1. No category

FOKUS: E-svetovanje 10–12
ZDRAVJE: Luskavica 14–19
GURMANSKI UŽITKI: Sezona gob 20–25
MODA: Obleci se kot Parižanka 32–34
TURIZEM: Turčije Evropi ne damo 36–45
OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE,
AVGUST 2011,
ŠT. 61
Lan Pečjak,direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo
Če ne poskrbiš zase,
težko pomagaš drugim
6
V šolo!
Na pol zastonj za cel žur
Izpolni e-vlogo in zadeni InterRail
www.slo-zeleznice.si
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Tanja Pavovec urednica priloge
tanja.pavovec@finance.si
Malo smeha
Za večino so se brezskrbni počitniški dnevi že končali in spet smo utirjeni
v vsakdanjo rutino. Tisti prvi dnevi, ko se vrnem v službo, so prav peklenski, saj sem še čisto na off in sedenje v pisarni mi niti malo ne ustreza.
Ob vsesplošnem tarnanju je sodelavka pripomnila, da se nič več ne smeji
– razen ene smo prav vse opazile enak podopustniški sindrom. Kako bi to
spremenile, pa nismo vedele.
Zakaj je tako? Je kriva splošna situacija, imamo toliko obveznosti, da si
ne pustimo dovolj časa zase, za sproščen klepet in morda nekaj smeha? Se
premalo pogovarjamo ali vse preveč pogovorov poteka le prek elektronskih
medijev – tam pa vemo, da po navadi ne razlagamo svojih občutkov?
Verjetno bi bilo dobrodošlo, da bi se vsake toliko časa ustavili in se zazrli
vase – premleli stvari, se obrnili na prijatelja ali morda ustreznega
strokovnjaka. Pa vendar so te teme v Sloveniji še tabu, kar opaža tudi
psihoterapevt Lan Pečjak, s katerim sem klepetala v tokratni številki.
Če nas boli glava ali kakšen drug del telesa, gremo k zdravniku, ko pa boli
srce, se po navadi še bolj zapremo vase.
Morda bi bilo bolje, da se ne bi toliko obremenjevali s prihodnostjo – raje
živimo in uživajmo vsak dan, razveselimo bližnje, se pogovarjajmo, bodimo
pozorni do drugih in se poskušajmo nasmejati, pa nam bo vsem lažje.
»Težave so potrkale na vrata … vendar so zaslišale smeh in pobegnile!«
Benjamin Franklin
Kazalo
06–09
Klepet
Lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo
10–12
Fokus
E-svetovanje – dobrodošla oblika pomoči
13–19
zdravje
Z ribami do lepše kože
20–24
Gurmanski užitki
Suša zdeluje tudi kralja jurčka
26–27
Arhitekt svetuje
Dobro zasnovane pisarne lahko postanejo prijetni, zanimivi
in navdihujoči prostori
32–34
moda
Pravila oblačenja, ki jih ima v svojo gensko kodo vgrajena
vsaka prava Parižanka
36–45
turizem
Ob Donavi je raj za kolesarje
Turčije Evropi ne damo
Novičke
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Podarite šolsko torbo
Mladinska knjiga Trgovina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine
Slovenije organizira humanitarno akcijo zbiranja šolskih torb, ki bo
potekala do 31. avgusta. V tem času bo Mladinska knjiga Trgovina v 33
knjigarnah in papirnicah v vseh večjih slovenskih mestih in krajih zbirala rabljene šolske torbe – vse uporabne šolske torbe bodo dostavili na
17 regijskih centrov Zveze prijateljev mladine Slovenije.
S tem projektom želijo spodbuditi družbeno odgovorno zavest Slovencev, predvsem šolarjev, da podarijo šolske torbe, ki jih ne uporabljajo več. Mladinska knjiga Trgovina zagotavlja, da bo s podarjenimi
šolskimi torbami oskrbela vsaj tisoč slovenskih šolarjev.
Finance Club
so oglasna priloga časnika Finance.
Naslednja številka izide
23. septembra 2011.
Urednica priloge:
Tanja Pavovec,
tel.: 01/30 91 421,
e-pošta: tanja.pavovec@finance.si
Namestnik urednice:
Dušan Matičič, tel.: 01/30 91 509,
e-pošta: dusan.maticic@finance.si
Drzni Artdeco
Artdecojeva kolekcija jesen/zima 2011 se spogleduje s kombinacijo
elegance in drznosti. Toni so močni, spominjajo na jesenske sadeže,
zrelo višnjo, kostanj, suho listje. Drznost se izraža v dozirni škatlici
in dodatkih (kozmetične torbice, ogledalca …) v krokodiljem vzorcu
v peščeni barvi. Nova paleta senčil za oči se preliva od svetlo peščene
prek čokoladne in modre do petrolejsko zelene. Zanimiva in drzna
kombinacija, ki izraža stil, pogum in samozavest. Ustnice so močneje
naličene v bordo ali vijoličnem odtenku. Jesenska kolekcija Artdeco
ponuja veliko izbiro pri barvanju nohtov. Ti so lahko v peščeni barvi,
bordojsko vijolični ali koralni. Polt je zasenčena v temnejšem odtenku,
trepalnice in obrvi so poudarjene, lahko tudi v temno rjavi in ne samo
običajni črni. Posebna pozornost je namenjena novemu izdelku, ki
neguje obrvi in trepalnice, negovalnemu gelu Artdeco.
Računalniški prelom:
Irena petrič, tel.: 01/30 91 653,
irena.petric@finance.si
Lektoriranje:
Julija Klančišar
Trženje:
ALEKSANDRA HORVAT,
tel.: 01/30 91 472,
e-pošta: aleksandra.horvat@finance.si
Fotografija na naslovnici:
Mateja Jordovič Potočnik
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana
Novičke
Teden urbane mode in
modna revija v Galeriji
Emporium
Galerija Emporium je ob začetku nove sezone za kupce in modne
navdušence pripravila posebno presenečenje. V petek, 26. avgusta, se
bo v njej uradno začel teden urbane mode, kjer si boste lahko ogledali nove kolekcije jesen/zima 2011. Ves teden pa bodo v prvem nadstropju potekale tudi akcije z zavidljivimi nagradami. Vrhunec tedna
bo zaznamovala modna revija »Galerija Emporium Fashion Show«,
na kateri bo sodelovalo tudi 20 srečnih izžrebancev, ki se bodo do
nedelje, 28. avgusta, za nastop na reviji prijavili na spletni strani
www.galerijaemporium.si. Modni reviji bo sledil Fashion Party. Dogodek je namenjen vsem modnim navdušenkam in navdušencem in je
zagotovo vreden ogleda.
Prejeli kar
12 medalj
Vinska klet »Goriška Brda« je
na 37. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2011 spet izstopala
z izvrstnimi rezultati. Letos ji
je ocenjevalna komisija podelila kar 12 medalj, markiz 2007
pa je bil okronan za šampiona
med likerskimi vini. Na ocenjevanju Vino Slovenija se je
letos pomerilo 226 vinogradnikov iz Slovenije in tujine s 658
vzorci vin, med katerimi so vina
blagovnih znamk Bagueri in
Quercus Vinske kleti »Goriška
Brda« ponovno dokazala svojo
vrhunskost. Med nagrajenimi
vini zagotovo izstopa chardonnay Bagueri letnik 2008, ki je
po številnih odličjih in nagradah
postal najbolj nagrajeno slovensko vino v Evropi.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Obvladajte stres
s sprostitvijo
Prihaja Pika!
Poskrbite zase in s pomočjo zgoščenke sprostite odvečne napetosti
v telesu in umu. Naučite se tehnike progresivne mišične sprostitve,
tehnike 61 točk in sprostitve z dihanjem. Vodi vas Blaž Bertoncelj,
mednarodni učitelj joge in trener obvladovanja stresa.
Delamaris v novi preobleki
Tradicionalne Delamarisove dobrote bomo odslej na prodajnih
policah našli hitreje in laže. V Delamarisu so poskrbeli za celostno
podobo embalaž tako rib z zelenjavo kot filetov skuše. Še vedno ostajajo zvesti prepoznavnemu dizajnu, ki pa so ga nekoliko osvežili in
poskrbeli za priročna transportna pakiranja. Že pripravljeni ribji izdelki Delamaris so naravni, brez dodanih konzervansov, ojačevalcev
okusa, barvil in drugih aditivov ter brez
glutena. Narejeni
so po tradicionalni recepturi,
ki temelji na 130
letih znanja in
kakovosti. V široki paleti okusov najdete ribe
z zelenjavo, ribje
paštete,
filete
skuše, solate s
tunino, sardine
ali inčune.
22. Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, bo med
18. in 24. septembrom v Velenje spet privabila množico nagajivih
pik in gusarjev. Vsi že nestrpno pričakujemo obilico razigranih
pustolovščin, saj bodo lahko otroci ustvarjali v več kot 110 delavnicah,
si ogledali prek 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, prisluhnili številnim koncertom, občudovali zanimive razstave ter doživeli
nešteto pikastih dogodivščin. Festivalski dogodki so razkropljeni na
več mestnih lokacijah, osrednje prizorišče pa je ob Velenjskem jezeru, kjer sta tudi vila Čira Čara in Pikino mesto. Poleg glavne Pikine
ulice s pisano ponudbo bodo letos na festivalu imeli tudi Umetniško
ulico z Art marketom, Pikino plažo ob Velenjskem jezeru in ladjico s
kapitanom, s katero bomo na križarjenju po jezeru iskali skriti zaklad.
Čakajo nas pustolovščine v naravi s taborniki in Indijanci, senzorična
pot in še in še. Letošnja tema festivala – jeziki – bo zelo poučna in
zanimiva. Otroci bodo na delavnicah odkrivali izvor, pestrost in barvitost svetovne jezikovne zakladnice, hkrati pa je to tudi priprava na
leto 2012, ko bo mesto Velenje partnersko mesto Mariboru pri projektu Evropska prestolnica kulture. Pikina častna pokroviteljica bo
znana novinarka in publicistka Bernarda Jeklin, ki bo večkrat obiskala idilično prizorišče ob Velenjskem jezeru.
Lani je Pikin festival obiskalo prek 80 tisoč radoživih nagajivcev:
predšolski in šoloobvezni otroci, starši, babice in dedki, strokovni
kader in seveda vsi razigrani radovedneži po srcu. Tudi letos v sklopu
šolskih aktivnosti pride več kot sto šol in vrtcev iz vse Slovenije. Celotedenske norčave avanture bodo svoj vrhunec dosegle v nedeljo, na
otvoritveni družinski dan, in na Pikin dan, zadnji sobotni festivalski
dan, ko Pika mestno oblast spet preda županu. Več o Pikinem festivalu na www.pikinfestival.si
Klepet
Lan Pečjak,
direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo
Če ne poskrbiš zase,
težko pomagaš drugim
Lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo, ima za seboj že
11 let izobraževanja s področja psihoterapije in je trenutno vključen v doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. V vseh teh letih si je
nabral ogromno izkušenj, saj je delal tako z mladostniki, odvisniki, ljudmi z
duševnimi motnjami kot starostniki. Sicer pa pravi, da je v Sloveniji psihoterapija še vedno tabu tema – mlajši pridejo lažje, starejši ne.
Izkušnje je nabiral kot
prostovoljec
»Že med študijem sem kot prostovoljec ves čas nabiral izkušnje na terenu,
ukvarjal sem se z odvisniki od prepovedanih drog, ljudmi s težavami v duševnem zdravju, otroki, ki so bili zlorabljeni
ali so izhajali iz težkih družinskih okolij.
Vse te izkušnje so mi dale ogromno znanja. Zelo rad pomagam ljudem, vendar
sem vedel, da želim nekaj več. Nisem
želel le pomagati, z ljudmi sem želel
delati bolj celostno, se globlje povezovati, zdraviti. Ker sem čutil, da moram
nekatere stvari najprej urediti pri sebi,
sem se odločil za terapijo, ki so jo v Marezigah vodili nemški in nizozemski terapevti. Proces je trajal štiri leta in proti
koncu sem začutil, da je to stvar, ki bi jo
rad počel. Moram reči, da mi je poleg
izobraževanja največ dala prav osebna
izkušnja – hitreje se lahko vživiš, saj veš,
kako je biti na terapiji.«
Od mladostnikov
do starostnikov
Lan je kot prostovoljec in terapevt delal
tudi pri projektu Človek, ki je namenjen
odvisnikom od drog. Kasneje se je preskusil še z mladostniki. »V okviru Centra
za socialno delo Moste sem delal na Fužinah pri projektu CONA – Center otrok,
najstnikov in aktivistov – projekt je poskus, kako mlade motivirati in jih spet
spraviti v šolo, stran od ceste in kriminala. Delo me je zelo veselilo, vendar je bilo
le preventivno, želel sem spreminjati,
zato sem se odločil za delo na centru za
socialno delo. Tam sem imel predvsem
opravka z odločbami, delal sem prav na
vseh področjih. Eno izmed najtežjih je
bilo vsekakor dodelitev otrok, gre za zelo
divje področje. Ker sem se zasitil birokracije na centru in občutkov nemoči
narediti nekaj zares dobrega, sem sprejel položaj direktorja v podjetju, ki se je
ukvarjalo z oskrbo starostnikov. Imeli
Foto: Mateja Jordovič Potočnik
L
an pravi, da mu je bilo delo z ljudmi vedno predstavljeno v lepi
luči, saj je bilo v družini veliko
učiteljev, profesorjev, tudi psihologov,
pri tem jih je opazoval, pripovedovali so
mu zgodbe. »Sicer so me v mladih letih
bolj privabili računalniki in elektronika, vendar sem to veselje kmalu izgubil.
Splet okoliščin in viharno obdobje sta me
prisilila, da sem veliko razmišljal o sebi,
v tistih časih me je privlačil tudi punk in
s prijatelji smo se velikokrat pogovarjali
o življenjskih vprašanjih. Začela me je
zanimati psihologija, predvsem ljudje
– kako in zakaj delujemo, kot delujemo.
Za študij psihologije se nisem odločil, saj
sem na informativnem dnevu na filozofski fakulteti dobil občutek, da se ves čas
ukvarjaš le z matematiko, statistiko in
raznimi testi, kar mi ni ugajalo, saj sem
želel delati z ljudmi. Zato sem se odločil
za študij na fakulteti za socialno delo,«
svoje začetke opisuje Lan.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Klepet
smo veliko idej, vendar se ni izšlo. Ker sem imel dovolj tega, da
sem razpršen na več koncev, sem
se odločil le za psihoterapijo.«
Enajst let izobraževanja
Foto: Mateja Jordovič Potočnik
Lan se je vzporedno z delom ves
čas izobraževal na področju psihoterapije. »Pri nas študija psihoterapije še ni, izobraževanje
od leta 2006 poteka v okviru zasebne univerze Sigmunda Freuda na Dunaju, kjer sem vključen
v doktorski študij psihoterapije.
Skupaj imam za seboj že 11 let
izobraževanja. Štiri leta osebne skupinske in individualne
psihoterapevtske izkušnje, šest
let teoretičnega izobraževanja,
asistence in prakse. Skupaj več
kot pet tisoč ur usposabljanja.
Ker v Sloveniji še ni zakona o
psihoterapevtski dejavnosti, se
kot kompetenten predstavljam
z evropsko diplomo iz psihoterapije, ki jo podeljuje evropska
zveza za psihoterapijo, in evropsko diplomo za praktika, učitelja
in supervizorja psihoanalitičnih psihoterapij, ki jo podeljuje
evropska konfederacija psihoanalitičnih pristopov ECPP. Poznamo mnogo pristopov (vrst)
psihoterapij. Usposabljal sem se
za psihodinamsko psihoterapijo,
ki izhaja iz psihoanalize in vključuje mnogo drugih tehnik in teorij. Delam tako s posamezniki,
pari, družinami kot s skupinami.
V psihoterapiji zelo uživam, jo
čutim, ni le poklic, je način življenja.«
V Sloveniji psihoterapija
še vedno velja za tabu
Lan pravi, da je za Slovence psihoterapija še vedno tabu tema,
mlajši pridejo lažje, starejši ne.
»Trenutno imam v terapiji približno toliko moških kot žensk,
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
kar je zame tudi neke vrste potrditev, da delam dobro – v Sloveniji se moški še vedno zelo redko
odločajo za psihoterapijo. Malo
je pripomogla tudi gospodarska
kriza – ko kupna moč pade, se ljudje bolj zazrejo vase in posledica
je, da začnejo delati tudi na sebi.«
Najpogosteje ima opravka z ljudmi, ki so bili žrtve spolnih zlorab,
nasilja in podobno. Veliko je tudi
ljudi z depresijo, anksioznimi in
paničnimi motnjami. Terapije po
navadi potekajo v obliki tedenskih
srečanj od šestih mesecev do dveh
let. Skupinski psihoterapevtski
proces pa poteka v obliki večdnevnih intenzivov v obdobju treh let.
Boleče in neverjetne
zgodbe
»Zgodbe, ki jih slišiš, so hude,
travmatične, bolečino čutiš tudi
sam. Reakcije so z leti in izkušnjami lažje, vendar moraš te
stvari predelati, se soočiti, saj je
to del poklica. Seveda lahko svoja
občutja deliš tudi s svojim supervizorjem. S strankami ne jokam,
se pa zgodi, da včasih komaj
zadržujem jok, saj so nekatere
zgodbe res boleče, neverjetne.«
Vsi psihoterapevti smo
malo narcisoidni
Po Lanovem mnenju mora biti terapevt predvsem človeški. »Nujna je lastna izkušnja v terapiji.
Po strokovni plati je treba slediti
novim dognanjem, osvojiti znanja različnih specialnih vsebin iz
psihoterapije, medicine, psihologije, biologije …, na primer dobro
obvladati diagnostiko. Vsak psihoterapevt se mora zavedati, da
se izobraževanje nikoli ne konča.
Po drugi strani pa mora vsak psihoterapevt dobro peljati svoje življenje, imeti čas zase, prav tako
za prijatelje, imeti zdrav odnos,
S strankami ne jokam, se pa zgodi, da
včasih komaj zadržujem jok, saj so nekatere zgodbe res boleče, neverjetne.
saj če ne znaš urediti svojih odnosov, bo slej ko prej trpel tudi
odnos s stranko. Stranko moraš
začutiti, ne smeš le svetovati
ali pomagati, biti moraš tam, da
poslušaš, da čutiš s stranko, da
se počuti varno. Zelo pomembna so tudi visoka etična načela,«
lastnosti dobrega psihoterapevta
opisuje Lan. Dodaja, da se mora
vsak psihoterapevt zavedati, da
ni bog. »Res gre strankam bolje,
vendar ne zaradi nas – mi omogočamo čas, prostor in ljubezen.
Učitelj iz Berlina poudarja: ve-
Trudim se, da
uživam v življenju
– nimam veliko,
vendar je tisto, kar
imam, lepo.
dno imej en del možganov nekje
zunaj na pivu. Ostati moraš normalen, majhen človek, opravljati
vsakdanja opravila in uživati v
preprostih stvareh. Tako ostaneš
človeški. Vsi psihoterapevti smo
vsaj malo narcisoidni, vprašanje
je samo, kaj s svojo narcisoidnostjo storimo – ali znamo to pravilno usmeriti.«
Blizu so mu potovanja
Naš sogovornik v prostem času
izredno rad potuje. To je podedoval pa babicah in dedkih, saj so
vsi veliko potovali, živeli v tujini.
»Na dopust se vedno odpravim
za mesec dni, da odklopim in se
spočijem. Ne maram velikih hotelskih kompleksov, saj tako kot
pri delu tudi na potovanjih po-
trebujem stik z ljudmi. Okolje je
treba zamenjati, saj je Ljubljana
premajhna za mesto in prevelika
za vas in to je lahko zelo frustrirajoče. Obožujem Berlin, kjer
imam učitelja, Južno Ameriko
– tam sem bil že kot majhen na
obisku pri sorodnikih. Tam je
drug svet, druga pravila. Poznam
kar nekaj Slovencev, ki bi oziroma so ostali, in jih čisto razumem,
saj se ti hitro zgodi, da bi tam zaživel. Od južnoameriških držav
sem obiskal že Čile, Ekvador,
Kolumbijo, Venezuelo. Upam,
da si bova z ženo v zimskih dneh
privoščila Kostariko. Sicer se rad
podam tudi na krajša potovanja z
avtomobilom po Evropi, prečesal sem jo že dobršen del. Ljudje
si moramo podarjati doživetja.«
Sprosti se ob kuhanju
Za sprostitev Lan zelo rad tudi
kuha. Velik pečat sta mu dali obe
babici – ena je prisegala na italijanske, druga na tipične slovenske jedi. »Zadnja štiri leta sem
vegetarijanec, vendar posežem
tudi po ribah. Če je bila zelenjava
prej priloga, zdaj ni več tako. Odprl se mi je nov svet. Kuhanje je
proces – zelo sem zadovoljen, če
je jed dobra in lepega videza. Rad
kuham tudi za prijatelje, z ženo
zagovarjava dom odprtih vrat.«
Preskusil se bo v aikidu
Veliko se je ukvarjal tudi z različnimi športi, preskusil jih je
cel kup. »Zdaj rad tečem, nisem
ravno zelo vzdržljiv, tečem, kot
ustreza meni. Več sem začel
telovaditi, odločil sem se, da se
bom lotil aikida. To je borilna
veščina, ki združuje tudi energetsko in duhovno plat, gibanje
in koordinacijo. Je nenasilna in
njen namen ni poškodovati kogarkoli, kar se sklada z mojimi
prepričanji.«
Cilj – videti, potovati,
doživeti
Na vprašanje, kakšni so njegovi
cilji, Lan odgovarja, da si želi najti čas za dodatno izobraževanje,
usposabljanje, rad bi za nekaj
časa opustil vodstvene funkcije,
da bi začel bolj uživati v tem,
kar ima. Sicer pa si želi videti,
potovati, doživeti. »Cilj je živeti
iz dneva v dan, vendar tako, da
si zadovoljen. Če ima človek
preveč ciljev, lahko izgubi pot.
Trudim se, da uživam v življenju
– nimam veliko, vendar je tisto,
kar imam, lepo. Cilj je tudi, da
bi v prihodnosti imel možnost
zgraditi kliniko nekje v naravi,
kamor bi ljudje prišli na terapijo
za mesec dni, tam bi bili deležni
celostne obravnave. Take stvari
v tujini že obstajajo, pri nas še ne,
vendar to manjka.« V smehu dodaja, da išče investitorja.
Svoboda
Sicer pa pravi, da mu največ pomeni svoboda. »V smislu, da se
lahko odločam ne glede na preostalo, vendar hkrati lahko iščem
kompromise. Svoboda v poklicu
je, da si lahko določam, kako in
kdaj bom delal; to, da v delu uživaš, te izpolnjuje, svoboda v odnosu pomeni, da imam prostor.
Na neki način sem si zelo pomemben, tega se učim – če sem
jaz v redu, potem sem v redu tudi
v stiku z drugimi in za druge. Če
ne poskrbiš zase, težko pomagaš
drugim.«
Pogovarjala se je Tanja Pavovec.
Zdravje
Fokus
Glavne prednosti e-svetovanja so enostavna dostopnost, brezplačnost in udobnost. Po nasvet se obrnejo
ljudje z najrazličnejšimi težavami. Pogosto jih zanimajo različne oblike bolečin, kako jih odpraviti, bolezni,
alergije, spopadanje s kroničnimi boleznimi in stresom, posebne prehranske diete, rak, tudi nosečnost in
prepoznavanje bolezenskih simptomov, za katere upajo, da jih bo lahko zdravnik prepoznal in podal drugo
mnenje.
10
Foto: Dreamstime
E-svetovanje – dobrodošla
oblika pomoči
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
L
judje se po pomoč obrnejo, ker nimajo nikogar, da bi ga vprašali za
nasvet, drugi, ker se počutijo prepuščeni sami sebi ali želijo izmenjati izkušnje
z ljudmi s podobnimi težavami. Potrebujejo nekoga, ki jim vlije pogum in dobro voljo.
Nekateri iščejo to pomoč zato, ker je tako
najbolj enostavno in udobno.
tematske forume za pomoč zasvojenim,
ženskam žrtvam nasilja ter starejšim in
bolnim. Na spletni strani www.ne-odvisen.
si lahko e-svetovalca vprašate za nasvet
glede zasvojenosti, predvsem z alkoholom,
drogami, internetom, medosebnimi odnosi
in igrami na srečo.
Glavne prednosti
Mladostnikom med 13. in 18. letom je na
voljo spletna stran www.tosemjaz.net,
projekt Celjskega zavoda za zdravstveno
varstvo z bazo več kot 20 tisoč odgovorov,
ki zanimajo mlade. Psihologi, zdravniki in
drugi strokovnjaki mladim pomagajo v njihovih stiskah in jih podpirajo pri reševanju
vsakdanjih mladostniških težav. Ta oblika
pomoči je takoj dostopna in mladim dobro
prilagojena. Največ tem na spletni strani je
povezanih z ljubeznijo in spolnostjo, veliko
pozornosti strokovnjaki namenjajo zaupanju vase in izboljševanju samopodobe
mladostnikov. Poleg prebiranja že objavljenih nasvetov lahko mladostnik postavi
vprašanje na forumu, kjer odgovarja 40
prostovoljcev – psihologov, zdravnikov,
socialnih delavcev in socialnih pedagogov.
V desetih letih delovanja so pomagali številnim mladostnikom, ki so se obrnili na
njihov naslov.
Glavna prednost je anonimnost na spletu, kar je pomembno takrat, ko ima človek
osebno težavo, ki se je sramuje, je tabu tema
ali nima nikogar, komur bi povedal svoje
pomisleke. Neplodnost je ena izmed tem,
o kateri se v krogu znancev najpogosteje
ne govori, enako velja za nasilje v družini,
psihične težave, spolne zlorabe, alkoholizem, genetske okvare in druge teme, ki jih
ljudje doživljajo kot preveč intimne, da bi o
njih upali javno spregovoriti. Kadar človek
stisko doživlja kot nekaj, kar je treba skriti,
je anonimna pomoč v obliki e-svetovanja
toliko bolj dobrodošla.
Društva, ki ponujajo e-pomoč
Na področju zdravja in sociale deluje več
društev, ki na svojih spletnih straneh ponujajo pomoč bolnikom in ljudem v stiski.
Na spletni strani Društva bolnikov s krvnimi boleznimi (drustvo-bkb.si) denimo po
potrebi odgovarjata dva zdravnika, DAM
– Društvo za pomoč osebam z depresijo in
anksioznimi motnjami (nebojse.si) omogoča pogovor z vodstvom društva prek spletnega obrazca, Društvo za cistično fibrozo
Slovenije (drustvocf.si) svoje obiskovalce
informira prek foruma. Pomoč in nasvet na
forumu ponujajo Zveza društev bolnikov
z osteoporozo Slovenije (osteoporoza.si),
Društvo Metuljčica (metuljcica.si) in Slovensko združenje bolnikov z limfomom in
levkemijo, L & L (limfom-levkemija.org).
Svetovanje prek interneta ponujajo tudi
organizacije za pomoč v socialni stiski.
Gerontološki center Danica iz Maribora
(danica.si) denimo skrbi tudi za pomoč starejšim. V spletni obrazec vpišemo vprašanje in odgovor dobimo po e-pošti. Humanitarna organizacija Slovenska karitas (www.
karitas.si) ima na svojih spletnih straneh
»To sem jaz« za mladostnike
Med.Over.Net
Portal Med.Over.Net je pionir v razvoju
e-zdravja pri nas. Prvi zdravnik, ki je na
vprašanja bolnikov začel odgovarjati prek
interneta, je bil prof. dr. Janko Kersnik,
dr. med., družinski zdravnik iz Kranjske
Gore, ki je pred 11 leti prepoznal vrednost
ozaveščenosti bolnikov in pomena preventive ter se na tem področju trudi še
danes. Pomoč na portalu iščete po različnih kliničnih strokah, ki so razdeljene
na 90 zdravstvenih posvetovalnic, kot so
ABC ginekologije in porodništva, pediatrija, družinska medicina, kontracepcija,
kako živeti z rakom in številnimi drugimi.
Pri reševanju osebnih stisk in starševskih
dilem pomagajo nasveti in izmenjava izkušenj med uporabniki v 33 starševskih in
32 socialnih posvetovalnicah. Glavni prednosti tega sistema sta anonimnost, saj za
pridobitev strokovnega nasveta ni treba
oddati nobenega osebnega podatka, in
baza 500 tisoč že odgovorjenih vprašanj.
Iz revije na splet
Na internetu obstaja še nekaj strani, ki
ponujajo svetovanje. Med komercialnimi
stranmi sta najbolj priljubljeni vizita.si in
viva.si, ki imata prav tako svojo bazo zdravnikov in strokovnjakov, ki odgovarjajo na
vprašanja uporabnikov. Viva.si je svojo
dejavnost denimo na splet razširila iz revije. V okviru revije so specialisti dolga leta
odgovarjali na telefonski liniji, zadnje leto
pa lahko vprašanje postavite tudi na spletni
strani.
E-trendom sledi
tudi bolnišnica Golnik
V Sloveniji tem trendom med drugimi najbolj sledi Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije. V njej
so pred leti razvili sistem, ki bolnikom in
specialistom omogoča, da se prek spletnega mesta dogovorijo za pregled. V uporabi
imajo tudi sistem za spremljanje kroničnih
bolnikov, ki se lahko na svojega zdravnika obrnejo prek interneta. Strokovnjaki
iz bolnišnice Golnik poleg tega sodelujejo
tudi na dveh spletnih forumih, kjer pokrivajo področje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Povprečno
jih na forumih mesečno obišče tisoč ljudi,
ki preberejo deset tisoč strani objavljenih
nasvetov, v katerih so zdravniki odgovarjali
na že postavljena vprašanja.
Kako poiskati nasvet
Upravljavci spletnih strani uporabnike
pogosto prosijo, da preden postavijo novo
vprašanje, uporabijo iskalnik na strani, saj
je velika možnost, da o izbrani temi že obstajajo zapisi in odgovori. Pri postavljanju
vprašanja je pomembno, da ga naslovimo
na pravega strokovnjaka ali vsaj na pravi
naslov. Za vprašanje glede poteka nosečnosti denimo izberemo ginekologa. Glede
diagnoze raka se obrnemo na strokovnjake z onkoloških klinik ali na predstavnike
društev bolnikov, če bi recimo želeli posvet
o sprejemanju bolezni, spoprijemanju z
11
Foto: Dreamstime
Zdravje
Fokus
diagnozo ali iščete pozitivne zgodbe zdravljenja. Za splošnejše teme, ki so povezane
z vsakodnevnimi težavami, je izbira večja
in zato na izbor že vplivata prepoznavnost
in priljubljenost strokovnjaka ali spletnega
mesta. Obstaja nekaj strokovnjakov, ki so si
ravno s svetovanjem prek interneta ustva-
12
rili veliko zaupanje in prepoznavnost, tako
v svojem poklicnem krogu kot tudi med širšimi skupinami.
Ne povejte več, kot je treba
Kot vedno kadar se lotite novih stvari, je
treba opozoriti na nekaj okoliščin. Neka-
tere spletne strani lahko prebirate prosto,
na drugih se je treba registrirati. Spletni
obrazci zahtevajo različne podatke. Nekateri so obvezni, drugi ne. Preden se lotite
postopka registracije, preverite, ali ste pripravljeni razkriti vse zahtevane podatke,
in se odločite, ali boste vpisali tudi neobvezne. Po vsej verjetnosti se z njimi ne bo
zgodilo nič, ampak imejte v mislih, da se vse
na internetu shranjuje in vam morda nekoč
ne bo vseeno, da bo nekdo videl, da ste vi
– oseba z imenom in priimkom – povpraševali glede svojega telesa ali počutja.
Za registracijo lahko uporabite poseben
e-naslov, ki ne razkriva vaše identitete.
Ustvarjanje novega e-naslova ob številnih
ponudnikih ne bo težava in vam ne bo vzelo
veliko časa, vaša identiteta pa bo tako nekoliko bolj varovana. Pri pisanju morate
biti pozorni na to, da razkrijete samo nujne podatke in ne poveste več, kot je treba.
Predvsem se izogibajte osebnim podatkom,
kot so kraj bivanja, navajanje sorodnikov in
znancev, šole, ki ste jo obiskovali, ali podjetja, kjer ste zaposleni. Nehote se lahko
izdate že z e-naslovom. Takšno ravnanje je
priporočljivo iz več razlogov. Najpomembneje je, da lahko nekdo poveže različne informacije in vas razkrinka. Dodaten razlog
je, da morda nekomu, ki se bo prepoznal v
zgodbi, ne bo prav, da se o njem piše na forumu. To velja predvsem za starševske teme
in medsebojne odnose, saj se je že zgodilo,
da sta se partnerja prepoznala na forumu in
kasneje pregledala tudi vso zgodovino vpisov, kar utegne biti zelo neprijetno.
Preden se lotite pisanja, se spoznajte s sistemom portala, kjer želite postaviti vprašanje. Če se vam zgodi, da ste se preveč razkrili, se obrnite na skrbnika strani,
moderatorja ali administratorja na strani.
Kjer kontakti niso objavljeni in ne morete
ugotoviti, kdo skrbi za spletno stran, bodite
toliko previdnejši. Morda tudi ni najbolj
pametno uporabiti takšno stran in raje poiščite drug naslov, ki mu bolj zaupate.
Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del.
Med.over.net
Zdravje
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Praktične metode
obvladovanja stresa
Aktiven sodoben podjetnik ne more živeti čisto brez stresa. To niti ni zaželeno, saj stres na nas deloma
deluje motivacijsko.
L
judje smo različni po tem,
koliko stresa lahko prenesemo. Zato tudi niso
nujno vse danes znane metode
obvladovanja stresa učinkovite za
vsakogar. Svojevrstna življenjska
naloga je najti tisti način in pristop, ki nam lahko osebno najbolj
pomaga v nekem življenjskem obdobju in situaciji. Zaradi prehitrega življenjskega ritma izgubljamo
stik s samim seboj. Mnogo ljudi
je danes odvisnih od stresa, ne da
bi se sploh zavedali te pogojenosti
– da morajo biti »pod stresom«, da
lahko nekaj dobro opravijo.
toliko opevane finančne ali organizacijske cilje. Pomembnejši od
tega so osebni cilji, ki se nanašajo
na osebno poslanstvo. To izhaja
iz resničnih potreb našega avtentičnega jaza. Ko imamo pred seboj
jasne cilje, vemo, zakaj se je včasih
smiselno potruditi. Iz tega izhaja
motivacija in sposobnost učinkovitega delovanja. Sodobne raziskave o stresu potrjujejo domnevo, da
so s stresom najbolj obremenjene
tiste osebe, ki nimajo občutka nadzora nad svojim življenjem.
Manj kakovostno
življenje
Večina ljudi danes doživlja stres
zaradi napetosti v medosebnih
odnosih. Zato je socialna in čustvena inteligenca tako pomembna. Kakšen je naš osebni vzorec
soočanja z različnimi konfliktnimi
situacijami? Vse to je povezano s
sposobnostjo asertivne komunikacije. Gre za sposobnost jasnega komuniciranja, kjer znamo resnično
prisluhniti drugi osebi, ob tem pa
znamo slišati tudi sebe in se zavedati svojih lastnih potreb.
Človek je sistem, sestavljen iz treh
ravni – materialne (fizično telo),
psihične (um in čustva) in duhovne (avtentični jaz). Kot sistem smo
zelo prilagodljivi. Na kronični negativni stres se lahko privadimo,
vendar zaradi negativnih posledic
stresa živimo manj kakovostno
ter izgubljamo stik s samim seboj.
Iz osebnih izkušenj kot aktiven
podjetnik, predavatelj in učitelj
joge lahko potrdim, da je najbolj
učinkovit način obvladovanja in
usmerjanja stresa to, da razvijemo
in uporabljamo socialno-čustveno
inteligenco (komuniciranje, reševanje konfliktov) ter t. i. somatsko
inteligenco (sposobnost obvladovati in sprostiti fizično telo ter prek
tega umiriti um).
Postavimo si osebne cilje
Brez ciljev smo izgubljeni. Zaradi
tega smo nemirni. To se danes dogaja marsikomu. Tu ne mislim na
Obvladovanje konfliktov
in uspešno komuniciranje
mirovanja. Na podlagi sodobnih
raziskav vemo, da primerna praksa joge, tai čija in podobnih veščin omogoča učenje zavestnega
nadzora fizičnega telesa in uma,
kar posledično vodi v globinsko
sprostitev zaradi aktivacije parasimpatične veje živčnega sistema.
Ta da »dovoljenje« telesu in umu,
da se sprosti in s tem regenerira.
Vzemite si čas
In ne pozabite – v resnici ni pomembno vprašanje, kako obvladovati stres. Pomembno je razu-
mevanje, čutenje in usmerjanje
– samega sebe. Večkrat na leto
si vzemite čas, da preverite, ali
dovolj primerno uporabljate svoje znanje, veščine in talente. Če
želite hitreje osebnostno rasti, se
morate vprašati: kako uporabljam
samega sebe? Ali imam v sebi dovolj samozavedanja in poznavanja
praktičnih veščin, da obvladujem
stres – ali stres obvladuje moje življenje?
Blaž Bertoncelj, sociolog in učitelj joge
Redna psiho-fizična
sprostitev
Mnogo aktivnih ljudi danes ne razume, kaj resnična sprostitev je.
Drži, da se deloma lahko sprostimo ob dobri družbi, večerji in vinu,
filmu ali seksu. Vendar ti prijetni
dogodki niso resnična globinska
sprostitev. To je tisto, kar potrebuje preveč stimuliran in posledično
utrujen živčni sistem sodobnega
podjetnika. Potrebnega je več
miru, enostavne tišine, počitka in
13
Zdravje
Človeško telo je
sestavljeno iz več
tisoč milijard celic, ki
omogočajo življenje.
Organizem se stalno
obnavlja in tako
dobro deluje več desetletij, seveda če ga
vmes ne prizadenejo
bolezni ali poškodbe.
Obnova tkiv in organov je dinamičen
naraven proces, ki ga
omogočajo neizoblikovane celice,
imenovane matične
celice.
Matične celice – vir
nepredstavljivih možnosti zdr
M
atične celice so zelo raznolika
skupina celic, ki se lahko razvijejo
v približno 220 različnih vrst celic
človeškega telesa. Najdemo jih skoraj v vseh
tkivih in organih, aktivirajo pa se, če se za to
pojavi potreba. V različnih tkivih so različno
aktivne, saj se nekatera tkiva obnavljajo zelo
hitro, denimo povrhnjica kože, ali pa zelo počasi, denimo možgani. Največji znani vir matičnih celic v telesu je kostni mozeg, ki je tudi
naravni celični rezervoar. Veliko matičnih
celic je tudi v popkovnici, popkovnični krvi in
obporodnih tkivih, kar je izjemen potencial.
Napredek znanosti v zadnjem desetletju je
omogočil odvzem in shranjevanje matičnih
celic iz popkovnične krvi, tako da lahko danes
z veseljem ugotovimo, da se matične celice iz
obeh omenjenih virov že množično uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, pri katerih
je potrebna presaditev. Od leta 1988 so za
zdravljenje uporabili že vsaj 20 tisoč enot pop-
14
kovnične krvi, število vzorcev kostnega mozga
pa še nekajkrat presega to število.
Z matičnimi celicami zdravijo že
marsikatero bolezen
Z matičnimi celicami zdravimo že marsikatero
bolezen, denimo levkemije, limfome, retinoblastome, bolezni kostnega mozga, anemije,
prirojene motnje v presnovi, prirojene imunske pomanjkljivosti. Večina teh terapij temelji
na uporabi tujih, darovanih matičnih celic, vse
več pa se uporabljajo tudi lastne, avtologne
matične celice. Veliko obetajo klinične študije
in raziskave na področju zdravljenja poškodb
srca, poškodb kosti in hrustanca ter diabetesa.
Znanstveniki proučujejo širok spekter možnosti zdravljenja z matičnimi celicami – od
Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, cerebralne paralize, multiple skleroze in hemofilije
pa vse do plešavosti. V večini teh primerov uporabljajo bolniku lastne matične celice.
Velika pričakovanja
sodobne medicine
Matične celice bodo, kot se zdi, upravičile velika pričakovanja sodobne medicine, saj danes
po vsem svetu poteka že več kot 560 kliničnih
raziskav, v katerih so uporabili matične celice iz
različnih virov našega telesa. Več kot 340-krat so
uspešno uporabili tudi bolnikove lastne matične
celice iz popkovnične krvi. Vse projekcije kažejo
na to, da bo v prihodnjih 15 do 20 letih uporaba
matičnih celic v terapiji izjemno napredovala.
Slovenija gre v korak s časom
Tudi v Sloveniji se izvaja poskusno zdravljenje
z matičnimi celicami. V ljubljanskem kliničnem
centru v raziskavi uporabljajo lastne matične
celice iz kostnega mozga za zdravljenje srčnega
popuščanja. Slovenski srčni kirurgi poročajo o
zelo dobrih rezultatih. Sicer ima uporaba teh
celic za zdravljenje v Sloveniji že dolgo tradicijo, saj že dalj časa uspešno zdravimo poškodbe
Foto: Dreamstime
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
ravljenja
hrustanca in slabo celeče se zlome dolgih kosti ter v urologiji za zmanjševanje refluksa pri
otrocih.
Matične celice bodo še naprej reševale življenja, v bližnji prihodnosti pa tudi v Sloveniji
omogočale še nepredstavljive možnosti zdravljenja. Slovenija razpolaga z laboratoriji izjemne kakovosti, zasnovanimi po najvišjih mednarodnih standardih GMP (sistem kakovosti
za zagotavljanje varnih in kakovostnih produktov v farmacevtski industriji) za odvzem
in shranjevanje matičnih celic (biobanke),
slovenski znanstveniki pa aktivno pristopajo
k raziskavam in razvoju novih možnosti zdravljenja. To pomeni, da gre Slovenija v korak s
časom na področju znanosti o življenju in da se
bomo tudi v prihodnje lahko zdravili z vrhunskimi medicinskimi tehnologijami.
Marko Strbad, univ. dipl. mikrobiol.
Doc. dr. Miomir Knežević, univ. dipl. biol.
Matične celice – najboljše darilo
za zdravo prihodnost
Vašega otroka.
• Celoten postopek odvzema, procesiranja in hrambe za
22 let se izvaja v Sloveniji.
• Najhitrejša dostava v laboratorij – najkasneje v 6 urah,
24 ur na dan, 365 dni v letu!
• Sodelovanje z vrhunskimi slovenskimi in tujimi
strokovnjaki.
• Konkurenčna cena.
Edini z
laboratorijem in
shranjevanjem v
SLOVENIJI.
Ne zamudite enkratne priložnosti in ob rojstvu shranite neprecenljive
9 mesecev stare matične celice iz popkovnične krvi
www.biobanka.si
15
info@biobanka.si
Zdravje
Zdravje
Z ribami do
lepše kože
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste ležali v vodi, morda v Bohinjskem ali še bolje Krnskem jezeru, ko so do vas
priplavale majhne ribe in vas začele nežno grizljati? Zabaven občutek, kajne? Zanimivo pa je, da so ribice,
sicer ne prav tiste iz omenjenih jezer, »izvajalke« zelo učinkovitega blaženja luskavice ali naravnega in
nežnega pilinga telesa.
D
octor fish oziroma riba zdravnik je
ime za vrsto ribic Garra Ruffa, ki jih
v naravnem okolju najdemo v toplovodnih naravnih bazenih v Turčiji, Siriji, Iraku
in Iranu. Ime so si ribice, ki v odraslem stanju
merijo med pet in osem centimetrov, pridobile
zaradi svojih zdravilnih učinkov pri zdravljenju
kožnih težav.
Mala ribica za velike težave
Ribice Garra Ruffa so sicer povsem običajne
ribe, vendar pa imajo to zanimivo prehranjevalno navado, da med drugim jedo tudi
odmrle celice živali. Ribe razločijo med
zdravimi, živimi celicami in odmrlimi. Ko se
v vodi z doktorskimi ribicami pojavi človek
ali žival, na katerih so odmrle celice, ribice planejo nanje in jih nežno (Garra Ruffa
nima zob) odstranjujejo. Občutek na koži,
vsaj za človeka, nikakor ni neprijeten, saj
16
njihovo »sesanje« deluje podobno kot mikromasaža.
Modna muha
Zanimiva prehranjevalna navada malih ribic je
v svetu povzročila pravi trend na področju nege
kože. Marsikje so nastali saloni s terapijo, ki se
imenuje ihtioterapija; to so saloni, kjer ribice
Garra Ruffa živijo v bazenih oziroma kadeh,
obiskujejo pa jih predvsem ljudje, ki jih mučijo različne težave s kožo. Kot je dejala Vesna
Andrič iz kranjskega centra za nego telesa, ki je
eden od salonov Dr. Fish v Sloveniji, je v tujini
zelo v vzponu pedikura ali manikura s pomočjo
teh ribic, pa tudi naravni piling odmrle kože.
Ta je še posebno učinkovit, saj pri klasičnem
mehanskem pilingu poškodujemo tudi zdrave
kožne celice. Ker pa ribice odstranijo le odmrle
celice, je tak naravni piling precej bolj nežen in
učinkovit. Andričeva je dodala, da v njihovem
salonu takšen tretma kože dopolnijo še z izborom naravnih mil in krem.
Riba zdravnik
A samo s kozmetičnim delovanjem si ribice
prav gotovo ne bi pridobile imena »riba zdravnik«. Glede na to, da se prehranjujejo z odmrlimi celicami, se je v medicinske namene razvila
posebna terapija za zdravljenje različnih vrst
luskavice, dermatitisa in obolelih žarišč na koži.
Ribice namreč poleg odstranjevanja odmrlih
celic s kože izločajo tudi encim detranol, ki v
telo prodre skozi kožo in še dodatno pomaga pri
blaženju kožnih težav. Kot je dejala Andričeva,
se učinek zdravilnega encima pogosto pokaže
šele po opravljeni terapiji z ribicami. Mnogi, ki
so opravili terapijo denimo na spodnjem delu
telesa, so kasneje opazili očitno izboljšanje kožnih težav tudi na drugih delih telesa, čeprav se
jih ribice sploh niso dotikale.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
21-dnevna terapija
vico in drugimi kožnimi boleznimi, pokazala,
da je terapija zelo učinkovita, saj zelo dobro
ublaži težave s kožo, pa pri nas ni vključena v
sistem zdravstvenega zavarovanja kot recimo
v Nemčiji. A morda se spremeni tudi to, saj je
odnos zdravnikov do terapije z ribami pozitiven. Kot je dejala Andričeva, v njihov salon
prihajajo predvsem ljudje, ki so poskusili že
vse možne načine lajšanja posledic luskavice,
a jim nobeden ni koristil. Zato so tudi zdravniki, vsaj tisti, ki poznajo terapijo, svojim bolnikom omenili še to možnost. Precej odziva
je tudi pri homeopatih, ki bolnikom predlagajo povezavo homeopatskega zdravljenja s
terapijo z ribicami.
Ko vse drugo odpove …
Mnogi terapijo z ribicami Garra Ruffa zavračajo, glavni razlog je predvsem pomislek
o higieni in prenašanju bolezni v vodi. An-
Terapija za tiste, ki trpijo za luskavico, dermatitisom ali drugimi kožnimi težavami,
traja 21 dni. Trajanje je določeno na podlagi
časa, ki ga koža potrebuje za regeneracijo, to
pa je med 21 in 28 dnevi. Kot je dejala sogovornica, terapijo včasih tudi podaljšajo do 30
dni, če želenih rezultatov še ni. Ker pa so to
bolezni, ki se jih ne da ozdraviti, le omiliti, po
opravljeni terapiji sledijo še občasni obiski,
enkrat do dvakrat na mesec, da se izboljšano
stanje kože vzdržuje še naprej.
Če pa se za obisk pri ribicah odločite iz estetskih vzgibov, je dovolj že nekaj obiskov, običajno eden do trije, odvisno od vaših pričakovanj.
Čeprav je raziskava dunajske medicinske fakultete, ki je vključevala 67 obolelih za luska-
Higiena je prvi pogoj
dričeva je razložila, da je zakonodaja na tem
področju zelo stroga; v salonu zato sprejmejo le po dve stranki na dan, med terapijami
različnih strank pa mora miniti vsaj osem
ur. V tem času se voda dodobra prefiltrira,
saj v kadi z ribami uporabljajo petstopenjski
filter in UV-filter, zato pomisleki o higieni
odpadejo. Pred terapijo pa je nujna nega z
naravnimi preparati, posebej razvitimi za
kožne težave. Tako se s kože odstranijo vse
škodljive snovi, ki bi utegnile biti nevarne za
ribice terapevtke. Poleg tega mora vsak, ki se
odloči za terapijo z ribicami, pred začetkom
izpolniti vprašalnik o bolezenskih stanjih,
pri nenavadnih pojavih pa se v salonu vedno
posvetujejo z baznim centrom v Ljubljani.
Slabih izkušenj, pravi Vesna Andrič, v njihovem salonu nimajo. Ravno nasprotno, zaradi
nenavadnih ribic se stranke zabavajo in se
tudi rade vračajo.
17
Zdravje
Foto: Dreamstime
Čebelam lahko
pomagamo vsi
Narava je ustvarila sožitje čebel s prek 20 tisoč rastlinami, zato je najpomembnejše poslanstvo čebeljega
rodu opraševanje različnih rastlin. Sodelovanje omogoča razvoj in obstoj rastlinskih vrst, čebele pa za svoje
delo dobijo medičino in cvetni prah, ki je nepogrešljiva hrana za življenje čebeljih družin.
V
zadnjih letih čebelarji opažamo bolj
pogosto odmiranje čebeljih družin,
ki je rezultat številnih dejavnikov.
Če k temu prištejemo še nekatere pomore in
oslabitve čebeljih družin zaradi nepravilne
rabe kemijskih sredstev za varstvo rastlin,
občutimo nemoč in se zavemo medsebojne
odvisnosti. Zato je pomembno, da je o tej
problematiki ozaveščena širša družbena
skupnost, saj k večji ekološki zavesti lahko
pripomoremo vsi ljudje.
Sejmo in sadimo medovite rastline,
saj s tem pomagamo čebelam
Čebelam lahko pomagamo vsi ljudje s sajenjem in setvijo medovitih rastlin. Medovite rastline najdemo prosto v naravi
na travnikih, največkrat so to spominčica,
travniška kadulja, nokota, različne vrste
grabljišč … Na poljedelskih poljih uspevajo medovite detelje, ajda, oljna ogrščica,
facelija, ki dajejo medičino in cvetni prah,
zavarujejo pa tudi njivske površine pred
vremenskimi vplivi. Na domačih vrtovih
lahko sadimo različne vrste začimbnic,
18
dišavnic, zdravilnih rastlin, kot so meta,
žajbelj, sivka, melisa, materina dušica …
Pomembne za čebele pa so tudi različne drevesne vrste, ki jih najdemo v naših
gozdovih, to so divja češnja, lipa, lipovec,
jesen, maklen, pravi kostanj …
Od kakovosti oprašitve sta odvisna
količina in kakovost pridelkov
V naravi za opraševanje poskrbijo posredniki, kot so veter, voda in živali, zlasti žuželke. Najpomembnejši opraševalci rastlin
so žuželke, med njimi so na prvem mestu
prav čebele. Na sadnem drevju oprašijo
kar od 70 do 80 odstotkov cvetov, ta delež
pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske
proizvodnje še povečuje. Najopaznejša in
največkrat dokazana je zato vloga čebel pri
opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj,
jagod in drugega. Predvsem na večjih plantažah jablan in hrušk se hitro pokaže, kako
so bili cvetovi oprašeni. Čebele pri opraševanju svoje delo opravijo temeljito, saj v določenih dneh obiskujejo le eno sadno vrsto.
Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina
in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna
po velikosti in obliki plodov.
Ekonomski pomen opraševanja
Pri splošni sadjarski pridelavi potrebujemo
za pravočasno in kakovostno oprašitev dve
do tri čebelje družine na hektar, pri intenzivni pridelavi jabolk tri do štiri družine,
pri hruškah, višnjah in češnjah pa od šest do
osem čebeljih družin na hektar sadovnjaka.
Za druge kmetijske kulture, kot so oljna ogrščica, ajda, sončnica, kumarice in podobne,
potrebujemo za kakovostno opraševanje
tudi do deset čebeljih družin na hektar. Z
organiziranimi prevozi čebel na območja,
zasejana s kmetijskimi kulturami, lahko dosežemo tudi za 40 in več odstotkov bogatejši
pridelek. Vrednost opraševanja je po različnih strokovnih virih 15- do 30-krat večja, kot
je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj.
Zato je med koristmi, ki jih imamo od čebel,
brez dvoma na prvem mestu ekonomski pomen opraševanja kmetijskih kultur.
Javna svetovalna služba v čebelarstvu
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Zakaj uživati čebelje pridelke
slovenskih čebelarjev?
Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, neposreden dar narave – čebel. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter človeka,
ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše
zdravje. Seveda pa morajo biti ti pridelki kakovostni in varni.
M
ed ima lahko zelo dolg rok uporabe, vendar mora biti skladiščen
v ustreznih razmerah, saj je sestavljen iz pravega bogastva različnih snovi.
Med, shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo dragocenost. Velike razdalje, ki
jih prepotuje v svetovni trgovini, skladiščenje
v raznih skladiščih, pomenijo nevarnost, da
se mu zmanjša kakovost. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo
praktično iz čebeljega panja v naše roke, zato
se njihova kakovost ohrani. Čebelar ne more
popraviti kakovosti, med, kot ga proizvedejo
čebele, je najvišje kakovosti, čebelar pa to kakovost ohranja.
Snovi iz tujega okolja lahko
povzročijo alergijo
Zelo pomembno je, da uživamo hrano iz okolja,
v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje – to velja
tudi za med. Če vnašamo v telo snovi iz tujega
okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija. Slovenski čebelarji povrh tega zagotavljamo
tudi sledljivost. Na nalepki je poleg natančnega
izvora medu naveden tudi poln naslov čebelarja,
ki je med pridelal, v nasprotju z nekaterimi izdelki, na katerih piše zgolj to, da je med mešanica
medov držav, ki so članice EU, in držav, ki niso
članice EU. V tem primeru ne vemo niti tega, iz
katere države natančno med izvira.
Ne nazadnje pa je vrednost medu in drugih
čebeljih pridelkov veliko manjša od koristi,
ki nam jih čebele zagotavljajo z opraševanjem. Čebeli kot glavni opraševalki se lahko
zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave
v naši prehrani kakor tudi za raznovrstnost v
naravi.
Ko boste naslednjič kupovali med, ga kupite
pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste
kupili samo zdravja, ampak tudi opraševanje,
s čimer boste aktivno skrbeli za okolje, v katerem živite.
Andreja Kandolf, Čebelarska zveza Slovenije,
Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Iščemo čebelam najbolj prijazna podjetja in občine
Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih in
skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje,
večja je možnost, da rešimo ta naš svet.
Na Čebelarski zvezi Slovenije in Javni svetovalni službi v čebelarstvu preko akcije Ohranimo čebele in preko
spletne strani http://www.ohranimo-cebele.si/ osveščamo širšo javnosti o pomenu čebel za naše okolje in življenje.
V letošnjem letu pozivamo vse slovenske občine in vsa slovenska podjetja, da sodelujejo pri akciji Ohranimo čebele.
Sodelujoče občine in podjetja bomo na naši spletni strani ažurno objavljali in med njimi enkrat letno izbrali čebelam
najbolj prijazno slovensko občino in podjetje.
Če menite, da je vaša občina ali podjetje čebelam prijazno, na primer da okrog poslovne stavbe sadite medovite rastline, skrbite za ločevanje odpadkov, uvajate »zeleno« ekonomijo, namenjate finančna sredstva za potrebe ohranjanja
čebel in okolja itd….. Vas prosimo, da se obrnete na go. Natašo Lilek (na elektronski naslov natasa.lilek@czs.si), ki Vam
bo dala podrobnejša navodila glede sodelovanja v akciji Čebelam najbolj prijazne občine in podjetja.
19
Gurmanski užitki
Zdravje
Tretji festival
kranjske klobase
Foto: GIZ Kranjska klobasa
Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa, ki združuje 11 certificiranih proizvajalcev tega
izvirnega slovenskega mesnega izdelka, uspešno vodi projekt vračanja ugleda ter zagotavljanja visoke kakovosti kranjskih klobas.
P
rojekt Kranjska klobasa
– zašpiljeno dobra, za
katerega je združenju
proizvajalcev uspelo pridobiti
tudi evropska sredstva, poteka od
leta 2005 dalje. Leta 2008 je bila
kranjska klobasa zaščitena z geografsko označbo, poteka pa tudi
postopek zaščite na ravni EU.
GIZ Kranjska klobasa z nizom
dolgoročno zasnovanih dejavnosti uspešno uresničuje zastavljene cilje in s tem upravičuje vlogo,
ki mu je bila zaupana pred šestimi
leti – to je upravljanje tega pomembnega kulinaričnega izročila. K prepoznavnosti in odličnosti
izdelka pomembno pripomore
Festival kranjske klobase, ki je
bil letos tretjič zapored. V okviru
festivala redno poteka tudi tradicionalno strokovno in ljubiteljsko
ocenjevanje kranjskih klobas.
Najboljša prihaja
iz Arvaja
Že tradicionalni Festival kranjske
klobase je letos potekal od 17. do
20
20. avgusta v Sori pri Medvodah.
Glavni organizator je Hiša kulinarike Jezeršek, soorganizatorji
pa so bili GIZ Kranjska klobasa,
Športno društvo Sora in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Festival je odprl kmetijski
minister, mag. Dejan Židan, začel
pa se je s strokovnim in ljubiteljskim ocenjevanjem kranjskih
klobas in razglasitvijo najboljše.
Strokovno ocenjevanje izvaja
strokovna komisija Biotehniške
fakultete v Ljubljani, ljubiteljsko
ocenjevanje pa poteka na način
degustacijskega ocenjevanja – za
vsak vzorec je postavljen degustacijski pult, ocenjevalci krožijo
od pulta do pulta in ocenjujejo
vzorce. K posameznemu vzorcu
se lahko vrnejo večkrat. Ljubiteljski ocenjevalci svoje odločitve
vpisujejo v ocenjevalni list, ki ga
na koncu oddajo strokovni komisiji. Končni rezultat je sestavljen
iz ocenjevanja strokovne komisije (60 odstotkov) in ljubiteljskih
ocenjevalcev (40 odstotkov). Za
najboljšo kranjsko klobaso je bila
tudi letos izbrana tista iz Mesarije Arvaj, kot druga najboljša je
bila ocenjena kranjska klobasa
družbe Kras, d. d., odlično tretje mesto pa je pripadlo mesnini
družbe Košaki TMI, d. d.
Predpisana receptura
Festival kranjske klobase pomembno sooblikuje prizadevanja GIZ Kranjska klobasa za
večjo prepoznavnost izdelka in
skrbno ravnanje s slovenskim kulinaričnim izročilom. Ob tem je
vsekakor treba poudariti dejstvo,
da kranjsko klobaso vsi proizvajalci proizvajajo po enakem proizvodnem postopku in predpisani
recepturi ter jo tudi enotno označujejo z logotipom »Kranjska
klobasa – zašpiljeno dobra« ter
nacionalnim znakom kakovosti
za geografsko označbo. Proizvodni postopek, kakovost in označevanje izdelkov večkrat na leto
preverja komisija za notranjo
kontrolo pri GIZ Kranjska klo-
basa ter najmanj enkrat na leto
neodvisni certifikacijski organ.
Eden najbolj
prepoznavnih slovenskih
gastronomskih izdelkov
»Zaščita z geografsko označbo
pomeni, da morajo certificirani
proizvajalci izpolnjevati zahtevne pogoje iz shem kakovosti, kar
preverja neodvisna ustanova,
vsakokrat pa tudi potrošniki. V
GIZ Kranjska klobasa se dobro
zavedamo, da kranjska klobasa
sodi v vrh slovenske kulinarične
dediščine in je brez dvoma eden
najbolj razpoznavnih slovenskih
gastronomskih izdelkov tako pri
nas kot v svetu. Na GIZ svojo
vlogo izpolnjujemo z vso odgovornostjo in prek koordiniranja
pridelave, trženja in promocije
kranjski klobasi zagotavljamo
ustrezno mesto ne samo v prehrani, ampak širše v družbi in
mednarodnem prostoru,« je povedal Boris Jež, direktor GIZ
Kranjska klobasa.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
""!+ """%+
&" !"#%+ ##+ "
" !"+
% #
!
$ "
++#! ! """!"#! %
& $+ "% +!!)"%
+!* "!+!"!%)
"*"""%'"(
"##%+ #+#"%" &
#!!! !!$' "
Frtajla s kranjsko klobaso
„
„
„
„
„
„"#
„!" !# !#
"!
#!# #
(%%% !!!
21
Gurmanski užitki
Suša zdeluje
tudi kralja jurčka
Slovenci slovimo kot gobarski narod, po nekaterih podatkih gobe redno ali občasno nabira približno pol
milijona državljanov. Slovimo pa tudi po tem, da gobe, ki jih ne poznamo, radi pohodimo oziroma zbrcamo.
P
ovprečni nabiralci razpoznavajo do
pet vrst gob, običajno jurčka, lisičke,
kakšnega dedka ali turka ter morda še
rdečo mušnico. Poznavalci gob s strokovnim
nazivom determinator ali določevalec gob –
pri nas jih imamo približno sto – pa poznajo
kakšnih sto vrst gob, nekateri tudi do dvesto.
Med najbolj nabiranimi gobami v jesenskem
času so poleg jurčka, ki je nesporno najbolj
priljubljena slovenska goba, še kostanjevke,
mavlji, maslenke, dežniki, štorovke, lisičke,
sirovke, sivke, zajčki, tintnice in golobice.
Vsak ima svoj skrivni rajon
Čeprav vsak nabiralec prisega na svoj rajon,
je znano, da so najboljša najdišča na Gorenjskem na Pokljuki. Gobe dobro uspevajo tudi
na Rogli, zelo plodno je celotno območje
Dolenjske, v nekaterih obdobjih pa se gobe
rade pokažejo tudi na Krasu in v Prekmurju.
»Moj prijatelj zatrjuje, da najboljše gobe nabere okrog Horjula, njegovo mnenje pa izvira iz pohval gostincev, ki jim prodaja svoj
gozdni izplen. Jaz jih najraje nabiram na
Blokah, seveda pa grem tudi na Dolenjsko,
ob Krko, pa pogosto v gobarski raj na Pokljuko. A poglejte, včeraj sem v 12 urah prav
tam nabral le za šest kilogramov jurčkov, pa
še teh je pol bolj slabih. Na zunaj se še zdi v
Zamrzovanje gob v maslu
Okus in vonj gob zelo preprosto in dobro ohranimo tako, da jih zamrznemo
prepojene z maslom.
Očiščene, na kose narezane in
nesoljene damo v raztopljeno toplo maslo, ne grejemo jih dodatno, le
premešamo in pustimo, da se napijejo.
Nato jih zamrznemo. Gob ne odmrzujemo, ampak jih še zmrznjene dodamo
v hrano, ki se kuha.
22
redu, ko ga prerežeš, pa vidiš, da je prhek, rumen. Ja, suša je naredila svoje. Jeseni, ko bo
več dežja, bo bolje,« pripoveduje Gostimir,
upokojenec, ki so mu gobe strast. Nabirat jih
hodi povprečno vsak drugi dan, svoj ulov pa
že 20 let prodaja na ljubljanski tržnici. Trenutno poleg jurčkov še kolikor toliko rastejo
golobice, marele in nekaj šampinjonov. »Na
Gorenjskem, kjer je morda malce hladneje,
se še nekaj dobi, na Dolenjskem pa je zdaj
čista puščoba.«
Začimba, ne jed
Sogovornik še pravi, da se je zanimanje za
gobe v zadnjih desetletjih le malo izboljšalo.
Prav ta skromnost povpraševanja določa
tudi cene, ki se nenehno vrtijo v istem okviru.
Za najdražjega – jurčka – je treba že vrsto
let odšteti približno 20 evrov za kilogram.
Najnižja cena zanj je bila sicer tudi že 15 evrov, najvišja pa 30.
»Kar ne prodam, nesem domov in posušim
ali vložim. Posušene gobe v glavnem kupujejo turisti, domače stranke pa zanimajo
izključno sveže,« razlaga Gostimir in dodaja,
da je goba bolj dodatek k jedem kot samostojna jed. Zato je tudi prodaja bolj skromna.
»Gobe se ne kupujejo na veliko, ker jih ljudje
bolj malo poznajo in so nezaupljivi oziroma
jih je strah zastrupitve. Poglejte, brezovke
so odlične gobe, a jih ljudje preprosto ne kupujejo, ker jih ne poznajo. Turki so postali v
zadnjih letih nekaj bolj priljubljeni,« še pravi
Gostimir, preden se posveti novim strankam
– tujim turistom, ki so tisto soboto zvedavo
postopali okoli njegove stojnice.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Iz zakladnice morja
Splošno znano je, da so ribe zdravo živilo. Zakaj? Ribje meso je bogato z beljakovinami in lahko prebavljivo.
Je tudi pomemben vir vitaminov A in D ter kalcija, morske ribe pa tudi vir fosforja in joda.
Ker ribe vsebujejo tudi veliko nenasičenih maščobnih kislin, tudi omega 3, so zelo pomembne
za ohranjanje zdravja in jih je priporočljivo jesti vsaj enkrat na teden. Nemalokrat so tudi
sestavina najrazličnejših diet.
M
arsikdo rib na svoj jedilnik ne uvršča predvsem zaradi priprave, ki je
za mnoge neprijetna. Ta pomislek
je odveč, saj imamo danes na voljo obilo pripravljenih ali polpripravljenih ribjih izdelkov,
ki jih lahko že v nekaj minutah spremenimo
v izvrsten in zdrav obrok ali prigrizek: ribe z
zelenjavo, s paradižnikovo omako ali tiste v
mediteran olju ustvarjajo popolno harmonijo okusov. V ponudbi rib lahko izbiramo
tune, sardele ali skuše, ki so najbolj bogate z
maščobnimi kislinami omega 3. Med ribami
z zelenjavo so najbolj cenjene tiste z naravno
fermentirano zelenjavo, ki daje večji občutek
svežine, polnejši okus, konsistenco in lepšo
barvo; izdelek vsebuje izključno naravne sestavine, saj mu ne dodajajo nobenih konzervansov, aditivov ali barvil.
O maščobnih kislinah omega 3 v
zadnjih letih slišimo kar precej
Maščobne kisline omega 3 pripomorejo k
zdravemu razvoju otroka, saj v telesu sodelujejo v procesu produkcije energije, podpirajo
imunski sistem, pozitivno vplivajo na rast
mišičnega tkiva in možgansko dejavnost.
Raziskave kažejo, da sodelujejo tudi pri presnovi holesterola in manjšajo možnost obolevanja za srčnimi boleznimi. Najbolje jih je
uživati s prehrano.
Posegajmo po izdelkih
s čim manj aditivov
Pri nakupu živil je priporočljivo izbirati
izdelke, za katere zagotovo vemo, da so
kakovostni, zdravi in varni za uporabo. Pri
ribjih izdelkih bodimo vedno pozorni, da
imajo na svoji deklaraciji navedenih čim
manj aditivov. Vsekakor je dobrodošlo,
da pogledamo, od kod živilo prihaja. Če
želimo zanesljivo kupovati kakovostne in
zdrave izdelke, je pri izbiri pomemben tudi
slovenski izvor. Živila slovenskih proizvajalcev so namreč proizvedena po strogih
standardih.
Nepozabno doživetje okusov
Edinstvene ribe z zelenjavo.
Ribe z zelenjavo Delamaris iz generacije v generacijo prena◊ajo
izvirno recepturo najbolj◊ih kosov ribe z zelenjavo.
BREZ
Delamaris, d.o.o., Tovarniška 13, 6310 Izola
konzervansov
in ostalih
aditivov
Namig za dober tek!
Fejh[Xk`[ce0š'%(a]j[ij[d_d
š(_pZ[baWM[[a[dZh_XWpp[b[d`Wle
Izdelka stresemo na pravkar kuhane
testenine, dobro preme◊amo in okusen
obrok je pripravljen.
23
recept
Gurmanski užitki
Club koktajl
V Gostilnici
Mencigar – Nobile, prvi prekmurski gostilni
v Ljubljani, so
razkrili recepta prekmurskih jedi,
ki nam bodo
popestrile jedilnik v prihajajočih
jesenskih dneh.
Prekajene gosje prsi s hrenom
Sestavine:
motovilec
češnjev paradižnik
prekajene gosje prsi
rdeč fižol
nariban hren
kis
bučno olje
Priprava:
Motovilec razdelimo na krožnike, čezenj posujemo rdeč fižol in dodamo še narezane polovičke češnjevega paradižnika. Pokapamo z
bučnim oljem in kisom ter obložimo s tankimi rezinami prekajene
goske. Na koncu potresemo z naribanim hrenom.
Svinjski file po »žganjarsko«
za 4 osebe
Sestavine:
80 dag svinjske ribice
60 gramov suhih sliv
sol
poper
majaron
Priprava:
Svinjsko ribico popečemo z obeh strani, flambiramo z domačo
slivovko, zalijemo z vodo in dodamo suhe slive. Nato dušimo do
mehkega in postrežemo. Odlična priloga so prekmurske dödöle oziroma krompirjevi žganci (iz moke in krompirja), pečeni v ponvi.
Blagovno znamko Cointreau sta
v Angersu v Franciji leta 1849
ustanovila brata Edouard-Jean in
Adolphe Cointreau. Na začetku
sta se posvečala ustvarjanju visoko
kakovostnih likerjev, nato pa sta se
odločila svoj trud in znanje usmeriti le v najboljše. Posvetila sta
se likerju Cointreau, ki je sčasoma
postal ponos vse Francije.
Cointreau,
V
drugi polovici 19. stoletja je Edouard
Cointreau ustvaril »Triple Sec«, novo
znamko pomarančnega likerja, ki je vseboval trikrat (Triple) višjo koncentracijo aromatičnih olj pomaranče in je bil bolj suh (sec)
od likerja Curacao, ki je bil že takrat zelo priljubljen. Takoj, ko je bil izdelek nared, se je pojavila
težava pri njegovem imenu, saj francoski zakon
ni dovoljeval uporabe dveh besed splošne rabe.
Zaradi uspeha novega likerja in nemoči pri zaščiti njegovega imena so številni proizvajalci
povzeli njegovo formulo in celo ime, ki je sčasoma postalo generično. Podjetje Cointreau je
zato opustilo uporabo imena »Triple Sec« in na
steklenice zapisalo le »Cointreau«.
Recept je skrbno varovana
skrivnost
Cointreau vsebuje edinstveno mešanico izvlečkov sladko-grenkih skrbno maceriranih
lupin pomaranče, ki jih destilirajo in centrifugirajo ter tako ustvarijo popoln in kristalno čist
pomarančni liker. Podrobni recept za njegovo
pripravo je skrbno varovana skrivnost, ki likerju zagotavlja edinstveno organoleptično ravnovesje. Cointreau je najbolj aromatičen pomarančni liker, saj vsebuje največ aromatičnih
olj pomaranče, najmanj sladek in hkrati najbolj
svež, saj ima največjo vsebnost citronskih molekul, ki mu dajejo energično noto in svežino.
24
0,03l
0,02l
0,01l
0,02l
0,005l
Pretresi
0,03l
0,01l
Led
Limonin
sok
Konjak (Remy
Martin)
Gin
Tequila
0,04l
0,04l
Limetin
sok
0,02l
0,02l
0,03l
0,03l
Brusnični sok
Margarita
Cosmopolitan
Sidecar
White Lady
Vodka
Cointreau
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Ambasadorka Cointreauja je ekstravagantna Dita Von Teese.
najbolj zaželeni liker na svetu
Najboljši pomarančni liker za
mešanje koktajlov
Cointreau je najboljši pomarančni liker, katerega edinstvenost je mogoče zaznati tudi, ko
je uporabljen v koktajlih. Koktajli, pripravljeni
po originalnih receptih, v katerih je namesto
drugih triple sec likerjev uporabljen Cointreau,
so najbolj lahkotni, osvežujoči in prijetni za pitje. Leta 2010 je bil Cointreau na tekmovanju
»Ultimate cocktail Challenge«, ki sta ga orga-
nizirala Paul Pacult in Dale DeGroff, izbran za
najboljši pomarančni liker za mešanje koktajlov margarita in cosmopolitan. Zaradi svoje
kakovosti je tudi edini pomarančni liker, ki ga
lahko ponudimo samostojno ali z ledom.
Največkrat nagrajen in ponarejen
Skozi svojo zgodovino je bil Cointreau nagrajen z več kot 300 medaljami in diplomami,
zaradi česar ga lahko označimo za največkrat
nagrajeni pomarančni liker na svetu. Zadnje
priznanje, ki ga je prejel, je bila dvojna zlata
medalja leta 2008, podeljena na tekmovanju
žganih pijač v San Franciscu. Vse napisano priča o neizmerni priljubljenosti te izvrstne pijače.
Ni čudno, da se je v zadnjih 50 letih pojavilo več
kot tisoč slabih ponaredkov Cointreauja na več
kot 50 svetovnih trgih, zaradi česar lahko Cointreau označimo tudi kot najbolj zaželen liker
na svetu.
Srce koktajlov
Nesporna kakovost Cointreauja je hitro osvojila srca barmanov, ki so ga začeli vsakodnevno uporabljati pri svojem delu. Vse od leta 1910 je
Cointreau prva izbira barmanov pri ustvarjanju edinstvenih koktajlov.
Margarita
Izvirni recept je leta 1948 na svoji
zabavi v vili v Acapulcu ustvarila
Margarita Sams.
Limetin sok je
želela zmešati s
svojima najljubšima
pijačama, likerjem
Cointreau in tequilo. Na
krilih novega koktajla je
zabava trajala kar
cela dva tedna.
Sidecar
Koktajl Sidecar je leta 1922
zmešal Franck
Meier, glavni barman v pariškem Ritzu,
s pomočjo katerega je
pijača tudi zaslovela.
Meier je za svoj novi
koktajl uporabil mešanico Cointreauja
in konjaka Remy
Martin.
Pokrovitelj rubrike Club koktajl: Merit international d.o.o.
Cosmopolitan
Pravi cosmopolitan,
pipravljen s
Cointreaujem,
izvira iz San
Francisca, kjer
so ga ustvarili
leta 1990. Koktajl
je zaslovel, ko so ga
za svojega vzele štiri
dame v newyorški
TV-seriji.
White Lady
Legenda pravi, da so
»belo
damo«
ustvarili
na čast Mate
Hari v Londonu
leta 1922. Po originalnem receptu
je bila pijača
pripravljena
s Cointreaujem.
25
Arhitekt
svetuje
Gurmanski
užitki
Dobro zasnovane pisarne
lahko postanejo
prijetni, zanimivi in
navdihujoči prostori
Ker na naših delovnih mestih v pisarnah preživimo zelo veliko časa, mora biti moderna pisarna usmerjena
v možnosti prilagajanja glede na potrebe trga in ljudi. Delovno okolje mora dopuščati komunikacijo vseh
zaposlenih. Tako kot doma tudi na delovnem mestu sproščenost in udobje vplivata na naše počutje, zdravje
in storilnost.
26
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
prostore in oddelke, kjer je velika fluktuacija
ljudi, moramo umestiti čim bliže vhodu.
Foto: Dreamstime
Svetloba naj prihaja od spredaj
ali z leve
P
ri oblikovanju poslovnih prostorov je
zelo pomembno, da upoštevamo filozofijo podjetja in celostno podobo ter
dejavnost oziroma način dela v podjetju. Celostno podobo ustvarimo z logično zasnovanim interierjem, izborom materialov in barv,
ki so skladni z logotipom. Nedvomno tako
izboljšamo storilnost ter počutje zaposlenih
in obiskovalcev, prepoznavnost podjetja je
večja, zraste lahko tudi prodaja.
Omogočena mora biti enostavna
komunikacija
Kolikšna je potrebna površina delovnih prostorov, glede na število delovnih mest določajo
normativi. Pri umeščanju delovnih mest pa je
pomembno, da upoštevamo enostavno komunikacijo ljudi, ki delajo v skupini. Pot posameznega dokumenta naj bo čim krajša; iste poti
naj recimo ne naredimo dvakrat. Sprejemne
Kakovostno delovno okolje spodbudno vpliva
na naše delovne sposobnosti. Delovne prostore tudi s preprostimi elementi in postavitvijo
opreme lahko naredimo bolj stimulativne. Pomembno je, da je vhod v prostor vedno v našem
vidnem polju. Če so vrata za našim hrbtom, se
pri delu ne moremo zbrati, saj nikoli ne vemo,
kdo in kdaj bo stopil v prostor.
Svetloba ima pri kakovostnem delovnem okolju nedvomno zelo pomembno vlogo. Na pisalno mizo mora prihajati od spredaj ali z leve.
Računalniškega zaslona ne moremo postaviti
pred okno, saj bomo v njem ves čas videli bleščanje in odsev. Tudi če poslovni prostor ni optimalno zasnovan, ga s kakovostno osvetlitvijo
lahko bistveno izboljšamo, in obratno. Razlikujemo dva glavna vira osvetlitve, naravnega
in umetnega, ter nadalje posrednega, kot so recimo luči na stropu ali steni, in neposrednega,
kot je namizna svetilka. Načelno je na pisarniškem delovnem mestu priporočljiva kombinacija obeh, saj tako ne nastajajo ostri svetlo-temni kontrasti. Če okna zastiramo s senčili, naj
bodo tudi ta v naravnih odtenkih, saj močne
barve senčil obarvajo tudi prostor.
Stimulativne so tople barve
Izbor barv, intenzivnost in barvne kombinacije morajo biti skladne z ugledom in dejavnostjo podjetja. Na delovnem mestu se izogibamo barvanju sten v kričeče barve in takšne, ki
odsevajo svetlobo. Da bi preprečili motnje pri
prilagajanju oči, naj stene za računalniškimi
zasloni ne bodo močnih živih barv. Nedvomno
ima barva v prostoru tudi pomembno sporočilno vlogo, če je pravilno uporabljena. Hladni
barvni toni vzbujajo občutek resnosti in miru,
stimulativne so tople barve. Pogled v zeleno
pomirja, deluje poživljajoče, če je to pogled v
naravo, še toliko bolj. Bela barva simbolizira
čistost in vsebuje celotni barvni spekter.
Izbira talne obloge
Kakšno talno oblogo bomo izbrali za naš poslovni prostor, je odvisno od namena prostora in
obremenitve. Na izbor pa vpliva še mnogo drugih dejavnikov: težko pohištvo, stoli s koleščki,
vnos vlage, možnost čiščenja, zvočna izolativnost. Vsekakor je pomemben tudi estetski videz,
torej skladnost izbrane talne obloge s pohištvom
v prostoru oziroma videzom celote. Tekstilne
talne obloge hrup dušijo, nasprotno kot laminat, hoja po njem je denimo precej glasna. Manj
primerne so talne obloge, ki povzročajo alergije
in puščajo vlakna. Vhodni in sprejemni prostori
bodo s kamnito talno oblogo videti glamurozni,
vendar hladni. Lesen tlak deluje toplo in je ob
primernem vzdrževanju obnovljiv, predvsem
bambusova lesena talna obloga je izredno trdna
in homogenega videza, zato je primerna tudi za
bolj obremenjene poslovne prostore.
Omislimo si premično pohištvo
Pisarniško pohištvo je naša delovna oprema in
je pogosto zelo obremenjeno, saj je v uporabi
skoraj vsak dan. Zato moramo izbrati kakovostne pohištvene elemente, ki prenesejo dolgotrajne in intenzivne obremenitve. Če način
dela v podjetju to omogoča, si lahko omislimo
premično pohištvo, ki ga po potrebi prestavimo
in zgolj s spremembo postavitve pohištvenih
elementov ustvarimo drugačno, novo delovno
okolje. Na trgu se kljub zahtevam standardov
pojavljajo nekakovostni pisarniški izdelki, ki so
po večini cenovno ugodnejši. A razlike so dokaj
hitro pokažejo predvsem pri stolih. Ergonomsko oblikovani stoli s primernimi naslonjali za
roke nam omogočajo udobnejše delo.
Če delamo doma, imejmo
ločen prostor
Če delo opravljamo na domu, je smiselno,
da naš delovni kotiček umestimo v poseben
prostor, ki je z vrati ločen od preostalih. Le
tako bomo lahko vzpostavili ločnico med družinskim življenjem in delom, ki ga moramo
opraviti. Če ne moremo zagotoviti dodatnega
prostora, pa delovni kotiček vsaj z vizualno
pregrado ločimo od drugih prostorov. Zahteve
za opremo domačega delovnega mesta ostajajo enake kot v poslovnih objektih.
Naj bo opravljanje dela prijetno
Dobro zasnovane pisarne s posameznimi oblikovalskimi poudarki niso nujno le monotoni
delovni prostori, ki so podrejeni modularnosti, ergonomičnosti in prilagodljivosti, temveč
lahko postanejo tudi prijetni, zanimivi in navdihujoči. Ustvarimo si takšno pisarno, da nam
bo delo v njej prijetno.
Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.
BIRO 42, d. o. o.
27
Gurmanski užitki
P R E M I K I
V
T E M A T S K A
S L O G U
I Z D A J A
R E V I J E
T R E N D I
ARHITEKTURA IN INTERIERI IZIDE 30. 9. 2011
28
Kontakt: Polona Koštomaj
01 30 91 532
p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i
Kultura bivanja
Pokrovitelj
rubrike
petek • 26. avgusta
2011• št. 61
Tudi okna je treba
negovati in vzdrževati
Največja napaka, ki jo lastniki novih oken in vrat najpogosteje naredijo, je, da naložbo v vrednosti tudi do več
tisoč evrov prepustijo času in naključju brez kakršnegakoli vzdrževanja. Sodobni materiali zahtevajo sicer manj
vzdrževanja in omogočajo bolj enostavno čiščenje, a za zagotavljanje brezhibnosti oken in vrat ter še posebej za
zagotavljanje toplotne izolativnosti sta redno vzdrževanje in čiščenje nujna.
V
podjetju MIK vsem našim
kupcem poleg vzdrževalno-čistilnih setov za nego
oken in vrat zagotavljamo tudi redni servis stavbnega pohištva
MIK. Naši strokovnjaki bodo najbolje presodili, kaj je treba storiti,
in profesionalno opravili redna
vzdrževalna dela, ki, poleg drugega, zagotovijo tudi velike prihranke pri stroških ogrevanja in hlajena
objektov. Za stavbno pohištvo
MIK, redno servisirano pri pooblaščenih serviserjih, priznamo
našim kupcem desetletno garancijo za brezhibno delovanje oken in
vrat bele barve.
REDNO IN V SKLADU Z NAVODILI
Če želite sami poskrbeti za vaša okna ali vrata, vam
svetujemo, da najprej preberete navodila za uporabo
in vzdrževanje, ki ste jih dobili od proizvajalca, in nato
skladno z navodili in v rednih intervalih izvedete opisane
postopke. Vzdrževanje in čiščenje oken je seveda odvisno
od materiala, iz katerega je okno izdelano, a v izhodišču
vzdrževanje prav vseh oken zajema naslednje korake:
Redni letni pregledi površine: Okna in vrata vsaj
enkrat na leto skrbno preglejte skladno z navodili
proizvajalca.
Čiščenje in nega površinskega sloja okna z ustreznim sredstvom: Običajno umazanijo z okenskih
okvirjev odstranite z mlačno vodo, ki ste ji dodali nekaj
blagega sredstva za čiščenje stekla. Šele na očiščeno
površino nanesite negovalno sredstvo.
/1$91 Ç$5 +-(2(23$,
,(*QNUDMS
®
Rekuperacija
toplote do
Preizkus delovanja in oljenje gibljivih delov
okovja: Vsaj enkrat na leto uravnajte krila okna z
nastavitvijo okovja in gibljive dele okovja namažite z
ustreznimi mazivi.
Obnova in premaz okenskih tesnil: Vsa okenska
tesnila redno čistite z mlačno vodo, da odstranite prah
in umazanijo. Enkrat na leto pa tesnila premažite
s sredstvom za zaščito tesnil, da zagotovite njihovo
prožnost.
Čiščenje in vzdrževanje utorov za odvodnjavanje: Z rednim čiščenjem odprtin za odvodnjavanje
zagotovimo brezhiben odvod kondenčne vode. Utore
očistite po navodilih proizvajalca.
Teja Vrečko Luknar, MIK Celje
87%
OQHHYLDMI@UHYQ@J@
Okna MIK
PVC s LES s LES/ALU s ALU
energetskega razreda A prihranijo največ
AQDYOK@ÈM@ĜSDUHKJ@
VVVLHJBDRH
Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.
29
Tradicija užitki
Gurmanski
Po stopinjah priznanega proizvajalca
V podjetju Miele so se skozi zgodovino lotili že vrste različnih projektov, nekaj smo jih predstavili v prejšnji številki, kaj vse
so razvijali in katere novosti so predstavili trgu do današnjih dni, pa si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Leta 1937 je bila trgu predstavljena prva
Mielejeva centrifuga za gospodinjsko uporabo, kar je zelo pospešilo sušenje perila. Nekateri se boste spomnili teh aparatov, ki so jih na
kopališčih po Sloveniji uporabljali še pred 20
leti.
Med drugo svetovno vojno je bil del Mielejeve proizvodnje uničen, vendar je bilo »okrevanje« hitro in učinkovito.
Leta 1950 so odprli lastno proizvodnjo motorjev v kraju Euskirchen, kjer jih proizvajajo
še danes.
Leta 1954 so začeli proizvajati motorje, znane pod imenom »98«, brez pedalov. Za preračun – takratna povprečna mesečna plača je
znašala 350 nemških mark, tak motor, sicer
150-kubičen, pa je stal okrog 1.290 nemških
mark. Že takrat je kakovost imela svojo ceno
in jo ima še danes.
Poznavalci nemških pokrajin bodo zagotovo
vedeli, zakaj se na fotografijah poleg slogana
»Vedno boljši« pojavlja dvignjen konj – vestfalski konj namreč izvira prav iz te pokrajine in
je upodobljen na enem izmed logotipov podjetja Miele.
V začetku leta 1954 je na vodilni položaj
prišla tretja generacija lastnikov: dr. Peter
Zinkann in Rudolf Miele. Slednji je že pokojen, medtem ko se dr. Peter Zinkann kljub
spoštljivi starosti tu in tam še sprehodi po proizvodnji.
V letu 1956 se začne obdobje popolnoma
avtomatskih pralnih strojev – na trg pride model 702. Po deklaraciji je lahko opral sedem
30
kilogramov suhega perila, kar pomeni, da je bil
primeren tako v domačem gospodinjstvu kot
za profesionalne namene.
V 50. letih je podjetje Miele trgu predstavilo
revolucionarni palični sesalnik »Mielette«, ki
je imel plastično ogrodje, moč motorja je bila
med 300 in 400 vati, kasneje tudi 600 vatov.
Z vključitvijo Zvezne republike Nemčije v
Evropsko gospodarsko skupnost se je podjetje
Miele širilo na druge evropske trge: Nizozemsko, Avstrijo, Belgijo in druge, kar je seveda
prineslo veliko rast prodaje. Do leta 1968 se je
razširilo že v Luksemburg, Italijo, Veliko Britanijo, Dansko, Španijo, Norveško. Preostale
države so prišle na vrsto nekaj kasneje.
V letu 1958 podjetje Miele odpre povsem
novo poglavje v zgodovini nege perila. Javnosti je predstavilo prvi elektronski sušilni
stroj za gospodinjsko uporabo. Imenoval se
je T 705, zmogljivost polnjenja je bila pet kilogramov suhega perila. Kasneje so mu dodali
kasirno napravo in je bil uporaben tudi za profesionalne namene: bolnišnice, zdravstvene
domove, gostišča ...
Obdobje po letu 1960 je polno zagona na
trgu, kar se kaže v rasti prodaje. V Zvezni republiki Nemčiji ima pralni stroj vsako tretje
štiričlansko gospodinjstvo, večina teh ima še
vedno leseno ogrodje.
V tem času podjetje Miele predstavi avtomatski pomivalni stroj, ki se polni od spredaj in
ima vrteče pršilne ročice, skozi katere voda
prši po vsej notranjosti stroja. Izdelek je bil
znan pod imenom »G 10«. Mielejeve modele
so že od vsega začetka poimenovali po začetnicah nemškega imena za posamezne produktne
skupine: W = »Waschvollautomat«, T = »Trockner«, G = »Geschirrspüler«, S = »Staubsauger« …
Zaprli so svojo lesno
proizvodnjo, ki je pomagala prebroditi vojne
čase in obdobje lesenih
Mielejevih izdelkov je
bilo končano.
Miele se drži preizkušenega recepta
»Immer besser«
– vedno boljši.
Tako je bil po letu
1964 na preizkušnji
dizajn v produktni sku-
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
vrhunskih gospodinjskih aparatov II. del
pini sesalnikov. Sesalnike so ponujali v več
barvah, pojavijo se odstranljive ščetke za tla in
počasi tudi drugi nastavki. Leta 1971 je bil javnosti predstavljen sesalnik DeLuxe kvadratne
oblike in prvikrat s teleskopsko cevjo. Kasneje
Miele prvi na trgu predstavi posebno obdelavo
zunanjosti sesalnika, ki je lakirana in prijetnejša na otip. Leta 1993 dodajo osnovnemu filtru
ogleni filter in filter HEPA.
Leta 1966 je bil evropskemu trgu prvič predstavljen sušilni stroj »T 460« z elektronskimi
senzorji sušenja.
V tem času podjetje Miele s pomivalnimi stroji za dezinfekcijo steklovine vstopi tudi v segment profesionalne uporabe v laboratorijih.
Proti letu 1970 je podjetje Miele proizvajalec in opremljevalec celotne kuhinje za gospodinjske namene vključno s kuhinjskimi napami in štedilniki.
V 90. letih je v ospredju uporabnost vseh
gospodinjskih aparatov, recimo v sesalnike sta
prvič vgrajena tridelni pribor in filter. V tem
desetletju začnejo aparate »frizirati« z različnimi dodatki, kot so aluminijasti ročaji, gumbi … Postajajo tudi varčnejši pri porabi električne energije, vode, hkrati pa zmogljivejši. Leta
1988 predstavijo tretji, zgornji predal v pomivalnem stroju, kamor se vlaga jedilni pribor.
Po letu 1984 je mogoče pomivalni stroj vgraditi v kuhinjo.
V letu 1997 je pralnemu stroju Miele dodan
program za nežno ravnanje z volno, t. i. program za ročno pranje volne.
Leta 2001 patentirajo novo strukturo bobna:
v obliki satovja z vmesnimi drobnimi luknjicami. Ta struktura omogoča, da se med steno
bobna in perilom ustvari vodni film, po katerem perilo nežno drsi. S tem je zagotovljena
nežna skrb za perilo, ki je optimalno zaščiteno
in oprano ter hkrati obvarovano dlje časa. V istem letu pride na trg tudi prvi Mielejev pralni
stroj s 1800 vrtljaji na minuto.
V naslednjih letih v pralni in sušilni stroj
dodajo Avtomatski program, ki olajša iskanje
najprimernejšega programa, ko v boben vložite mešanico po barvi sortiranega bombažnega
in mešanega perila.
Leta 2004 je predstavljen model talnega
sesalnika manjših dimenzij za manjše površine S4, leto za tem pa večja izvedba S5. V letu
2008 sledi model pokončnega sesalnika S7.
Med vsemi izdelki, ki jih ponuja podjetje
Miele, je treba posebej omeniti parno pečico,
ki deluje po načelu uparjanja vode in obdela živilo na zdravju prijazen način. To živilo
ohrani barvo, strukturo, obliko, okus. Parna
pečica je postala posebno priljubljena v zadnjih dveh desetletjih, ko so se ljudje začeli
bolj zavedati pomena zdrave hrane. Tako se
nam lahko pridružite na parnih ustvarjalnicah
in kuharskih tečajih ter se sami prepričate o
posebnosti parnih pečic. Vse o njih pa najdete
na naši spletni strani.
Leta 2005 je vpeljano upravljanje aparata
prek dotika s prsti, t. i. »touch komunikacija«.
V obdobju 2009/2010 sta recesija in kriza v
podružnici Miele Slovenija pokazali nekaj zob,
matičnega podjetja pa nista prizadeli. Čeprav
je kakšno podjetje prestavilo svojo proizvodnjo
v kraje s cenejšo delovno silo, podjetje Miele to
ohranja v Nemčiji, kjer ima devet tovarn. Po
eno pa ima še na Češkem in v Avstriji.
Sicer pa je podjetje Miele kot podružnica v
Sloveniji navzoče že celih 11 let. Tako je Slovenija ena od skoraj 100 držav po vsem svetu,
kjer ima Miele razpredeno svojo mrežo. V njih
je skupaj zaposlenih okrog 16.500 ljudi.
Danes podjetje Miele vodi že četrta generacija lastnikov, natančneje dr. Marcus Miele in
dr. Reinhard Zinkann, ki sta svojo karierno pot
začela zunaj podjetja Miele, kar je tudi Mielejeva praksa na tem področju.
Prednosti Mielejevih aparatov se kažejo v
tem, da se ti prilagajajo uporabnikovim željam
in potrebam s posebnimi programi, osebnimi
pomočniki, namigi in seveda osebnim pristopom v sodobnem razstavnem prostoru – galeriji Miele, kamor vas vabimo na obisk. Več
informacij pa najdete tudi na www.miele.si.
Vojka Podkrižnik Goličnik, Miele
31
Gurmanski užitki
Moda
Pravila oblačenja,
ki jih ima v svojo gensko
kodo vgrajena vsaka prava
Parižanka
Smo Slovenke kaj Parižanke, poznamo francosko modo, tudi tisto, ki je ni videti v modnih časopisih, kjer
se v glavnem pojavljajo zveneča imena visoko cenjenih blagovnih znamk? Verjetno bolj slabo, bliže so nam
sosedje Italijani, ki se s Francozi ves čas bojujejo za naslov najelegantneje oblečenih na svetu. Francoska
moda je zanimiva, bolj ležerna kot italijanska, morda malo manj svetlikajoča se in bogata na prvi pogled. Želi
biti inovativna, sproščena, a upoštevaje eleganco in estetiko.
K
ako se oblači prava Parižanka, je
v svoji knjigi, že uspešnici z naslovom Parisian Chic (natisnjeni
v francoski in angleški verziji v slovenski
tiskarni Graphart v Trstu), opisala Ines de
la Fressange, znana manekenka, Chane-
lova muza, ženska, ki se je rodila v premožni francoski družini. Kot takrat netipična
manekenka s svojo 180 centimetrov visoko deško postavo je bila odlična predstavnica francoskega šika in elegance. Iz knjige vejejo njena sproščenost, sposobnost
improvizacije, elegantno preskakovanje
postavljenih pravil in drzno poigravanje s
kosi oblačil in dodatki. Prav takšne so tudi
njene skice, ki osvežijo ta nadvse zanimivi
stilski vodnik.
NAVODILA ZA NAKUPOVANJE PO INES DE LA FRESSANGE
KDAJ BOMO NOSILI
KUPLJENA OBLAČILA
Ko kupujete oblačila, se vprašajte: Bom
to lahko nosila že jutri za v službo ali
zvečer na predstavi? Če je odgovor ne,
potem hitro zapustite trgovino.
VPRAŠAJTE PRODAJALCE
Večina prodajalcev pozna kolekcijo do
podrobnosti, vprašajte jih za nasvet. Res
je, da so tudi takšni, ki so samo za okras,
predvsem pa se izogibajte tistim, ki
vam želijo prodati najbolj prodajan kos
32
sezone. Parižanke sovražijo kupovati
oblačila, ki jih nosijo že vsi drugi.
MODA
Spremljanje mode je nekaj, čemur se
Parižanke izogibajo, ampak še vedno
zelo dobro vedo, kaj je moderno, saj kupujejo zelo veliko modnih časopisov, pa
pogosto tega ne priznajo. Trik je v tem,
da mode ne spremljajo suženjsko.
NE KUPUJTE UMETNIN
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste
želeli kupiti kos, ki se vam je zdel lep,
prekrasnih barv, z zanimivimi detajli?
Všeč vam je bil kot kos, vendar ni bil del
vašega sloga. Vedno pomislite, ali se bo
oblačilo vključilo v vašo garderobo. Ni
rečeno, da bo dobro narejen kos odlično
videti tudi na vas.
RAZDELITE FINANCE NA
DVA DELA
Kupujte kakovostne osnovne kose
garderobe in zanimive cenejše kose, ki
bodo osvežili vašo garderobo. Tudi z
nižjimi stroški lahko dosežete čudovito
podobo.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
KAKO DO SPROŠČENEGA
SLOGA PO INES DE LA
FRESSANGE
Za sproščen slog potrebujete veliko
samozavesti in nasmeh. Z nasmehom
lahko nosite skoraj vse, nas spodbuja
Ines.
Kombinirajte pulover iz kašmirja z
večerno obleko.
Bolero suknjiči in štole so kič in se jim
izogibajte za vsako ceno. Čez rame raje
ležerno zavežite mehak pulover.
Kupujte v trgovini H & M na moškem
oddelku.
Kombinirajte visoko modo z ulično.
Recimo čudovito krojene hlače s tanko
bombažno majico, mlajše morda celo
majico z napisi.
Nosite parko čez obleko iz tanke,
mehko padajoče tkanine.
Uporabljajte dva šala, drugega čez
drugega, prav tako tudi dve majici, dva
pasova, celo dva suknjiča.
Kombinirajte drzen dodatek z
ultra enostavno silhueto. Parižanke
občudujejo obdobje Jackie Onassis, ko
je nosila bele hlače, črno majico in zelo
velika sončna očala.
Kombinirajte star kavbojski suknjič
s svileno bluzo. Ne trudite se, da bi
bila vaša podoba preveč popolna, to je
popolnoma nemoderno.
Ko se naveličate nekega kosa obleke,
ga pobarvajte v temno modro barvo,
tako ga boste osvežili in morda našli
novo kombinacijo.
Če so vam prijatelji prinesli srajco iz
Indije, jo nosite pod puloverjem in si
nadenite bisere.
Nosite črn žametni jahalni suknjič
– nekaj številk premajhen.
Poiščite stare moške šale in jih kombinirajte s čimerkoli.
Nosite sinovo srajco s push-up
nedrčkom – tako da se vidi.
Zavežite suknjič z dolgim moškim pasom in ga ne zapnite, temveč zavozlajte.
Nosite dokolenke iz kašmirja vseh
barv.
Zavihajte rokave bombažne bluze
čez pulover.
33
Moda
Gurmanski užitki
INES DE LA FRESSANGE ŽE V UVODU RAZKRIJE,
KAKO OSVOJITI GENSKO KODO PRAVE PARIŽANKE.
KOMPLETI SO PRETEKLOST
Ines pravi, da je pretirano usklajevanje
oblačil že kriminalno dejanje. Bistveno je,
da se naučite, kako kombinirati različne
blagovne znamke.
Ta nasvet nas lahko tudi zavede, saj je
zelo pomembno, da ne kupimo samo enega kosa, ampak ustvarimo kombinacijo
oblačil. Kupovanje posameznih kosov si
lahko privoščijo samo tiste (zelo redke),
ki imajo že usklajeno garderobo in natanko vedo, kako bodo ta kos kombinirale.
KOMBINIRANJE DRAŽJIH
IN CENEJŠIH KOSOV
Pametno kombiniranje dražjih kosov s
cenejšimi blagovnimi znamkami je ključno, če želite pridobiti gensko kodo prave
Parižanke.
Po mojem smo Slovenke že hibridne nakupovalke, to so nam omogočile globalne
blagovne znamke, ki ponujajo zanimivo
modo po zelo dostopnih cenah. Pomembno je, da so osnovni kosi naše garderobe
kakovostnejši.
Ines svetuje, da cenejša in zanimiva
oblačila kombinirate denimo s It torbico
ali kultno torbico.
Še pojasnilo: izraz »It bag« se uporablja
za kultne torbice, ki so presežek v oblikovanju in izbiri materialov ter so pogosto
povezane s slavnimi ženskami, ki jih
nosijo. V knjigi Obleka – kaj, kdaj, kako
boste našli 12 izbranih kultnih torbic.
BYE-BYE BLING
Prava Parižanka se ne sveti kot novoletna jelka. Ne uporablja veliko nakita in
tudi ne preveč svetlikajočega. Izogiba se
svetlikajočim napisom na oblačilih, ne
nakupuje zaradi nakupovanja samega
ali da bi se pokazala pred drugimi. Njen
34
cilj je kakovostna in šik podoba. Njena
definicija luksuza je blagovna znamka, ki
zagotavlja dober okus.
Tudi sama se strinjam, da prihranimo
precej časa, če smo odkrili blagovno
znamko, katere kroji in slog nam ustrezajo. Laže spremljamo novosti, prodajalci
nas poznajo in nas obveščajo ali nam
morda lahko ponudijo še dodatne storitve
– zanimive kose rezervirajo in nas o tem
obvestijo, poznajo našo garderobo in nam
svetujejo.
RAZISKOVANJE
Parižanke rade raziskujejo nove blagovne
znamke. Rade imajo kreativna oblačila
in dostopne cene. Njihova garderoba je
pametna kombinacija poceni oblačil, zanimivih počitniških nakupov in ugodnih
nakupov luksuznih kosov.
Tudi veliko Slovenk nakupuje na potovanjih. Običajno so to odlični nakupi, saj
smo takrat sproščeni, neobremenjeni in
imamo več časa. Premalo pa raziskujemo doma, slovenske blagovne znamke
mladih modnih oblikovalcev združujejo
kreativnost in kakovost.
NOSI OBLAČILA, V KATERIH SE DOBRO POČUTIŠ
Parižanka se nikoli ne pritožuje nad prekratkim krilom, preozko obleko ali čevlji
s previsokimi petami. Počutiti se dobro
v oblačilih je skrivnost dobrega sloga.
Parižanka pozna obliko postave, kroje, ki
ji pristajajo, barve, ki se ujemajo z njeno
naravno obarvanostjo, in kaj ustreza njenemu načinu življenja. Če se ne počutite
dobro v ozko oprijetih kavbojkah, visokih
petah in oprijetem puloverju, vam Ines
svetuje, da greste domov in se preoblečete.
Treba je poudariti, da imajo Parižanke
tradicijo, kultura oblačenja je del njihovega življenja, v tem so bile vzgajane, mi
pa se moramo še marsikaj naučiti. Oblika
postave, barve, usklajevanje, iskanje
estetike oblačenja nam še ni v krvi. S pomočjo svetovalcev lahko v kratkem času
dobite kakovostne informacije za hitrejšo
posvojitev genske kode Parižanke.
PARIŽANKE NIMAJO MODNIH IKON
Parižanka želi biti samosvoja ikona mode
in obožuje izrazit slog svoje prijateljice.
Njen idol ni znan. Kot veliko oblikovalcev dobi največ navdihov na ulici.
Pozor! Posnemanje sloga oblačenja nas
lahko zavede, da ne izhajamo iz sebe
oziroma svojih naravnih danosti in tako
ne oblikujemo sloga, ki bi ustrezal načinu
našega življenja. Dobro je, da ločimo med
posnemanjem – kopiranjem in inspiracijo.
MODRA IN ČRNA
Šele Ives Saint Laurent nam je dal dovoljenje za kombiniranje črne in modre. Danes je to ena izmed ključnih kombinacij
za elegantno podobo. Moda se spreminja,
prav tako tudi pravila, kršite jih, nam
svetuje Ines.
Še moje pojasnilo. Kombinacija črne in
modre je vrhunska, če ima modra v sebi
kapljico črne. Prav tako se s črno odlično
kombinira rahlo zastrta svetlo modra.
Zanimivo, da veliko Slovencev meni, da
ne smemo kombinirati črne in rjave. To
vsekakor ne drži, je pa res, da to ni najbolj
sveža in vesela barvna kombinacija.
»Parižanka je zmes rokerice in nekdanje
buržujke.«
Ines de la Fressange
Lea Pisani, Kultura oblačenja
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Namig
Za lep in trendovsko urejen
videz na premični predel veke
kar s prstnimi blazinicami
nanesite enobarvno senčilo
v rjavo opečnati kombinaciji.
Prehode s čopičem zabrišite. V
zunanje kotičke očesa nanesite
temno rjavo mehko črtalo
in ga zabrišite. Z maskaro se
poigrajte in ustvarite bogat
volumen. Ustnice poudarite
s šminko v odtenku maline
– prav tako jo nanesite s
prstnimi blazinicami. Da boste
popolni, poskrbite še za nohte,
ki so lahko v neobičajnih
barvnih odtenkih – od prefinjeno smaragdno zelenega
do modrega. Za piko na i pa
namesto dišave uporabite
parfumski losjon za telo in
dezodorant v pršilu, ki vas
bosta odela v trendovski videz
in diskreten vonj.
Foto: arhiv Max Factor
Jesen prinaša
smaragdne odtenke
Poletje se poslavlja in čokoladno obarvana polt se bo počasi prelila v belo čokolado. Vse več žensk me prosi
za nasvet, kako jo ohraniti, da bo trajala in trajala. Vedno poudarjam, da je treba biti v skladu z naravo,
včasih pa nekatera pravila lahko malce prekršimo. Nekaj nasvetov, kako ohraniti poletni ton in ga združiti z
jesenskimi modnimi trendi ličenja.
K
ako ohraniti zagorel videz? Pomembno je, da kožo negujemo kot
običajno, v teh popoletnih dneh pa
še bolj poskrbimo za intenzivno vlaženje in jo
nahranimo, uporabimo tonik serum, kremo in
masko za obraz. Da odstranimo odmrle celice,
ki jih je ob sončenju še več, si pomagamo z nežnim pilingom. Polt bo tako sijoča in napeta.
Za tiste dame, ki imajo težave s pigmentnimi
madeži – ti na soncu še bolj pridejo do izraza
–, svetujem uporabo antioksidantov, kot je vitamin C. Po vsem obrazu nanesemo lahko in
vlažilno tekočo podlago, korektor izpustimo;
če imamo izredno mastno kožo, ga nanesemo
samo na veke. Suhe pudre v prahu uporabimo
le na vekah in predelu okoli oči. S tem preprečimo nabiranje senčila v očesni veki. Na preostalem delu na obrazu uporabimo bronzer v
nežnem čokoladnem odtenku z dodatki leska.
Polt mora biti sijoča, ne mat. Ustvariti moramo zdrav videz. Lička obarvajte v nežno rožnatih ali mareličnih odtenkih, s tem nemudoma
ustvarite mladostnejšo polt, uporabite kremno
rdečilo, ki bo ustvarilo še dodaten lesk.
Trendi jesen/zima 2011
Letošnjo jesen/zimo si bomo oči ličile s smaragdno zelenimi odtenki pa vse do klasično rja-
vih in opečnatih kombinacij. Modni bodo tudi
pudrasto vintage odtenki zelene, rožnate, vijolične in modre. Trepalnice so še vedno bogato
poudarjene ali pa zelo nežno naravno obarvane. Šminka na ustnicah je natančno nanesena,
posebno če uporabimo intenzivne žametne
rdečkaste odtenke šminke. Nasprotno, natur
in odtenke maline nanesite na ustnice bolj
»površno«, s prstnimi blazinicami, le toliko, da
ustnice obarvate. Seveda je vse odvisno od vašega stila. Trende vedno prilagodite sebi.
Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max
Factor
35
Gurmanski užitki
Turizem
Foto: Hotel Lone
Prvi dizajnerski hotel v regiji
Rovinj in Istra sta bila od nekdaj nepogrešljiva destinacija za vse tiste, ki si želijo dobre zabave, kulturnih
dogodkov in sproščanja na plaži, nedavno tega pa sta postala tudi nova destinacija za ljubitelje vrhunske
arhitekture in dizajna.
V
Rovinju so letos poleti odprli Maistrin hotel Lone, ki je prvi dizajnerski hotel v regiji in član mednarodne
lifestyle blagovne znamke. V njegovo gradnjo
so bili vključeni vodilni hrvaški kreativci iz
arhitekturnega studia 3LHD pod vodstvom
arhitekta Silvija Novaka, medtem ko so pri
urejanju interierja in oblikovanju vizualne
identitete sodelovali vodilni mladi hrvaški
dizajnerji in umetniki.
Zunanjost spominja
na luksuzno križarko
Dizajnerska identiteta hotela je opazna že
v njegovem zunanjem videzu – ta zelo spominja na luksuzno križarko, ki se je namestila med hoteloma Monte Mulini in Eden,
ob stoletnem park gozdu Zlatni rt in zalivu
Lone, po katerem je hotel tudi dobil ime.
36
Ravno ta privlačna lokacija, na katero je
umeščen hotel, je del likovnega elementa
interierja. Namesto zidov so namreč postavljene velike steklene stene, da bi se tako
v koncept zgradbe kar najbolje vključila
klima in posebna pokrajina, hkrati pa tudi
zgradba v okolico. Prepoznaven del tega
dizajnerskega hotela je tudi osrednji, pet
nadstropij visok atrij, okoli katerega so načrtovane vse javne vsebine hotela – vhodna
avla, dve restavraciji za odlične večerje, tematski bari in podobno.
Stilsko urejena notranjost
Z enako pozornostjo do podrobnosti in stilom je bilo urejenih tudi 248 namestitvenih
enot, iz katerih se odpira pogled na morje in
gozdni park. Balkoni nekaterih enot so oblikovani v intimne masažne kadi z učinkom
neskončnega bazena, medtem ko so v preostalih sobah na balkonih izmenično postavljena zatemnjena ogledala, ki odsevajo svetlobo in sliko mediteranskega rastlinja, tako
da te sežejo v globino interierja in sobe napolnijo z vsem, kar najdemo v zunanjem okolju. Največji hotelski luksuz se razteza v 129
kvadratnih metrih velikem predsedniškem
apartmaju z masažno kadjo in prostorom za
sončenje na balkonu ter pogledom na zaliv.
Dodatna ponudba
Gostom hotela so na voljo tudi nočni klub
bar Lone, ki bo poleg jazz koncertov organiziral tudi druge vrste glasbenih in kulturnih
dogodkov, otroški klub, center zdravja in dobrega počutja na 1.700 kvadratnih metrih ter
deset večnamenskih dvoran, od katerih ima
največja kar 650 mest.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
37
Gurmanski užitki
Turizem
Ob Donavi je
raj za kolesarje
Za kolesarje je ob Donavi odlično poskrbljeno, še posebno v Nemčiji in Avstriji. Na označenih kolesarskih
poteh je mogoče srečati tako malčke na poganjalčkih kot babice in dedke. Najzahtevnejše je kolesarjenje po
etapah z vso prtljago. Z ženo sva se odločila za manj zahtevno različico.
B
uteljka vina grüner veltliner pridelovalca Domän Vachau iz Spodnje Avstrije je bila že skoraj prazna. Bilo je po
kosilu, s prijatelji pa smo se pogovarjali o načrtih za dopust. »Z ženo bova letos končno odšla
na kolesarjenje ob Donavi, o čemer sanjava že
zadnjih pet let,« sem dejal. »In kam se bosta
odpravila?« je zanimalo prijatelje. »Ne veva
še,« sva odvrnila. »Pa pojdita v dolino Vachau.
Poleg odličnega vina so tam zanimiva mesteca
Krems, Melk in Dürnstein, pa še do Dunaja ni
daleč!« Rečeno – storjeno.
Prvi cilj je bil Melk, v katerem stoji največji avstrijski benediktinski baročni samostan, ki mu
je (skupaj z dolino Vachau) revija National Geographic Traveler magazine leta 2008 podelila
oznako »najboljša zgodovinska destinacija«.
38
Med kolesarjenjem imaš občutek,
kot da te še vedno spremljajo
graščak in njegovo osebje.
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Dolina Vachau ob Donavi je znana predvsem po vinogradih in odličnem svežem
vinu znamke grüner veltliner.
preden se bova odločila za postavitev šotora.
Začela sva s kampom Donaucamping v naselju
Emmersdorf na levem bregu Donave. Prostora
je bilo dovolj, sence tudi. Kamp je v neposredni
bližini kolesarske poti in – na žalost – precej
prometne ceste. Sanitarnemu objektu se je videlo, da ni bil zgrajen pred kratkim, seveda pa
ni bil tako star kot bližnji samostan v Melku, ki
sva ga lahko občudovala kar iz kampa. Sicer pa
je bilo kar čisto, tako da sva mu dala pozitivno
oceno.
Prvo presenečenje – marelice
Samostan (www.stiftmelk.at) z več kot tisočletno zgodovino so renovirali dobrih 30 let in ga
leta 2006 predstavili v vsem sijaju. Danes je v
njem poleg turističnih, kulturnih in pastoralnih
dejavnosti še benediktinska srednja šola, ki jo
obiskuje skoraj tisoč otrok. Samostan Melk je
bil že konec prvega tisočletja pomemben kulturni in pastoralni center v Avstriji in je to še
zdaj.
Iskanje kampa
Ogled samostana ni bil prvi na seznamu najinih
opravkov. Najprej sva morala poiskati primeren kamp. Pri tem sva si pomagala s knjižico
Danube Bike Trail, ki opisuje kolesarjenje ob
Donavi z osnovnimi informacijami in zemljevidi od nemškega Passaua do slovaške Bratislave.
Knjižica je razdeljena na 17 strani v priročnem
formatu, primernem za torbico na krmilu kolesa. V njej so bili med Melkom in Kremsom na
razdalji 35 kilometrov označeni štirje kampi.
Odločila sva se, da si bova ogledala vse štiri,
Ker so preostali kampi na desnem bregu Donave, sva ponovno prečkala most in se po prijetni
lokalni cesti podala proti Kremsu. Kmalu sva
ugotovila, da dolina Vachau ni znana le po vinogradih, ampak tudi po marelicah. Obtežene
veje, polne oranžnih sadežev, so naju spremljale na vsakem metru poti. Če bi pobrala samo
tisto, kar je ležalo na tleh, bi zagotovo napolnila
želodce vseh naseljencev Donaucampinga v
Emmersdorfu. Da ne gre le za ljubiteljsko pridelovanje marelic, naju je kmalu opozoril prometni znak z napisom, da je treba naslednjih
deset kilometrov voziti previdno, ker okoliški
prebivalci od sedmih zjutraj do sedmih zvečer
ob cesti prodajajo sadje. In res – vsakih sto metrov je bil ob cesti kak zabojček z marelicami in
vabil k nakupu. Ponekod sploh ni bilo nobenega prodajalca. Napisali so le, kakšna je cena in
zraven marelic postavili »šparovček«. Seveda
niso prodajali le marelic, za katere je bilo treba
odšteti od dveh do treh evrov za kilogram. Naprodaj so bili marelični sokovi, likerji in žganje,
v gostilnah pa so bili na prvem mestu marelični
cmoki in palačinke z marelično marmelado. Da
bi bila »marelična mera« polna, sva v Kremsu
naletela še na prireditev »Marillenfest«, kjer so
obiskovalci ob zvokih lokalnih godb na pihala
uživali ob številnih izdelkih iz marelic. Z ženo
sva se odločila, da bova kupila kak kozarec marelične marmelade, vendar sva ugotovila, da je
njena boljša, in sva ostala le pri sadju in žganju.
Oboje je bilo odlično.
S preostalimi tremi kampi nisva imela sreče.
Dva sta bila polna, tretji pa je bil le streljaj oddaljen od središča Kremsa in »Marillenfesta«,
zato sva se vrnila v Emmersdorf, našla prijeten
prostor pod drevesi in začela jemati kramo iz
avta.
Kam sva prišla?
Tisti, ki so že bili v kampu, so naju prijazno
pozdravljali. Midva sva se prijazno nasmihala nazaj, zdelo se nama je pa malce čudno, ker
je bilo veliko mimoidočih temnopoltih. Ko je
šotor že stal, sva začela gledati, kako ga bova
obrnila in kje bo vhod. Nekaj metrov stran je
skupina temnopoltih pripravljala žar in je zakurila ogenj, ki se je kadil v najin šotor. Ko sva
jih opazovala, sva ugotovila, da je žar postavljen
precej daleč od njihovih prikolic. In ko sva si
– že malce nejevoljna – ogledovala njihove prikolice, sva ugotovila, da je pred vsako parkiran
kombi z nemškimi registrskimi tablicami, na
vseh pa sta bili prvi dve črki BM. Bilo jih je šest
ali sedem in kar naenkrat sva se počutila kot v
nekakšnem getu. Kamorkoli sva se ozrla, so bili
samo ti »Nemci«, ki so se včasih pogovarjali po
nemško, včasih pa po arabsko. Na hitro sva do
konca postavila šotor in se s kolesom odpeljala
v Melk.
Bilo je že pozno sobotno popoldne, midva pa
sva hotela najti še kakšno odprto trgovino, da
bi si kupila kruh za večerjo. Seveda so bile že
vse trgovine zaprte, sva pa k sreči našla bencinski servis, kjer so imeli naprodaj še nekaj
kruha. Skorajda se je že mračilo, ko sva prišla nazaj v kamp. Večina najinih temnopoltih
»sokamperjev« je bila še vedno zbrana okrog
žara. Bili so precej glasni in veseli, midva pa
lačna kot volka. Na mizo sva dala kruh in začela rezati paradižnik in papriko, medtem pa
naju je ogovoril nekdo od Nemcev. Mislila
sva, da naju pozdravlja in nama želi dober
tek, zato sva odzdravila nazaj. Vendar ni šlo
samo za pozdrav. Starejši gospod nama je
prinesel štiri kose mesa z žara, češ, mi smo se
že najedli, vidva pa sta očitno lačna. Nadvse
prijetno presenečena sva se jim lepo zahvalila in si napolnila želodčke.
Skupaj 200 kilometrov
Zbudila sva se v prekrasno nedeljsko jutro in
se odločila, da s kolesi narediva enak krog kot
prejšnji dan z avtom – torej dobrih 70 kilometrov. Hitro sva se prepričala, da gre res za
kolesarski raj. Kilometri in kilometri stez, rezerviranih samo za kolesarje (ponekod tudi za
pešce), z avti pa se srečuješ le v naseljih, kjer je
omejitev največkrat 30 kilometrov na uro. Ob
poti so brezštevilne okrepčevalnice (»radler
39
Turizem užitki
Gurmanski
KOLESARJENJE OB DONAVI
Od izvira do izliva teče Donava skozi Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško,
Srbijo, Romunijo, Bolgarijo in Ukrajino, pri čemer opravi 2.875 kilometrov dolgo pot.
Najbolj urejene poti za kolesarje so v Nemčiji (595 kilometrov) in Avstriji (340 kilometrov). Na internetu je objavljenih veliko informacij o kolesarjenju ob Donavi, najbolje
pa je, da v iskalnik vpišete »Donauradweg« ali »Danube Bike Trail«. Kolesarite lahko
sami ali organizirano (teden dni na osebo stane od 350 evrov naprej), v Nemčiji pa
organizirajo tudi prevoz prtljage (www.donau-radweg.info). Za prvi kos plačate 13 evrov
na dan, za vsakega nadaljnjega pa dva evra.
tanken«), možno je natočiti pitno vodo, vse je
odlično označeno – občasno tudi razdalje do
naslednjega večjega mesta. Med mostovoma
v Melku in Kremsu je 35 kilometrov, zato
med njima plujejo tudi trije splavi, ki vozijo
ves dan, njihova zmogljivost pa je šest vozil
in približno 50 oseb. Na voljo so tudi številna
prenočišča, najcenejše dvoposteljne sobe s
Organizirana plovba po Donavi privablja
veliko turistov.
40
tušem in zajtrkom pa so na voljo za 25 evrov
na osebo.
V naslednjih dveh dneh sva kljub malce slabšemu vremenu prevozila še okrog 70 kilometrov,
potem pa sva se preselila v Donaupark camping v Klosterneuburg, ki je že predmestje Dunaja. Od kampa do Štefanove cerkve v središču
Dunaja sva imela dobrih 15 kilometrov – seve-
Na levi strani Donave med Melkom in
Kremsom je cela vrsta majhnih, starih in
prijetnih mestec.
da po kolesarski stezi. Dež, nizke temperature
in močan veter so naju pregnali domov prej,
kot sva načrtovala, a se bova ob Donavo prav
gotovo še vrnila – tako kot številni kolesarji, ki
sva jih srečala na in ob poti.
Igor Drakulič
Foto: Nataša Drakulič Pevc
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
Tam, kjer je božič vse leto
Bamberg je eno najlepših srednjeveških mest
Nemčije, kjer očesu ne uide tipična arhitektura starega mestnega središča, ki jo je Unesco
razglasil za svetovno kulturno dediščino. Sodobne butične trgovine se prijetno umeščene
med starodavne in lepo prenovljene hiše in
ulice, ki so bile nekdaj močno stičišče nemške
in slovanske kulture. Ena od lepših popestritev zimskih mesecev tukaj je, ko Bamberg postane mesto jaslic – Krippenstadt.
Mesto na Romantični cesti
Da bi po drugi svetovni vojni na Bavarskem
ponovno obudili turizem, so leta 1950 ob tako
imenovani Romantični cesti povezali 20 starodavnih južnonemških krajev, bogatih z zgodo-
vino, umetnostjo, kulturo in kulinariko. V njih
dobite občutek, da ste zavrteli časovni stroj
nazaj in se vrnili v srednji vek. Tako mesto je
tudi Rothenburg, kjer vsak kamen pripoveduje zgodbe o kraljih in cesarjih, o skrivnostih in
čarovnijah srednjega veka. Ena najbolj obiskanih točk v mestu je cerkev sv. Jakoba z znanim
oltarjem Svete krvi avtorja Tilmana Riemenschneiderja.
Božič vse dni v letu
Pestra ponudba kulturnih prireditev vabi k
daljšemu postanku ob vsakem letnem času.
Znana božična tržnica mesto spremeni v zimsko pravljico. Na velikih orglah redno gostijo
soliste svetovnega razreda, uveljavljeni Taubertal-Festival pa vsako leto privabi na tisoče
oboževalcev rock glasbe.
Rothenburg zna svojo zgodovino predstaviti
tudi skozi muzej kriminologije, ki velja za najpomembnejši muzej pravoznanstva v Nemčiji.
Na potovanje skozi čas vas popelje tudi muzej
igrač. Edinstveni svet božičnega muzeja in
božične vasice svetovno znane ustvarjalke božičnih okraskov Käthe Wohlfahrt, ki stoji ob
osrednjem trgu v Rothenburgu, bo nepozabno
doživetje. Ogledate si lahko več tisoč božičnih
okrasov in jih tudi kupite, pri tem pa vam ni
treba hiteti; vasica in božični muzej sta namreč
na ogled vseh 365 dni v letu.
Vas prevzame utrip mesta?
To morate videti!
Ustavite se v skrivnostnih nemških mestih in si oglejte
JWOI\MbOWLW^QV[SMbVIUMVQ\W[\Q>MLVW^[ZMLQˏʑ]
pozornosti so muzeji in galerije, obenem pa ne boste
mogli spregledati kulturne zgodovine, ki sega do koder
[M˩M^IˏMWSW7JSWVK]UM[\VMOIXWPIRSW^IVRI[M
XZMLIR\M^Z^M˩]VWʑVMOI˩Q^TRMVRI
ʑQRQ"
8WʑQ\VQKM^6MUtravel
www.germany.
L
e nekaj ur vožnje z avtomobilom je do
nemške pokrajine Bavarska, kjer ob reki
Tauber ležita mesti Bamberg in Rothenburg, ki ju zaradi njune prikupnosti imenujejo kar
bisera Bavarske.
Rothenburg Tourismus
Ko je čas daljših poletnih počitnic mimo, v lepih jesenskih dneh spet postanejo zanimivi krajši nekajdnevni
izleti v bližnje kraje.
41
Turizem
Gurmanski užitki
Turčije Evropi ne damo
Po Turčiji smo prevozili dobrih tri tisoč kilometrov, si ogledali nekaj zanimivosti, se družili z domačini in od
njih slišali, da Turčija ne potrebuje Evrope. Kvečjemu Evropa njo.
K
o prideš v Istanbul, je baklava slastno sladka v primerjavi s tistimi,
ki jih pod tem imenom poskušajo
prodati v nekaterih naših slaščičarnah. A ko
se po potepanju po tej prostrani deželi spet
vrneš na izhodiščno točko, je tudi istanbulska baklava v primerjavi s tistimi, ki so se
ti nežno raztopile v ustih v baklavarnicah
manjših krajev, le še bled spomin na to sladkobno bombo iz pistacij ali orehov oziroma
lešnikov, prelitih z medom ali raztopino
sladkorja.
Turška radost
Druga znamenita kulinarična specialiteta
turškega sladkega življenja je ratluk oziroma v domačem jeziku lokum ali turška radost. Skuhana mešanica želeja in škroba z
vmešanimi dateljni, orehi ali pistacijami in
dodatkom žafrana, cimeta ali drugih slastnih
okusov se čudovito raztopi v ustih, sladkoba
pa divje zaseka v možgane.
Sicer je turška hrana sočno raznolika, kot
so raznolike njene pokrajine. Bolj proti jugu
greš, bolj se čuti vpliv arabske kuhinje. Poleg
znamenitega kebaba so turške jedi večinoma kombinacija sezonske zelenjave, riža in
mesa. Sestavine se mešajo po recepturah
balkanske, mediteranske, arabske, severnoafriške in azijske kuhinje oziroma kuhinj, kjer
so z otomanskimi vojskami nekoč »plenili«
tudi njihovi kuharji. Skupaj s sadjem vseh
vrst, ki še ima okus po soncu in ne po komorah za dozorevanje, ponuja dovolj goriva za
razigrano potepanje po državi, ki je skoraj
40-krat večja od Slovenije in ima skoraj 80
milijonov prebivalcev.
Vožnja v stilu rodea
Železniška mreža do glavnih mest je razmeroma dobro razvejena, vlaki pa so udobna in
poceni oblika prevoza. Žal pa ne pokrivajo
obale Egejskega in Sredozemskega morja,
kjer je večina najbolj obiskanih poletnih počitniških krajev. Zato ljudje pogosto uporabljajo poceni prevoze s praviloma odličnimi
avtobusi. Sodobne avtobusne postaje (Turki
jim rečejo otogar) z zgledno urejeno infastrukturo in osebjem so praviloma daleč na
obrobju mesta, pot do njih pa večkrat terja
kar nekaj napora.
Sodobna tripasovna avtocesta od Istanbula do glavnega mesta Ankare je zgrajena po
nam znanih (zahodnjaških) merilih. Pri številnih preostalih širokih, večinoma dvopasovnih cestah pa sta najbolj osupljivi njihova
praznina in »grobost«, ki je posledica precej
poenostavljene gradnje. Najprej namreč dobesedno le odplužijo vrhnjo plast zemlje ter
zlijejo na traso nekaj plasti asfalta. Zaradi
neutrjenosti se tako cestišče kmalu začne
posedati, nastanejo večje ali manjše udrtine,
ki pošteno pretresejo vozilo in vozniku grozijo, da mu bodo izpulile volan iz rok. Verjetno
zaradi manjše zdrsljivosti ob slabih vremenskih razmerah cestišče še na debelo polijejo
s katranom in nanj posujejo pesek. Svetleči
se katran po kolesnicah, kjer so gume že izpodrinile kamenje, daje precej nezanesljiv
občutek stabilnosti vozila, pesek pa ustvarja
nenehno spremljajoč hrup.
Turki vozijo – preživetveno. Na dvosmerni
cestah večinoma kar po sredini cestišča. Ob
robu nabrani pesek ali kakšna večja udrtina
namreč kaj rada avtomobil zvlečeta s ceste ali pa odtrgata kolo. Nenadne menjave
voznega pasu so igra na srečo, smerokazi le
dobrohotne sanje, nič nenavadnega pa ni, če
se ti pol po ozkem odstavnem pasu, pol po
tvojem voznem pasu nasproti pripelje tovornjak, avtomobil ali konjska vprega. Ponoči
tudi brez luči.
Sveta mesta
Turško potepanje smo začeli z vožnjo iz Istanbula prek nepreglednih polj s sončnicami
na polotoku Gallipoli, ki je močno povezan
42
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
bolj znan kot kasnejši ustanovitelj sodobne
Turčije Atatürk, neke noči v mlaki krvi videl
odsev lune in zvezd ter tako dobil zamisel
o zastavi. Enaka zgodba sicer govori tudi o
turškem paši, ki je po zmagi nad krščanskimi vojskami na Kosovu leta 1448 oblikoval
enako zastavo, potem ko je na bojnem polju v
mlaki krvi videl odsev lune in zvezd …
Brad Pitt razvija turizem
z nastankom sodobne turške države. Tu so
namreč vrata v morsko ožino Dardanele, ki
omogočajo osvajalskim vojskam dostop do Istanbula; slednji je s svojim položajem na poti
med Evropo in Azijo vedno imel pomembno
vlogo. Zadnji neuspešni osvajalec je bil leta
1915 angleški politik Winston Churchill, ki je
z zavezniki Francozi oblegal Gallipoli devet
mesecev, da bi si utrl pot proti Rusiji. Bitka, v
kateri je padlo 130 tisoč vojakov, je znana kot
zadnja »gentlemanska« bitka v zgodovini. Po
eni od številnih legend o nastanku turške zastave, ki jo ob šilcu rakije radi povedo ponosni domačini, je turški oficir Mustafa Kemal,
Obisk kupčka neuglednih ruševin, ki naj bi
predstavljale legendarno Trojo, je močno
povečal film Troja z Bradom Pittom v glavni
vlogi. Sicer so skromni ostanki mesta za površnega ljubitelja zgodovine izguba časa, saj
nekaj sto kilometrov južneje denimo odlično
ohranjeni antični ostanki v mestu Efez blizu
Izmirja dodobra napolnijo dušo s predstavo,
kako so živeli v daljni preteklosti.
Pamukale, po turško Bombažni gradovi, so
še ena romarska točka vsakega popotnika.
Nekaj sto metrov belih apnenčastih teras s
toplimi vrelci vabi k prijetni urici sprehoda
in kopanja v naravnih apnenčastih bazenih.
Sicer pa bi kraj v svojem dnevniku uvrstil v
kategorijo »turistični nateg«, ki pa ga je kljub
vsemu le treba odkljukati.
43
Turizem
Cerkve in bivališča ter golobnjake v skalah so
izklesali kristjani na begu pred muslimani v
času med 4. in 11. stoletjem. Pomembno vlogo so tu opravili tudi golobi. Nekdanji prebivalci so jih gojili zato, da so z njihovimi jajci
gnojili zemljo ter z zmesjo zemlje in beljaka
ustvarjali ometno podlago za pisane freske v
votlinskih cerkvah. Te so nato premazali še z
zaščitno glazuro iz beljaka.
Topli ljudje
Na vožnji čez celinsko Turčijo, kjer se raztezajo nepregledna obdelana polja, na poti
do znamenitih naseljenih votlin v dolini pokrajine Kapadokija, obiščemo mesto Konya
s prekrasno mošejo in grobom svetovno znanega misleca in pesnika Mohameda Rumija,
idejnega očeta reda znamenitih vrtečih se
dervišev. Čeprav je živel v 13. stoletju, njegov
muzej oziroma grob vsako leto še vedno obišče 1,5 milijona oboževalcev. In pri marsikomu je na obrazu videti debelo solzo.
44
Kapadokija zahteva vsaj dvodnevni postanek. Prijetne doline, kjer so vode in veter
ustvarili znameniti vulkansko-skalnati gozd
stolpičev raznih oblik, so kraj, kjer si ob prekrasnih pogledih razburljiv dan zlahka umiriš ob čaju in s tradicionalno turško vodno
pipo. V vročem poletju je prijetno prespati v
sobi enega izmed številnih hotelčkov v skalnih votlinah, kjer je temperatura vsaj deset
stopinj nižja kot na planem, kjer se dviga tja
proti 40 stopinjam.
»Bi mi zamerili, če vam poskušam kaj prodati? Vam lahko pomagam porabiti nekaj denarja za nekaj, kar ne potrebujete? Gospod,
ura je pol petih, to pa je čas, da si ogledate
moje čudovite preproge,« bolj prijazno in
šaljivo kot vsiljivo vabijo trgovci na vsakem
turističnem vogalu, predvsem pa v nakupovalni meki na Kapali čaršiji, Velikem bazarju
v Istanbulu, kjer se čas ustavi ob ponujenem
čaju in neskončnem barantanju s pretkanimi
trgovci.
Turški ljudje so nevsiljivo prijazni in obdarjeni s humorjem. »To nam je v krvi, to nam
zapoveduje vera,« so mi pravili. Njihovo prijazno obnašanje je samozavestno, nikakor
turistično priliznjeno, na vsakem koraku kažejo svoj ponos – kot ljudje in kot državljani
Turčije. »Vsega imamo dovolj, imamo svojo
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
tekstilno, avtomobilsko in elektronsko industrijo ter uspešno kmetijstvo. Zaradi pretoka
plina in nafte skozi našo deželo smo energetsko neodvisni, smo gradbeni strokovnjaki. Proizvajamo več hrane, kot je porabimo.
Skratka, smo ena redkih držav na svetu, ki
je samozadostna. Če smo nekoč še razmišljali o potrebi po združitvi z EU, smo zdaj
prepričani, da EU bolj potrebuje nas kot mi
njo. Želijo si pač novega trga in predvsem,
da jim odpremo azijske trge, kjer smo mi že
zelo dobro umeščeni,« mi je pripovedoval v
Avstraliji rojeni Turek Isa, ki se je po študiju
in petletnem popotovanju po svetu namestil
v majhnem mestu Selčuk nedaleč od Izmirja,
kjer ima svoj penzion.
EU je brez Alaha
Ismail, prodajalec na Kapali čaršiji, razkrije
še eno dimenzijo turškega odpora proti EU.
»V EU ni Alaha. Brez njega pa življenje ni dobro. Pravzaprav nas niti ne marate, ker smo
muslimani. Zahodna kultura uničuje človeka.
Prinesla je računalnike in mobilne telefone,
otroke to kvari, jih dela razuzdane. Turki smo
čisto zadovoljni sami s seboj, imamo pa tudi
vse, kar potrebujemo. EU nas ne zanima.«
Na izletih
med vikendi
so kave zastonj,
Pred odhodom iz Turčije nikakor ne smete
izpustiti sproščujočega obiska hamama –
tradicionalne turške parne kopeli, kjer vas
dobro namilijo, vas z grobo krpo nežno podr-
gnejo in nato zmasirajo. Leže na toplem kamnu zlahka pozabite na vsa nasprotja tega
sveta.
Besedilo in foto: Vlado Kadunec
ker potujem
30 %
ugodneje
www.slo-zeleznice.si
45
Bralni kotiček
Sebastian Barry:
Skrito sporočilo
Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, julij 2011
Za odrasle
Jože Pirjevec:
Tito in tovariši
Cankarjeva založba
R. R. George Martin:
Igra prestolov
Mladinska knjiga
Rhonda Byrne:
Mož,
Mladinska knjiga
Stephane Hessel:
Dvignite se!
Založba Sanje
R. R. George Martin:
Spopad kraljev
Mladinska knjiga
Rhonda Byrne:
Skrivnost
Mladinska knjiga
Kathryn Stockett:
SluŽkinje
Mladinska knjiga w
M. Šurc, B. Zgaga:
V imenu drŽave I.
Založba Sanje
Drago Jančar:
l
To noČ sem jo vide
Založba Modrijan
Louise L. Hay:
Življenje je tvoje
Iskanja
Za otroke in mladino
Richelle Mead:
Zadnja žrtev
Mladinska knjiga
R
oseanne McNulty je stara
skoraj sto let, vendar jo
čaka negotova usoda, kajti
bolnišnico za duševno bolne, v kateri
je preživela velik del življenja, naj bi
zaprli. V nekaj tednih, v katerih čakajo,
kaj se bo zgodilo, se pogosto pogovarja
s psihiatrom, na katerega jo veže sicer
previden, vendar tudi zaupljiv odnos,
ki se začne poglabljati, ko psihiater
žaluje za svojo umrlo ženo.
Skozi dnevniške zapise se tako pred
bralcem odpira pogled na Roseannino
družino v tridesetih letih prejšnjega
stoletja, pa tudi na družbo in zgodovinske okoliščine, ki so hkrati šokantne in
ganljivo lepe. Roseannina zgodba se
počasi spreminja v skrivno zgodovino
Irske, polno grozljivih zlorab in ome-
46
jenosti, vendar kljub temu tudi ljubezni, strasti in upanja.
Roman je prevedel Jure Potokar,
spremno besedilo pa je napisala Jasna
Vombek.
Potem ko se mu je leta 2008 za las izmuznila Bookerjeva nagrada, se zdaj
nagrade in navdušene ocene kritikov
dobesedno lepijo na ta izjemni roman: irski pisatelj, pesnik in dramatik
Sebastian Barry (1955) je za Skrito
sporočilo prejel prestižne književne
nagrade, kot so costa za roman in knjigo leta, spominska nagrada Jamesa
Taita Blacka in irska književna nagrada.
Vir: Založba Modrijan
Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva,
grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS
Moira Butterfield:
Vse moje skrivnosti
Učila International
Violeta Babič:
vsako punco
Stilski vodnik za
tt
Kle
us
Založba Rok
Violeta Babič:
punco
Dnevnik za vsako
Založba Rokus Klett
J. K. Rowling:
modrosti
Harry PotTer - Kamen
iga
knj
Mladinska
Sue Hunter Jones:
za princeske
Ustvarjalna knjiga
Učila International
Sarah Delmenge:
pri nas!
Punce, tako gre to
al
tion
rna
Učila Inte
J. K. Rowling:
je smrti
Harry Potter - Svetin
Mladinska knjiga
Severine Clochard:
Hura za punce
Tehniška založba Slovenije
J. K. Rowling:
skrivnosti
Harry Potter - Dvorana
iga
knj
ska
Mladin
petek • 26. avgusta 2011• št. 61
KULTURNI DOGODKI
Piran, od 26. avgusta do 11. septembra
Tartini festival
Ljubljanski grad, do 31. avgusta
dija
5. gledališki festival Kome
pod zvezdami 2011
Breg, 27. avgusta
Drugačna
Noči v Stari Ljubljani 2011:
fusion glasbe
Slovenija – koncert etno in
Cankarjev dom, 5. septembra
Bled, od 1. do 4. septembra
ed 2011
21. Okarina etno festival Bl
Cankarjev dom, 5. septembra
Sežana, od 1. do 30. septembra
lenica
26. mednarodni festival Vi
Maribor, od 1. do 11. septembra
Festival Maribor 2011
t
Festival Ljubljana – koncer
opernih arij
pe
Festival Ljubljana – Giusep
Verdi: Otello
Križanke, 16. septembra
The Dubliners, koncert
Ljubljana, od 16. do 25. septembra
festival
Ex Ponto – 18. mednarodni
cije
sodobne gledališke produk
Park Tivoli, do 1. oktobra
ži
Dragoljub Zamurović: Pejsa
j
Srbije – razstava fotografi
Vir: STO
47
Zdravje
Pot
pod noge
KOLEDAR DOGODKOV
Mojstrana, 27. avgusta
2. alpski dan v Mojstrani
Velenje, 28. avgusta
4. srednjeveški dan
v Velenju
Tržič, od 2. do 9. septembra
44. šuštarska nedelja
Rateče, 11. septembra
32. srečanje na tromeji
Kobarid, od 17. septembra do 2. oktobra
Festival pohodništva 2011
Žiri, 18. septembra
Pohod ob Rapalski meji
Ribčev Laz, 18. septembra
Kravji bal
Turjak, 18. septembra
Pohod po Trubarjevi
rojstni fari
Maribor, od 19. do 25. septembra
Festival Stare trte
Vir: STO
48
48
Po najjužnejši
slovenski
pešpoti
V deželi, kjer ljudje še niso pozabili na gostoljubnost, si je vrezala
svoj tok reka Kolpa. Ta zelena lepotica na skrajnem jugovzhodnem delu objema Slovenijo ter se vijugasto in prek neštetih
slapov preliva vse od Osilnice do Metlike. Sto trinajst kilometrov
njenega toka daje neomejeno možnosti za čolnarjenje in plavanje, kolesarske in pešpoti pa vas vodijo od zgodbe do zgodbe. Neokrnjena flora in favna reke in obrečnega sveta, vasice in živahno
življenje z odprtimi rokami sprejmejo vsakega obiskovalca.
T
ako vas najjužnejša
slovenska pešpot
od Radencev do
Damlja vodi ob topli in čisti
reki Kolpi. Slikovita pokrajina, skozi katero vas pelje,
leži v osrčju Krajinskega
parka Kolpa. Označena
12 kilometrov dolga pot je
nezahtevna in kot takšna
primerna za vse generacije.
Začnete jo v Radencih, kjer
si lahko ogledate cerkvico
sv. Marije Magdalenske
z značilnim zvonikom na
preslico in poslikavami, ter
jo nadaljujete prek Dolenjih Radencev neposredno
ob reki Kolpi. Osvežite se v
izviru Trpotec, ki mu domačini pripisujejo čarobno moč večne mladosti. Številni jezovi, na katerih je močna
voda nekoč gnala mlinska kolesa, so še
vedno ohranjeni. V Bregu si takšen mlin
lahko tudi ogledate. Nedaleč stran leži
kraška jama Kobiljača, ki je s svojimi 360
metri najdaljša jama ob reki.
V Kolpi lahko opazujete številne ribe,
ob reki pa spoznavate pestro življenje
obvodnega gozdu. Vas Kot, skozi katero
greste, je najjužnejša točka Slovenije, pot
pa končate v vasici Damelj, kjer je, tako
kot v Radencih, urejeno kopališče in prostor za kampiranje. Slikovita najjužnejša
slovenska pešpot pa je le delček destinacije reka Kolpa, ki je lani prejela laskavi
naslov Evropska destinacija odličnosti.
Dostop:
Iz smeri Kočevja: Kočevje–Fara–Prelesje–Radenci
Iz smeri Novo mesto: Novo mesto–Črnomelj–Stari trg–Radenci
Vir: RIC Bela krajina
Foto: Dunja Wedam (arhiv STO),
Robert Glazer (arhiv: RIC Bela krajina)
CLUB.
Naš najboljši.
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA:
PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!