založnik: Javno podjetje Komunala Koper d.o.o., ureja uredniški odbor, zanj: Igor Hrvatin, zasnova in izvedba: Ideja 8 d.o.o., fotografije: Valter Rihter, Marina Zemljak tisk: Tiskarna Vek, naklada: 18.500 izvodov Časopis o urejanju in varovanju okolja Komunala Koper – Marec 2011 – št. 17 55 let razvoja Malo je storitev in dejavnosti, ki jih vsak občan spremlja tako od blizu in tako kritično, kot je naša. Tudi zato je Komunala Koper dosegla tak razvoj, tako posodobila svoje storitve in izboljšala kakovost okolja, v katerem skupaj živimo in delamo. In vendar – vse, kar smo skupaj z vami dosegli, je samo spodbuda, da naredimo še več. Naših 55 let obstoja je zato 55 let razvoja, gradnje, tudi gradnje sodelovanja in dobrih odnosov z občani, uporabniki storitev. Je pa tudi trenutek, da prisluhnemo spominom in vtisom naših sodelavcev, ki so razvijali in oblikovali podjetje trideset in več let, ki se spomnijo skromnih začetkov in se danes ozirajo na prehojeno pot. Voz s konjsko vprego so zamenjala sodobna vozila, pa tudi čisto drugačen način življenja. Včasih je v našem vsakdanjem življenju nastajalo bolj malo odpadkov, skoraj ni bilo česa reciklirati, vse smo s pridom uporabili. Razvili pa smo se v družbo, ki ustvarja velike količine odpadkov, v naših gospodinjstvih je skoraj več embalaže kot koristne vsebine. Ob tem bi se morali zamisliti kot potrošniki. Del javnosti je postal kritičen do potrošništva in do proizvodnje, ki je okoljsko potratna in neodgovorna. S podatki o neizmernih količinah plastičnih vrečk, o potratni rabi čiste pitne vode in o uničevanju naravnega okolja z divjimi odlagališči, s prekomerno rabo fitofarmacevtskih sredstev in s podatki o odtisih ogljikovega dioksida, nas postavljajo pred ogledalo. To pa ne pokaže lepe slike. Na območju cele Mestne občine Koper smo že davno uvedli sistem ločenega odlaganja odpadkov, ekološki otoki so postavljeni tako, da so prebivalcem blizu. A očitno nam še ni dovolj blizu preprosta učinkovitost ločevanja na izvoru, v gospodinjstvih. Zakonodaja nas – s tem pa tudi vas – zavezuje k večji odgovornosti za svoje okolje. Tudi če je zapletena, je pravilno in odgovorno ravnaje z odpadki preprosto, zahteva malo napora in le hipec časa. Tako kot vi potrkate na naša vrata ob vsaki pomanjkljivosti, ki jo opazite pri našem delu, mi trkamo na vašo zavest, da ravnate okolju prijazno, ko se znebite odvečnih stvari v vašem domu. Ljudje smo najpomembnejši faktor v vsakem sistemu ravnanja z odpadki. Količine, ki jih zberemo ločeno, so spodbudne, vendar smo še daleč od cilja, vse preveč materialov, ki jih je mogoče reciklirati, konča na odlagališčih. To je najdražja in najbolj neprimerna rešitev. Zato med našimi stalnimi željami ostaja ta, da bi več in bolj dosledno ločevali odpadke, da bi bolj varčno uporabljali dragoceno pitno vodo in posebej previdno ravnali z nevarnimi odpadki. Tako si vsi skupaj zagotavljamo zdravo in prijetno prihodnost. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki že ravnate okolju prijazno! Brez vas bi bilo naše delo težje, manj spodbudno in manj učinkovito. Želimo vam prijetno pomlad v čistem okolju. Igor Hrvatin, v.d. direktorja Komunale Koper Načrti za 2011 Področje kanalizacije cijskega omrežja v naseljih Škofije (II.faza-Zg.Škofije), Dekani (II.faza), Barižoni, Kolomban, Škocjan, Beli Kamen in vas Loka. V letu 2011 bomo nadaljevali in predvidoma zaključili z aktivnostmi na projektu »Zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v obalnem porečju.« Področje ravnanja z odpadki Celotni projekt rešuje problematiko odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na obalnem območju, in sicer zajema dva pod projekta: »Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Mestno občino Koper in Občino Izola« ter »Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Občino Piran«. Celotna vrednost projekta znaša cca 28,90 milijonov EUR, ki je sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada EU, sredstev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in iz lastnih sredstev Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran. Do konca leta 2010 je bil projekt fizično zaključen s strani izvajalca in tudi finančno pokrit s strani investitorjev (obalnih občin) izvajalcu. Obdobje za reklamacije napak na obeh podprojektih se zaključi spomladi letos. V obdobju za reklamacije investitor uveljavlja morebitne napake in pomanjkljivosti izvedenih del. S strani županov obalnih občin je bila v decembru 2010 posredovana na ministrstva RS in Komisijo EU dopolnitev Vloge za spremembo Odločbe Komisije EU predvsem v zvezi s podaljšanjem upravičenosti stroškov sofinanciranja iz Kohezijskega sklada EU za podprojekt Piran do 31.12.2010 in v zvezi s problematiko DDV na tem projektu. Zaključek celotnega projekta z zaključkom obdobja za reklamacije napak, izdelavo končnega poročila in končnega obračuna, je predviden v letu 2011. Ostale investicije na področju kanalizacije: V letu 2011 je predvideno nadaljevanje investicij iz leta 2010 in sicer na izgradnji kanalizacijskega omrežja v naseljih Dekani, Škofije in Šmarje, vzporedno se izvaja tudi obnova vodovoda. Predviden pa je tudi začetek gradbenih del na izvedbi kanalizacije Moleto v Žusterni in kanalizacije z izgradnjo vodovoda v vasi Loka, za kar Mestna občina Koper pridobiva sredstva EU. Nameravamo tudi izvesti določene rekonstrukcije kanalizacije na območju starega mesta Koper, kjer imamo vdore slane vode v kanalizacijo. V letu 2011 predvidevamo končanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanaliza- Na odlagališču Dvori smo sredi leta 2009 prenehali z odlaganjem komunalnih odpadkov. Sanacijo odlagališča Dvori bomo izvajali na osnovi izdelane projektne dokumentacije v fazi PZI in glede na razpoložljiva sredstva Mestne občine Koper. Zbirni center Srmin z izvedbo prekladalne rampe za komunalne odpadke - v letu 2010 se je pričelo z izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo tega objekta, pridobitev gradbenega dovoljenja pa je predvideno v letu 2011. Področje pokopališč V letu 2006 je bil za pokopališče Škocjan v Kopru sprejet odlok o lokacijskem načrtu za razširitev pokopališča Škocjan. Lokacijski načrt (LN) obravnava potrebno širitev pokopališča za obdobje tridesetih let in predvideva nova grobna polja za klasične, talne žarne in stenske žarne grobove, kostnico, lapidarij, servisni objekt, ureditev žalne ploščadi ter izgradnjo vse druge spremljajoče infrastrukture (poti, parkirišča, vodovod, kanalizacija, elektrika). Zaradi lastniške problematike (potrebno je izvesti odkupe zemljišč in objektov na lokaciji predvidene širitve) ter lažje realizacije finančno zahtevnega objekta je predvidena fazna širitev pokopališča. Druga faza zajema ureditev grobnih polj na severozahodnem delu in parkirišča na južnem delu širitve. Zaradi lastniške problematike se je v letu 2009 pričelo izvajati podfazo druge faze, za katero smo v letu 2009 pridobili gradbeno dovoljenje. V letu 2009 in 2010 smo izvedli 170 klasičnih grobov in 80 žarnih grobov. V letu 2011 pa bomo z deli na širitvi tega pokopališča nadaljevali, v kolikor bodo zagotovljena sredstva s strani Mestne občine Koper. Goran Štrancar, univ.dipl.inž.grad. Vodja službe za razvoj in investicije Male komunalne čistilne naprave Z izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja vsako leto priključimo več prebivalcev Mestne občine Koper na javno kanalizacijko omrežje. Kljub temu pa so nekatera področja, kjer javne kanalizacije ni in tudi ni predvidena njena gradnja. Investitorji novih objektov na teh področjih, kakor tudi lastniki obstoječih objektov, morajo urediti izpust oziroma čiščenje odpadnih voda v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) Ur.l.RS 30/2010. Tako imamo na področju Mestne občine Koper iz leta v leto več malih komunalnih čistilnih naprav. Država spodbuja vgrajevanje malih čistilnih naprav s pomočjo sofinanciranja s strani eko sklada RS in posredno z zmanjševanjem okoljske takse. Postopek kako urediti zmanjšanje okoljske takse pa uporabniki urejate z nami, to je s službo za »Izdajo soglasij«. Pri tem opažamo določene zadrege in nejastnosti, ki bi jih radi vsaj delno pojasnili. Vsak investitor novega objekta mora v postopku pridobivanja soglasij pridobiti soglasje Komunale Koper, da je urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih vod iz objekta. V Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav so posebej obravnavane naprave velikosti do 50 populacijskih ekvivalentov. Ena oseba ali stanovalec pomeni en populacijski ekvivalent. Te naprave niso del javne infrastrukture, ampak mora za njih skrbeti lastnik - upravljalec. Najpogosteje so te naprave tipske, ki jih lahko kupite na tržišču. Ponudba je velika. Pomembno pa je, da izberete tako napravo, ki je v skladu z 2. členom Uredbe, ki narekuje, da ima naprava pridobljen certifikat, da je izdelana skladno s standardom SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5. To je pomembno zato, ker morate poročilo testnega laboratorija (in ne prodajalca čistilne naprave ali proizvajalca) tudi predložiti naši službi v postopku odobritve zmanjšanja plačila takse in izdelave ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave. Poleg tega pa certificirane MKČN ne potrebujejo prvih meritev, saj s certifikatom izkazujete ustrezno delovanje naprave. Zelo pomemben dejavnik pri malih čistilnih napravah je tudi pravilno urejen izpust očiščene vode iz čistilne naprave. Izpust je lahko neposredno v celinsko površinsko vodo oziroma v vodotok ( in ne v hudourniške vode), ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla. Pomembno je, da je »ponikovalnica« ustrezno dimenzionirana in na vaši lastni parceli. Sposobnost ponikanja je odvisna od sestave tal, zato je pomembno, da projektant, ki izdeluje dokumentacijo, tudi ustrezno dimenzionira ponikovanje glede na velikost čistilne naprave, kakor tudi glede na karakteristiko tal. Še tako dobra MKČN brez ustrezno izvedenega izpusta namreč ne bo prinesla prave rešitve. Zelo pomembno je tudi, da na MKČN dotekajo samo fekalne vode. Meteorne vode in ostale vode (na primer odvodnjavanje cestišča, drenažne vode itd.) ne smejo pritekati na MKČN. MKČN mora biti tudi ustrezno vgrajena, zato je najbolje, da to prepustite usposobljenim izvajalcem. Ker nastaja odpadna voda v gospodinjstvu, je zelo pomembno kakšna čistila uporabljate. Razna dezinfekcijska sredstva in čistila na osnovi klora ( varikina in podobno) lahko uspešno očistijo WC školjko, prav gotovo pa uničijo tudi mikroorganizme, ki živijo v MKČN in čistijo odpadno vodo. Pozorni bodite na preveliko uporabo čistil.Odpadnih olj in maščob ne izpuščajte v kanalizacijski sistem, prav tako ne raznih ostankov strupov, škropiv in zdravil. Vsa ta sredstva namreč uničujejo žive mirkoorganizme, ki čistijo vašo odpadno vodo. Pomembno je, da mikroorganizmi redno dobivajo dovolj zraka, ki ga potrebujejo. Zato morate občasno pregledati napravo in ugotoviti ali deluje vpihovanje zraka, ali deluje elektroinstalacija in preveriti količino odvečnega mulja. Komunali Koper morate naročiti odvoz odvečnega mulja, saj drugače naprava ne more optimalno delovati. Običajno je to enkrat letno, kar pa je odvisno od velikosti usedalnika, ki ga ima vaša naprava. Zato izbirajte naprave z večjim usedalnikom. Od prodajalca zahtevajte tudi navodila za vzdrževanje in delovanje naprave in obratovalni dnevnik. V dnevnik se vpisujejo vsa opravljena dela in evidenca o odvozu odvečnega mulja. Odvečni mulj lahko odvaža le Komunala Koper, saj je v MOK edini izvajalec te javne službe. Kot izvajalci javne službe smo vašo MKČN dolžni voditi v naši evidenci, izdelati oceno obratovanja MKČN in o tem obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor. Komunala Koper tudi na osnovi vpisa v evidenco MKČN in ogleda naprave, sproži postopke za zmanjšanje plačevanja okoljske takse. foto: www.zelenaslovenija.si Danica Škerbec Turk, univ.dipl.inž.kem.teh. Vodja tehnologije čiščenja OV Nova mala komunalna čistilna naprava v Zazidu V idilični vasici Zazid na obrobju Mestne občine Koper je novo zgrajena mala komunalna čistilna naprava, ki ima kapaciteto čiščenja 120 PE (populacijskih ekvivalentov). Konec leta 2010 se je uspešno zaključilo poskusno obratovanje. Strokovni nadzor nad poskusnim obratovanjem je izvajalo naše podjetje. V tem obdobju smo izvajali številne tehnološke meritve in zagon naprave. Pooblaščena institucija je izdelala tudi poročilo o prvih meritvah za napravo. Učinek čiščenja v času poskusnega obratovanja je 96,6 %. Odvečno blato iz te naprave z ustreznimi vozili odpeljemo na obdelavo na centralo čistilno napravo Koper.Trenutno naprava še ne dosega polne obremenitve, ocenjujemo, da je priključenih okrog 80 prebivalcev. Z uspešno zaključenim poskusnim obratovanjem je investitor, Mestna občina Koper, v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Kam teče voda Naš planet je – tako kot naše telo – sestavljen iz 70 odstotkov vode. A 97 odstotkov te vode je v oceanih, zato je sladke vode relativno malo. In še ta ni v celoti pitna. Neizmerne količine jo porabimo za kmetijstvo, za industrijo in za gospodinjstva. Še najmanj je v resnici spijemo. Pridružite se evropski akciji za zmanjšanje vodnega odtisa. Nekaj razlogov zanjo: 100 do 200 litrov vode porabimo v Evropi na vsakega prebivalca na dan, če pa bi prišteli še porabo vode za naše vsakdanje potrebščine, bi je bilo od 1000 do 4000 litrov na dan; 1000 litrov vode porabimo za pridelavo 1 litra mleka 1350 litrov vode porabimo za pridelavo enega kilograma pšenice; 16.000 litrov vode porabimo za pridelavo enega kilograma govedine; 140 litrov vode porabimo za pripravo ene skodelice kave; 2700 litrov vode porabimo za izdelavo ene bombažne majice … Kaj lahko storimo? • Tuširajmo se, namesto da bi se kopali – prihranili bomo vsaj 50 litrov vode vsakič • Pri umivanju zob uporabimo lonček – prihranili bomo 7.000 litrov vode letno • Pri vsakem izpiranju stranišča porabimo 10 litrov vode, zato uporabimo pametne kotličke, ki imajo vsaj dve stopnji izpiranja • Če kotliček ne tesni, izgubimo na dan tudi 135 litrov vode • Vse pipe dobro zaprimo – če vsako sekundo steče le kapljica vode, je to 100 litrov izgubljene vode na mesec Poraba pitne, sladke vode v zadnjem stoletju hitro narašča. Če upoštevamo naraščanje števila prebivalcev in klimatske spremembe, so napovedi o svetovni krizi zelo verjetne. Strokovnjaki napovedujejo, da bo tretjina svetovnega prebivalstva leta 2030 imela resne težave s pomanjkanjem vode. Voda je skupna dobrina, ki jo tratimo in uničujemo na različne načine. Velika nevarnost so emisije nevarnih in strupenih snovi v vodi, ki jih povzročata industrija in kmetijstvo, pa tudi posamezniki z neodgovornim ravnanjem. Ena najhujših potrat te skupne dobrine je iztekanje pitne vode v kanalizacijo po nepotrebnem. Spomini naših dolgoletnih sodelavcev Marca je jubilej Komunale Koper, 55-letnica podjetja, ki je prepleteno z vsakdanjim življenjem prav vsakega občana. 21. marec 1956 je dan naše ustanovitve, pomladni dan, ki je tudi simbol rasti in razvoja. Ponosni smo na razvoj, ki je stalnica naše poti in je pogojen s potrebami ljudi v naseljih Mestne občine Koper in s prihodnostjo v zdravem okolju. Ta razvoj predstavljamo skozi spomine naših dolgoletnih sodelavcev, ljudi, ki so s svojim prispevkom gradili in razvijali dejavnost, se prilagajali vedno novim izzivom in nam vsem skupaj dali veliko ustvarjalne energije. Vsak je po svoje prispeval k temu, da smo uspešni in učinkoviti v prizadevanjih za čisto, lepo in varno okolje, za urejenost javnih površin in za lepši vsakdan. Niko Nikolić že 31 let vstaja zelo zgodaj, tudi ob štirih zjutraj. Zato, da očisti ulice preden so zaparkirane. Zaposlen je v sektorju Snaga in v teh letih je delal praktično vse. Spomni se še ropotajočih in težkih kant za smeti, ki jih je moral zvleči do roba ceste, da so jih lahko izpraznili na tovornjak, pa velikih kontejnerjev v blokovskih naseljih, ki so imeli od 5 do 7 kubičnih metrov prostornine in so bili na tirnicah, da jih je sploh lahko premaknil. Spomni se časov, ko je bilo vse narejeno ročno, ni bilo ne strojev ne naprav. Metla in lopata, nekaj malega tovornjakov za odvoz smeti, kovinske kante in težko delo. Pa je bilo mesto bolj čisto takrat, ker se je lahko delalo bolj natančno, predvsem pa jih niso ovirala parkirana vozila. Svoj teren je redno čistil navsezgodaj, nato je pomagal pri odvažanju odpadkov. Deset let je na tovornjaku praznil posode z odpadki in tako spoznal celo občino. Časi so bili drugačni, pa ljudje tudi. Veliko jih je spoznal in niso bili redki, ki so mu ponudili kavo in pijačo. Z vsemi se je dobro razumel, pa s sodelavci tudi, saj so enako zavzeto opravljali svoje delo. Včasih so znali delati tudi po 16 ur na dan, saj ročno delo zahteva več časa. Po odvozu smeti so pozimi pripravili še tovornjake peska in soli za zimsko službo in na kesonu prebili marsikatero noč. Lopata je bila orodje za nalaganje in razsipavanje. Sedaj je delo lažje, veliko opravijo stroji. Sam že 15 let dela polovični delovni čas, ker ima zdravstvene težave. Še vedno pa ne reče ne, če je treba kje pomagati in vskočiti. In še vedno pazi kako čisto je mesto. Josip Vrabec dela na parkirišču na tržnici, skupaj se je nabralo 32 let delovne dobe v podjetju. Začel je v skladišču. Veliko spominov se odpre na pretekla leta, na voljo, s katero so premagovali težave, na žuljave roke, na skupne napore, ko so gradili in razvijali Komunalo Koper in s tem tudi mesto in vasi. Veliko so delali na gradbenem področju, spomni pa se tudi ročnih razkladanj tovornjakov s cvetličnimi lončki za cvetličarno na Mudi, pa peska za zimsko službo, ki so nalagali z lopatami … Ko je v skladišču prevzel še nabavo, je dobil službeno vozilo – stari opel, s katerim je pogrebna služba prevozila 900.000 kilometrov, pa je zdržal do milijona. Ta avto je bil legenda Komunale Koper. Druga legenda Komunale Koper pa je bil dr. Svatopluk Štoviček, ki je poskrbel za tak razvoj in napredek tega podjetja, da ga ni mogoče pozabiti. Prej smo se sramovali povedati kje smo v službi, potem pa smo to ponosno izrekli. Včasih ni bilo strojev in ne pravih orodij, a ljudje so si pomagali med seboj. Lepo je bilo, preprosti ljudje, ampak polni življenjskih izkušenj in dobrih nasvetov. Vredno jim je bilo prisluhniti. Od njih se je naučil, da je treba znati vsakomur povedati kar mu gre, a da je treba znati tudi poslušati druge. Danes se pogovarjamo, a se ne poslušamo. Opazi tudi, da ljudje ne preberejo napisov in oznak, še vedno je treba vse vsakomur razložiti. Delo zahteva komunikativnost, tudi nekaj strpnosti in nekaj veselja do dela z ljudmi. Srečko Lazar, sedanji vodja parkirišč je človek, ki zna prisluhniti in pomagati sodelavcem, zato smo dobra ekipa. Na tržnici je zelo zanimivo in pestro, tu je središče družabnosti. Skupaj s prenovljenim parkom in mandračem tvorijo srce mesta, ki utripa mediteransko. Želi si, da bi vsi znali ceniti lepoto okolja, ki smo ga ustvarili v preteklih letih. In na svojem delovnem mestu si želi dočakati še streho nad koprsko tržnico, uresničitev dolgoletne želje uporabnikov in obiskovalcev. Janko Kovač pove, da se v 36 letih njegovega dela v Komunali Koper ni spremenil samo delovni ritem. Še vedno je od šeste ure zjutraj do dveh. No, včasih so bile delovne tudi sobote, danes so izjemoma, le ob nujnih primerih. Vso delovno dobo je voznik, začel je na TAM-u 2000 s prekucnikom, vozil ga je dve leti. Potem pa je presedlal na avtonakladalec, ki ga upravlja še danes. Najbolj se je spremenila kakovost vozil, s tem pa tudi udobje za voznika. Spomni se trdega sedeža in še tršega volana prvega TAM-a, ki je terjal veliko moči in spretnosti. Sedaj je upravljanje vozila veliko lažje, izdelovalci tovornjakov pa so več pozornosti namenili tudi zdravju in udobju voznikov, hidravlika je marsikaj olajšala. Vožnje niso več tako naporne. Janko Kovač vozi odpadke iz podjetij, velike kontejnerje odvaža na klic. V vozilu je sam, sam opravi vse potrebno. Naročila pobere zjutraj na sedežu podjetja, popoldan se vrne s potrjenimi papirji k vodji avtoparka. Sicer pa so vsi sodelavci dopoldan na terenu, srečujejo se zjutraj, pred vožnjami in popoldan, ko poročajo o svojem delu. To so zanimivi trenutki, čas za šalo, za klepet in druženje. Izmenjujejo si novice in povedo svoje izkušnje. Na srečo je malo okvar in vzdrževanja, nova vozila so zanesljiva in vzdržljiva. Delo je razgibano, zanimivo in osem ur hitro mine. Tako kot je hitro minilo vseh 36 let. Še malo in posvetil se bo delu okrog svoje hiše in vnukom. Lado Buzečan pozna vozni park podjetja 30 let. Pravi, da ni primerjave. Princip dela pa je ostal isti, le lažje gre. Tudi on se veseli jutranjih in popoldanskih srečanj s kolegi. Dobro se razumejo starejši in mlajši, povezuje jih poklic in način dela. Ta druženja so ritual, priložnost za veselje. V podjetju se je zaposlil leta 1981 kot voznik s petletnimi izkušnjami. Vozil je praktično vsa vozila. Največ časa pa je preživel na vozilu za pranje zabojnikov za smeti, sedemnajst let. Zaradi izkušenosti pogosto vskoči in nadomešča voznike na vseh vozilih. Tudi vodo je razvažal po vaseh. Tako je spoznal vse ceste in kolovoze. Največ mu pomeni dobro vzdušje med sodelavci, včasih je bilo še bolj veselo, bolj sproščeno. Ljudje smo se spremenili, postali smo večji individualisti. Ampak nekaj trenutkov vsak delovni dan so kolektiv, ki se z veseljem druži. Veseli ga, da nikoli ni imel večjih problemov v službi, da je vse teklo tako kot mora in tako si človek želi. Tako bo lažje vztrajal še nekaj časa, ki ga loči do upokojitve. Naši cvetličarki Vesna Poberaj in Majda Pavletič že 34 in 35 let ustvarjata aranžmaje za vse življenjske priložnosti, od rojstva do smrti. V cvetličarni Škocjan sta s srcem pri svojem delu in pri razumevanju ljudi, ki se oglasijo ob vseh življenjskih situacijah. Ker vedo, da jima bodo pomagale s cvetjem izraziti občutke, polepšati dan ali dati poseben poudarek dogodku, kot je poroka, krst, obletnica ali slovo. Majda Pavletič se spominja svojih prvih delovnih izkušenj kot 15-letna vajenka, že med šolanjem za cvetličarko je delala v Komunali Koper in potem tudi ostala. Včasih je bilo delo cvetličarke precej drugačno, vse so delali serijsko, enako, v velikih količinah. Pa saj ni čudno, ponudba je bila skromna, rdeči nageljni, dve vrsti vrtnic in gerbere, skoraj nič zelenja in skromno okrasje. Celofan in barvne pentlje. Poleg dela v cvetličarni na Mudi so hodile pomagat v Vrtnarijo, pozimi so pikirale begonije, potem so plele asparagus, ki so ga zamenjevali za nageljne iz Hrvaške. Večino cvetja je prihajalo po avtobusih iz Mostarja, čakale so avtobus in nato hitele delati. Spomladi so se znašle same, nabirale so zelenje po gmajnah in roke so bile čisto prebodene od divje šparge, da so malo poživile ponudbo in svoje šopke. Danes se res dela drugače, z dušo, za vsakega posameznika se potrudijo, da razumejo njegove želje in sporočilo, ki ga nosi cvetje. Z leti se je razvil poseben odnos do stalnih strank, medsebojno zaupanje, navezanost. Rad moraš imeti rože in ljudi, pove Majda. Vesna Poberaj je začela svojo poklicno pot v Vrtnariji, nato se je preselila v cvetličarno na Mudi, kjer je bilo veliko dela, ki je moralo biti opravljeno na hitro. Za vence so imeli vnaprej pripravljene osnove, potem so na to osnovo dajali cvetje, večinoma nageljne. Težko si je predstavljati tedanje razmere, več kot skromne pogoje in hkrati veliko delovno vnemo. Na tistih osnovah je zrasla cvetličarska in vrtnarska dejavnost Komunale Koper. Še vedno pa se spomni svoje prve stranke, ki je naročila šopek: »Pet garofanov rujavih s čeleste fjokom.« Vesna ni razumela naročila in je gospo prosila, da ji pokaže kaj želi. Tako je nastal šopek petih rdečih nageljnov z modro pentljo! Takrat so vse delali po tržaški modi, vsak šopek je moral imeti pentljo, raje tri kot eno. Te so imele pripravljene na palici in so jih dodajale šopkom. Iz skromnih rož so morale delati kar najbolj bogate, široke šopke in aranžmaje. Več kot deset let je delala v Izoli, Komunala Koper je imela svojo cvetličarno na Ljubljanski ulici. Takrat je bilo malo cvetličarn, ljudje so imeli drugačen odnos do cvetja, vse je šlo na velike količine, sedaj je več poudarka na kakovosti in izvirnosti. Danes je vse manjše, a lepše in bolj skladno sestavljeno. Ker mora cvetličarka res razumeti tako cvetje kot ljudi. Seveda je dolgoletnih sodelavcev in jubilantov še več, med njimi tudi Željko Kodelja, ki je bil najbolj znan v koprskem zaledju, kamor je vozil cisterne pitne vode. Marsikdo bo začuden, ko bo vodo dostavil kdo drug. Željko Kodelja je to delo opravljal v Komunali Koper več kot 22 let. Ob njegovi upokojitvi se je poslovilo tudi vozilo, predali smo ga Rižanskemu vodovodu. Novo vozilo za bolj čiste ulice Naš vozni park je obogatil nov stroj za mokro čiščenje zunanjih površin. Ker se premika s hitrostjo do 25 kilometrov na uro, ni registriran kot vozilo. Je pa učinkovit in prijazen okolju. Majhen in okreten se lahko prebije skozi ozke ulice in tudi na parkovne površine. Deluje kot vodni sesalec. Ima posodo s 180 litri čiste vode in še posodo za spravljanje umazane vode s prostornino 1200 litrov. Umazano vodo sam reciklira in jo ponovno uporabi za čiščenje. S kosovnimi odpadki od vrat do vrat Tretje leto teče, odkar smo uvedli drugačen sistem odvažanja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Uvedli smo prijaznejši način za naše uporabnike, pa tudi za okolje, saj so začasna zbirna mesta kosovnih odpadkov predstavljala vse večje težave. Zaradi vandalizma in posegov raznih občasnih zbiralcev kovin so bila ta zbirna mesta pravi kaos, kosovni odpadki na njih pa le še kup smeti, ki smo ga morali pospraviti in odpeljati na deponijo. Toda, kosovni odpadki so odpadki, ki jih je mogoče ponovno predelati, koristno uporabiti. Odkar jih zbiramo po novem, jih v resnici lahko oddamo kot odpadne surovine in le majhen odstotek jih konča na deponiji. Na nov način zbiranja in odvažanja smo se morali navaditi mi in predvsem vi, občani in uporabniki naših storitev. Še vedno se ne razumemo dovolj dobro, eni in drugi pričakujemo preveč. Kaj pričakuje Komunala Koper? Da nam 2 krat na leto pošljete dopisnico, ki jo dobite ob januarskem in septembrskem računu z natančnim seznamom odpadnih kosov, z vašo telefonsko številko in naslovom. Telefonska številka je pomembna zato, da se dogovorimo za dan in uro odvoza. Odvoz od vrat do vrat nadomešča spomladansko in jesensko akcijo zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov na bolj urejen način. Pričakujemo tudi, da pripravite kosovne odpadke na kraj, ki je dostopen za naše vozilo. Da kosovne odpadke pripravite po vrstah materialov (les, plastika, gospodinjski aparati , odpadna embalaža, pohištvo …), ker jih tako tudi odvažamo in sortiramo. Svoje delo moramo načrtovati in ga opravljati racionalno in gospodarno, v enem delovnem dnevu lahko opravimo odvoz omejenih količin. Če nimamo pravilnih podatkov o količini, moramo opraviti več voženj. da kdo razume geslo »od vrat do vrat« na svojstven način. Odpre čisto založeno in umazano garažo in pravi: »Počistite vse!« Spet drugič je gospa odprla vrata v sobo in pričakovala, da bomo staro pohištvo najprej odmontirali in odpeljali. Žal, nismo čistilni servis, naša naloga je, da odpeljemo sortirane kosovne odpadke. Drug najpogostejši nesporazum nastane, ko so med kosovnimi odpadki tudi gradbeni odpadki, ki jih ne smemo sprejeti ali pa kartonska embalaža, ki sodi na ekološki otok. Tudi napol prazna embalaža olj, barv ali škropiv ne sodi med kosovne odpadke, ker so to nevarni odpadki, ki jih zbiramo v posebni akciji. Naši sodelavci pokličejo vsakega občana, ki se prijavi za odvoz kosovnih odpadkov in ga tudi v pogovoru seznanijo kaj sodi med nje in kaj ne. Nato ga še opozorijo na dostopnost in se dogovorijo za čas odvoza. Ni nujno, da ste pri odvozu prisotni, če le pripravite vse tako, kot je dogovorjeno. Kljub nekaterim nevšečnostim in nerazumevanju, smo s tem načinom zbiranja kosovnih odpadkov dosegli veliko. Prej je bilo razmerje med koristnimi in nekoristnimi 10:90, sedaj je obratno. 90 odstotkov tako zbranih odpadkov lahko predamo v nadaljnjo predelavo, kar je tudi smisel akcije. Zaključimo lahko z željo, da bi bolj upoštevali navodila in bili strpnejši. Naši sodelavci na terenu skušajo narediti kar največ in najbolje, da vam pomagajo znebiti se odvečnih stvari, pri svojem delu pa moramo upoštevati pravilnike in predpise. Kosovni odvoz - postopek: Da kosovne odpadke odpeljemo ob dogovorjenem času. • Vsa gospodinjstva v Mestni občini Koper so dvakrat letno upravičena do brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov, ki ga naročijo oziroma se dogovorijo z dopisnico, ki mora vsebovati količine in vrste odpadkov, telefon in natančen naslov. Da jih sami naložimo in razložimo, da jih sortiramo in poskrbimo za njihovo predelavo pri pooblaščenih izvajalcih. • Dopisnico dvakrat na leto prejmejo ob položnici za plačilo smetarine. Da odpeljemo vse, kar je bilo navedeno na dopisnici in to v količinah, ki izhajajo iz gospodinjstva, ne pa iz kakšne dejavnosti. Za nosilce obrtne ali proizvodne dejavnosti veljajo drugačni pogoji in predpisani načini odlaganja odpadkov. • Januarsko dopisnico lahko uporabite do 15.6., septembrsko pa do 15.12. Kaj pričakujete vi od nas? Kdaj in kako se ne razumemo? Čeprav se skušamo o vsem dogovoriti vnaprej, se nesporazumi kar kopičijo. Simon Kocjančič s sodelavcem doživlja marsikaj. Nekaj takih utrinkov je bil pripravljen deliti z nami, o žolču, kletvicah in kritikah, ki jih je poslušal, pa raje molči. Zgodi se, • Julija in avgusta ne odvažamo kosovnih odpadkov • Tak način zbiranja kosovnih odpadkov smo uvedli na celotnem območju Mestne občine Koper. Še vedno jih lahko brezplačno oddate v našem zbirnem centru v Dvorih. Potrebujete le dokazilo o plačani smetarini. Izboljšan sistem čiščenja pomeni natančnejše ščetke in večji pritisk na površino, sprotno sesanje umazane vode in s tem boljši rezultat čiščenja. Umazana voda tako ne izteka neposredno v kanalizacijski sistem in ne zastaja na površinah. Ulice pač moramo prati, še posebno zaradi golobjih iztrebkov, ki so ponekod po mestu velika nadloga. Z ograj in drugih površin, kamor stroj ne more s svojimi ščetkami, čistimo nesnago z ročnimi cevmi, ki so nameščene na stroj. To je posebej priročna rešitev za parkovne površine, kjer so poti ožje, na kamnitih ograjah in še kje. Naš vozni park je vse bolj zelen, vsako novo vozilo je okolju prijaznejše, saj je tudi to pomembno pri vsakdanjem delu. Že dolgo imamo tudi malo električno vozilo, s katerim praznimo koše za smeti v parkih. PAPIR PLASTIKA STEKLO PLOČEVINKE -časopisi - pisarniški papir, - knjige, - revije, - reklamni letaki, - valovita lepenka, - zložena kartonska embalaža - plastenke - druga plastična embalaža, - plastične vrečke in folije, - tetrapak embalaža, - jogurtovi lončki, - plastična embalaža čistil, - plastična embalaža kozmetike - nepovratne steklenice, - kozarci za vlaganje, - steklene konzerve - pločevinke pijač, - zeleni vrtni odpad, zlasti odpadno vejevje, trava, - konzerve, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, - pločevinke hrane za živali stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel - kuhinjski odpadki, zlasti zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže, kuhani ostanki hrane, ki niso v tekočem stanju, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke. Ločevanje v številkah BIOLOŠKI ODPADKI Kaj nastaja iz njih? Podatki zajemajo obdobje petih let, od 2006 do 2010 in so v marsičem razveseljivi. V tem času se je za približno 5 odstotkov zmanjšala količina mešanih odpadkov, čeprav je število prebivalcev Mestne občine Koper naraslo na približno 52.000. Biološke odpadke ločujemo na ostanke hrane in na vrtne odpadke. Ostanke hrane odvažamo v bioplinarno v Ilirski Bistrici, kjer iz njih proizvajajo bioplin kot alternativni vir energije. Izstopata podatka o količini odpadne elektronske in električne opreme za predelavo, kar je posledica načina zbiranja od vrat do vrat, ker ni več uničevanja te opreme na začasnih odjemnih mestih. Tudi pločevinke zelo izstopajo, a smo jih začeli zbirati šele leta 2006. Vrtni odpadki pa se spreminjajo v kompost, s katerim lahko bogatimo vrtne in kmetijske površine. Z zbiranjem in koristno predelavo bioloških odpadkov preprečimo emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo ob razkroju teh odpadkov. Za več kot tristo odstotkov se je povečala količina zbrane odpadne plastične embalaže, tudi količina zbrane steklene embalaže spodbudno narašča. Več kot podvojila se je količina zbranega odpadnega lesa, pa papirja in kartona. Brezplačen kompost v aprilu In pohvale vredne so količine zbranih nevarnih odpadkov, ki jih občani vse večkrat sami pripeljete v zbirni center Dvori, da jih varno odstranimo iz našega okolja. Veseli smo, da smo dosegli tako raven sodelovanja z občani in se skupaj približujemo cilju. Ločujemo, ker držimo skupaj! Ločene frakcije Leto 2006 v tonah Leto 2010 v tonah papir in karton 762,905 1.335,773 plastična embalaža 99,130 351,030 kovinska embalaža 2,530 41,951 steklena embalaža 257,110 410,715 les 501,360 1.141,980 oblačila 80,865 133,580 OEEO 53,652 201,255 nevarni odpadki 16,477 35,225 20.030,600 19.317,805 mešani komunalni odpadki Skupaj do cilja – 50 odstotkov ločeno zbranih odpadkov Veseli nas, da smo se približali cilju, ki je zmanjševanje mešanih odpadkov za polovico. Cilj je res blizu, saj okrog 26 odstotkov odpadkov zberemo ločeno – na ekoloških otokih in v akcijah zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Z doslednim ločevanjem bioloških odpadkov v vsakem gospodinjstvu, je naš cilj uresničljiv. V ostanku odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbiramo v črnih zabojnikih, je namreč približno 28 odstotkov razgradljivih bioloških odpadkov. To ugotavljamo po sejalnih analizah po vrstah odpadkov v mešanih odpadkih, ki smo jih dolžni opravljati na vsakih 2000 ton zbranih odpadkov. Pametno in koristno je oddati biološko razgradljive odpadke v rjave zabojnike, s katerimi opremljamo tako ekološke otoke kot gospodinjstva na območju celotne občine. Hvala vsem, ki s svojim okolju prijaznim ravnanjem, pomagate dosegati cilj – zmanjševati količino trajno odloženih odpadkov. In še enkrat: Ne, ločeno zbranih odpadkov ne odvažamo pomešanih! Tega ne moremo in ne smemo početi, ker moramo ločevati odpadke na izvoru in o zbranih količinah poročati pristojnim službam ministrstva za okolje. Nasprotno, tako kot se povečujejo količine na ekoloških otokih, tako povečujemo tudi frekvence odvozov. Včasih smo odvažali z enim vozilom, sedaj za to delo potrebujemo že dva kamiona in pol. Zabojnike praznimo ob določenih dnevih po vrstah odpadkov. Na to opozarjajo tudi napisi na njih. Vseh ločeno zbranih odpadkov je okrog 26 odstotkov. V zbirnem centru v Dvorih lahko ves april brezplačno dobite kompost, ki je nastal s kompostiranjem vrtnih odpadkov. Po analizah je razvrščen v 2. kategorijo glede na uporabnost. Namenjen je za okrasne rastline in lončnice, ne pa za zelenjavni vrt! Kje smo? Na poti k cilju, ki nam ga postavljajo okoljski predpisi, to pa je izločanje bioloških odpadkov iz ostanka gospodinjskih odpadkov. Ločevanje odpadkov na izvoru je naša in vaša stalna naloga, saj lahko le s takim ravnanjem zmanjšamo škodljive vplive na okolje in zmanjšamo količino trajno odloženih odpadkov, ki so finančno in okoljsko breme. Evropska direktiva predpisuje, da lahko ostanek odpadkov vsebuje največ 28 odstotkov bioloških odpadkov. Z doslednim pravilnim odlaganjem bioloških odpadkov v posebne – rjave – zabojnike, zmanjšamo količino odpadkov na posamezno gospodinjstvo za najmanj 200 kilogramov na leto. Kako jih odlagamo? Rjavi zabojniki so namenjeni samo biološko razgradljivim odpadkom, plastične vrečke ne sodijo k njim, zato jih odlagamo razsute. Izjemoma so lahko v vrečkah, če so te biorazgradljive. Take vrečke imajo posebno oznako. Kaj opažamo? Da se radi skrivamo za drugimi … V večstanovanjskih hišah in blokih je veliko nepravilno odloženih bioloških odpadkov, med njimi najdemo plastiko, karton, celo pločevinke in stekleno embalažo… Pri individualnih hišah pa skoraj ni videti napak pri odlaganju. ZELENI ODREZ Spomladi je te vrste odpadkov zares veliko. Tisti, ki imate zabojnike za biološke odpadke, zeleni odrez odložite vanje. Tisti pa, ki ste se odločili za lasten kompostnik, jih morate odložiti nanj. Ob odvozu mešanih odpadkov jih ne moremo pobirati, ker ne sodijo med te odpadke! POZOR spremenjen urnik akcije Nevarne odpadke bomo zbirali med tednom, ne več med vikendi. Pomladni vikendi vas zvabijo na izlete v naravo, na vrtove, v sadovnjake in vinograde, zato smo prilagodili našo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev tako, da vas ne obremenjujemo med prostim koncem tedna. Zbirna mesta ostajajo enaka, saj ste jih že navajeni. Tudi to pomlad lahko na varen način odstranite iz svojih gospodinjstev vse kemikalije, ostanke barv in lakov, olj in maziv, stara zdravila, odslužene baterije, neonske sijalke… Znebite se tudi embalaže nevarnih snovi z njihovimi ostanki, da ne bo končala med običajnimi odpadki. Za drobne nevarne odpadke Mestno pristanišče Občinskih privezov verjetno nikoli ne bo toliko, kot je prosilcev zanje, meni Peter Skrt, upravnik koprskih občinskih pristanišč. Komunala Koper upravlja z vsemi občinskimi pristanišči, ki obsegajo poleg mestnega pristanišča in kanala Badaševice še pomol Adria, priveze v Valdotri in Sv. Katarino v Ankaranu. Poleg vodenja katastra privezov, urejanja privezov in nadzora, smo pooblaščeni za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora, za kar smo povsod namestili ustrezne zabojnike za odlaganje vseh vrst odpadkov, za odpadna olja in maziva pa posebne cisterne. Lastniki plovil lahko naročijo tudi črpanje odpadnih voda iz plovil, ki jih varno odstranimo s cisterno in prečistimo na centralni čistilni napravi. Mestno pristanišče je obnovljeno, razširjeno in urejeno, a je začasno zasedeno tudi s čolni iz Badaševice. Dokler ne bodo končana dela ob Badaševici, ne bomo dodeljevali privezov novim prosilcem. Računamo pa, da bo na Badaševici po ureditvi prostora za vsaj 150 čolnov več, skupaj bo tam približno 350 privezov. Na pomolih so priključki za elektriko in vodo, postavili smo ograjen ekološki otok, ki je namenjen samo uporabnikom privezov in se odpira s kartico. Pristanišče je razdeljeno na sektorje: 01-Ribiško pristanišče, 02- Mandrač ob Ukmarjevem trgu, 03- dnevni privezi (ob Stavbi Uprave za pomorstvo), 04- Stari mandrač, 05- zunanja stran starega pomola, 06- privezi ob Semedelski cesti, sektor 07 – 10 pa so plavajoči pomoli. Mestno pristanišče urejamo in upravljamo tako, da bi bilo varno za uporabnike in za okolje. Na pomolih je dovolj priključkov za vodo in elektriko, odpadke s plovil pa zbiramo na ekološkem otoku ob robu Hlavatyevega parka, na začetku Semedelske promenade. Načrtujemo še videonadzor nad celotnim pristaniščem, da bi zmanjšali število kraj in škodo, ki jo lastnikom čolnov povzročajo vandali. Na plavajočih pomolih bomo namestili varovalne ograje, da bodo imeli dostop samo lastniki s karticami, poskrbeli bomo tako za varnost plovil kot okolja. Tudi Badaševica bo tako opremljena, saj je še bolj izpostavljena nepridipravom. Ob okencu za plačilo naših storitev na sedežu Komunale Koper smo namestili male posode, kamor lahko odložite stara zdravila, baterije in žarnice. Veseli smo, da to možnost uporablja vse več občanov, saj tako sproti odstranjujemo nevarne odpadke iz našega okolja. Čaka nas še ureditev Sv. Katarine, kjer je osnovna težava v tem, da je pristanišče zgrajeno brez ustreznih dovoljenj. Najprej bo treba urediti vso dokumentacijo in pristanišče legalizirati. Komunala Koper upravlja tudi priveze v Valdoltri, kjer imajo priveze v večini ribiči. Zaradi evropskih direktiv se bodo morali preseliti v koprsko mestno pristanišče, kar bo gotovo prineslo nekaj nezadovoljstva, a te direktive zahtevajo, da se vsa dejavnost opravlja na enem mestu. Število prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje – eden od njih je, da mora prosilec za komunalni privez imeti najmanj pet let stalno prebivališče v Mestni občini Koper – je trenutno 570. Varnost in urejenost Poleg urejanja mestnega pristanišča skrbimo tudi za varnost plovnih poti in plovil. V februarju smo skupaj s potapljači Slovenske vojske, Policije, Gasilske brigade Koper ter potapljaškimi društvi ter klubi, organizirali čistilno akcijo in kontrolni pregled morskega dna na območju koprskega mestnega pristanišča. V petek, 11. februarja je sodelovalo 30 potapljačev 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, specialne enote slovenske Policije in Gasilske brigade Koper. Morsko dno so pregledali s sonarjem, markirali zaznane predmete in jih pregledali. Pozornost so namenili morskemu dnu ob Semedelski promenadi, zunanjemu območju novega valobrana in zunanjemu delu starega ribiškega valobrana do koprske mestne plaže. Spomladi preglejte roke uporabnosti Pravočasno preglejte datum uporabnosti vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so vam ostala od prejšnje sezone, da jih boste oddali pri zbiranju nevarnih odpadkov. Azbestna kritina je nevaren odpadek Ponovno vas opozarjamo na previdno ravnanje pri odstranjevanju azbestnih plošč. Odstranite jih brez trganja, lomljenja in rezanja, saj se pri tem sproščajo drobni delci, ki jih lahko vdihnete, da zaidejo v pljuča. Odstranjeno kritino je potrebno oviti v folijo. V zbirnem centru jih še posebej označimo z nalepko, ki opozarja na nevarnost oziroma na previdnost pri ravnanju z njimi. V soboto, 12. februarja so v čistilni akciji sodelovali potapljaški klubi in društva: Apnea center 2000, Društvo podvodnih lovcev Obala, potapljači Luke Koper, Potapljaško društvo Oceanik . Pregledali in očistili so celo pristanišče - Mandrač ob Ukmarjevem trgu, celotni stari mandrač, novi mandrač (plavajoči pomoli) ter ribiško pristanišče. Prizadevamo si, da bi tovrstne čistilne akcije postale tradicionalne, izvajali bi jih dvakrat letno. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč. Azbestne plošče morajo biti zložene na paleto in ovite v brezbarvno folijo, ker so nevarne za vse, ki pridejo v stik z njimi. Tudi zato jih tako vidno označimo! Mestno pristanišče PISARNA OBČINSKIH PRISTANIŠČ je na koprski tržnici, 1. nadstropje, uradne ure: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 14. ure. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV AZIONE DI RACCOLTA DI RIFIUTI PERICOLOSI PER USO DOMESTICO pomlad 2011 / primavera 2011 KS / CL KS KOPER / CL CAPODISTRIA • parkirišče pri Ukmarjevem trgu / parcheggio presso Piazza Ukmar • Dijaška ulica (za dijaškim domom) / Calle degli studenti KS ŽUSTERNA / CL GIUSTERNA • konec Krožne / alla fine della Krožna • križišče Kozlovičeve in Beblerjeve / incrocio tra la Kozlovičeva e la Beblerjeva • pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin KS ZA GRADOM / CL AL CASTELLETTO • pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin • pri gostilni Rodica / presso l’osteria Rodica KS SEMEDELA / CL SEMEDELLA • pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin • Tomšičeva (pod mandračem) / Via Tomšič (soto il mandrač) KS OLMO - PRISOJE / CL OLMO - PRISOJE • Prisoje (pri garaži) / Prisoje (presso la autorimessa) • parkirišče na ul. Istrskega odreda / parcheggio in via Istrskega odreda KS ŠKOCJAN / CL SAN CANZIANO • Partizanska ulica (pri avtobusni postaji)/ Strada dei partigiani (presso la stazione degli autobus) KS VANGANEL / CL VANGANEL • za vaškim domom / dietro alla casa del popolo KS SVETI ANTON / CL SVETI ANTON • center ob pokopališču / centro presso il cimitero KS POBEGI-ČEŽARJI / CL POBEGI–ČEŽARJI • ob zadružnem domu / presso la casa del popolo KS BERTOKI / CL BERTOCCHI • Prade (pri šoli) / Prade (presso la scuola) • Bertoki (pri zadružnem domu) / Bertocchi (presso la casa del popolo) KS ANKARAN / CL ANCARANO • Jadranska 74 / Strada dell’ Adriatico 74 • Srebrničeva (zaklonišče) / Via Srebrnič (rifugio) KS HRVATINI / CL CREVATINI • nasproti pokopališča / di fronte al cimitero KS ŠKOFIJE / CL ŠKOFIJE • Elerji (avtobusna postaja)/ Elerji (stazione degli autobus) • Plavje (opuščeni bencinski servis) / Plavje (presso la stazione di servizio abbandonata) • Škofije (nasproti pokopališča) / di fronte al cimitero • Tinjan / Tinjan KS DEKANI / CL DEKANI • parkirišče pri pokopališču / parcheggio presso il cimitero KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Cepki, Rižana, Krnica (pred gostilno) / Cepki, Rižana, Krnica (presso l’osteria) • Rožar, Stepani / Rožar, Stepani • Gabrovica - Osp / Gabrovica - Osp datum / data ura / ora 05. 04. 11.00 - 12.15 05. 04. 12.30 - 13.45 05. 04. 05. 04. 14.00 - 15.15 15.30 - 16.45 05. 04. 17.00 - 18.15 05. 04. 06. 04. 17.00 - 18.15 11.00 - 12.15 05. 04. 06. 04. 17.00 - 18.15 12.30 - 13.45 06. 04. 06. 04. 14.00 - 15.15 15.30 - 16.45 06. 04. 17.00 - 18.15 07. 04. 11.00 - 10.15 07. 04. 12.30 - 13.45 07. 04. 14.00 - 15.15 07. 04. 07. 04. 15.30 - 14.45 17.00 - 18.15 08. 04. 08. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 08. 04. 14.00 - 15.15 08. 04. 08. 04. 15.30 - 16.45 17.00 - 18.15 09. 04. 09. 04. 08.00 - 09.15 10.30 - 11.45 09. 04. 12.00 - 13.15 09. 04. 14.30 - 15.45 12. 04. 12. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 KS / CL KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Spodnji Črni kal (pri krajevni skupnosti) / Spodnji Črni kal (presso la comunità locale) • Zgornji Črni kal (pri cerkvi) / Zgornji Črni kal (presso la chiesa) • Kastelec - Socerb / Kastelec - Socerb KS PODGORJE / CL PODGORJE • pred vasjo / di fronte l’abitato KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Praproče / Praproče • Črnotiče / Črnotiče • Predloka (pred vasjo) / Predloka (di fronte l’abitato) • Loka - Bezovica / Loka - Bezovica • Podpeč (pred vasjo) / Podpeč (ai piedi dell’ abitato) KS ZAZID / CL ZAZID • pod vasjo / ai piedi dell’ abitato KS RAKITOVEC / CL RAKITOVEC • pred vasjo / di fronte l’abitato KS GRADIN / CL GRADIN • Pregara / Pregara • Brezovica / Brezovica • Sirči / Sirči KS GRAČIŠČE / CL GRAČIŠČE • Popetre, Poletiči, Galantiči / Popetre, Poletiči, Galantiči • Sočerga / Sočerga • Smokvica, Movraž / Smokvica, Movraž • Gračišče / Gračišče • Kubed / Kubed KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Hrastovlje - Dol / Hrastovlje - Dol KS MAREZIGE / CL MAREZIGE • Trsek (center vasi) / Trsek (centro dell’abitato) • Truške (pri šoli) / Truške (presso la scuola) • Lopar (center vasi) / Lopar (centro dell’abitato) • Marezige (igrišče) / Marezige (campo giochi) • Montinjan / Montinjan • Babiči (križišče za Pomjan) / Babiči (incrocio per Pomjan) KS BORŠT / CL BORŠT • Glem / Glem • Labor (na začetku vasi) / Labor (all’inizio dell’abitato) • Boršt (nasproti igrišča) / Boršt (di fronte il campo giochi) KS ŠMARJE / CL ŠMARJE • Župančiči (pred vasjo) / Župančiči (di fronte l’abitato) • Pomjan / Pomjan • Šmarje (pri krajevni skupnosti) / Šmarje (presso la comunità locale) • Grintovec (pred vasjo) / Grintovec (di fronte l’abitato) • Gažon (center) / Gažon (centro) • Koštabona (center vasi) / Koštabona (centro dell’abitato) • Puče (ob gostilni) / Puče (presso l’osteria) • Krkavče (nasproti gasilskega doma) / di fronte alla stazione dei vigili delfuoco) datum / data ura / ora 12. 04. 14.00 - 15.15 12. 04. 15.30 - 16.45 12. 04. 17.00 - 18.15 13. 04. 11.00 - 12.15 13. 04. 13. 04. 13. 04. 13. 04. 14. 04. 12.30 - 13.45 14.00 - 15.15 15.30 - 16.45 17.00 - 18.15 11.00 - 12.15 14. 04. 12.30 - 13.45 14. 04. 14.00 - 15.15 15. 04. 15. 04. 15. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 14.00 - 15.15 15. 04. 15.30 - 16.45 15. 04. 16. 04. 16. 04. 16. 04. 17.00 - 18.15 08.00 - 09.15 10.30 - 11.45 12.00 - 13.15 16. 04. 14.30 - 15.45 19. 04. 19. 04. 19. 04. 19. 04. 19. 04. 20. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 14.00 - 15.15 15.30 - 16.45 17.00 - 18.15 11.00 - 12.15 20. 04. 20. 04. 20. 04. 12.30 - 13.45 14.00 - 15.15 15.30 - 16.45 21. 04. 21. 04. 21. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 14.00 - 15.15 21. 04. 21. 04. 22. 04. 22. 04. 22. 04. 15.30 - 16.45 17.00 - 18.15 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 14.00 - 15.15 Dva milijona porabi tristo milijonov! Plastičnih vrečk. Za vsako stvar uporabimo plastično vrečko, trgovci so nas doslej z njimi pridno brezplačno zalagali, končale pa so v smeteh in v naravi. 300 milijonov vrečk! Si predstavljate ta kup? No, saj tudi te brezplačne vrečke smo drago plačevali potrošniki, še dražje pa naše okolje. In kakšne so druge možnosti? Platnena vrečka, pletena košara, cekar, pisana nakupovalna torba… Za zelenjavo in kruh pa dobri stari škartoc! In neomejena domišljija, trendovsko modno obarvane torbe, domiselne košare, tiskana sporočila na platneni vrečki, domača ustvarjalnost… Odmaknimo se od uniformiranosti vrečk trgovskih verig, izrazimo svojo individualnost tudi pri nakupovalnih navadah. In še stranska korist! Pametni se znajo organizirati. Nakupovalna torba ali cekar je lahko do naslednjega nakupa kuhinjski okras in začasno zbirno mesto za ločevanje odpadkov. Plastenke, papir, pločevinke… odlagamo vanjo in jih odložimo na poti v trgovino. V njeni okolici je gotovo ekološki otok. Tako na en mah naredimo več koristnega, prihranimo čas in trud. In še nasvet V večjih živilskih trgovinah ponujajo bio razgradljive vrečke. Odločite se zanje, če ste pozabili svojo nakupovalno košaro. Potem jih lahko uporabite za zbiranje ostankov hrane v kuhinji in jih skupaj z vrečko – toda samo z bio razgradljivo vrečko – odložite v zabojnik. In še lepa voščilnica gospe Marije Magdalene Blokar. Po elektronski pošti smo jo razposlali vsem zaposlenim. Pisali ste Spoštovani, Bila sem prijetno presenečena, ko sem prejela vaše pismo. Osrečili ste me z dodeljeno nagrado in se vam zares iz vsega srca zahvaljujem. Rada imam naravo: lepa drevesa, reke, jezera, morje, gore, živali in seveda lepe cvetoče rože ter čisto in z zelenjem obdano okolico. Pred blokom imam borovce, na katerih se ustavijo vrabčki, siničke,grlice in kosi. Po vrtu pa se sprehajajo podnevi mucke in martinčki, ponoči pa pridejo po hrano ježki. Tudi vam hvala, ker skrbite, da je naše okolje čisto in prijazno. Vsem delavcem Komunale želim vse dobro in se vam še enkrat zahvaljujem. Rožice pa si bom kupila, da bodo razveseljevale moj dom. Želim vam veliko uspeha pri vašem delu. Hvala. Lep pozdrav, Novečny Nada. Pozdravljeni, Prijetno ste me presenetili, res najlepša hvala za darilni bonček, ki mi ga podarjate za rešeno križanko. Ravno sedja si urejam novo zasaditev ob vhodu. Še enkrat hvala in lep pozdrav, Sonja Gojak Nagrajeni reševalci križanke jesenske Marjetice GESLI: RASTLINSKI DEKOR, KOMPOSTIRANJE BABIČ MARICA, VANGANEL 2A, KOPER, BARTOL MELISSA,PLAVJE 62 A, ŠKOFIJE, BRAJNIK ANTONIJA,DEKANI 257, DEKANI, BRLEC BLAŽ,C. I. BRIGADE 131, POBEGI, ČESNIK ALBINA, BOŠAMARIN 60, KOPER, GOJAK SONJA,C. 2. OKTOBRA 6A, KOPER, KERIN SILVA, BERNETIČEVA 16, KOPER, KORENIKA OFELIJA, ŠMARJE 109, ŠMARJE, KOŠANC VALERIJA, DEKANI 131, DEKANI, KORDA RUGERIJ, VODOPIVČEVA 12 A, KOPER, KRNEL NADA, BEVKOVA 48, ANKARAN, LUŠA NINA, ŠALARA 40, KOPER, MRHAR MARIJA, C. NA MARKOVEC 14, KOPER, NOVEČNY NADICA, KOZLOVIČEVA 15, KOPER, PEROŠA ANA, UL. OF 9, KOPER, REJA MARIJA, UL. 2. PREKOM. BRIG. 21 A, KOPER, ŠTENTA MAGDA, PRADE, IVANA STARCA 8, KOPER, ULJAN POLONCA, VANGANEL 62 B, KOPER, ZADEL NATAŠA, ČENTUR 2 C, MAREZIGE, ŽBOGAR STANE, VANGANELSKA 53 B, KOPER, Dobili smo 287 rešitev nagradne križanke. Izžrebani nagrajenci so nagrado prejeli po pošti. Geslo iz tokratne nagradne križanke napišite na dopisnico in jo do 15. aprila 2011 pošljite na naslov: Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper. mlada Nagrajenci Spodnja slika se od zgornje razlikuje v 12 podrobnostih. Poizkusite najti vse! AČKO MELANIJA, VLAHOVIČEVA 61, 6280 ANKARAN CERNAZ MARTA, GRUDNOVA 3, 6000 KOPER BORIŠEK TEA, ŠMARJE 110, 6274 ŠMARJE DROBNIČ TJAŠA, BONINI 24, 6000 KOPER EKSELENSKI ANASTASIA, HRVATINI, 116, 6280 ANKARAN KNOL KATARINA, KLANEC 2ASV. ANTON 6276 POBEGI KOCJANČIČ ELI, C. NA MARKOVEC 63, 6000 KOPER KOCJANČIČ NIKITA, SP. ŠKOFIJE 188, 6281 ŠKOFIJE KOREN NINA, DOLGA REBER 22, 6000 KOPER LAGANIS LUKA, RAZGLEDNA UL. 46, 6000 KOPER LORBEK KRISTINA, REGENTOVA 2 B, 6280 ANKARAN MIKAC ZORKO JAKA, BONINI 23, 6000 KOPER NOVAK DEJAN, GABROVICA 11, 6275 ČRNI KAL NOVINEC TINE, GREGORIČI 10, 6276 POBEGI PERŠIČ BILKA, JENKOVA 15, 6000 KOPER PIŽENT ROK, ŽUPANČIČEVA 6, 6310 IZOLA PLEŠA JURE, GORTANOV TRG 13, 6000 KOPER RAVNIKAR NEŽA, ROZMANOVA 60 K, 6000 KOPER STANCICH ARIANNA, C. NA MARKOVEC 64, 6000 KOPER ŠTEFANČIČ IVO, SREBRNIČEVA 8, 6000 KOPER Postavljamo vam nove zanke in uganke, vaš trud pri reševanju pa bomo nagradili. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 20 praktičnih nagrad. Upoštevali bomo rešitev križanke in iskanja razlik med slikama. Vašo pošto čakamo do 22. aprila na naslovu: Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper. Poveži številke od 1 do 60 in prikazala se bo zanimiva slika. Katarina Knol NAGRAJENCI MLADE MARJETICE OKTOBER 2010 mlada NI NAGRAD J NATEČA PRIJAZNO ZELENI Povejte svojim staršem V Marjetici smo že pisali o koristni uporabi navadnega kisa za vlaganje, s katerim čistimo vodni kamen na naših vozilih za čiščenje ulic in pranje zabojnikov. Tokrat pa bi vam radi predstavili izkušnjo s pranjem perila. Veliko gospodinj uporablja tekoča pralna sredstva, hkrati pa se pritožujejo nad smradom, ki se pojavi v pralnem stroju. Druga težava je vodni kamen, ki se nabira na grelcu in povečuje porabo energijo, zmanjšuje pa učinkovitost pralnega stroja. Rešitev je spet KIS. Ker zmehča vodo, topi vodni kamen, osveži barve in neguje perilo. Če peremo s kisom, je mehčalec perila odveč. Kako? En deciliter alkoholnega kisa dodamo v pralni stroj takoj na začetku pranja, hkrati s pralnim sredstvom. Pomagal bo očistiti stroj in oprati perilo. Ne skrbite zaradi vonja – perilo diši čisto normalno, po pralnem sredstvu. Ne skrbite zaradi barv – te so ohranjene. Ne skrbite zaradi drugih vonjav iz stroja – izginejo. Pa še nasvet: pralno sredstvo dodajte v boben k perilu, kis pa vlijte v dozirno posodo pralnega stroja. In zagotovilo v slogu reklam: klinično preizkušeno v lastnem gospodinjstvu, več kot dva meseca na vseh vrstah perila, tudi na občutljivem perilu. Prijazno zeleni je rubrika drobnih zelenih nasvetov za varovanje okolja. Pošljite nam svoje predloge. Vsaka ideja je dobrodošla. Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper ali na info@komunalakoper.si. Na naš natečaj za izvirni plakat na temo varovanja okolja smo dobili samo eno likovno delo, ki ga predstavljamo. Avtorice dela so Tjaša Gagljaho, Karin Kresal in Nika Hočevar iz koprske osnovne šole Antona Ukmarja. Njihova mentorica je bila Tatjana Dominič Radivojevič. Naša strokovna komisija ni imela dela, vseeno bo to likovno delo natisnjeno v formatu 100 x 70 cm, da ga boste lahko še kje videli. Mednarodno leto gozdov Slovenija se ponaša z velikim gozdnim bogastvom, saj je 60 odstotkov njene površine pokrite z gozdovi. A to bogastvo ne bomo gledali skozi les, temveč skozi kisik, ki ga potrebujemo za življenje. Eno samo drevo porabi letno 12 kilogramov ogljikovega dioksida in proizvede toliko kisika, kot ga potrebuje štiričlanska družina. Če vemo, da ena tona odpadnega papirja, ki jo znova predelamo, ohrani 17 dreves, potem vemo, da zaradi njih dobi kar 68 ljudi dovolj kisika za celo leto. En hektar gozda »poje« šest ton ogljikovega dioksida na leto, hkrati pa zagotavlja življenjski prostor številnim organizmom. Pri nas se – na srečo – z gozdovi gospodari sonaravno. Popolni poseki gozdnih površin so redkost. Spomnimo se vpliva pretiranega izkoriščanja gozdov na našo pokrajino – Kras se je z izsekovanjem gozdov spremenil v kamnito pokrajino. Rodovitna zemlja je postala redkost, ker so neporaščena tla bolj podvržena eroziji. Drevesa sodijo med največje in najstarejše organizme na zemlji. Slovenija je po poraslosti z gozdovi med prvimi v Evropi, samo Finska in Švedska se ponašata z večjo poraslostjo z gozdovi. Zato Slovenija predstavlja zelena pljuča za srednjo in sredozemsko Evropo. Na vsem svetu posekamo letno 3,4 milijarde kubičnih metrov lesa in polovico tega uporabimo za kurjavo. Drugo polovico spremenimo v izdelke, ki imajo veliko večjo vrednost. Na svetu je 64 držav, ki imajo le deset odstotkov površine poraščene z gozdovi, v desetih državah pa gozdov sploh nimajo. Mladi ste od nekdaj najbolj delovni zbiralci odpadnega papirja. Aprila letos bo v vsej Sloveniji tekla akcija Ekologov brez meja za zbiranje papirja. Poimenovali so jo Star papir za novo upanje. Vaš gozd v Kopru bi se upravičeno imenoval GAJ MLADIH. Ker smo samo v Komunali Koper z vašim sodelovanjem zbrali v lanskem letu 1 milijon in 335.773 kilogramov odpadnega papirja in kartona, smo skupaj pomagali ohraniti 22.706 dreves. Zato lahko eno leta diha 90.827 prebivalcev.