založnik: Javno podjetje Komunala Koper d.o.o., ureja uredniški odbor, zanj: Igor Hrvatin, zasnova in izvedba: Ideja 8 d.o.o., fotografije: Valter Rihter, Marina Zemljak tisk: Tiskarna Vek, naklada: 18.500 izvodov Časopis o urejanju in varovanju okolja Komunala Koper – Marec 2010 – št. 15 Nov zagon, nove naloge Kaj bi o lanskem letu, čeprav je bilo pestro in tudi na trenutke težavno … Oplazila nas je kriza, prilagajali smo se spremembam, nekatere spremembe pa smo sami uvedli. Ena od takih, pomembnih za vse vas, občane Mestne občine Koper in uporabnike naših storitev, je nov način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki mu rečemo od vrat do vrat. Poskusili smo najprej v strnjenih mestnih okoliših, kjer je bila težava najti prostor za začasno odjemno mesto in kjer je bilo največ pritožb zaradi nereda, ki so ga povzročale akcije. Kaj hitro smo ugotovili, da to ni samo bolj prijazno do vas, uporabnikov storitev, temveč je ugodno tudi za nas. V začetku letošnjega leta je padla odločitev – od vrat do vrat bomo zbirali kosovne odpadke po vsej Mestni občini Koper. Na prijazen in učinkovit način bomo odstranili kosovne odpadke in res bo težko najti še kakšen izgovor za divja odlagališča v naravi. Ugotavljamo sicer, da jih je manj, ampak sploh jih ne bi smelo biti! V tej Marjetici vam predstavljamo tudi načrtovane naložbo v komunalno infrastrukturo, s katero odpravljamo bremena preteklih časov in urejamo priključke na javni kanalizacijski sistem, ki se konča s centralno čistilno napravo. Ta je končala poskusno obratovanje in pred nami je čas, v katerem bomo uveljavljali morebitne reklamacije. Vzpostavili smo službo javne razsvetljave, ki je že prevzela velik del javnega omrežja, da ga vzdržuje, popravlja in obnavlja. Obnova javne razsvetljave pomeni zamenjavo svetilk in sijalk, da bodo energetsko varčne in učinkovite v svoji funkciji. Obnova bo postopna, saj imamo trenutno registriranih kar 8000 svetilk, računamo pa, da se bodo vlaganja v obnovo in zamenjavo obrestovala v kratkem času. Vse, kar delamo in načrtujemo, je skladno z okoljsko zakonodajo in naravovarstvenimi predpisi, ki zahtevajo znatna vlaganja, a verjamemo, da tudi prinašajo koristi. Tako okolju kot ljudem. Večkrat smo že opozorili, da je veliko našega dela (pa tudi denarja) na videz neopaznega, večina infrastrukture poteka pod zemljo, a prav vsak korak vpliva na kakovost življenja na njej. To je rezultat skupnih prizadevanj in rezultat kakovosti, ki jo je mogoče opaziti na vsakem koraku. Želimo vam prijazno pomlad in dolgo poletje v čistem in lepem okolju! Igor Hrvatin, direktor Pomladni pozdrav iz Vrtnarije Načrti za leto 2010 Področje kanalizacije V letu 2010 bomo nadaljevali z aktivnostmi na projektu »Zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v obalnem porečju s podprojektom Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Mestno občino Koper in Občino Izola ter podprojektom Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Občino Piran«. Celotni projekt rešuje problematiko odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na obalnem območju, in sicer zajema dva podprojekta: »Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Mestno občino Koper in Občino Izola« ter »Izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave za Občino Piran«. Celotna vrednost projekta znaša okrog 28,90 milijonov evrov, od česar je predvideno sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada EU v deležu 53 %, iz sredstev okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda 32 % in iz lastnih sredstev Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran okrog 15%. Do konca leta 2009 je bilo realiziranega skoraj 99 % projekta in je bila večina objektov zaključenih. V oktobru lani je bilo zaključeno poskusno obratovanje CČN Koper in nadaljuje se z obdobjem za reklamacije celotnega podprojekta Koper-Izola v katerem investitor uveljavlja morebitne napake in pomanjkljivosti izvedenih del. Za vse objekte tega podprojekta smo pridobili uporabna dovoljenja. Podprojekt Koper-Izola je bil do konca leta 2009 tudi finančno zaključen, sredstva iz kohezijskega sklada EU so bila porabljena skladno s pogodbo in Odločbo Komisije EU do konca leta 2009. Obdobje za ugotavljanje in reklamacijo napak traja do oktobra 2010. Za podprojekt Piran pa so bila dela zaključena avgusta 2009, ko se je pričelo poskusno obratovanje CČN Piran, ki se bo zaključilo v maju 2010. V okviru podprojekta Koper-Izola so bili izvedeni sledeči objekti: Navezava kanalizacijskega omrežja občine Izola na kanalizacijsko omrežje Kopra v dolžini 4275 m z izgradnjo sistema objektov predčiščenja (zadrževalnega bazena, razbremenilnika, finih grabelj, peskolova in črpališča za komunalne odpadne vode v Izoli), črpališče prelivnih odpadnih voda s podmorskim izpustom (dolžina 550 m) in varnostni preliv (dolžina 320 m). Zadrževalni bazena »Ž« ob stadionu v Izoli. Zadrževalni bazen deževnih vod v Semedeli z rekonstrukcijo dotočnih kanalov v skupni dolžini 460 m. Rekonstrukcija in dograditev dveh glavnih črpališč v Kopru z odtočnimi kanali v dolžini 790 m. Rekonstrukcije in dograditev Centralne čistilne naprave Koper (CČN) z mehansko, biološko in terciarno stopnjo čiščenja kapacitete 84.500 PE. Prva faza tega objekta zajema tehnološke objekte linije čiščenja komunalne odpadne vode (dotočni in iztočni kanal na CČN, črpališče, fine grablje, peskolov, SBR bazene, objekt meritve pretoka in vzorčevanja, zgoščevalec, objekt za dehidracijo blata, kompresorsko postajo in trafo postajo). Druga faza objektov na CČN pa zajema servisni objekt peskolova, delavnice, upravni objekt, zunanjo ureditev. Izgradnja fekalnih zbiralnikov od območja Iplasa do Spodnjih in Zgornjih Škofij dolžine 3300 m in izgradnja fekalnega zbiralnika Iplas – Dekani – Miši v dolžini 3876 m. Ostale investicije na področju kanalizacije: V letu 2010 je skladno s sprejetim odlokom o proračunu Mestne občine Koper (MOK) za leto 2010, ki predvideva tudi izgradnjo javnega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja iz sredstev MOK, predvidena rekonstrukcija kanalizacije na območju starega mesta Koper (odseki, kjer imamo vdore slane vode v kanalizacijo), izgradnja nove kanalizacije v Šmarjah, na Škofijah (I.faza) in v Dekanih (I.faza), za kar MOK pridobiva nepovratna sredstva EU. Vzporedno bo potekala tudi obnova vodovoda. V Sv. Antonu (Tomažiči) in Hrvatinih pa je predvidena izvedba hišnih priključkov na že zgrajeno javno kanalizacijo. V letu 2010 predvidevamo končanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v naseljih Škofije (II.faza-Zg.Škofije), Dekani (II.faza), Barižoni, Kolomban in Škocjan. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega sistema v Žusterni (Moleto), Belega Kamna in Poletičev. Področje ravnanja z odpadki V Dvorih smo julija 2009 prenehali odlagati komunalne odpadke. V letu 2010 je predvidena izdelava projektne dokumentacije v fazi PZI za sanacijo odlagališča Dvori in začetek sanacijskih del. Zbirni center Srmin za komunalne odpadke V letu 2010 nameravamo pridobiti projektno in investicijsko dokumentacijo za izvedbo tega objekta, pridobiti gradbeno dovoljenje in pričeti z izvedbo del. Področje pokopališč V letu 2006 je bil za pokopališče Škocjan v Kopru sprejet odlok o lokacijskem načrtu za razširitev pokopališča Škocjan v Kopru. Lokacijski načrt (LN) obravnava potrebno širitev pokopališča za obdobje trideset let in predvideva nova grobna polja za klasične, talne žarne in stenske žarne grobove, kostnico, lapidarij, servisni objekt, ureditev žalne ploščadi ter izgradnjo Praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav Komunala Koper d.o.o.-s.r.l., kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvešča vse občane, da v skladu s 13. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode zagotavlja: • redno praznjenje nepretočnih greznic, • prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta, • prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta. Praznjenje poteka s posebnimi komunalnimi vozili, ki prečrpane greznične gošče oziroma blato prepeljejo na Centralno čistilno napravo Koper, kjer gre v nadaljnje čiščenje. Potrebno je izpostaviti zelo pomembno informacijo, ki je »življenjskega« pomena za nadaljnji razkroj blata v greznici ali mali komunalni čistilni napravi: ob praznjenju je potrebno pustiti v greznici ali mali komunalni čistilni napravi 1/6 blata, da inficira sveže blato in s tem pospeši presnovo tega blata. POMEMBNO! Vse lastnike obstoječih greznic obveščamo, da v skladu z 19. členom Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, da morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici, najpozneje do: • 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju. • 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na takem območju Glede na to, da je lega Mestne občine Koper skoraj 80 odstotno na prispevnem in vplivnem območju, velja za ta del rok 31.december 2015. Okoljska dajatev za onesnaževanje voda Skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je posameznik, ki ima vgrajeno malo komunalno čistilno napravo upravičen do znižanja okoljske dajatve, z upoštevanjem učinka čiščenja, to je 90 odstotkov. Postopek za naročanje praznjenja greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav vse druge spremljajoče infrastrukture (poti, parkirišča, vodovod, kanalizacija, elektrika). Zaradi lastniške problematike (potrebno je odkupiti zemljišča in objekte na lokaciji predvidene širitve) ter lažje realizacije finančno zahtevnega objekta, je predvidena fazna širitev pokopališča. Prva faza zajema izvedbo jugovzhodnega dela nove glavne sprevodne poti in grobnih polj med to sprevodno potjo, ki je zaradi nagnjenosti terena zasnovana v obliki ležeče črke V in predstavlja glavno komunikacijsko os novega dela pokopališča. Druga faza zajema ureditev grobnih polj na severozahodnem in parkirišča na južnem delu širitve. Zaradi lastniške problematike se je v letu 2009 pričelo izvajati podfazo druge faze, za katero smo v letu 2009 pridobili gradbeno dovoljenje. V letu 2010 načrtujemo skladno z zagotovljenimi finančnimi sredstvi MOK dokončati 80 novih klasičnih grobov in 25 žarnih grobov. Ostale investicije V teku je izdelava projektne dokumentacije za premestitev črpališča meteornih vod Kanala Grande na semedelski bonifiki. Črpališče bomo prestavili zaradi predvidene gradnje kopališča ob stari semedelski cesti. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bomo skladno s predvidenimi sredstvi proračuna MOK pričeli z izvedbo. Goran Štrancar, univ.dipl.inž.grad. Vodja službe za razvoj in investicije • Občani sporočijo potrebo po praznjenju greznice ali male komunalne čistilne naprave na številko (05) 66 33 700 • Na dogovorjen dan pridejo k naročniku izvajalci Komunale Koper s posebnim komunalnim vozilom • Po končanem delu naročnik podpiše delovni nalog o opravljenem delu in prejme račun, ki ga poravna na kraju samem Račun, ki ga prejme stranka velja kot dokazilo o praznjenju greznice ob inšpekcijskem pregledu, zato ga je potrebno hraniti najmanj štiri leta, do naslednjega praznjenja. Že iz navedenega je razvidno, da je praznjenje greznic obvezno in ga je mogoče izvajati samo na opisan način najmanj na vsake štiri leta. Valter Rihter, kom. inž. Vodja obratovanja in vzdrževanja kanalskih sistemov Javna razsvetlja Urejanje javne razsvetljave za Mestno občino Koper postopoma prehaja pod okrilje Komunale Koper. Občinski odlok o tem je bil izdan že decembra 2007, potem pa je bila sklenjena koncesijska pogodba. Začelo se je v sklopu gradbene službe, lani pa se je oblikovala posebna služba znotraj Komunale Koper, služba Javna razsvetljava. Vodi jo Darij Špeh, ki s štirimi sodelavci zagotavlja stalno in kvalitetno vzdrževanje objektov in naprav javne razsvetljave. Vzdrževalna dela se izvajajo po letnem programu vzdrževanja, ki se predhodno uskladi s pristojnim organom občine – Uradom za gospodarske javne službe in promet. Poleg vzdrževalnih del se ureja tudi kataster javne razsvetljave, ki vsebuje podatke o javni razsvetljavi in tehničnih lastnostih objektov in naprav javne razsvetljave. Na pristojni urad občine posredujemo predloge za izboljšanje trenutnega stanja javne razsvetljave, vključno z ocenjeno višino sredstev za potrebe investicij in investicijskega vzdrževanja javne razsvetljave. Obstoječo javno razsvetljavo je treba do 31.12.2016 izboljšati do te mere, da bo skladna s Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja iz leta 2007. Glavne zahteve te uredbe so, da do leta 2017 prilagodimo javno razsvetljavo tako, da nič svetlobe ne sega v polje nad svetilko ter da letna poraba elektrike vseh svetilk na območju občine vgrajene v razsvetljavo javnih površin in občinskih cest, ne sme presegati 44,5 KWh na prebivalca. Po domače povedano, osvetljujemo lahko le proti tlom, ne v nebo in uporabljamo svetilke z največjimi svetlobnimi izkoristki. Zahteva uredbe zveni preprosto, v praksi pa pomeni kar precej težav. Kaj vse delajo v javni razsvetljavi? Darij Špeh pove, da med naloge službe Javne razsvetljave sodi še redno opravljanje pregledov nad stanjem celotne javne razsvetljave na območju starega mestnega jedra Kopra z vplivnim območjem, Semedele, Olma, Žusterne, Prad in Ankarana. Odločanje in izdajanje soglasij za projektne rešitve javne razsvetljave novogradenj ter posegov v objekte in naprave javne razsvetljave. Sodelujemo pri pripravi letnih programov razvoja za načrtovanje in varčevanje z energijo ter posodobitev javne razsvetljave v skladu s programi občine, pri okrasni osvetlitvi javnih površin, vzdržujemo fontano na Ljubljanski cesti... Območja, ki jih imamo na skrbi so mesto Koper, Ankaran, Prade, Vanganelska cesta do polovice, do stare Šmarske ceste, dogovori potekajo za prevzem službe za Dekane, Bertoke, Hrvatine. Upravljavec je občinski urad za gospodarske javne službe in promet, iz- Najvišje svetlobne izkoristke dobimo z nizkotlačnimi natrijevimi sijalkami (170 lm/W), vendar oddajajo monokromatsko svetlobo valovne dolžine 589 nm (izrazita rumena barva svetlobe), zaradi česar zaznavanje barv ni mogoče. V zadnjem času so se začele pojavljati na trgu tudi svetilke, ki uporabljajo kot svetlobni vir led diode. Te svetilke so še precej drage, vendar bo cena verjetno padla. Imajo pa dobre svetlobne izkoristke (100 lm/W), barvo svetlobe (3000-7000 K), dobro barvno reprodukcijo (Ra 80) ter dolgo življensko dobo (50.000 ur). Naslednji podatek o javni razsvetljavi pa je poraba električne energije na prebivalca, ki je omejena na 44,5 Kwh. Sedaj presegamo to mejo, kar pa se bo spremenilo ob zamenjavi obstoječih svetilk z novejšimi, ki imajo visoke svetlobne izkoristke. Varčevanje je tudi v tem primeru najprej strošek… va vajalec pa Komunala Koper s svojo službo. Prioriteto in vrsto del na javni razsvetljavi določa občinski urad, odvisna je od načrtov in razpoložljivih sredstev. Med prvenstvenimi nalogami je zamenjava obstoječih svetilk, ki ne ustrezajo Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ter obnova razdelilnih omaric (prižigališč), ki so predvsem v starem mestnem jedru Kopra zelo zastarele, večkrat pa se pojavljajo napake na električnih instalacijah, tam kjer se gradi in obnavlja. Ker še ni natančnega katastra javne razsvetljave, se pri raznih izkopih zgodi, da strojniki poškodujejo kabel, na katerega naletijo. Poškodbe ne prijavijo, kabel samo prelepijo in nato zasujejo. Sčasoma izolacijska upornost kabla pada ter pride do električnega preboja kabla. Potrebno je ponovno izkopavanje, da se lahko odpravi napaka. Tudi te težave bodo manjše, ko bo na voljo kataster z vsemi podatki o poteku kablov in postavitvi svetilk. Koliko in kakšne svetilke imamo na območju Mestne občine Koper? Okrog 8.000 svetilk imamo in več kot 280 prižigališč. Svetilke so zelo različne, njihova raznovrstnost je pogojena s starostjo, pa z namenom, zaradi katerega so bile postavljene, z vrsto svetlobe, ki jo oddajajo in z različnimi svetlobnimi viri, ki jih uporabljajo. Ločimo svetlobne vire z žarilno nitko (žarnice) ter svetlobne vire na razelektrenje, ki so polnjene z inertnimi plini (sijalke). Le del dovedene energije na svetlobni vir se spremeni v vidno sevanje (380nm do 780nm) valovne dolžine, ves preostali del pa je v glavnem termično sevanje. Razmerje med dovedeno energijo in dobljenim vidnim sevanjem nam podaja svetlobni izkoristek svetlobnega vira (lm/W). Žarnice imajo najnižji svetlobni izkoristek (okoli 20 lm/W). Sijalke imajo dosti boljše izkoristke (do 170 lm/W). Za osvetljevanje javnih površin se uprabljajo sijalke zaradi višjih svetlobnih izkoristkov, daljše življenske dobe in ekonomičnosti. V to skupino sijalk spadajo visokotlačne živosrebrne sijalke, visokotlačne metal-halogene sijalke ter visokotlačne natrijeve sijalke. Pomemben dejavnik pri izbiri svetlobnega vira je še barva svetlobe in stopnja barvne reprodukcije. Osnovne skupine barve svetlobe so: topla barva (3000 K), bela barva (4000 K) ter barva dnevne svetlobe (6000K). Stopnje barvne reprodukcije pa so: 1 stopnja (Ra 85-100), 2 stopnja (Ra 70-84), 3 stopnja (Ra 40-69), 4 stopnja (Ra < 40). Visokotlačne natrijeve sijalke sijejo z zlato rumeno svetlobo (K 2000), svetlobnim izkoristkom okoli 120 lm/W (lumnov na vat) ter indeksom barvne reprodukcije Ra 25. Primerne so za cestno razsvetljavo, kjer barvna reprodukcija ni tako pomembna. Visokotlačne metal-halogene sijalke dajejo belo svetlobo (K 4000), svetlobni izkoristek 90 lm/W, ter Ra 60. Uporabljamo jih na javnih površinah kjer je zaželena bela svetloba in dobro razločevanje barv. Da, vendar strošek, ki je neizogiben. Še 6 let imamo časa, da obnovimo in zamenjamo svetilke in sijalke, ki niso skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Začetni strošek se bo kmalu povrnil z manjšo porabo energije in daljšo življenjsko dobo sijalk. Res pa je, da nas strožja uredba kot jo imajo drugje v Evropi, omejuje pri izbiri svetilk in kupujemo dražje kot drugi. Varčujemo lahko na več načinov, tudi z ugašanjem nepotrebnih svetilk in z dobrim vzdrževanjem prižigališč. V teh so namreč fotoreleji, ki se včasih aktivirajo že v oblačnem ali meglenem vremenu in ulične svetilke prižgejo tudi podnevi. Občanom bomo hvaležni, če nas na to opozorijo. Sploh je dobro sodelovanje z občani pomembno, saj ne moremo nadzorovati vseh svetilk vsak dan in vsak klic je za nas dobrodošla informacija. Za gospodarno ravnanje smo zadolženi vsi in naša naloga je, da vsako opozorilo preverimo na terenu. Zgodba o javni razsvetljavi ni le skrb za delovanje svetilk, kot je videti od daleč. Je to delo za vas izziv? Prav gotovo. Cela znanost stoji za tem in nenehno se je treba učiti. V svoje delo vlagam izkušnje, znanje, voljo in čas. Zame osebno je trenutno največji izziv vzpostavljanje katastra javne razsvetljave, ki bo temelj nadaljnjega dela. Ko Komunala Koper izdaja projektne pogoje za novogradnje, je po novem vključena tudi javna razsvetljava, določimo kakšna svetila in kakšne sijalke so skladne z Uredbo in z varčevalnimi ukrepi. Če imate kandelaber javne svetilke na svojem dvorišču ali vrtu, ste kot občan dolžni poskrbeti, da ni zarasel z zelenjem, da veje dreves ne zastirajo svetilke. Ko pokličete Javno razsvetljavo Ko pokličete Javno razsvetljavo, da bi sporočili napako ali okvaro pri delovanju svetilke, skušajte biti čim bolj natančni: · Sporočite lokacijo s hišno številko – samo ime ulice ne zadošča, · Sporočite vrsto napake – na primer, da se svetilka samodejno ugaša po določenem času, kar se dogaja pogosto ali da se sploh ne prižge Z natančnejšimi podatki boste pomagali k hitrejši rešitvi težave, saj se sicer dogaja, da ob naši intervenciji vse svetilke gorijo, kasneje pa kakšna ugasne. Tako prihaja do nezadovoljstva in do nesporazumov, občani so prepričani, da nismo upoštevali njihovega klica, v resnici pa ob ogledu nismo opazili napake. V delovnem času lahko pokličete na centralo Komunale Koper – telefon 66 33 700, izven delovnega časa, ob praznikih in vikendih pa je dežurna številka 051 644 377. Izven delovnega časa - v času pripravljenosti na domu - odpravljamo samo večje napake in okvare, izpade cele ulice ali okvaro posameznega prižigališča, kar opravimo v čimkrajšem možnem času. Okvare posameznih svetilk odpravljamo v delovnem času po vrstnem redu prijav. Kaj nam povedo številke? 6 % manj mešanih komunalnih odpadkov Količina mešanih komunalnih odpadkov se je v letu 2009 zmanjšala za dobrih 6 odstotkov, kar lahko v celoti pripišemo boljšemu ločevanju odpadkov na izvoru. Tako se počasi približujemo cilju – manjšim količinam trajno odloženih odpadkov. 21,3 % več ločeno zbranih odpadkov V primerjavi z letom 2008 smo zbrali 21,3 % več ločenih odpadkov, se pravi odpadkov, ki jih lahko predamo za nadaljnjo predelavo in koristno uporabo. V enem letu smo naredili kakovosten preskok, bolje povedano, ta preskok ste naredili vi – občani, ki odpadke ločujete in s tem pomagate ohranjati naše okolje. V poročilih in evidencah, ki jih moramo po zakonu predložiti ministrstvu za okolje, so ločene frakcije veliko bolj natančno zajete, vsak material ima svojo oznako in vsak material beležimo ločeno. Tako tudi spremljamo količine, ki spodbudno naraščajo: • kovinska embalaža za skoraj 96 % • steklena embalaža za 13,5 % • papir in karton za 13% • plastična embalaža za 12 % • stara oblačila za 15 % • tudi lesa smo zbrali v letu 2009 za 35,5 % več kot lani • ločeno zbrani nevarni odpadki so se povečali za 17,3% • količina ločeno zbrane električne in elektronske opreme pa se je povečala kar za 51,12 % Vsi podatki veljajo za primerjavo med količinami, zbranimi v letu 2008 in 2009. Zbiranje nevarnih odpadkov raste – govo- rimo o ločeno zbranih nevarnih odpadkih iz gospodinjstev – kar pomeni, da je manj nevarnih snovi v kanalizaciji in v podtalnici. 51,12% več ločeno zbrane električne in elektronske opreme Je podatek, ki zasluži posebno razlago. Nekaj teže ima pri tako visokem porastu v vsej državi uveden sistem, po katerem je treba te aparate in opremo oddajati v predelavo kot posebno frakcijo. Ostalo težo pa je pripisati tudi dejstvu, da zbiramo kosovne odpadke po sistemu Od vrat do vrat, da te naprave pripeljemo v zbirni center nepoškodovane in nerazstavljene. Le tako pa se uvrstijo v kategorijo odpadne elektronske in električne opreme, ki gre v enem kosu do pooblaščenega podjetja, kjer jih razstavijo in pripravijo za predelavo. Tudi v našem zbirnem centru jih hranimo za žičnato ograjo, da preprečimo namerno ali nenamerno poškodovanje. Več odvozov … Že nekaj časa opažamo, da so zabojniki na ekoloških otokih vse bolj polni, zato bomo povečali število odvozov. Tako bomo poskrbeli, da bodo zabojniki za ločeno zbiranje primerno pripravljeni za odlaganje koristnih odpadkov. Spremembe se dogajajo na celotnem območju Mestne občine Koper, manj je razlik med mestnimi naselji in podeželjem, kot smo jih opažali v preteklosti. Vse, kar zberemo ločeno na ekoloških otokih, oddamo direktno pooblaščenim družbam s strani ministrstva.. Se pravi, da nam ločeni odpadki ne povzročajo dodatnega dela in (razen izjem) dodatnih stroškov. Nevarnosti iz gospodinjstev Običajno gospodinjstvo v svojem vsakdanjem ravnanju povzroča kar veliko škode okolju. Začne se z uporabo vode, ki jo onesnažimo s čistili, detergenti, splakovanjem stranišča, nadaljuje z uporabo jedkih in močnih čistil, pa s številnimi spreji, s kozmetičnimi preparati, pa z odpadnim oljem po cvrenju hrane, z laki in barvami, sijalkami, baterijami, pesticidi, herbicidi in zdravili. Celoten seznam bi bil dolg, zato naj vas spomnimo vsaj na najpogostejše nevarne odpadke iz gospodinjstev: Vse vrste barv in barvam sorodnih snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji… Čistila, organska topila, jedka čistila, kot je na primer varikina, odstranjevalci maščob, odstranjevalci madežev… Kozmetika, predvsem laki, barve za lase, odstranjevalci laka za nohte… Baterije, tudi gumbne urne baterije Sijalke, neonske in varčne sijalke, žarnice z žarilno nitko, halogenske sijalke… Odpadna embalaža – spreji in tlačne posode, embalaža vseh nevarnih snovi… Olja - mazalna, motorna, zavorna, hidravlična olja in odpadno jedilno olje… Fitofarmacevtska sredstva, insekticidi, herbicidi, fungicidi, sredstva proti zajedavcem… Zdravila, tablete, sirupi, mazila, preparati, kapsule… Kemikalije vseh vrst, ki se jih najde v gospodinjstvih in se včasih niti ne zavedamo, da so nevarne tako nam kot okolju. Nov način zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev odslej na vsem območju Mestne občine Koper! Januarskemu računu za odvoz odpadkov iz gospodinjstev smo priložili dopisnico za prijavo v sistem odvoza kosovnih odpadkov OD VRAT DO VRAT. To dopisnico lahko uporabite vse do junija, ko bomo pomladni del akcije zaključili. Septembra bomo nadaljevali in takrat dobite novo dopisnico. Namenjena je vsem občanom, saj smo z uvedbo sistema odvoza kosovnih odpadkov Od vrat do vrat dobili večinoma dobre odzive. Občanom nov način odvoza koristi, ker nimate skrbi zaradi prevoza od doma do začasnega odjemnega mesta ali do zbirnega centra, nam pa koristi zato, ker nimamo več težav z začasnimi odjemnimi mesti in neredom na njih. Še več, s tem načinom smo postali bolj prijazni do uporabnikov, ne nazadnje pa smo celo zmanjšali stroške zbiranja kosovnih odpadkov. Manj je prevozov, manj je čiščenja, manj je neuporabnih kosov, ki smo jih morali odlagati kot nekoristne odpadke. NOVO Kaj morate storiti? • pomembno je, da dokaj natančno vpišete predmete, ki se jih želite znebiti • pomembno je, da natančno vpišete svoj naslov in dostop do hiše • pomembno je, da kosovne odpadke pripravite po skupinah, tako kot ste jih vpisali • pomembno je, da nam sporočite telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi in • če ste v dvomih, kaj sodi med kosovne odpadke in kaj ne, pokličite na našo številko 66 33 700, da vam svetujemo še pred načrtovanim odvozom Kaj je dobro vedeti? • v akciji Od vrat do vrat ne odvažamo mešanih odpadkov • ne odvažamo zelenega reza • in ne odvažamo odpadkov, ki sodijo med ločeno zbrane odpadke na ekološke otoke Kaj si želimo? • Na prijazen in urejen način odstraniti kosovne odpadke • Biti pri tem gospodarni in učinkoviti • Ostati vaš zanesljiv zaveznik v skrbi za urejeno in čisto okolje. Ostanke zdravil in zdravila s pretečenim rokom uporabe lahko znova oddate v lekarnah. Naj vas še spomnimo, da lekarne sprejemajo tudi še uporabna zdravila v originalni embalaži. Varno shranjevanje nevarnih odpadkov Najbolje je, da vse nevarne odpadke pred oddajo hranimo v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta. Originalna embalaža je dovolj varna, saj je prilagojena vrsti snovi, ki jo vsebuje. Opozorilo: Nikar ne zlivajte raznih ostankov nevarnih snovi skupaj v eno steklenico ali plastenko, saj lahko pride do nepredvidenih in neželenih reakcij med snovmi. Do akcije shranite te ostanke na suhem, temnem mestu, nedosegljivem otrokom. Na praktičen način jih ločite od drugih nevarnih snovi, ki jih še uporabljate in niso namenjene oddaji v akciji zbiranja nevarnih odpadkov. Le tako, pravilno pripravljeni in varno shranjeni, bodo nevarni odpadki odstranjeni na varen način, brez škodljivih vplivov na okolje. Zato vsako leto dvakrat organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico, poleg tega pa lahko te vrste odpadkov vse leto brezplačno oddate v zbirnem centru Dvori. Nevarnih nikar v zabojnike Plastenka, steklenica ali pločevinka z nevarnimi odpadki je najprej nevarna za naše delavce, ki praznijo zabojnike, saj jih lahko poškodujejo jedke ali zdravju škodljive snovi. Ker vsebino vsakega zabojnika v vozilu stisnemo, da zmanjšamo volumen, se lahko embalaža poškoduje in steče med gospodinjske odpadke, ki lahko onesnažijo AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV AZIONE DI RACCOLTA DI RIFIUTI PERICOLOSI PER USO DOMESTICO pomlad / primavera 2010 KS / CL KS KOPER / CL CAPODISTRIA • parkirišče pri Ukmarjevem trgu / parcheggio presso Piazza Ukmar • Dijaška ulica (za dijaškim domom) / Calle degli studenti KS ŽUSTERNA / CL GIUSTERNA • konec Krožne / alla fine della Krožna • križišče Kozlovičeve in Beblerjeve / incrocio tra la Kozlovičeva e la Beblerjeva • pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadi KS ZA GRADOM / CL AL CASTELLETTO • pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin • pri gostilni Rodica / presso l’osteria Rodica KS SEMEDELA / CL SEMEDELLA • pri bivši gostilni Sabadin / presso l’osteria Sabadin • Tomšičeva (opuščeni bencinski servis) / Via Tomšič (presso la stazione di servizio abbandonata) KS OLMO - PRISOJE / CL OLMO - PRISOJE • Prisoje (pri garaži) / Prisoje (presso la autorimessa) • parkirišče na ul. Istrskega odreda / parcheggio in via Istrskega odreda KS ŠKOCJAN / CL SAN CANZIANO • Partizanska ulica (pri avtobusni postaji)/ Strada dei partigiani (presso la stazione degli autobus) KS VANGANEL / CL VANGANEL • za vaškim domom / dietro alla casa del popolo KS SVETI ANTON / CL SVETI ANTON • center ob pokopališču / centro presso il cimitero KS POBEGI-ČEŽARJI / CL POBEGI–ČEŽARJI • ob zadružnem domu / presso la casa del popolo KS BERTOKI / CL BERTOCCHI • Prade (pri šoli) / Prade (presso la scuola) • Bertoki (pri zadružnem domu) / Bertocchi (presso la casa del popolo) KS ANKARAN / CL ANCARANO • Jadranska 74 / Strada dell’ Adriatico 74 • Srebrničeva / Via Srebrnič KS HRVATINI / CL CREVATINI • nasproti pokopališča / di fronte al cimitero KS ŠKOFIJE / CL ŠKOFIJE • Elerji / Elerji • Plavje / Plavje • nasproti pokopališča / di fronte al cimitero • Tinjan / Tinjan KS DEKANI / CL DEKANI • parkirišče pri pokopališču / parcheggio presso il cimitero KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Cepki, Rižana, Krnica (za vrtcem) / Cepki, Rižana, Krnica (dietro l’asilo) • Rožar, Stepani / Rožar, Stepani • Gabrovica - Osp / Gabrovica - Osp datum / data ura / ora 10. 04. 8.00 - 9.15 10. 04. 9.30 - 10.45 10. 04. 10. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 10. 04. 14.00 - 15.15 10. 04. 10. 04. 14.00 - 15.15 15.30 - 16.45 10. 04. 10. 04. 14.00 - 15.15 17.00 - 18.15 11. 04. 11. 04. 08.00 - 9.15 9.30 - 10.45 11. 04. 11.00 - 12.15 11. 04. 12.30 - 13.45 11. 04. 14.00 - 15.15 11. 04. 15.30 - 16.45 11. 04. 11. 04. 17.00 - 18.15 18.30 - 19.45 17. 04. 17. 04. 8.00 - 9.15 9.30 - 10.45 17. 04. 11.15 - 12.30 17. 04. 17. 04. 17. 04. 17. 04. 12.45 - 14.00 14.30 - 15.45 16.00 - 17.15 17.30 - 18.45 18. 04. 8.00 - 9.15 18. 04. 9.30 - 10.45 18. 04. 18. 04. 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 podtalnico. Poleg tega je še povečana nevarnost samovžiga odpadkov in drugi nepredvideni dogodki, ki lahko vodijo do večje ali manjše okoljske nesreče. Kar je nevarno ljudem, je nevarno tudi okolju. In če s previdnostjo in pozornostjo ravnamo z nevarnimi snovmi sami, pomislimo tudi na druge! Ostanki škropiv in ostalih fitofarmacevtskih pripravkov morajo biti registrirani Vsi občani, ki imajo status kmeta oziroma so registrirani kot pridelovalci sadja, zelenjave, grozdja in oljk, morajo ostanke sredstev za zaščito rastlin oddati v zbirnem centru Dvori, kjer do- KS / CL KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Spodnji Črni kal (pri krajevni skupnosti) / Spodnji Črni kal (presso la comunità locale) • Zgornji Črni kal (pri cerkvi) / Zgornji Črni kal (presso la chiesa) • Kastelec - Socerb / Kastelec - Socerb KS PODGORJE / CL PODGORJE • pred vasjo / di fronte l’abitato KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Praproče / Praproče • Črnotiče / Črnotiče • Predloka (pred vasjo) / Predloka (di fronte l’abitato) • Loka - Bezovica / Loka - Bezovica • Podpeč (pred vasjo) / Podpeč (ai piedi dell’ abitato) KS ZAZID / CL ZAZID • pod vasjo / ai piedi dell’ abitato KS RAKITOVEC / CL RAKITOVEC • pred vasjo / di fronte l’abitato KS GRADIN / CL GRADIN • Pregara / Pregara • Brezovica / Brezovica • Sirči / Sirči KS GRAČIŠČE / CL GRAČIŠČE • Popetre, Poletiči, Galantiči / Popetre, Poletiči, Galantiči • Sočerga / Sočerga • Smokvica, Movraž / Smokvica, Movraž • Gračišče / Gračišče • Kubed / Kubed KS ČRNI KAL / CL ČRNI KAL • Hrastovlje - Dol / Hrastovlje - Dol KS MAREZIGE / CL MAREZIGE • Trsek (center vasi) / Trsek (centro dell’abitato) • Truške (pri šoli) / Truške (presso la scuola) • Lopar (center vasi) / Lopar (centro dell’abitato) • Marezige (igrišče) / Marezige (campo giochi) • Montinjan / Montinjan • Babiči (križišče za Pomjan) / Babiči (incrocio per Pomjan) KS BORŠT / CL BORŠT • Glem / Glem • Labor (na začetku vasi) / Labor (all’inizio dell’abitato) • Boršt (nasproti igrišča) / Boršt (di fronte il campo giochi) KS ŠMARJE / CL ŠMARJE • Župančiči (pred vasjo) / Župančiči (di fronte l’abitato) • Pomjan / Pomjan • Šmarje (pri krajevni skupnosti) / Šmarje (presso la comunità locale) • Gažon (center) / Gažon (centro) • Grintovec (pred vasjo) / Grintovec (di fronte l’abitato) • Koštabona (center vasi) / Koštabona (centro dell’abitato) • Puče (ob gostilni) / Puče (presso l’osteria) • Krkavče (nasproti gasilskega doma) / di fronte alla stazione dei vigili delfuoco) datum / data ura / ora 18. 04. 14.00 - 15.15 18. 04. 15.30 - 16.45 18. 04. 17.00 - 18.15 24. 04. 8.00 - 9.15 24. 04. 24. 04. 24. 04. 24. 04. 24. 04. 9.30 - 10.45 11.00 - 12.15 13.15 - 14.30 14.45 - 16.00 16.15 - 17.30 24. 04. 17.45 - 19.00 24. 04. 19.15 - 20.30 25. 04. 25. 04. 25. 04. 8.00 - 9.15 9.30 - 10.45 11.00 - 12.15 25. 04. 12.30 - 13.45 25. 04. 25. 04. 25. 04. 25. 04. 14.00 - 15.15 15.45 - 17.00 17.15 - 18.30 18.45 - 20.00 08. 05. 8.00 - 9.15 08. 05. 08. 05. 08. 05. 08. 05. 08. 05. 09. 05. 9.45 - 11.00 11.15 - 12.30 12.45 - 14.00 14.15 - 15.30 15.45 - 17.00 8.00 - 9.15 09. 05. 09. 05. 09. 05. 9.30 - 10.45 11.00 - 12.15 12.30 - 13.45 09. 05. 09. 05. 09. 05. 14.15 - 15.30 16.00 - 17.15 17.30 - 18.45 15. 05. 15. 05. 15. 05. 15. 05. 15. 05. 9.00 - 10.15 10.30 - 11.45 12.15 - 13.30 13.45 - 15.00 15.15 - 16.30 bijo potrdilo o vrsti in količini oddanih ostankov teh sredstev. Na področjih, kjer je intenzivna kmetijska, sadjarska in vrtnarska pridelava, ostanki teh sredstev pomenijo veliko nevarnost za okolje. Poleg nesmotrne in pretirane uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki slabo vpliva na naravni ekosistem, je neprimerno odstranjevanje ostankov teh sredstev dodatna grožnja za okolje. Ozaveščanje pridelovalcev vrtnin, sadja in poljščin poteka že več let, tudi njihova prodaja in nakup je nadzorovana. V naših semenarnah, cvetličarnah in v vrtnariji imamo strokovno usposobljene prodajalce – agronome, ki vam že ob nakupu svetujejo in vas opozorijo na vse nevarnosti pri njihovi uporabi. posebej za odpadke oddane v zbirnem centru in posebej za odpadke zbrane v akciji na terenu. Količine stalno naraščajo in to je tudi naš cilj – da bi vse nevarne odpadke zbrali in odstranili na varen način. Kako pa akcija Od vrat do vrat za kosovne odpadke vpliva na delo v zbirnem centru? V Dvorih se zbirajo ločeni odpadki za predelavo Podatki, ki jih zbiramo že vsa leta, odkar ločujemo odpadke po vrstah in po možnosti za ponovno uporabo v industriji, kažejo na vedno boljše ločevanje na izvoru. Količina mešanih odpadkov iz gospodinjstev na prebivalca se tako zmanjšuje. Celo več, v skupni količini ohranjamo približno enako količino ne glede na rast števila prebivalcev v Mestni občini Koper. Nov delovni čas zbirnega centra od ponedeljka do sobote 8.00 h Prevoz je pri vsakem zbiranju odpadkov eden večjih stroškov, zato smo zbirni center Dvori opremili z napravami za zmanjševanja volumna odpadkov. Tako karton, plastične folije in stiropor stiskamo v bale, plastično embalažo (gajbice) meljemo, iz odpadnega lesa pripravimo sekance, ki so že surovina za izdelavo peletov. S tem zmanjšujemo število prevozov in njihove stroške. Zbirni center se tako sproti polni in prazni, odvoz naročamo takrat, ko imamo dovolj pripravljenega materiala. Ločeno zbrane odpadke iz ekoloških otokov pa odvažamo direktno k zbiralcem – prevzemnikom, tako da ni dvojnih poti in podvajanja dela. 16.00 h Kako sezone vplivajo na vaše delo? Precej, čeprav sedaj nismo več tako obremenjeni ob pomladanski in jesenski akciji zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Se pa vsako pomlad zelo povečajo količine zbranih rastlinskih odpadkov iz zelene rezi, drevesa in veje, potem dobivamo veliko pokošene trave in drugih ostankov rastlin. Večje veje in drevesa predelamo v lesne sekance, manjše zelene vejice in travo pa kot biološke odpadke oddamo v kompostarno. Vmesna postaja zato, ker v zbirnem centru te materiale še natančneje sortiramo, da jih lahko oddamo v predelavo. Pri gospodarjenju z odpadki je namreč ravno sortiranje pomemben korak do končnega cilja – recikliranja. Obseg dela v centru se povečuje s povečano stopnjo sortiranja, več je zabojnikov za posamezne vrste odpadkov, več nadaljnjega ločevanja, da lahko oddamo čiste frakcije. Specializirana podjetja, zbiralci kot so na primer Surovina in Dinos, Zeos in drugi, namreč prevzemajo le ločene frakcije. Telefonska številka je še vedno 66 33 737 Zbirni center, ki deluje v Dvorih od leta 2004, je za nas vmesna postaja za določene vrste ločeno zbranih odpadkov: za karton, stiropor, plastično embalažo, kovine, izrabljeno elektronsko in električno opremo, male in velike gospodinjske aparate, za odpadni les in za zeleni rez, za izrabljene sijalke, akumulatorje, odpadne barve in lake, prazne pločevinke sprejev, ostanke fitofarmacevtskih sredstev in še kaj. Sredi julija 2009 smo v Dvorih zaprli odlagališče, zasuli zadnje odlagalno polje, ki ga pripravljamo za zazelenitev in tako imamo le še zbirni center, kamor lahko občani še vedno pripeljejo odslužene predmete. Zbirni center je tudi vmesna postaja pri zbiranju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih tukaj še natančneje ločimo in pripravimo za odvoz k predelovalcem. Akcija je uspešna in dobrodošla. Po eni strani pomaga občanom, ki nimajo primernega prevoza za večje kose, po drugi strani pa na ta način dobimo veliko bolj sortirane odpadke in – kar je najpomembnejše – ti ostanejo v enem kosu. Kolikokrat smo opozarjali na nevarnosti zaradi vandalizma na začasnih odjemnih mestih, na škodo, ki so jo povzročali občasni zbiralci. Ti so na naših odjemnih mestih videli priložnost za zaslužek in so razstavljali računalnike, hladilnike in druge aparate, pri tem pa puščali za seboj razbitine, spuščali v zrak nevarne pline iz aparatov… Sedaj dobimo cele aparate, televizorje brez razbitih ekranov in take lahko oddamo. Z akcijo Od vrat do vrat lahko oddamo 95 odstotkov zbranih odpadkov, prej je večina te količine končala na odlagališču, ker niso bili primerni za predelavo. Z načrtovanjem se je zmanjšalo tudi število prevozov. Fabjo Tuljak je v Dvorih že od začetka delovanja tega zbirnega centra in opaža veliko razlik med začetnimi prizadevanji in dosežki zadnjih let. Kaj so najpomembnejše razlike v ravnanju občanov? Veliko jih je, opažamo, da so občani vse bolj osveščeni in kar pogosto obiskujejo zbirni center. Sami pripeljejo stvari, ki se jih želijo takoj znebiti in tudi vedo, kako morajo biti stvari sortirane. Če smo v začetku še imeli težave pri odlaganju v prave zabojnike, danes tega ni več. Seveda še vedno vsakomur pomagamo razvrstiti odpadke v prave zabojnike, saj jih je vse več – za boljše ločevanje. Veseli me, da vse več posameznikov prinaša k nam odpadno jedilno olje, saj je le-to veliko nevarnejši odpadek, kot si predstavljamo. Tudi v Marjetici smo opozarjali na to, da jedilno olje nikakor ne sodi v kanalizacijo ali med mešane odpadke, ker onesnažuje podtalnico in zemljo. Napredek opažamo tudi pri pravilnem ravnanju z drugimi nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, z ostanki barv, sijalk, spreji, fitofarmacevtskimi pripravki… Očitno je, da postajamo vse bolj ozaveščeni in tudi pripravljeni narediti kaj za varovanje našega okolja. Ne pozabite, da je zbirni center Dvori koristna vmesna postaja za zbiranje ločenih odpadkov za ponovno predelavo. Nevarne odpadke iz gospodinjstev zbiramo tudi v dveh akcijah s premičnimi zbiralnicami, kaj se zgodi s tako zbranimi nevarnimi odpadki? V akciji zbrani nevarni odpadki gredo po koncu zbiranja takoj k pooblaščenemu podjetju za njihovo varno uničenje. V Dvorih zbiramo samo nevarne odpadke, ki jih k nam pripeljejo občani. Varno jih shranimo in pokličemo za odvoz, ko je količina primerna. S tem načinom imajo občani dve možnosti, da se varno znebijo nevarnih odpadkov in vse več ljudi jih tudi s pridom uporabi. Sicer pa tudi evidenco vodimo ločeno, Kaj pa se dogaja v kotičku Pridiprav? V njem pa se poznajo posledice recesije. Več ali manj je prazen, ljudje veliko manj zamenjujejo še uporabne aparate, manj je prenov stanovanj in hiš, zato je manj stvari, ki so za koga še uporabne. Recesija je vplivala tudi na podjetnike, predvsem v gradbeništvu. Zacvetela je Marjetka v Kolombanu Cvetličarna in semenarna Marjetka 2 v Kolombanu pa je odprta od januarja in že kaže, da bo cvetela. Za ves Miljski hrib, za Hrvatine in vse okoliške kraje je edina prodajalna semen in sadik, gnojil, okrasnih loncev in večje keramike, pa seveda fitofarmacevtskih sredstev, ki jih lahko prodajajo le strokovnjaki. Marija Markežič je vodja druge Marjetke in pri njej najdete številne koristne nasvete pred nakupom. Ljudje se namreč k zemlji vračamo in mnogi jo obdelujejo prvič, zato so vprašanja kar pogosta. Izkušnje so potrebne že za izbiro prave vrste vrtnin, pridelek je odvisen od semena in od zemlje. Agro ključ s profesionalno opremo Kaj je manjkalo Kopru in predvsem njegovemu podeželskemu zaledju? Profesionalna ponudba vrtnarske in kmetijske mehanizacije s stalno zalogo potrošnega materiala in z zanesljivim servisom. Okoliški oljkarji in vinogradniki bodo našli vse, kar potrebujejo, pa tudi izbirali bodo lahko, saj je zastopanih več proizvajalcev. Skušamo dajati prednost domačim proizvajalcem, v ponudbi pa Semenarno in cvetličarno v Sv. Antonu smo vam že predstavili, tokrat bi vas radi opozorili na novost v ponudbi – čebelarski kotiček. Tudi ta Marjetka pokriva ves hrib, široko zaledje vrtnarjev, poljedelcev in vinogradnikov. Agro ključ pri koprskem pokopališču je zapolnil to vrzel v ponudbi in dopolnil enote naše Vrtnarije z izborom, ki zadovolji tako profesionalce kot ljubitelje. Izbrali smo koncept, da prodajamo le tisto mehanizacijo, za katero lahko ponudimo tudi popravila in servis, da zagotavljamo kakovost na daljši rok. Denis Jurada je vodja poslovalnice, Nerino Babič pa serviser, oba preizkušena strokovnjaka in v taki kombinaciji je ključ uspeha. Vodja trgovine je poudaril, da prej v 15 letih ni prodal toliko motornih žag, kot v mesecu in pol v Agro ključu – od sredine novembra do novega leta kar dvajset. V Agro ključu srečate znana imena kot so Stihl, Ramda, Brigs & Straton, Viking, Landini, Oleo-Mac, Aktiv, Agrimaster, Biagioli, Zupan in še kaj. Stalno imamo na zalogi ves potrošni material, olja, maziva, nitke za kosilnice, originalne rezervne dele pa dobavljamo v najkrajšem možnem času. Kot pravi Denis Jurada, mora biti čas za popravilo nekega stroja izredno kratek, kajti narava zahteva vse ob svojem času. In kmetovalci se ji prilagodijo, ker je od tega odvisen pridelek. Čebelarski kotiček Marjetke v Sv. Antonu Čebelarji pa so novi stalni obiskovalci njenih prostorov. Kako tudi ne, saj je ponudba skoraj popolna: ponujajo pribor za vzrejo matic, za njihovo označevanje, pribor za delo v panjih, kadilnike, satnice, pribor za žičenje, hrano za čebele in pitalnike, pribor za zdravljenje čebel, zaščitno opremo za čebelarje, panje raznih vrst, točila za med, nerjaveče posode za med, kuhalnike voščin, orodje za odkrivanje satja, cedila in filtre … so tudi biološka škropiva in sredstva za nego in vzgojo rastlin. Marjetka v Kolombanu je enako založena kot Vrtnarija v Škocjanu, semenarski del je celo bolj bogat in raznovrsten. V tem času bi vas radi opozorili na izbor sadik sadnega drevja, okrasnih grmovnic, glinastih posod, korit in vrtnega pohištva. Še je čas za semenski krompir in za umetna gnojila, saj pomlad zamuja tudi pri nas. Sicer pa sta za okoliš enako pomembni tako semenarna kot cvetličarna, kjer vam Damjana Bradač pripravi aranžma, šopek, aranžira darilo ali pomaga izbrati pravo lončnico za vaš dom. Traktorji, priključki za traktorje, motorne žage, kosilnice, mulčarji, pršilniki in škropilnice, motorne kose, črpalke za vodo. V prihodnosti bomo enkrat mesečno organizirali sejem rabljene kmetijske in vrtne mehanizacije, saj se pri nas srečujejo pridelovalci z različnimi potrebami in interesi. V trgovini in servisu Agro ključ jim lahko res prisluhnemo in pomagamo. od ponedeljka do petka 7.00 h 16.00 h, sobota 8.00 h 12.00 h Tel. št.: 66 33 737 Na policah Marjetke so tudi zaščiteni kozarci za slovenski med, ki jih lahko prodajajo samo določene trgovine. Lepša vozila … Naša vozila za ločene odpadke smo grafično polepšali s tablami, ki označujejo katero vrsto odpadkov prevažamo tisti dan. Vsak dan v tednu namreč odvažamo drugo vrsto odpadkov. In kar pogosto smo slišali od uporabnikov, da na koncu vse, kar ločujete, mi pomešamo na istem vozilu. Pa to ne drži, ker pomešanih odpadkov ne bi nihče sprejel kot sekundarno surovino. No, odslej lahko že od daleč opazite kaj se vozi v našem vozilu … Nagrajenci velike križanke September 2009 pisali ste nam »Zahvaljujem se vaši organizaciji za odlično izpeljan odvoz kosovnih odpadkov, ki ste ga opravili 8.9.2009 v Čežarjih, Montinjančevo naselje. Predvsem se iskreno zahvaljujem gospodu Dragu Marsetiču, ki je z menoj opravil telefonski razgovor in razumel mojo stisko. Veliko občanov bi si moralo vzeti vašo skrb za okolje za zgled. Vso pohvalo vašim delavcem na terenu in vam vsem, ki si prizadevate ohraniti čisto okolje,« je takoj naslednji pisala gospa Nada Brkič iz Kopra. GESLI: OD VRAT DO VRAT, KOSOVNI ODPADKI KRIŽMAN ALEŠ, Dekani 225 D, 6271 Dekani, BRAJNIK ANTONIJA, Dekani 257, 6271 Dekani, SAKSIDA TANJA, Bernetičeva 16, 6000 Koper, PUCELJ ANDREJA, Vena Pilona 2, 6000 Koper, PETRIČ KRISTINA, Vanganelska 45 F, 6000 Koper, DEMŠAR BORUT, Garibaldijeva 9, 6000 Koper, GORENC MARIJA, Turki 44, Sv. Anton, 6276 Pobegi, MAJER BRANKO, Sv.Anton, Vrtnine 6, 6276 Pobegi, TOMINC VALERIJA, Gregoriči 20, 6276 Pobegi, BARTOL MELISSA, Plavje 62 A, 6281 Škofije, KOPRIVEC VIRGILIJA, Koštabona 33, 6274 Šmarje, VATOVEC ALDO, Čežarji, Istrske brig. 87, 6276 Pobegi, MOHORČIČ EDI, Puče 1E, 6274 Šmarje, ŠTEKAR MARIJA, Rozmanova 64 A, 6000 Koper, FURLANIČ PETRA, Partizanska 8 B, 6000 Koper, JURINČIČ IRMA, Bazoviška 36, 6000 Koper, ŽBOGAR ZDENKA, Prisoje 7, 6000 Koper, PAJMON KAROLINA, Jurčičeva 7, 6000 Koper, BORDON DRAGICA, Strunjan 135 A, 6320 Portorož, ČESNIK ALBINA, Bošamarin 60, 6000 Koper Geslo, ki ga ob pravilni rešitvi dobite na obarvanih poljih, napišite na dopisnico in jo do 22. aprila 2010 pošljite na naslov: Komunala Koper, Ulica 15. maja 4, 6000 Koper. Ne pozabite na svoj naslov. Izžrebane nagrajence bomo obvestili po pošti.