1. No category

abc.ed
VEDENJE TAKO ALI
DRUGAČE
KRISTIJAN MUSEK LEŠNIK
Osnovna šola na slovenskem
Bled, 19.4.2013
Ne že spet o vedenju!!!
Vir: www.24ur.com
Primerov vedenja 2 bo vedno več zaradi naraščajočih stisk in frustracij.
Primerov vedenja 1 bo vedno več, ker velikokrat slabo razumemo
njegove vzroke in zato neučinkovito ukrepamo.
Morda ne pomeni, da se moramo o vedenju pogovarjati več kot doslej.
Vsekakor pa pomeni, da se moramo pogovarjati drugače, ker
dosedanje govorjenje očitno ni imelo resnega učinka.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
2
2
VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE
Kako je mogoče, da množice otrok in mladostnikov
(ter njihovih staršev … pa tudi učiteljev) zmorejo
razumeti in upoštevati sleherno pravilo nogometa …
pri šolskih pravilih se jim pa zatakne?
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
3
3
ZAKAJ (IN KDAJ) GOVORIMO O
VEDENJU?
Ponavadi takrat, kadar se soočimo s
težavami, povezanimi z vedenjem.
Zato bom danes govoril
predvsem o neprimernem
vedenju (ter njegovih vzrokih in
soočanju z njim).
Začeli bomo s tremi MITI (ne
starogrškimi pač pa sodobnimi miti slovenskega šolskega
prostora).
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
4
4
MIT ŠT. 1
Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
5
5
MIT ŠT. 1
Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!
Malo morgen … MIT št. 1 ne drži
Šola je VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o
vzgojo še tako pometali iz nje
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
6
6
MIT ŠT. 1
Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova!
Malo morgen … MIT št. 1 ne drži
Šola je VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o
vzgojo še tako pometali iz nje
Šola ni POLIGON za zadovoljevanje
muh staršev in razvajenih mulcev … pa
če nas apostoli brezmejnega pedocentrizma in hiperzaščitništva še
tako prepričujejo v tovrstne zablode … prijazna šola ni razpuščena
šola, pač pa zahtevna šola, ki otroku pomaga razviti vse potenciale
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
7
7
MIT ŠT. 2
Problem nikoli ni v otrocih!!!
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
8
8
MIT ŠT. 2
Problem nikoli ni v otrocih!!! Ne ga
sr…!!!
Mit št. 2 (ne drži)
Neprimerno vedenje otrok in mladostnikov – problem je
vedno tudi v njih (vedenje je vedno interakcija osebe in
okolja).
Vzroki teh problemov ponavadi izvirajo iz družin, ožjega okolja in
širše družbe.
Vzroki teh problemov so velikokrat sistemski (šolski prostor).
Pojavnost teh problemov v šolah je ponavadi premo
sorazmerna s kompetentnostjo šol (učiteljev, svetovalne službe,
vodstva) za soočanje s takšnimi vedenji (primer nasilje)…
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
9
9
MIT ŠT. 3
Mit št. 3: Število vedenjskih problemov
narašča, ker so današnji otroci (in
njihovi starši) drugačni od otrok (in
staršev), ki so včasih prihajali v šolo
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
10
10
MIT ŠT. 3
Mit št. 3: Število vedenjskih problemov
narašča, ker so današnji otroci (in
njihovi starši) drugačni od otrok (in
staršev), ki so včasih prihajali v šolo …
ta mit PA DRŽI!!!
(primer parkirišče)
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
11
11
KAKO SE „ZDRAVI“ NEPRIMERNO
VEDENJE?
Tole bo samo prispodoba … da se ne bo kdo zgražal
Kaj se zgodi, če imate v zaboju z jabolki gnilo
jabolko?
Zdrava jabolka sama od sebe ne morejo ozdraviti
gnilega
Gniloba se širi na zdrava jabolka
Proaktivnost: ukvarjati se z okvarjenim jabolkom in ga
zdraviti ob prvih znakih (če gre), v najslabšem
primeru pa izločiti (da se zavaruje zdrava jabolka)
Učenci seveda niso jabolka in niso zdravi ali gnili … je
pa lahko njihovo vedenje bolj, ali pa manj
primerno
Začeti čim prej …
BTW: velja za vedenje v kateri koli skupini
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
12
12
ČE ŽELIMO „ZDRAVITI“ NEPRIMERNO VEDENJE, GA
MORAMO RAZUMETI IN OBENEM POZNATI NAŠE OMEJITVE
• Vzroki neprilagojenega vedenja v
šoli so skoraj vedno povezani z
vzgojo v družini. Pa pika!
• Vzroki neprilagojenega vedenja v
šoli so velikokrat povezani z
družbeno klimo, okoljem.
• Pogostost teh vedenj v šoli je
povezana z odzivanjem šole nanje.
Najprej je treba razumeti različne vzroke
takšnih vedenj, šele potem se lahko
uspešno soočimo z njimi.
Lahko spreminjate
neustrezne vzgojne
vzorce v družinah?
Lahko spreminjate
stanje v družbi?
Lahko vplivate na
pojavljanje
neprimernega vedenja v
šoli?
Vsako vedenje je naučeno in ima neko funkcijo.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
13
13
VSAKO VEDENJE JE NAUČENO
Če se Janezek nauči, da:
•
je učiti se dobro, ker učenje prinese pozitivne posledice, se bo Janezek (in pozneje Janez) učil,
•
je pomagati drugim dobro, ker se (1) zato počuti bolje in (2) bo prej deležen pomoči, ko jo bo sam rabil,
bo Janezek (in pozneje Janez) pomagal ljudem okrog sebe,
•
je lagati dobro, ker z lažjo prej in lažje doseže svoje, bo Janezek (in pozneje Janez) lagal,
•
je ustrahovati druge in zganjati nasilje dobro, ker tako lažje in prej doseže svoje, bo Janezek (in
pozneje Janez) zganjal nasilje in ustrahoval …
DOBRA NOVICA: Če je vsako vedenje naučeno, se
da vsako neprimerno vedenje tudi „odučiti“ in
nadomestiti s primernejšim
SLABA NOVICA: To je velikokrat dosti lažje napisati
kot narediti!!! Poleg tega ponavadi zahteva voljo
otroka in podporo staršev.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
14
14
VSAKO VEDENJE IMA NEKO
FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU
DOBRA NOVICA: Če razumemo
funkcijo nekega vedenja, ga laže
razumemo
SLABA NOVICA: Včasih je težko
razumeti funkcijo vedenja, še posebno,
če ga želimo razumeti skozi prizmo
„normalnega“ vedenja
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
15
15
VSAKO VEDENJE IMA NEKO
FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU
DOBRA NOVICA: Če razumemo funkcijo
nekega vedenja, ga laže razumemo
SLABA NOVICA: Včasih je težko razumeti
funkcijo vedenja, še posebno, če ga
želimo razumeti skozi prizmo
„normalnega“ vedenja
Pa smo nazaj pri 3. mitu: Otroci, starši
(tudi učitelji) so drugačni, kot včasih.
Vendar KAKO?
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
16
16
KLINIČNI PSIHOLOGI:
VČASIH VEČ „NEVROTSKIH“ TEŽAV
Niz motenj in težav, pri katerih
se čustveno nelagodje izraža
skozi različne telesne,
fiziološke in duševne težave;
prevladujoči znak je
anksioznost oziroma tesnoba.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
17
17
KLINIČNI PSIHOLOGI:
DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI
Motnja osebnosti: sklop patoloških osebnostnih potez, ki
privedejo do pomembnih motenj delovanja v duševnosti
in v odnosih z drugimi.
Vzporedno se pojavljajo motnje v čustvovanju,
doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih
odnosih.
Osebnostne motnje so trajne duševne in vedenjske
značilnosti, kar pomeni, da so nespremenljive ali bolje
rečeno, slabo spremenljive.
Diagnosticirajo se pri odraslih. Otroci in mladostniki
lahko kažejo mnoge opozorilne znake (in imajo še nekaj
možnosti za spreminanje).
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
18
18
KLINIČNI PSIHOLOGI:
DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI
Vsak človek ima značilen način odzivanja na ljudi in okoliščine –
obenem je zmožen spreminjati vzorce reagiranja, če se stari načini
izkažejo za neučinkovite – pri os. motnjah pa poskušajo vzdrževati
vzorce reagiranja, spreminjati pa okolje.
Pri ljudeh z m. osebnosti namreč prevladujejo disfunkcionalna
bazična prepričanja oziroma sheme (jaz sem center sveta, drugi so
ničvredni), ki nastanejo na podlagi preteklih izkušenj in postanejo
del vsakodnevnega procesiranja informacij.
Sebe ne doživljajo kot osebnostno ali duševno motenega (ni
moten on / moteni so vsi drugi), ne želijo sprememb, saj so
njihove (čeprav neprimerne) strategije zanje funkcionalne v
mnogih življenjskih okoliščinah.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
19
19
KLINIČNI PSIHOLOGI:
DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI
Nekatera disfunkcionalna bazična prepričanja:
• Paranoidna - ljudje so sovražniki
• Narcisistična - sem nekaj posebnega
• Histrionična - moram narediti vtis na druge
• Antisocialna - ljudi je potrebno izkoristiti
(Beck in Freeman, 1990)
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
20
20
KLINIČNI PSIHOLOGI:
DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI
Pogostost - podatki iz ZDA (mejna struktura osebnosti)
• 2,0 % (2000)
• 5,9 % (2010)
Strokovne ocene: 10 do 20% populacije (vse vrste os.
motenj).
Z motnjami osebnosti se povezuje t.i. „mračna trojica
osebnostnih lastnosti“, ki jih zaznamuje visoka
manipulativnost: narcisizem (jaz sem središče sveta),
machiavelizem (cilj opravičuje sredstva), psihopatija (požvižgam
se na druge) in prepričanje, da so drugi in družba na svetu
zato, da služijo mojim interesom – VEDNO VEČ ODRASLIH IN
OTROK.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
21
21
POSLEDICA
Če raziskave držijo, imamo na šolah danes opraviti s približno:
•
10 % staršev z resnimi motnjami osebnosti
•
10 % učencev z vsemi nastavki za resne motnje osebnosti
•
10 % sodelavci z resnimi motnjami osebnosti
Velikokrat se zdi, da 90 % časa in energije porabimo za ukvarjanje s temi
10 % (ker so ukrepi neučinkoviti). Medtem pa zanemarjamo tiho večino, ki
je zaradi svoje „neproblematičnosti“ odrinjena ob stran.
Ker se pretirano ukvarjamo z manjšino motenih in jim namenjamo izjemno
pozornost, v mnogih primerih s tem celo utrjujemo njihove motene
vedenjske vzorce (v primerih motenj osebnosti s tem utrjujemo
prepričanja o njihovi izjemnosti in patološke vzorce).
Pri delu z osebnostnimi motnjami odpovejo
tradicionalni pristopi in „zdrava pamet“
.
(policija)
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
22
22
RAZLIKA MED „NEVROTSKO“ OSEBNOSTJO
Osebe z motnjami osebnosti (motenim
IN OSEBNOSTNIMI
MOTNJAMI
„Nevrotska“
osebnost
značajem)
Imajo razvito (celo pretirano) vest
Imajo manj razvito in okrnjeno vest
Imajo močan občutek za „prav“ in „narobe“ in
vedno želijo početi „prav“
Ni„glasu“, ki spodbuja „delati prav“ in kara, ko
„počne narobe“; želi početi, kar mu/ji ustreza
Občutijo krivdo, če čutijo, da so ravnali „narobe“;
se trpinčijo zaradi občutkov krivde
Ne čutijo krivde; trpinčijo tiste, ki opozorijo na
njihove napake in neprimerno vedenje
Se sramujejo, če storijo kaj neprimernega
Nimajo občutkov sramu
Trpijo če prizadanejo druge
Trpinčijo druge, da dosežejo svoje
Si zastavljajo previsoke standarde vedenja, ki jih
ne morejo vedno uresničiti, zato doživljajo
močan stres
Se ne obremenjujejo z odgovornostjo in niso
kritični do sebe, ko naredijo nekaj, česar ne bi
smeli
So pretirano kritični do sebe, kadar ne uresničijo
pričakovanj
Kadar ne uresničijo pričakovanj, najdejo krivce
zunaj sebe
Ko gre nekaj narobe, čutijo tesnobo, ki jih žene k
temu, da poskušajo izboljšati situacijo
Ko gre nekaj narobe, bodo storili vse, da se
izognejo odgovornosti
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
Motiv: izboljšatikristijan.musek-lesnik@ipsos.si
sebe in svoje ravnanje
abc.ed
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
Motiv: ohraniti neprilagojene vzorce in 23
23
odstraniti vse, kar jih ogroža
ZAKAJ JE OSEBNOSTNE (ZNAČAJSKE)
MOTNJE TEŽKO SPREMINJATI
• Ker so del človekove osebnostne strukture
• Ker se ta na vse kriplje brani pred vsem, kar jo ogroža
• Ker so izjemno manipulativni; namesto, da bi se prilagajali
okolju, skušajo okolje prilagoditi sebi
• Dokler bodo čutili, da obvladujejo okolje, bodo manipulirali z
njim, ko začutijo, da ne gre več, se ne bodo soočili s svojimi
težavami in odgovornostjo, pač pa se bodo umaknili iz okolja, ki
ogroža njihovo strukturo in šli tja, kjer bodo lahko naprej
manipulirali
• Ker tradiconalni psihološki/terapevstski pristopi ne delujejo.
• Ker imajo učinkovite strategije izmikanja.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
24
24
STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH
(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - EKSTERNALIZACIJA
Za svoje neprimerno vedenje / ravnanje vedno krivijo
druge (spretni manipulanti vas znajo na koncu
prepričati, da ste sami krivi za njihovo početje)
Cilj: izogniti se odgovornosti
„Zdrava“ osebnost
Osebe z motnjemi osebnosti (motenim
značajem)
Podzavesten mehanizem, ker bi bilo
soočenje s svojo odgovornostjo preveč
boleče, vir tesnobe
Načrtna manipulacija: ve, da je naredil
nekaj neprimernega, vendar „hoče, da ga
drugi vidijo takšnega, kot se želi
prikazati“, ker bo tako lažje uresničeval
svoje cilje
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
25
25
STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH
(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - ZANIKANJE
Ne priznajo svojih napak in se upirajo soočenju s
svojo odgovornostjo za težave v življenju; lažejo sebi
in drugim o svojih dejanjih in namenih, zato, da jim
damo mir (ne muči jih vest, pač pa naše najedanje)
„Zdrava“ osebnost
Osebe z motnjemi osebnosti (motenim
značajem)
Podzavesten mehanizem, ker bi bilo
soočenje s resnico preveč boleče,
nevzdržno
Ne gre za stanje nezavedanja zaradi
globoke notranje bolečine, pač pa
načrtno manipulacijo: hlinjenje
nedolžnosti in ohranjanje vtisa pred
drugimi
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
26
26
STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH
(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - MINIMALIZIRANJE
Skušajo zminimalizirati pomembne stvari. Kot del taktike
lahko priznajo kak del svojega ravnanja, ponavadi manj
pomembno stvar (cilj: upravljanje vtisa, ki ga imajo drugi
o njih; ohranjati dober vtis o sebi).
„Zdrava“ osebnost
Osebe z motnjemi osebnosti (motenim
značajem)
Celo pretiravajo in katastrofizirajo
posledice svojih ravnanj, zaradi pretirane
vesti svoje drobne napake povečujejo v
katastrofe
Načrtna manipulacija za izogibanje pred
odgovornostjo v situacijah, ko so njihova
ravnanja tako očitna, da jih ne morejo
povsem prikriti; z lažnim prevzemanjem
odgovornosti skušajo „polirati“ svojo
podobo in zmanjšati posledice svojih
ravnanj
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
27
27
DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH
MOTNJAH – MANIPULIRANJE, LAGANJE
Lažejo, ker to postane del njihovega vzorca vedenja:
z manipuliranjem ohranjajo moč in prednost.
(Enakovreden položaj jim ne ustreza; želijo prednost
pred drugimi in izkoriščati njihove slabosti, zato se
vedno skušajo postaviti stopničko višje - lažejo celo
takrat, ko laž na videz nima nikakršne funkcije.)
„Zdrava“ osebnost
Osebe z motnjemi osebnosti (motenim
značajem)
Lažejo nezavedno ali hote, cilj je
zmanjšanje napetosti, tesnobe
Lažejo načrtno, cilj je vzpostavitev
prednosti, pozicije moči
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
28
28
DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH
(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH – PRIKRITE GROŽNJE
Mnogi spretni manipulanti ne grozijo neposredno,
pač pa znajo s prikritimi grožnjami prisiliti druge, da
igrajo po njihovih pravilih. Če se že zatečejo k
neposrednemu nasilju, so ponavadi njegovi
pobudniki in vlečejo niti iz ozadja, medtem ko drugi
opravijo njihovo umazano delo.
Cilj: doseči svoje s prikritimi namigi, da se bo zgodila
cela apokalipsa, če ne bo po njihovo, ali če jih bo kdo
poskušal soočiti z njihovim neprilagojenim vedenjem
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
29
29
DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH
MOTNJAH – NASILNIŠTVO / NASILJE
Nekateri manipulanti grozijo neposredno in z
nasiljem vzpostavljajo nadrejeni odnos. Strah
uporabljajo kot orožje.
Cilj: vzpostaviti okolje, v katerem drugi ne bodo upali
nasprotovati njihovim interesom (pri tem včasih celo
hlinijo jezo in bes, z namenom preventivnega
ustrahovanja žrtev)
Posledica: ohranjanje neprilagojenih vzorcev, ki so
izrazito trdni, ker (1) gre za zelo uspešno taktiko
manipuliranja in (2) gre za učinkovito upiranje
avtoritetam in standardom vedenja.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
30
30
VZROKI OSEBNOSTNIH MOTENJ
VZGOJA
• Patološki vzorci v družinah
• Patološki vzorci v družbi
(pedocentrizem, pravicološko
svetobolje …)
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
31
31
SPODBUJANJE PATOLOŠKIH
VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE
MOJ OTROK PA ŽE NI TAK
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
32
32
SPODBUJANJE PATOLOŠKIH
VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE
MOJ OTROK PA ŽE NI TAK
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
33
33
SPODBUJANJE PATOLOŠKIH
VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI
NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI
POJEM „OTROKOVE PRAVICE“
(PRIMER ODLOČBE)
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
34
34
SPODBUJANJE PATOLOŠKIH
VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI
NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI
POJEM OTROKOVE PRAVICE
(PRIMER ODLOČBE, SODIŠČA)
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
35
35
KJE GA NAJBOLJ POLOMIMO V ŠOLAH?
Pri soočanju z (odraslimi ali otroki) z
osebnostnimi motnjami (ali motnjami
značaja), ga najbolj polomimo …
… kadar pristanemo na njihovo igro, ali
celo vstopimo vanjo ...
… kadar se (zaradi pomanjkanja
samozavesti) v strahu umaknemo
grožnjam in navideznim avtoritetam.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
36
36
ZAKAJ GA LOMIMO V ŠOLAH?
• Lomimo ga, ker od odraslih in otrok, ki imajo motnje
osebnosti, ali imajo nastavke tovrstnih motenj,
pričakujemo običajne vzorce vedenja in običajne odzive.
• Lomimo ga, ker ljudi vidimo podobne sebi in
predpostavljamo, da razmišljajo, skrbijo in čutijo
podobno kot mi – ljudje z motnjami osebnosti so v
resnici zelo drugačni.
• Lomimo ga, kadar sprejmemo njihova pravila igre in se
spustimo na njihov parket (kjer bomo nujno poraženi –
njihova igra namreč nima pravil, pa tudi če jih ima, jih
bodo spremenili takoj, ko jim ne bodo šla v prid).
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
37
37
KJE GA LOMIMO V ŠOLAH?
•
Lomimo ga pri pouku in pri svetovalnem delu, ker
večina učiteljev in svetovalnih delavcev izhaja iz
tradicionalnih modelov, ki so lahko bili učinkoviti
pri delu z drugačnimi težavami in motnjami – pri
osebnostnih (značajskih) motnjah pa odpovejo.
•
(Namesto, da bi učili otroka novih, bolj
prilagojenih vzorcev in ga silili v soočenje z
odgovornostjo, velikokrat sprejmejo njegovo igro
in ne razumejo, da ne upravljajo več oni z
otrokom, pač pa on – in njegovi starši – z njimi).
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
38
38
KAJ POMAGA PRI SOOČANJU Z VEDENJI KI SO (LAHKO)
POSLEDICA OSEBNOSTNIH (ZNAČAJSKIH) MOTENJ
Jasna pravila (tudi vzgojni načrt)
Doslednost pri uveljavljanju jasnih pravil
Vztrajanje pri pravilih igre (ne pustiti, da nas
potegnejo v njihovo igro)
Pedagoška integriteta
Zdrava pamet
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
39
39
KAJ POČETI
• Učencev ne moremo vzgajati namesto staršev –
lahko jih pa jim (vsaj poskušamo) pomagamo
razvijati konstruktivne vedenjske vzorce („to je stvar
staršev“ je slab izgovor za sedenje križem rok).
• Lahko postavimo jasna pravila in jih dosledno
uveljavljamo (otrok ima pravico do odkrite povratne informacije tudi takrat, ko ta
ni prijetna).
• Lahko razumemo, da je šola vzgojno-izobraževalna,
ne zgolj izobraževalna ustanova.
• Lahko razumemo, da prijazna šola ni nezahtevna,
pač pa tista, ki je na vseh področjih tako zahtevna,
da otroku pomaga razviti vse potenciale.
• Včasih za otroka naredimo največ, če mu pustimo,
da pade in ga podpiramo pri pobiranju.
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
40
40
Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas.
Afriški pregovor
Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto
posnemali.
James Baldwin
Ni dovolj dati vse od sebe; najprej morate vedeti, kaj početi, in potem dati vse od
sebe.
W. Edwards Deming
Če je vaš cilj ugajati, morate biti pripravljeni na kompromis glede vsega in vsak
trenutek, dosegli pa ne boste ničesar.
Margaret Thatcher
HVALA ZA POZORNOST
Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013
abc.ed
kristijan.musek-lesnik@ipsos.si
Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače
41
41