6 7 10 11 www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.si www.facebook.com/zasavskitednik Letnik 1, številka 14 Koliko stanejo novoletne prireditve Pogovor: Tina Mahkota o prevajalstvu 210 let rudarjenja Šus v 2015 četrtek, 4. december 2014 Priložnosti Decembrska podoba Zasavja. Foto: Branko Klančar Prašni delci bodo problem vsaj še tri leta Sezona ogrevanja prinaša tudi povečanje vrednosti prašnih delcev PM10 v zraku, predvsem na račun zastarelih peči, k stanju pa pripomorejo tudi nižje temperature, kajti marsikdo se namesto na kolo rajši usede v avto. Čeprav se v Sloveniji že precej časa govori o nujnih ukrepih za zmanjševanje prašnih delcev PM10 v zraku, se stanje na najbolj ogroženih območjih še ne izboljšuje. V zadnjih meglenih dneh so namreč prekoračene mejne vrednosti PM10 v zraku zaznali v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Celju, pa tudi v Zagorju in Trbovljah, medtem ko so bile vrednosti v Hrastniku visoke, niso pa nujno presegale mejnih vrednosti. Ukrepov v večji meri še niso začeli izvajati, ker jih je okoljsko ministrstvo z lokalnimi skupnostmi komaj dokončno pripravilo, na ministrstvu pa pravijo, da bodo učinki vidni šele po kakšnih treh letih od začetka izvajanj. Dodajajo, da bo veliko odvisno tudi od vlaganj v ukrepe, ki niso poceni, za bistvene premike na bolje pa bo treba (finančno) spodbuditi predvsem občane. Največ prašnih delcev spuščajo zastarele peči Občani so najbolj odgovorni za onesnaževanje z delci PM10, predvsem pri kurjavi in prometu. Zastarele male kurilne naprave na trda goriva zaradi nepopolnega izgorevanja predvsem lesne biomase denimo k skupnim izpustom delcev PM10 prispevajo kar 70 odstotkov. A motivacija ljudi za menjavo naprav je odvisna od višine subvencije, saj si marsikdo tolikšne investicije niti ne more privoščiti. Ekosklad je letos v ta namen že izvedel razpise, pravi pristojno ministrstvo, vendar se bo izvajanje ukrepov v prihodnje moralo bistveno povečati. V Zasavju, kjer bodo za celoten paket ukrepov v naslednjih treh letih namenili 28 milijonov evrov, bodo tako k menjavi malih kurilnih naprav poskušali spodbuditi okoli 800 lastnikov stanovanjskih objektov, za kar bi porabili 4,8 milijona evrov, medtem ko bodo za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v primestnih naseljih in vaseh prispevali 6 milijonov evrov. Za energetsko obnovo zasebnih hiš je v programu ukrepov rezerviranih 7 milijonov evrov, kar je prav tako ena od prioritetnih nalog za zmanjšanje delcev PM10, poudarjajo na okoljskem ministrstvu. Industrija še najmanjši problem Drugi največji vir onesnaževanja zraka z mikrodelci je promet, vendar bodo ti ukrepi zahtevali več časa. Kolesarskih stez se ne da zgraditi čez noč, poleg tega pa traja tudi, da ljudje spremenijo miselnost in se namesto v avtomobil usedejo v avtobus ali na kolo, saj takšnega načina potovanja niso vajeni, dodajajo. Zato je kazanje s prstom zgolj na in- dustrijo tako rekoč metanje peska v oči, saj ima industrija v mestih na onesnaženost zraka le majhen vpliv. V večini primerov na območjih, kjer so mejne vrednosti delcev PM10 pogosto presežene, industrijska podjetja namreč izpolnjujejo zahteve okoljevarstvenega dovoljenja, tako da so leta 2012 industrijske kotlovnice in tehnološki procesi v teh družbah predstavljali manj kot 7 odstotkov skupnih emisij PM10, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. Kaj lahko ljudje naredijo sami V primeru napovedane velike verjetnosti za preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM10 Agencija RS za okolje prebivalcem ogroženih območij svetuje, naj ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja, naj zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva, namesto osebnih vozil naj uporabljajo javni prevoz, pomembno pa je tudi, da ne kurijo na prostem. ZT Kako prijetno je včasih prebrati nekaj, kar te odnese nekam čisto stran. Takšen se mi zdi pogovor s Tino Mahkota, ki vleče zanimive zasavske korenine. Z Zasavjem jo je po dolgih letih povezalo njeno delo, prevajanje. In največje priznanje, ki ga v Sloveniji lahko dobi prevajalec, Sovretova nagrada. Tistega Sovreta, ki je v mladosti hlačal po Šavni Peči in lovil ribe v Savi. Od tam ga je pot vodila do grškega Olimpa. Vedno znova občudujem ljudi, ki znajo zasavske korenine oplemenititi. Takšne, ki jim je odraščanje v delavskih ali drugih naseljih v dolinah ali pa vaseh po zasavskem hribovju dalo moč, da pokažejo svoje sposobnosti v najboljši meri. Pri časopisu smo se odločili, da podpremo tiste, ki se odpravljajo na pot odličnosti, ki jih ni strah pričeti. Objavljamo razpis za podjetnike, obrtnike, ki začenjajo poslovno pot. Skupaj s podporniki, nekaj se jih je že odzvalo na našo pobudo, bomo tri mesece ali pa pol leta omogočili brezplačno objavo oglasov za njihove izdelke in storitve. Zato, da jim damo priložnost. Zato, da bo njihova pot morda malenkost lažja, kot je bil začetek za marsikoga, ki je danes uspešen v svojem poslu. December je tu. Mi ga bomo pričeli z Zimskim jamatlonom. Kar 81 trojk se bo podalo na zanimivo preizkušnjo v rudnik med Trbovljami in Hrastnikom. Prišli bodo iz vse Slovenije in upamo, da bodo navdušeni. December pa bomo zaključili v družbi mladih. Konec decembra bomo namreč skupaj z DPM Trbovlje in številnimi društvi, posamezniki in skupinami pripravili otroško silvestrovanje, ki smo ga poimenovali kar Šus v 2015. Silvestrovanje v trboveljski dvorani Polaj bo nekaj posebnega, doslej takšnega, kar v Sloveniji še nismo videli. Prav gotovo bodo otroci uživali sto na uro. Uživajte v decembrskih dneh vsi, ki vržete vsakih 14 dni oči na naš časopis. Verjemite, da je včasih dovolj že košček sreče za popoln dan. Le prezahtevni ne smemo biti. Marko Planinc Promet onesnažuje s prašnimi delci. Foto: Gal Rojko 2 ZASAVJE četrtek, 4. december 2014 Podžupan Tadej Špitalar Županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič se je odločila, da bo na mesto podžupana imenovala Tadeja Špitalarja iz Stranke Mira Cerarja, sicer tudi županskega kandidata na minulih volitvah. Podžupana ima županja pravico imenovati izmed članov občinskega sveta. Podžupan bo pomagal županji pri njenem delu ter opravljal posamezne naloge iz pristojnosti županje, za katere ga bo županja pooblastila. Zadolžen bo predvsem za področje gospodarstva, del družbenih dejavnosti in projekte, financirane iz drugih virov. Tadej Špitalar bo funkcijo podžupana opravljal profesionalno. Svet vodi Jerič S 1. decembrom bo funkcijo vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave prevzela Irena Kreča, sicer notranja revizorka občine. Direktorica občinske uprave vodi delo občinske uprave in je zanj odgovorna županji in občinskemu svetu. Dosedanja direktorica Monika Kališek bo začasno še opravljala dela v okviru občinske uprave Občine Trbovlje, so še sporočili iz službe za stike z javnostmi Občine Trbovlje. ZT Podžupan Tadej Špitalar. Foto: osebni arhiv Spremenjena okolica bolnišnice V sklopu predvidene ureditve se je vodstvo Splošne bolnišnice Trbovlje odločilo, da bodo povsem na novo uredili območje pred glavnim vhodom v njihove prostore. Med drugim so predvidene odstranitve vse vegetacije, odvečnih količin zemljine, dotrajanih betonskih zidov in tlakovanih polkrožnih dostopov do glavnega vhoda. Kot je povedal arhitekt Jurij Kolenc, je nasad visokih smrek vhod in historično fasado povsem zastrl, istočasno pa bolnike odrezal od dogajanj. Poleg tega smreke s koreninami že ogrožajo kabelske razvode in vodovodne cevi. Smreke se bodo nadomestile z novo zasaditvijo z drevorednim drevjem, tako da bo v poletnem času fasada senčena, v zimskem pa osončena. Hkrati bodo izvajali sanacijo in dograditev ploščadi pred vhodom v SBT, novo ureditev dostopov - dovozov v tlakovani izvedbi, izgradnjo temelja in podstavka s predvideno prestavitvijo Kalinovega kipa Mati z otrokom, povsem na novo pa bodo uredili tudi brežino na delu med obstoječim hodnikom za pešce in pročeljem glavnega vhoda ter uredili novo zasaditev. Skupna predračunska vrednost predvidenih del je 57.000 evrov, od tega je Miran Jerič bo predsedoval svetu zasavske regije. Foto: arhiv ZT Dan pred tem so regionalni razvojni program obravnavala tudi vsa redna delovna telesa razvojnega sveta zasavske regije, največ razprave pa je bilo okrog nejasne prihodnosti zasavske energetike oziroma o razkoraku med zapisanimi cilji in dejanskim stanjem na tem področju. ZT Viški hrane Bolnišnica bo spremenila podobo. Foto: arhiv občine Trbovlje delež Občine Trbovlje 30.000 evrov, zaradi odvzema zemljišča v lasti Ministrstva za zdravje za potrebe ureditve parkirišč ob novo rekonstruirani trasi mestne ceste na odseku Zdravstveni dom Trbovlje - TVD Partizan. ZT Nov tržni dan v Hrastniku Prebivalci spodnjega konca Hrastnika so bogatejši za novo pridobitev, za tržni dan, ki se odvija dvakrat mesečno na ploščadi pred novim domom Krajevne skupnosti v Podkraju. Doslej so ga pripravili že dvakrat, 8. in 15. novembra dopoldan po 10.30 uri. Okoliški prebivalci so lahko na stojnicah kupovali sadje in zelenjavo, piškote, kislo zelje in kislo repo, mleko in mlečne izdelke, klobase, piščance ... Tudi precej mrzlo vreme ni ustavilo obiskovalcev, da ne bi prišli pogledat, kaj se dogaja. Zadovoljni so bili tako kupci kot prodajalci. Prvi zato, ker so dobili priložnost, da osnovna živila lahko kupijo tako rekoč za vogalom, drugi pa, da so potem, ko so pospravili svoje stojnice na osrednji mestni tržnici, dobili še dodatno tržno nišo. Po besedah predsednika Sveta KS Steklarna Adija Zaletela je ideja o Prvič po letošnjih lokalnih volitvah se je 27. novembra sestal svet zasavske regije, ki ga sestavljajo župani občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Po utečenem pravilu dvoletnega kroženja predsedniške funkcije je vodenje sveta prevzel hrastniški župan Miran Jerič, podpredsednica pa je postala trboveljska županja Jasna Gabrič. Na seji so obravnavali tretji osnutek regionalnega razvojnega programa zasavske regije, pripravljenega glede na državni operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki je podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz evropskih skladov. Ta sredstva bodo prednostno usmerjena v ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, kot so raziskave in inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter podporo za prehod v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. tem, da na ta način izboljšajo preskrbo svojih prebivalcev, potrebovala nekaj časa, da se je prebila skozi Razkorak med revnimi in bogatimi narašča. Vedno več ljudi je lačnih, na drugi strani pa se dnevno zavrže vedno več neoporečne hrane. Člani slovenskih Lions klubov so leta 2011 sprožili pobudo, da bi presežno hrano sistematično zbirali in jo delili socialno ogroženim. Začetnice te akcije, ki je dobila naziv Viški hrane, so bile članice Lions kluba Celje Mozaik, med prvimi pa so se akciji pridružili v Lions klubu Trbovlje Brin. Zakladnik kluba Gregor Pajić je povedal, da so v času od začetka novembra 2011 zbrali za 12.000 evrov hrane. Hrano prejmejo iz trgovin Mercator v Kisovcu in Trbovljah in jo predajo Rdečemu križu Zagorje in Karitas Trbovlje. Letos poleti so hrano sprejemali tudi od Mercatorja v Hrastniku in jo predali tamkajšnjemu Rdečemu križu. S številom članov so omejeni, da ne morejo sodelovati z več trgovinami. Pajić pravi: »Pri tem projektu gre za čisto dobrodelnost in prostovoljstvo, tako pri Lions klubih kot na strani Rdečega križa in Kari- tasa. Vsem prostovoljcem gre velika zahvala za njihovo delo!« Po zadnjih podatkih v projektu trenutno sodeluje 50 trgovin po Sloveniji. To jesen so se v akcijo vključili tudi člani Lions kluba Trbovlje, ki viške hrane prevzamejo v trboveljski trgovini Spar in jo dostavijo Rdečemu križu Trbovlje. Podpredsednica kluba Dani Čibej je povedala, da v trgovini vsak večer skrbno pripravijo presežno hrano tistega dne in jo ustrezno zapakirajo. Večinoma so to kruh in pekovsko pecivo, sladice, pečeno meso in mlečni izdelki. Vrednost donirane hrane je dnevno okrog 70 evrov. »V razmerah, ko je zelo težko pridobiti denarna sredstva, je takšna akcija zelo dobrodošla. Prostovoljci tako prispevamo svoj prosti čas in opravimo dobro delo, zavržene hrane je vsaj malo manj in nekaj ljudem omilimo socialno stisko. Vsa hrana je neoporečna in vsi pomisleki, da gre za manjvredno blago, so odveč,« je sklenila Čibejeva. ZT dvome in birokratske ovire. Zdaj pa upajo, da bo to postalo tradicionalno. MP Zakladnik Lions kluba Trbovlje – Brin Gregor Pajić (levo) ob guvernerju slovenskih Lionsev Juriju Šarmanu Foto: URD Tržnica pri domu KS Steklarna. Foto: Milko Plahuta Kolofon: Zasavski tednik Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc Odgovorna urednica: Sabina Lokar Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Sabina Lokar (Zasavje, Gospodarstvo), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor). Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. GOSPODARSTVO četrtek, 4. december 2014 3 Dan trajnostne energetike V četrtek, 27. novembra, je v energetsko celovito prenovljenem Domu kulture Kisovec v soorganizaciji Občine Zagorje ob Savi in Društva trajnostne energetike potekal že tretji Dan trajnostne energetike z naslovom Energija za čist zrak. Kot predavatelji so pred precej polno dvorano nastopili Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi, Jure Vetršek, raziskovalec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, Tanja Bolte z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Franc Novak, zdravnik v ZD Zagorje, Dejan Zupanc z Regionalnega centra za razvoj ter dr. Vlasta Krmelj z Energetske agencije za Podravje. Rdeča nit vseh predavanj je bila onesnaženost zraka v Zasavju, torej emisije majhnih delcev v zraku, njihov vpliv na zdravje ter možnosti, projekti in načrti za izboljšanje kvalitete zraka, ki ga dihamo Zasavčani. 6000 avtomobilov V uvodu je Švagan predstavil projekte, ki so bili v občini Zagorje že uspešno zaključeni, in tiste, ki se na tem področju še izvajajo. Izpostavil je projekt plinifikacije občine, daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, zelo obsežno energetsko sanacijo predvsem večstanovanjskih stavb in javnih objektov v občini ter kot najnovejši primer dobre prakse navedel otvoritev elektrarne na lesno biomaso v Kisovcu. Poudaril je, da ima Za- savje kot celota težavo s prekomerno onesnaženostjo zraka in da si pred tem ne smemo zatiskati oči. V veliki meri k onesnaženosti pripomore promet, Kisovec namreč dnevno v eno smer prevozi kar 6000 avtomobilov. Toplotna črpalka rešitev Predsednik Društva trajnostne energetike, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 2014, Jani Uranič, je nato na oder povabil Jureta Vetrška, ki je predstavil vpliv energetskih sanacij na kakovost zraka. Poudaril je, da so daleč največji vir emisij procesi zgorevanja; v kurilnih napravah, industrijskih procesih ali motorjih z notranjim izgorevanjem v vozilih. Na primeru obnovljenega Doma kulture Kisovec je razložil vpliv energetske obnove stavbe na emisije v zraku, ki so po obnovi nične, ker se je kurilno olje nadomestilo s toplotno črpalko z geosondami. Energetska sanacija stavb v občini vpliva na nižjo rabo energije in s tem na zmanjšanje emisij v okolje. Največje izpuste emisij v zrak poleg prometa ustvarijo še kurišča in industrija. Na predavanju so bile predstavljene tudi nekatere metodologije za izračune t. i. zuna- 25 % popust na vse izdelke in storitve Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176 blaz.germadnik@siol.net Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18., ob sobotah med 8. in 12. uro. Decembra nudimo akcijske cene za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca. Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob sobotah na hrastniško tržnico. Lesna biomasa. Foto: arhiv Zasavski tednik njih stroškov poslovanja oziroma negativnih eksternalij za največje industrijske onesnaževalce v regiji. Ta znesek je samo za tiste, ki so zavezani poročanju o letnih emisijah (IPPC), ocenjen na višino med 10 in 50 milijonov evrov na leto. To so stroški, ki jih družba na nek način plača (zdravljenja obolelih, izpadi zaradi invalidnin, degradacija stavb, manjši prirastek gozda,…), niso pa obračunani v tekočem poslovanju podjetij, le delno se vračajo družbi preko okoljskih dajatev. Emisije iz stanovanjskih stavb predstavljajo približno tri četrtine vseh emisij v občini Zagorje ob Savi, če gledamo zgolj količino le-teh. Delež le še narašča, saj predvsem zaradi cen energentov in slabših socialnih razmer narašča število individualnih kurišč na les (namesto na kurilno olje), ki so v mnogih primerih stara in imajo slabo učinkovitost. Treba pa je vedeti, da zgolj količinska analiza ni zadosti, saj je bistvena razlika v emisijah iz npr. obrata, ki kuri smeti (težke kovine, kompleksne organske spojine), ali večjega števila manjših kurilnih naprav, ki uporabljajo les. Z vidika kakovosti zraka v Zasavju sta alternativi takšnim kuriščem ogrevanje s toplotnimi črpalkami in izkoriščanje sončne energije, pri ogrevanju z izgorevanjem pa ima najnižje emisije zemeljski plin. Preveč prahu Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila zakonodajo in ukrepe na področju zunanjega zraka za zmanjšanje koncentracije delcev PM10. Merilne postaje, ki med drugim merijo tudi vsebnost majhnih delcev v zraku, so postavljene v različna okolja. Zagorska postaja sodi med urbano prometno merilno mesto in podatki, ki so jih tu zbrali, kažejo, da se prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti (50 µg/m3 zraka) beležijo izključno od meseca novembra do marca, ne samo na merilnem mestu v Zagorju, temveč na vseh postajah. Ukrepi za izboljšanje zraka so predvsem učinkovita raba energije in obnovljivih virov, ukrepi na področju prometa in pa ozaveščanje ljudi o tem, da lahko na področju izboljšanja zraka, ki ga dihamo, marsikaj storimo tudi sami. Zasavci na ti z rakom Franc Novak je v svojem predavanju potegnil vzporednici med okoljem in zdravstvenim stanjem ljudi v Zasavju. Onesnažen zrak namreč poslabša marsikatero kronično bolezen dihal, predvsem pri otrocih, majhni delci v zraku, ki ga dihamo, pa po tej poti ne vstopajo samo v naša pljuča, temveč potujejo po našem telesu s krvjo in povzročajo tudi druge nevarne, ne le pljučne bolezni. Statistično dokazano je, da je splošna umrljivost v Zasavju višja, kot je slovensko povprečje, da so kronične bolezni dihal pri otrocih na bolj onesnaženih območjih celotnega Zasavja več kot dvakrat pogostejše kot pri otrocih, ki živijo na manj onesnaženih območjih. Pri primerjavi tveganja za razvoj posameznih vrst raka je ugotovljeno, da imamo ljudje v Zasavju statistično značilno večje tveganje za pljučnega raka. Pri moških je statistično značilno večje še tveganje raka glave in vratu, pri ženskah pa še raka debelega črevesa in danke. V zadnjih letih se beležijo tudi podatki o tem, da imajo ljudje, ki živijo na območju Zasavja, več odsotnosti od dela zaradi bolezni ter da je mnogo več zahtevkov za priznanje invalidnine v primerjavi z drugimi področji v Sloveniji. Poudaril je, da ni sprejemljivo vnašanje umazane industrije v že tako degradirano regijo. Za zaključek so vsi predavatelji skupaj s poslušalci ugotovili, da se je treba problemov s PM10 lotiti celostno in ne parcialno ter da je treba sistematično odpravljati vzroke, ki povečujejo emisije prašnih delcev v okolju. Metka Šum DIGITALNI ZOBNI RTG Damir Rizman rad. ing. CELJE, Podjavorškova 1 Gsm: 041 732 863 www.zobnirtgrizman.net Intraoralno slikanje Ortopan BW CBCT 3D slikanje Slike pošljemo po email-u, zapečemo na CD/DVD ali natisnemo na folijo. NAROČANJA NI! DELOVNI ČAS ponedeljek: torek: sreda: četrtek: petek: sobota: 08.00 - 11.30 14.30 - 18.00 14.30 - 18.00 08.00 - 11.30 po dogovoru 08.30 - 12.30 4 ZASAVJE četrtek, 4. december 2014 Pomoč na domu Črna tabla Na črno tablo bomo obešali tiste vsakodnevne drobne težave, ki ljudi motijo. In iz table jih ne bomo sneli, dokler odgovorni ne bodo stvari popravili. Prosimo vas, pošljite nam svoje predloge za črno tablo. Naslov: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali še bolje, po elektronski pošti: info@ zasavskitednik.si. Morda bomo skupaj rešili kakšno težavo. Nič več na črni tabli V sedmi številki Zasavskega tednika smo poročali o tem, da na zagorski železniški postaji ni ustreznega mesta za shranjevanje koles. Od konca oktobra je ta problem rešen. Zagorjani, ki potujejo z vlakom, so bogatejši za urejeno parkirišče in kolesarnico. Strokovni sodelavec občinskega Oddelka za gospodarske javne službe Boris Grošelj je povedal, da je projekt izgradnje parkirišča P+R (parkiraj in pelji se) del načrtovanja razvoja javnega potniškega prometa v občini in odgovor na potrebe potnikov. Na mestu, kjer je bilo prej neurejeno parkirišče, je zdaj 55 parkirnih mest za avtomobile, dve polnilnici za električne avtomobile, tri mesta za motorna kolesa in kolesarnica za 18 koles. Uredili so površine za pešce in varnostne ograje, namestili novo javno razsvetljavo in video nadzor parkirišča. V okviru projekta so uredili še dostop do Hidroelektrarne Medija, kanalizacijo za odvod in čiščenje meteornih vod, zgradili večjo pilotno steno in uredili brežino potoka. Novo parkirišče in kolesarnica pri ŽP Zagorje Foto: Gal Rojko Investicijo, ki je vredna okrog 490.000 evrov, sofinancira Evropska unija v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Preostalo financira Občina Zagorje. Grošelj je povedal, da operacija finančno še ni zaključena in da še ni natančno znano, v kolikšni meri bodo zahtevke Občine Zagorje sofinancirali, saj jih na ministrstvu še obravnavajo. PSD Most popravljen Most v Kotredežu, ki je bil pripet tudi na našo črno tablo, je bil v času lokalnih volitev končno urejen, da lahko krajani dostopajo do svojih parcel. NL Popravljen most v Kotredežu. Foto: Kaja Šergan Življenje nam včasih na pot postavi ovire, zaradi katerih moramo razmišljati, kje bomo poiskali pomoč in podporo, pa naj nam je to všeč ali ne. Dragoceno je, če svoje novo stanje prepoznamo in začnemo iskati ustrezne rešitve. Včasih jih najdemo že v krogu družine, včasih v sosedski pomoči, včasih pa so potrebne drugačne oblike pomoči, ki uporabnikom omogočajo, da še naprej kvalitetno bivajo v domačem okolju. Takšna oblika pomoči je pomoč na domu. Pomoč na domu je socialno varstvena storitev, ki jo je skladno s predpisi v naši državi dolžna zagotavljati vsaka občina. Njeni uporabniki izboljšajo kvaliteto svojega bivanja, hkrati pa pomembno podaljšajo svoje bivanje v domačem okolju. Storitev je namenjena nesamostojnimstarejšim od 65 let, invalidom, kronično bolnim odraslnim in hudo bolnim otrokom. Storitev izvajajo vse tri zasavske občine. Občina Trbovlje je javno pooblastilo za izvajanje storitve leta 2007 podelila Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje, Občina Hrastnik leta 2000 Domu starejših Hrastnik, v občini Zagorje ob Savi pa storitev prav tako od leta 2000 izvaja Center za socialno delo. Pirhodnje leto naj bi jo pričel opravljati Dom starejših Polde Eberl Jamski Izlake. Izvajanje storitve vodijo vodje – koordinatorji pomoči, kjer lahko v primeru zanimanja potencialni uporabniki prejmejo tudi vse potrebne informacije. Program vključuje tri vsebinske sklope: gospodinjska pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Lahko torej pomagajo s čiščenjem, kuhanjem, nakupujejo živila v gospodinjskem sklopu; pomagajo pri umivanju, oblačenju, kopanju, negi telesa v sklopu temeljnih dnevnih opravil; ali pa vstopajo v pomoč uporabniku v funkcioniranju njegove socialne mreže. Dostikrat se najprej zgodi težava pri pripravi obrokov, ko oseba iz različnih razlogov ne zmore več kuhati, zaradi določenih bolezni lahko kuhati celo pozabi… Tako se v sklopu vseh treh izvajalcev zagotavlja Pomoč na domu je za marsikoga dobra rešitev. Foto: JRK tudi storitev prinašanja kosila. Postopek se začne s predstavitvijo vsebin potencialnemu uporabniku in v primeru dejanskega interesa se sklene dogovor o izvajanju storitve, v katerem se opredeli vrsta storitev, trajanje, urnik. Storitev potem po dogovorjenem urniku izvajajo socialne oskrbovalke. Izobraževanje za socialne oskrbovalke že vrsto let zelo kvalitetno poteka tudi v Zasavju. Časovni okvir, v katerem se lahko dogovarja storitev, je najmanj 30 minut na dan in največ 4 ure dnevno. Socialne oskrbovalke pravijo, da se po začetnem obdobju navezave stikov, spoznavanja, spletejo vezi, medsebojno zaupanje. Za delavke je najlepši občutek, da so pričakovane, potrebne, koristne. Uporabniki večkrat pravijo:«Če bi prej vedel to, kar zdaj doživljam, bi se pa prej odločil, kaj sem le kompliciral!« Odločitev za pomoč na domu kljub tegobam, s katerimi se neka oseba ali pa družina srečuje, ni enostavna. Priznanje, da potrebujejo pomoč druge osebe, pomeni prilagajanje, v intimni prostor začnejo vstopati druge osebe. Zelo dragoceno je začeti s sprejemanjem pomoči v domačem okolju. Odločitev za odhod v dom starejših je lažje sprejeti, če pomeni nadaljevanje pomoči na domu. Še posebej pomembno je sodelovanje oseb z demenco. Storitev je v določeni meri plačljiva. Uporabnik ne plača polne ekonomske cene storitve, ampak le manjši del, saj razliko pokrije vsaka občina iz proračuna. Tako znaša v Trbovljah cena za uporabnika 6,29 € na uro, v Hrastniku 5,10 €, v Zagorju pa 3,65 €. V Trbovljah in Zagorju storitev zagotavljajo tudi ob vikendih in praznikih, takrat je cena za uporabnika nekoliko višja. V Domu upokojencev Trbovlje je v storitev vključenih 52 občanov Trbovelj, delo izvaja 6 socialnih oskrbovalk. V Hrastniku je 64 uporabnikov, delo izvajajo 4 oskrbovalke, v Zagorju pa je vključenih 65 uporabnikov, zaposlenih je 10 socialnih oskrbovalk. Danes pogosto uporabljamo izraz mreženje, socialna mreža. Če ima oseba, ki potrebuje pomoč, vzpostavljeno socialno mrežo, v katero seveda dragoceno štejejo družina, sosedska pomoč, program starejši za starejše društva upokojencev, zdravstvena služba z zdravnikom in patronažno službo in program pomoč na domu – potem je postorjenega ogromno in takšna oseba lahko res kvalitetno funkcionira v domačem okolju. Jasna Rižner Kosm Dežela večno nasmejanih ljudi Težko je verjeti, toda v 21. stoletju je Afrika v očeh mnogih ljudi še vedno obravnavana kot črna celina oz. tisti del sveta, kjer vladajo kaos, divje plemenske vojne in splošna zaostalost prebivalstva. Ti predsodki so seveda daleč od resnice in zato se številni humanitarni delavci in društva trudijo, da bi javnost na razumen način poučili o razmerah v Afriki. Eno od takih je tudi Društvo za otroke sveta, ki je svojo dejavnost predstavilo na predavanju v Delavskem domu Trbovlje (DDT). Gre za nevladno, neprofitno in prostovoljno organizacijo, ki si prizadeva izboljšati kvaliteto življenja afriških otrok iz socialno ogroženih družin in jim tudi omogočiti ustrezno izobraževanje. Na predavanju je bilo največ poudarka na opisovanju življenja v zahodnoafriški državi Gambiji, kjer Urša Faal skupaj z možem Muso ko- ordinira delo v šolah in vrtcih s pomočjo predsednice društva Henrijete Čalasan Žerdoner. Po predavanju se je odprla tudi manjša tržnica, kjer je bilo moč opraviti dobrodelni nakup izdelkov iz Gambije. Faalova je na izredno slikovit način opisala razmere v državi: »Gambijci so zelo prijazni ljudje, za katere je značilno, da so vedno nasmejani, ne hitijo s časom in delujejo kot skupnost, znotraj katere je vedno moč priti do ustreznih rešitev.« Gambijskim otro- kom izobrazba pomeni ogromno, z največjim veseljem hodijo v vrtec ali šolo: »Otroci so tam zelo radovedni. Ob prvem vstopu v razred s skoraj 80 otroki sem prvo uro samo odgovarjala na vprašanja o sebi in Sloveniji.« Faalova je svoje delo usmerila ravno v izboljšanje izobraževalnega sistema, saj veliko denarja, namenjenega za Afriko, žal prevečkrat steče v slabe naložbe, ki prebivalcem ne koristijo. Društvo se je zato ustavilo v Trbovljah, da bi predstavilo svoj projekt Potuj kot prostovoljec, ki zainteresiranim mladim in starim omogoča edinstveno izkušnjo v državi večno nasmejanih ljudi, kot mnogi imenujejo Gambijo. Vsa zbrana sredstva so bila namenjena financiranju novih projektov v Gambiji. Vid Šteh ZASAVJE četrtek, 4. december 2014 Na Dolu zborovanje krajanov Člani novoizvoljenega sveta KS Dol pri Hrastniku so v sredo, 26. novembra, pripravili zborovanje v kinodvorani, kjer so krajane seznanili s svojim programom dela v naslednjih štirih letih. »Povabili smo vas zato, da bomo upoštevali pri našem delu tudi vaše pobude in predloge,« je dejala Nataša Kreže, predsednica KS Dol. Posamezniki so opisovali probleme, ki jih imajo v svoji bližini, izpostavili pa so tudi skupne, kot na primer ozko cesto ob pokopališču, ki že več kot petnajst let čaka na rešitev. Zato je skrajni čas, da se zadeve začnejo premikati, so se strinjali. Treba bo opozarjati glasneje kot doslej. Če bo potrebno, tudi z mirnimi protesti in s shodi. Prav tako je potrebna obnova šole oziroma gradnja nove. Na občini se župan Miran Jerič zaveda, da sta ti dve investiciji povezani s sprejetim podrobnim prostorskim načrtom za Dol. Če država v tem mandatu ne načrtuje vlaganj v rekonstrukcijo te ceste, bodo morali v naslednjem letu spremeniti podrobni prostorski načrt za Dol in poiskati lokacijo za novo Predsedniki KS v Trbovljah Tudi v občini Trbovlje so v mesecu novembru sveti krajevnih skupnosti med seboj volili nove predsednike za mandatno obdobje 2014 - 2018. Izvoljeni so bili Mateja Bivic (Klek), Tatjana Pirnat (Franc Salamon), Marjan Jamšek (Dobovec), Borut Potisek (Ivan Keše), Sebastjan Ledinek (Franc Fakin), Alenka Forte (Center), Franc Zidar (Alojz Hohkraut), Rudi Tomše (Fric Keršič), Franjo Bizjak (Čeče) in Mojca Turnšek (Zasavje). NL Novo vodstv KS Dol. Foto: Fanči Moljk šolo, ki ne bo vezana na rekonstrukcijo ceste, je povedal že pred volitvami. Člani sveta KS si bodo prizadevali tudi za obnovo kinodvorane, za večjo prometno varnost krajanov, ureditev trim steze, za otroško in športno Kronika 19. 11. 2014 Ob 10.58 uri so gasilci GZ Trbovlje s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja na Keršičevi cesti v Trbovljah, v katerem je bila preminula oseba. 22. 11. 2014 Ob 7.51 so v naselju Podvine v občini Zagorje zagorele saje v dimniku večstanovanjske hiše. Gasilci PGD Zagorje mesto so zavarovali dimnik in pregledali prostore. 23. 11. 2014 Ob 8.58 je prišlo do izpada električne energije na območju Svete Planine. O dogodku je bilo obveščeno pristojno Elektro podjetje. 25. 11. 2014 Ob 13.27 so na Cesti Zmage v Zagorju gasilci PGD Zagorje-mesto pogasili gorečo vsebino zabojnika za smeti. 27. 11. 2014 Policisti PP Hrastnik so konec julija letos na območju Hrastnika odkrili nasad prepovedane droge konoplje rastline. Na podlagi kriminalistične preiskave so odkrili, da je lastnik nasada 35-letni moški iz Zasavja. 24. novembra so mu odvzeli prostost in opravili hišno preiskavo, kjer so zasegli še dodatnih 100 g prepovedane droge konoplje in druge pripomočke (drobilec, tehtnica, PVC vrečke). 35-letnik je skupno posedoval okrog kilograma prepovedane droge. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom je bil izpuščen na prostost. Slednji je že bil obsojen za kazniva dejanja s poglavja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. igrišče, parkovne površine. Čeprav se zavedajo, da so njihove pristojnosti omejene. Potrudili se bodo, da bo življenje bolj pestro, zato bodo podpirali prireditve, kot so Dolska noč, Rom pom pon, Handball Cup, Miklavževanje, Želodkov festival in obudili tiste, ki so se v preteklosti že odvijale. »Želimo si, da bo Dol čez štiri leta lepše urejen in da bo bivanje za vse krajane prijetnejše,« je zaključila Krežetova.. Fanči Moljk Častitljivih 98 Tomaža Medveška Tomaž Medvešek. Foto: Nataša Medvešek Zasežena droga. Foto: PP Hrastnik 28. 11. 2014 Ob 20.06 se je na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju zaradi neprilagojene hitrosti prevrnilo osebno vozilo in poškodovalo drog javne razsvetljave. Gasilci PGD Zagorje mesto in PGE Trbovlje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, očistili vozišče, posuli razlite tekočine z vpojnim sredstvom ter nudili pomoč vlečni službi pri nalaganju vozila. Poškodovanih oseb ni bilo. Ob 13.12 so v Ulici talcev v Zagorju gasilci PGD Zagorje mesto ob prisotnosti policistov PP Zagorje in zdravnika s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem so našli mrtvo osebo. 1. 12. 2014 Ob 9.59 se je v občini Zagorje pričela iskalna akcija za pogrešano občanko. Po podatkih policije naj bi obstajal sum, da je pogrešana skočila v reko Savo. Iskanje je potekalo od zagorskega mostu do Zidanega Mosta, sodelovali so gasilci GZ Trbovlje, PGD Zagorje-mesto in Hrastnik-mesto, Brodarsko društvo Hrastnik ter policija. Pogrešane osebe niso našli. Uredila: Katja Markovič Tomaž Medvešek iz Čemšenika pozna recept za dolgo življenje. Iz njegove zgodbe bi lahko razbrali, da je treba predvsem pridno delati in se zanimati za ljudi in dogajanje okoli sebe. Sam še dandanes kaj prebere, sledi novicam, predvsem po radiu, na kmetiji pa opravi tudi kakšno lažje delo. Jeseni je, na primer, pobiral sadje, saj pri miru nikoli ni znal biti. Rodil se je 9. decembra 1916 v Znojilah pod Čemšeniško planino mami Frančiški in očetu Jakobu. Pri svojih častitljivih letih je edini še živ od osmih otrok, štirih deklet in štirih fantov. Njegovi starši so se preživljali s kmetijstvom, njegov oče je bil tudi eden izmed ustanoviteljev osnovne šole v Znojilah. Tomaž je imel priložnost gledati odraščati kralja, saj je služil vojsko v kraljevi gardi v Beogradu. Za nevesto se ni oziral po svetu. Februarja 1947 se je poročil s sosedovo Štefanijo Fakin, s katero sta imela 10 otrok. Dva sta zaradi bolezni umrla še majhna, osem jih še živi: pet fantov in tri dekleta. Preživljali so se s kmetijstvom, nekaj let je Tomaž hodil delat tudi v zagorski rudnik. Žena, s katero sta praznovala zlato poroko, mu je umrla leta 2004. Ima 26 vnukov in 22 pravnukov. Vesel je vsakega obiska, saj rad pripoveduje o svojih številnih dogodivščinah. Rad ima tudi praznovanje, ki mu ga ob njegovem rojstnem dnevu pripravi družina. Tako bo tudi letos. Vsi otroci pridejo domov, se zberejo ob obloženi mizi domače hiše in obujajo spomine. Kot pravi njegov sin Rado Medvešek upajo, da bo takšnih praznovanj še veliko. TPK Dobrodošli med nami mamica Špela Turšič hči Julija Margan rojena 6. 11. 2014 mamica Dominika Senčar sin Kevin Alauf rojen 8. 11. 2014 mamica Ivana Radonjič hči Anastasia hči Laura rojeni 8. 11. 20104 mamica Karmen Drnovšek hči Tamara Kostanjevec rojena 11. 11. 2014 mamica Ana Guna sin Erazem Dobovičnik rojen 11. 11. 2014 mamica Silvia Ravnjak hči Ariana Hudi rojena 11. 11. 2014 mamica Suzana Kahteran sin Elvin rojen 12. 11. 2014 mamica Envera Selimović sin Benjamin Cepuš rojen 12. 11. 2014 mamica Manca Polc hči Nana rojena 14. 11. 2014 mamica Katarina Zeletel hči Nina Dolić Zaletel rojena 18. 11. 2014 mamica Janja Košar sin Jan Felicijan rojen 20. 11. 2014 mamica Karina Obrez sin Vitjan Kovačič Obrez rojen 21. 11. 2014 mamica Ana Čebin sin Žan Završnik Čebin rojen 23. 11. 2014 mamica Tjaša Zamuda hči Lia Dacar rojena 26. 11. 2014 mamica Mojca Lukač sin Jan Dukić Lukač rojen 27. 11. 2014 mamica Helena Štendler sin Nejc Grašinar rojen 28. 11. 2014 mamica Romana Štraus hči Žana Štraus rojena 28. 11. 2014 amica Polona Füleki sin Anže Zupančič rojen 28. 11. 2014 mamica Sabina Zagorc hči Hana Biderman rojena 28. 11. 2014 mamica Janja Maurer hči Kaja Mežnarič rojena 29. 11. 2014 mamica Melita Jovan hči Tina Vreže rojena 29. 11. 2014 mamica Nina Šabić hči Iris Šabić rojena 29. 11. 2014 mamica Tanja Travnikar sin Lars Volf rojen 30. 11. 2014 mamica Nives Grobin sin Luka Stradar rojen 1. 12. 2014 mamica Irena Sladič sin Žan Žagar rojen 1. 12. 2014 5 6 TEMA četrtek, 4. december 2014 Zasavje kljub krizi žari in praznuje December je in slovenska mesta se počasi odevajo v svojo praznično podobo. Med njimi so tudi Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kjer se, tako kot drugje, srečujejo s krizo. Kljub temu so vsote, namenjene okraševanju in zabavi občanov, precejšnje. V Zagorju ne vedo Višina sredstev, ki bodo porabljena za okraševanje, se od občine do občine razlikuje. V Zagorju bodo opravili le potrebna popravila, zato bo znesek manjši kot prejšnja leta. Končnega zneska po besedah Rudija Medveda, direktorja občinske uprave Občine Zagorje, »še ni, saj so ljudje še na terenu«. Luči bodo prižgali 5. decembra, ko bo v Zagorju Miklavžev sprevod. Posvojite smreko Občina Trbovlje bo za praznično okrasitev namenila 9000 evrov. “Gre za popravilo obstoječih in nakup nekaj novih lučk,” je povedala Vesna Jesih z oddelka za splošne zadeve Občine Trbovlje. Letos bo sredstev za okrasitev za 1000 evrov več, saj bodo okraševanju dodali tudi dobrodelno in okoljevarstveno noto. V lonce, ki bodo postavljeni po vsem mestu, bodo namreč v okras zasadili smre- številne druge prireditve, med drugim silvestrovanje na prostem pred gasilskim domom, ki se ga običajno udeleži med 4000 in 5000 ljudi. Za tržnici, ki se ga je udeležilo skromno število obiskovalcev, le med 100 in 150,” je povedala Jesihova. V Trbovljah menijo, da se za silvestrovanje V Trbovljah bodo v lonce, ki bodo postavljeni po vsem mestu, v okras zasadili smreke, te pa bodo lahko posamezniki ali podjetja s prostovoljnimi prispevki posvojili. Zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene. najmlajše pa bo 19. in 20. decembra v Parku dr. Janeza Drnovška odprto Božično mesto z okraski in stojnicami, ki si ga je lansko leto po Medvedovih besedah ogledalo vsaj 2000 obiskovalcev. Medved je tudi ne splača zapravljati velikih vsot denarja. Ker sosednja občina organizira silvestrovanje na prostem, bodo nekaj sredstev raje namenili temu, da se bodo lahko Trboveljčani novo leto varno in brezplačno odpravili doča- kat v Zagorje. Vozovnice za avtobus, ki bo silvestrovalce popeljal v Zagorje in domov, lahko občani prevzamejo v Knjižnici Toneta Seliškarja in Mladinskem centru v Trbovljah. Občina bo za prevoz namenila 150 evrov, kar je polovica vseh stroškov, polovico pa bo kril prevoznik. V Hrastniku Kalamari V Hrastniku bodo silvestrovali kar v športni dvorani. Za glasbeni program bo poskrbel ansambel Kalamari, obeta pa se posebna pogostitev s kuharskim showom, za silvestrovanje bo potrebno odšteti 33 evrov. Da da bo december zabaven tudi za najmlajše, bo v Hrastniku poskrbelo Društvo prijateljev mladine. Liljana Oplotnik je povedala, da bo Zveza prijateljev mladine za prireditve za otroke in mladino letos namenila med 6000 in 7000 evrov. Število lučk, smrečic in prireditev v V Trbovljah menijo, da se za silvestrovanje ne splača zapravljati velikih vsot denarja. Ker sosednja občina organizira silvestrovanje na prostem, bodo nekaj sredstev raje namenili temu, da se bodo lahko Trboveljčani novo leto varno in brezplačno odpravili dočakat v Zagorje. Zasavju torej ne bo majhno. Občine višino sredstev, namenjenih decembrskim zabavam, opravičujejo z dobrodelnostjo ali s skrbjo za svoje občane. “Prireditve se splačajo samo zaradi zadovoljstva ljudi,” je povzel Medved. Martina Drobne Novoletna okrasitev. Foto: Branko Klančar 23 tisoč evrov v Hrastniku V Hrastniku in Trbovljah so podatki že znani. Hrastnik bo za postavitev lučk in smrečic namenil 23.000 evrov. Na hrastniški Občini so povedali, da je ta vsota enaka kot lani, obsega pa nameščanje, odstranitev in nadomestilo pokvarjenih okrasnih svetil. ke, te pa bodo lahko posamezniki ali podjetja s prostovoljnimi prispevki posvojili. Zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene. V Zagorju veliko silvestrovanje Poleg Miklavževega sprevoda bodo v Zagorju, kot vsako leto, potekale še V Hrastniku bodo silvestrovali kar v športni dvorani. Za glasbeni program bo poskrbel ansambel Kalamari, obeta pa se posebna pogostitev s kuharskim showom, za silvestrovanje bo potrebno odšteti 33 evrov. Jagoče 3d | SI-3270 Laško Mob: +386 306 427 65 www.vila-aina.com ZASEBNI WELLNESS SPA I + SPA II poudaril, da za božično novoletne prireditve občina vedno porabi manj denarja, kot ga je bilo namenjenega v proračunu. Za letošnje leto so v občinskem proračunu za novoletne prireditve rezervirali 110 tisoč evrov. V Trbovljah Alya V Trbovljah bo za prireditve namenjena enaka vsota kot za okraševanje, torej 9000 evrov, kar je na enakem nivoju kot prejšnja leta. Občina organizira dve večji prireditvi. V petek, 26. decembra zvečer, bo v Mesečini zabava za vse generacije, v ponedeljek, 29. decembra, pa bo po ulicah Trbovelj od parka do Delavskega doma potekal sprevod dedka Mraza, ki mu bo v Delavskem domu sledila predstava Ribiča Pepeta in zabava z Alyo in Ekspres bandom. V Trbovljah bo sicer potekalo tudi preko 50 drugih prireditev, ki jih bodo organizirala društva, zavodi in druge organizacije, ki bodo dogodke tudi same financirale. Silvestrovanja v organizaciji občine v Trbovljah letos ne bo. Razlog za to je premajhna udeležba v prejšnjih letih. “Lansko leto je eno od društev pripravilo silvestrovanje na trboveljski Občinski veliki ognjemeti so samo še zgodovina. Foto: Branko Klančar POGOVOR četrtek, 4. december 2014 7 Tina Mahkota, Sovretova nagrajenka Zasavske korenine in povezanost z revirji Tina Mahkota je leta 2013 prejela Sovretovo nagrado, ki jo za najboljše prevode podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Nagrado je prejela za prevod dela Dublinčani Jamesa Joycea. »Poleg samoumevne prevajalske natančnosti jo odlikujeta posluh za živo, aktualno slovensko besedo ter poglobljeno poznavanje britanske literature in kulture,« je ena izmed utemeljitev žirije. Letos je na pohodu po Sovretovi poti v Šavni Peči spregovorila o Antonu Sovretu in prevajalstvu nasploh. Še enkrat čestitke ob Sovretovi nagradi. Kakšno je občutje po enem letu? Prekrasen pohod po Sovretovi poti v začetku oktobra in bližajoči se pogovor v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku sta mi res živo priklicala v spomin lanskoletne radostne občutke. Nagrade sem bila izredno vesela tudi zato, ker sem jo dobila za prevod Joyceovih novel. Joyce je eden mojih najljubših pisateljev. Sovretova nagrada je posebej dragocena tudi zato, ker je razen nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki pa jo podeljujejo šele zadnja leta, tako da sem jo »zamudila«, naša edina nagrada za knjižno prevajanje. no sprašuješ, ali mu boš kos. Dublinčani je zbirka novel, ki jih je napisal že pred sto leti. Kakšne so bile takrat družbene razmere na Irskem? Dublinčani so izšli leta 1914, Joyce jih je pisal vse od leta 1904. To je bilo obdobje, ko je bila Irska še del britanskega imperija in doživljala hromeč zastoj v pogajanjih o svoji suverenosti. Temeljno občutje, ki zaznamuje literarne like v Dublinčanih, je paraliziranost, prevladujoča trpnost, nemoč, nezmožnost aktivne participacije tako na osebni kot kolektivni ravni. Dublinčane je leta 1956 prevedel Herbert Grün. V čem so se spreme- Tina Mahkota, hči pevke Marjane Deržaj in alpinista, novinarja in urednika Anteja Mahkote, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala anglistiko in primerjalno književnost. Po diplomi leta 1988 je najprej poučevala odrasle in opravila strokovni izpit, nato je bila kot lektorica za angleški jezik med letoma 1992 in 2003 zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2003 se je odločila za prestop med samostojne ustvarjalce na področju kulture, ker se je želela povsem posvetiti literarnemu prevajanju. Iz angleščine in nemščine prevaja prozna in dramska dela. Je avtorica številnih spremnih besed, intervjujev in člankov. Kljub polni zaposlenosti s prevodi občasno poučuje – letos že tretje leto na AGRFT v Ljubljani predava angleški jezik. Dva mandata je bila članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev. Od leta 2004 je konzultantka mednarodnega literarnega festivala Vilenica, na katerem je bila leta 2007 tudi članica žirije za nagrado kristal Vilenice. Leta 2010 je na Borštnikovem srečanju dobila nagrado Dominika Smoleta za prevod in jezikovno adaptacijo drame Patricka Marberja Od blizu, Leta 2013 je prejela Sovretovo nagrado. Ob prejemu nagrade ste dejali: “Pri Joyceu sem bila zelo ohromljena ravno zaradi izjemne veličine in vsega, kar ta prinese s seboj.” Joyce je moja mladostna ljubezen. Že v gimnaziji sem hlastno brala njegov roman Umetnikov mladostni portret in si izpisovala odlomke, ki so se me globoko dotaknili. Nato sem iz Joycea diplomirala na oddelku za primerjalno književnost. Pripeljal me je do ukvarjanja s sodobno irsko književnostjo in do številnih prevodov irskih proznih in dramskih piscev. Pred Dublinčani sem prevedla že njegova pisma življenjski sopotnici Nori. Prehodila sem tudi številne Joyceove poti v Dublinu in v nam bližnjem Trstu, kjer je živel dvanajst let. Z Joyceovo veličino sem merila na njegov kanonični status. Brez dvoma gre za enega največjih pisateljev 20. stoletja. Zdi se nam, da o njem vemo praktično vse. Hkrati pa se pred vsakim stavkom, ki ga je napisal in ga moraš prevesti, kaj hitro počutiš zelo majhnega in neznatnega in se neneh- nili prevajalski prijemi in viri? S tem prevodom sem se študijsko ukvarjala že med pisanjem diplomske naloge pred 25 leti. Grünov prevod je vsekakor imeniten – upoštevaje bistveno siromašnejše vire, kot Tina Mahkota v trboveljski knjižnici. Foto: Fanči Moljk jih imamo prevajalci na voljo danes - komentirane izdaje, slovarji irske družbe in kulture, internetni viri, prevodi izvirnika v druge jezike. V nekaterih najbolj subtilnih segmentih -pripovedna perspektiva, naklon, prehajanje v zavest literarne osebe pa je ta prevod, gledano v luči novejših dognanj literarne vede in naratoloških analiz, potreben ponovnega razmisleka. In tega sem se tudi lotila. Nagrada Dominika Smoleta pred leti pomeni, da ste v prevajanju izjemno uspešni tudi na področju dramatike. Prevedli ste preko 50 del. Kar pomnim, sem rada hodila v gledališče. Nekaj časa sem si želela študirati dramaturgijo, a sem se nato vseeno odločila za študij jezikov in primerjalne književnosti. V gledališče sem prišla po drugi poti, kot prevajalka. To mi je v neznansko veselje. Ko prevajaš za gledališče, postaneš del ekipe, ki postavlja na oder predstavo. Imela sem srečo in čast, da sem od samega začetka leta 1998 sodelovala z najuglednejšimi režiserji Matejo Koležnik, Miletom Korunom, Dušanom Jovanovićem, Samom M. Strelcem, Matjažem Zupančičem, Janezom Pipanom, če jih naštejem samo nekaj - in se od njih veliko naučila. Enako lepe spomine imam na druge umetniške sodelavce pri uprizoritvah. Praviloma sodelujem na Tina Mahkota v Šavni Peči. Foto: Fanči Moljk bralnih vajah. Že to je svojevrsten užitek, ko slišiš vrhunske igralce, ki berejo »tvoje« stavke. Prevajala sem za vsa slovenska poklicna gledališča, v zadnjih letih največ za SLG Celje. To sezono igrajo Švejka v mojem prevodu v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tudi Orwell vam je zelo blizu. Orwell je zame največji pisec dokumentarne proze v 20. stoletju. Izredno zanimivi so tudi njegovi zgodnejši romani, čeprav ga Slovenci zaenkrat poznamo predvsem po Živalski farmi in 1984. Še posebej blizu sta mi Orwellova neupogljiva in pokončna osebna drža ter njegovo politično prepričanje, ki ga je sam imenoval demokratični socializem. Vedno je bil na strani zatiranih, ne samo z besedami, predvsem z dejanji. Proti fašizmu se je boril v Kataloniji, kjer je bil tudi hudo ranjen, med 2. svetovno vojno je delal na britanskem radiu, zaradi prešibkega zdravja ni bil vpoklican v vojsko, in kot vojni dopisnik v Franciji. Žal je za jetiko umrl že pri 47-ih, leta 1950. Zanamcem je pustil obsežen opus. Njegova zbrana dela štejejo nič manj kot 20 knjig. Pot v Wigan, njegovo esejistično delo o težkih razmerah brezposelnih angleških rudarjev, vas je pripeljala v Zasavje. V svojem prevodu ste se direktorju Zasavskega muzeja Trbovlje Miranu Kalšku celo zahvalili za pomoč. Orwell je izredno natančno popisal delo in življenjske razmere v angleških revirjih v 30-ih letih minulega stoletja. Nekaj mesecev je živel pri revnih rudarskih družinah in šel tudi sam večkrat v jamo. S pravo empirično strastjo je popisal vse od pridobivanja premoga do vsakdanjega življenja rudarjev in njihovih družin. Zato je bilo povsem logično, da me je pot vodila v ZMT, kjer so mi zelo pomagali z odličnimi pisnimi viri in muzejskimi publikacijami. Ogledala sem si tudi rudarska stanovanja. Gospod Kalšek je ljubeznivo prebral tudi poglavja o rudarjenju in mi predlagal vrsto dragocenih popravkov. Ob enem izmed obiskov Trbovelj ste peljali hčerko Marušo na Dol, da bo videla, kje se je rodil njen dedek Ante Mahkota in kje je živela vaša babica, legendarna učiteljica Pavla Mahkota. Je oče že kot otrok hodil v zasavske hribe, ko je tu preživljal počitnice? Oče je nehal plezati in se začel posvečati novinarskim poklicnim ciljem, ko sem bila še zelo majhna, tako da se v resnici bolj slabo spomnim, kako je bilo, ko je bil zdoma in v stenah. Tudi mama je imela neobičajen poklic, ki ni bil vezan na ustaljene urnike, tako da smo živeli najbrž nekoliko nekonvencionalno družinsko življenje. Kolikor vem iz pripovedovanja in iz očetove knjige Sfinga, pa se je za plezanje navdušil kot gimnazijec v Ljubljani. Mislim, da ni kaj dosti hribolazil v Zasavju – pa tudi drugod ne. Zanimale so ga izključno stene in ekstremne smeri v njih. Po očetu imate gotovo pisateljsko žilico, mama Marjana Deržaj pa je verjetno vplivala na vas s svojim čutom za zvok in ritem. Je več glasbenikov po mamini strani? Mamin oče, moj stari oče, Franc Deržaj, je bil čudovit baritonist, a zaradi spleta okoliščin žal ni postal poklicni operni pevec. Je pa nenehno prepeval, nastopal tudi v manjših opernih vlogah in leta 1936 v Berlinu posnel gramofonsko ploščo s slovenskimi samospevi in ljudskimi pesmimi. Moja mama je bila na očeta izredno ponosna. A žal ga je izgubila že pri dvanajstih. Sama sem deset let hodila v glasbeno šolo in postala kar dobra amaterska pianistka. Glasbeno šolanje mi je, čeprav sem pozneje ubrala povsem drugačno poklicno pot, dalo ogromno lepega: vztrajnost, disciplino, predvsem pa neizmerno veselje in uživanje v glasbi, ki ostaja moja velika ljubezen. Ne mine teden, bi skoraj lahko rekla, da ne bi obiskala kakega koncerta ali opere. Tudi moj bratranec po mamini strani je poklicni glasbenik, profesor harmonike v Mariboru. Moja hči Maruša pa že drugo leto vztrajno vadi bobne. Vsega je kriva Marjana Deržaj je postal nekakšen rek, ki ga še vedno radi uporabljamo ob raznih priložnostih. Od kod izvira? Gre za naslov drame Milana Kleča iz leta 1993, ki so jo z velikim uspehom uprizorili v režiji Dušana Mlakarja v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu. Česa pa je bila kriva Marjana, pa prepuščam domišljiji vaših bralcev. Milan Kleč je bil v času, ko je pisal to dramo, Marjanin zet (smeh). 4. decembra boste gostja na Sovretovem večeru v hrastniški knjižnici, še prej pa boste šli z ekipo v rudniške rove. Kakšna občutja vas navdajajo? Znova sem si prebrala Orwellov opis rovov, tako da me je kar malo strah. A sem prepričana, da bom v dobrih rokah izkušenih poznavalcev in vodnikov, tako da bo to gotovo enkratno doživetje. Zvečer pa še pogovor v knjižnici. Zanimiv dan se mi obeta! Fanči Moljk 8 ČEZ PLANKE četrtek, 4. december 2014 Posvet Združenja RUDA Konec oktobra je v Laškem potekal 1. Mednarodni posvet Združenja RUDA na temo Rudarska dediščina in turizem. S posvetom so skušali ozaveščati javnost o pomenu raziskovanja, ohranjanja in popularizacije rudarske dediščine za turizem. Na njem so predstavili dobre in že uveljavljene prakse v Sloveniji in tujini. Prisotne je poleg predsednika Rudarskega etnološkega društva Brezno - Huda Jama Andreja Mavrija in predsednika združenja RUDA Tadeja Pungartnika nagovoril tudi laški župan Franc Zdolšek. Na posvetu je dr. Jože Hudales predstavil referat Zgodbe o premogovniku Laško in premogarjih; Dediščine rudarjev in rudarjenja in eko muzej. Mateja Slo- venc, študentka etnologije in kulturne antropologije, ki je kot ena izmed študentov opravljala terenske vaje na področju zbiranja rudarskega – etnološkega gradiva na področju občine Laško, pa je predstavila svoje ugotovitve. Uspešne zgodbe o koriščenju rudarske dediščine na področju turizma v Slovenije so predstavili Suzana Fajmut Štrucl, direktorica Podzemlja Pece, z referatom Dediščina mežiških rudnikov in turizem ter Tatjana Dizdarevič in Martina Peljah iz Idrije, ki sta spregovorili nekaj besed o vlogi in pomenu Centra za upravljanje z dediščino živega srebra v Idriji. Mednarodni pogled na temo posveta pa je podala Sanja Cvjetko Jerković, po rodu 20 let Sadjarskega društva Litija Sadjarsko društvo Litija obeležuje 20. obletnico delovanja. Od svojih začetkov do danes je društvo pripravilo številna predavanja, strokovne ekskurzije, delavnice in tečaje s področja sadjarstva. »S pridobljenim znanjem so člani lahko primerneje oskrbeli svoje sadovnjake in obrali lepše ter obilnejše plodove. Njihovo na novo pridobljeno znanje in spretnost ima vidne posledice. Lepo urejeni in oskrbovani sadovnjaki ter posamična drevesa prispevajo k lepoti kulturne krajine v naših občinah,« je povedala strokovna tajnica društva Vesna Velikonja. Društvo s svojim delovanje presega meje litijske občine. Med Primož Frajle 220 člani, kolikor jih šteje, niso samo Litijani in Šmarčani, temveč tudi Zasavci. Ob obletnici je društvo v začetku novembra v avli litijske občinske zgradbe postavilo na ogled sadjarsko razstavo Jablana v vsakem vrtu. Na razstavi so s svojimi izdelki sodelovali otroci iz litijskih vrtcev. Sadjarji so ob razstavi pripravili dve predavanji. Prvo, z naslovom Kako posaditi jablano tudi v manjšem vrtu, je pospremila degustacija novejših odpornejših sort jabolk. Z drugim predavanjem Jabolko v kulinariki – od sadeža do jedi pa so prikazali uporabo jabolk v prehrani, pripravo sokov in kisa. Razstava ob obletnici Sadjarskega društva Litija. Foto: Vesna Velikonja MICRA že za 9.000 € iz hrvaškega Labina, kjer sodeluje pri obnovi tamkajšnjih rudniških objektov. Prisotnim je predstavila nekaj misli na temo, kako vključiti industrijsko zapuščino oz. dediščino v kulturni turizem. Vsi predavatelji na posvetu so prišli do istega zaključka, namreč, da trženje rudarske dediščine v takšni ali drugačni obliki muzejske zbirke ne zadošča in da je nujno treba zagotoviti in ponuditi še dodatne turistične dejavnosti v zvezi z rudarsko dediščino. Posvet je bil dobro obiskan, udeležili so se ga tudi predstavniki vodstva in predstavniki delavcev RTH. Po zaključku posveta so si udeleženci ogledali še rudarski del zbirke v laškem muzeju, ki so ga v opuščenem zaklonišču blizu muzeja uredili člani Rudarskega etnološkega društva Brezno – Huda jama. PSD Skupinska slika udeležencev posveta v Laškem. Foto: Primož Frajle Varna Litija V soboto, 22. novembra, so v športni dvorani v Litiji izvedli veliko preventivno prireditev za otroke, mladostnike in njihove starše Varna Litija. Organizirala sta jo Mladinski center Litija in Zavod Varna pot. Predstavnica MC Litija Lea Kovič je povedala, da se je dogodka udeležilo približno 1000 obiskovalcev, sodelovalo je več kot 20 prostovoljcev mladinskega centra in 60 predstavnikov drugih organizacij in društev. Zavod Varna pot je pripravil prometni poligon za najmlajše, demonstracije otroških varnostnih sedežev, tehtnici za naletno težo, simulacijska očala, ki prikazujejo vpliv alkohola in drog ter ustvarjalni kotiček. Obiskovalci so preizkusili »prevračalnik«, simulator, ki prikazuje pomembnost uporabe varnostnega pasu in pravilnega reševanja iz prevrnjenega avtomobila. Gasilci PGD Litija so s pomočjo reševalca ZD Litija prikazali razrez avtomobila in reševanje v prometni nesreči. Ravnanje ob prometni nesreči so prikazali tudi policisti s KREDIT/LEASING Gasilci v akciji na prireditvi Varna Litija. Foto: Malwina Siedzikowska svojimi vozili in opremo. Dogodek je popestrila policijska konjenica in društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. S prireditvijo so Litijani obeležili svetovni dan žrtev prometnih nesreč. Prispevali so k uresničevanju Resolucije o nacionalnem programu varnostni cestnega prometa, s katero si je Slovenija zadala cilj – nič mrtvih in nič poškodovanih otrok v cestnem prometu. ZT z 0% obrestno mero* 5-LETNO JAMSTVO BREZPLAČNI SERVISI za prva 3 leta** NUDIMO VAM NISSAN MICRA - AVTO, Kl OBRAČA GLAVE lzstopite iz množice z novo Nissan Micro, ki se zdaj ponaša z novim sprednjim odbijačem, masko, ki spominja na satovje, njena prostorna kabina pa vzbuja pozornost s preﬁnjenimi sedeži in armaturno ploščo v svetleči črni barvi. Poenostavite mestno vožnjo z uporabnimi tehnologijami, kot sta inteligentni ključ in nova različica avdio in navigacijskega sistema Nissan Connect. KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084 www.nissan-krulc.si e-mail: prodaja@nissan-krulc.si Kombinirana poraba goriva: 4,1-5,4 l/100 km. Emisije CO2: 95-125 g/km. Emisijska stopnja: Euro5. Emisije NOx: 0,0083–0,0226 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Oglaševana cena velja za model Nissan Micra MC 1,2 Visia, cena po ceniku 10.350 EUR z upoštevanim popustom 1350 EUR in DDV. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Slike so simbolne. *Velja ob nakupu preko Nissan Financiranja. Velja za ﬁnanciranje do 36 mesecev, za omejeno vrednost ﬁnanciranja do 5 000€. **Pogodbena storitev vključuje samo izvajanje del rednega vzdrževanja v skladu z razporedom/Načrtom vzdrževanja vozila NISSAN v časovnih intervalih, določenih v knjižici Garancija in vzdrževanje NISSAN. Velja ob nakupu vozila prek Nissan ﬁnanciranja, do 3 leta od dneva nakupa ali do 60.000 prevoženih km, kar nastopi prej. Slika je simbolna. Cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje). • • • • Zavarovalnica Zavarovalnica Zavarovalnica Zavarovalnica Slovenica • Zavarovalnica • Zavarovalnica Triglav Maribor Generali Adriatic Tilia ERGO NOVO • popravila vseh znamk vozil (servisiranje, popravila zavor, menjava olja, ﬁltrov, akumulatorjev ...) • priprava vozila za tehnični pregled • polnjenje in vzdrževanje klimatskih naprav • premontaža gum • optične nastavitve podvozij • ročno pranje in notranje čiščenje vozil • poliranje vozil DRUŠTVENO četrtek, 4. december 2014 Knapovsko sonce V Društvu invalidov Trbovlje je dolga leta tlela želja po ustanovitvi pevskega zbora. Ustanovili so ga novembra 2009 in si zaradi tradicije rudarstva nadeli ime Knapovsko sonce. Pevski zbor je bil ustanovljen z namenom druženja in povezovanja invalidov in njihovih simpatizerjev na področju kulture ter dvigovanja splošne kulturne ravni med člani. Pojejo pretežno pesmi iz ljudske zakladnice, prilagojen zmožnostim pevcev. Članice in člani se redno udeležujejo vaj pod vodstvom zborovodkinje Katarine Marolt. Maja 2010 se je zbor prvič predstavil na reviji pevskih zborov Zveze delovnih invalidov Slovenije v Ajdovščini. Nato so nastopali v Lenartu, Slovenj Gradcu, Brežicah, letos pa v Žalcu. Novembra 2013 so se predstavili na reviji pevskih zborov v počastitev 120 letnice zborovskega petja v Trbovljah. Spomladi 2014 so sodelovali na reviji pevskih zborov v organizaciji JSKD-ja v Trbovljah in Hrastniku. Nastopali so tudi na društvenih prireditvah in v domu starejših Franc Salamon Trbovlje. Z veseljem izkoristijo vsako priložnost, da lahko zapojejo in tako ponesejo glasbo med ljudi. 9 Usposabljanje zastavonoš V petek, 21. novembra, so pripravili samostojni koncert ob 5-letnici delovanja zbora v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Na prireditvi je vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Trbovlje Zdravko Pestotnik pevcem podelil priznanja za večletno prepevanje v zboru – Gallusove značke. V drugem delu so ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika zapeli in scensko uprizorili ljudske pesmi, ki v pevcih, pa tudi poslušalcih vedno znova budijo čustva. Po odzivu poslušalcev so v ta petkov večer prinesli obilo dobre volje in pozitivne energije, saj so se jim spontano pridružili pri petju lepih narodnih pesmi. DIT Predsedstvo Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) je pripravilo enodnevno usposabljanje zastavonoš iz vseh članic ZSČ, ki ga je izvedel Odbor za organizacijo ešalona zastavonoš in protokol pri predsedstvu ZSČ 22. novembra v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani. Pripadniki Garde SV so bili vključeni za demonstracijo postopkov in pomoč pri urjenju. Z usposabljanjem so skušali poenotiti postopke zastavonoš ob protokolarnih in drugih dogodkih, večjo prepoznavnost in ugled ZSČ v javnosti ob različnih priložnostih. Med usposabljanjem so udeleženci obnovili poznavanje predpisov glede osebnega izgleda, temeljnih postrojitvenih pravil in protokolarnih postopkov. Zastavonoše so se praktično urili v postrojitvi posameznikov in skupine zastavonoš, nastopih v ešalonih zastavonoš in ob žalnih slovesnostih in pogrebih. Iz OZSČ Hrastnik se je usposabljanja udeležil Andrej Mlinar. IZ V Belo krajino V soboto, 22. novembra, je Občinsko združenje slovenskih častnikov (OZSČ) Hrastnik za svoje člane pripravilo strokovno ekskurzijo v Belo krajino. Seznanili so se z aktivnostmi TO pred in v času osamosvojitvene vojne ter si ogledali nekatere kulturne znamenitosti na tem območju. Ekskurzijo je vodil podpredsednik OZSČ Hrastnik Ivo Vučetič. Po Beli krajini so jih vodili domačini iz OZSČ Metlika. V Črnomlju so obiskali spomenik osamosvojiteljem, v Lokvah so se ustavili pri spomeniku, ki oznanja kraj, kjer se je smrtno ponesrečil narodni heroj Franc Rozman Stane, takratni poveljnik NOV in PO Slovenije. V vasi Žuniči pa so spoznali Krajinski park Kolpa in enega od zaščitenih kulturnih spomenikov Šokčev dvor. Ekskurzijo so zaključili z družabnim srečanjem v Semiču. DS in IZ Pevci Knapovskega sonca so navdušili poslušalce. Foto: arhiv DI Trbovlje CVB Izlake Klub bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Izlake ali po domače z možgansko kapjo je pred leti v svojem delovanju zamrl, čeprav so potrebe bolnikov in njihovih svojcev po delovanju velike. Na pobudo Bojana Kastelica je prišlo do oživitve delovanja kluba bolnikov CVB v Domu starejših občanov Izlake. Prvo srečanje Kluba CVB je bilo 4. novembra, zbranim pa se je poleg strokovnih delavcev doma pridružil tudi Milan Čuček, predsednik združenja bolni- Mlinček kov CVB. V Domu starejših občanov na Izlakah že potekajo obnovitveni programi rehabilitacije za bolnike CVB. Na voljo je strokovno medicinsko osebje, telovadnica, bazen, postopno pa bodo oživili še druge dejavnosti kluba, kot so mesečna srečanja s predavanji, izleti, športne dejavnosti, različne delavnice. V klub lahko pridejo bolniki s CVB iz celega Zasavja od Litije do Radeč. MK Utrinek s prvega srečanja. Foto: arhiv kluba Hitrost ubija Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Trbovlje, ki šteje 50 članov, so tudi letos 15. novembra simbolično prižgali zelene sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč. Svečke so skupaj s predstavniki drugih organizacij prižgali v kapelici, o namenu je spregovoril predsednik Nikolaj Medvešek, z minuto molka so počastili spomin na žrtve prometnih nesreč. Mimoidočim so razložili pomen akcije, ki poteka pod okriljem WHO (Svetovna zdravstvena orga- nizacija). S prižiganjem svečk opozarjajo na nesreče. V državah EU je samo v letu 2013 življenje je izgubilo 26.025 oseb, težje poškodovanih pa je bilo približno 199 tisoč udeležencev v prometu. V Sloveniji je od leta 1991 do 2013 na cestah umrlo 6935 ljudi, telesno poškodovanih pa je bilo preko 317.880 oseb. Letošnja akcija je potekala pod sloganom Hitrost ubija. Vsi vozniki se morajo zavedati, da so hitrost, objestnost in opojne substance na cesti najkrajša pot do bolnišnice, velikokrat tudi do pokopališča. ŠG Včasih se nam zdi, da pošiljanje pisem in voščilnic postaja preteklost, kar seveda ni res. Da bodo vaši najdražji letos še posebej prijetno presenečeni, ročno izdelajte božično-novoletne voščilnice. Članice medgeneracijskega središča, v okviru katerega deluje društvo Mlinček, pod vodstvom Mojce Grden, so povabile Karmen Pevec, ki jim je svetovala in pokazala, kako lahko same izdelajo izvirne voščilnice za božič in novo leto. Svojim najbližjim se želele poslati malce drugačne voščilnice, takšne, ki ne bodo samo lepe na prvi pogled, ampak bodo izkazovale čut do sočloveka, njihovo srčnost, imele pečat, pokazale trud in jim dale osebno noto. Danes je trend izdelati voščilnico doma, toda zaradi pomanjkanja časa jih nekateri kupijo v knjigarni ali v trgovskih centrih, marsikdo pa pošlje voščilo kar po elektronski pošti. V društvu je skupina žensk, ki cenijo ročno spretnost, vedo, kaj pomeni nekomu podariti svoj čas in trud, ki ga vložijo v tak izdelek. Nastale so lepe, unikatne kreacije voščilnic brez izpetih motivov in okraskov, poudarjene so barve, ki so za ta čas značilne, dodanega pa je tudi nekaj blišča s pomočjo bleščic, ki sodijo v novoletno obdobje. Voščilnice so izdelane tako, da se odpirajo na različne načine, kar priča o njihovi izvirnosti. Hrastničani v Beli krajini. Foto: David Srebotnik Razstava Roki KD Kisovec V torek, 25. novembra, so v avli Kulturnega doma v Kisovcu ob kratkem kulturnem programu odprli razstavo del članic sekcije ročnih del Roki Kulturnega društva Svoboda, tokrat z novoletno – božičnim pridihom. Izpod spretnih prstov članic, ki se srečujejo enkrat tedensko, prihajajo unikatne vezene, pletene, kvačkane in klekljane umetnine, ene z estetsko, druge s praktično vrednostjo. MŠ Zanimivi izdelki Kisovčank. Foto: Metka Šum Perkmandeljc ZT Člani ZŠAM. Foto: Dušan Povše V Trbovljah so pred vhodom v nekdanjo jamo pri Terezija rovu pripravili prvi občni zbor članov Rudarskega muzejskega etnološkega društva Perkmandeljc Trbovlje. Foto: Vid Šteh 10 REPORTAŽA četrtek, 4. december 2014 210 let kopanja in solidarnosti Premog je surovina, s katero je Zasavje v preteklosti dobilo svojo identiteto. Kopanje premoga v utesnjenih rudniških jaških, znoj, odmev preklinjanja, premikanje kolesc vožičkov, napolnjenih s črnim zlatom in solidarnost – vse to in še več je postalo sinonim za zasavski delavski razred. Ta je v zadnjih letih sicer vržen v stanje podhranjenosti, vendar tradicija kopanja premoga ne bo nikoli izumrla. Vedno bo prisotna v srcih, glavah in pljučih Zasavja. Tradicija rudarjenja je močna tudi v Trbovljah, kjer so v zadnjih dneh praznovali 210 let omenjene dejavnosti. V okviru tega pomembnega jubileja je Delavski dom Trbovlje (DDT) v sodelovanju z Rudnikom Trbovlje Hrastnik (RTH) in Zasavskim muzejem Trbovlje (ZMT) pripravil po- nagovorom pa je sledila uprizoritev gledališke predstave Knapovska colnga v izvedbi Prosvetnega društva Čeče Hrastnik Funšterc team. Po uradni otvoritvi so si obiskovalci v Stari galeriji DDT ogledali razstavo o zgodovini rudarstva v Trbovljah. Obiskovalci razstave so bili zadovoljni. Foto: Vid Šteh va prikazuje neizpodbitno dejstvo, da vsi izhajamo iz bogate rudarske tradicije, ki je kljub slabim časom ne smemo zanemariti. Dandanes opažam, da nekateri čutijo sram ali celo prezir do knapovščine, saj menijo, da gre le za brezupno nostalgijo in promocijo socializma, to pa seveda sploh ni res.« Sam projekt je bil izpeljan v le dveh tednih, pri zbiranju rudniškega materiala pa so DDT na pomoč priskočili tudi odgovorni pri RTH in muzeju. Poznič poudarja, da zbiranje ni predstavljalo težjega napora: »Mnogo koristnega materiala, ki bi ga lahko dali na razstavo, so v preteklosti brezbrižno uničili, obenem pa je na srečo ostalo še veliko ohranje- Razstava v galeriji DDT. Foto: Vid Šteh seben dogodek z udarnim imenom 4. dritl. V okviru prireditve so pripravili razstavo o zgodovini premogovništva v Trbovljah, projekcije filmov na tematiko življenja rudarjev in bogat kulturni program, ki je temeljil na obujanju rudarske tradicije. Dogodek je s kratkim nastopom pred stavbo DDT slavnostno odprla Rudarska godba Hrastnik, nakar se je dogajanje prestavilo v spodnjo avlo. Tam so vse zbrane pozdravili direktor DDT Zoran Poznič, direktor in kustos MT Miran Kalšek, direktor RTH Bojan Jelen in županja občine Trbovlje Jasna Gabrič, pozdravnim Izključno za to priložnost so v notranjosti delavskega doma zgradili rudniške rove. S tem so obiskovalcem na domiseln in avtentičen način predstavili delo rudarjev. V notranjosti so bili med drugim na ogled postavljena delovna orodja, kot so herc (rudarska lopata), purhamer (udarno kladivo), hinko (vrtalnik) in luftžaga (žaga na stisnjen zrak), manjkal pa ni niti kip Svete Barbare, zavetnice rudarjev, ki so ga ti postavili kot spomin na preminule v rudniških nesrečah. Izven »jamskih objektov« je obiskovalce pričakal drugi del razstave, ki je preko vizualnih medijev (fotografija, video) prikazal življenje Opozorilo knapom. Foto: Vid Šteh v rudniku in zunaj njega. Velja omeniti še dragocene dokumente, in sicer jamske karte oz. zemljevide, ki prikazujejo obseg rudarjenja na območju Trbovelj, katerih nastanek seže tudi do 150 let v preteklost. V kino dvorani DDT sta bila v okviru dogodka prikazana dva tematiki primerna filma. Zrušek na kopu (1963) je slovenski kratki igrani film, ki prikazuje večen boj predstavnika delavskega razreda z oblastjo, ki skuša nanj zvaliti odgovornost za tragično rudniško nesrečo, Kako zelena je bila moja dolina (1941) pa velja za eno od mojstrovin legendarnega režiserja Johna Forda, ki se loti prikaza težkega vsakdana rudarske družine v Welshu na začetku 20. stoletja. Po uradnem zaključku otvoritve in ogledov v okviru 4. dritla so se obiskovalci prepustili druženju v avli DDT in uživali v kratkem koncertu pevske skupine Un s’ Trboul. Rudarska dediščina živi naprej Idejo za organizacijo 4. dritla je prvi podal direktor RTH Bojan Jelen na sestanku z Zoranom Pozničem in Špelo Pavli, uslužbenko DDT ter vizualno umetnico, ki pravi, da je bil projekt že od samega začetka mišljen kot nekaj posebnega: »Skušali smo izpeljati nekaj, kar bi na bolj zanimiv način obeležilo tako poseben jubilej, zato je že na začetku odpadla možnost organiziranja povsem tradicionalne proslave. Namesto tega smo Trboveljčanom ponudili edinstveno vizualno izkušnjo.« V rovu. Foto: Vid Šteh Poznič je dogodek označil za neke vrste alternativno proslavo: »Razsta- Srečno po 210 letih. Foto: Vid Šteh nega, nekateri eksponati pa prihajajo tudi iz zasebnih zbirk.« Kljub temu, da je RTH trenutno v fazi zapiranja, pa je Jelen prepričan, da se bo tradicija rudarstva ohranila: »Obletnica kopanja premoga je obenem obletnica rojstva naših krajev. Rudnik ni gradil samo sebe, ampak tudi infrastrukturo. Pred skoraj stotimi leti je ravno rudnik pomagal graditi številne tovarne in bolnišnice v teh krajih in zato ta tradicija ne sme iti v pozabo tudi, ko se bo rudnik zaprl.« Čeprav se je 4. dritl uradno zaključil, bo ogled »jame« v Stari galeriji možen vse do konca januarja. Vid Šteh REPORTAŽA 11 četrtek, 4. december 2014 ŠUS V 2015 - otroško silvestrovanje ŠPORTNA DVORANA POLAJ TRBOVLJE 28. december 2014 Glavni oder – glavni šus glasbeni program – animacijski program Rdeča kapica Kumske punce Plesni in drugi animatorji Prihod ob 18. uri v nedeljo, 28.decembra Odhod ob 10. uri v ponedeljek, 29. decembra Poskrbljeno za program, prehrano, varstvo otrok. S seboj naj imajo copate, toaletno torbico, pižamo, dodatna oblačila ter spalno vrečo in podlogo. Društva, skupine, organizacije, prostovoljci: Če bi kdo še rad sodeloval na prireditvi, naj se javi na DPM Trbovlje: 041-618-414 e-naslov: dpm.trbovlje@siol.net Spremljajoče aktivnosti za otroke Plesni nastopi Plesna skupina BIT KD plesna skupina mažoret Trbovlje Folklorna skupina Trbovlje ŠKD Feniks in še kdo... Kulturni oder gledališki in lutkovni program Lutkovna skupina Lučka Marionetno gledališče Jurček Mladinsko gledališče Trbovlje in še kdo… Ustvarjalni kotički šus top frizura – frizerska delavnica poslikava obraza in tattoji ustvarjanje z glino pravljični kotiček kuharska delavnica delavnica predelave pohištva likovno ustvarjanje karate delavnica športni kotiček in še kaj… Prijava (otroci o 6 do 12 let): na spletni strani www.zasavskitednik.si/sus2015 (od 8. decembra dalje). Sodelujejo DPM Trbovlje, Zasavski tednik, Srednja šola Zagorje, Glasbena skupina Rdeča kapica Radeče, Ansambel Kumske punce Dobovec, Lutkovna skupina Lučka Trbovlje, Marionetno gledališče Jurček Hrastnik, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, Živa Lipičnik Podkum, Društvo kmečkih žena Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje, Policijska postaja Trbovlje, Maskote, Zavod KŠTM Trbovlje – ropotarnica, Plesna skupina mažoret Trbovlje, Plesna skupina Bit Trbovlje, ŠKD Feniks Dol pri Hrastniku, Folklorna skupina Trbovlje, Karate klub Trbovlje Razpis ZaTe V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je začeti iz ničle. Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju. Razpisni pogoji: - na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni Prostovoljci Društva prijateljev mladine skupaj z otroki letošnje leto ustvarjamo novoletne voščilnice in darila – dobre vile. Na ta način želimo zbrati potrebna sredstva za uspešno izvedbo programa DPM Trbovlje. Cena novoletne voščilnice 1€ Cena dobre vile 2€ Kontakt za naročila: 03/56-30-248 | dpm.trbovlje@siol.net podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014, podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, - prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi). Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo najkasneje 31. 12. 2014 na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www. zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe. Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, svojih odločitev glede objave oglasa ne bo utemeljevala. ZASAVSKI TEDNIK – DARILO Če želite prijetno presenetiti svoje najdražje, prijatelje ali znance, ki so Zasavci, živijo pa izven Zasavja, imamo za vas zanimivo rešitev: PODARITE ZASAVSKI TEDNIK Omogočite branje svežih novic iz Zasavja in okolice vašim bližnjim in prijateljem, podarite celoletno ali polletno naročnino na časopis Zasavski tednik. Za naročilo našega časopisa obiščite spletno stran www.zasavskitednik.si in kliknite na naročilo. Tistemu, ki ste mu darovali naš časopis, bomo poslali vaše osebno posvetilo. 12 KULTURA četrtek, 4. december 2014 Peter Rezman v Hrastniku Letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic so v četrtek, 20. novembra, v Knjižnici Antona Sovreta obeležili s kulturni dogodkom. V goste so povabili Petra Rezmana, književnika iz Šaleške doline, ki si je najprej ogledal proizvodnjo v steklarni in se seznanil z njenim uspešnim delom na tujih trgih. Obiskovalcem knjižnice se je predstavil kot pesnik, romanopisec, dramatik in poznavalec razmer v krajih, ki zaradi premogovništva spominjajo na Zasavje. Kot elektrikar je pristal za šest let v rudniku Velenje in ob samotnem opravljanju službe začel globoko pod zemljo pisati pesmi o rudarjih in njihovem delu. Tako so nastale Pesmi iz premoga, ki so izšle leta 1985. Ko je dobil nagrado za delo Skok iz kože, je dobil ponudbo, da napiše roman. »Malo je takih srečnežev, ki dobijo ponudbo založbe, da nekaj napiše,« je dejal. Njegova zbirka kratke proze Nujni deleži ozimnice je bila uvrščena med finaliste za fabulo 2011, njegov roman Zahod jame pa med finaliste za nagrado Kresnik leta 2013. Moderatorka Ana Černuta ga je prosila, da razloži pozdrav srečno, ki ima pri njih dva pomena. »Običajni sreč- no v rudniku velja s predpostavljenimi, srečo, brez n, pa si izrekajo med seboj, je razložil. Kar pomeni, naj ima »kamarat« srečo. Tudi ta izraz je nekoliko drugačen. Pri nas pravimo »kumarat«. Bralni projekt poteka že četrto leto, sodelovalo je 46 bralk in bralcev, uspešno pa jih je zaključilo 39. Peter Rezman je podelil značkarjem priznanja in svojo knjigo Nujni delež ozimnice. Večer so popestrile članice Ženskega pevskega zbora z Dola in učenci Glasbene šole Hrastnik. Fanči Moljk Hrastniški bralni značkarji. Foto: Fanči Moljk Večer orientalskega plesa Orientalski ples je bil v preteklosti del ritualov v kulturi Bližnjega vzhoda, danes pa postaja popularna oblika plesa tudi pri nas. Plešejo ga ženske vseh starosti in oblin ter z njim izražajo svojo ženstvenost, senzualnost in sproščenost. V Zasavju deluje skupina orientalskih plesov Al Saiph že deseto leto. Plesalke Marjana Kanižar, Monika Razboršek, Nataša Žagar, Mojca Vučilovski, Jana Lazar in Joži Gulič so svojo obletnico proslavile z večerom orientalskih plesov v trboveljskem delavskem domu in obiskovalcem pripravile pravo pašo za oči. V Trbovlje so povabile tudi pet gostujočih skupin, in sicer Mawahib, v kateri plešejo dekleta iz različnih koncev Slovenije, zbirajo pa se ob ne- Peter Rezman in Ana Černuta. Foto: Fanči Moljk Zagorski likovniki na Metelkovi Regijska razstava JSKD Osrednje Slovenije z naslovom Rimski imperij se je iz Samostana Stična preselila na Metelkovo v Ljubljani, kjer so jo odprli v sredo, 3. decembra, v galeriji JSKD – Kult 3000. Med avtorji razstavljajo tudi zagorski likovniki Olga Vozelj, Berta Juvan, Desanka Kreča in Nina Juratovec. TPK Sobota, 6. 12. ob 10.30 uri Delavski dom Trbovlje Lutkovno gledališče Makarenko Radovljica Kam se je skril dedek Mraz Torek, 9. 12. ob 19.30 Delavski dom Zagorje Gledališki abonma in izven Ko ko komedija Torek, 9. 12. ob 19.30 Stara galerija Delavski dom Trbovlje Slikarska razstava Lilijana Ledinek Sreda, 10. 12. ob 20.00 uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Domoznanski večeri Po Trbovljah s kumerati Sreda, 10. 12. ob 20.00 uri Delavski dom Trbovlje Gledališka komedija Moška copata Četrtek, 11. 12. ob 19.00 uri Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Domoznanska skupina Decembrska praznovanja nekoč in danes Četrtek, 11. 12. ob 19.00 uri Knjižnica Potopisno predavanje Antona Sovreta Herman Donik: Od Las Vegasa Hrastnik do Los Angelesa Četrtek, 11. 12. ob 19.00 uri Gledališka dvorana DD Trbovlje Koncert Orkester Mandolina Ljubljana Sobota, 13. 12. ob 18.00 uri Delavski dom Trbovlje Koncert večno zimzelenih melodij slovenske popevke Skupina Plavice z gostjo Eldo Viler Torek, 16. 12. ob 18.30 uri Knjižnica Predstavitev knjige Mileta Klopčiča Igor Gošte: Otroci knapov Zagorje Četrtek, 18. 12. ob 19. uri Delavski dom Trbovlje Božično-novoletni koncert Glasbena šola Trbovlje deljah dopoldne v Ljubljani, skupino Viva, ki pleše v okviru plesne sekcije TD Kurešček, skupino Sonuno iz Vrhnike in dekleta iz Litije, ki plešejo za sprostitev in veselje. Vse skupine vodi Mateja Mikulan, plesalka in učiteljica, ki je tudi v Evropi poznana kot odlična koreografinja skupinskih plesov in je nastopila že na mnogih plesnih odrih. Poleg vodenja plesnih tečajev se ukvarja še z organizacijo raznih plesnih prireditev, delavnic z domačimi in tujimi učitelji ter je vodja mednarodnega festivala orientalskega plesa Nawar. Poleg Mateje Mikulan sta v Trbovljah samostojno nastopili še dve profesionalni plesalki, Ana Perčič in Hasna. Perčičeva velja za mlado, perspektivno plesalko, ki poletje preživi z nastopi v Kairu, z mednarodno skupino plesalk pa nastopa tudi po Evropi. Hasna je izkušena orientalska plesalka, ki nastopa v Sloveniji in tujini, in je tudi soustanoviteljica plesnega festivala Nawar. Zase pravi, da s trebušnim plesom izraža občutke, ki jih doživlja ob različnih orientalskih ritmih, skozi melodijo pa z gibi riše različne, včasih hudomušne zgodbe. TPK Skupina Al Saiph. Foto: arhiv skupine Dvorišče smeha in kreativnosti Nekateri pravijo, da se je v življenju včasih treba znajti. Na tem mestu se človek poslužuje kreativnosti, ki briše delovne ovire in mu omogoča iskanje učinkovite rešitve praktičnega problema. Tako lahko iz navidez odvečnega materiala nastane nekaj, kar bi z veseljem uporabljali v življenju, s tem pa posameznik krepi svojo domišljijo, ki jo v današnjem hitrem vsakdanjiku mnogokrat zanemarimo. V Mladinskem centru Trbovlje so kreativnosti namenili celotedenski festival z zgovornim naslovom Dvorišče idej. Z množico različnih dogodkov se je mladim skušalo dokazati, da se ustvarjalnost mnogokrat izkaže za najbolj ugodno rešitev še tako navidez nerešljivega problema. V petih dneh so se zvrstile mnoge kreativne delavnice na temo izdelovanja daril iz recikliranih materialov, popravil kolesa, predelovanja ter prodaje rabljenih oblačil in pohištva, letu primerno pa je obiskovalcem bila na voljo tudi delavnica izdelave božičnega drevesa. Vizualne umetnike je bolj navdušila fotografska delavnica Iňes Gama, ki je prisotnim podala nekaj praktičnih nasvetov glede uporabe fotoaparata in vzpostavitve primernih odnosov s fotomodeli. Manjkalo pa ni tudi smeha, saj je na prvi dan festivala vse prisotne nasmejal stand up komik Adnan Vrebac, s predavanjem na temo Kako potovati kreativno pa je svoje izkušnje s kreativnostjo zaupala finska prostovoljka Heidi Yirrka. VŠ Vodja delavnice Iňes Gama pri razlaganju osnov fotografiranja. Foto: Vid Šteh ŠPORT 13 četrtek, 4. december 2014 Zagorjanke zapustile Evropo Zagorske rokometašice so končale še eno sezono v Evropi po porazu v 3. krogu pokala EHF s favorizirano dansko ekipo Team Esbjerg. To je bila že četrta sezona ekipe RK GEN-I Zagorje v evropskih tekmovanjih. Ekipa Zagorja je prvo sezono v evropskih tekmovanjih dočakala v sezoni 2009/2010, ko se je v prvem krogu uspešno pomerila z belgijskim Antwerpnom, v drugem pa nesrečno klonila proti rokometnim kolegicam iz Portugalske. Medeira je bila boljša na prvi tekmi in Zagorjanke so ostale praznih rok. V sezoni 2012/2013 so bile v 3. krogu zanesljive proti kosovski Prištini, a jim je v osmini finala žreb naklonil danski Midtylland, ki je brez težav opravil svojo nalogo kljub temu, da sta bili obe tekmi odigrani v Zagorju. Lanska sezona pa je tista, ki se jo dekleta spominjajo z grenkim priokusom, saj so zaradi enega slabega polčasa na prvi tekmi izgubile napredovanje, ko so kljub odlični predstavi na povratni tekmi v Zagorju s parketa odšle sklonjenih glav. Kljub zmagi je končni rezultat kazal točko več na strani slovaških predstavnic, ki so se veselile skupne zmage in napredovanja. Zagorjanke je tokrat čakala zelo težka naloga, saj so kljubovale klubu, ki Tekme RK GEN-I Zagorje v Evropi: Sezona 2009 – 2010 1.krog Antwerpen (Belgija) – GEN-I Zagorje 25:32 GEN-I Zagorje – Antwerpen 43:24 2.krog Medeira SAD (Portugalska) – GEN-I Zagorje 34:26 GEN-I Zagorje – Medeira 29:25 Sezona 2012 – 2013 3.krog GEN-I Zagorje – Priština (Kosovo) 43:22 Priština – GEN-I Zagorje 18:26 1/8 finala Midtylland (Danska) – GEN-I Zagorje 31:28 GEN-I Zagorje – Midtylland 22:28 (obe tekmi sta bili odigrani v Zagorju) Sezona 2013 -2014 3.krog Iuventa Mihalovce (Slovaška) – GEN-I Zagorje 31:24 GEN-I Zagorje – Iuventa Mihaloce 27:21 V formi Dolski rokometaši nadaljujejo z dobrimi rezultati v letošnji sezoni. V prejšnjem kolu so v Radečah v sosedskem derbiju odpravili ekipo Radeč, preteklo soboto pa so v drugem zasavskem derbiju po vrsti premagali še goste iz Šmartnega pri Litiji. Derbi 10. kroga 1. B SRL je postregel z vsem, kar takšne tekme prinašajo na rokometna igrišča. Domači fantje so bili odlični v prvem delu, saj so imeli vseskozi rezultatsko prednost in nadzor nad tekmo, za kar je posrbel tudi je vratar Primož Cenkar, sicer Šmarčan. V napadu sta svoje dodala nezaustavljiva Amal Ajdari in Frefor Klepej, ki ju je z odličnimi asisten- Na tekmi. Foto: osebni arhiv bi lahko premagal marsikatero ekipo iz lige prvakinj, a vseeno so se v obe tekmi spustile z veliko vneme in samozavesti ter željo po zmagi. Ekipo pestijo tudi kadrovske težave, saj je kar nekaj ključnih igralk izpustilo tekmo zaradi poškodb. Tudi psihološko se je morala ekipa pripraviti, saj so tekmo proti Piranu v 3. krogu cami razigraval Domen Hribšek. V drugem delu se je vnel boj “gol za gol”, tekmo pa je v zadnjih sekundah odločil Ajdari in z evro golom poskrbel za zmago 29 : 28. Tokrat so Dolani igrali precej oslabljeni, saj so manjkali kar štirje člani članske ekipe (Bauerheim, Jazbec, Ribič in Jakopič), Zore pa je igral poškodovan. V ekipi Dola TKI Hrastnik upajo, da bodo precej bolj popolni na domači pokalni tekmi proti Črnomlju, saj imajo zgodovinsko priložnost, da se uvrstijo na zaključni turnir štirih najboljših ekip v Sloveniji v pokalnem tekmovanju. MP Tako kot drugod po Sloveniji je tudi v Zasavju moč najti perspektivne posameznike z različnih področij, ki s trdim delom in zagnanostjo dokazujejo, da se lahko postavijo ob bok talentom širom po svetu. Takšen je tudi Domen Dornik, ki si želi nastopa na olimpijskih igrah. Domen Dornik je triindvajsetletni Trboveljčan, ki si želi tekmovati v svetovnem pokalu v triatlonu, nekoč pa bi se rad udeležil tudi olimpijskih iger. Poleg treningov, ki mu vzamejo kar precejšen del dneva, je v zdravstvenem domu Trbovlje zaposlen kot reševalec in voznik reševalnega vozila. S športom se ukvarja že od otroštva. Najprej je treniral plavanje, nato, po končani srednji šoli, pa je začel še s tekom. Tako so se rodile njegove sanje o triatlonu. Za treninge plavanja je Domna navdušila njegova mama Simona, ki je kot otrok tudi sama trenirala. Domen pravi, da mu je »ta šport hitro zlezel pod kožo« in da v njem uživa še danes. Kot svoj največji dosežek šteje, da se je že v prvi tekmovalni sezoni izkazal kot športnik z velikim potencialom, saj je dosegel normo za triatlonsko reprezentanco Slovenije. Poleg tega je postal tudi državni prvak v akvatlonu, ki je kombinacija teka in plavanja, ter, kot pravi, »nanizal kar Dolski rokometaši pred zgodovinskot tekmo. Foto: arhiv kluba Zajc je borbal Sreda, 17. 12. ob 19. uri Kristjan Pavlič Domen Dornik Športnik z velikim potencialom Minuli teden je v Mariboru potekalo evropsko člansko prvenstvo v kickboxingu. Tekmovanja se je udeležilo več kot 600 najboljših borcev iz 32 držav. Barve slovenske reprezentance sta iz izlaškega kluba zastopala Tilen Zajc in Miloš Rozman. Zajc je v kategoriji do 74 kg v Point Fightingu, zmagal nad ruskim in bolgarskim borcem ter klonil šele v pol- domače lige nepričakovano izgubile, a formo potem dvignile. Pravzaprav so doživele edini poraz do vključno 8. kroga. V 1. A državni ligi sicer zasedajo 2. mesto, ki si ga delijo z RK Krim Mercator, ki pa ima odigrano tekmo manj. Domačo tekmo v 3. krogu pokala EHF so Zagorjanke izgubile z rezultatom 22:33, na povratni tekmi v Hamletovi deželi pa so klonile s devetimi goli, tekma se je končala s 35:26. Rokometašice so se zavedale, kako težke bodo te tekme, a so vseeno pokazale svoj maksimum, kar pa ni bilo dovolj za skok v naslednji krog. Treba je omeniti tudi, da je dansko prvenstvo eno najmočnejših in da Esbjerg trenutno zaseda prvo mesto v njihovem prvenstvu ter ima nabor igralk, ki igrajo v reprezentancah najboljših držav. Imena, kot so Kari Aalvik Grimsbø in Ida Bjørndalen (Norveška), Johanna Ahlm (Švedska), Lotte Grigel in Maibritt Kviesgaard (Danska), Laura van der Heijden in Estavana Polman (Nizozemska) v ženskem rokometu res nekaj veljajo. V zagorskem taboru so sedaj osredotočeni zgolj na domače prvenstvo in ohranitev naslova slovenskih podprvakinj, kot so to počele v minulih sezonah, pri tem pa računajo na podporo domačih navijačev, ki se zadnja leta res lahko veselijo predstav svojih odličnih rokometašic. finalu proti aktualnemu svetovnemu prvaku iz Madžarske ter s tem osvojil odlično 3. mesto. Za Zajca, ki je bil najmlajši v svoji kategoriji, je bila to že druga zaporedna uvrstitev med najboljše tri na članskih evropskih prvenstvih. Rozman je v kategoriji članov do 69 kg v prvem kolu izgubil proti bolgarskemu tekmovalcu. Dvorana Dolanka Dol pri Hrastniku ZT Četrtfinale pokala Slovenije, RK Dol TKI Hrastnik : RK Črnomelj Na EP v Mariboru. Foto: arhiv kluba Domen Dornik si želi na OI. Foto: osebni arhiv nekaj dobrih rezultatov tako doma kot v tujini.« S stanjem glede športa in športnikov v Zasavju je Domen v splošnem sicer zadovoljen, ima pa tudi nekaj pripomb: »V Zasavju imamo prijazno okolje, ki nam omogoča kar dobre pogoje za trening. Na srečo imamo ljudi, ki so pripravljeni stopiti skupaj in pomagati športniku. Za vrhunski šport pa bi moralo postoriti še kaj glede infrastruktrue in organizacije različnih klubov, da bi imeli perspektivni športniki optimalne pogoje za trening.« Želi na OI Domnove ambicije niso majhne in, da bi uresničil svoje sanje, je pripravljen trdo delati. »Najbolj si želim preskoka med profesionalne triatlonce,« je povedal, »ter tekmovati na najmočnejših evropskih in svetovnih dirkah, s tem pa doseči uvrstitev na olimpijske igre v Tokiu leta 2020.« Domen si želi, da bi imel na voljo še nekaj dodatnih ur za trening, pri čemur ga ovira služba in dejstvo, da se mora do najbližjega primernega bazena voziti nekaj ur. Da bi lahko kljub zmanjšanem delovnem času še vedno dovolj denarja namenjal treningom, se je odločil za zbiranje sredstev preko spletne platforme Indiegogo. »Za Indiegogo sem se odločil, ker ponuja najbolj ugodne pogoje pri zbiranju sredstev in je tudi popolnoma varen za tiste, ki nakazujejo denarna sredstva.« Čeprav so Domnu treningi trenutno na prvem mestu, svoj prosti čas rad preživlja s prijatelji in družino. »Vedno počnemo kakšne zabavne stvari, da malo pozabim na vse ostalo,« je povedal. »Imam pa rad tudi službo, ki jo opravljam, saj lahko vsak dan pomagam ljudem.« Martina Drobne 14 ZA MLADE četrtek, 4. december 2014 Ne le en dan Ob zajtrku še državni simboli Gibanje, zdravo prehranjevanje, druženje in ohranjanje tradicije je bilo vodilo naravoslovnega dne, ki so ga v petek, 21. novembra na dan slovenske hrane pripravili na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Učenci so, tako kot drugi po Sloveniji, pojedli zdrav zajtrk, ki je vključeval maslo, črn kruh in jabolko. Ponosno so dodali sladek, gost in zdrav domači med. Šolski, Cankarjev, ki so ga pridelali učenci pri čebelarskem krožku! Toplo mleko je veselo steklo po grlih, nato pa je sledilo ustvarjalno delo, povezano z zdravo hrano in zdravim življenjskim slogom. Učenci so delali kruh, žemljice, jabolčni zavitek in mandelce. Testo so gnetli z malimi rokami, ga spekli in nato pojedli. Hvaležno so sprejeli pomoč babic, upokojenih učiteljic, farmacevtke iz lekarne Pušnik, pa tudi županje, ki jih je obiskala. Spoznavali so zdrave napitke, jih tudi ustvarjali in poskusili. V učilnicah je dišalo po svežem in roke so bile prijetno lepljive od sadja. Nekateri učenci so obiskali okoliške kmetije: nahranili so domače živali, pocrkljali hišne ljubljenčke, pojedli doma pridelano hrano in spili svež domači sok. Nekateri so poprijeli za orodje, spoznavali drevesne vrste, drugi so jezdili konja. Najstniki so spoznavali osnove prve pomoči, obnovili anatomijo človeka, se učili rokovati z dojenčkom, poskusili izmeriti krvi tlak in se učili o zdravi spolnosti. Srednješolci so učili osnovnošolce, prišlo je nekaj bivših učencev OŠ, ki se radi vračajo. Čeprav verjetno niso imeli samih odličnih Tudi na OŠ Ivan Skvarča v Zagorju so se pridružili slovenskemu tradicionalnemu zajtrku. Na lično pogrnjenih mizah so učence pričakale tradicionalne slovenske jedi: medenjaki, bombete, domači kruh, medenjaki, maslo, med, biodinamični sir in skuta ter mleko, sirotka in jabolka. Potem pa so nekateri spoznali pot do čebel, se učili plesa, občinskih, državnih in evropskih simbolov in slovenske ter zagorske zgodovine. Zanimiv je bil obisk čebelarja, izdelovanje didaktičnih iger, celo Slakovega Čebelarja so se naučili peti. AH Kako je lahko na OŠ Ivana Cankarja zanimivo. Foto: arhiv šole ocen, so jih na šoli učili sodelovanja, strpnosti in odgovornosti. MLD Varnost na internetu V sredo, 19. novembra, so učenci OŠ Ivana Cankarja Trbovlje v okviru tehniškega dne spoznavali prednosti in slabosti interneta ter se učili o njegovih varnosti in pasteh. Najprej so si ogledali izvirno predstavo Družinskega gledališča Kolenc z Vač Varnost na internetu, v drugem delu pa prisluhnili predavanju strokovnjaka s Safe.si. Gledališka predstava o pasteh internega. Foto: GO AKŠ Pevski vikend v Planici Pretekli vikend, od 28. do 30. novembra, so pevci šolskega zbora GESŠ Trbovlje odšli na že tradicionalne priprave v Planico. Tudi tokrat so bile za vse udeležence nekaj posebnega in nepozabnega. Na pevskem vikendu so se pripravljali na prihajajoče nastope, predvsem na letni koncert. Vaje so bile naporne in uspešne, predvsem pa polne smeha ter zabave. Pa vendar niso le vadili. Medse so starešine zbora sprejeli in »krstili« tri dijake prvih letnikov, sprejem oziroma »krst« pa so pripravili tudi za dijaka drugega letnika. Za zabavo sta po koncu krsta poskrbela tudi spremljevalca, profesorja Aleksandra Jurman in Miroslav Milar. Zbor je na letošnjih pripravah dosegel povezanost, ki mu je zadnjih nekaj let manjkala. Zahvala gre tudi zborovodji Blažu Rojku, ki je pevce potrpežljivo učil in tudi naučil marsikakšne skrivnosti zborovskega petja. BD Pevci v elementu. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje Učenci, ki so doslej mislili, da o internetu vedo veliko, so prišli do mnogih novih znanj in spoznanj, hkrati pa so se tudi zelo zabavali. Devetošolci so dogajanje povzeli takole: “Predstava je bila zanimiva, smešna in sodobna. Igralci so znali improvizirati, sodelovati s publiko. Bilo je tudi poučno. Po predstavi je sledil kviz in kot razred smo zelo lepo sodelovali.« Predavanje pa je bilo pravzaprav šokantno. Učenci so spoznali resnične primere, s pastmi interneta ter posledicami nepremišljene rabe npr. fotografije, pogovorov z ljudmi, ki jih ne poznamo itd. Tudi učitelji že ugotavljajo, da so učenci že podlegli pastem interneta in pozivajo starše, naj otroke opozarjajo na nevarnosti in kontrolirajo oziroma omejujejo uporabo interneta. Začelo se je … Obisk čebelarja. Foto: arhiv OŠ Ivan Skvarča Prva svetovna V torek, 7. oktobra, so dijaki 1. in 2. letnika litijske gimnazije odšli na ekskurzijo Po poteh 1. svetovne vojne. V Doberdobu so si ogledali muzej, kjer so se lahko vživeli v usodo vojakov na Soški fronti. Spoznali so kraško pokrajino, pogoje, v katerih so se bojevali, ter orožja, ki so jih imeli na voljo. Na Sabotinu so se sprehodili po globokih jarkih, v katerih so se bojevali vojaki, vstopili v njihov svet prenočevanja, higiene in težkih razmer. V Sredipolju pa so obiskali enega največjih vojaških spomenikov, kjer je pokopanih na tisoče žrtev tamkajšnje bitke. Sprehodili so se po 378 stopnicah, ki vodijo do vrha spomenika, kjer stojijo trije visoki kamniti križi in kapelica. Na drugi strani, na gričku Sv. Elija, pa so si ogledali primerke orožja, topov in kaverno. Ekskurzija jih je popeljala v življenje vojakov in jih opomnila, kako kruta je vojna. Dva dni kasneje so se po poteh prve svetovne odpravili še dijaki 3. in 4. letnika Gimnazije Litija. Ekskurzijo so pričeli v Ljubljani v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo si ogledali razstavo z Take vojne si nismo predstavljali. Razstava prikaže težke razmere med letoma 1914 in 1918 skozi zgodbe in doživetja preprostih ljudi, ki so jih zaznamovale vojna ter njene grozote. V kraški vasici Lokev so si v vojaškem muzeju ogledali eno najbogatejših in najzanimivejših vojaških zbirk v Evropi. Pohod po sledeh vojne pa so končali na Sabotinu nad Gorico, ki je bil zaradi strateške lege nad Sočo v času soške fronte pomembno avstro-ogrsko mostišče. ŽL in PB V torek, 25. oktobra se je ekipa gastronomov in zdravstvenikov Srednje šole Zagorje odpravila na Osnovno šolo Litija. Dijaki zdravstvene nege Luka, Monika, Tadej, Daša, Tjaša in Zlata so učencem devetih razredov OŠ in njihovim staršem prikazali merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, postopek pravilnega oživljanja človeka in odstranjevanje tujka iz grla dojenčka. Dijaki gastronomije Luka, David in Tamara pa so ob pomoči profesor Andreja Naglava pekli palačinke z marmelado in mešali tri vrste koktajlov: Green Slovenia, Fantastico in Pink Panter. Gostje so bili navdušeni nad sladkimi palačinkami in raznobarvnimi koktajli, veseli pa so bili tudi, da so opravili strokovno merjenje krvnega tlaka in sladkorja. Proti koncu predstavitve je ekipa gastronomov predala svoj delovni prostor zdravstvenikom, ki so pokazali in dokazali, da ne obvladajo samo zdravstvene stroke, ampak lahko priskočijo na pomoč tudi pri ustvarjanju koktajlov! MK Dijaki v prvi svetovni vojni. Foto: arhiv Gimnazije Litija 8. december ob 17.30 Mladinski center Izdelovanje novoletnih Hrastnik voščilnic 10. december ob 18.00 Mladinski center Delavnica zeliščnih masažnih Hrastnik kock in šumečih kroglic 12. december ob 20.00 Mladinski center Kabarete simplozij – predstava Hrastnik o predstavi z Andrejem 15. december ob 17.30 Mladinski center Izdelava prazničnih okraskov v Hrastnik kimekomi tehniki (obvezne prijave) Rozmanom Rozo ŽIVLJENJE 15 četrtek, 4. december 2014 ZAHVALA Obsojati, soditi… obsoditi Na god sv. Martina se je v 84. letu od nas poslovil Tako »enostavno« je s prstom pokazati na drugega človeka in ga obsojati zaradi njegovih dejanj. Ste se kdaj vprašali: »Čemu? Zakaj ljudje to počnemo? Kaj s tem pridobimo?« Najbrž nam je z obsojanjem drugih za trenutek lažje. Za trenutek, čeprav brez realne osnove, se na ta način povzdignemo nad druge in verjamemo, da smo »boljši« od njih. Vendar… Ali smo res boljši od drugih? Ali bi, če bi bili boljši od drugih, res kogarkoli obsojali? Pogosto se vprašam, s kakšno pravico ljudje to počnemo. S kakšno pravico prevzemamo vlogo »nadčloveka« in sodimo nekomu, ki je prav tako človek kot mi, nekomu, ki ravna, kot ravna, ker v danem trenutku ne zna drugače, nekomu, ki bije svojo bitko, ki ni lahka, nekomu, ki nosi v sebi vsa bremena preteklosti in se, prav tako kot mi sami, trudi rešiti praznine, ki ga duši in vleče k tlom? Se sploh zavedamo, kakšno škodo delamo drug drugemu z obsojanjem in s sodbami? Se sploh zavedamo, da s tem, ko sodimo druge, kažemo nase in na lastne nezaceljene rane? Tisti, ki jih s takšnim veseljem obsojamo, so le ljudje, ki dajejo sol na našo še nezaceljeno rano, ker smo nedolgo tega sami počeli nekaj takšnega ali podobnega (ali pa so to počeli ljudje, ki jih imamo radi), in nas ta rana še vedno boli. V tistih, ki jih obsojamo, običajno prepoznamo lastno bolečino, saj so ljudje okoli nas le naša ogledala. Vprašanje, ki mi ne da spati, pa je: »Ali bi Človek, ki ima iskreno rad sebe, svoje življenje, svoje sanje, sočloveka… res lahko sodil?« Ali bi srečen in notranje izpolnjen človek res lahko s prstom pokazal na sočloveka, kot je dejal že Prešeren na brata, in se posmehoval njegovi nesreči, ali se iz nje nemara celo norčeval? Ne, ne bi mogel. Sprašujem pa se tudi, kako dolgo bomo ljudje še potrebovali, da ugotovimo, da s tem, ko škodimo drugim, škodimo sebi, kajti vse naše misli, besede in dejanja se obrnejo proti nam samim in zato se ob takšnem početju nikar ne sprašujmo, zakaj se na svetu dogaja toliko »slabega«. Življenje nas želi nečesa naučiti, močno upam, da bomo to kmalu spoznali in pričeli ravnati drugače. Vse rešitve so v nas samih in že danes lahko vsak od nas prične živeti drugače, brez sodb, s spoštovanjem vsakega človeka, ki nosi svojo zgodbo. Ne pozabite dragi moji: »Kar bomo sejali, bomo tudi želi.« Zato raje sejmo ljubezen, spoštovanje, empatijo, sočutje, dobroto, iskrenost... Ines Kolar Na Mlinšah je dišalo V četrtek, 20. novembra so članice Društva za zdravilne rastline Zasavje in Kulturnega društva Mlinše spet združile moči. V zelo uporabnih prostorih na odru in garderobi dvorane v Zadružnem domu Mlinše so pripravile kuharski tečaj pod naslovom Čas je za zdrave in okusne sladice. Marija Kočevar Fetah, ki vodi biotrgovino Jablana v Ljubljani in je tudi soavtorica mnogih knjig v sodelovanju s Sanjo Lončar, je prikazala, kako se naredijo sladice brez uporabe glutena, mleka in enostavnih sladkorjev. Pečice niso potrebovale, le dovolj močan mešalec in kuhalno ploščo za segrevanje. Kot osnovo za kremne torte in male prigrizke v obliki kroglic je uporabila jedrca (indijski oreščki, orehi, mandeljni) in suho sadje (fige, rozine, slive, dateljne, marelice, goji jagode). Potrebno maščobo je dodala v obliki kokosovega masla. Kot zgoščevalec je uporabila sveže mleta lanena semena in chia semena. Vse je močno začinila z limono, kadamomom, cimetom, ingverjem, vanilijo in janežem. Ves prostor je ovil omamen vonj začimb. Narejene sladice so prave male energetske bombice, ki nas hitro nasitijo. Vsebujejo veliko vitaminov, encimov in naravnih barvil, ki ščitijo telo pred boleznimi. Sladkor iz sadja in oreškov je lažje prebavljiv in daje pra- vo energijo za fizično in umsko delo. Vmes so se tečajnice sladkale s sveže pripravljenimi napitki: mandljevim mlekom, toplim kakavovim napitkom iz kokosovega mleka in sadnim smoothyjem. Za zaključek pa je razgrete glave, polne novega znanja, ohladil še sladoled. Namig: Na ohlajeno proseno kašo, kuhano na ananasovem soku, razporedimo banane in goji jagode. Nato dodamo kremo, ki jo naredimo tako, da zmeljemo oreščke, laneno ali chia seme ter dateljne ob dodatku kokosovega olja in vode. Okrasimo s sadjem ali kakavom. Alenka Pokorn Nekdaj so se borili za svobodo, danes pa za privilegije. Vse, kar je dobro v življenju, je ali nemoralno ali ilegalno ali pa debeli. Rdeči Tajfel Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče, za darovane mašne namene in darove za cerkev. Hvala vsem duhovnikom in pevcem cerkvenega pevskega zbora za sodelovanje pri maši zadušnici. Še posebej hvala župniku Janiju Tušaku za lep pogrebni obred ter pevcem Zagorskega okteta za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste našega ata ohranili v lepem spominu. Bog povrni. žena Stanka in sinovi z družinami Osmrtnice in zahvale Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite lahko tudi fotografije. CENIK ZAHVAL IN OSMRTNIC 1/8 strani (s fotografijo) 70 € 1/16 strani (s fotografijo) 40 € 25 € 1/32 strani (brez fotografije) Ostale dimenzije po rednem ceniku. Več informacij: marketing@zasavskitednik.si Telefon: 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure) Popravek V prejšnji, 13. številki Zasavskega tednika smo na prvi strani objavili fotografijo Osamljeni dimnik. Pod njo smo kot avtorja zapisali Stanislava Rožanca, avtor fotografije pa je Matjaž Merzel iz Trbovelj. Posnetek nam je poslal skupaj s pesmijo Trbovski raufnk in oba prispevka smo hranili za posebno literarno prilogo. Danes objavljamo njegovo pesem, obema avtorjema pa se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo Zasavskega tednika, Marko Planinc Trbovski raufnk Trbovski ta veliki, ki stoji ob Savi, misliti nam daje, kako smo mi res mali! Trbovski ta veliki, zgradil te ni pohlep. Ljudem si ti pomagal, da blo je za živet. Če si dober vsi gazijo po tebi, če si pa gnoj, se te izogibajo. Tisti, ki sedaj goreče kritizirajo rdečo zvezdo, so jo nekdaj najbolj ponosno nosili. Ob nenadni izgubi ljubečega moža in dragega očeta, iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega. Najvišji dimnik si v Evropi, simbol trbovskih si ljudi. Po rudniku in dimniku poznajo nas vsi. Aforizmi Razmišljanje mladega dekleta: Moj prvi fant po horoskopu je bil kozorog, drugi oven, tretji bik, če malo bolje razmislim – zbrala sem vso živino. Anton Pograjc, upokojeni rudar iz Zagorja. Matjaž Merzel, Trbovlje Presna torta. Foto: Cvetka Drnovšek Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni! UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas. Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure). Popust, da te kap Slaščičarna Saška S predložitvijo kupona 5 % popusta na končni znesek. Tahirovič & Tahirovič, Cesta zmage 39 1410 Zagorje ob Savi , tel.: 040 508 432 Velja do 31. 12. 2014 16 OGLASNA STRAN četrtek, 4. december 2014 LaDiva - center zdravja in dobrega počutja Družba Summa ars d.o.o. je prevzela Center zdravja in dobrega počutja La Diva v Trbovljah aprila letos. Zasavčanom bi radi ponudili center, kjer se bodo družili, se sprostili, spoznali ogromno koristi, ki jih lahko imajo, če se redno gibljejo, uravnajo svojo prehrano, skrbijo za svoje telo in um. Ponujamo celovito in individualno obravnavo posameznika od glave do peta. Ljudem želimo povrnili energijo, dobro počutje in pozitivno razmišljanje, da ne bodo posegali po antidepresivih in ostalih nepotrebnih farmacevtskih sredstvih. Spoznali bodo, da lahko sami naredijo največ za ohranjanje svojega zdravja. Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa spremenimo sebe in svoj pogled na svet. Za ceno ene kavice na dan boste pri nas dobili zdravje in dobro počutje. Različne vadbe V Centru vam ponujamo celo vrsto različnih vodenih vadb, vsak lahko najde pravo zase, tudi če se ni še nikoli ukvarjal s športom. Lahko se odločite za manjše skupine vadečih, kar zagotavlja kvalitetno in varno izvedbo vaj. Vadbe potekajo ob primerni glasbi v dobro opremljeni, prijazni telovadnici pod vodstvom usposobljenih vaditeljev od jutranjih do večernih ur. Namenjene so druženju, gibanju, zagotavljanju mišičnega tonusa, gibljivosti, ohranjanju splošne psihofizične in kardio-vaskularne kondicije ter tudi izgubi odvečnih kilogramov. Ob vadbi zumba toning boste doživeli še pravo vzdušje razgretega plesišča in ob latino ritmih prebudili svojo čutnost. Za otroke od 4 do 9 leta smo pripravili vadbo zumba kids, ob kateri se bodo zabavali in mimogrede osvojili še motoriko, občutek za ritem in disciplino. Sprostitev Poskrbeti znamo tudi za to, da se boste ob vodeni sprostitvi, topli svetlobi sveč in sproščujoči glasbi naučili poglobiti se vase in se ob reiki energiji resnično sprostili. Morda vam je bolj všeč joga, ki vzpodbuja gibčnost, prožnost in uravnoteženje telesa in uma. Ali pa pilates, ki v kombinaciji z metabolnim treningom prinaša čvrsto in gibčno telo. Certificirani osebni trener vam bo pomagal pripraviti trening in prehrambeni načrt za boljše počutje. Ali veste, da se lahko z načrtovanim treningom ter uravnoteženo prehrano diabetiki tipa 2 znebite tablet ter uravnate krvni tlak? Nov fitnes V centru LaDiva smo uredili nov, prijazen fitnes, ki ga odlikujejo čistoča, sproščen in prijeten ambient ter nove, uporabniku prijazne naprave. Predvsem pa je pomembno svetovanje usposobljenih vaditeljev. S kompleksnimi vajami boste na naših napravah poskrbeli za naravno gibanje telesa, se izognili pretirani obrabi sklepov in preobremenitvi mišičnih skupin. Fitnes vadbe so primerne predvsem za ljudi z omejenim gibanjem (poškodbe oz. druge telesne nepravilnosti), ki želijo ostati fit, ohraniti oz. pridobiti mišični tonus. Pod vodstvom trenerja fitnes služi tudi kot učinkovit način vzdrževanja pridobljene želene postave. Vadba na kolesu Pridobili smo licenco in ekskluzivno zastopstvo za Zasavje za SPINNING®. To je vadba na kolesu z vztrajnikom, kjer se osredotočimo na srčni utrip in pet različnih tipov treninga glede na intenzivnost - od aktivnega počitka do simulacije tekme. Treningi so namenjeni izboljšanju ali pridobivanju splošne vzdržljivosti, izboljšanju tehnike pedaliranja, hitrosti ter iz- gubi maščobe. Vadba je primerna za vsakogar, intenzivnost je prilagojena posamezniku in njegovim ciljem. Izgorevanje maščob Ena najbolj znanih in revolucionarnih metod za oblikovanje telesa je Hypoxi® linija. To je metoda za izgorevanje maščob na ‘’kritičnih’’ predelih telesa, torej na zadnjici, stegnih, trebuhu in bokih. Vadba omogoča razgradnjo maščob na želenih mestih in ne tam, kjer to ni treba. Terapija obsega trening za srce in srčni obtok pod spremenjenimi klimatskimi pogoji in zmeren trening za izgorevanje maščob z istočasno aktivacijo porabe maščob s pomočjo podtlaka in va- kuuma. Ena izmed terapij za učvrščevanje kože je tudi VelaSmooth® terapija, ki z revolucionarno ELOS tehnologijo izboljša videz celulita za eno do dve stopnji (poznamo 3 stopnje). To je prvi neinvazivni postopek, ki prodre dovolj globoko v maščobno tkivo, da sproži spremembe v presnovi maščobnih celic, koža pa postane gladka in svilnato mehka. Terapijo z elektrostimulatorjem mišic priporočamo tistim, ki želijo ojačati mišice, ki so zaradi poškodbe ali prestane operacije, ko je bila običajna vadba onemogočena, atrofirale. Omogoča ponovno regeneracijo brez vadbe, ki bi obremenila poškodovan sklep. Vibracijska plošča ComboDuo je nova rešitev v welness in fitnes industriji, primerna za vse starosti, življenjske navade in fizične zmogljivosti. Uporabljamo princip treninga, ki stimulira telesni naravni odziv na vibracije. Desetminutna vadba pod nadzorom in vodstvom terapevta ima enak učinek kot enourna vadba na ostalih fitnes napravah. Lepota obraza Seveda ne bi bili pravi Center zdravja in dobrega počutja, če ne bi poskrbeli tudi za lepoto obraza! V našem kozmetičnem salonu lahko uživate v različnih negah obraza, diplomirana kozmetičarka ne pozabi tudi na vrat, dekolte in ramenski obroč ter masažo obraza. BEE STING FACIAL je edinstvena nega obraza, ki s posebno masažno tehniko učvrsti in dvigne mišice obraza, z organskima izdelki Heaven pa neguje kožo. Nega traja 60 minut, ne vključuje le masažo obraza temveč tudi dekolteja, mišic ramenskega obroča in glave. Nudimo vam še različne nege s kozmetiko Thalgo, ki so prilagojene tipu kože, v nego lahko vključimo tudi DIAMANTNI PEELING. To je postopek mikrodermoabrazije, kjer postopoma in kontrolirano luščimo povrhnjico z lasersko obdelanimi diamantnimi konicami ter vakuumom, s katerim odstranjujemo odmrle kožne celice, hkrati pa pospešimo mikrocirkulacijo in s tem obnavljanje kože. Vključimo lahko tudi KISIKOVO TERAPIJO, ki temelji na revolucionarni hiperbarični kisikovi tehnologiji. Ta omogoča, da z vitamini obogatena hialuronska kislina prodre skozi povrhnjico in globinsko navlaži in obnavlja kožo. Tretma zagotavlja takojšnje glajenje obraznih gubic, napetost in navlaženost kože, brez strahu pred rdečino ali draženjem. Izjemni rezultat je viden že po prvi terapiji. Oboje lahko uporabimo tudi samostojno. Med nego lahko oblikujemo obrvi in odstranimo dlačice nad zgornjo ustnico. KOMBINACIJE MASAŽ vsebujejo zgoraj navedene masaže v paketu z aroma ali detox masažo. Z rednimi masažami in limfno drenažo preprečimo ali omilimo ogromno bolezni in škodljivih posledic vsakdana. Več informacij o LaDivi telefon 040 245 860 in 031 476 419 e-poštni naslov info@ladiva.si. spletna stran www.ladiva.si facebook: CenterZdravjaLaDiva. Klasične in nove metode Rojstni dnevi V našem centru izvajamo tudi manikuro, klasično in medicinsko pedikuro, depilacijo ter permanentno podaljševanje trepalnic in oblikovanje obrvi po klasičnem postopku ali po Anastasii Beverly Hills. Prav tako izvajamo ročno limfno drenažo, refleksoterapijo, hipnoterapijo in psihoterapijo. Za vse poskrbi diplomirana psihoterapevtka. Posebej priporočamo ročno limfno drenažo, s katero razstrupite telo ter ojačate imunski sistem. Nudimo klasično ali švedsko masažo, terapevtsko in športno masažo, ki sta naravnani v blažitev ali odpravo bolečin v določenem delu telesa, energijsko tui-na masažo, masažo glave in obraza, berbersko masažo z arganovim oljem ter masažo LaDiva. Slednja je rezultat 9-letnih izkušenj našega maserja in tuinologa in predstavlja esenco najboljših masaž. Poskrbimo tudi za prilagojeno masažo nosečnic. Z vami se veselimo praznovanja rojstnega dne vašega otroka! Za otroke starosti od 3 do 9 let smo pripravili tematsko animacijo, kjer se pod vodstvom pedagoginje, profesorice razrednega pouka, zabavajo v praznično okrašeni telovadnici. Ob primerni glasbi vstopijo v svet princesk, Pika Nogavičke, Indijancev, gusarjev ali smrkcev. Praznovanje popestrijo športne in družabne igrice, posladkajo se z rojstnodnevno torto, prigrizki in sokom. Za najstnike je pripravljen dveurni program, ki zajema zabaven voden trening v fitnesu ter v spinning® studiu in pravi mali disco. Najstnikom ponudimo pizzo in pijačo, za slavljenca pripravimo torto. Seveda lahko naše storitve privoščite prijateljem in ljudem ki jih imate radi, saj smo pripravili tudi darilne bone. Kdor je že bil pri nas, ve, da je za vse naštete visokokakovostne storitve plačal »zasavsko« ceno. Nasvidenje v LaDivi ! OGLASNA STRAN 17 četrtek, 4. december 2014 KURILNO OLJE POKOJNINA? • BREZPLAČNA DOSTAVA • Plačilo na 4 OBROKE (1 obrok takoj + 3 trajnik ali čeki) • Plačilo 5-12 obrokov (NLB Karanta, NLB Mastercard , Visa, Diners club in American express) • dostava - 041 855 799 • 1000 litrov=997,00 EUR z dostavo Naše kurilno olje dosega ali celo presega vse parametre, ki so v Sloveniji predpisani s standardom SIST 1011. Zaradi večjega izkoristka boste imeli nižjo porabo, vaš ogrevalni sistem bo bolj zaščiten, manjše bo onesnaževanje okolja. Rezervirajte si termin za prednovoletno druženje na bowlingu. Odprto od pon.-čet. od 16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in nedelja od 15.00-22.00. Rezervacije na telefon: 05-995-73-12 ali GSM 041-684-828 www.sop.si ALI JO LAHKO SPLOH PRIČAKUJEMO? KOLIKO? SAMO 57% OD POVPREČJA PLAČ V PRIHODNJE? ŠE MANJ, OD 40-50 % NA TA NAČIN ŠE ZA KRUH NE BO, KAJ ŠELE ZA ZDRAVNIKA IN ZDRAVILIŠČE! KAKO PA BOM POTEM VARNO DOŽIVEL STAROST? DODATNO BOM ŽE DANES VARČEVAL V SOP-U, NAJSTAREJŠI VARČEVALNI USTANOVI OD LETA 1956 ZAKAJ V SOP-U? ■ NAVEZANOST NA GLOBALNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV BREZ POSEBNIH TVEGANJ V PORTFELJU ■ SAMO PRI NAS SO LASTNIKI VSI VPLAČNIKI ■ LAHKO STE BREZ SKRBI - NI DROBNEGA TISKA ■ PRI NAS JE VAŠ DENAR VAREN, DONOSI PA BISTVENO VIŠJI KOT V BANKAH (TUDI DO 10%) ■ NAJVIŠJI ZAKONSKO DOVOLJENI GARANTIRANI DONOS ■ IZRAČUNAJTE SI SAMI NA WWW.SOP.SI POSKRBITE ZA JUTRI ŽE DANES POKLIČITE NAŠEGA ZASTOPNIKA ZA SVETOVANJE NA TEL. 040 423 820 ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE 4. december OKROGLA MIZA / SITARJEV KAVČ - OBVEZNO CEPLJENJE: ZA in PROTI ob 19. uri / slavčkova soba 5. december PROSLAVA ZLATA VRTNICA - TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE ob 17. uri / gledeliška dvorana 6. december LUTKOVNA PREDSTAVA - KAM SE JE SKRIL DEDEK MRAZ ob 10.30 uri / kino dvorana 10. december MONOKOMEDIJA - MOŠKA COPATA ob 20. uri / gledeliška dvorana 11. december KONCERT - ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA ob 19. uri / gladeliška dvorana 12. december KONCERT - DUO PONTE ob 20. uri / Kavarna DDT 13. december LUTKOVNA PREDSTAVA ZVEZDICA ZASPANKA - SKUPINA LUČKA ob 10.30 uri / kino dvorana 13. december KONCERT - PLAVICE ob 18. uri / gledeliška dvorana 18. december KONCERT - GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE ob 18. uri / gledeliška dvorana TEKOČI DOGODKI 2. - 16. december VIZUALNA RAZSTAVA - SANELA JAHIĆ / Nova galerija 3. - 31. december RAZSTAVA 4. DRITL - 210 let rudarjenja v naših krajih / Stara galerija in kletni prostori 10. - 19. december SLIKARSKA RAZSTAVA - LILI LEDINEK / Stara galerija 11. december - 31. januar 2015 NOVA GALERIJA GOSTUJE - RAZSTAVA GENERACIJE / Galerija Velenje Gradič Trbovlje vam tudi letos v najem ponuja različne prostore znotraj Gradiča in vam ob enem nudi tudi svetovanje pri pripravi vaših novoletnih prireditev in zabav. Prostori so primerni za več kot 100 gostov, pa vendar ohranjajo vso intimo in toploto, ki je primerna temu prazničnemu času. V primeru, da nam želite zaupati celotno organizacijo prireditve ali zabave, vam ceno oblikujemo glede na vaše želje. ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si 18 OGLASNA STRAN četrtek, 4. december 2014 na +5 č letna garancija č čiščenje Avtopralnica krzisnik šči Zagorje 30 LET www.avtohisa-krzisnik.si 1804-2014 210 let rudarjenja RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje objavlja javno zbiranje ponudb za nakup nepremičnin: Apartmajsko naselje Palit, Rab Samski dom, Šuštarjeva kolonija 42, Trbovlje. Objavlja tudi javno zbiranje ponudb za nakup tehnološke in računalniške opreme. Vse informacije glede objave javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb, so objavljene na spletni strani RTH, Rudnik TrbovljeHrastnik, d.o.o.: www.rth.si javne objave-prodaja ZABAVA 19 četrtek, 4. december 2014 Nagradna križanka 14 14 AKADEMSKI SOVRETOV POPRAVLJAPEVSKI ROJSTNI LEC UR ZBOR DAN: 4. … MALOPRIDEN ČLOVEK RIMSKI POZDRAV IZMET, IZMEČEK ZAČETEK GESLA KITA (MED.) KAROL TURK DRZNO, POGUMNO (GLAS.) RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI ANTON TOMAŽIČ KONEC GESLA VEČKRAT UDARITI Z NOGO OB TLA KITAJSKI FILOZOF LAO GRŠKI ZGODOVINAR RENIJ REKA V RUSIJI ARABSKI ŽREBEC PROIZV. RAČUN. AM. IGR. LASTNOST, NIELSEN BISTVENA ZNAČILNOST 6. SOLMIZA. ZLOG KAČJI GLAS J. POLITIK AKIRA POLJSKI POLITIK HILARY MOTNOST AMERIŠKI ROCKER ….. POP RIBA V PRESP. JEZ. BRIGITTE BARDOT AN. DOL. MERA POLITIČNI VODITELJ ZORA, SVIT KATAL. PISATELJ RADON PREBIV. ZEMLJE PRIPRAVA ZA TKANJE GRŠKA ČRKA R. HIŠNI BOGOVI CEV (POG.) ORANJE PRIMOR. VZKLIK AM. IGR. DEREK AM. OBV. SLUŽBA SNOV ZA PREISKAVO DOKTOR ANJA TOMAŽIN BOLEZEN (KLOPI) TROPRSTI LENIVEC VESLAČ V SKIFU FAK. ZA LETOVIŠČE STROJN. OB ŽENEV. JEZERU NIZEK GOZD PROSTOR, ZAŠČITEN PRED ČIM ČEŠ. PIS. VIKTOR RIMSKA ŠTEVILKA 4 ZALOŽBA OBZORJA KONEC POLOTOKA SMER V SODOBNI IT. UMETNOSTI AKAD. NA ALJASKI ANGL. PISATEL. FRAN. RODU STARŠ NAGR. ZA VRHUNSKE PREVODE UDAV NOTRANJA NAPETOST TUBERKU-LOZA (POG.) OBDOBJE, VEK STROG USTNI IZPIT POČASNEJE (GLAS.) POVRŠINSKA MERA PRIPADN. STAROGRŠKEGA PLEMENA ZNAMKA ŠVEDSKIH AVTOMOBILOV GORICA NASLOV SOVRETOVEGA PREVODA OVARNA POSODE V CELJU POVRTNINA (ZA JUHE) ELEK. NAPR. ZA OPEKO KRUHA SUŽENJ V ŠPARTI ROZALIJA VRSTA KROMPIRJA ZEMELJSKI TEČAJ LJUBLJANA S. PESNIK GUSTAV KAR PO-SIPAMO BRAZILSKI PLES PISANJE Z LEPIMI ČRKAMI TOVARNA TOVOR. VATIKANSKA ČASOPIS. AGENCIJA GNOJEN UŠESNI IZTOK KAROL PAHOR ZNAMKA FOTOAPARATOV GORA V ŠVICI SOVRETOV ROJSTNI KRAJ TURŠKI VELIKAŠ 2 9 6 7 1 8 8 6 2 9 5 4 4 1 9 7 6 3 6 4 3 7 1 3 2 5 4 3 5 8 6 2 1 9 8 5 2 4 9 6 3 7 2 9 7 1 3 5 8 4 3 2 9 6 8 7 4 1 9 7 1 5 2 3 6 8 1 6 4 3 7 9 5 2 5 5 6 8 7 4 1 5 7 6 4 1 5 3 7 5 6 3 Naslov: Tel.: Geslo: V Zasavju vas ni, če vas ni v Zasavskem tedniku! Svojo dejavnost predstavite Zasavju. 50.000 ljudi lahko vidi vaš oglas KSANTOS (grški zgodovinar iz 5. st. p. n. št.), OUIDA (angl. pisateljica fran. rodu, pravo ime Marie Louise de la Ramee), OTOREJA (gnojen ušesni iztok, npr. pri vnetju srednjega ušesa) 9 1 9 3 Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 14 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno izvod knjige Romana Rozine: Štirje v vrsti. JUŽNOAMERIŠKA VELIKA ŽABA Ime in priimek: SLOVARČEK: 9 8 300 v Zagorju: Marinka Potočnik (Sallaumines 9, 1420 Trbovlje), Ana Flere (Prečna pot 26 a, 1410 Zagorje ob Savi) in Ljuba Oberčkal (Cesta v Rečico 6, 3270 Laško). Iskrene čestitke! 3 1 NEON NAJVIŠJI VZOR, IDEAL 4 4 RENATO VUGRINEC KAR NASTANE Z UKRIVLJANJEM Sudoku 14 7 MAJHNA SOBICA DODATNA STROKOVNA POMOČ ko, ar, ALU, Mihael, mršnik, JM, Eva, ime, av, um, Beneška republika, andante, najstnik Geslo: IZJEMNI TRBOVELJSKI KLARINETISTI Prejeli smo 111 rešitev za nagradno križanko 13. Nagrajenci bodo prejeli po eno pizzo v Bowling centru Planet 3 PERNATA ŽIVAL 2 Rešitev nagradne križanke 13: aport, polk, Tobar, Ikel, ulj, bohota, Jože, očalar, kon, kaval, kia, karjola, Tse, OD, NL, igra, omleta, RI, LP, Akeo, tran, nimfa, Savlje, Matjaz, VT, Cn, Franc, vsota, izjemni, eter, Piaf, Kras, SZ, Haas, Ravel, obi, Tutu, Orte, TS, YUG, Ra, da, Kipketer, Janez Ben- KARLOVAC TROBILO, KORNET (GLAS.) 18.000 izvodov prejmejo zasavska gospodinjstva 15 evrov je vredna najcenejša predstavitev 14 dni boste na ogled celemu Zasavju Oglašujte v Zasavskem tedniku info@zasavskitednik.si Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure. 20 ZADNJA četrtek, 4. december 2014 Zimski jamatlonci so pripravljeni V soboto bodo rudniške rove med Trbovljami in Hrastnikom zasedli jamatlonci. Kar zanimiva druščina se bo zbrala na progi od trboveljskega Ajnzerja do hrastniškega izhoda iz rudnika po Barbara rovu. Med drugim bodo na progi premagovali številne knapovske ovire svetovni prvaki: kajakaš Peter Kauzer in kanuista Sašo Taljat in Jure Božič, hrastniški triatlonec Denis Šketako v družbi državnega prvaka v olimpijskem triatlonu Jaroslava Kovačiča, pa bivša predsednica vlade Alenka Bratušek s svojo ekipo, hrastniški župan Miran Jerič s svojo ekipo. „Progo bomo malo spremenili, da bo zanimiva tudi za tiste, ki so že bili na prvem jamatlonu. Na začetku smo jo speljali povsem drugače, kot je bila speljana julija. Tudi za malo spremenjene ovire smo poskrbeli, pa kakšna nova bo na poti,“ je po ogledu trase dejal tehnični direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik Borut Flisek. Proga Start bo tokrat v »vašhavi« na Ajnzerju. Po vstopu v rudnik na trboveljskem Ajnzerju jamatlonce najprej čaka nekaj sto metrov ravnine, ki bodo služili za aklimatizacijo. Pred spustom po Bedja vpadniku, bodo jamatlonci krenili po drugi poti. Najprej bodo preplezali nakopičen jamski material. Pot bodo nadaljevali po jami proti objektom III. polja do jaška III. Na poti bodo morali prečkati transporter. Po transportnem vpadniku bo potrebno malo spretnosti v plazenju in sklonjeni hoji navzdol. Na dnu vpadnika jih čaka vzpon po lestvi na presipni oder. Večina ovir je postavljenih na Savskem obzorju, ki povezuje Ajnzer s hrastniškim delom rudnika. Treba bo najti pravo smer na križiščih ob pomoči oznak in spremljevalcev, se prebiti skozi konstrukcijo odsluženega prevoznega sredstva rudarjev, manjkalo ne bo plezanje preko rudarskih vozičkov, potiskanje bremen. V jami ne manjka nošnja in vleka bremen, tudi s pomočjo enostavnih jamskih priprav. Na nekaterih mestih udeležence čaka prebijanje skozi tesne prostore, pot pa se zaključi z vzponom po Barbara vpadniku. Vmes pa jamatlonce lahko preseneti še Perkmandeljc. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je za soboto, 6. decembra, pripravil primerno število Takole se nosijo bremena na jamatlonu. Foto: Dominik Kužnik lat za udarce po riti. »Nežen ne bom, pretiravati pa tudi ne gre,« je ekskluzivno za Zasavski tednik povedal Perkmandeljc. Vetrovka in primerna obutev Matic Hribar, ki bo tudi pred Zimskim jamatlonom pripravil filmski zapis proge, je že pred prvim jamatlonom po obisku proge, dal jasno navodilo udeležencem: »Za tek v jami se je potrebno dobro obleči. Na drugi polovici proge je v enem predelu kar močan prepih, do takrat pa bodo udeleženci gotovo že prepoteni, tako da kakšna vetrovka ne bo odveč. Vsem bi svetoval, da se opremijo s čelado, ki se jim bo dobro prilegala, saj jih bo v nasprotnem primeru ovirala med tekom, in da izberejo dovolj močno svetilko.“ In dodal: »Najbolj naporno se mi zdi to, da moraš vseskozi paziti na podla- go, saj so tla neravna, občasno pa je seveda treba pogledati tudi navzgor, da ne trčiš ob jamsko infrastrukturo. Zaradi zahtevne podlage predlagam, da udeleženci obujejo planinsko obutev ali nekaj takšnega, kar jih bo ščitilo pred zvinom gležnja.“ Naj na koncu zapišemo še, da so rudarji svečano obljubili, da bodo v jami do jamatlona prav gotovo skidali ves sneg, ki bo morebiti zapadel do 6. decembra. Ekipa Jamatlona Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik. Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini; Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini; Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik. Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin. Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse. Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov. Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT. Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom. Uredništvo Zasavskega tednika Podporniki Zasavskega tednika (prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva) ... Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer, Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika