1. No category

1
ANALIZA STANJA OSVETLJENOSTI CERKVENIH FASAD NA
OBMOČJU OSREDNJE PRIMORSKE
Avtorica: Erika Jež
erika.jez@ecovitae.org
Pomoč pri terenskih meritvah:
Andrej Mohar, Primož Kuk, Marta Petrič, Nina Ščukovt, Gašper Kodele
NAMEN ČLANKA:
- Predstaviti rezultate terenskega popisa osvetljenih cerkvenih fasad
- Podati statistiko pravilnosti osvetljenih cerkvenih fasad
- Predstaviti grobe izračune stroškov porabljene električne energije osvetljenih cerkvenih fasad
UVOD
Leta 2007 smo v Sloveniji sprejeli Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Ur.l. RS 81/2007), ki ureja tudi področje osvetljevanja cerkvenih fasad. V Uredbi je določena mejna
vrednost svetlosti cerkvene fasade, ki jo dosežemo z uporabo ustreznih svetilk, kjer svetlobni tok ne gre
mimo fasade v okolje. Z upoštevanjem predpisov lahko zmanjšamo vpliv svetlobe na okolje, istočasno
pa tudi zmanjšamo stroške za porabo električne energije. Upravljavci cerkva imajo čas do 31. decembra
2013, da svetlost cerkvene fasade uskladijo z določili iz Uredbe. V raziskovalni nalogi smo si izbrali
območje šestih primorskih občin (Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica
in Šempeter-Vrtojba), kjer smo raziskali kolikšen delež cerkvenih fasad je osvetljenih in kakšen strošek
predstavlja to za občino. Ugotovili smo, da je na celotnem raziskovalnem območju osvetljenih 30 %
cerkvenih fasad, ki so vse neskladno osvetljene. Strošek osvetljave za obdobje 15 let pa znaša 522.000
EUR. S sanacijo nepravilno osvetljenih cerkvenih fasad lahko v 15 letih privarčujemo do 464.000 EUR.
2
PREGLED STANJA DOMA IN V TUJINI
Svetlobno onesnaženje je emisija svetlobe iz umetnih virov, ki povečuje naravno osvetljenost
okolja (1). Predvsem v zadnjih desetletjih se zunanja razsvetljava zelo hitro širi tudi v
dekorativne namene. Pretirano in nepravilno osvetljevanje v okolju povzroča celo vrsto
negativnih posledic, hkrati pa tudi po nepotrebnem povečujemo porabo energije.
Pretirana umetna svetloba moti številne živali in ogroža biotsko raznovrstnost. Živali, ki se
razmnožujejo in prehranjujejo ponoči, imajo zaradi stalne svetlobe malo časa za njihove nočne
aktivnosti, tiste, ki se orientirajo po nebesnih telesih pa umetni viri svetlobe zmedejo. Umetna
svetloba nekatere živali privlači in ujame v kroženje okoli svetilk, druge pa odbija in tako krči
njihovo naravno življenjsko okolje. Najbolj raziskan je vpliv osvetljenosti cerkvenih fasad na
netopirje. Ti zapustijo svoja gnezda kmalu po sončnem zahodu in če so izletalne odprtine
njihovih zatočišč osvetljene se število netopirjev, ki zapuščajo svoja gnezda, močno zmanjša.
Osvetljene cerkvene fasade tudi skrajšajo čas, ki ga netopirji preživijo zunaj gnezda, tako imajo
manj časa za prehranjevanje in razmnoževanje (2). Raziskave kažejo, da imajo največ
negativnih vplivov metalhalogenidne in LED svetilke, ki oddajajo belo svetlobo (3). Prav tako je
pomemben tudi vpliv svetlobnega onesnaževanja na človeka in družbo.
V Sloveniji problematiko svetlobnega onesnaževanja ureja Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS 81/2007). Ta uredba določa mejne vrednosti za
varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih
prostorov pred motečo osvetljenostjo, zaradi razsvetljave nepokritih površin, za zmanjšanje
porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje itd. Določa
tudi mejne vrednosti za osvetljenost površin kulturnih spomenikov, kamor uvrščamo glavnino
vseh cerkva v Sloveniji. Glede na Uredbo mora upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika
zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika ne presega 1 cd/m2. Ko je
kulturni spomenik stavba morajo biti svetlobni snopi svetilk usmerjeni tako, da je zunanji rob
osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem. Mimo fasade
kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka. Obstoječo razsvetljavo
kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam Uredbe najpozneje do 31. decembra 2013.
Tudi drugje po svetu je osvetljevanje cerkvenih fasad pogost pojav. Božičević (4) in Andreić (5)
navajata da so fasade cerkev na Hrvaškem v večini osvetljene. V Kanadi so osvetljene
predvsem večje cerkve, kjer svetilke razsvetljujejo cerkev od spodaj navzgor (6). Na Češkem so
osvetljene vse cerkve, z izjemo majhnih vasi, kjer ni javne razsvetljave. Tudi v Nemčiji so cerkve
osvetljene, čeprav Hänel (8) ni podal natančnega odstotka, vendar po njegovem mnenju
predstavlja delež osvetljenih cerkva ¾. Nekatere med njimi se v nočnem času izklapljajo,
preostale pa so osvetljene celo noč. Malón Giménez (9) navaja da je večina cerkev večjih
3
mestih Španije osvetljenih, v manjših mestih pa jih načrtujejo osvetliti v kratkem. Politično in
javno mnenje v Španiji svetlobnega onesnaževanja ne priznava kot enega izmed okoljskih
problemov, ampak to za njih predstavlja le še eno izmed obvez s strani okoljevarstvenikov. Po
njihovem morajo biti kulturni spomeniki vidni od daleč, saj le tako pritegnejo pozornost ljudi in
turistov. Kondziolka (7) navaja, da cerkve na Češkem niso pravilno osvetljene, kot zgled pa
predstavi kapelo, kjer ni osvetljena zunanja fasada cerkve, pač pa samo barvni mozaik na oknu.
Tak način osvetlitve doseže svoj namen, saj je opazen za gledalca, vendar ne prispeva k
svetlobnemu onesnaževanju.
RAZISKOVALNO OBMOČJE
S LIKA 1: RAZISKOVALNO OBMOČJE
Za raziskovalno območje smo si izbrali območje občin Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica,
Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica (Slika 1). Celotno območje obsega
4
739,3 km² (10) in zajema 131 naselji (11). Na raziskovalnem območju sta na zemljevidu 1: 15.000
(10) vrisani 102 cerkvi, od tega so vse vpisane v elektronski register nepremičnin kulturne
dediščine, kot sakralna stavbna dediščina (12).
P REGLEDNICA 1: SPLOŠNI PODATKI OBČIN NA RAZISKOVALNEM OBMOČJU
Občina
Površina [km²]
Število naselji
Število cerkev
Ajdovščina
279,5
46
36
Vipava
14,9
20
17
Nova Gorica
29,5
42
34
Šempeter-Vrtojba
62,8
2
2
Renče-Vogrsko
245,2
6
3
Miren-Kostanjevica
107,4
15
10
Skupaj
739,3
131
102
TERENSKO DELO
Svetlost kulturnega spomenika se ugotavlja z meritvami svetlosti najmanj desetih točk
osvetljenega dela kulturnega spomenika, enakomerno porazdeljenih po celotni osvetljeni
površini. Meritve svetlosti kulturnega spomenika se izvajajo v razdalji največ 50 m od
kulturnega spomenika ali iz mesta za svetilkami razsvetljave kulturnega spomenika, če je to
izvedljivo, pri čemer pa sme biti merilnik svetlosti največ 2 m nad tlemi (1).
Svetlost cerkvenih fasad smo izmerili s pomočjo merilca za svetlost MAVO-SPOT 2 USB (13).
To je natančen točkovni merilec svetlosti s kotom merjenja 1°. Omogoča merjenje tudi iz večje
razdalje in sicer od 1 m naprej. Občutljiv je na meritve v intervalu med 0,01 in 99.990 cd/m2. Ko
deluje v območju med 0 in 50°C je napaka meritev največ do 3 %, kar ga uvršča v razred B glede
na standard DIN 5032-7 in DIN EN 13032-1 (13).
Novejša metoda za merjenje svetlosti cerkvenih fasad, ki smo jo uporabili v raziskavi je s
pomočjo analize digitalnih fotografij v aplikaciji Eco Candela. Aplikacijo Eco Candela še vedno
razvijajo in raziskujejo v slovenskem podjetju Euromix d.o.o. Osnovna ideja aplikacije je, da
lahko z analizo digitalne fotografije izračunamo med drugim tudi povprečno svetlost objekta
na fotografiji. Digitalna fotografija je rastrska mreža, kjer ima vsaka celica svojo vrednost. Te
5
vrednosti aplikacija prepozna in jih na osnovi algoritma vrne v obliki izračuna povprečne
svetlosti. Osnovni pogoj za izračun je poligon, ki ga uporabnik oz strokovnjak v aplikaciji sam
določi. Digitalna fotografija, ki jo vnesemo v aplikacijo mora biti posneta v optimalnih pogojih s
posebnim fotoaparatom, ki je predhodno kalibriran. Na terenu smo uporabili digitalni
fotoaparat Canon 5D z objektivom 24 -105mm. Nastavitve med fotografiranjem pa so bile ISO
800, zaslonka 8, odštevanje temne slike vključeno, prilagodljiv čas.
REZULTATI IN PRIPOROČILA
Pregled stanja osvetljenosti cerkvenih fasad na raziskovalnem območju je potekal od maja do
avgusta 2010. V tem času smo sistematično izvedli popise svetlosti cerkvenih fasad vseh občin
po naslednjem vrstnem redu: Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, MirenKostanjevica, Vipava, Ajdovščina. Ugotovili smo, da je največ osvetljenih cerkva na jugozahodnem delu raziskovalnega območja, maj pa v osrednjem območju. V občini Nova Gorica (9
cerkva) je največ osvetljenih fasad cerkva , vendar pa ima največji delež osvetljenih cerkva
občina Miren-Kostanjevica (70 %).
Ustvarili smo tudi prosto dostopen vektorski podatkovni sloj v Geopediji (10), ki prikazuje vse
osvetljene cerkvene fasade na raziskovalnem območju (Slika 2).
P REGLEDNICA 2: REZULTATI TERENSKEGA DELA RAZISKAVE
Občine
Število osvetljenih cerkev
Delež [%]
Ajdovščina
7
19
Vipava
6
35
Nova Gorica
9
26
Šempeter-Vrtojba
1
50
Renče-Vogrsko
1
33
Miren-Kostanjevica
7
70
Skupaj
31
Za izračun deleža smo uporabili spodnjo formulo:
(a)
6
S LIKA 2: LOKACIJE CERKEV NA RAZISKOVALNEM OBMOČJU. RDEČE TOČKE PRIKAZUJEJO CERKVE Z
OSVETLJENO FASADO, MODRE NISO OSVETLJENE.
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS 81/2007) ne
prepoveduje osvetljevanja cerkvenih fasad, ampak predpisuje pogoje, kako jih pravilno
osvetliti.
Upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika mora zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela
kulturnega spomenika ne presega 1 cd/m2. Od 31 osvetljenih cerkev na raziskovanem območju
4 cerkve ne presežejo svetlosti 1 cd/m2, kar predstavlja 13 % (Slika 3). To pomeni, da je kar 87 %
cerkvenih fasad presvetljenih in so tako v neskladju s predpisi v Uredbi. Drugi pogoj za
osvetljevanje kulturnih spomenikov je, da ko je kulturni spomenik stavba morajo biti svetlobni
snopi svetilk usmerjeni tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika
najmanj 1 m pod strešnim napuščem. Tega pogoja pa ne zagotavlja nobena od 4 cerkva, ki
7
imajo skladno osvetljenost fasade. Tretji pogoj za osvetljevanje fasad kulturnih spomenikov pa
je, da mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka. Tega
pogoja na terenu nismo merili.
Na terenu smo opazili, da so cerkve v povprečju osvetljene z dvema do tremi 400 W svetilkami,
tako da ima povprečna cerkev 1000 W razsvetljave. Cerkve so brez izjeme osvetljene celo noč,
zato lahko predpostavimo, da dnevno v povprečju gorijo najmanj 9 ur. Cena električne energije
za javno razsvetljavo je 0,04962 EUR/kWh (14). Povprečen dan razsvetljave cerkva na
raziskovalnem območju stane 14 EUR(d), kar v celem letu predstavlja 5.000 EUR (e). Če bi
svetilke za osvetljevanje cerkvenih fasad ugašali med 23 in 5 uro zjutraj, ko po naseljih ni veliko
sprehajalcev niti turistov, bi prihranili kar 3.000 EUR/leto (i), v 15 letih bi tako prihranili kar
49.000 EUR (j).
Da dosežemo skladno mejno vrednost osvetljene cerkvene fasade 1 cd/m2 zadostuje uporaba
treh svetilk po 50 W. S sanacijo dosežemo, da mimo fasade ne gre več kot 10 % svetlobnega
toka. Če bi bile vse cerkve pravilno osvetljene bi privarčevali 64.000 EUR (l) glede na današnje
stanje. Sanacija cerkvenih fasad v povprečju stane od 1000 do 2000 EUR, zato bi bila investicija
sanacije vseh cerkev na raziskovalnem območju 46.000 EUR (m). Tako da je dejanski prihranek
le 17.000 EUR(n) v obdobju 15 let, če so cerkve osvetljene celo noč. Če bi cerkvene fasade
dodatno tudi izklapljali med 23 in 5 zjutraj, bi prihranili 24.000 EUR (o).
Iz rezultatov lahko zaključimo, da bi največji prihranek na raziskovalnem območju dosegli s
samim ugašanjem svetilk med 23 in 5 uro zjutraj. Vendar bi bile cerkvene fasade še vedno
neskladno osvetljene glede na predpise. Zato je dolgoročno najugodnejša rešitev sanacija
nepravilno osvetljenih cerkvenih fasad, saj izklapljanje svetilk med 23 in 5 uro zjutraj prinaša le
7.000 EUR dodatnega prihranka v 15 letih.
P REGLEDNICA 2: IZRAČUN STROŠKOV IN PRIHRANKOV ZA CELOTNO RAZISKOVALNO OBMOČJE
Poraba (EUR/ 15 let)
Vložek (EUR/15 let)
Prihranek (EUR/15 let)
Današnje stanje
75.000
0
0
Ugašanje svetilk
25.000
1.000
49.000
Sanacija skladno z Uredbo
11.000
46.500
17.000
Sanacija in ugašanje svetilk
3.500
47.000
24.000
8
Pri zgornjih izračunih nismo upoštevali dejstva, da lahko upravljavca neskladno osvetljene
cerkvene fasade, ki je pravna oseba, doleti kazen v višini 12.000 EUR za posamezno cerkev in
globa v višini 2.400 EUR za odgovorno osebo upravljavca. Če bi upoštevali tudi te stroške, bi bil
prihranek sorazmerno večji, saj bi globa za celotno raziskovalno območja predstavljala 446.400
EUR.
Če bi ohranili današnje stanje nadaljnjih 15 let, bi za osvetljevanje cerkva skupaj z globo na
celotnem raziskovalnem območju porabili 522.000 EUR (p). Če bi se odločili za ugašanje luči
med 23 in 5 zjutraj, bi še vedno zaradi neskladno osvetljene cerkvene fasade dobili globo,
vendar bi v obdobju 15 let vseeno dosegli prihranek v višini 49.000 EUR. Največji prihranek bi
dosegli s sanacijo in sanacijo z ugašanjem luči, saj v tem primeru ne bi dobili globe. V 15 letih bi
tako privarčevali 464.000 EUR za sanirane cerkve in 470.000 EUR za cerkve, ki bi jih istočasno
tudi ugašali med 23 in 5 uro zjutraj.
P REGLEDNICA 3: IZRAČUN STROŠKOV IN PRIHRANKOV ZA CELOTNO RAZISKOVALNO OBMOČJE Z
UPOŠTEVANJEM GLOBE
Globa
(EUR)
Poraba brez
ukrepov
(EUR/ 15 let)
Prihranek z
ugašanjem
(EUR / 15 let)
Prihranek s
sanacijo
EUR / 15 let)
Prihranek s
sanacijo in
ugašanjem
(EUR / 15 let)
Ajdovščina
100.800
118.000
11.000
105.000
106.000
Vipava
86.400
101.000
9.500
90.000
91.000
Nova Gorica
129.600
151.500
14.000
135.000
136.500
Šempeter-Vrtojba
14.400
16.500
1.500
15.000
15.000
Renče-Vogrsko
14.400
16.500
1.500
15.000
15.000
Miren-Kostanjevica
100.800
118.000
11.000
105.000
106.000
Skupaj
446.400
522.000
49.000
464.000
470.000
Občine
Miren-Kostanjevica
Svetlost [cd/m2]
S LIKA 3: GRAF POVPREČNE SVETLOSTI CERKVENIH FASAD NA RAZISKOVALNEM OBMOČJU
Nova Gorica
Mejna vrednost: 1 cd/m2
Vipava
Ajdovščina
Vipavski križ
Brje
Budanje
Col
Podkraj
Slap
Vrhpolje
Gradišče
Lozice
Lokovec
Lokve
Sveta Gora
Ozeljan
Šempas
Gradišče
Prvačina
Dornberk
Branik
Vojščica
Temnica
Kostanjevica na Krasu
Mirenski grad
Orehovlje
Miren
Bilje
Vogrsko
Vrtojba
9
Povprečne svetlosti cerkvenih fasad
6
5
4
3
2
1
0
10
VSI IZRAČUNI STROŠKOV, KI JIH IMAJO OBČINE Z OSVETLJENOSTJO CERKVENIH FASAD
Povprečen dan razsvetljave cerkva na
raziskovalnem območju stane
(j)( 3.369 EUR * 15) – 1.240 EUR = 49.295
(d) 1 kW * 9 h * 31 * 0,04962 EUR/kWh = 14
Če bi bile vse cerkve na raziskovalnem območju
pravilno osvetljene bi za njihovo osvetlitev čez
celo noč porabili
EUR/dan.
EUR/15 let.
(k) 365 * 0,15 kW * 9h * 31 * 0,04962
V enem letu tako za razsvetljavo cerkva na
raziskovalnem območju porabimo
EUR/kWh = 758 EUR/leto
758 EUR * 15 let = 11.369 EUR/15 let
(e) 365 * 14 EUR = 5.053 EUR/leto
in v 15 letih bi za razsvetljavo porabili
To pomeni, da bi glede na današnje stanje
privarčevali
(f) 5.053 EUR * 15 = 75.795 EUR/15 let.
(l) 75.795 EUR – 11.369 EUR = 64.426 EUR/15
let.
Če bi ugašali svetilke med 11 in 5 zjutraj, bi
letno porabili
(g) 5.053 EUR* 3/9 = 1.684 EUR/ leto.
Investicija sanacije vseh cerkev na
raziskovalnem območju
(m) 31 * 1.500 EUR = 46.500 EUR.
Če bi svetilke gorele celo noč, bi bil dejanski
prihranek
Profesionalne naprave za izklapljanje svetilk so
v povprečju od 30 do 40 EUR (Skapin d.o.o) to
pomeni, da bi z vgradnjo naprav v vse cerkve
porabili
(h) 40 EUR * 31 = 1.240 EUR
Dejanski prihranek z ugašanjem svetilk bi bil
(i) 5.053 EUR – 1.684 EUR = 3.369 EUR/leto
in v 15 letih, kot je amortizacijska doba naprave,
bi tako prihranili kar
(n) 75.795 EUR – (11.370 EUR + 46.500 EUR) =
17.925 EUR
Če bi luči tudi izklapljali med 23 in 5 zjutraj, pa
bi bil prihranek
(o) 75.795 EUR – (3.790 EUR + 47.740 EUR) =
24.265 EUR.
(p) Potrošnja v 15 letih + globa
75.795 EUR/15 let + 446.400 EUR = 522.195
EUR.
11
SKLEP
Analiza stanja osvetljenosti cerkvenih fasad na območju občin Ajdovščina, Vipava, Nova
Gorica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica je pokazala, da so od 30 %
osvetljenih cerkvenih fasad na celotnem območju z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur.l. RS 81/2007) neskladno osvetljene vse cerkve. Najbolj onesnažena občina je
Miren-Kostanjevica, saj je kar 70 % cerkva v občini osvetljenih in vse so neskladno osvetljene glede na
predpise.
Problem je potrebno začeti reševati postopno, kajti do 31. decembra 2013 imamo še kar nekaj časa. V
nalogi smo poiskali rešitev, ki bi bila najbolj ugodna in bi imela največji učinek. Najbolj ugodna rešitev z
največjim učinkom je ugašanje svetilk v času med 23 in 5 uro zjutraj, saj bi bil prihranek 20 krat večji od
vložka za sanacijo. Ker pa bi bile cerkve v tem primeru še vedno nepravilno osvetljene, to ni optimalna
rešitev. Optimalna rešitev je sanacija cerkvene osvetljave skladno s predpisi, saj bi tako v 15 letih lahko
teoretično prihranili tudi do 464.000 EUR.
12
CITIRANA DELA
1. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. UR.l.RS 81/2007.
2. The effects of the illumination of buildings on house-dwelling bats and its conservation
consequences. Sávdor, Boldogh, Déves, Dobrosi in Péter, Samu. Acta Chiropterologica,
Warszawa : Museum and Institute of Zoology, Polish Academy of Sciences, 2007, Zv. 9, str.
527-534. 2.
3. Društvo temno nebo Slovenije. Ohranimo zvezdno nebo nad Slovenijo. Ljubljana : Evropski
socialni sklad, 2009.
4. Dorian, Božičevič. Church facade illumination in Slovenia. 7. 10 2010. Jež, Erika. [Pridobljeno:
5. 1 2011.]
5. Željko, Andrejič. Church facade illumination in Slovenia. 11. 10 2010. Jež, Erika. [Pridobljeno:
5. 1 2011.]
6. Robert, Dick. Church facade illumination in Slovenia. 7. 10 2010. Jež, Erika. [Pridobljeno: 5. 1
2011.]
7. Jan, Kondziolka. Church facade illumination in Slovenia. 11. 10 2010. Jež, Erika. [Pridobljeno:
5. 1 2011.]
8. Andreas, Hänel. Church facade illumination in Slovenia. 16. 10 2010. Jež, Erika. [Pridobljeno:
5. 1 2011.]
9. Susana, Malón Giménez. Church facade illumination in Slovenia. 24. 11 2010. Jež, Erika.
[Pridobljeno: 5. 1 2011.]
10. Geopedia. Interaktivni tematski atlas. [Elektronski] [Navedeno: 15. 12 2010.]
http://www.geopedia.si/.
11. Wikipedia. Naselja v Sloveniji po občinah. [Elektronski] [Navedeno: 4. 1 2011.]
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Naselja_v_Sloveniji_po_ob%C4%8Dinah.
12. Ministerstvo za kulturo RS. Register nepremične kulturne dediščine. [Elektronski]
[Navedeno: 4. 1 2011.] http://rkd.situla.org/.
13. Gossen. Limunance meters Gossen Foto- und Lichtmesstechnik GmbH. [Elektronski]
[Navedeno: 6. 1 2011.] http://www.gossen-photo.de/pdf/Datenblatt_e_Mavospot2_usb.pdf.
14. Javna agencija RS za energijo. Informativni cenik za uporabo elektroenergetskega omrežja
v letu 2011. [Elektronski] [Navedeno: 6. 1 2011.]
13
T ABELA 4:IZRAČUN STROŠKOV IN PRIHRANKOV ZA VSAKO OBČINO Z UPOŠTEVANJEM GLOBE
Poraba
(EUR/15letih)
Občine
Vložek
(EUR/15let)
Prihranek
(EUR/15 let)
Ajdovščina
Današnje stanje
117.915
0
0
in
Ugašanje svetilk
106.785
280
11.130
MirenKostanjevica
Sanacija skladno z Uredbo
13.067
10.500
104.848
Sanacija in ugašanje svetilk
11.636
10.780
106.279
Današnje stanje
101.070
0
0
Ugašanje svetilk
91.530
240
9.540
Sanacija skladno z Uredbo
11.201
9.000
89.869
Sanacija in ugašanje svetilk
9.974
9.240
91.096
Današnje stanje
151.605
0
0
Ugašanje svetilk med
137.295
360
14.310
Sanacija skladno z Uredbo
16.801
13.500
134.804
Sanacija in ugašanje svetilk
14.960
13.860
136.645
Šempeter-Vrtojba
Današnje stanje
16.845
0
0
in
Ugašanje svetilk
15.255
40
1.590
Renče-Vogrsko
Sanacija skladno z Uredbo
1.867
1.500
14.978
Sanacija in ugašanje svetilk
1.662
1.540
15.183
Vipava
Nova Gorica
14
T ABELA 5: O BČINA A JDOVŠČINA DOSTOPNO NA WWW . GEOPEDIA . SI
Naselje
Ime cerkve
Kulturni
spomenik
Svetlost
[cd/m2]
Merilna
tehnika
1
Podkraj
Cerkev sv. Marjete
da
3,89
Merilec
2
Col
Cerkev sv. Lenarta
da
2,09
Merilec
3
Budanje
Cerkev sv. Nikolaja
da
1,02
Eco
Candela
4
Brje
Cerkev sv. Martina
da
3,02
Merilec
5
Dobravje
Cerkev sv. Petra
da
NN
NN
6
Vipavski križ
Cerkev sv. Križa
da
3,06
Eco
Candela
7
Vipavski križ
Cerkev Vipavski križ s
samostanom
da
3,06
Eco
Candela
T ABELA 6: O BČINA V IPAVA DOSTOPNO NA WWW . GEOPEDIA . SI
Naselje
Ime cerkve
Kulturni
spomenik
Svetlost
[cd/m2]
Merilna
tehnika
1
Lozice
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija
da
1,1
Merilec
2
Gradišče
Cerkev sv. Križa
da
2,37
Eco Candela
3
Vrhpolje
Cerkev sv. Primoža in
Felicijana
da
0,41
Eco Candela
4
Slap
Cerkev sv. Matije
da
3,46
Merilec
5
Goče
Cerkev sv. Andreja
da
NN
NN
6
Goče
Cerkev Marije Snežne
da
NN
NN
15
T ABELA 7: O BČINA N OVA G ORICA DOSTOPNO NA WWW . GEOPEDIA . SI
Naselje
Ime cerkve
Kulturni
spomenik
Svetlost
[cd/m2]
Merilna
tehnika
1
Branik
Cerkev sv. Urha
da
0,80
Merilec
2
Dornberk
Cerkev sv. Danijela
da
3,60
Merilec
3
Prvačina
Cerkev sv. Andreja
da
2,45
Merilec
4
Gradišče
Cerkev Brezmadežne Device
Marije
da
3,17
Merilec
5
Šempas
Cerkev sv. Silvestra
da
4,72
Merilec
6
Ozeljan
Cerkev sv. Jakoba
da
1,64
Merilec
7
Sveta Gora
Cerkev Marijinega vnebovzetja
da
3,39
Merilec
8
Lokve
Cerkev sv. Antona
Padovanskega
da
4,01
Merilec
9
Lokovec
Cerkev sv. Petra in Pavla
da
0,30
Merilec
T ABELA 8: O BČINA M IREN -K OSTANJEVICA DOSTOPNO NA WWW . GEOPEDIA . SI
Naselje
Ime cerkve
Kulturni
spomenik
Svetlost
[cd/m2]
Merilna
tehnika
1
Bilje
Cerkev sv. Antona Puščavnika
da
3,44
Merilec
2
Miren
Cerkev sv. Jurija
da
4,10
Merilec
3
Orehovlje
Cerkev sv. Avguština
da
1,23
Merilec
4
Mirenski grad
Cerkev Žalostne Matere božje
da
5,02
Merilec
5
Kostanjevica
na Krasu
Cerkev sv. Martina
da
0,36
Merilec
6
Temnica
Cerkev sv. Petra
da
1,22
Merilec
7
Vojščica
Cerkev sv. Vida
da
1,43
Merilec
16
T ABELA 9: O BČINI Š EMPETER -V RTOJBA IN R ENČE -V OGRSKO DOSTOPNO NA WWW . GEOPEDIA . SI
Občina
Naselje
Ime cerkve
Kulturni
spomenik
Svetlost
[cd/m2]
Merilna
tehnika
Šempeter-Vrtojba
Vrtojba
Cerkev Srca Jezusovega
da
1,80
Merilec
Renče- Vorgsko
Vogrsko
Cerkev sv. Justa
da
3,18
Merilec