1. No category

6
7
11
13
www.zasavskitednik.si
info@zasavskitednik.si
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 13
210 let zasavskih
steklarn
Pogovor: Samo Fakin
o zdravstvu in Zasavju
Dvanajst ognjenih
odtenkov
Ko igrajo knapi
četrtek, 20. november 2014
Zasavci in vrh
Malo nas je, verjetno zato nimamo
bolj izpostavljenih ljudi, je dejal eden
bolj izpostavljenih Zasavcev Samo
Fakin, ko sva se pogovarja v prijetnem lokalu. In seveda prižgal moje
zanimanje.
Jesenski ginko. Foto: Fanči Moljk
Termoelektrarna
Trbovlje v likvidaciji
Termoelektrarna Trbovlje je vendarle pristala v likvidaciji.
Vodil jo bo odvetnik Luka Podjed, v Holdingu Slovenske
elektrarne pa bodo še naprej odprti tudi za morebitne zainteresirane vlagatelje v zasavsko energetsko lokacijo.
Termoelektrarna Trbovlje (TET) gre
v postopek redne likvidacije, je v ponedeljek vendarle soglasno odločila
njena skupščina, ki jo sestavljata lastnika Holding Slovenske elektrarne
(HSE) in Factor banka. Direktorja
Franca Blazneka so sporazumno
razrešili, za likvidacijskega upravitelja pa imenovali odvetnika Luko
Podjeda, ki mora v 30 dneh pripraviti podroben načrt postopka likvidacije, vključno z možnostmi za prezaposlitve 160 zaposlenih.
Ti bodo sicer zaposlitev obdržali še
dva meseca, nato pa jih bodo s pomočjo HSE poskušali v druge energetske družbe prezaposliti vsaj 40.
Še vedno so odprti tudi za vse potencialne, resne in realne ponudbe za
nakup trboveljske termoelektrarne,
ki bi bil dolgoročno najboljša rešitev. Po neuradnih informacijah naj
bi se za vsaj polletni najem največjega zasavskega energetskega objekta
zanimala češka družba Carbounion
Bohemia, ki je TET v preteklosti dobavljala premog. In ravno zaradi tega
zaposleni z izglasovano likvidacijo
niso zadovoljni. Želeli so si še nekaj
časa, v katerem bi lahko našli rešitve
za dolgoročen obstoj TET in ohranjanje delovnih mest, poleg tega pa
so se 10. novembra tudi z ministrom
za infrastrukturo Petrom Gašperšičem na odboru za razvoj energetike
v Zasavju, kjer so Zasavci vztrajali,
da je treba nadaljevati iskanje rešitev
za Termoelektrarno Trbovlje (TET),
dogovorili, da vodstvo TET, HSE
in Slovenskega državnega holdinga
(SDH) dobi še teden dni časa za iskanje rešitve za dolgoročni obstoj zasavske energetske lokacije. A generalni
direktor HSE je bil že takrat jasen, da
se TET z vsakim dnem zavlačevanja
bliža stečaju, ki bi bil za Zasavce še
mnogo bolj neugoden.
V likvidaciji bo namreč TET še naprej nudil storitve Zavodu za blagovne
rezerve, terciarne rezerve za ELES ter
vzdrževal stikališče za ELES, likvidacijski upravitelj pa bo iskal tudi morebitne nove dejavnosti, ki bi jih lah-
likvidacijski postopek zelo zahteven,
saj se objekti TET razprostirajo v dolžini 100 metrov ob glavni železniški
progi in reki Savi. Vprašanje pa je
tudi, koliko bo vse skupaj stalo. Po
nekaterih ocenah približno 20 milijonov evrov ali celo še več.
Na to so se odzvali tudi v Energetski
zbornici Slovenije (EZS), kjer sicer
poudarjajo, da HSE ne more nositi
krivde za težave TET, a poudarjajo
pomen zasavske energetske lokacije
ter pomembno vlogo TET v kriznih
razmerah. »Ta se je pokazala tudi
ob letošnjem žledolomu, ko sta bila
plinska bloka PB-1 in PB-2 v TET
angažirana za zagotavljanje proizvodnje jalove moči. Le tako je bilo
mogoče preprečiti napetostni zlom v
Osamljeni dimnik. Foto: Stanislav Rožanc
ko pripeljali na zasavsko energetsko
lokacijo. O razgradnji objektov na
skupščini sicer še niso govorili. Košorok je dejal le, da rušitev dimnika
ni nujna. Razgradnja objektov je sicer
poleg dejstva, da gre za prvo termoelektrarno v likvidaciji, za kar nimamo posebnega zakona, razlog, da bo
delu slovenskega elektroenergetskega
sistema,« je poudaril Niko Martinec, izvršni direktor EZS. TET bi po
mnenju zbornice lahko predstavljala
pomembno lokacijo za razvoj nove
plinske elektrarne.
Včasih smo imeli predsednika slovenske vlade. Pravzaprav dva, v dveh
sistemih, sodobnem, kapitalističnem
in prejšnjem, socialističnem. Dr.
Janez Drnovšek je bil seveda čisto
drugačen kaliber človeka kot Miha
Marinko. No ja, obvladovala sta tudi
čisto drug čas. Pa tudi njuna funkcija
ni najbolj primerljiva. Marinko je bil
predsednik v času, ko slovenska vlada
ni imela tako velike veljave, republiko
v državi Jugoslaviji je vodila partija in
tam je bila moč odločanja. Drnovšek
je vodil vlado suverene države, imel je
oblast v rokah.
Malo Zasavcev je prišlo tako daleč.
Je res kriva le majhnost Zasavja? Ali
ni kriva tudi notranja razklanost, pomanjkanje tovarištva pravzaprav…
Kdorkoli malo štrli iz povprečja, ga
nekako znamo potegniti za noge nazaj vanj. Z izjemami seveda, ki so se
s svojo nevsakdanjo potjo, modrostjo
in izjemnim znanjem prebile v vrh.
Zasavci ne znamo več lobirati. Zato
nas ni na visokih političnih položajih, zato nas ni med ministri, državnimi sekretarji, na vidnih položajih v
državnih institucijah. Razen redkih
izjem, ki so se znašle tam bolj kot ne
po naključju ali spletu okoliščin. Tudi
zaradi tega, ker ne znamo lobirati, ne
za projekte ne za karierne poti, so se
v zadnjih desetletjih sesuvale v prah
skoraj vse dejavnosti, ki so kakorkoli
povezane z državo.
Pred očmi se mi večkrat pripelje
pogovor z nekdanjim direktorjem
rudnika Lojzetom Ribičem. Enkrat
sem ga pobral v njegovih poznih letih, ko je po dežju hodil iz železniške
postaje proti Trbovljam. V pogovoru
mi je dejal: »Veš puob, včasih smo v
Zasavju delali čuda stvari in ožemali
državo, pa so se drugi jezili. Danes pa
jemljejo drugi in se jezimo mi.« Ne
vem, če ni bilo to izrečeno pred četrt
stoletja. In še danes je, na žalost, tako.
Marko Planinc
SL
2
ZASAVJE
četrtek, 20. november 2014
Nussdorferjeva v Zagorju
Zagorje ob Savi je v sredo,
12. novembra, obiskala varuhinja človekovih pravic
Vlasta Nussdorfer. Obisk
je bil organiziran v okviru
poslovanja zunaj sedeža, za
ljudi, ki iz takšnih in drugačnih razlogov ne morejo v
Ljubljano.
Varuhinja povprečno enkrat mesečno obišče določen predel Slovenije. Pobudniki, kot jih je imenovala,
se lahko po predhodnem dogovoru iz oči v oči pogovorijo z njo in ji
predstavijo svoje probleme, ona pa
jim svetuje, kako jih rešiti.
Na obisku v zagorski občini jo je
spremljala ekipa, v kateri sta bila med
drugim tudi njena namestnika Jernej
Rovšek in Tone Dolčič. Zjutraj se je
sestala z županom Matjažem Švaganom, s katerim sta se pogovorila
o življenju v občini, o težavah, ki jo
pestijo in kako te probleme čimbolj
učinkovito reševati.
Nussdorferjeva izrazila zadovoljstvo
o delu občine in navedla nekaj njenih
ključnih dobrih lastnosti: Unicefovo mesto, brez brezdomcev, prijeten
dom upokojencev in čisto nov vrtec.
Še posebej pohvalno se ji je zdelo, da
Zagorje svojim občanom zagotavlja
brezplačno pravno pomoč. Poleg pozitivnih pa je omenila tudi nekatera
zaskrbljujoča dejstva, kot je onesnaženje okolja in posledično ogroženo
zdravje prebivalcev.
Največji problem je
brezposelnost
Kot najbolj pereča problema je varuhinja navedla brezposelnost in socialno ogroženost, ki v večini primerov iz tega izhaja. Tudi, kdor bi rad
ljudem v tovrstni stiski pomagal, ji
Lučke v male učke
Ali lahko dobrodelnost in srčnost združita in povežeta Zasavje? Je to
mogoče doseči z dobrodelno zbiralno akcijo Lučke v male učke?
Brez pomisleka bi bil moj odgovor na zgornje vprašanje »da«. Vem,
mnogi bi mi očitali, da več kot očitno živim v pravljici, saj so razprtije
med ljudmi vedno večje. Toda prepričana sem, da je dovolj le en človek,
ki bo začel razmišljati in delovati drugače. Če bo deloval drugače, se
bo morda opogumil še kdo, ki misli enako. Namreč, ne bi bilo simfonije, če bi nota dejala: »Ena nota ne ustvari glasbe.« Ne bi bilo knjig, če
bi beseda dejala: »Ni ena beseda tista, ki napolni stran.« Če bi človek
dejal: »Ne more biti ena sama ljubeča človeška gesta tista, ki bo rešila
človeštvo,« ne bi bilo miru, pravice, dostojanstva in sreče.
Na tiskovni konferenci. Foto: arhiv Varuhinje človekovih pravic
je povedal eden izmed pobudnikov,
povsod naleti na težave in zato obupa. Omenila je tudi problematiko
mladih, ki zaradi pomanjkanj izkušenj težko dobijo delo.
Varuhinja je izpostavila nekaj primerov težav, s katerimi se soočajo ljudje,
ki so prišli k njej na posvet. Tako je
na primer omenila gospo brez zdravstvenega zavarovanja in povedala,
da se takšni ljudje bojijo zaprositi za
zdravstveno pomoč, predstavila pa je
tudi primer ženske, ki zaradi dela na
črno od delodajalca ne more izterjati
plače, ki ji jo dolguje.
Čeprav je Švagan mesto predstavil
kot invalidom prijazno, se eden izmed pobudnikov s tem ni strinjal.
Pokritiziral je namreč premajhno
število dostopnih klančin in pomanjkanje prevoza za tiste invalide, ki so
na vozičku. Motilo ga je tudi po njegovem mnenju neustrezno delovanje
Društva invalidov, v katerem da so
nekateri, ki sploh niso invalidi, tem-
več le koristijo storitve društva.
Projekt Zagovornik:
Glas otroka
V nadaljevanju tiskovne konference
je besedo prevzel namestnik Dolčič
in skupaj z Jasno Vunduk predstavil projekt Zagovornik: Glas otroka.
Povedal je, da je to projekt, ki deluje
že 7 let, namenjen pa je otrokom, ki v
raznih postopkih dobijo dovolj besede. “Želimo ojačati glas otroka v vseh
situacijah, v katerih se znajde,” je povedal Dolčič. Do sedaj je zagovornika
dobilo že preko 400 otrok, dodeljenih
pa je bilo preko 80 zagovornikov, ki
morajo prej opraviti usposabljanje, ki
ga izvaja Fakulteta za socialno delo.
Nussdorferjeva je v Zasavju letos že
bila – januarja je skupaj s sodelavci
obiskala Hrastnik, kjer, pravi, imajo
ljudje podobne težave kot v Zagorju
in drugod po Sloveniji.
Zato Zasavje potrebuje tebe, takšnega kot si - edinstvenega, da se povežeš z drugimi. Prav s tem namenom povezovanja je zasavski regijski
odbor Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pričel z zbiralno
akcijo, s pomočjo katere bomo v decembrskih dneh obdarili otroke iz
socialno ogroženih družin. Povezali smo se z Gimnazijo in ekonomsko
srednjo šolo Trbovlje, ki bo ob pomoči dijakov za otroke iz vseh treh
zasavskih občin pripravila obdarovanje z družabnim programom in
obiskom dedka Mraza, in s CSD-ji, ki nam bodo posredovali naslove
socialno ogroženih družin, da jim bomo lahko poslali vabila na dom.
Do 12. decembra zbiramo čiste in nepoškodovane ali nove igrače, družabne igre, oblačila, šolske potrebščine, sladkarije na zbirnih mesti v
Trbovljah: DPM, Mladinski center, PUNKT Njiva, Kud b-boy (Janez
Vozel), KLUB B, Knjižnica Toneta Seliškarja, Dermapolis - salon za
nego telesa in obraza, v Hrastniku: Knjižnica Antona Sovreta, Mladinski center, Zdravstveni dom, in v Zagorju: Čudežna dežela, Zdravstveni dom, Mladinski center ter negovalni salon Andreja.
Vsi, ki bi želeli pri akciji pomagati, DOBRODOŠLI!
Ines Kolar
Martina Drobne
Križišče v Zideh varnejše
Izobraževanje za
odrasle
Zasavska ljudska univerza pripravlja v okviru svojih brezplačnih delavnic in tečajev delavnico
za odrasle, na kateri bodo udeleženci lahko izdelali tudi svojo
elektronsko voščilnico. Potekala
bo v decembru, tako kot tečaj
klasične masaže, ki je vstopnica za poklic maserja. Na ZLU
potekajo različni programi za
pridobitev novega poklica. Letos
izobražujejo bodoče trgovce, logistične in ekonomske tehnike,
vzgojiteljice predšolskih otrok
in medicinske sestre. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanjem že poteka usposabljanje za
socialne oskrbovalce na domu, v
januarju 2015 pa kandidate čaka
še izpit pred komisijo. Tisti, ki
jih zanima delo v gostinstvu in
so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, se lahko vključijo v
brezplačno usposabljanje za pomočnika/pomočnico natakarja.
ZT
Na križišču v Zideh v občini Zagorje so 12. novembra otvorili opozorilni sistem COPS@road, s katerim je občina Zagorje v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav in podjetjem
Aktivna signalizacija Korun opremila nevarno križišče, kjer
prihaja do nadpovprečno velikega števila prometnih nesreč.
Na omenjenem križišču so v zadnjih
petih letih zabeležili več kot 40 prometnih nesreč, med katerimi je bila
tudi ena smrtna žrtev, več kot 30 oseb
pa telesno poškodovanih. Priključevanje voznikov s stranske na prednostno cesto ima zaradi ukrivljenosti
prednostne ceste tako na levi kot desni strani visoko stopnjo tveganja.
Postavljen opozorilni sistem COPS@
road, ki ga je razvilo mlado slovensko
podjetje A.s.K, vključuje elemente
za detekcijo in svetlobno opozarjanje prometnih udeležencev ter
module za radijsko komunikacijo
med postavljenimi enotami sistema.
Centralna enota s svetlobnim prikazovalnikom in detektorjem vozil je
povezana z dislociranimi enotami ter
v realnem času opozarja na povečano
nevarnost trka udeležence v prometu, ki se vključujejo z neprednostne
na prednostno cesto.
»V občini Zagorje ob Savi si prizadevamo za izboljšanje prometne
varnosti na vsakem koraku, zato
smo brez pomisleka podprli pobudo
za postavitev sistema COPS@road v
enem izmed najnevarnejših križišč v
naši občini,« je povedal direktor občinske uprave Rudi Medved. »Takih
nevarnih križišč je še nekaj, zato si
jih bomo prizadevali opremiti s tem
sistemom.«
V sklopu projekta Skupaj za večjo
prometno varnost v Sloveniji je Zavarovalnica Triglav sofinancirala
40 odstotkov vrednosti postavitve
sistemov COPS@road v dvanajstih
slovenskih občinah. Med prvimi
izbranimi kritičnimi križišči je križišče v Zideh. »Pričakujem, da bomo
z novim opozorilnim sistemom na
križišču v Zideh bistveno zmanjšali
možnost prometnih nesreč in z njim
varovali številna življenja,« je povedala direktorica OE Trbovlje Zavarovalnice Triglav Mojca Brečko.
ZT
Sodobno urejeno križišče. Foto: arhiv občine Zagorje
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Sabina Lokar (Zasavje, Gospodarstvo), Tatjana Polanc (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport),
Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno),
Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).
Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
GOSPODARSTVO
četrtek, 20. november 2014
Poseben vrtnar
Začel je leta 2000. Od mame si je izposodil zagonska sredstva,
od očeta avto, kupil prikolico, lopato, grablje, samokolnico
in začel. Prvo pravo delo, ureditev domačega vrta, mu je dala
njegova osnovnošolska učiteljica. »To je bilo začrtano, nikoli
nisem razmišljal, da bi počel kaj drugega. Naredil sem vrtnarsko šolo v Celju, potem pa kolebal med študijem krajinske arhitekture in gozdarstva in se odločil za slednje,« pojasnjuje svojo izbiro.
jetij. Vsako površino, ki jo zasadimo,
nato preučujemo, njene pogoje rasti, katere rastline so primerne za to.
Vsak tak projekt je nova raziskovalna
ploskev in to znanje bomo uporabili
na drugih mestih. Imamo ogromno
kamnolomov, ki niso bili nikoli zaceljeni, plazovite površine in površine,
kjer so zdaj invazivne vrste,« razlaga
Taškar. Prek svojega bloga izvaja po-
Zasebni vrtovi
Načrtovanje, urejanje in vzdrževanje
vrtov, športnih površin in javnih zelenih površin je preveč suhoparnen
in preskromen opis vsega, kar Sašo
Taškar počne. Pravi, da najraje ureja
zasebne vrtove. Idealno je, da dobi v
delo vrt v fazi zemeljskih del in izvede proces od načrtovanja prek izvedbe do oskrbovanja. »Vrt potrebuje od
pet do deset let, da se pokaže v vsej
polnosti, kajti drevesa zahtevajo svoj
čas,« razloži Taškar. »Če stranka vrta
ne bo oskrbovala, ne pomaga niti popolna vrtnarjeva ureditev. Človeška
lenoba je pri tem delu velik dejavnik,«
še doda. V času krize je novih zasaditev vrtov manj. Pred leti pa je bilo
razmerje njegovih poslov šest proti
štiri v korist zasebnih vrtov naproti
javnim površinam.
Javne površine
Pri urejanju slednjih imajo vrtnarji manj proste roke, saj so zasaditve
največkrat vnaprej načrtovane. Kljub
vrste so primerne za zasaditev na deponiji elektrofilterskega pepela. Zanimajo ga degradirane površine. Sodeluje s trboveljsko cementarno in do
nedavnega s TET. »Mnogo ljudi moti,
da sodelujem z Lafargeom, v resnici
pa gre za to, da delam na tistem po-
Sašo Taškar opozarja, da smo pri nas nagnjeni k iskanju novitet.
»Iščemo nove sadne vrste, begamo in begamo, pozabimo pa na
bogastvo avtohtonih rastlin. Prezrte vrste, kot jih imenujemo
strokovno, so breg, skorž, mokovc, malo manj jerebika.« Rastejo
v gozdu in jih redko kdo pozna. V zagorskem parku so posadili
skorž, posadili bodo tudi breg. Oba imata uporabne plodove.
Tako kot malo manj prezrt dren, ki je našel svoje mesto na
sprehajalni poti med rondojem in trgovskim centrom v Zagorju.
Ne potrebujemo eksotičnih goji in podobnih jagod. Drenov plod,
drenulja, je poln vitamina C. Ne rečemo zastonj, da je nekdo
‘zdrav, kot dren’.
Degradirane površine
Taškar se trudi ostati na poti, ki jo je
začrtal s študijem. V svoji diplomski
nalogi je raziskoval, katere drevesne
Elektrarna na lesno biomaso v Kisovcu
Pod okriljem podjetja EVJ Elektroprom d.o.o. iz Kisovca je začela
obratovati plinska elektrarna na lesno biomaso, prva takšna v Zasavju,
tretja delujoča v Sloveniji.
Uradna otvoritev 750.000 evrov vredne investicije je bila 8. novembra,
vendar elektrarna obratuje že od 1. oktobra 2014. Gre za elektrarno nemške tehnologije, ki jo poganja plin, pridobljen iz lesne biomase manjvrednega lesa, oziroma lesnih sekancev. Ohlajen lesni plin poganja predelan
štiritaktni bencinski motor, ta pa generator, ki proizvaja električno energijo. Lastnik podjetja Janez Vidmar, direktor Tomaž Kralj in vodja projekta obnovljivih virov energije Tomaž Trotovšek pravijo, da je to šele
prva faza precej večjega projekta. Skupno sedaj proizvedejo 90 kilovatov
električne energije in 240 kilovatov toplote, namenjene sušenju lesnih
sekancev in ogrevanju prostorov podjetja. Električna energija pa potuje
v slovensko javno elektrodistribucijsko omrežje. Delovanje elektrarne je
avtomatizirano.
Vrtnar Sašo Taškar. Foto: URD
Prezrte in manj znane vrste
temu ima precej svobode pri kreaciji
posameznih gred v parku dr. Janeza
Drnovška v Zagorju, kjer so vse enoletnice zamenjali s trajnicami. Od
večjih površin, ki jih ureja v Zasavju,
je zanimiv še Plevčkov hrib v Trbovljah in površine med krožiščem in
trgovskim centrom v Zagorju. Nedavno so zasadili korita na Ulici Sallaumines v Trbovljah. Sodelujejo tudi
pri novih projektih. Tako so ozelenili
površine pri zagorskem vrtcu Smrkci. Taškar ocenjuje, da je napredek
pri urejanju javnih površin v zadnjih desetih letih v Zasavju ogromen.
»Še vedno so razlike med občinami,
vendar so nekatere spoznale, da je
zunanji izgled pomemben za splošno
počutje prebivalcev,« pravi. »Urejenost javnih površin se odraža tudi na
urejenosti individualnih površin in
obratno. To gre z roko v roki,« meni.
Pojasnjuje, da je šibka točka stik med
gradbeniki in vrtnarji ter dejstvo,
da pri naložbah zmanjka denarja za
hortikulturno ureditev in ima zadnjo
besedo tisti, ki »odpira mošnjiček«.
3
dročju, s katerega sem diplomiral. Ne
gre le za to, da delaš za neko družbo,
degradiranih površin je več kot pod-
pis invazivnih rastlinskih vrst v zagorski občini. Pravi, da je to problem,
ki se ga ljudje še ne zavedajo in zaradi
katerega nastaja velika škoda.
Drevesnica prihodnosti
Taškarjev konjiček je gojenje bonsajev in nivakijev. »To je drug svet. Tudi
če imaš znanje o gojenju in oskrbovanju rastlin, je to čisto posebna znanost,« pravi navdušeno. Doda, da je
bonsajizem Formula 1 v hortikulturi.
Svoj vrt, ki ga je letos začel oblikovati, bo oblikoval s kamnom, visokimi
travami in trajnicami. V njem bodo
svoje mesto našli tudi bonsaji. Taškar, ki se umetnosti gojenja bonsajev
uči pri športnem novinarju Tomažu
Kovšci, želi svoj hobi nadgraditi v posel. V prihodnosti bo imel drevesnico
z bonsaji, nivakiji in topiarji.
Polona Siter Drnovšek
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Pogled v srce elektrarne. Foto arhiv podjetja EVJ Elektroprom
V drugi fazi bo elektrarna lahko proizvajala toploto kot stranski produkt
proizvodnje elektrike za daljinsko ogrevanje stanovanjskih in drugih
objektov v Kisovcu. Trenutno ima podjetje v upravljanju (sistem projektiraj – zgradi - upravljaj) deset kurilnic javnih objektov na različnih lokacijah, poleg tega pa so v letu 2014 inštalirali dve soproizvodnji električne in
toplotne energije na zemeljski plin v OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju in OŠ
Ivana Kavčiča na Izlakah. Razgovori, povezani z daljinskim ogrevanjem
v Kisovcu, bodo potekali v prihodnjih mesecih, računajo pa, da bo na ta
način ogrevana voda prve stanovalce dosegla že v naslednjem letu. Tak
način ogrevanja bo v primerjavi z ogrevanjem na ekstra lahko kurilno olje
bistveno cenejši, v podjetju pa bodo poskrbeli tudi za vzdrževanje sistema. Izgradnjo in zagon elektrarne je financiralo podjetje, pri toplovodu pa
računajo na pridobitev takšnim projektom namenjenih subvencij.
Projekt, vložek naj bi bil povrnjen v dvanajstih letih, ni pomemben le za
podjetje, temveč za celotno lokalno skupnost. Biomasa za proizvodnjo
plina namreč v celoti prihaja iz lokalnega okolja. Tako v podjetju posredno skrbijo za delo gozdarjev, prevoznikov in izdelovalcev sekancev. Pomemben je tudi ekološki vidik, saj gre za uporabo čistega energenta brez
vpliva na okolje – edini izpust je izpuh motorja na lesni plin, ki poganja
generator.
Metka Šum
059 044 057
4
ZASAVJE
četrtek, 20. november 2014
Skrivnosti ni, ne recepta
V kisovško obrtno-industrijsko cono se je jeseni iz Zagorja
preselilo podjetje Kum-plast. Na dvorišču hale bivše tovarne
Pak4 so septembra pripravili uradno otvoritev. Direktor Kum-plasta Jože Ule je na kratko predstavil podjetje in njegovo
filozofijo.
Kdaj je bilo ustanovljeno družinsko
podjetje?
Pred 28 leti smo začeli s predelavo
plastike s prvim strojem, ki je našel
mesto kar v domači garaži na Selu
pri Zagorju. Najprej smo delovali
v okviru s.p.-ja, katerega nosilka je
bila žena Marinka, kasneje smo se
preoblikovali v družbo z omejeno
odgovornostjo. Postopoma smo širili
nabor plastičnih izdelkov, namenjenih predvsem pohištveni industriji.
Sodelovali smo s številnimi tehnologi največjih proizvajalcev pohištva v
Sloveniji. Postavili smo nove stroje
in postopoma začeli zaposlovati nove
sodelavce.
Kje ste delovali pred selitvijo v Kisovec?
Leta 2000 smo se selili prvič. Iz domače garaže v novozgrajeno proi-
zvodno halo na domačem dvorišču.
Potem se je izkazalo, da tudi ta hala
ne zadošča vsem potrebam proizvodnje in skladiščenja izdelkov. Pot nas
je tako pripeljala do objekta bivšega
PAK4 v Kisovcu. Selitev je bila zahteven projekt, ki je trajal nekaj mesecev, zdaj pa podjetje že v celoti deluje
v novih prostorih.
Je bila selitev zahtevna?
To je bil izjemno zahteven projekt,
ki je terjal ogromno časa, dela, energije, predvsem pa načrtovanja, saj
kupci pričakujejo nemoteno dobavo.
Najprej je bilo potrebno prostore prilagoditi zahtevam našega proizvodnega procesa, sledila je selitev predelovalnih strojev.
Kolikšna je površina kisovške hale?
Celotna površina skupaj s proizvodno halo, skladišči, pisarniškimi
Novi poslovni prostori. Foto: Metka Šum
prostori in pomožnimi prostori obsega 5800 kvadratnih metrov. Občina Zagorje nam je odobrila petletno
oprostitev plačila nadomestila stavbnega zemljišča v skladu z zagorskim
občinskim odlokom o stavbnem nadomestilu.
Ali je v Kisovcu le del proizvodnje
ali je bila preseljena vsa?
Preseljena je bila vsa proizvodnja, v
Zagorju ostaja le manjši del reciklaže
plastike.
Kolikšen je vaš letni promet?
Podjetje Kum-plast letno ustvari ok-
Prenova krožišča v Zagorju
V tednu od 10. do 15. novembra so v Zagorju prenavljali krožišče. Kljub temu, da je bil oviran promet v središču mesta in
da je povzročil nekaj slabe volje pri občanih, so gradbeniki
uspeli zagotoviti relativno tekoč pretok avtomobilov in dela
končali v nekaj dneh.
Na Direkciji Republike Slovenije za
ceste, ki je pristojna za glavno prometno žilo skozi Zagorje, so povedali, da so s prenovo odpravili napake,
do katerih je prišlo pri gradnji druge faze obvoznice Zagorje. V njen
okvir spada tudi krožišče. Povedali
so še, da dela ni naročila Direkcija
RS za ceste. Izvajalec je dela izvajal
po naročilu banke, ki je izdala bančno garancijo, saj bi Direkcija RS za
ceste v nasprotnem primeru vnovčila
bančno garancijo zaradi ugotovljenih
napak, zato jim tudi ni znan podatek
o stroških del.
Direktor občinske uprave Občine
Zagorje Rudi Medved je pojasnil,
da dela obsegajo zamenjavo poškodovanih robnikov, zalitje razpok v
asfaltnih površinah za pešce in kolesarje, vključno z dvigom pokrovov na
ustrezno višino, preplastitev voznih
površin v krožišču in obnovo talnih
signalizacij v krožišču. Krožišče so
preplastili s trdnejšo asfaltno maso,
ki bo odporna na promet težkih tovornjakov in se s časom ne bo nagubala.
Polona Siter Drnovšek
rog 4 milijone evrov prihodkov. Ob
tem pa je pomembno dejstvo, da večji
del proizvodov izvozimo v tujino, saj
vsi vemo kakšna je situacija pohištvene industrije v Sloveniji.
Kaj izdelujete?
Naš sedanji proizvodni program
obsega predvsem izdelke za potrebe
pohištvene industrije,
proizvajamo ABS robne trakove, pohištveno
okovje in profile, manjši del pa obsega vrtni program in proizvodnjo
elektro cevi.
Koliko ljudi zaposlujete?
V podjetju je trenutno zaposlenih 30
delavcev, nekaj imamo tudi stalnih
zunanjih sodelavcev.
Ali boste zaradi širitve v prihodnje
na novo zaposlovali?
Sama širitev proizvodnje še ne pomeni avtomatično potreb po novih
delavcih. V podjetju gre za pretežno
avtomatiziran proizvodni proces,
tako da so potrebe po delavcih odvisne predvsem od razvoja novih produktov in povpraševanja. Sicer pa so
vse stvari v življenju relativne, tudi v
poslu. V današnjih tržnih razmerah
je uspeh tudi, če delavcev ni potrebno
odpuščati.
Bliža se 30. obletnica vašega podjetja. Imate do takrat kakšne posebne
načrte?
Ne glede na obletnice našega poslovanja so naši načrti vezani predvsem
na razvoj novih produktov in na osvajanje novih trgov v tujini. Eno brez
drugega ne gre, saj ni dovolj, da nov
proizvod narediš, treba je narediti
proizvod, ki ga trg potrebuje.
Kaj je skrivnost skoraj 30-letnega
uspeha družinskega podjetja v Zasavju?
Skrivnosti ni, prav tako ni recepta.
Lahko vam zaupam le naše izkušnje,
ki govorijo predvsem o vztrajnosti in
predanosti poslu, o volji po učenju in
pridobivanju novih znanj ter o sledenju svojim ciljem. Pa rad moraš imeti
to, kar počneš, če pri svojem delu vsaj
malo ne uživaš, je vse zaman.
Metka Šum
Prenova krožišča v Zagorju Foto: Gal Rojko
MICRA že za 9.000 €
KREDIT/LEASING
z 0% obrestno mero*
5-LETNO JAMSTVO
BREZPLAČNI SERVISI
za prva 3 leta**
NISSAN MICRA - AVTO, Kl OBRAČA GLAVE
lzstopite iz množice z novo Nissan Micro, ki se zdaj ponaša z novim sprednjim
odbijačem, masko, ki spominja na satovje, njena prostorna kabina pa vzbuja pozornost
s prefinjenimi sedeži in armaturno ploščo v svetleči črni barvi. Poenostavite mestno
vožnjo z uporabnimi tehnologijami, kot sta inteligentni ključ in nova različica avdio in
navigacijskega sistema Nissan Connect.
KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče
tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084
www.nissan-krulc.si e-mail: prodaja@nissan-krulc.si
Kombinirana poraba goriva: 4,1-5,4 l/100 km. Emisije CO2: 95-125 g/km. Emisijska stopnja: Euro5.
Emisije NOx: 0,0083–0,0226 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki
povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno
prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Oglaševana cena velja za model Nissan Micra MC 1,2 Visia, cena po ceniku 10.350 EUR z upoštevanim popustom 1350
EUR in DDV. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z
Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za
100.000 km, karkoli se zgodi prej. Slike so simbolne. *Velja ob nakupu preko Nissan Financiranja. Velja za financiranje do
36 mesecev, za omejeno vrednost financiranja do 5 000€. **Pogodbena storitev vključuje samo izvajanje del rednega
vzdrževanja v skladu z razporedom/Načrtom vzdrževanja vozila NISSAN v časovnih intervalih, določenih v knjižici
Garancija in vzdrževanje NISSAN. Velja ob nakupu vozila prek Nissan financiranja, do 3 leta od dneva nakupa ali do
60.000 prevoženih km, kar nastopi prej. Slika je simbolna.
ZASAVJE – KRAJEVNA STRAN
četrtek, 20. november 2014
5
Novi vodje krajevnih skupnosti
Občanke in občani zasavskih občin so izvolili in potrdili
svoje župane, s pravno-formalno veljavnostjo rezultatov pa
so se začele tudi konstitutivne seje novoizvoljenih članov
krajevnih skupnosti, na katerih so ali bodo med sabo izvolili
nove predsednike svoje skupnosti.
dež), Anica Režun (Čemšenik), Simon Gaberšek (Šentgotard), Franci Ravnikar (Izlake), Marija Ribič
(Mlinše – Kolovrat), Marjan Kovač
(Kisovec – Loke), Boštjan Ocepek
(Šentlambert), Jože Čibej (Tirna).
– Šavna peč), Roman Vene (Podkraj).
V občini Zagorje so izbirali nove
predsednike trinajstih krajevnih
skupnosti, s konstitutivnimi sejami
so zaključili 13. novembra, potrjeni
pa so bili naslednji predsedniki KS:
France Pograjc (Jože Marn), Olga Simončič (Rudnik – Toplice), Roman
Savšek (Podkum), Primož Jerman
(Ravenska vas), Stanko Simončič
(Franc Farčnik), Jožef Kajbič (Kotre-
V Trbovljah potrjenih novih vodij
krajevnih skupnosti še nimajo, saj
so zaradi drugega kroga županskih
volitev počakali s svojimi konstitutivnimi sejami, katere nameravajo
zaključiti do konca meseca novembra. Takrat lahko torej pričakujemo
potrjene nove predsednike desetih
krajevnih skupnosti v občini Trbovlje.
Občina Hrastnik je prva med tremi
zaključila seje, novi predstavniki lokalnih skupnosti pa so izvolili naslednje predsednike:
Igor Pogačnik (Rudnik), Adalbert
Zaletel (Steklarna), Nataša Kreže
(Dol pri Hrastniku), Jože Velikonja
(Marno), Vojka Grešak Kramžar
(Turje), Darinka Ostanek (Kovk),
Jože Gregorčič (Boben), Igor Hrovatič (Prapretno), Janez Lušina (Krnice
Nejka Lazar
Regijska vaja v TKI Hrastnik
V torek, 4. novembra, so se mimoidoči prestrašeno spraševali, kaj se
dogaja v TKI Hrastnik, saj je bilo v
kratkem času tam polno gasilskih
ter reševalnih vozil. Poveljstvo GZ
zasavske regije je prirpavilo zahtevno
gasilsko vajo.
Scenarij vaje je obsegal dva dela: požar zaradi udara strele in puščanje
nevarne snovi. Vaja se je odvijala na
dveh ločenih delih tovarne, reševali
so tudi štiri ponesrečence. Z vajo so
preverili organiziranost, usposobljenost in opremljenost sodelujočih,
operativno uporabnost sistema zvez
in sistema obveščanja, ustreznost
alarmiranja ter usposobljenost za
posredovanje in ukrepanje v primeru
nesreče z nevarno snovjo ter požara.
Na vaji so sodelovale gasilske enote
PIGD: TKI in Steklarna PGD: Hrastnik - mesto, Dol pri Hrastniku,
Pisma bralcev
Spoštovani!
Prav lep rudarski SREČNO! Najprej
naj zapišem pohvalo, da Zasavski tednik postaja vse bolj priljubljen. Jaz
ga preberem do zadnje pike, tudi vse
oglase. Danes bi vas rad pograjal, da
ob tako lepem življenjskem jubileju
našega edinega pisca, zgodovinarja,
esteta in zaljubljenca v naše rudarsko
Trbovlje, gospoda Tineta Lenarčiča,
objavite zgolj kratko novičko njegovega planinskega tovariša. Preprost
rudarski fant iz Glažute je s svojim
vestnim delom in pokončno držo
prišel v sam vrh vodstva Rudnika –
RTH. Vendar je ves čas in še danes s
preprostimi knapi. Zasluži si namreč
Iz Centra za obveščanje
7. 11. 2014
Ob 6.34 je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Spodnjem Šemniku. Gasilci PGD Loke so očistili kanaleto ob cesti, namestili protipoplavne vreče in preusmerili vodo v bližnji kanal.
Ob 7.19 je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta lokalna cesta Sava –
Mošenik - Šentlambert.
Ob 9.33 so gasilci PGD Loke v naselju Loke očistili vejevje iz Graškega
grabna.
Ob 13.09 je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta regionalna cesta Zagorje – Litija.
Ob 20.06 so delavci CGP Grosuplje odstranili drevo, ki je padlo na cesto
Zagorje – Renke.
V občini Hrastnik je bila ob 7.19 je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta lokalna cesta Podkraj – Radeče.
Ob 11.02 je bila zaradi poplavljenega cestišča zaprta cesta Hrastnik – Zidani most.
Ob 11.31 so gasilci PGD Hrastnik mesto na Cesti 1. maja v Hrastniku zaradi nevarnosti poplavljanja objekta namestili protipoplavne vreče.
Ob 11.26 so krajani Hrastnika zaznali smrad in zadimljenost po kloru.
O dogodku so bili obveščeni v podjetju TKI in pristojne službe. Po prvih
podatkih podjetja TKI je prišlo do manjšega izpusta klora, o posledicah
ne poročajo.
Ob 17.45 so ponovno zaznali močan smrad po kloru na Cesti 1. maja na
Dolu pri Hrastniku v občini Hrastnik.
10. 11. 2014
Ob 11.30 je v naselju Kolonija 1. maja v stanovanju iztekala voda. Gasilci
GZ Trbovlje so zaprli vodni ventil ter preprečili nadaljnje iztekanje vode.
Ob 16.06 so gasilci GZ Zagorje - mesto posredovali na cesti 9. avgusta,
ker je v večstanovanjski zgradbi zaradi pozabljene hrane zagorela kuhinja.
Gasilci so požar pogasili, hišo pregledali in prezračili.
12. 11. 2014
Ob 18.40 se je v Farčnikovi koloniji v Zagorju pretrgal telefonski kabel, ki
je padel na cesto in dvorišče med hišami. Gasilci PGD Zagorje mesto so
kabel zvili in umaknili.
17. 11. 2014
Ob 13.57 so na lokalni cesti Trbovlje – Klek gasilci GZ Trbovlje odstranili
podrto drevo, ki je ogrožalo voznike in pešce.
Uredila: Katja Markovič
Regijska vaja je uspela. Foto: PGD Hrastnik - mesto
Prapretno, Marno, Turje in Zagorje – mesto, Gasilski zavod Trbovlje,
enota Klor TKI, Policija Hrastnik,
NMP ZD Hrastnik in ReCO Trbo-
vlje. Skupno je sodelovalo 107 udeležencev.
celo stran našega Tednika in pravi
intervju z gospodom Markom Planincem. Drugo pripombo pa imam
glede NEporočanja o obširnih gradbenih delih v okolici športne hale v
Hrastniku, o katerih ni napisano
prav nič. Ob začetku izhajanja ste
obljubljali veliko novic o vsem mogočem, zdaj pa tole!? Hodim okoli kegljišča in opazujem čudne naprave, a
ne morem ugotoviti zakaj gre. Obilo
uspehov pri urejanju še naprej. Trdno
upam, da se bo tudi finančno kaj
kmalu popravilo in bo izhajanje neprekinjeno v zadovoljstvo nas vseh.
Spoštovani Franc!
O Tinetu Lenarčiču smo kar precej
pisali. Že v eni prejšnji številk smo
objavili pogovor z njim, ob jubileju objavili prispevek in v današnji
številki še enega o tem, kako so ga
počastili literarni prijatelji. O čudnih napravah v okolici športne hale
bomo nekaj več napisali v naslednji
številki. Sicer pa se trudimo pisati o
vsem mogočem. Hvala za dobre želje
in oglasite se še kaj.
Vaš bralec Franc Potrpin
Večer kuharskih mojstrov
V Hiši domačih okusov na Podkumu so v čast jeseni pripravili barviti in
nadvse okusni jesenski degustacijski meni. Dišalo je po plodovih iz domačih njiv in gozdov.
Izbrani meni je pod vodstvom kuharskega mojstra Lojzeta Čopa pripravljalo pet kuharskih mojstrov Slovenije. V kuhinji Hiše domačih okusov
so se tako utrdile mojstrske prijateljske vezi in izmenjale strokovne izkušnje. Predstava za oči in brbončice se je odvijala v šesthodnem meniju.
V vrhuncu večera se je pred očmi gostov pripravljala sladica, sladoled iz
rose mošta vinske kleti Mastnak. Večer je popestrila Janja Brlec, trikratna
meddržavna prvakinja v citrah.
KP
Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18.,
ob sobotah med 8. in 12. uro. Novembra nudimo akcijske cene
za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na
voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca.
Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob
sobotah na hrastniško tržnico.
AD
Marko Planinc
Popravek cene ogrevanja
V članku Nova kurilna sezona je tu,
objavljenem na strani 6 v Zasavskem
tedniku 6. novembra 2014, smo objavili variabilni del cene ogrevanja z
DDV-jem za megavatno uro v vseh
treh zasavskih občinah. Žal so nam v
Trbovljah posredovali napačno ceno,
ki smo jo v članku objavili. Variabilni del cene z DDV-jem znaša v Trbovljah 83,7074 evra za megavatno uro
in ne 68,6126 evra.
Uredništvo Zasavskeag tednika
Popravek OŠ
V eni izmed prejšnjih številk smo v
prispevku Pločevinke za boljšo prihodnost zapisali, da Nik Jazbec in
Adelisa Zukič, učenca, ki sta narisala najlepši risbi Minke Pločevinke,
obiskujeta Osnovno šolo Tončke Čeč
v Trbovljah. Oba sta učenca Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju.
Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo.
Uredništvo Zasavskega tednika
Poplavljena cesta Hrastnik – Zidani Most. Foto: Marjetka Rozman
JPS MM
JPS MM AVTOSERVIS d.o.o.
Trg revolucije 8b
1420 Trbovlje
6
TEMA
četrtek, 20. november 2014
210 let zasavskih steklarn
Kar danes predstavlja Steklarno Hrastnik, enega paradnih
konjev zasavskega gospodarstva, sloni na 210 letni zgodovini steklarstva v Zasavju. O zgodbi, ki se je začela leta 1804 s
steklarno v Zagorju, se nadaljevala s trboveljsko glažuto in
v Hrastniku traja še dandanes, je Zasavski muzej Trbovlje
izdal monografijo in pripravil razstavo.
Avtorica obeh je Irena Ivančič Lebar.
Avtor kataloških fotografij je Primož
Zakrajšek. Častitljivi obletnici se bo
prihodnje leto pridružila še ena. Hrastniški steklarji bodo praznovali 155
letnico obratovanja. To dvoje in dejstvo, da muzej hrani lep del steklarske dediščine, so bili glavni motivi za
razstavo in publikacijo, je v uvodu k
slednji zapisal direktor muzeja in soavtor razstave Miran Kalšek.
in so začeli sprejemati na delo tudi
kmečke in rudarske sinove,« piše
Ivančič Lebarjeva. Razmere za delo
so bile vedno težke. Ne glede na to
so v steklarni delali tudi otroci in
ženske. Steklarji so kot svoje pomočnike in odnašalce najraje zaposlovali
lastne otroke. Tudi zato, piše Ivančič
Lebarjeva, ker so jih morali do prve
svetovne vojne plačevati iz svoje mezde. Hrastniška steklarna je v času go-
Pogled na nekdanjo steklarno v Trbovljah, preurejeno v stanovanja v dvajsetih letih
prejšnjega stoletja.
Požar leta 1990 je vzel tri življenja. Po
tem so skladišče porušili in zgradili
novega. Foto: Branko Klančar
Začetki v Zagorju
Daljnega leta 1804 je idrijski rudnik
ustanovil steklarno v Toplicah v Zagorju. Potrebovali so stekleno embalažo za dva zdravilska produkta.
Steklarna je začela obratovati s šestimi talilnimi pečmi, kremenčev pesek
so kopali predvsem v vasi Brezje pri
Čemšeniku. Največji obseg obratovanja je dosegla v začetku 90. let 19.
stoletja, ko je zaposlovala 300 steklarjev. Po prvi svetovni vojni je bila
proizvodnja še živahna, ugasnila pa
je leta 1928 zaradi zastarelih naprav
in stavke delavcev, navaja Ivančič Lebarjeva. V Trbovljah je steklarna, ki
sta jo zgradila lastnika rudnika, brata
Maurer, delovala le od 1824 do 1873.
Prostori steklarne so kasneje služili
kot stanovanja za delavce. Propadajoča zgradba je stala tam še v 70. letih
prejšnjega stoletja in domačini z Vodenske ceste so jo še vedno imenovali
»glažuta«.
Steklarji v Hrastniku
Steklarno v Hrastniku obratuje od
leta 1860. Ivančič Lebarjeva opisuje, kako so imeli v drugi polovici 19.
stoletja lastniki težave s stalnostjo
steklarjev. Ti so prihajali iz drugih
slovenskih steklarn, s cele Evrope,
celo iz Egipta in Turčije. »Veljali so za
umetnike, svoje znanje pa so ljubosumno čuvali.« Steklarji so pogosto
menjali kraj zaposlitve in brez njih so
bili lastniki nemočni. Steklarski poklic se je prenašal iz roda v rod. Samo
steklarski sin je lahko postal steklar.
»Šele v obdobju pred prvo svetovno
vojno, ko so se potrebe po delavcih
povečale, se je miselnost spremenila
Hrastniški steklarji leta 1908, med njimi tudi ženske in otroci.
spodarske rasti leta 1929 zaposlovala
1000 ljudi. V času velike gospodarske
krize je številka padla na 400 in se do
pričetka druge svetovne vojne spet
povzpela do 1100.
Tehnološko napredna
steklarna
Že v prvih letih obratovanja steklarne
so uvedli tehnološke novosti. Peči so
začeli ogrevati s plinom, ki so ga proizvajali v Siemensovih generatorjih
in »pri poskusnem kurjenju leta 1873
je bil navzoč sam Siemens. Steklarna
je bila prva v Avstro-Ogrski monarhiji, ki je uvedla modernejši način
kurjenja,« navaja Ivančič Lebarjeva.
V začetku 20. stoletja so uvedli velike
kadne peči. Leta 1916 so z Wolfovim
strojem odprli področje strojno izdelane steklovine. V desetletjih po drugi svetovni vojni so steklarno večkrat
rekonstruirali, proizvodnjo pa vse
bolj avtomatizirali. V letih 1971 in
1972 so prešli na kurjenje z električno
energijo. Žalosten dogodek v zgodovini steklarne je bil požar leta 1990, v
katerem so umrli trije ljudje.
Raznovrstnost steklenih
izdelkov
Kakšna široka paleta izdelkov je vselej prišla izpod rok in strojev hrastniških steklarjev, je laikom neznano.
Vsak pozna namizno steklo, kot so
kozarci in vrči. Leta 1985 so izdelali
15.000 »štefanov« na dan. Potem je
tu steklo kot embalaža, kamor sodi-
Zaposleni v zagorski steklarni leta 1897.
Med njimi najdemo znane priimke: Hilti, Govejšek, Ernejc, Lazar, Weinberger, Ranzinger.
Ugodnejši davki
Ivančič Lebarjeva v publikaciji 210 let zasavskih steklarn na strani 32 navaja poročanje zagrebškega časopisa Jugoslovanski Lloyd s konca leta 1937.
Omenjeni časnik piše, da se je vodstvo steklarne odločilo, da bo večji del
proizvodnje stekla v Hrastniku, Straži in Sv. Križu prestavilo v Zemun.
Vzrok za to so bili davki, ki so bili v Dravski banovini več kot desetkrat višji
od tistih na področju Beograda. Avtorica sklene, da je to namero preprečilo
približevanje druge svetovne vojne.
jo steklenice, tudi znamenite stekleničke »penicilinke«. Zasavski muzej
hrani stekleno opeko, akumulator
in druge primerke tehničnega stekla.
Seveda ne smemo mimo stekla za
svetila. Proizvajali so tudi stekla za
avtomobilske žaromete.
Hrastniški steklarni v času po slovenski osamosvojitvi namenja Ivančič Lebarjeva manj prostora. Vseeno
se dotakne organizacijskih prestrukturiranj steklarne, njenih direktorjev, uvajanja pomembnih blagovnih
znank in sprememb lastniške struk-
ture. Navede, da je bila Steklarna
Hrastnik leta 2010 v 95 odstotni lasti
ciprskega podjetja Ampelus Holding,
katerega lastnik je Igor Lah.
Razstavo 210 let zasavskih steklarn
so odprli 6. novembra in bo na ogled
do konca februarja 2015. Po tem naj
bi našla svoje mesto kot stalna zbirka
muzeja v Hrastniku.
Polona Siter Drnovšek
Vse fotografije so iz publikacije Irene Ivančič Lebar 120 let zasavskih
steklarn, ZMT, 2014
Prebiralke črepinj leta 1923. (SEM, zbirka fotografij F-0004176, avtor Fran Vesel)
POGOVOR
četrtek, 20. november 2014
7
Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Zdravim se sam
Samo Fakin je trenutno izmed vseh Zasavcev na enem najvišjih
položajev v Sloveniji. Upravlja zdravstveno blagajno, po tej plati
je eden najmočnejših Slovencev. Malokdo ve, da je bil povezan z
rudarjenjem, saj je nekaj časa vodil rudniško ambulanto. Delal
je kot splošni zdravnik v Trbovljah, vodil celjsko bolnišnico,
sedaj pa že osem let vodi ZZZS. O tem, ali je vodenje uspešno,
se lomijo kopja. Prihodnje leto mu poteče drugi mandat, o
ponovni prijavi se pa še ni odločil. Fakin se počuti doma v
Zasavju, kamor se iz “šihta” rad vrača. In v teh dneh mu oči
zasijejo, ko mu omeniš koline, saj je eden večjih podpornikov
zasavskih jetrnic.
Gospod Fakin, upravljate eno največjih blagajn v državi. Je to naporno ali prijazno delo?
Precej stresno je v teh časih, ker denarja ni dovolj, pričakovanja vseh deležnikov v zdravstvu pa so velika in
težko je zadovoljiti vse.
Kaj pomeni vaša zdravstvena zavarovalnica za ljudi, ki živijo v Sloveniji?
Pomeni predvsem stabilnost pri dostopu do zdravnika. Nikomur ni
treba nič plačati, vsaj na videz, saj
se plačujejo prispevki. Zdravstvena
zavarovalnica skrbi, da sistem deluje, da so zdravniki v vsaki občini,
skoraj v vsaki vasi, da imamo zadosti
bolnišnic z dovolj denarja za delo. Mi
zavarujemo ljudi, plačujemo storitve
Upravljanje v zdravstvu je razdrobljeno na 26 bolnic, 60 zdravstvenih
domov, stotine lekarn, domov upokojencev in zasebnikov. Če želimo
dobre učinke tega sistema, je nujno
združevanje zdravstvenih inštitucij. Slovenija je majhna, zdravstveni
dom bi bil lahko rentabilen za več
kot 40.000 prebivalcev. Če me vprašate za Zasavje: dovolj bi bil en zdravstveni dom, po možnosti združen še
z bolnišnico. Ljudje ne vidijo razlike,
ali gredo v zdravstveni dom ali v bolnišnico, ljudje vidijo samo, ali je storitev učinkovita ali ni. Druga stvar je
kakovost v zdravstvu. Ključni dolgoročni problem pa je staranje populacije, potrebovali bomo več zdravstvenih storitev.
Zasavje je priložnost. Ko si na dnu lahko gre samo še navzgor.
Je pa res, da v osmih letih, kar zasedam to pozicijo, nisem bil
niti pri enem županu problematičnega kraja Trbovelj, kaj šele
Zagorja ali Hrastnika. Pa lahko v Ljubljani odprem vsa vrata in
to brez težav.
Fakin je trenutno eden od najbolj izpostavljenih Zasavcev. Foto: arhiv ZZZS
zdravstvenim izvajalcem in omogočamo tri stvari: dostopnost, primerno kakovost in kar najbolj ugodno
ceno zdravstvenih storitev.
Kdaj ste šli nazadnje k zdravniku in
pogledali račun, ki ga izda zdravnik?
Račune gledam po službeni dolžnosti, v nekatere se poglobim. V zdravstvu je okrog trideset milijonov računov na leto. Najbolj pomembni so
bolnišnični, ki jih spremljamo s posebno skrbnostjo. Vedno se sprašujem, ali bi lahko kaj stalo manj in kaj
naj kupimo, kar bo najbolj ugodno
za vse Slovence.
Kaj bi morali po vaše nujno urediti, da bi zdravstveni sistem deloval
bolje?
Verjetno se zavedate, da boste pri
združevanju zdravstvenih ustanov
naleteli na veliko odporov v lokalnih okoljih.
Ja, zavedam se, vprašanje pa je, če je
lokalno okolje pripravljeno plačati za
to, da ostane njihov zdravstveni dom
samostojen. Z združevanjem bomo
bolje izkoristili sredstva, lahko več
investirali v razvoj. Sedaj investiramo v obstoječo razdrobljenost. Štirje
direktorji, tri reševalne postaje, tri
administrativne službe, različni informacijski sistemi. Ni rentabilno, to
kažejo primeri dobre prakse. Gorenjski zdravstveni dom ni nikoli razpadel in kar lepo deluje.
Pomeni to tudi ukinjanje ambulant
v občinah?
Zdravniki v ambulantah ostanejo
na točkah, kjer so najbližje ljudem.
Združili pa bi upravo, enotno upravljali npr. reševalno službo, informacijski sistem…
Vsaka nova vlada se loti varčevanja. Verjetno tudi zadnja ni izjema.
Kako varčevati v zdravstvu?
V zdravstvu smo se v zadnjih šestih
letih edini držali fiskalnega pravila.
Toliko, kolikor se vanjo zlije, toliko porabimo, nič več. Mislim, da je
v zdravstvu varčevanja dovolj. Cene
Samo Fakin: Ko je težko, postane zanimivo. Foto: arhiv ZZZS
zdravstvenih storitev smo v preteklih
letih znižali za več kot 15 odstotkov,
prav tako smo znižali cene zdravil,
letos celo stroške za bolnišnični stalež.
Kako je naš zdravstveni sistem
dražji ali cenejši kot v primerljivih
državah?
Če se primerjamo z državami s podobnim bruto nacionalnim dohodkom - Portugalska, Španija, Grčija
– pri nas plačamo letno okrog 1800
evrov na prebivalca, naštete države
200 do 300 evrov več. Prebivalci pa
imajo manj pravic. Naš obseg pravic
je zelo podoben avstrijskemu, le da
Avstrijci dajejo dvakrat več denarja za te storitve. Torej kruh, mleko,
avtomobile, bencin kupujemo po avstrijskih cenah, zdravstvo pa kupujemo po polovičnih avstrijskih cenah.
Skoraj vsako vladno razmišljanje
o varčevanju postavlja pod vprašaj
obstoj trboveljske bolnišnice.
Razmišljanja o ukinitvi bolnišnic zaenkrat ni. Tudi če bi bolnišnico v Trbovljah ukinili, bi pacienti morali nekam na zdravljenje. Torej ne bi veliko
pridobili. Menim, da bo bolnišnica
ostala in nudila tiste usluge, ki jih zaradi svoje majhnosti lahko nudi.
V trboveljsko bolnišnico pa se zadnje čase precej vlaga.
Ja, gradi se urgentni center, kar je
prav. Zavarovalnica to seveda podpira, ker bodo pacienti iz Zasavja šli
čez ena vrata in jim bo takoj na voljo
ves tim zdravnikov.
Kje se zdravite vi kot prvi mož zavarovalnice?
Zaenkrat se ne zdravim, če pa se, se
pozdravim sam.
Koliko vam to, da ste zdravnik, pride prav pri vodenju celotnega sistema?
Seveda pride prav, ker razumem procese zdravljenja, od znotraj poznam
delovanje sistema bolnišnic in zdravstvenih domov in podobne stvari.
Če poznaš princip nastajanja zdravstvenih storitev, znaš priti do primerne kvalitete in cene teh storitev.
Koliko se na vas obračajo ljudje s
svojimi težavami, je veliko klicev,
V Zasavju bi bil dovolj en zdravstveni dom, po možnosti združen
še z bolnišnico. Ljudje ne vidijo razlike ali gredo v zdravstveni
dom ali v bolnišnico, ljudje vidijo samo, ali je storitev učinkovita
ali ni.
bolj izpostavljenih Zasavcev v slovenskem prostoru. Malo vas je na
tako pomembnih položajih. Zakaj
je tako?
Odgovor je preprost. Zasavcev je okrog 40 tisoč in malo jih pride na take
pozicije zaradi statističnega razloga.
Vedno ste se vozili v službo iz Zasavja, nikoli se niste preselili ne v
Celje ne v Ljubljano. Zakaj?
Imam eno uro do Ljubljane. Na pot
grem zjutraj ob šestih, poslušam
poročila, se pogovarjam po telefonu, uradujem na poti v Ljubljano in
nazaj. Ni naporno, ker se je prijetno
vrniti domov. Stanujem v stanovanjski hiši, sredi majhnega gozdička
in mi na kraj pameti ne pade, da bi
prebijal popoldneve in noči v nekem
bloku v Ljubljani.
Ljudi, ki se vozimo ven iz Zasavja in zasedamo neke funkcije in
nas posluša cela Slovenija, samo Zasavje ne, bi bilo dobro zbrati
in jih kaj vprašati. Prav gotovo bi znali razmišljati, kako se lotiti
določenih stvari.
ko se spoprimejo s sistemom?
Niti ne, ker so za konkretne primere
odgovorne območne enote in večina
teh vprašanj, posebej o zdravstvenem
zavarovanju, konča na nižjih organizacijskih enotah. Se pa seveda ljudje
obračajo pisno in mi jim ustrezno
odgovorimo.
Čakalne dobe so ponekod še vedno
dolge. Se da tukaj še kaj storiti?
Na krajše čakalne dobe ne vpliva
samo denar, tudi organizacija. Na
nekaterih specifičnih področjih, kot
je npr. revmatologija, pa je preprosto premalo revmatologov. Nimamo
dovolj kapacitet za določene čakalne
dobe. Vsak zdravstveni sistem na svetu bi si želel, da ne bi bilo čakalnih
dob. Povsod so. Vprašanje je samo, če
so razumne.
Zdravnikov še vedno primanjkuje?
Osebno menim, da ne. Seveda se
zdravniška zbornica s tem ne strinja. Ni pa narejena nobena primerjalna analiza, ki bi pokazala, koliko
zdravniki v resnici delajo. Vsak zase
seveda misli, da veliko. Šele na podlagi analize obremenitve za delo v
osmih urah bi lahko govorili o tem.
Če pogledamo mednarodne študije,
Slovenija s svojim 2,5 zdravnika na
tisoč prebivalcev nič ne zaostaja za
Nizozemsko, ki ima podobno številko, za Finsko, Anglijo, ZDA in Kanado. Zaostaja pa za Avstrijo, ki ima 3,8
zdravnika na tisoč prebivalcev, in Grčijo s kar šestimi zdravniki na tisoč
prebivalcev. Ko pa pogledamo, kaj
dobijo pacienti za tako veliko število zdravnikov, vidimo, da ni velikih
razlik.
Kdo so najbolj težavni pogajalci na
zdravstvenem področju?
Prav gotovo Fides zaradi svoje monopolne moči. Ni lahko s farmacevti,
vendar nekako zmoremo. Zanimivo
je tudi, da je včasih težaven partner
pri pogajanjih politika, ko popusti
lobijem, vplivom, to običajno stane
kar veliko milijonov. Politične odločitve so lahko narejene brez analize
in tehtnega razmisleka. Na Zavodu si
tega ne moremo privoščiti.
V bistvu ste danes eden izmed naj-
Kako gledate na Zasavje?
Zasavje je priložnost. Ko si na dnu,
lahko gre samo še navzgor. Je pa res,
da v osmih letih, kar zasedam to pozicijo, nisem bil niti pri enem županu
problematičnega kraja Trbovelj, kaj
šele Zagorja ali Hrastnika. Pa lahko v
Ljubljani odprem vsa vrata, in to brez
težav.
Kaj predlagate?
Potrebno se je odpreti, pogledati, kaj
počnejo drugi in to početi v Zasavju.
Ne samo jamrati, ne se naslanjati na
premog in energetiko. Veliko malih
podjetij je v Zasavju, ki so dobri, na
primer Dewesoft - letijo v vesolje,
prisotni so po vsem svetu. Fantje so
dokazali, da se da. Problemov ne bi
smeli jemati kot probleme, ampak kot
izzive. Spremeniti moramo vrednote.
Napuh, pohlep, jeza, zavist so vrednote sedmih smrtnih grehov in gredo
skupaj z neoliberalizmom. Spremeniti bi jih bilo treba v sedem pozitivnih
vrednot: sočutje, ljubezen, poštenost,
delo in podobne stvari. Poglejte, države, ki so uspešne, so skoraj praviloma protestantsko orientirane. Kjer
je bilo delo, poštenje, medsebojna pomoč, solidarnost vrednota. Zato imamo na zavodu vrednoto številka ena
solidarnost. Vsi prispevamo malo in
imamo vse v zdravstvenem sistemu.
Zasavje?
Ljudi, ki se vozimo ven iz Zasavja in
zasedamo neke funkcije in nas posluša cela Slovenija, samo Zasavje ne, bi
bilo dobro zbrati in jih kaj vprašati.
Prav gotovo bi znali razmišljati, kako
se lotiti določenih stvari. Celo življenje hodim za izzivi, ko je težko, mi
postane zanimivo. V Zasavju vidim
precej priložnosti. Ne vem pa, zakaj
jih ne znamo izkoristiti. Prva stvar
je povezovanje ljudi. Imeli smo veliko industrije, vse je propadlo zaradi
pohlepa, zavisti, zaradi napuha. Ko
se bomo vsaj teh treh lastnosti znebili, ne samo v Zasavju, ampak v celi
Sloveniji, bo bolje.
Ste se pripravljeni kaj bolj resno
vključiti v dogajanja v Zasavju?
Seveda, z veseljem, samo vabila ni.
Marko Planinc
8
OGLASNA STRAN
četrtek, 20. november 2014
ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
22. november KONCERT - SKUPINA PLAVICE ob 18. uri / gledališka dvorana
27. november 4. DRITL / dogodki ob 210. obletnici začetka rudarjenja v naših krajih
17:00 PROMENADNI KONCERT - RUDARSKA GODBA HRASTNIK / pred glavnim vhodom DDT
17:30 DRAMOLET - “FUNŠTERCTIM” ČEČE “KNAPUSKA CULNGA” / spodnja avla
18:00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 4.DRITLA / spodnja avla
VODENI OGLED RAZSTAVE 4.DRITL / galerija in kletni prostori
19:00 film - “ZRUŠEK NA KOPU” / kino dvorana
28. november
9:00 -18:00 VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI 4.DRITL / galerija in kletni prostori
18:00 film - “KAKO ZELENA JE BILA NAŠA DOLINA” / kino dvorana
29. november
9:00 -13:00 VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI 4.DRITL / galerija in kletni prostori
17:00 -18:00 VODENI OGLEDI PO RAZSTAVI 4.DRITL / galerija in kletni prostori
18:00 film “KAKO ZELENA JE BILA NAŠA DOLINA” / kino dvorana
19:00 druženje in koncert skupine UN’S TRBOUL
28. november
29. november
29. november
1. december
2. december
2. december
LETNI KONCERT - MoPZ ZARJA ob 18.uri / gledališka dvorana
10. obletnica skupine AL SAIPH - orientalski plesi ob 19.uri / gledališka dvorana
KONCERT SKUPINE - SOULED OUT ob 21:30 uri / KAVARNA DDT
RAZSTAVA - DRUŠTVO INVALIDOV TRBOVLJE - SEKCIJA ROČNIH DEL / stara galerija
VIZUALNA RAZSTAVA - SANELA JAHIČ ob 18.uri / Nova galerija
GLEDALIŠKA PREDSTAVA - NORCI IZ VALENCIJE (SNG NG) ob 19:30 uri / gledališka dvorana
Gradič Trbovlje vam tudi letos v najem ponuja različne prostore znotraj Gradiča in vam ob enem
nudi tudi svetovanje pri pripravi vaših novoletnih prireditev in zabav. Prostori so primerni za več
kot 100 gostov, pa vendar ohranjajo vso intimo in toploto, ki je primerna temu prazničnemu
času. V primeru, da nam želite zaupati celotno organizacijo prireditve ali zabave, vam ceno
oblikujemo glede na vaše želje.
ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si
TUDI LETOS VRAČAMO
VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM
STE MED NJIMI?
IZBERITE VZAJEMNO
DEJSTVO # 1:
Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR.
DEJSTVO # 2:
Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja v Sloveniji.
DEJSTVO # 3:
Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice.
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Oglas 270x193 vračilo_(11-11-2014).indd 1
Poslovalnica Trbovlje
Mestni trg 5a
1420 Trbovlje
Telefon: 03/ 56 25 171
biserka jerman: 031 698 819
Mitja Plaznik: 041 758 460
Delovni čas: pon. 8:00 - 12:30 in 13:00 - 15:00
tor. 8:00 - 12:30 in 13:00 - 15:00
sre. 8:00 - 12:00 in 13:00 - 17:00
čet. 8:00 - 12:30 in 13:00 - 15:00
pet. 8:00 - 14:00
11.11.2014 16:08:34
DRUŠTVENO
četrtek, 20. november 2014
Zasavska društva
Če bi vprašali osebi levo in desno od
sebe, ali sta člana kakšnega društva,
bi bil vsaj en odgovor zagotovo pritrdilen, zato ne čudijo podatki, da v
Zasavju v takšni ali drugačni obliki,
obsegu in področju deluje več kot 350
društev.
Računajmo malo na pamet: če upoštevamo število prebivalstva in povprečno oceno, da ima vsako društvo
okrog 50 članov, ugotovimo, da je
skoraj vsak drugi Zasavec član kakega društva. Ljudje so bitja, ki zelo očitno težijo k povezovanju v skupnosti,
kjer se počutijo morda varno, morda
koristno, predvsem pa dobro.
Po podatkih o društvih, ki jih občine
objavljajo na svojih spletnih straneh,
je nastala spodnja preglednica društev po posameznih občinah.
Daleč največ društev je športnih, za-
društva
Hrastnik Trbovlje Zagorje
kulturna / umetniška / glasbena
13
21
33
športna
23
35
57
invalidska/humanitarna
7
12
11
gasilska
8
8
15
turistična /hortikulturna
2
3
9
druga (avto-moto, lovska, čebelarska, stanovska,
29
17
55
strokovna, mladinska,…)
jemajo različne športe, od nogometa
do badmintona, od lokostrelstva do
borilnih veščin. Sledi jim kultura,
številčna (tudi po članstvu) so gasilska društva, veliko ljudi pa je članov
raznolikih društev, ki so osnova in/
ali podpora njihovim dejavnostim in
hobijem. Sem spadajo lovci, čebelarji,
ribiči in mnogi drugi.
Če se vam zdi, da so aktivnosti vašega društva pomembne, zanimive,
smešne, izobraževalne, preprosto
omembe vredne, nam pišite na urednistvo@zasavskitednik.si. Le opozorilo: objavljali bomo prispevke o
dogodkih, ki so za vami. Napovedi
lahko objavimo v rubriki Kaj dogaja
pod ugodnimi pogoji, cena je prilagojena skromnim društvenim financam. Vsakega vašega prispevka bomo
veseli, saj društveno življenje v veliki
meri zaznamuje življenje veliko Zasavčanov.
Nejka Lazar
Po Koroški
V začetku oktobra so se na Koroško
odpravili člani Medgeneracijskega
društva Srečno Zagorje. Na izlet so
se odpravili z dvema avtobusoma.
V enem so bili člani MGD Srečno v
drugem pa aktivni člani Rdečega križa Zagorje.
Najprej so se ustavili v Slovenj Gradcu. Obiskali so hišo mojstrovin Pergar, ki deluje že od leta 1757 kot družinsko podjetje in prenaša dediščino
medičarstva, lectvarstva in svečarstva iz roda v rod. Prava posebnost so
unikatni izdelki, ki so jih ustvarili za
poslovna darila znanim osebnostim
po svetu. Prvotno so Pergarjevi delali
srca iz lecta, konjičke in punčke; zdaj
po zamisli oblikovalca Oskarja Kogoja izdelujejo dišeče sveče in srca,
prepržena z zlatimi in srebrnimi nitkami iz dišečega čebeljega voska.
Udeleženci izleta so si ogledali še znamenitosti Slovenj Gradca in gotsko
cerkev sv. Elizabete. Čudovit vitraž je
cerkvi podarila mati umrlega skladatelja Huga Wolfa, ki se je rodil sloven-
Prostovoljci Zasavja
V četrtek, 16. oktobra, je v Velenju potekalo letno srečanje prostovoljcev
Zasavja, ki delujejo v projektu Starejši za starejše zasavskih društev upokojencev. Po predstavitvi Term Topolšica in vodenem ogledu so srečanje
nadaljevali v muzeju premogovništva Velenje, nato pa so si ogledali še grad
Velenje. Srečanje, ki ga je omogočilo Združenje društev upokojencev Slovenije kot zahvalo prostovoljcem, ki sodelujejo v projektu, so zaključili na
poznem skupnem kosilu ob prijetnem zvoku harmonike.
MJ
Vojaške aktivnosti
V soboto, 25. oktobra, je Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik organiziralo pohod, na katerem so se udeleženci preizkusili v nekaterih vojaških veščinah. Aktivnost ni imela tekmovalnega značaja, pohoda
pa se je udeležilo 18 pripadnikov združenja z družinskimi člani. Udeležence je pozdravil predsednik združenja Gorazd Hafner, vodja aktivnosti je
bil David Srebotnik. Trasa je potekala od bivšega Sijaja do zaselka Oreševje, mimo Ojstrega, po strmini Žrebljevega hriba do prelaza Ostenk ter po
slemenski cesti do Katarine. Na trasi pohoda je bilo organiziranih sedem
delovnih točk. Vse patrulje so uspešno rešile vse postavljene naloge. Udeleženci so še posebej pohvalili gostoljubje PGD Čeče, člana obeh društev
Rudija Senčarja ter odličen pasulj.
IZ
Delo na eni izmed točk. Foto: Ivan Zore
Srečanje starejših v Zaloki
skim staršem v tem mestu. Uživali so
na splavarjenju po Dravi, kjer so jih
zabavali »fjst« fantje s harmoniko in
dobrimi vici, organizatorji pa so poskrbeli tudi za flosarsko malico (golaž
in polenta z ocvirki).
Na kmetiji Klančnik so izvedeli, da
imajo 110 ha zemlje, za vso dejavnost
skrbi 8 ljudi, od katerih ima vsak točno določeno zadolžitev. Redijo 100
krav, 40 plemenskih prašičev (na leto
vzredijo okoli 500 odojkov). Vsak teden spečejo črn kmečki kruh iz 40
kg domače moke. Na gruntu, ki ga
je podedovala gospodarjeva žena, redijo tudi jelene - damjake. Seveda so
poskusili njihove dobrote in se zadovoljni vrnili v Zasavje.
Območni krajevni odbor Rdečega križa Čemšenik je v nedeljo, 9. novembra, pripravil tradicionalno srečanje starejših krajanov v gostilni Zaloka.
Srečanje, ki se odvije enkrat letno, je namenjeno krajanom, starim 70 in
več let. Ti so lahko prisluhnili pevcem Čemšeniškega kvarteta, se zabavali
ob kratkočasnem programu učencev podružnične šole Čemšenik ter zapeli
in zaplesali ob zvokih harmonike Bojana Kudra. Srečanja se je udeležilo
okrog 50 krajanov, ki so jih v uvodu pozdravile predsednica krajevne organizacije RK Čemšenik Simona Jarc, predsednica OZ Zagorje RK Slovenije Metka Podpečan, in novoizvoljena predsednica KS Čemšenik Anica
Režun.
Fani Burkeljc
TPK
Jesenski potep DIT
Državno prvenstvo v pikadu
Državnega prvenstva v pikadu se je
v Delavskem domu Trbovlje 15. novembra udeležilo 13 moških ekip in
11 ženskih.
Zvezo delovnih invalidov Slovenije
so zastopale moške ekipe: MDI Šaleške doline Velenje, MDI Novo mesto, DI Muta, MDI Gornja Radgona,
DI Logatec, MDI Maribor, DI Črnomelj, MDI Goriške, MDDI Radovljice
ter ekipe Zveze SONČEK, Zveze multiple skleroze Slovenije ZMSS, Zveze
9
gluhih in naglušnih AURIS Kranj in
Zveze vojnih invalidov Slovenije.
Ženske ekipe so bile iz Zveze delovnih invalidov Slovenije: DI Muta,
MDI Maribor, MDDI Radovljica,
DI Ajdovščina-Vipava, DI Hrastnik,
MDI Lenart, DI Dravograd, DI Dornberk, MDI Domžale in DI Radeče
ter ekipa Zveze multiple skleroze Slovenije. Vseh udeležencev je bilo 119.
Prisotne je pozdravila županja Jasna
Gabrič, prisotna sta bila tudi Primož
Jeralič, predstavnik Zveze za šport
invalidov Slovenije – Paraolimpijski
komite NPC Slovenija, in Rajko Žagar, predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Pri moških je zmagala ekipa MDI
Goriške, drugo mesto je zasedla DI
Mute, tretje mesto pa MDI Šaleške
doline. Med ženskami je zmagala
ekipa DI Hrastnik, druga MDI Maribor, tretja pa DI Dravograd.
Društvo invalidov Trbovlje je v soboto, 8. novembra, pripravilo kopanje v
Termah Lendava, v nadaljevanju dneva pa martinovanje s prijateljskim Medobčinskim društvom invalidov Lendava v Gornji Dubravi na Hrvaškem.
Trboveljčani se tradicionalno že nekaj udeležujejo organiziranih martinovanj. Druženje s člani društva invalidov iz Lendave ter predstavitev krsta
mošta je doživelo 108 udeležencev. Čas do odhoda je kar prehitro minil in
zopet so preživeli lep dan, ki je pozitivno vplival na telo in dušo.
DIT
DIT
Veselo martinovanje. Foto: arhiv DI Trbovlje
Martinovanje DIH
Najboljše ženske ekipe. Foto: arhiv DI Trbovlje
Člani Društva invalidov Hrastnik so si čas vzeli v soboto, 8. novembra, in
se odpravili slavit svetega Martina. Za praznovanje so si izbrali Ribičijo
pri Mariboru. Zbralo se je 64 dobro razpoloženih članov društva. Ustavilo
jih ni niti močno deževje, ne poplave, ne zapore cest. Za vse so bili bogato
poplačani, gostitelji so jih pričakali s štajersko gostoljubnostjo, harmoniko, dobro voljo, degustacijo vina, večerjo, pečenim kostanjem, plesom ter
krstom mošta.
JL
10 REPORTAŽA
četrtek, 20. november 2014
Tek za življenjem Mitje Duha
Delo Mitje Duha pušča na področju športa, humanitarnosti
in aktivizma globok vtis. Sedaj je dosegel novo osebno zmago. V Mladinskem centru Trbovlje (MCT) je predstavil avtobiografsko knjigo Tek za življenjem, kjer se je popolnoma
razgalil in razkril skrite podrobnosti iz svoje razburljive življenjske poti, ki ga je obenem tudi pripeljala na steze življenja, po katerih hodi danes.
Knjiga opisuje Mitjo v različnih življenjskih obdobij; od brezskrbnega
otroštva, podivjanih pubertetniških
dni, prvega srečanja z drogo in kriminalom, prihoda v zloglasni zapor
Dob pa vse do izpustitve in dokončne
izbire zdravega življenja. Ob tem Mitja priznava, da je bilo pisanje večkrat
težavno: »Da bi zadeva bila napisana
čim bolj avtentično, sem moral podoživljati nekatere mučne trenutke iz
svoje preteklosti in dogodke, na katere nisem ponosen, vendar me obenem
ni nikoli prešinilo, da bi odnehal, ker
sem po naravi vztrajen človek.« Pobuda za pisanje knjige je prišla s strani
MCT. Mitja jo je z veseljem sprejel in
se resno lotil dela, ki je trajalo več kot
osem mesecev. Rezultat je iskrena pripoved o padcu na dno in ponovnem
vzponu. Pospremljena je s fotografijami in modrostmi, ki jih je avtor poln.
Predstavitev Duhove knjige je vodil
njegov dobri prijatelj Matej Markovič, ki je obenem tudi avtor spremne
besede: »Izredno ga spoštujem, ob
branju knjige sem spoznal tudi tisti del osebnosti, ki mi še ni bil tako
znan. Mislim, da bi to delo moral
vzeti v roke vsakdo, ki želi spoznati,
kaj je življenje. Mitja je z opisom svojih življenjskih izkušenj naredil veliko za vse, ki bodo knjigo prebrali.«
V naslednjih tednih se bo Mitja posvečal promociji knjige po Zasavju,
del dobička od prodaje pa bo namenil
Društvu Up, s katerim tudi sodeluje
in nudi pomoč odvisnikom in drugim pomoči potrebnim ljudem.
Predstavitev Teka za življenjem. Foto: Vesna Lenić Kreže
Trbovlje – socialni prerez
Domoznanska zbirka Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje je bogatejša
za knjižico, ki prinaša popis dela trboveljske preteklosti. Knjiga je izšla
leta 1936 kot del mesečnika Mala biblioteka, ki je v vsaki številki objavila
zaključen izčrpen članek o aktualnih
družbeno - političnih vprašanjih. V
njej avtor Ivan Kosec opisuje Trboveljsko premogokopno družbo.
O njej pisec razmišlja na dva načina:
kot simbol trpljenja in naporov vsega
industrijskega proletariata Slovenije
na eni ter kot simbol gospodarske sile
in politične moči delniške družbe kapitalističnega podjetja na drugi strani. Kosec v uvodu zapiše: »Ni namen
te brošure, da se spušča podrobneje
v medsebojno povezanost Trbovelj
s slovensko zgodovino zadnjih desetletij, temveč le, da pokaže prerez
življenja in trpljenja revirja, v kolikor
danes okoliščine to dopuščajo in v
kolikor omogoča razpoložljivi mate-
Naslovnica. Foto: KHF
rial.« Tekst obsega 58 strani, Kosec ga
je razdelil na tri poglavja. V prvem
delu predstavi zgodovino TPD s
poudarkom na njenem ekonomsko
- finančnem razvoju in bogatenju
lastnikov na račun bede rudarjev. V
drugem delu Kosec piše o delavstvu
v TPD in okovih, ki proletariat vežejo nanjo. Tekst avtor zaključi s poglavjem, ki opisuje rudarske stavke
v Trbovljah do leta 1934 in njihove
posledice.
Knjižica sicer ne prinaša nobenega
podatka o zgodovini Trbovelj, ki zainteresirani javnosti ne bi bil znan, je
pa vredna ogleda, saj avtor prisrčno
pristransko in s sočutjem do trboveljske »knapušne« odstira in popisuje delček preteklosti. Že uvodoma
Kosec navede misel, ki bi jo bilo vredno upoštevati tudi danes in v glave
vcepiti vsem, ki se tako radi zazirajo
v prihodnost, ne meneč se za preteklost in dediščino krajev, od koder
izvirajo: »Kdor hoče poznati zgodovino najnovejše dobe, ta naj študira
usodo enega industrijskega kraja…«
VŠ
Kreativke v U3
Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki združuje tri zasavske občine,
in bo kmalu dopolnila sedemnajst
let uspešnega delovanja, vključuje
poleg učenja tujih jezikov, računalništva in drugih dejavnosti, tudi skupino za kreativno pisanje. V četrtek,
6. novembra, so se članice skupine
predstavila v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik s svojimi teksti, objavljenimi v knjižici na štiridesetih
straneh: Pišem.
Pogovor z avtoricami Ireno Drač,
Kristino Hribar, Dragico Močnik,
Jožico Novak in Ljubo Štrovs je
povezovala njihova mentorica Mari
Žnidaršič, ki je govorila tudi o kriterijih dobrega pisanja in navajala
citate uveljavljenih književnikov o
dobrem pisanju. »Odkrivamo poti,
kako priklicati ustvarjalnost, se igramo z besedami, z različnimi oblika-
mi pisanja, ki so osebne, pa vendarle
skupne,« je dejal na začetku. Avtorice
se zavedajo, da se pri pisanju ne morejo ustaviti ob prvem zapisu, ampak
ga morajo še izboljševati, ob tem pa
upoštevati tudi pravopis. »Nobena
zapisana zgodba ne nastane na mah;
zgodba ni hipno oziroma nenadno
dejanje, temveč dolgotrajno zorenje,
da se besede postavijo na pravo mesto in zaživijo v likih in dogodkih,« je
med drugim dejala Mari Žnidaršič,
ki svoje mentorstvo opravlja prostovoljno.
Za prijetno vzdušje večera so poskrbeli učenci hrastniške glasbene šole.
Predsednica Društva U3 Zvonka Selan pa je povabila vse, ki jih zanima
pisanje ali kakšna druga dejavnost
društva, da se jim pridružijo.
Fanči Moljk
Katra Hribar Frol
Na katero vprašanje Lenarčič
ni znal odgovoriti?
Literarni prijatelji pri Društvu upokojencev Trbovlje so v sredo, 5. novembra, pripravili poseben literarni večer, povezan z devetdesetim rojstnim
dnem Tineta Lenarčiča, znanega
Trboveljčana, ki je kraju predan, ga
ima rad in želi, da bi ohranili vedenje
o posebnostih, ki jih je veliko.
Večer sta vodili Cvetka Kozmus,
najmlajša članica Literarnih prijate-
ljev, in Marinka Benetek, desna roka
predsednika Andreja Železnika, ki si
je vzel pravico, da slavljencu čestita že
na začetku prireditve. Kulturno noto,
po Tinetovem izboru, so prispevali
tenorist Riko Majcen, harmonikar
Franci Vrtačnik, Jesenske rože in
Godalni orkester pod vodstvom Katje
Mikula. Pesmi in besedila so predstavili člani Literarnih prijateljev.
Čestitke Andreja Železnika Tinetu Lenarčiču. Foto: Irena Vozelj
Marinka Benetek je za uvod prebrala
svoje rime, v katerih je strnila Tinetovo življenje. Omenila je njegove starše, tri brate in štiri sestre, ženo Mileno,
sina Matevža in Marka, vnuke in številne prijatelje, znance, njegovo delo,
povezano z mnogimi dejavnostmi, ki
so dale pečat njegovemu življenju.
V pogovoru z Lenarčičem so se ustavili pri knjigi Trbovlje po dolgem in
počez, ki je postala biblija vodnikom
po Trbovljah. Niso se izognili trboveljskemu rudniku in njegovemu zapiranju. Tine se je, kljub cmoku v grlu,
elegantno izognil kritikam in pojasnil,
da je strokovnjakom treba zaupati.
Lica so mu zasijala, ko je razlagal o
prostovoljnem delu, ki so ga opravili
pri gradnji delavskega doma, planinskih domov... Aktivno je sodeloval pri
pripravi otvoritve delavskega doma,
kjer so nastopili samo domačini, tisti, ki so se uveljavili drugje in doma.
Tudi takrat so imeli godalni orkester,
pripravili so celo Gorenjskega slavčka,
nastopili so solisti.
Pred štiriinšestdesetimi leti se je včla-
Mari Žnidaršič (desno) s svojimi varovankami. Foto: Fanči Moljk
nil v Planinsko društvo, kjer je ves čas
aktivno sodeloval. Za planinstvo sta
ga navdušila razrednik prvega razreda
in njegov najstarejši brat, ki je redno
hodil po hribih in o tem slikovito pripovedoval. Kjer je bilo treba kaj pomagati pri organizaciji, je bil vedno
zraven. Svojo ljubezen je prenesel tudi
na svoja otroka, z družino so redno
zahajali v hribe.
Leta 1996 je bil soustanovitelj Literarne sekcije pri DUT, danes je njihov
najstarejši član, ki še vedno aktivno
sodeluje. Njegova strast do zapisovanja zanimivosti in dogodkov je bila
podlaga, da so nastali zapisi o Trbovljah, rudarstvu, rudarskih pesmih in
zgodbah, izdanih v številnih knjigah.
Številni obiskovalci večera, sinova in drugi domači, novoizvoljena
županja Jasna Gabrič, bivši župan
Vili Treven, predsednik DUT Janez
Malovrh, Maks Starc in drugi so
bili enotni, da je večer namenjenem
človeku, ki ga poznajo praktično vsi
Trboveljčani in vsi so mu zaželeli še
veliko let, upajoč, da bo še kaj objavil
in tako pustil zanamcem dragocene
pomnike na čase, ki jih briše čas, a
bodo vedno vzbujali radovednost,
kako je bilo v času rudarjenja, življenja v kolonijah. Na vsa vprašanja je
gladko odgovarjal, le na voditeljičino
vprašanje, če ve, kako se lahko razloži kratica SREČNO, ni znal povedati,
ker tega še ni slišal. Dobil je pojasnilo, da so črke začetek lastnosti, ki jih
imajo rudarji: srčnost, resnica, enotnost, človečnost, načelnost in odločnost. Prav te lastnosti lahko pripišemo tudi Tinetu Lenarčiču.
Irena Vozelj
REPORTAŽA 11
četrtek, 20. november 2014
Dvanajst ognjenih odtenkov
Leto je naokoli in s tem je nastopil tudi čas za trboveljske
ognjene fante. Fantje so spet posneli fotografije za koledar
PGD Trbovlje - mesto. Na 13-listnem izdelku so prikazani
gasilci na intervencijah in pripravah zanje. Koledar je namenjen predvsem ženskemu delu populacije, zato so fantje na
slikah tudi malce pomanjkljivo oblečeni.
Intervencija. Foto: Robert Ahlin
Dodatno vrednost projektu da humanitarna nota. Del izkupička od
prodanih koledarjev namenijo za
osebno intervencijsko opremo operativnih gasilcev PGD Trbovlje - mesto,
del pa socialno ogroženi družini iz
Trbovelj. Lansko leto so družini izpod Kuma namenili kar 2000 evrov
pomoči. Fantje si želijo, da bi bil projekt letos vsaj tako uspešen kot lani.
Devetnajst ognjenih. Foto: Robert Ahlin
V letu 2013 so izdali 450 koledarjev,
letos jih bodo tiskali 550. Od tega je
500 barvnih, 50 pa je posebnih v črno
– beli seriji. Lanski koledarji so bili
razprodani že do 10. decembra.
Na slikanju je letos sodelovalo več
fantov kot lani, kar 19. Kot ponesrečenki pa sta sodelovali tudi dve
dekleti. Po zaključenem prvem projektu so se fantje dogovarjali, kako
bi projekt nadgradili. Dogovorili so
se, da ga bodo ponovili, kajti veliko
pripadnic ženskega spola je lani ostalo brez koledarja. V osnovi je koledar
namenjen ženskam, zato žensk oz.
deklet zaenkrat ne bodo vključevali
kot modele na slikanju. Bi bila pa dobrodošla kakšna maskerka ali stilistka, saj se morajo še vedno urediti za
fotografiranje sami, pravijo.
Kot je povedal eden od ognjenih fantov, Sandi Lepoša, so dobili idejo
pred leti ob brskanju po svetovnem
spletu in obisku spletnih strani ameriških profesionalnih gasilcev. Od
ideje do uresničitve je minilo precej
časa. Veliko zaslug za to, da so projekt vendarle uresničili, ima njihov
fotograf Robert Ahlin.
Gasilci se sami odločijo za poziranje.
Fantov je letošnje leto več in kdorkoli
želi sodelovati, ima možnost sodelovanja, ne glede na telesno izklesanost. Za vsakega posameznika se
najde primeren scenarij. V projekt se
je vključilo veliko fantov, tako da je
prepričevanje odpadlo.
Dekleta oz. ženske nestrpno pričakujejo izid koledarja in jih redno spremljajo na njihovi Facebook spletni
stran, ko objavljajo prve utrinke iz fotografiranj za koledar. Povpraševanje
je izredno veliko in tega so zelo veseli.
Za sceno uporabijo gasilski dom in
njegovo okolico. Fotografirali so se
tudi v času 1. novembra, ko je bilo
na cesti veliko prometa. Ljudje so se
ustavljali ob cesti in si radovedno ogledovali početje pogumnih gasilcev.
Kakor so kasneje dejale ženske predstavnice, je bilo tistega dne ozračje
zelo vroče.
Med gasilci je kar nekaj takšnih, ki so
aktivni športniki in redno obiskujejo
fitnes. Pred fotografiranjem se radi
Reševanje iz vode. Foto: Robert Ahlin
pošalijo, da bo potrebno počasi pričeti s treningom za »slikanje«. Ko je
to zaključeno, pa se šalijo, da lahko
pojedo tudi kaj “mastnega”. Vsekakor
nekaj fantov vzame fotografiranje za
koledar resno in kakšno urico v fitnesu posvetijo tudi projektu.
Čeprav letošnji koledar še niso
razkrili, z izjemo nekaj objavljenih
fotografij na Facebooku, imajo fantje
že okrog 50 naročil. Koledar bo na
voljo po 20. novembru. Cena barvnega bo 15 evrov, za posebno serijo
črno belega pa bo potrebno odšteti
20 evrov.
Marjetka Rozman
12 KULTURA
četrtek, 20. november 2014
Jeklene magnolije
Dan slovenskih splošnih knjižnic
Letošnji 20. november, praznik slovenskih splošnih knjižnic, praznujejo
knjižničarji pod sloganom Povezujemo se med seboj in si delimo izkušnje z dobrimi knjigami. Bralcem so predstavili portal www.dobreknjige.si, namenjen celoviti, neodvisni predstavitvi kakovostne literature, na
katerem je moč najti dela po izbranih kriterijih. Ob prazniku se je tudi v
zasavskih knjižnicah odvilo vrsto prireditev. V Hrastniku in Trbovljah so
zamudnikom omogočili tudi vrnitev knjig brez zaračunane zamudnine.
TPK
Sozvočenja 2014
Javni sklad za ljubiteljske dejavnosti in Občina Zagorje ob Savi sta v soboto, 15. novembra, v KC Delavski dom Zagorje pripravila 6. regijski
tematski koncert odraslih pevskih zasedb osrednje Slovenije. Zanimive
tematsko sestavljene sporede je predstavilo 9 pevskih zasedb ob strokovni spremljavi Helene Fojkar Zupančič in Sebastjana Vrhovnika. Tematski
koncerti so potekali tudi v Olimju, Radovljici, Brestanici, Dobrovem v
Goriških Brdih in Mariboru. Najboljši zbori iz vseh regij bodo 13. decembra nastopili na sklepnem koncertu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in
obeležili svetovni dan zborovskega petja.
TPK
Razstava stripov
V Knjižnici Antona Sovreta je do srede novembra na ogled razstava stripov. Avtor razstave je 48 - letni Hrastničan Boris Matko, ki pravi: »Brati
sem jih začel kot petošolec, kupoval in zbiral pa jih je moj oče. Žal sem
to zbirko zapravil, a sem po nekaj letih začel zbirati še sam, tako da jih
imam zdaj okoli tri tisoč. Vse sem seveda tudi prebral. Posebno dragoceni
so tisti s posvetilom in tisti, ki izstopajo po kvaliteti risbe in barv.« Ob tej
priložnosti so imele knjižničarke delavnico stripov, otroci so ustvarjali na
podlagi pravljic in basni.
FM
Razstavlja Zmago Lenardič
V novi galeriji Delavskega doma Trbovlje je do 27. novembra na ogled
razstava slikarja Zmaga Lenardiča z naslovom Red Bull Politics. Kot je
zapisal kustos razstave dr. Boris Gorupič, vsebuje dela, katerih sporočilo
ni vedno neposredno, a navaja na to, da živimo v družbi, ki sicer dopušča
svobodno izražanje, a daje izjemno malo možnosti praktičnega učinka.
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje praznuje visok jubilej. Sezona 2014/2015 je 50. po vrsti in proslavili jo bodo
z bogatim programom. Te dni z dramo Jeklene magnolije
gostujejo na festivalu amaterskih gledališč, 27. Čufarjevih
dnevih na Jesenicah.
Jeklene magnolije so na odru Svobode, kot Trboveljčani rečejo domovanju Mladinskega gledališča, premierno zaživele v pretekli sezoni. 9. in
12. novembra so odigrali ponovitvi,
tudi kot vajo za nastop na Čufarjevih
dnevih. Dramo je leta 1989 napisal
ameriški avtor Robert Harling, že
dve leti za tem je doživela uprizoritev
na filmskem platnu. Leta 2005 so jo
uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem, zelo je priljubljena tudi v
slovenskih amaterskih gledališčih.
Zgodba in igralke
Na odru Svobode se pred gledalci
odvrtita dve leti v življenju žensk, ki
se srečujejo v frizerskem salonu. Središče salona je njegova lastnica Truda.
Igra jo Marjeta Dolinar. »Truda je
močna osebnost, kombinacija duhovitosti, srčnosti in samozavesti. Dobro
pozna svoje stranke in jim zna prisluhniti,« je svoj lik označila Dolinarjeva. Prek razgovorov v salonu spoznamo življenjske težave in radosti likov v
Katarina Pajer Povh (levo) in Tjaša Šuligoj kot mati in hči v Jeklenih magnolijah.
Foto: Lovro Rozina
zgodbi, njihove može, otroke. Čeprav
imajo vsi liki pomembno mesto, se
zgodba vendarle vrti okrog hudo bolne Neli (Tjaša Šuligoj) in njene želje,
da bi zanosila in rodila otroka. Ženske,
na videz krhke in nežne kot magnolije, ugledamo kot tiste, ki podpirajo vse
vogale v hiši in so resnično »jeklene«.
V spomin Ivani Kobilici
V četrtek, 20. novembra, je Likovna skupina Dom v galeriji Medija v Zagorju odprla razstavo del, posvečenih slikarki Ivani Kobilici.
TPK
V petek zvečer se je nabito polna
dvorana Delavskega doma Trbovlje
tresla od smeha. Študentski Klub B
je v sodelovanju z Delavskim domom
Trbovlje gostil celovečerno stand-up
poslastico 50 odtenkov njive igralca,
raperja, prevajalca in komika Boštjana Gorenca - Pižame. Po nastopu
smo ga pocukali za rokav.
Skozi predstavo je bilo opaziti, da
vam odnosi med Zagorjani, Trboveljčani in Hrastničani niso tuji.
Ni višja matematika, da to dojameš.
Med sosednjimi kraji se zmeraj dogaja neko »bockanje«. Vem pa, če bi
bilo treba stopiti skupaj in pretepsti
nekoga iz Zidanega Mosta, bi vsi skupaj držali.
V Zagorju in Hrastniku ste tudi že
nastopali ...
Ja, ja, ni tako, da bi rekel, da v sosednjem kraju pa ne bom nastopal. Danes mi je bilo zelo všeč, ker je publika
končno »poštekala« šalo o Romanu
Vodebu.
Pižama. Foto: osebni arhiv Boštjana Gorenca
po tanki črti med komičnimi vložki
in mestoma tragično zgodbo. Zanimivost uprizoritve je trboveljski dialekt,
ki sprva deluje nenavadno, a se po
nekaj trenutkih zlije z zgodbo in postane neopazen. Predstava gledalca ne
pusti ravnodušnega in je pravi balzam
v poplavi instantnih in vulgarnih komedij o odnosih med spoloma.
Za odrom
TPK
S Pižamo na kratko o
Zasavju, prevajanju in 50
odtenkih njive
Za razliko od »jeklenih moških«, kot
jih v sklepnem dejanju grenko - sarkastično imenuje Katarina Pajer Povh v
vlogi Milene. V gri nastopajo še Nina
Žagar, Bojana Vittori - Zor in Katra
Kozinc. Igralke pod vodstvom režiserke Nande Guček spretno hodijo
Marjeta Dolinar (zgoraj levo) kot lastnica salona, poleg nje Nina Žagar kot frizerka Anka, sedita Tjaša Šuligoj kot Neli (levo) in Katra Kozinc, ki je zaigrala Klaro.
Foto: Lovro Rozina
Ker tudi on živi v Rdečih revirjih,
regiji, ki se imenuje po ...
... menstruaciji. Joj, to je bila čisto
trenutna šala. Ko sem izgovoril ime,
sem pomislil, s tem moram nekaj narediti.
Veliko prevajate. Reciva besedo o
povsem svežem mladinskem romanu Čudo, ki je izšel pri zasavski založbi Ocean in ste ga prevedli. Vas
je navdušil?
Me je, ja. Sploh ko sem ga prvič bral,
so bila v njem mesta, ko te zaščemi
nekje v prsih, pa začutiš, da je v prostoru prepih, ker se ti ovlažijo oči.
To je roman za vse generacije, ki na
en tak zabaven, neprisiljen in predvsem nepridigarski način pripoveduje, kako nas videz ne sme zapeljati.
Zgodba govori o dečku, ki se rodi z
zelo hudo obrazno deformacijo in gre
pri desetih letih v šolo. Spremljamo
šok, ki ga doživljajo njegovi sošolci,
učitelji, doživljanje njegove družine,
in to skozi različna gledišča, ki skozi
prvoosebno pripoved počasi slikajo
celoto.
Vaša ljubezen do slovenskega jezika
se odraža v vsem, kar delate.
To me žene naprej, iskati neke nove
izrazne možnosti. Kako iz pomenskih enot jezika, ki že obstajajo, pa
jih še nihče ni združil, delati nove.
To velja predvsem za prevajanje. Pri
humorju pa gre za to, kako stvari, ki
smo jih vsi že slišali, povedati tako,
da dosežeš nek svež pogled nanje.
V predstavi tudi zelo dobro orišete
slovenska narečja. Pogrešala sem
zasavskega, čeprav je res, da sploh
ni enoten.
Če je igro in režijo prevzel ženski del
ansambla, so za odrom moški kolegi.
Predstavo podpirajo odrski mojster
Branko Solina ter lučkarji in ozvočevalci Sašo Kajtna, Primož Hančič in
David Lindič.
Gučkova je povedala, da je Jeklene
magnolije izbrala zaradi aktualne
in zanimive tematike in ker je želela
angažirati starejše igralke. »V jubilejnem letu se bo sicer na odru predstavil cel ansambel, zato poleg Jeklenih
magnolij igrajo še Ljubljansko komedijo, v kateri nastopa 16 igralcev, od
tega le tri igralke,« je dodala.
Polona Siter Drnovšek
Ja, morda bi se splačalo o tem razmisliti. Mi je pa znano, da se v Zasavju
pozdravljate tako, da človeku poveste
poklicno pot njegove matere. Znam
reči tudi granadirmarš in perkmandeljc. Slednje predvsem zato, ker če
izgovoriš pirkmandeljc, najdeš v besedi »pir«.
Tatjana Polanc Kolander
Sobota, 22. 11.
ob 18.00 uri
Delavski dom
Trbovlje
Koncert večno zimzelenih
melodij slovenske popevke
Skupina Plavice z gostjo Eldo
Viler
Petek, 28. 11.
ob 19.00 uri
Gledališka
dvorana KC DD
Zagorje
Večer argentinskih, brazilskih in
slovenskih pesmi
Juan Vasle
Sobota, 29. 11.
ob 19. uri
Delavski dom
Trbovlje
Večer orientalskih plesov
Skupina Al Saiph z gostjami.
Torek, 2. 12.
ob 19.30
Delavski dom
Trbovlje
Gledališka predstava
Norci iz Valencije, komedija
Sreda, 3. 12.
ob 19.00 uri
Knjižnica Mileta
Klopčiča Zagorje
Predstavitev nagrajenih
diplomskih nalog
Diplomantki Fakultete za
arhitekturo: Katja Drnovšek in
Živa Repovž
Četrtek, 4. 12.
ob 19.00 uri
Gledališka
dvorana KC DD
Zagorje
Izvirni slovenski muzikal
Cvetje v jeseni
Četrtek, 4. 12.
ob 17.30 uri
Knjižnica Antona
Sovreta Hrastnik
Sovretov večer
Pogovor s Tino Mahkota, lansko
Sovretovo nagrajenko
ŠPORT 13
četrtek, 20. november 2014
Ko igrajo knapi
Zasavski derbi je v zadnjih nekaj letih eksplodiral, na tekme
v povprečju pride več kot 1500 ljudi, kar je zavidajoča številka, če upoštevamo, da gre za tretjeligaško tekmo. Obisk
jim zavida marsikateri slovenski klub v 1. SNL. V soboto
10. novembra, so bili navijači priča prvemu derbiju letošnje
sezone, ki se je odvijal v Trbovljah.
Zagorjani so prišli po zmago, saj želijo uloviti še neporaženo Zarico iz
Kranja, Trboveljčani pa so svoj motiv iskali v zmagi nad večnimi rivali. »Doživljamo ga kot vsako drugo
tekmo, vendar je naša želja in motivacija veliko večja kot pred kakšnim
drugim obračunom. Sam nisem imel
posebnih priprav pred to tekmo,« je
na vprašanje, kako doživljajo derbi
po tekmi povedal igralec Rudarja
Davor Rižner.
Prva medsebojna tekma te sezone
je prinesla tri točke domačinom iz
Trbovelj, ki so z golom v 75. minuti
prevzeli vodstvo in ga uspeli obdržati do konca. 20-letni strelec zmagovitega gola Davor Rižner je občutke
ob zadetku gola strnil takole: »Teh
čustev ne znam opisati, lahko jih le
doživiš. Ko zadeneš zmagoviti gol
na svojem prvem derbiju, je res nekaj posebnega.« Sicer pa je bila tekma
skozi celotnih 90 minut precej izenačena, kljub temu so domači pokazali
malce več želje po zadetku in zmagi.
Ob vprašanju, kakšne ambicije gojijo
s soigralci, je Rižner, sicer prebivalec
Hrastnika, dejal: »Naše želje so, da se
priključimo vodilnim v ligi.« To bi
lahko storili kmalu, saj si Zagorje, Ilirija in Ivančna Gorica delijo 25 točk,
Rudar pa z 21 točkami zaseda peto
mesto. Za Zagorjani je sicer odlična
sezona, saj na lestvici zaostajajo zgolj
za prvouvrščeno Zarico, ob tem pa
imajo najboljši napad. Doslej so zabili že 48 golov. A očitno so bili igralci NK Rudar Trbovlje tokrat pretrd
oreh, njihova obramba je z desetimi
prejetimi goli tretja v ligi, manj sta jih
prejela le Zarica in Ilirija.
Posebnost derbija je tudi število obiskovalcev, ki pridejo izkazat podporo
svojemu klubu in mestu, tokrat se jih
je po uradnih podatkih zbralo več
kot 1800, neuradno se številka dvigne tudi do 2000. Igrati ob taki podpori je seveda čast in motivacija za
vsakega igralca, oba kluba imata tudi
svoje uradno navijaško skupino. ZaVroče je bilo na igrišču… Foto Tomaž Zupan
gorjanom ob strani stojijo in nudijo
podporo Crazy Boys, Trboveljčanom
pa Kamnita – Torcida, ki je tokrat
ponesla domačine do zmage, kar je
povedal tudi Rižner: »Navijače Kamnite in Torcide lahko le pohvalim
in se jim zahvalim za takšno atmosfero, kakršno so pripravili na Rudarju.
Kapa dol. Seveda je bila to motivacija za nas, ko te podpira več kot 1500
ljudi in dihajo skupaj s tabo. To ti da
dodatno moč in motivacijo in v trenutkih te publika nese do želenega
cilja.« Derbija sta se udeležila tudi županja Trbovelj Jasna Gabrič in župan
Zagorja Matjaž Švagan. Še posebej se
… in na tribunah. Foto: Tomaž Zupan
je izkazala županja, saj je pred tekmo
navijaški skupini Kamnita – Torcida
poslal pismo podpore in jim izročila
paket pijače in dve trboveljski zastavi, da bodo lažje navijali.
Nogometaše in navijače v tej sezoni
čaka še povratni obračun v Zagorju
naslednjo pomlad, kjer bomo nedvomno zopet priča naelektrenemu
vzdušju in zanimivi tekmi med kluboma, ki gojita že 90 –letno tradicijo medsebojnih dvoboje. Ta velja za
najdaljše obstoječ derbi poleg tekem
med ekipama Maribora in Olimpije,
ter soboško Muro in lendavsko Nafto.
Kristjan Pavlič
Odlični borci v Zagorju na Slovenia Open
V soboto, 8. novembra, je v Zagorju v Športni dvorani potekal že 31. Slovenia Open, tekmovanje v organizaciji kluba
PON-DO-KWAN Zagorje in Kickboxing zveze Slovenije.
Tekmovanje te vrste je zahteven organizacijski zalogaj. Tekmovalci so se
v dvajsetih različnih kategorijah pomerili po pravilih WAKO, ki jih določa svetovno združenje kickboxing
organizacij, v naslednjih disciplinah:
point fighting, light contact, kick light in glasbene forme. Poleg tekmovalcev so k uspešnemu in pravičnemu izteku dogodka prispevali tudi
sodniki, večinoma slovenski, le eden
je prispel z Madžarske.
V Zagorju se je pomerilo 552 udeležencev iz 66 klubov, tekmovalci pa so
prišli iz 9 različnih držav - Slovenije,
Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske,
Makedonije, Nemčije, Češke in Bolgarije. Letos v primerjavi z lanskim
petek, 21. 11.
med 15. in 19. uro
sobota 22. 11.
med 9. in 17. uro
sobota, 6. 12.
ob 9. uri
rekordnim letom niso zabeležili novega najvišjega števila udeležencev,
saj že v tem tednu, od 15. do 22. novembra, poteka Evropsko prvenstvo v
kickboxingu. Primož Bračič, član in
trener v klubu Pon-do-kwan Zagorje
ter organizator tekmovanja, nam je
povedal, da je bila manjša udeležba
pričakovana, saj se je veliko tekmovalcev opravičilo zaradi strahu pred
morebitnimi poškodbami, ki jim jih
v času do EP ne bi uspelo sanirati.
Na letošnjem Slovenia Open je nastopilo ogromno aktualnih svetovnih in
evropskih prvakov, kot pravi Bračič,
je sodelovalo vsaj 40 nosilcev medalj
iz največjih tekmovanj.
Najatraktivnejša disciplina je Grandchampion, katere zmagovalec pobere lepo, a tudi prisluženo nagrado.
To je odprta kategorija, v kateri lahko
tekmujejo vsi borci v isti kategoriji
brez težnostne omejitve. Med člani
je letos zmagal Tilen Zajc iz Pon-do-kwan kluba Izlake, med članicami
Ana Znaor iz Hrvaške, ki je lovoriko
najboljše pobrala že lani.
Na tekmovanju je sodelovalo tudi 18
članov domačega kluba, njihove uvrstitve pa so bile vrhunske. Med dobitniki odličij je bilo kar 9 tekmovalcev,
in sicer Zala Rozina (1. in 3. mesto
point fighting in 2. mesto v glasbenih
formah), Žan Vrtačnik (3. mesto po-
Zmagovalca grand champion kategorije. Foto Tadej Cotič
Delavski dom
Trbovlje
SMUČARSKO DRUŠTVO
TRBOVLJE organizira sejem
rabljene in nove smučarske
opreme. Vljudno vabljeni!
Dvorana
Hrastkov turnir
Dolanka Dol pri Nogomet, letniki 2007 in 2008
Hrastniku
Šport, ki ni za vsakega. Foto Tadej Cotič
Rezervirajte si termin za
prednovoletno druženje na bowlingu.
Odprto od pon.-čet. od 16.00-22.00 petek in sobota od
15.00-02.00 in nedelja od 15.00-22.00.
Rezervacije na telefon: 05-995-73-12 ali GSM 041-684-828
int fightin), Domen Jerman (2. in 3.
mesto point fighting), Tadej Kolander (3. mesto point fighting), Tina
Baloh (1. in 2. mesto point fighting
in 1. mesto v glasbenih formah), Tija
Šiles (3. mesto v glasbenih formah),
Tjaša Kovačič (2. mesto point fighting), Tina Koder (1. in 3. mesto point fighting) in Melinda Ramadani
(2. mesto v light contactu in 2. mesto
v kick lightu).
Odlično so se odrezali tudi člani izlaškega Pon do kwan kluba. Poleg že
odličnega Zajca sta drugo mesto v
svojih kategorijah osvojila Aleksander Maselj in Miloš Rozman, tretje
pa Luka Gračner in Tomi Sešlar.
Na vabilu na dogodek je bila nekako
izven ostalih zapisana tudi kategorija
Masters. Na vprašanje o tem je Bračič
povedal, da ta kategorija sicer ni uradna, temveč njihova domislica. Gre za
point fighting kategorijo, namenjeno
starejšim od 35 let, na ta način pa se
omogoči nastop tudi nekoliko starejšim, a še vedno zmag željnim tekmovalcem. Letošnji zmagovalec je postal
Avstrijec Michael Gerdenitsch, v
svojih mlajših tekmovalnih letih nosilec odličij z najvišjih tekmovanj.
Nejka Lazar
LTE?
VOZOVNICO ZA GO
KO
RS
ČA
U
SM
AŠ
IM
A ŽE
Obišči smučarski sejem v Zagorju od 28. – 30. 11. 2014 v Športni dvorani Proletarec
* cene so preračunane na enoto v paketu
3 + 1 gratis.
Zakaj: ob nakupu treh dnevnih vozovnic – prejmeš četrto BREZPLAČNO
odrasla dnevna vozovnica od 18,40 €*, otroška dnevna vozovnica od 10,90 €*
www.golte.si
14 ZA MLADE
četrtek, 20. november 2014
Hrastniška šola eksperimentov
Tehniški dan
V sredo, 12. novembra, so na OŠ Tončke Čeč pripravili tehniški dan, lotili
so se izdelovanja okrasja za prihajajoče praznične dni.
Učenci prve in druge triade so oblikovali kazala, voščilnice, obeske za
novoletne jelke, dišeče kamenčke iz slanega testa ter izdelke za krašenje
razredov. Učenci tretje triade so izdelovali sovice, s katerimi so okrasili šolo. V kemijski delavnici so izdelalovali kreme, balzame in mazila, v
kuharski delavnici so pekli piškote in kuhali pomarančno marmelado. V
likovni delavnici so izdelovali etuije za telefone, obeske za ključe, beležke
ter snežake iz volnenih cofov, v tehnični delavnici pa so oblikovali gajbice.
Izdelke bodo prodali na dveh dobrodelnih sejmih.
ZT
Uživanje pri delu. Foto: arhiv OŠ Tončke Čeč
Športni oddelek GESŠ
Je kaj lepšega, kot povezati veselje, zdravje in obveznosti? GESŠ Trbovlje
je v šolskem letu 2014/2015 prvič uvedla športni oddelek. Program je malce prilagojen, učenci pa imajo šest ur športne vzgoje. Lahko si določijo
datum za preverjanje znanja in spraševanje v primeru, če se niso uspeli
naučiti zaradi tekem ali treningov.
ZT
Športniki – gimnazijci. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje
Na Kopitnik in Gore
Mladi planinci zagorskih osnovnih šol so se sredi oktobra podali na prvi
planinski izlet v letošnjem šolskem letu. Izleta se je udeležilo kar 78 otrok,
spremljale so jih mentorice, dve vodnici pripravnici in planinska vodnica
Lučka Kokole, ki je hkrati načelnica mladinskega odseka PD Zagorje.
Prvi letošnji izlet je potekal od Turja do Kopitnika in nato do Gor. Tako so
učenci osvojili dva vrhova v sklopu akcije mladinskega odseka Zasavska
planinska pot za osnovnošolce. Precejšen del poti je vodil skozi gozd, kjer
so spoznavali različne vrste rastlin in živali. Po približno uri in pol hoje
so prispeli do prve koče na Kopitniku, ki je dobil ime po svoji obliki. Tam
so otroci pomalicali ali uživali v igri, nato pa jih je čakala še pot do Gor.
Preden so se odpravili nazaj, so pospraviti svoje odpadke. V Turju jih je
čakal avtobus. Ugotovili so, da so uspešno opravili krožno pot. Za aktivno
in prijetno preživet dan ni treba iti daleč. Veliko lepot čaka blizu doma,
treba se je le podati na pot.
DM
Zadovoljni pohodniki v Gorah. Foto: arhiv PD Zagorje
Hiška eksperimentov je majhna
Hiša eksperimentov, ki potuje po
celi Sloveniji in za en dan eno izmed
slovenskih osnovnih šol spremeni v
center znanosti. Svojo pot je začela
pred enim mesecem v Lendavi, 13.
novembra pa je obiskala otroke v OŠ
narodnega heroja Rajka Hrastnik, ki
so lahko eksperimentirali na več kot
štiridesetih mobilnih eksperimentih.
Hiša eksperimentov je center znanosti, ki skuša svoje obiskovalce
navdušiti za učenje, raziskovanje in
radovednost. »Hiša eksperimentov
je prisluhnila želji otrok po vsej Sloveniji, da jih obišče v njihovem kraju. Tako smo izdelali mobilno Hiško
eksperimentov,« je razložil direktor
Hiše eksperimentov dr. Miha Kos.
Hiška eksperimentov je nova aktivnost Hiše eksperimentov, s katero
bodo doživetja iz Hiše eksperimentov postala mobilna. Obisk poteka
tako, da Hiška »zavzame« dva razreda, kjer postavijo eksperimente in
povabijo šolarje na brezplačen obisk
in eksperimentiranje. Isti dan na šoli
priredijo tudi dva znanstvena šova.
Za šolarje je to dan sproščene znanosti, eksperimentiranja in izobraževanja.
Eksperimentiranje v razredih. Foto: arhiv Hiše eksperimentov
»Izvedba Hiške eksperimentov je za
našo šolo velik dogodek. Naši učenci
so zaradi oddaljenosti od Ljubljane za
tovrstne dejavnosti malce prikrajšani, saj predstavlja že sam prevoz velik
strošek. Zato sem izjemno hvaležna
vsem donatorjem, ki so omogočili,
da so bili učenci druge in tretje triade
deležni tega doživetja. Verjamem, da
so uživali in da jim bo ta dan ostal v
lepem spominu,« je povedala ravnateljica OŠ narodnega Heroja Rajka
Hrastnik Marina Kmet.
»Ker želimo znanost približati prav
vsem, smo se odločili, da bo naš obisk
za učence in šolo brezplačen. Poleg
globalnih pokroviteljev smo k sodelovanju povabili tudi lokalne pokrovitelje in občine, ki bodo tako lahko
dejavno vplivali na izobraževanje in
znanstveno raziskovanje v svojem
kraju,« je še poudaril Miha Kos.
ZT
Projektni teden v SŠ Zagorje
Konec oktobra so v Srednji šoli Zagorje začeli z izvedbo projektnega
tedna. Šola že od časov prenove izobraževalnih programov vsako leto
za en teden ponudi dijakom drugačen pristop k učenju.
Letos je bila tema projektnega tedna
Mladi učijo mlade. Tako so dijaki
programov zdravstvene nege učili
trgovce, gastronome in obratno. Na
šolo so povabili tudi zunanje izvajalce, ki so iz lastnih izkušenj predstavili svoje delo. Tako je na primer
prostovoljec iz Mladinskega centra
Trbovlje dijakom predstavil svojo izkušnjo z življenjem v tujini, dijaki pa
so se med seboj poučevali o vsem, kar
so se naučili tekom svojega šolanja.
Dijaki so se odpravili tudi na ekskurzije. Pot jih je med drugim vodila po
Ljubljani v času Emone, v tehniški
Kuharske veščine. Foto: arhiv SŠ Zagorje
muzej v Bistri ter na ogled Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Obiskali so
tudi komuno za zdravljenje odvisnikov. Mladi so dokazali, da imajo
kljub mladosti veliko znanja, ki so ga
delili s svojimi vrstniki.
MK
Noč čarovnic
V Srednji šoli Zagorje profesorji poleg teoretičnega izvajajo tudi praktični pouk. Eno od nalog, ki so jim
dodeljene, dijaki opravljajo pri vsebinskem sklopu obroki in dogodki z
animacijo.
Pri izvedbi naloge dijak igra vlogo
vodje gostinstva. Profesor mu dodeli
temo, na osnovi katere naredi načrt
poteka dogodka. Sošolce razdeli v
dve skupini ter jih seznani z menijem in načinom dela. V kuhinji dijaki
naredijo načrt priprave jedi, v strežbi pa pripravijo prostor. Vodja mora
vse to spremljati in odpraviti napake.
Projekt mora biti v celoti izpeljan
samostojno. Veroniki Ilić, dijakinji
petega letnika programa gastronomski tehnik, je bil dodeljen projekt na
temo noči čarovnic. Prostor, kjer se
je odvijal dogodek, je skupaj s sošolci
okrasila v slogu teme, temi primerna
pa je bila tudi hrana. Gostom, ki so
se odzvali vabilu, so najprej postreg-
Čarovniško okrašena miza. Foto: arhiv SŠ Zagorje
li aperitiv, sledil je ogled kratke
predstavitve o čarovništvu, dogodek
pa se je končal s pogostitvijo.
ZT
ŽIVLJENJE 15
četrtek, 20. november 2014
Mali oglasi
Vsi, ki se podajo na pot osebnostne rasti in delovanja iz ljubezni,
gredo skozi težka obdobja, ko se
sprašujejo: »Ali je vredno? Je smiselno vztrajati? Sem čudak, ker delam in
razmišljam drugače? Bo moj trud res obrodil sadove? Bom kdaj sploh sposoben povsem brezpogojno ljubiti? Bodo drugi res opazili, da jim »dajem«
brezpogojno ljubezen?«
Z vami bom delila sporočilo, ki vam bo pomagalo prebroditi krizne trenutke: »Ko se odločimo stopiti na pot osebnostne rasti in delovanja iz ljubezni
in z ljubeznijo, ljudje pogosto gledajo z velikimi očmi in mislijo, kako je to
»fino«. Saj tudi je. Res pa je, ko smo enkrat na tej poti, je tukaj veliko večja
slika, kot jo vidimo, in pogosto moramo, preden postane »fino«, skozi precej
preizkušenj, v okviru katerih poteka boj med srcem in osebnostjo/egom.
Možen odziv ljudi, ki ga boste skoraj gotovo doživeli, je ta, da vam očitajo
»kaj se greš«, »zakaj se je potrebno spreminjati, če si prej 10 let dobro funkcioniral na star način …«. Vendar imejte v mislih, da so takšni odzivi le
strah, ki se zrcali v teh ljudeh, saj jim kažete nov način življenja, ki ga niso
vajeni, ki jim je neznan in se ga »bojijo«. Skoraj sigurno pa ti ljudje bijejo
tudi lastne bitke, ker vidijo, da ti začenjaš živeti, kot si želiš, oni pa si tega še
ne upajo, čeprav imajo globoko v sebi močno željo po tem, da bi se poslušali
in sledili srčnim željam.
Res je, da je pot osebnostne rasti in brezpogojne ljubezni pot, skozi katero se
»čisti in prečisti« vse, kar bi vas lahko na tej poti oviralo pri napredku. Zato
je prisotnih precej solzic, bolečine in zato je na trenutke »težko«. Ampak
naj vam povem - na koncu so nagrade takšne, da je to pot vredno prehoditi.
Na poti se vam bo dogajalo, da nekateri ljudje pridejo, drugi odidejo, nekateri se vrnejo. Pustite, naj se stvari zgodijo, kot se morajo, pri tem pa
zaupajte, da se vse dogaja v vaše najvišje dobro, kajti zaupanje je tisto, kar
boste na tej poti najbolj potrebovali.
Srečno.
Ines Kolar
Cvetličarna
Lobelija
Prodam star denar Kraljevine
Jugoslavije, kralj Peter II. leto
1938, 2 komada, tel.: 03-56-61416
Prodam zazidljivo parcelo v
izmeri 900 m2. Od centra Trbovelj
in centra Zagorja je oddaljena 4
km. Je v bližini regionalne ceste.
Tel.: 031-395-018.
Aforizmi
Sestavine ugnetemo v krhko testo. V hladilniku naj počiva 2 uri. Oblikujemo kroglice v velikosti drobnega oreha, naredimo luknjice s kuhalnico,
ki jo za vsak piškot prej potisnemo v moko in jih v pečici, segreti na 200
stopinj, spečemo. Pečene nadevamo z marmelado, ki smo jo prej rahlo
segreli. Na koncu piškote posujemo s sladkorjem v prahu. Potem, ko se
je marmelada posušila piškote nadevamo v stekleno posodo in jih opremimo z recepturo. Odličen okus piškotov je, če uporabimo marmelado
iz grozdja, ki smo jo predstavili v enem od prejšnjih Zasavskih tednikov.
Receptura za piškote so Huzarski krapki. Dobri pa so tako, da bi jih še sv.
Miklavž pojedel.
Marija Razpotnik
Ženske so angeli, ki jih je bog poslal
na zemljo, da bi zgoraj imel mir.
Do kakšnega bogastva prideš z leti:
srebro v laseh, zlato v zobeh, kristali
v ledvicah, sladkor v krvi, zlata žila v
zadnjici in neusahljiv vir naravnega
plina v črevesju.
Po vsaki vojni ali volitvah zmagovalci
pišejo zgodovino, poraženci pa zgodbe.
Bolj neumna od ženske logike je le
moška taktika.
Rdeči Tajfel
na božične zvezde
Trg borcev NOB 5, Dol pri Hrastniku
Mladinski center Simbioza giba - delavnica
Hrastnik
tehnik sproščanja
28. november,
ob 19.00
Mladinski center Predstavitev knjige Mitje Duha
Hrastnik
"Tek za življenjem"
29. november,
ob 10.00
Mladinski center Lutkovna predstava Krtek
Hrastnik
Zlatko in ustvarjalne delavnice
za otroke (origami)
Popust, da te kap!
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €)
objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur,
popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na
naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
Cvetličarna Lobelija
20 % popusta
27. november,
ob 17.00
Trgovina DOLI
S predložitvijo tega kupona dodatna
2% popusta na belo tehniko, akustiko
in male gospodinjske aparate.
Cesta Borisa Kidriča 13, tel.: 041 400 450
Vabimo vas v soboto, 29. in nedeljo
30. novembra med 7.30 in 18. uro na
ogled in nakup

adventnih venčkov
novoletnih aranžmajev
adventnih svečk in okraskov
božičnih zvezd
darilnega programa
in idej za novoletna darila
Ob nakupu 3 dnevnih
vozovnic – prejmeš četrto
BREZPLAČNO
10 % popust na celoten nakup.
Ulica 1. junija 36, Trbovlje • Valvazorjev trg 25, Litija
Popusti se ne seštevajo.
velja do 31. 12. 2014
http://stinovtujino.com
Velja do 4.12.
na vse tečaje angleščine in
nemščine
Kupon velja do 5. 12. 2014
10 % popusta
Prodam plinsko jeklenko 5 kg za
10 € tel.: 03-56-61-416
Razmerje med cigareto in kadilcem je
najbolj direktno in strastno. Ona izgori za njega, on umre zaradi nje.
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Sestavine za 60 piškotov:
vanilijev sladkor
200 g surovega masla
100 g sladkorja
2 rumenjaka
ščep soli
300 g moke
100 g zmletih lešnikov ali orehov
mleti sladkor za posip
marmelada za nadev
Velja do 31. 12.
Miklavževi piškoti
DROBNA PRAZNIČNA DARILCA
Velja do 20. 11.
V zadnjih dneh se je name obrnilo
precej posameznikov, ki so malce
»potarnali«, da je delo na sebi
sicer koristno in učinkovito, vendar »težko« in da nuditi brezpogojno ljubezen (sebi in drugim) ni
enostavno, saj si pogosto deležen
neodobravanja in očitkov s strani drugih ljudi, lastnih dvomov,
občutkov krivde…
Velja do 30.11.2014
»Delo na sebi«
Oddajate, prodajate, ponujate, darujete, morda kupujete, jemljete v najem? Vaš mali oglas lahko brezplačno
oddate tudi pri nas. Objavljen bo tako
na spletu kot v časopisu z veljavnostjo
14 dni, tako dolgo, dokler ne izide
nova številka Zasavskega tednika.
Oddate ga lahko preko spleta marketing@zasavskitednik.si ali preko
pošte: Zasavski tednik, cesta 1. maja
83, 1430 Hrastnik. Objavili bomo
mali oglas, ki bo imel največ do 150
znakov s presledki. Splošni pogoji so
objavljeni na naši internetni strani.
S predložitvijo tega kupona vam
nudimo 10% popust na vse jedi.
Popusti se ne seštevajo.
Čolnišče 1, Zagorje ob Savi, Tel.: 03/56 69 590
Z našimi izdelki vam bomo pričarali praznični čas in vas ogreli s kuhanim vinom in pecivom.
Trg borcev NOB 5, Dol pri Hrastniku
16 OGLASNA STRAN
četrtek, 20. november 2014
Pravilno kurjenje z drvmi v
lokalnih kurilnih napravah
Avtor: Jože Kaplar
Koordinacija: mag. Jože Jurša, MOP
Les je obnovljivi vir energije in z izgorevanjem v kurilnih napravah ne
povečuje izpuste toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO2
nevtralno gorivo. Pri izgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za
male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90 % mase delcev v
izpustih manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti
zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije
koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke.
Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje
primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba
zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno
vzdrževanje kurilnih naprav.
Pri specialnih kurilnih napravah pa je treba paziti, da se z nepravilnim
kurjenjem ne povečuje emisije dimnih plinov in s tem tudi ne izpustov
delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev
povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega
kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti zgolj 40 %, pri
kurilnih napravah z odprtimi kurišči pa tudi, kar ni v interesu uporabnika, niti ni v javno korist.
PRIPRAVA DRV ZA KURJENJE
V kurilnih napravah se lahko kuri le zračno suha drva, polena morajo biti primerne velikosti, kar dosežemo z naslednjimi
ukrepi:
Podiranje dreves in sekanje drv naj se
opravi decembra ali najkasneje januarja,
ko je vsebnost vlage v lesu najnižja.
Najbolj primerna oblika polena je trikotnega preseka s stranicami približno 7 – 9
cm, oziroma z obsegom polena približno
21 – 25 cm. V primeru zelo malih kurišč,
kot so npr. v štedilnikih, se lahko velikost
polena zmanjša in prilagodi kurišču. Tudi
dolžina polen se prilagodi kurišču. Sicer
pa se glede velikosti polen upošteva navodila proizvajalca kurilne naprave.
Nasekana drva se zloži na podstavek, ki
zagotavlja nemoteno gibanje zraka okoli
drv, sušenje naj bo na sončni legi, drva
naj bodo pokrita.
vedano kuriti prebarvan les (npr. stavbno pohištvo, pohištvo, izdelki iz iverke),
kot tudi embalažo iz lesa (npr. zaboji za
sadje, zelenjavo), papir (npr. karton, časopisi, pisarniški papir), embalažo pijač
in hrane (npr. plastenke, vrečke, zamaščen papir) ali druge gorljive materiale
(npr. blago, čevlji, plastika). S kurjenjem
prepovedanih snovi se lahko močno poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih.
Slika 3; Zniževanje vlažnosti bukovih razcepljenih
in nerazcepljenih drv v obdobju dveh let (Vir: TFZ
Bayern)
Slika 1; Polena naj bodo nasekana, okrogla polena so
manj primerna za sušenje in kurjenje
Slika 4; Odvisnost kurilnosti v MJ/kg od deleža vlage v
drveh in vlažnosti drv (Vir: TFZ Bayern)
ZAKAJ JE LES ZAHTEVEN ZA
KURJENJE?
Slika 2; Nasekana drva sušiti zložena in z naravnim
prezračevanjem, pokrita proti dežju, na sončni strani(Vir: www.bosy-online.de)
Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke
in topola je približno 1 leto, iz jelše, lipe,
breze približno 1,5 leta, iz bukve, gabra,
sadnega drevja približno 2 leti, hrasta pa
od 2 do 3 leta.
Drva, razen nekaterih vrst lesa, se lahko
v dobrih pogojih sušenja posušijo tudi v
obdobju enega leta, vendar je priporočljivo, da se tem primeru vlažnost drv pred
kurjenjem v preveri z merilnikom vlage.
Primeren delež vlage je med 8 in 17 %,
idealna so drva z vlažnostjo približno 10
%, vlažnost drv nad 20 % je previsoka.
Z dodajanjem bolj drobnih polen v kurišče se povprečna intenziteta zgorevanja in s tem toplotna moč kurilne naprave viša, z dodajanjem debelejših polen
pa znižuje. Tako predrobna kot tudi predebela polena pomenijo višje emisije dimnih plinov.
Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in
srednjih kurilnih naprav določa, da se v
malih kurilnih napravah v bistvu lahko
kuri le mehansko obdelan les.
V malih kurilnih napravah je tako prepo-
Pri kurjenju lesa je ključnega pomena
upoštevati, da je večina gorljivih sestavin
hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te
hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba
zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje
hlapnih sestavin je vidno kot plamen.
V kolikor te hlapne sestavine ne zgorijo
(CO, C xHy), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi
škodljive emisije, tudi delcev manjših od
deset mikronov.
Povprečna sestava zračno suhega lesa –
polen je C @ 40 %, H @ 5 %, O @ 35 %, W
< 18 %, P < 1 %, ostalo < 1 %. Kurilnost
zračno suhega lesa je približno 14 - 15
MJ/kg oziroma približno 3,8 do 4,2 kWh/
kg.
Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv
je, da se v kurišču doda le toliko polen,
kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem
se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih
naprav na pelete in sekance, da zgorijo
tudi hlapne gorljive sestavine lesa.
PRIPRAVA KURIŠČA NA
ZAKURITEV
Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna naprava ima, je treba pred ponovno zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne
druge ostanke zgorevanja. Še posebej je
pomembno, da se očisti rešetka in reže
za dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo se odpre loputa za dovod zgore-
OGLASNA STRAN 17
četrtek, 20. november 2014
valnega zraka, praviloma na maksimum.
Preveri se tudi ali je zagotovljen dovod
zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov.
ZAKURITEV NA NALOŽENIH
DRVEH – ZGORNJE
ODGOREVANJE
V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot
so peči, kamini ipd., če proizvajalec ne
določi drugače, v kurišče ali na rešetko
kurišča najprej naložite zračno suha polena. Naloži se od dva do štiri polena, več
le v primeru, če to priporoča proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo
naložena križno, sploh če gre za kurišče
brez rešetke in to kurišče omogoča. Če
proizvajalec kurilne naprave priporoča
vzporedno naložitev polen ali tudi večjega števila polen, je to v primeru kurišča z
delitvijo zgorevalnega zraka na primarni
in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč.
Na ta polena se križno doda najmanj štiri
drobna polena dimenzij približno 3 cm x
3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesno
volno za podžig teh drobnih polen. Tako
naložena drva se zakuri s prižigom lesne
volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom.
Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv.
Zgorevanje je primerno, če je plamen
svetle barve, v nobenem primeru naj
ne bo temno rdeče ali celo temno rdeče
z odtenki črne barve niti v posameznih
delih plamena. Če je plamen neprimerne barve ali ga celo ni, je treba odpraviti
razloge za slabo zgorevanje. Če nam to
ne uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom.
Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se
opravi le v primeru, če je nujno potrebno
omejiti toplotno moč oziroma temperaturo kurilne naprave. V primeru avtomatskega dovoda zgorevalnega zraka to
opravi regulator zgorevalnega zraka.
žnem času, zaradi tega je tudi višja povprečna toplotna moč kurilne naprave.
Za izboljšanje takega načina kurjenje
je priporočljivo, da se v kurišče nalaga
le ena vrsta polen, oziroma eno ali dve
poleni, več le v primeru večjih kurilnih
naprav.
zgorevanja, lahko uporabnik primernost
kurjenja oceni vizualno in sicer naslednji
način:
•z barvo plamena (primeren je svetel
plamen, brez rdečih ali temnih delov),
službe),
• zamenjava morebitnih iztrošenih ali
poškodovanih delov (kot npr. tesnila
vrat, rešetka, šamotne obloge),
• zamenjava ostale morebitno poškodovane dele kurilne naprave.
KOLIKO DRV IN KAKO PONOVNO
NALOŽITI V KURIŠČE
Ponovna naložitev drv po pogoreli naložitvi v takih kuriščih, ne glede na način
odgorevnaja predhodne naložitve, je
praktično sprejemljiv le na žerjavico, ki
je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja
naložitev odgoreva po principu pregorevanja.
Ker je tak način tako z energetskega,
okoljskega pa tudi finančnega razloga
najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje
takega načina zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen, kot je to potrebno
za pokrivanje trenutne toplotne moči
kurilne naprave, tudi v tem primeru eno
ali dve poleni, oziroma največ eno vrsto
polen, če gre za večje kurišče.
Zapiranje dovoda zraka se izvede le v
primeru, če je treba znižati ali omejiti toplotno moč kurilne naprave, sicer je priporočljivo, da se toplotna moč regulira s
količino dodanega goriva.
Slika 9; Pri ponovni naložitvi se praviloma doda eno
ali dve poleni na žerjavico (Vir: www.heimwerkerlexikon.selbermachen.de)
Slika 11; Temno rdeč plamen pomeni slabo zgorevanje
lesa z veliko saj, CO ...
Slika 15; Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja (Vir: www.
bioregio.info)
Slika 12; Zaželen je svetel plamen, ki pomeni dobro
zgorevanje lesa (Vir: Hausbau Ratgeber)
•s sivostjo dima na izstopu iz dimnika
(dim, ki je viden, razen pare, je neprimeren),
• z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj
bo svetlo siv, čim manj delcev oglja),
• z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez
saj ali smol),
• z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo
pepela, ki naj bole sivo-bele barve),
•katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar, so posledica
popolnoma nesprejemljivega zgorevanja.
Slika 16; Katranske obloge v dimniku kot posledica
zelo slabega zgorevanja zaradi vlažnih drv in nepravilnega kurjenja
DODATNE INFORMACIJE O
KURJENJU
Dodatne informacij o kurjenju lesa, kurjenju v drugih vrstah kurilnih naprav,
predpisih o dovoljenih emisijah iz kurilnih naprav, omejitvah uporabe trdnih
goriv, izvajanju storitev javne dimnikarske službe itd., so dostopne na spletnih
straneh Ministrstva za okolje in prostor
www.mop.gov.si/. Informacije o pravilnem kurjenju so dostopne tudi na spletnih straneh posameznih proizvajalcev
kurilnih naprav in domačih ter tujih združenjih s tega področja.
Slika 13; Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika
je pokazatelj zelo slabega zgorevanja (Vir: www.
Slika 10; Toplotno moč se določi s količino dodanih
Slike 5-8; Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern)
ZAKURITEV POD DRVMI –
SPODNJE ODGOREVANJE
Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da se na rešetko oziroma kurišču najprej pripravi
drobna drva za zakuritev in lesno volno
za podžig in na naloži polena za kurjenje. Število polen za kurjenje naj bo čim
manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če
gre za večje kurišče.
V tem primeru se po zakuritvi plamen in
dimni plini vodeni skozi naložena drva,
zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. V kolikor je količina drv
večja, praviloma zmanjka zgorevalnega
zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi,
kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico,
ne da bi zgorele. V tem primeru gre ob
slabem energetskem izkoristku tudi za
povečano vsebnost CO, delcev itd.
Edina prednost takega načina kurjenja je,
da se naložena drva zelo hitro vžgejo s čimer doseže ogrevanje v najkrajšem mo-
richtigheizen.at)
polen, le izjemoma z regulacijo zrak (Vir: www.heimwerkerlexikon.selbermachen.de)
KAKO RAVNATI S KURILNO
NAPRAVO PO KONČANEM
KURJENJU?
Po pogoreli naloženi količini goriva je primerno, da se zapre dovod zgorevalnega
zraka in tako prepreči ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr.
krušna ali lončena peč.
Dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo, ko se le-ta ne kuri, naj bo zaprt, da
se prepreči ohlajanje bivalnih prostorov
in zniževanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno, če
gre za kurilno napravo odvisno od zraka
v prostoru.
VIZUALNA PRESOJA KAKOVOSTI
ZGOREVANJA
Kakovost zgorevanja se lahko strokovno
določi le z meritvami (O2, CO, NOx, delci,
tdpl., qdpl. itd.). Ker pa v praksi ni mogoče pričakovati stalne meritve kakovosti
Objavo prispevka je
omogočila Občina
Zagorje ob Savi
Slika 14; Svetel – neviden dim, razen pare je pokazatelj
dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer
potrebne meritve emisiji
REDNO VZDRŽEVANJE KURILNIH
IN DIMOVODNIH NAPRAV
Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno
napravo redno vzdrževati. Med ta dela
štejemo:
• odstranjevanje pepela iz pepelišča in
kurišča,
• redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve javne dimnikarske
OGLASNA STRAN
četrtek, 20. november 2014
nov{ m{zd{ 3
S SKYACTIV TEHNOLOGIJO
NOVO - Avtopralnica
najboljše vseh svetov
preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK
+5
letna
garancija
že od 13.990 EUR
- avtomatska pralnica
- možnost self-service
- ročno pranje
- poliranje vozil
- voskanje
- pranje podvozja
- magična pena
- globinsko čiščenje
Avtopralnica
krzisnik
Suzuki Sx4 S-CROSS
Ne zamudite izjemne priložnosti, kjer boste pri nakupu novega vozila Kia,
brezskrbni polnih 7 let oz. 150.000 km.
Avtohiša Kržišnik
Zagorje
30
LET
* Brezobrestno financiranje EOM=0%
* Zimski komplet koles z jeklenimi platišči - DARILO
Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene!
18
Avtohiša Kržišnik
Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500
www.avtohisa-krzisnik.si
Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje
RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik
Bliža se konec leta. Prednovoletni dnevi so čas pričakovanj in
čas obdarovanj, čas, ki ga radi preživimo v krogu prijateljev,
znancev, sorodnikov. V tem času pregledamo leto, ki odhaja in
delamo načrte za tisto, ki prihaja.
Vabimo Vas v prijeten lokal RONDO v Hrastniku, kjer
Vas bomo postregli z dobro hrano in pijačo.
Za večje skupine Vam nudimo ločen prostor s svojim
šankom, kjer Vas bomo postregli z vnaprej dogovorjenimi
meniji od 8,00 € naprej (cena osnovnega menija – gobova in
goveja juha, ena vrsta mesa, priloga, mešana solata, sladica).
Po dogovoru je možen tudi najem prostora.
Vabljeni!
Trg revolucije 12, Trbovlje
1804-2014
210 let rudarjenja
obvešča vse zainteresirane kupce, da
pričenja s postopki javne prodaje opreme in
sicer:
• odkopne opreme,
• elektro in strojne opreme ter
• ostale rudarske opreme.
Vse javne objave prodaje in pogoji prodaje v
postopkih zbiranja ponudb bodo objavljene
na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.: www.rth.si – novice in javne objave
POKLIČITE: 040-728-700 (Dušanka) ali 040-710-615 (Nejc)
ZABAVA 19
četrtek, 20. november 2014
Nagradna križanka 13
13
MESTO V
POLINEZIJI
ŽIVAL S
HIŠICO
DEL FOTOAPARATA
EGIP. BOG NADALJEVASONCA
NJE GESLA
ZAPOVED
PSU, DA KAJ
PRINESE
VRSTA
GLASBILA
OGRADA LIST PAPIRJA
ZA SVINJE Z OBVESTI(NAR.)
LOM
KONEC
GESLA
VOJAŠKA
FORMACIJA
PRITOK
DNJESTRA
EKVADORSKI
POLITIK
CARLOS
OČE (STAR.)
ČEBELJI
PANJ
BOHOTENJE,
BOHOTNOST
MAJHNA
JADRNICA
OPTIK
(REDKO)
NAJ. IGR.
KARTA
IZVAJANJE
GLASBE
PRED OBČINSTVOM
IME TREH
MAKEDONSKIH
KRALJEV
BARVE
NEMŠKEGA
REICHA
INKOVSKI
BOG
AM. IGR.
AARON
SAMOKOLNICA (POG.)
PALAČINKA
IZ JAJČNEGA
TESTA
BOGINJA
NIŽJE VRSTE
OZNAKA ZA
CIAN
ZNAMKA
AVTOM.
IGRALNA
KARTA PRI
TAROKU
KIT. FILOZOF
LAO
OSEBNI
DOHODEK
NIZOZEMSKA
PERNATA
ŽIVAL
GORA V
JORDANIJI
KARLOVAC
RIJEKA
LONGPLAY
PLOŠČA
SANJE
LIKOVNA
VZGOJA
TANTAL
SL. PEVKA
ZORE
FR. ŠANS.
EDITH
LUTECIJ
URADNA
OKRAJŠ.
JUGOSLAVIJE
ENOC. ŽIVAL,
MENJAČICA
POKR. V
SLOVENIJI
SOVJETSKA
ZVEZA
LUŽINA, LUG
DISCIPL.
KAZEN
DROG Z
ŽELEZNO
KLJUKO
SLOVEN.
PIANIST
HINKO
AF. ŠKOF
PRESTOPEK, DESMOND
KAZNIVO
DEJANJE
ANCONA
MESTO V
ITALIJI
TEKOČINA V
ŽILAH
RADIJ
PRITRDILNICA
KEN. ATLET
WILSON
ANG. IG.
DAVID
BERILIJ
PRIP. N. V
KAMPUČ.
TRBOV. KLARINETIST
GUNZEK
PRVA
ŽENSKA PO
BIBLIJI
SUMERSKA
BOGINJA
ZEMLJE
ZAČETEK
GESLA
ŠIROK PAS
PRI KIMONU
GORAN
JANUS
TRST
BRAZILSKI
LENIVEC
AVTOB.
POSTAJA
UDAREC PRI
TENISU
SERUM Z
ANTITELESI
OLJE IZ
KITOV
JAPONSKI
DIRIGENT
VATANABE
VENO
TAUFER
EVGEN
VESELKO
VODJA
ŠOLE,
ZAVODA
OTROŠKA
ZABAVA
MATJAŽ
BREZ »v«
SUMA,
ZNESEK
FRAN.
SKLADATELJ
MAURICE
GORAN
ROVAN
DEL LJUBLJANE
KLARIN.
TRŽAN
NARKOTIČNO
SREDSTVO
MESTO V
NEMČIJI
GOSTA
TKANINA
AKADSKI
BOG VODA
POVRŠIN.
MERA
AKAD. ZA
LIK. UMET.
ŽIVALSKA
NOGA
ČAŠČENJE
KRAGULJ
JANEZ
MENART
VIOLIN.
VANESSA
KITAJSKA
REKA
NAZIV
MEDMET
BOLEČINE
PAMET
ŠPELA
NOVAK
GLAVNI
ŠTEVNIK
BANKA
SLOVENIJE
MESTNA
DRŽAVA S
SRED. V
BENETKAH
ZMERNO
POČASI (V
GLASBI)
sleng, plac, Ig, lan, invar, uni, lipicanci,
Naprej, okostnjak, Bi, ca
Geslo: NOVOIZVOLJENI MESTNI
VELJAKI
Prejeli smo 136 rešitev za nagradno
križanko 12. Nagrajenci bodo prejeli
potovalne pripomočke Evropskega po-
Sudoku 13
1
1
6
5
2
9
3
2
4
8
1
3
7
4
7
8
6
5
9
2
6
5
3
9
4
6
4
9
3
7
8
2
1
3
9
8
1
4
7
6
5
5
8
7
9
2
1
3
6
1
2
3
4
6
5
7
8
7
6
5
8
1
9
4
2
2
1
6
8
1
3
9
2
6
7
4
4
7
3
2
8
5
4
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
ATUONA (mesto v Polineziji),
AMINTAS (ime treh makedonskih
kraljev), NIVEN (angleški igralec
David)
9
2
6
Ime in priimek:
SLOVARČEK:
9
5
5
4
5
7
2
8
8
5
6
7
3
3
1
2
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli po eno pizzo v Bowling centru
Planet 300 v Zagorju.
6
5
trošniškega centra Slovenija. Nagrade
prejmejo: Anton Ferme (Podlipovica
19, 1411 Izlake), Jelka Unetič (Golovec
25, 1420 Trbovlje) in Miriam Drnovšek (Cesta padlih borcev 5, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke!
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 13 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in
tel. številko) info@zasavskitednik.si
do prve srede po objavi križanke.
8
Rešitev nagradne križanke št. 12:
Dalibor, KŠ, Aravena, AP, ji, KR, abri,
Jasna Gabrič, Atta, Ln, team, novoizvoljeni, Skaardal, ostrv, ek, as, Tl, troboj,
rt, An, Sa, predujem, mestni veljaki,
glasbilo, anti, input, JK, RŽT, kip, Leonid, evro, Omiš, kapo, aknavost, eis,
bukvar, iz, Miran Jerič, Arabci, rana,
FANT, STAR
OD 11 DO 19
LET
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
info@zasavskitednik.si
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
četrtek, 20. november 2014
Svetovni prvaki na Zimskem jamatlonu
Na Zimski jamatlon se je prijavilo 70 tričlanskih ekip iz vse
Sloveniji, med prijavljenimi pa najdemo tudi nekaj tujcev.
Prijave so zaključene, Perkmandeljc pa si je že pripravil
nekaj novih lat, s katerimi bo krstil udeležence. Tisti, ki so
krst izkusili že julija, bodo deležni bolj nežne obravnave, je
obljubil Perkmandeljc.
Traso jamatlona bodo preizkusili
tudi svetovni prvaki. Hrastničan Peter Kauzer, svetovni kajakaški prvak,
je v svojo ekipo namreč povabil še
dva, ki se ponašata s tem naslovom:
kanuista Saša Taljata in Jureta Božiča. Po jami ne bodo veslali, bodo pa
z veseljem premagovali jamatlonske
ovire. Odlično ekipo triatloncev bo
pripeljal še en uspešen hrastniški
športnik - triatlonec Denis Šketako.
Pevec Bohemov Matic Jere pa pripravlja presenečenje – ekipo slovenskih glasbenikov.
Zimski jamatlon – winter edition je
zimska različica Jamatlona, ki smo
ga pripravili julija letos. Seveda jamatlonci ne bodo tekli po snegu,
se drsali po ledu in se spopadali s
snežnimi zameti. Spopadli se bodo z
ovirami, ki bodo povezane z rudarjenjem v takšni ali drugačni obliki.
Proga bo drugačna, kot je bila julija,
saj bo potekala na dveh nivojih. Tudi
ovire bodo malo spremenjene, zato
bo pot zanimiva tudi za tiste, ki se
bodo jamatlona ponovno udeležili.
Podrobnejše informacije o dogodku
si lahko preberete na spletni strani
jamatlon.zasavskitednik.si.
Denis Šketako po julijskem jamatlonu.
Foto: arhiv ZT
Ekipa Zimskega jamatlona
Matic Jere je bil med jamatlonci tudi
julija. Foto: arhiv ZT
Še vedno bo jamatlon unikaten dogodek za ljubitelje adrenalina in rekreacije. Po zasavskem premogovniku
bodo udeleženci s pomočjo spremljevalcev na skoraj 6 kilometrov ovire v
skladu s svojimi zmožnostmi.
Peter Kauzer na Zimski jamatlon z ekipo svetovnih prvakov. Foto: Fanči Moljk
Zasavski tednik in Rudnik Trbovlje-Hrastnik s tem na zanimiv način
ohranjata rudarsko tradicijo, Zimski
jamatlon pa bo tudi svojevrsten poklon 210 letni tradiciji rudarjenja.
Se vidimo
decembra!
Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednika
Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje
prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali
vsebino časopisa Zasavski tednik.
Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti:
Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;
Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in
Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;
Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si
Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v
naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni
in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja
poslanih prispevkov.
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan
se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena
položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva
v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi.
Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis,
ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov
na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega
tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani.
Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem
primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
... Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zupan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer,
Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože
Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov,
Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko
Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus,
Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič,
Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori,
Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek,
Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika