD), en srednji optični element je iz SLD (Special Low Dispersion) stekla. Zaslonka ima 9 lamel in pomaga ustvariti zelo lep »bokeh« pri bolj odprtih zaslonkah. Najbližja točka ostrenja pri 120 mm znaša 150 cm, pri 300 mm nastavitvi pa 250 cm, kar je popolnoma dovolj za tovrsten objektiv, s katerim se da zelo dobro loviti tudi portrete. Sigma 120-300mm f/2.8 je na voljo z bajonetom za Canon, Nikon in Sigma. Za športno, akcijsko ali safari fotografijo je pomembno tudi kako hi- ter je avtofokus. HSM (Hyper Sonic Motor) je približno enako hiter kot originalni Canon, kar pomeni da je zelo, zelo hiter: dovolj hiter tudi za akcijsko fotografijo kot je F1 in atletika, nemara tudi nogomet. Canon zagotavlja dovolj hitro delovanje AF za npr. tekača ali kolesarja pri gibanju do cca 40-50 km/h, to pa zmore tudi ta Sigma. Vsak AF sistem pa v ekstremnih okoliščinah tako ali tako odpove ali ni nikoli dovolj hiter. Sigma 120-300mm f/2.8, ima prvič pri Sigma tudi dovolj uporaben stabilizator. Po navedbah proizvajalca tudi do 4 stopnje (če imate zelo mirno roko in mirujoč objekt) a deluje dobro in nudi novo kreativno možnost, če jo znate izkoristiti ali sploh potrebujete. Objektiv je za tako zelo »raztegnjen« (120300mm) in tako svetel zum (f/2.8) zelo oster v celotnem razponu žariščnic že pri odprti zaslonki. Le pri njegovih daljših žariščnicah (200300mm) in f/2.8, se ne more meriti s skoraj 3x dražjim canon EF 300/2,8. Vendar je že ob eni ali dveh zaprtih zaslonkah zelo uporaben in vseeno perfektno oster. Res pa, da pri mojem delu f/2.8 večkrat pride prav, vendar me je Sigma 120-300mm povsem zadovoljila. Kdor hoče več kot to… no… mora poseči po »prime« objektivu: po lečah s fiksno goriščnico. Meni se je Sigma 120-300mm f/2.8, odlično obnesla tako v soncu Melburna v Avstraliji, kot v deževnem Sepangu v Maleziji. Objektiv je zelo univerzalen in prilagodljiv tudi za (moje delo) lovljenje »špičastih« slik po boksih in ne le ob dirkalni stezi, a tudi med popotniško akcijo. Zagotovo bi se odlično obnesel tudi pri nogometu, še posebej za golom, a tudi pri »eko« akciji: na naravoslovni, lovski ali popotniški odpravi. Sicer pa imate s Sigma 120-300mm f/2.8, v eni osebi izredno fleksibilen, dovolj hiter in uporaben akcijski objektiv, ki v sebi združuje »navaden tele-zum« kot športni super –akcijski teleobjektivov pri 300/2,8. Veljko Jukič Celoten članek je objavljen na www.e-fotografija.si Zagotovo ste si že kdaj zaželeli kakšen sanjski objektiv! Recimo, super zmogljiv tele zum, ali še raje pravljični 300 mm z največjo zaslonko f/2,8! Takšnih objektivov je nekaj, a žal niso poceni. Kaj pa če bi najdaljšo goriščnico, f/2.8 in zum združili v en objektiv. To bi bilo res sanjsko! Pri Sigma so že pred leti naredili ekstremni tele zum 120-300mm z zaslonko f/2.8, vendar se nekako ni najbolj prijel. Šele v novi verziji z izboljšanimi lečami, s hitrejšim HSM motorjem avtofokusa in stabilizacijo slike, je ta objektiv pravi hit za vsakega športnega reporterja, ki si želi hiter in fleksibilen zum. Na preizkus so mi ponudili prav najnovejšo Sigma APO 120-300mm f/2.8 EX DG OS HSM. Bil sem tik pred odhodom na začetek svetovnega prvenstva F1 v Avstraliji in Maleziji. Ker sem prej zaradi snemanja dokumentarca potoval za dva tedna na Japonsko in sem bil preobložen še z video opremo, sem Sigmo z veseljem sprejel. Tvegal sem in pustil doma preizkušena EF 400mm f/2,8 in EF 70-200 f/2,8. Vse to sem za mesec dni nadomestil z enim samim, še nepreizkušenim super-tele-zumom Sigma 120-300. S seboj sem vzel le še preizkušeni Canon konverter EX 1.4X, ki je na mojo brezmejno veselje dobro deloval tudi s tem Sigma zum objektivom. Canon konverterji so konstrukcijsko narejeni tako, da jim sklop leč nekoliko štrli v notranjost objektiva, vendar so vsi beli EF teleobjektivi tako zasnovani, da to ni ovira. Oziroma sploh ne ovira, ta konstrukcija pri Canon objektivih celo pomaga do višje optične kakovosti, ko izkoriščamo konverter. Canon konverterji ne pašejo na druge objektive… razen zdaj na Sigma 120-300mm – preizkušeno! Zame je to bilo res odlično spoznanje! V čem je čar super-tele-zuma Sigma? Objektivi, z odlično svetlobno močjo in hitrim avtofokusom nimajo prav velikega razpona (idealen je 70-200 mm f/2.8). Oni, ki imajo večji razpon (recimo 70-300) so svetlobno bolj šibki, kar v športni fotografiji e-Fotografija maj / junij 2012
© Copyright 2024