1. No category

7
8
10
17
www.zasavskitednik.si
info@zasavskitednik.si
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 6
Karel Vukovič o
energetiki
Kopalni dan za
Patricio
Prva svetovna vojna in
pesem
Medijske toplice
nekoč in danes
četrtek, 14. avgust 2014
Počitnice
Si zamišljate: avtobus, poln prepotenih ljudi, nestrpni otroci, tečni možje,
tudi kakšna ženska, počasi pripelje do
pristanišča s trajekti. Tam pa množica, ure čakanja. Za nami pa nočno
vstajanje okrog treh in dolga vožnja.
Ja, tako se je hodilo včasih na morje.
Pozdrav z Raba. Arhiv Milana Cerinška, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013
Na počitnice
prek sindikata
»Na Rab smo hodili, ko sem bila v osnovni šoli. Šli smo z
avtobusom sredi noči. Prevoz je organiziral Rudnik in bilo
je doživetje. Spomnim se dolgih kolon na Jablancu pred trajektom. Na dopustu so se družili ‘kameradi’, pa tudi veliko
naše žlahte je šlo, tako da družbe ni manjkalo. Organizirane
so bile igre, pa glasba ob večerih, skupaj smo hodili v mesto
ogledovati ponudbo na stojnicah. Bilo je luštno. Jedli smo v
menzi, torej so bile počitnice brezskrbne tudi za mamice.«
Tako se svojih počitnic v 80-letih
spominja Trboveljčanka Anita Žagar. Podobne spomine ima večina
Slovencev, ki jim spomin seže pred
leto 1991, saj so dopustovali na hrvaški obali po dostopnih cenah. To
je omogočala množica počitniških
domov, apartmajev in prikolic, ki
so jih imeli v lasti podjetja in sindi-
kati. Sindikalni turizem v Zasavju
od osvoboditve do slovenske samostojnosti je raziskal in o tem napisal
knjigo kustos Zasavskega muzeja
Trbovlje Gregor Jerman. Zanimalo
ga je, »kaj je lokalno gospodarstvo
omogočilo svojim zaposlenim. Delavci in njihove družine so dobili
priložnost, da za kratek čas zbežijo iz
»Če je bilo v Jugoslaviji
pred letom 1991 v okviru
sindikalnega turizma kar
153.000 ležišč …. se je
kasneje ta segment turizma
bistveno spremenil, praktično
ukinil. Vzroki so v procesu
divje privatizacije družbene
lastnine, kjer so skupaj s
podjetji divje privatizirali tudi
počitniške zmogljivosti. Ko se
je začel propad gospodarskih
družb, so vodilni lahko zelo
poceni kupili stanovanja na
morju, v hribih ali planinah.
Delavcem je ostalo zelo malo.«
Gregor Jerman, iz knjige Sindikalni
turizem, ZMT, 2013
težkega vsakodnevnega življenja. Po
večini so z gradnjo sindikalnih počitniških domov Zasavčani prvič prišli
do možnosti, da gredo na morje, tam
preživijo deset brezskrbnih dni in
spoznajo, da je morje precej večje kot
trboveljski bajer, pa še slano je.«
nadaljevanje na strani 6
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Naselje Tri Krasne na Rabu danes. Foto: FB profil naselja
Pa vendar so spomini lepi. Zaradi
druženja, brezskrbnega uživanja, poležavanja na plaži, morskih anekdot,
špricerjev in kart. Pa večernih sprehodov v mesto, vabljivih »štantov«, glasbe na terasah gostiln in nove oblekice,
kupljene, da bomo izgledali fajn na
večernem sprehodu na morju.
Včasih tako, danes je seveda drugače. Sindikalnih domov praktično ni
več, ponekod so ostale še kakšne hišice, stanovanja, prikolice. Pa še tega
je malo. Saj ne bomo rabili, so v času
divje privatizacije po osamosvojitvi
polagali na dušo zaposlenim. Težka
situacija je v podjetju, prodati moramo vse, kar lahko, da bomo preživeli,
je bila druga mantra. Tretja pa, da na
Hrvaškem, kjer je bilo mnogo lastnine, Slovenci tako ne morejo gospodariti s počitniškimi kapacitetami. In so
jih prodali. Slovencem. Pravzaprav jih
poznamo. Tam, kjer so znali, so apartmaje kupili in uredili kar tisti, ki so
bili tako ali drugače pri koritu. Pobasali so lastnino delavcev, ki so jo zgradili z denarjem njihovih regresov, tudi
s prostovoljnim udarniškim delom in
odpovedovanjem. Sindikalnega turizma danes skoraj ni več. Pa bi ga vse
bolj potrebovali. Povsod.
No, počitnice pa so. Takšne in drugačne. Nekateri jih preživljajo s premožnimi starši v tujini, drugi se vozijo po
Jadranu, počitnikujejo v hribih ali toplicah. Spet drugi bodo preživeli počitnice doma. Morda pri starih starših,
te so verjetno najlepše čez leta, ko se
spominjamo mladih dni. Nekateri za
dopust nimajo denarja. Z drobnimi
radostmi pa lahko vsaj otrokom poživijo počitniške dni. Navsezadnje to
tudi delavnice društev prijetna popestritev poletja.
Mi bomo dali počitnicam dovolj prostora tudi v naslednjih številkah. Mlade fotografe, samo mladoletne, da ne
bo pomote, vabimo, naj pošljejo svojo najboljšo fotko počitnic. Tema ni
omejena, nagrade pa so visoooooke
in zabaaaaaavne. Tako, kot se spodobi
za poletje.
Še naprej ga uživajte, pa če je sonce ali
dež. Saj veste, za dežjem vedno posije
sonce.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 14. avgust 2014
Radio Kum ostaja lokalna
radijska postaja
V zadnjem času so po Zasavju zaokrožile govorice, da bomo
Zasavčani ostali brez lokalnega radijskega informativnega
programa, saj naj bi namesto radia Kum Trbovlje poslušali
radio Aktual. Vendar je direktor radia Kum Trbovlje Simon
Prelesnik govorice zanikal in dejal, da bo radio Kum še naprej radijski program posebnega pomena, katerega vsebina
ali kadrovska struktura se ne bo spreminjala.
Simon Prelesnik, direktor radia Kum. Foto: Sabina Lokar
Radio Kum se sicer zadnji dve leti
sooča s težavami, ker je ministrstvo
za kulturo zahtevalo vračilo 28.000
evrov, kolikor so jih prejeli na razpisu
za financiranje lokalnih vsebin. Na
ministrstvu so se namreč obregnili v
dolžino oddaj, za katere v razpisu sicer piše, da bi morale biti dolge do 20
minut, na ministrstvu pa so zahtevali
vračilo sredstev, ker so bile oddaje radia Kum krajše od 20 minut. “Če je v
razpisnih pogojih zapisano, da mora-
jo biti dolge do 20 minut, si to razlagamo tako, da so lahko tudi krajše,”
nejasne zahteve kulturnega ministrstva interpretira vodstvo radia.
Čeprav prepričani, da neupravičeno,
so denar vrnili, ker jim je minister za
kulturo v odhajanju dr. Uroš Grilc
obljubil, da bodo lahko spet sredstva
prejeli na lanskem razpisu, vendar se
tudi to za trboveljski radio ni dobro
izšlo, je pojasnil Igor Škerlak, direktor radijskih postaj in komercialni
direktor Krater Media, lastnika radia Kuma. Dodal je, da sredstev niso
prejeli niti na letošnjem razpisu, tako
da so v zadnjih treh letih ob okoli
100.000 evrov, s katerimi so lahko
pokrivali novinarske vsebine iz lokalnega okolja.
Škerlak je ob tem poudaril, da ne gre
za denar, s katerim bi lastnik Kuma
želel ustvarjati dobiček, temveč radio
sredstva potrebuje za normalno delovanje oziroma izvajanje programa.
Tako so zdaj sprejeli odločitev, da
bodo nadomestne vire iskali drugje, pomagali si bodo tudi z drugimi
radijskimi postajami v mreži Krater
Media, zaposleni, predvsem novinarji, pa bodo pripravljali dodatne vsebine za enega od dnevnih časopisov
in spletnih portalov v lasti Krater
Media.
SL
Novi milijoni za Hrastnik,
Trbovlje in Radeče
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je na Vlado
RS poslalo predlog za uvrstitev novih projektov v Program
spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore
za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (HRT). Do
leta 2018 bo država po tem predlogu v Zasavje in del Posavja poslala 4,8 milijona evrov, letos in prihodnje leto po 1,2
milijona evrov, leta 2016 1,3 milijona evrov, leta 2017 pa še
dober milijon evrov.
Gre za koordinacijo, promocijo in
skrbništvo programa HRT, izvajanje
česar je ministrstvo zaupalo Regionalnemu centru za razvoj Zagorje
(RCR) in RRA Posavje. 431.225 evrov
vredna pogodba bo v veljavo stopila,
ko bo vlada potrdila predlog gospodarskega ministrstva.
Skoraj 2 milijona evrov bo država do
leta 2018 namenila še izvajanju programa Podjetno v svet podjetništva
(PVSP), ki ga bosta prav tako izvajala
RCR in RRA Posavje. Toliko sredstev
bo na voljo za 160 brezposelnih, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje,
ki se bodo podali na samostojno pot.
Cilj programa je, da udeleženec v obdobju enega leta po zaključku usposabljanja ustanovi lastno podjetje in
se v njem zaposli oziroma se samozaposli ali se zaposli pri drugem delodajalcu.
Tretji predlog ministrstva pa je
uvedba projekta Finančne spodbude
Hopla konoplja
Poletni
razmisleki
II.
Ne vem kaj je letos, a zdi se mi,
da se je poletje šele začelo, pa
je mimo pol avgusta in v vsakodnevnem besednjaku se že
omenja jesen. Z njo pa prihaja
tudi vročica lokalnih volitev. Še tri tedne in znane bodo liste kandidatk in
kandidatov. Ste kaj vznemirjeni, s kakšnimi programi nas bodo presenetili naši bodoči izbranci?
In pa - ste že razmislili, kako jih boste skozi čas nadzirali, da začrtan
program resnično izvajajo? Kako boste preverjali njihove namene in rezultate? Nenazadnje - ste razmislili, kako boste v prihodnjih štirih letih vi
sami sodelovali pri oblikovanju regionalne politike, izvajanju projektov
lokalne skupnosti, vključevanju v pomembne teme? Skozi ta vprašanja
nadaljujem poletni razmislek o Zasavju, v kakršnem hočem živeti. V takšnem, kjer bomo združili moči tisti, ki boste naslednja štiri leta vodili
občine in tisti, ki bomo ves čas pomagali. Ja, pomagali.
Spoštovane skorajšnje kandidatke in kandidati za svetnice, svetnike,
županje ter župane, pred vami je zahtevna naloga. Sprejmite jo z vso
strastjo, zanosom in polno odgovornostjo ali rajši ne kandidirajte. Medtem ko pripravljate program, sestavljate liste, iščete finančno podporo in
razmišljate o komunikacijski kampanji, imejte pred sabo, da:
Želite zmanjšati število občinskih svetnikov, ki bo usklajeno z aktualnim
številom prebivalcev v občini.
Hočete vzpodbujati Zasavce, da na občinskih sejah sodelujejo s svojimi
predlogi in aktivnostjo nasploh.
Zahtevate medijski prenos občinskih sej v živo (npr. livestream).
Lokalno skupnost nenehno motivirate k soodločanju (npr. pri občinskem
proračunu, izgledu javnih fasad, ukrepih za lastnike zapuščenih prostorov, ipd.) in zanjo prilagajate upravne procedure.
Takoj vzpostavite preproste komunikacijske poti, kjer hitro odgovarjate
na vprašanja ljudi, podajate pojasnila, sprejemate predloge, pomagate,
izražate mnenja (pri tem brezplačni javni wi-fi ne bo odveč).
Razvijate način sprejemanja odločitev, kar začnete s pobudo za participatorni proračun (po zgledu Maribora).
Sta vaši glavni zaobljubi, da se boste obdali z nepokvarjenimi, nearogantnimi sodelavci in da izvoljene funkcije ne boste prevzeli, če volilna
udeležba ne preseže 50 odstotkov.
Spoštovane Sozasavke in Sozasavci z volilno pravico, premišljeno investirajte svoj jesenski glas. Z izbiro, z neveljavno glasovnico ali z ignoranco
volitev. A nato se ne zleknite na kavč pred TV, čaka nas ogromno dela.
*Avtorica vzpodbuja kandidatke in kandidate, da uporabijo ideje v točkah od 1. do 7. v svojih programih in predvolilnih obljubah.
Tadeja Bučar
za novonastala podjetja, s čimer bi
zmanjšali razvojni zaostanek občin
z ustvarjanjem novih delovnih mest
in zaposlovanjem ter zagonom novih inovativnih podjetij. »Programi
spodbujanja podjetništva bi dajali
boljše rezultate, če bi bili podjetni-
ki na začetku svoje podjetniške poti
deležni ustrezne finančne podpore v
obliki tako imenovanega semenskega kapitala v obliki subvencij, ki jim
olajšajo prva leta poslovanja,« utemeljujejo pobudo na ministrstvu.
ZT
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Policisti Policijske postaje Zagorje ob Savi so julija s preverjanjem
informacij in pregledom terena
odkrili večji nasad prepovedane droge konoplje. Sadike konoplje, bilo jih je kar za vsak dan v
letu – 365, so bile že velike in bi
jo pridelovalci kaj kmalu poželi.
Vendar so jo na težko dostopnem
gozdnem terenu v okolici Zagorja poželi kar policisti, ki so žetev
tudi ustrezno zavarovali. O kmetovalcih pa pristojni še zbirajo obvestila.
ZT
Kar 365 rastlin konoplje je raslo na težko dostopnem terenu. Foto: PP Zagorje
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje),
Karmen Štrancar Rajevec (Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez
planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski (Šport), Saša Kisovec (Za mlade), Matjaž Kirn (Fotoreportaža), Katja Markovič (projekti),
Vid Šteh (glasba), Slavko Garantini (grafika), Mateja Forte (oglasi).
Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
GOSPODARSTVO
četrtek, 14. avgust 2014
3
V TET še težave
V trboveljski termoelektrarni bi morali sredine avgusta pričeti s proizvodnjo. Vendar lastniki še vedno niso potrdili poslovnega načrta, delavci pa so 4. avgusta prišli nazaj na delo.
Okrog 170 delavcem se je namreč iztekla odredba o čakanju
na delo doma.
Usoda TET je še vedno nejasna. Ruski kupec Oleg Burlakov, ki se s Holdingom slovenske elektrarne (HSE)
že dve leti pogaja o nakupu podjetja,
ga še ni kupil. Še pred letom je ponujal za TET okrog 11 milijonov evrov,
nazadnje je za objekt, ki ni vreden
nič, saj drugih kupcev zanj ni, ponudil en evro in pet milijonov evrov za
socialni program. Holding je v času
pogovorov večkrat spreminjal pogoje
prodaje, morebitni kupec je tudi pred
kratkim prosil za mesec dni odloga,
da prouči nove možnosti. Tako so se
Uspešno polletje
bi ga pridobivali v rudniku Ljiljani v
Bosni.
S 17. avgustom bi morali 125 megavatni blok trboveljske TET ponovno
zagnati. Vendar odločitve o tem še ni.
Najbolj verjetno pa zaradi ugodnih
pogojev za obratovanje slovenskih
hidroelektrarn avgusta proizvodnja
ne bo stekla. Direktor podjetja Franc
Blaznek opozarja na težko likvidnostno situacijo, o položaju zaposlenih
pa pravi: »Najprej bomo izkoristili še
vse dopuste, ki so ostali, potem pa,
glede na napoved obratovanja po-
daljšali čakanje na delo doma. Lahko
tudi do konca leta.«
V TET so nezadovoljni, ker se država ne odloči, kaj bo s podjetjem. Aleš
Žagar: »Enkrat je težava v kupnini,
drugič najdejo izgovor v državni pomoči. Vedno najdejo nekaj, da prodaja ne steče do konca.« Zaposleni
zato pričakujejo jasne odgovore o
prihodnosti. Pričakujejo, da bodo kaj
dosegli tudi z napovedano splošnostavko energetike Slovenije.
MP
Snowtrike revolucija
V Steklarni Hrastnik so v prvem
polletju 2014 nadaljevali z uspešnim
poslovanjem. »Prihodki od prodaje
so znašali nekaj več kot 26 milijonov evrov, kar je skoraj 5 odstotkov
več kot v enakem obdobju lani,« pojasnjuje generalni direktor uprave
Steklarne Hrastnik Andrej Božič,
»Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 5,46 milijona evrov,
kar je za 48,7 odstotkov več kot v
enakem obdobju lani. Čisti poslovni izid ob prvem polletju se je povečal z 0,97 milijona evrov v letu 2013
na 3,15 milijona evrov v letu 2014.«
Optimizacija portfelja izdelkov, s katerim so dosegli za dva odstotka višje
prodajne cene kot v lanskem letu, je
prispevala k dobrim poslovnim rezultatom Steklarne Hrastnik. Sem
sodi še učinkovitejše poslovanje in
nižji stroški poslovanja, čemur botruje boljša tehnološka opremljenost
in večja energetska učinkovitost.
Pohvalno je tudi to, da so zmanjšali
stroške za energijo skoraj za tretjino
v primerjali z letom 2012. Dodana
vrednost na zaposlenega se je povečala za dvajset odstotkov v primerjavi
z lanskim letom.
»V posodobitev strojev in infrastrukture smo v Steklarna Hrastnik vložili
12,5 milijona evrov,« nadaljuje Božič,
pogajanja podaljšala do 1. septembra.
»Država, oziroma HSE kot lastnica
Termoelektrarne Trbovlje se odloča
med tremi možnostmi za prihodnost
podjetja: likvidacijo, stečajem ali
prodajo,« pravi predsednik sindikata
v TET Aleš Žagar. Zaposleni upajo,
da bo uspela prodaja, druge možnosti
jim dajejo precej manj socialne varnosti.
Vprašanje je, kako močno švicarska
družba Edelweiss Investment v lasti
Olega Burlakova še želi trboveljsko
TET. V njej naj bi kurili premog, ki
Po slovensko se rekvizit snowtrike
imenuje trismučnik, osebno pa me
spominja na tricikel, ki ga namesto koles poganjajo smuči. Inovator
Matic Hribar iz Trbovelj se je že leta
2008 odločil, da bo enega izdelal
tudi zase.
V enoti Special ustvarjajo dobiček.
Foto: Fanči Moljk
»od tega so najpomembnejše naložbe
posodobitev strojev in izgradnja nove
talilne peči v enoti Vitrum - 7 milijonov evrov, kontrolni stroji in oprema
v enoti Special - 2 milijona evrov in
orodja za proizvodnjo izdelkov 1,5
milijona evrov. Posebno skrb smo
namenili tudi izboljšanju logistike in
sodelovanju med oddelki, prav tako
maloprodaji in varstvau pri delu.”
ZT
R
Hribarjeva zgodba se je začela, ko si je
v svojo delavnico na steno obesil veliko sliko snowtrika, ki so ga prvi izdelali v norveškem podjetju Northlegion leta 2007. Do danes je to edino
podjetje, ki je izdelovalo tovrstne izdelke, žal pa je njihova proizvodnja še
istega leta zaprla vrata in tako nakup
tega športnega pripomočka od takrat
ni več mogoča.
»Moja želja je bila izdelati podoben
trike z določenimi spremembami, saj
sem želel zgolj izdelek za lastno uporabo. Po približno dveh letih načrtovanja, preizkušanja različnih materialov ter same izdelave je na moji
delovni mizi stal oprijemljiv izdelek,«
pravi Matic Hribar.
Sledilo je testiranje na snegu. Hribar je bil zelo zadovoljen s tem, kako
se snowtrike obnaša na snegu, zato
je povabil še svoje prijatelje, ki se
ukvarjajo z različnimi športi, da so
ga preizkusili. Tako so ga testirali
gorski kolesarji, deskarji na snegu,
motokrosisti ... Prav tako so se na
smučišču vedno našle množice rado-
vednežev, ki so si izdelek ogledavale
in preizkušale. Odzivi vseh so bili
zelo pozitivni.
Ko je Hribar pred dobrim letom odprl
svoje podjetje Hilstrajk, se je zaradi
pozitivnega odziva uporabnikov odločil, da postane snowtrike eden izmed njegovih glavnih projektov.
V svoje vrste je povabil različne strokovnjake in od takrat delajo s polno
paro. »Snowtrike smo dodelali, tako
da smo upoštevali nasvete ljudi, ki
so ga preizkusili, raziskali smo trg
in trenutno smo tik pred izdelavo
prvega prototipskega snowtrika,« je
o svojem projektu, za katerega je prejel tudi srebrno nagrado za inovacijo
pri Gospodarski zbornici Slovenije,
Območni zbornici Zasavje, povedal
Hribar.
Snowtrike lahko brez težav uporabljajo tudi rekreativni športniki. Zaradi njegove izredne stabilnosti do
zdaj Hribar še ni naletel na človeka,
ki bi imel pri vožnji z njim težave.
Uporablja ga lahko vsak. Hkrati pa je
to izdelek za tiste, ki ne smučajo ali
deskajo na snegu, a bi vseeno radi izkoristili in uživali v zimskih dnevih
na drugačen način.
To pa ni edini izdelek njegovega podjetja. Že od malih nog namreč sam
izdeluje športne in druge rekvizite
v domači delavnici. Najbolj prodajani izdelek so vadbeni trakovi
Forcestraps, Matic Hribar pri vajah za
koordinacijo in moč. Foto: Arhiv podjetja Hilstrajk
ForceStraps, ki omogočajo krepitev
mišic trupa celoten čas vadbe. Zaradi delovanja v treh ravninah se uporabnikom hitreje poveča fizična moč,
izboljšajo koordinacijo in motorične
spretnosti, pridobijo vzdržljivost in
hitreje okrevajo po poškodbah sklepov in okončin.
Hribar še vedno išče sodelavce pri
projektu, tudi finančne. Verjame, da
je kdo, ki želi sodelovati v snowtrike revoluciji, ki malce spominja na
snowboard revolucijo iz devetdesetih, ko so si tudi deskarji na snegu
morali v začetku izboriti svoj prostor
na smučišču.
zgibaj svojo idejo
In zmagaj! Cas imaš do 29. avgusta, zato pohiti!
Drugi natecaj za izbor najboljše poslovne ideje Zasavja. Išcemo
izvedljive, komercialno zanimive ter inovativne ideje o cemerkoli.
Lahko je izdelek, storitev, poslovni model ali pa »kvihti za
vaservago«.
Nagrade so podjetnikom primerne, med njimi tudi vstopnica za
prestizno tekmovanju Start:up Slovenija.
Vse o razgibavanju idej na spletni strani www.rcr-zasavje.si in
Facebooku www.facebook.com/podjetnozasavje
Tina Grilc
4
ZASAVJE
četrtek, 14. avgust 2014
Imamo več
Imamo več, kot imajo veliki, pa še peti znamo - pod tem naslovom je potekala letošnja občinska slovesnost občine Zagorje ob Savi.
Proslave sta se med drugim udeležila poslanca Katarina Hočevar in
Marjan Dolinšek, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer,
predstavniki sosednjih občin, podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič, podžupana Hrastnika Soniboj Knežak
in Vinko Žagar in direktor občinske
uprave Jani Kraner ter podžupanja
in podžupan Litije Lijana Lovše in
Gregor Zavrl. V goste so prišle tudi
delegacije prijateljskih občin iz tujih
držav, odpravo iz srbskega Aleksinca
je vodil Čedomir Rakić, namestnik
predsednika občinske uprave, iz hrvaškega Omiša župan Ivan Kovačić,
iz Starigrada predsednik mestnega
sveta Prosper Vlahović ter iz češkega
Havířova podžupana Eduard Heczko in Pavol Jantoš.
Župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan je nagovoril zbrane in jim povedal o projektih, ki so se v času njegovega petega mandata odvijali po vsej
občini. Govoril je o novo zgrajenem
enajstoddelčnem vrtcu Smrkci, ki bo
hkrati tudi medgeneracijsko središče,
gradnji čistilne naprave Medeja, poimenovane po nesojeni nevesti vodje
argonavtov Jazonu, ki so nekoč pluli
skozi te kraje, o nekdaj uspešnih, sedaj pa propadlih Medijskih toplicah,
za katere se mladi Izlačani trudijo,
da bi jim povrnili nekdanjo slavo.
Omenil je projekt Parkiraj in pelji se
– urejeno parkirišče na železniški po-
Nagrajenci ob občinskem prazniku 2014. Foto: Lovro Rozina
staji Zagorje s pokrito kolesarnico, ki
se ga bodo lotili v bližnji prihodnosti
ter energetsko sanacijo objektov, kot
so šole, gradnja kolesarskih poti in
druge uspehe.
Nagrade zaslužnim
Zagorjanom
Sledila je podelitev nagrad. Zlati plaketi sta pripadli Bronislavu Urbaniji, ravnatelju Osnovne šole Toneta
Okrogarja in društvu tabornikov
Rod Polde Eberl – Jamski, v imenu
katerega je priznanje prejel starešina
Ervin Grošelj. Srebrni plaketi sta
za svoje dosežke prejela Danijel Mihelčič, član Prostovoljnega gasilskega
društva Tirna, ki je v intervenciji ob
februarski ledeni ujmi utrpel hude
poškodbe noge, in Peter Kuder, dirigent uspešnega zasavskega pihalnega
orkestra Svea Zagorje in vsestran-
Lado Bizovičar se je pridružil domačim pevkam. Foto: Lovro Rozina
ski glasbeni ustvarjalec. Poslanko v
prejšnjem sestavu Državnega zbora
Katarino Hočevar je župan Švagan
za njeno delo nagradil z županovim
priznanjem.
Nagrajeni so bili tudi diplomanti, katerih diplomske naloge so na kakršen
koli način govorile o razvoju in prepoznavnosti zagorske doline. Prejeli
so jih: Katja Drnovšek za urbanistično arhitekturno zasnovo zdraviliško
rehabilitacijskega centra Medijske toplice, Živa Repovž za idejni načrt oskrbovanih stanovanj v naselju Izlake,
Nadja Ostrožnik za geografsko primerjavo okoljske politike občin Zagorje in Trbovlje, Blaž Fakin za idejo
o reorganizaciji dostavnih krajev na
pošti 1410 Zagorje ob Savi, Špela
Ramšak za analizo značilnosti pojavljanja odmrlega drevja v Zasavju,
Tadej Krivic za izdelavo interaktivne
table, Tadej Sapač za analizo urbane
drevnine v Zagorju in Mateja Jelševar za analizo stanja in možnosti razvoja športa za vse v občini Zagorje
ob Savi. Vse naloge hrani zagorska
knjižnica. Na slovesnosti je zaigral
pihani orkester Svea Zagorje, ki je od
občine prejel nove uniforme.
Smeha polna dvorana
Proslava se je nadaljevala in končala
s smehom. Za zabavni program je
poskrbel Lado Bizovičar s priredbo
svoje predstave Slovenska muska od
A do Ž, ki jo je izvedel v sodelovanju z
Zagorskim oktetom, Društvom kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake
– Mlinše, otroki iz novo zgrajenega
vrtca Smrkci ter pihalnim orkestrom
Svea Zagorje.
Martina Drobne
Na prvem mestu je človek
Ob zaključku svojega petega mandata je župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan ob občinskem prazniku na novinarski konferenci povzel spremembe, ki so se zgodile v
času njegovega županovanja.
Medeja in Smrkci
– najpomembnejši
naložbi
“Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”.
Tiskovno konferenco je Švagan
označil kot zgodovinsko, saj je po
njegovem letošnje leto za Zagorje
najuspešnejše leto po osamosvojitvi Slovenije. V letu 2014 je namreč
občina pričela in zaključila kar nekaj
investicij. Kot najpomembnejšo je
izpostavil gradnjo čistilne naprave,
s katero bo v prihodnje Zagorju zagotovljena čista voda. »Na prvo mesto postavljamo človeka, naravo,« je
povedal župan. Investicija naj bi bila
zaključena leta 2015, čistilna naprava
pa se bo po nevesti vodje argonavtov
imenovala Medeja.
Omenil je tudi, da v zagorski občini
poteka modernizacija nekaterih cest,
v tem sklopu se je izvedla gradnja
pločnika ob regionalni cesti v Kisovcu
in semaforizacija središča Izlak, ki bo
omogočala otrokom varnejši prihod
v šolo. Poskrbeti bi bilo treba tudi za
mlade, ki zaradi slabih priložnosti
za delo zapuščajo Zasavje, in sicer s
spodbujanjem manjših podjetij.
V skrbi za okolje je bila v Zagorju
izvedena energetska sanacija Kulturnega doma Kisovec, Osnovne
šole Toneta Okrogarja in podružnice
Osnovne šole Ivana Kavčiča na Mlinšah. Kot zelo pomembno naložbo in
eno največjih je Švagan izpostavil izgradnjo novega 11-oddelčnega vrtca
Smrkci v prostorih nekdanje Lisce, ki
bo energetsko varčen objekt in hkrati
tudi medgeneracijsko središče. Njegova otvoritev je bila v petek, 9. avgusta, na dan praznika zagorske občine.
Propad zasavskih
biserov
Izrazil je obžalovanje ob povečevanju stopnje brezposelnosti v Zasavju,
visokemu številu socialno ogroženih
v občini ter težavah, ki jih doživljajo
Vesele urice vsak dan
od 6. popoldan do 9. zvečer
za 4,99 €
čevapčiči ali pleskavica
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
***
pica Nodi ali pica Kiti ali solatni kroznik
+ vrček domačega piva kovač ali cedevita
Vabljeni !
Domače pivo kovač 1,80 € (0,5 l)
Vse poletje pa se boste cele dneve in večere lahko hladili.
Matjaž Švagan med govorom na proslavi. Foto: Lovro Rozina
nekdaj uspešna zasavska podjetja, na
primer Rudnik Trbovlje-Hrastnik,
Termoelektrarna Trbovlje, Svea in
Medijske toplice. Prav ta kompleks so
si mladi izbrali, da bodo v prostorih
nekdanjega hotela izvajali nekatere
športno rekreacijske dejavnosti.
Spremembe se bodo v občini dogajale
tudi na področju prometnih povezav.
Ena izmed takšnih je projekt Parkiraj
in pelji se, v okviru katerega bo na železniški postaji v Zagorju urejeno parkirišče s 54 parkirnimi mesti, pokrito
kolesarnico in polnilnimi postajami
za električne avtomobile, ter projekt
opremljanja avtobusnih postaj z voznimi redi. Vse tiste, ki si želijo ogledati »najlepši park v slovenskem prostoru«, kot ga je poimenoval Švagan, bo
tja popeljal Helfar, majhno električno
vozilo, ki vozi od Parka dr. Janeza Dr-
novška do Evroparka.
Proti birokraciji
V pomoč ljudem, ki se spopadajo z
birokracijo ob pridobivanju gradbenih dovoljenj, se bo odprla pisarna
Pomagamo vam graditi, ki bo z delom pričela še v letošnjem letu. Nova
delovna mesta pa bo odprlo podjetje
Hilman, ki bo zgradilo novo halo ob
Štulmu.
Po županu je besedo prevzel direktor
občinske uprave občine Zagorje ob
Savi Rudi Medved, ki je povedal, da
je občinski proračun kljub naravni
nesreči, ki je v začetku leta prizadela občino, stabilen in opisal ukrepe,
ki bodo sprejeti, da bodo ceste v primeru prihodnjih podobnih situacij
varnejše.
Martina Drobne
ZASAVJE
četrtek, 14. avgust 2014
5
Naša krajevna skupnost
»Vse dobre stvari so tri« pravi star slovenski pregovor. Na
žalost pa številka tri ne drži za slabe stvari – le-teh je ponavadi več. So pa v Krajevni skupnosti Rudnik - Toplice v
Zagorju ob Savi (najmanj) tri v nebo vpijoče stvari, ki se
sramujejo same sebe in kličejo po obnovi. To so: razpadajoča Mihelčičeva hiša, skoraj v celoti podrt Bajcarjev mlin in
nekaj deset metrov pločnika na obeh straneh dela Ceste Borisa Kidriča (mimo Mihelčičeve hiše do Osnovne šole Tone
Okrogar).
KS Rudnik – Toplice
Krajevna skupnost Rudnik - Toplice
je bila ustanovljena z referendumom
pred dobrimi petintridesetimi leti
– 25. 12. 1978 je bila vpisana v register kot poslovni subjekt. Spada med
manjše krajevne skupnosti. Je del občine Zagorje ob Savi v teritorialnem,
funkcionalnem,
organizacijskem,
premoženjsko – finančnem in pravnem smislu in je organizirana na
območju: Vine, Podvine, Grajska ulica, Podkraj, Cesta Otona Župančiča,
Kopališka ulica, Eberlova cesta, Na
bregu, Okrogarjeva kolonija in Prečna pot. Njen sedež je na Cesti Borisa
Kidriča 7, Zagorje ob Savi. Zastopa
jo Olga Simončič, predsednica Sveta
KS Rudnik – Toplice. Za svoj krajevni praznik so člani Sveta krajevne
skupnosti določili 20. julij; ta datum
so izbrali v spomin na oboroženo
akcijo Šlandrove brigade na tovarno
vojaških oblačil Vesna ter na 22. julij
1944, ko je v partizanske vrste odšlo
največ rudarjev iz tega območja.
Nekaj več kot tisoč krajanov te KS
živi v družbenih in lastniških stanovanjih ter individualnih stanovanjskih hišah. Obdajajo jih lepo urejeni
vrtovi, okna in balkoni pa so polni
cvetočih rož. Vse, kar ljudje rabijo
za vsakdanje življenje, jim ponujajo različne trgovine v sami KS. Tu
je tudi frizerski salon, SKB banka in
gostinski lokali. Veseli pa bi bili še
bankomata NLB, kakšnega poštnega
okenca in pa manjše trgovinice, kjer
bi lahko kupili sukanec, elastike, šivanke in podobne malenkosti.
Delo društev
Krajevna skupnost Rudnik - Toplice
preko krajevnega odbora RK zelo
nizacij. Ni pa zanemarljivo tudi sodelovanje KS z Osnovno šolo Toneta
Okrogarja. Ta daje na razpolago svoje
prostore za izvedbo referendumov in
volitev, skupaj s KS pa sodeluje tudi
pri pripravi kulturnega programa
ob praznovanju dneva žena oziroma
materinskega dneva.
Pomemba osnovna šola
Propadajoč pločnik. Foto: Joža Sotenšek
dobro sodeluje z Območnim odborom RK Zagorje. Pomaga pri razdeljevanju humanitarne pomoči v obliki razdeljevanja hrane, organizaciji
brezplačnega merjenja krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola
ter sodeluje pri pripravi prireditve,
ki je enkrat na leto v KC Delavski
dom Zagorje ob Savi in je namenjena
vsem občanom, starim nad sedemdeset let. V domovih za starejše občane aktivistke RK obiskujejo tiste, ki
zaradi starosti in bolezni ne morejo
več skrbeti zase in živeti doma. KS
se aktivno vključuje tudi delo Zveze
borcev in še nekaterih drugih orga-
V KS Rudnik - Toplice ima osnovna
šola več kot 150 let dolgo tradicijo. Najprej je bila to rudniška šola v
Toplicah, kamor je v šolske klopi v
šolskem letu l860/1861 prvič sedlo
32 otrok, njihov prvi učitelj pa je bil
Julij Plhak. Šola je bila namenjena
predvsem rudarskim otrokom. Zaradi naraščanja števila prebivalcev, je
bila leta 1903 zgrajena nova stavba s
šestimi učilnicami. V njej so se leta
1944 utrdili okupatorski oboroženci
in jo ogradili z bodečo žico in šole je
bilo konec. Po končani drugi svetovni
vojni je šola dobila ime po narodnem
heroju, Zagorjanu Tonetu Okrogarju. To šolo so obiskovali tudi številni
znani Slovenci: Vida Taufer, Ladko
Korošec, Mile Klopčič in Janez Drnovšek. Število učencev se je iz leta v
leto spreminjalo in zato je šola dobila
tudi prizidek in novo telovadnico. V
prihajajočem šolskem letu 2014/2015
bo dosedanjega ravnatelja Osnovne
Kanalizacijski sistem Zagorje – Kisovec
Krajani KS Kisovec-Loke so se sredi
junija na zboru krajanov seznanili
s projektom gradnje centralne čistilne naprave Zagorje – Kisovec in
kanalizacijskega sistema odpadnih
in padavinskih vod v Kisovcu in na
Lokah. Podrobnosti sta predstavila direktor občinske uprave Rudi
Medved in vodja oddelka za gospodarske javne službe Ivo Vrtačnik.
Po pogodbi naj bi bili do 30. decembra 2014 na kanalizacijsko omrežje
priključeni vsi uporabniki.
Na zboru je krajane zanimala predvsem izvedba in financiranje hišnih
kanalizacijskih priključkov, ki bodo,
kot je povedal Vrtačnik, finančna
obveznost lastnikov. Na občini predvidevajo, da se bodo cene odvajanja
in čiščenja odpadnih vod dvignile za
20 do 30 odstotkov. Občina bo ponudila možnost subvencioniranja cene
storitev. Krajani so izvedeli, da bodo
ob gradnji kanalizacijskega sistema
posodobili javne površine, med drugimi pešpot s stopnicami od pekarne
proti Naselju na šahtu.
Dela na trasi od OŠ v Ribniku po
Cesti 15. aprila do Kisovca bi se morala že začeti, vendar so še potekali
dogovori o financiranju in tehničnih
rešitvah. Dela so se z enomesečno
zamudo začela le na Lokah. Ker bo
v času gradnje na nekaterih lokalnih
cestah in dovozih promet oviran, je
KS na svoji spletni strani objavila terminski plan del. Vprašanje pa je, koliko si lahko krajani zaradi zamude
in sprememb terminov z njim sploh
lahko pomagajo.
V letu 2015 prebivalci KS Kisovec –
Loke torej pričakujejo poln zagon kanalizacijskega sistema in s tem konec
dolgoletnih težav z odpadno in meteorno vodo, ki je v času večjih nalivov
zalivala kleti stanovanjskih blokov in
drugih prostorov.
Metka Šum
Izkop na Lokah. Foto: Metka Šum
šole Toneta Okrogarja ( s podružnicama v Kisovcu in Šentlambertu) Bruna
Urbanijo zamenjala Nataša Grošelj.
Nevaren pločnik
Počitnice so se že krepko prevesile v
drugo polovico in le malo več kot dva
tedna nas še ločita od novega šolskega
leta. Koraki mnogih otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Toneta Okrogarja
v Zagorju ob Savi (tudi prvošolčkov),
očitno tudi letos ne bodo brezskrbni.
Tisti, ki jih pot do šole vodi mimo
propadajoče Mihelčičeve hiše, nimajo varne poti v šolo. Mladim življenjem tu ni nevarna samo propadajoča hiša, za odstranitev oziroma
popravilo katere se že vrsto let »borijo« tako Krajevna skupnost Rudnik
– Toplice kot tudi Občina Zagorje ob
Savi in inšpekcijske službe (do sedaj
brez uspeha), ampak tudi popolnoma
uničen pločnik na obeh straneh tega
dela ceste. Hoja po pločniku je nevarna že sedaj, dež in sneg v prihodnjih
mesecih pa bosta to nevarnost sigurno še povečala. Župan občine Matjaž
Švagan je na eni izmed prireditev v
teh dneh dejal, da je potrebno vlagati
v otroke – našo prihodnost Tudi varna pot v šolo v veliki meri pripomore
k temu.
Joža Sotenšek
6
TEMA
četrtek, 14. avgust 2014
Na počitnice prek sindikata
Nadaljevanje s prve strani
Zasavske družbe so gradile in najemale počitniške domove predvsem
na morju in v gorskih krajih, kasneje
tudi v toplicah. Mnogo kapacitet so
zgradili s prispevki delavcev tako, da
so se le-ti odpovedali regresu. Po Jermanovih besedah je počitnikovanje v
prikolicah postalo modno v osemdesetih letih. Najbolj priljubljene desti-
Čatež. V preteklosti so razpolagali z
več kapacitetami, ki so jih manjšali
skupaj z zmanjševanjem števila zaposlenih. Oddajanje teh kapacitet je
netržne narave, je povedala sindikalna zaupnica v RTH Marta Sotlar.
Rudis ima v Sloveniji tri apartmaje in
eno počitniško hišico, na Hrvaškem
dva apartmaja. Namestitve so približno 70 odstotno zasedene. Hrastniški steklarji in kemičarji letujejo po
Tam, kjer morje valovi, otok Rab se dviga …
.. je leta 1973 začel svojo pesem Maks Martinčič v rudniški reviji
Srečno. Znamenito naselje na Rabu je l Rudnik zgradil leta 1959,
ga večkrat prenavljal in dograjeval. Leta 1991 je Rudnik ustanovil
podjetje za turistično dejavnost M&P, ki je postalo lastnik naselja
na Rabu. Po besedah direktorja M&P Darka Planinca ima
naselje danes triindvajset apartmajev, v najemu ga ima rabsko
- trboveljska družina Debelić. Naselje nosi pomenljivo ime Tri
Krasne. Planinc o strategiji naselja ni vedel povedati nič, saj
RTH hčerinsko podjetje M&P prodaja in razvoj naselja prepušča
morebitnemu novemu lastniku.
Šank v počitniškem domu Cementarne v Crikvenici. Arhiv Milana Cerinška, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013
nacije so bile Rab, Crikvenica, Lošinj,
Lanterna, Bohinj, Novigrad in Čatež.
Steklarna je imela svoj dom tudi v
Portorožu. Jerman ugotavlja, da so v
počitniških kapacitetah zasavskih tovarn letovali predvsem tisti s srednjimi dohodki, »materam samohranilkam in tistim z najnižjimi dohodki
pa je pogosto pomagal sindikat in jih
brezplačno poslal na morje.«
sektorja. Tu še vedno najdemo precej počitniških kapacitet. SVIZ je s
privarčevanim kupil štiriinštirideset
počitniških stanovanj. Ravnateljica
OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj Mojca
Lazar Doberlet je povedala, da nekaj
kolegov iz njihove zbornice koristi kapacitete SVIZ-a, vendar so le-te zelo
zasedene. Razumljivo, saj sme vseh 64
tisoč učiteljev, vzgojiteljev in drugih
delavcev v izobraževanju v Sloveniji
dopustovati predvsem v času počitnic.
In danes?
Enostarševske družine z nizkimi dohodki ali brez njih so srečne, če gredo
njihovi otroci na morje prek DPM ali
Rdečega križa. Podjetij ali sindikatov, ki bi omogočala ugodno letovanje, je vse manj.
Lafarge Cement ima v lasti dve garsonjeri v Bohinju ter dve prikolici
v Istri. Kadrovska direktorica Iva
Dominkovič je povedala, da so namestitve v času sezone vedno polno
zasedene. Sindikat RTH je lastnik
štirih starejših počitniških prikolic
v avtokampih na Hrvaškem, v najemu ima počitniško hišico v Termah
Ugodne cene
Dom steklarne v Bohinju. Arhiv Steklarne Hrastnik, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013
svoje, saj niti Steklarna Hrastnik ne
TKI nimata več turističnih kapacitet.
Izlaški ETI ima apartmaje v Atomskih toplicah, na Rogli, v Barbarigi
in Bohinju, v Maredi imajo apartma
in prikolico, dve prikolici imajo na
Lošinju, brunarici imajo v Čateških
in Moravskih Toplicah. Medtem ko
nekaj let nazaj ni bilo tako velikega
zanimanja za počitniške kapacitete
podjetja kot nekoč, so v zadnjih dveh
letih spet povsem polne.
Največji zaposlovalci in sindikati
v Sloveniji so na področju javnega
Zakaj je ob množici ponudbe še vedno priljubljeno letovanje v kapacitetah podjetja ali sindikata? Zaradi tradicije, navajenosti, ker se počutimo
domače ali predvsem zaradi cene?
Učitelji in vzgojitelji bodo za najem
manjšega sindikalnega stanovanja v
Bohinjski Bistrici odšteli 182 evrov za
enotedenske počitnice. Delavci Cementarne bodo za enotedenski najem
garsonjere odšteli slabih 100 evrov, za
tedenski najem prikolice 126 evrov,
delavci ETI-ja pa dobrih 200 evrov za
tedenski oddih v njihovem objektu.
Člani ZZB NOB Trbovlje za tedenski
najem apartmaja v Podčetrtku, ki ga
ima v lasti Združenje, plačajo 310
evrov. V RTH in rudniškem sindikatu cene najema nismo izvedeli. Najem manjšega apartmaja v Bohinju
po redni poti v visoki sezoni stane
336 evrov na teden.
Dominkovičeva iz trboveljske cementarne z družino med zimskimi
počitnicami pogosto letuje v Bohinju
in povedala je, da jim je tam všeč in
da je cenovno ugodno. »Vsi zaposleni v podjetju se strinjamo, da je te
kapacitete treba obdržati, ker s tem
družba svojim zaposlenim omogoča
oddih po dostopnih cenah,« je dodala. Podobno razmišlja delavka v
zasavskem podjetju, ki želi ostati neimenovana. Večkrat je letovala ‘prek
sindikata’, predvsem zaradi ugodne
cene. V nasprotnem si letovanja ne
bi mogla privoščiti. »Mislim, da tisti,
ki koristijo sindikalne kapacitete, po
navadi trdo delajo in malo zaslužijo
in je to edina oblika oddiha za njihovo družino. Pa si ga najbolj zaslužijo!«, je sklenila.
Zagotovo pa ljudem veliko pomeni
tudi tradicija. Če pogledamo malo
čez plot, zaposleni v Predilnici Litija
denimo v Pineto pri Novigradu hodijo že vse od leta 1959. Tam imajo
54 hišk, pri čemer jih 40 oddajajo v
letni najem zaposlenim in drugim
interesentom, 14 pa jih oddajajo za
letovanje. Predilničarji pravijo, da je
to dovolj in da lahko pridejo na vrsto
vsi, ki si zaželijo dopustovanja na
Litijski plaži, tudi tisti, ki sicer niso
zaposleni v predilnici. “Lahko bi šli
kamor koli drugam, ampak se tukaj
počutimo kot doma. Vsako leto pridemo v isto hiško, vsi se med sabo
poznamo, poleg tega pa je idealna
tudi lokacija, ker je veliko sence,” je
razlog, zakaj vsako leto dopustuje na
Litijski plaži, povedala Vida Baš, zaposlena v Predilnici Litija. To, da je
tudi na dopustu obkrožena z Litijani,
oziroma svojimi sodelavci, jo prav nič
ne moti. Še več, z nekaterimi se vsako
leto celo dogovorijo za skupen termin
dopustovanja in enotedenskega druženja pod borovci.
Jablanac, 20. julij 1984. Fototeka RTH, objavljeno v publikaciji Gregorja Jermana Sindikalni turizem, ZMT, 2013
Polona Siter Drnovšek
POGOVOR
četrtek, 14. avgust 2014
7
Karel Vukovič
»Preveč smo verjeli obljubam«
Karel Vukovič do obisti pozna zasavsko energetiko. Čeprav
je v pokoju, ga je povabilo trboveljskega župana Vilija Trevna pred tremi leti, da prevzame koordinacijo zasavskih energetskih projektov, vrnilo na oder. Vukovič je bil na velikem
energetskem odru že kot predsednik poslovodnega odbora Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja
(6.000 zaposlenih), kasneje je z italijanskimi partnerji postavil na noge Evroplin. Svojo kariero je pričel na izlaškem
Etiju, potem uspešno delal na Rudisu, opravljal pa je tudi
pomembne politične funkcije, med drugim je vodil Zvezo
komunistov v Zasavju. Zgodovina nas tokrat ni zanimala,
pogled na zasavsko energetiko pa.
Zasavska energetika se v zadnjih letih spreminja v prah. Kako vi gledate na razvoj dogodkov?
Zasavska energetika propada že od
takrat, ko smo sprejeli zakon o zapiranju RTH, takrat se je v bistvu
pokopala tudi TET. V Zasavju smo
si ustvarjali iluzije, da lahko z nadomestnimi dejavnostmi, tudi z nadomestnimi energenti, rešujemo energetiko. To se ni in se ne bo zgodilo.
Problem je tudi v tem, da v Sloveniji
nimamo nacionalne energetske politike, to področje obvladujejo lokalni interesi, regijski lobiji. Zato se je
zgodil TET 6, zato se gradijo hidroelektrarne na spodnji Savi, čeprav
so zasavske tri, Suhadol, Trbovlje in
Renke, med najbolj rentabilnimi na
nekaj čez sto, v termoelektrarni pa
okrog 160. Leta 1989 je republiška
skupščina sprejela odločitev o gradnji termoelektrarne in toplarne Trbovlje. Potem pa se je naložba samo
še rušila. Najprej je bil referendum.
Potem je prišel zakon o postopnem
zapiranju rudnika, slovensko energetiko so razbili na dva stebra.
Kdo je kriv, da se je energetika razsula? Zasavje samo ali slovenska politika?
V Zasavju smo preveč verjeli obljubam vladajočih struktur, da bodo
rešili Zasavje. Od tega se ni nič realiziralo. Poglejmo le zadnje obdobje
od leta 2011, ko sem se tudi sam malo
bolj angažiral. Pahorjeva vlada je
Problem je tudi v tem, da v Sloveniji nimamo nacionalne
energetske politike ampak je to področje opredeljeno z lokalnimi
interesi, lokalnimi regijskimi lobiji, zato se nam je zgodil TET
6, zato se gradijo hidro elektrarne na spodnji Savi, čeprav so
te naše, zasavske tri Suhadol, Trbovlje in Renke med najbolj
rentabilnimi na reki Savi. To so že ugotovili že Nemci, ki so te tri
elektrarne sprojektirali leta 1943. Če bi vojna trajala dlje časa, bi
verjetno že takrat zgradili prve hidroelektrarne na tem področju.
Savi. To so ugotovili že Nemci, ki so
jih sprojektirali že leta 1943. Če bi
vojna trajala dlje, bi jih verjetno že
takrat zgradili. Danes ni pomembna
ekonomika, ne gospodarska dejavnost v Zasavju. Pomembna je moč
lobijev, kajti vse naložbe v energetiki
so politične odločitve.
Kakšna je razlika v razmišljanju
danes in v času, ko ste bili šef REK
Edvarda Kardelja?
Naj najprej izrečem nekaj dejstev.
Prvo, takrat je bilo v kombinatu zaposlenih preko šest tisoč ljudi. Danes jih imamo pred likvidacijo RTH
Karel Vukovič. Foto: osebni arhiv
podpisala skupaj z direktorji energetskih družb memorandum o zasavski
energetiki o obnovi termoelektrarne
in prioritetni gradnji hidroelektrarn.
Janševa vlada in tudi zadnja vlada
Bratuškove sta v koalicijski pogodbi zapisali isto zavezo. Še februarja
je bil dogovor zasavskih županov,
Bratuškove ter ministrov Židana in
Omerzela, da se cesta Hrastnik - Zidani Most, ki je glavna ovira za pričetek gradnje prve hidroelektrarne
Suhadol, gradi v fazah. Sredstva za
prvo fazo, ki bi omogočila pričetek
gradnje, naj bi zagotovila vlada. Poleg
tega bi morali takoj prenesti koncesi-
Vukovič okrog zasavske energetike ni optimist. Foto: osebni arhiv
jo iz HSE na GEN energijo. Z gradnjo
hidroelektrarn bi ohranili energetsko
lokacijo v Zasavju, ohranili del gospodarstva in zaposlitev na energetskem področju. Postopoma bi prešli
iz termo energije, ki nima ne vem
kakšne bodočnosti, na obnovljive
vire. To bi omogočilo prehod dela kadrov iz termoelektrarne v firme, ki so
ustanovljene v Zasavju. Imamo Sreso, družbo, ki sta jo ustanovila Gen
energija in HSE za gradnjo hidroelektrarn. Gradnja je velik investicijski poseg na področju od Zasavja do
Ljubljane, ki bo trajal okrog 20 let.
Je ruski kupec TET lahko rešitev
zanjo?
To je spet ena od rešitev, ki so nam
jih v preteklosti ali s strani države ali
s strani lastnika ponujali za to, da so
nas umirili. Če nima interesa domači
lastnik, torej država, ki bi moral reševati tudi socialno in drugo problematiko regije, potem ne vidim, zakaj
bi tuji investitor, ki pride samo zaradi
dobička, to kupil. Vidi se, da ni resnosti ne na eni ne na drugi strani, že
več kot dve leti se samo pogovarjajo.
Termoelektrarna nima lastnika, ki bi
odločal o razvoju ali pa že pred časom o likvidaciji podjetja. Prepričan
sem, da ima sedanji lastnik (država
op.p.) interes, da spravi regijo in zaposlene v TET popolnoma na tla. Potem bodo prišli s tisto rešitvijo, ki jo
je Košorok (predsednik uprave HSE,
op.p.) kot edino rešitev za TET ponudil pred slabim dvema letoma. To je
termična obdelava odpadkov. To bi
bila rešitev še za osrednjo Slovenijo.
Je to rešitev?
Ne, to ni rešitev. Termično se odpadki
praviloma obdelujejo na licu mesta,
torej v okolici Ljubljane. Potrebna je
popolnoma nova tehnologija, ki terja
minimalno število zaposlenih. Mi bi
za recimo 30 zaposlenih dobili še dodatno onesnaženje. Vemo, da lahko
pri še tako super tehnologiji kurjenja
odpadkov prihaja do onesnaževanja
okolja s težkimi kovinami in drugimi rakotvornimi in nevarnimi snovmi. Dodatna obremenitev v Zasavju
ne pride v poštev ob težavah, ki jih že
imamo z okoljem, npr. tudi z obrati,
kot je cementarna.
Če bi vas trboveljski župan še enkrat
povabil v ekipo za spremljanje energetike v Zasavju, bi sprejeli?
V življenju sem bil vedno pripravljen
za domači kraj narediti vse in če bi
bila ekipa takšna, da bi povezala tudi
politiko, zlasti poslance, župane in
tiste Trboveljčane v Ljubljani, ki so na
pomembnih položajih v energetskih
družbah, potem sem pripravljen dati
svoj prispevek. Ta pa je omejen zaradi tega, ker nimam nobene aktivne
funkcije, nisem aktiven delavec, moja
pomoč je lahko samo v dajanju pre-
Prihodnost zasavske
energetike je slaba. Mislim,
da je potrebno iskati rešitve
na drugih področjih, tistih,
ki so sedaj osnova za zagon
gospodarstva in prilika za
zaposlovanje mladih.
dlogov, spremljanju in opozarjanju
na pasti, ki nam jih postavljajo različni lobiji.
Kdo je sposoben Zasavce spraviti na
en imenovalec?
V življenju je tako, da moraš pasti
dovolj globoko, da se znaš pobrati.
Bojim se, da še vedno nismo dovolj
globoko, da bi spoznali, tako lokalni
odgovorni funkcionarji kot država,
da je Zasavje še vedno v padanju.
činah Radeče, Hrastnik in Trbovlje.
Mi smo predlagali tudi zaposlitve
v Sresi, družbi za izgradnjo hidroelektrarn, ki je že ustanovljena in žal
nima nobenega zaposlenega. Ministri s predsednico vlade na čelu so ta
ukrep črtali in župani so se strinjali,
ker je bilo obljubljeno, da bo vlada
takoj imenovala delovno skupino, ki
bo pripravila načrt srednjeročnega
in dolgoročnega prestrukturiranja
zasavske energetike. Delovna skupina, v kateri sem sodeloval, je krvavo
delala več kot pol leta. Vložen je bil
tudi profesionalni prispevek, saj je
bila izdelana tudi strokovna podlaga.
Gradivo je bilo oddano konec marca,
sprejelo ga je ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vendar je sedaj,
ko vlada odhaja, minister predlagal,
da se črta sklep vlade o delu te delovne skupine. Protestiral sem, vendar
mislim, da bo predlog ministra veljal. Torej bodo izničili polletno delo
samo zato, da v primopredajnem zapisniku ne bo kakšna odprta zadeva.
In spet bo treba začeti vse od začetka. Tako se obnašajo. Takrat ko njim
paše, ti obljubijo vse, ko pa je potrebno nekaj narediti, od tega odstopijo.
Enako je tudi z realizacijo tistih dogovorov, ki so jih sprejeli v koalicijski
pogodbi in pri predsednici vlade. Minister Omerzel z lahkoto reče »pa kaj
če je zapisano v koalicijski pogodbi,
saj je bilo mnogo zadev zapisanih, pa
se ni nič naredilo«.
Kakšna je torej prihodnost zasavske
energetike?
Slaba. Mislim, da je potrebno iskati
rešitve na drugih področjih, tistih,
ki so sedaj osnova za zagon gospodarstva in prilika za zaposlovanje
mladih. Na energetskem področju
se lahko zgodita dve zadevi. Prva, za
katero smo si prizadevali in za katero bi se še vedno morale prizadevati lokalne skupnosti, je čimprejšnja
izgradnja hidroelektrarn na srednji
Savi. Ne le zaradi energetskih objektov in obstanka energetike v Zasavju
Vemo, da lahko pri še tako super tehnologiji kurjenja odpadkov
prihaja do onesnaževanja okolja s težkimi kovinami in drugimi
rakotvornimi in nevarnimi snovmi. Dodatna obremenitev v
Zasavju ne pride v poštev ob težavah, ki jih že imamo z okoljem,
npr. tudi z obrati, kot je cementarna.
Zadnji podatki govorijo o tem, da
edino v Zasavju zaposlenost še vedno
pada, čeprav se drugod situacija že
obrača navzgor. Na vprašanje, kje je
rešitev, ne poznam odgovora. Če bi
ga poznal, bi ga v preteklih treh letih
že predstavil.
Kakšne so torej vaše izkušnje zadnjih treh let, ko ste se ukvarjali z
zasavsko energetiko?
Najbolj me je razočarala lahkotnost
obljub. Celo pri zapisovanju zavez v
koalicijske pogodbe in sprejetju vladnih sklepov so imeli odgovorni, od
predsednice ali predsednika vlade
do ministrov in odgovornih direktorjev energetskih družb figo v žepu.
Lahko bi naštel kar nekaj konkretnih
primerov. Najbolj drastični je lansko sprejemanje programa ukrepov
za zniževanje brezposelnosti v ob-
ampak zaradi posrednih gospodarskih efektov. Poglejte Posavje, kako
se je razvilo gradbeništvo in druga
storitvena dejavnost. Tudi pri nas bi
lahko bil to impulz za te gospodarske
dejavnosti. Ohranili bi lahko tudi del
izkušenih visoko kvalificiranih energetskih delavcev. Treba pa je vedeti,
da energetika ne bo več nosilni steber
zasavskega gospodarstva. Druga je
črna varianta. Hidroelektrarne bodo
prišle na vrsto, vendar takrat, ko
bodo zgrajene dražje na spodnji Savi,
torej še Brežice in Mokrice. Potem
bodo posavske ekipe, posavske družbe, začele graditi še hidroelektrarne
na srednji Savi in mi bomo iz strani
opazovali, kako drugi na našem dvorišču služijo, sami pa bomo na beraški palici.
Marko Planinc
8
POGLED ČEZ PLANKE
četrtek, 14. avgust 2014
Kopalni dan za Patricio
Tretji avgust je bil srečen dan za malo Patricio iz Trbovelj.
Na kopališču Aqua roma v Rimskih toplicah so pripravili
dobrodelni kopalni dan. Dnevni izkupiček od prodaje kart
so podarili štiriletni Patricii, ki ima cerebralno paralizo in
od rojstva dalje tudi epilepsijo. Z zbranimi sredstvi bodo
lahko starši Patricii kupili telovadne pripomočke, pomagali s hipoterapijo, logopedsko obravnavo ter alternativnim
zdravljenjem.
Patricia zaradi cerebralne paralize
težko hodi, njen korak je negotov,
pri stopnicah potrebuje pomoč odrasle osebe. Pravzaprav jo potrebuje
ves čas, sama ne zmore predvideti
nevarnosti. Ima epileptične napade,
dva do tri na mesec. Ima mamico in
očka, ki jo imata neizmerno rada in
starejšo sestrico, s katero se najraje
igra. S svojimi zvedavimi očmi ves
čas budno spremlja dogajanje okrog
sebe, njen glasen smeh pa vsakomur
nariše nasmeh na obraz.
Štiriletna Patricia je vesela deklica, ki
ima rada glasbo, rada pleše, obožuje
živali in uživa v igri. Ne govori, še
vedno ima pleničko. Njen razvoj, pri
katerem potrebuje ogromno spodbud
in pomoči, je odvisen od terapij. Pri
štirih letih je njen razvoj na stopnji
dveletne deklice. Jeseni bo zaradi
prevelikega razvojnega primanjkljaja začela obiskovati razvojni oddelek vrtca. Starši iščejo vse možnosti
za pomoč deklici, tudi alternativno
zdravljenje. Ker je njen gibalni razvoj
izredno odvisen od primernega in rednega gibanja, bi ji radi zagotovili telovadne pripomočke, katere bi lahko
vsakodnevno uporabljala doma. Poleg obiskov bioenergetika, logopeda
in kranio sakralne terapije, bi ji radi
omogočili še hipoterapijo – terapijo s
konji, ki ima za gibalno ovirane otroke prav poseben pomen. Gibanje
konja je namreč podobno gibanju
medenice človeka med hojo. Starši bi
radi Patricii omogočili največ, vendar
je vse povezano z visokimi stroški.
Zato je bil dobrodošel izkupiček dobrodelne nedelje. Staršem je pomagalo podjetje AGM Nemec z dnevnim
Ustvarjalna
Litija
izkupičkom v bazenu Aqua rome.
Nekaj denarja so prispevali tudi obiskovalci z dobrodelnimi prispevki.
Nedeljo so preživeli v dobrem vzdušju, saj so lahko uživali v kuharskih
specialitetah kuharskih mojstrov
Branka Podmenika in Marka Pavčnika, pecivu Magde Podmenik,
nastopu Pihalne godbe Laško in laških ter radeškim mažoret, glasbene
skupine Kud Veter iz Hrastnika in
skupine Punce s Podkuma, zumbe
z Biljano Zgonjanin, različnih iger,
male kopalce pa so polepšale frizerke iz frizerskih salonov Moni z Dola
pri Hrastniku in Kokotec iz Rimskih
Toplic.
Vsi skupaj so v vsakdan male Patricie
vnesli sončne žarke in ji pomagali, da
bodo z različnimi dejavnostmi in terapijami skušali onemogočiti napredek cerebralne paralize in prispevali
kamenček v mozaik brezskrbnega,
srečnega in aktivnega otroštva.
MP
Patricia potrebuje pomoč. Foto: osebni arhiv
Brezplačne podjetniške delavnice
V okviru operacije Podjetno Zasavje Območna obrtno-podjetniška zbornica Hrastnik
organizira naslednje brezplačne podjetniške delavnice:
20. 8. 2014 / 9.00-13.00
5. 9. 2014 / 9.00
22. 8. 2014 / 15.00
Podjetniški inkubator Hrastnik
Mladinski center Zagorje
25. 8. 2014 / 9.00
Postani LEAN
podjetje
Mladinski center Zagorje
Tehnološki park Ljubljana
Generiranje, vrednotenje
podjetniške ideje
Sklad dela
22. 8. 2014 / 9.00 - 17.00
23. 8. 2014 / 9.00 - 13.00
28. 8. 2014 / 14.00
Mladinski center Zagorje
Moderne oblike
sodelovanja - coworking
Vikend dogodek:
gradnja podjetja po
metodi business model
generation
Mladinski center Zagorje
Ustvarjalno razmišljanje,
lobiranje
Sklad dela
29. 8. 2014 / 9.00 - 17.00
30. 8. 2014 / 9.00 - 13.00
Na delavnici MC Litija so »pografitali« komunalni tovornjak, Foto: MC Litija
V Mladinskem centru Litija jim to poletje ni dolgčas. Po besedah odgovornega za počitniški program Alena Kraševca so izvedli pester nabor aktivnosti.
Šli so se cirkus, fotografirali so, muzicirali, se učili gledališke improvizacije.
Dolgoročen pečat bo pustila akcija urejanja Trim steze Svibno in živopisno
posprejan tovornjak KSP Litija.
PSD
2. 9. 2014 / 9.00
OOZ Trbovlje
Mladinski center Trbovlje
2. 9. 2014 / 13.00
VIKEND DOGODEK:
prodaja, marketing
2. 9. 2014 / 17.00
121 Marketing
OOZ Zagorje
Podjetniški inkubator Hrastnik
OOZ Trbovlje
10. 9. 2014 / 9.00
OOZ Hrastnik
Ustanovitev d.o.o./s.p.
4. 9. 2014 / 12.00
6. 9. 2014 / 9.00
9. 9. 2014 / 9.00
Delavski dom Trbovlje
Mladinski center Trbovlje
OOZ Trbovlje
KONFERENCA O
PODJETNIŠTVU
POVEZOVANJE MED
ZASAVSKIMI PODJETJI
Pojavljanje v medijih in
socialnih omrežjih
Viri financiranja za MSP
Tehnološki park Ljubljana
121 Marketing d.o.o.
Tehnološki park Ljubljana
OOZ Hrastnik
10. 9. 2014 / 13.00
OOZ Trbovlje
10. 9. 2014 / 17.00
OOZ Zagorje
Urejanje delovnih
razmerji
Moderator Violeta Bulc
ZATO d. o. o.
OOZ Zagorje
11. 9. 2014 / 12.00
12. 9. 2014 / 9.00
OOZ Hrastnik
RCR d.o.o.
KONFERENCA O PODJETNIŠTVU RAZVOJ NOVIH
PRODUKTOV IN STORITEV TER INTELEKTUALNA
LASTNINA, Pfeifer, Podjetniki, okrogla miza
ZATO d.o.o.
12. 9. 2014 / 13.00
OOZ Zagorje
12. 9. 2014 / 17.00
OOZ Trbovlje
Poslovni načrt
12. 9. 2014 / 17.00
15. 9. 2014 / 12.00
Mladinski center Trbovlje
RCR d.o.o.
DELAVNICA: postani
START:UP Zasavja
Zaključna konferenca
projekta "Podjetno
Zasavje"
Tehnološki park Ljubljana
3. 9. 2014 / 9.00 - 17.00
4. 9. 2014 / 9.00 - 13.00
Vikend dogodek: razvoj
poslovne ideje in
izdelava Poslovnega
načrta
OOZ Hrastnik
ZATO d.o.o.
Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovlje
tel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176
blaz.germadnik@siol.net
Mladinski center Trbovlje
Tehnološki park Ljubljana
29. 8. 2014 / 15.00
25 % popust
na vse izdelke in storitve
Mladinski center Trbovlje
Prijave:
Vsaj en dan pred dogodkom na
tel. št.: 03/56-32-960 ali 031660-067, oziroma na elektronski
naslov branka.dolinsek@ozs.
si. Več informacij o delavnicah
najdete na spletni strani:
https://www.facebook.com/
podjetnozasavje.
13. 9. 2014 / 9.00
RCR d.o.o.
Izvajanje podjetniškega
svetovanja in izvedbe
podjetniških dogodkov
(podjetniške priložnosti
v turizmu)
ZATO d.o.o.
DRUŠTVENO
četrtek, 14. avgust 2014
9
Medgeneracijsko središče Zagorje
Medgeneracijsko središče Zagorje ob Savi deluje v sklopu
Mladinskega centra Zagorje. S poskusnimi aktivnostmi je
pričelo maja lani. Največ pozornosti namenjajo izobraževalnim, sprostitvenim in umetniško – kreativnim vsebinam.
Med redne aktivnosti, ki potekajo
skozi vse leto sodijo: tečaj nemščine,
angleščine, računalniško opismenjevanje, ustvarjalne delavnice, telovadba
in korektivne vadbe ter predavanja o
demenci Da ne pozabim. Občasno pa
so tekle krajše aktivnosti: obnovitev
cestno prometnih predpisov, ustvarjanje z glino in fimo maso, trening obraza, čajanke, slovenski pravopis, tečaj šivanja in krojenja ter aranžiranja,
priprava mize in koktejlov, nordijska
hoja, ročna dela. Posamezne so bile
tako dobro sprejete, da so jih večkrat
ponovili in jih bodo še.
V programe se redno vključuje več
kot 150 obiskovalcev. Aktivnosti vodijo prostovoljci, ki so pripravljeni svoje
znanje deliti z obiskovalci tečajev, delavnic, predavanj, tematskih srečanj.
V slabem letu delovanja je sodelovalo
več kot 25 prostovoljcev, ki so izvedli
več kot 700 prostovoljskih ur.
Svoje delo so Zagorjani v aprilu
2014 predstavili na prvem Medgeneracijskem festivalu Srečen za
živet. Širši javnosti so skušali približati medgeneracijsko sodelovanje
in povezovanje, promovirati pomen
prostovoljstva v lokalnem okolju,
predstaviti možnosti aktivnega preživljanja prostega časa ter krepiti odnose med organizacijami in društvi.
Festival je bil zelo dobro sprejet.
Obiskovalci dejavnosti pozdravljajo
možnosti vključevanja v ponujene
programe aktivnosti. Pravijo, da sedaj bolj kvalitetno in ustvarjalno preživljajo prosti čas, všeč jim je tudi, da
so aktivnosti brezplačne. Seveda vsi
že komaj čakajo ureditev medgeneracijskega središča v nekdanji Lisci.
Takrat bodo lahko usposobili center
celodnevnih aktivnosti, saj bo prostor nudil možnosti tudi za neformalna druženja.
Sodelovanje med mladimi in starejšimi se čedalje bolj prepleta. Udeleženci programov aktivnosti za starejše so
postali tudi udeleženci programov, ki
jih izvaja Mladinski center Zagorje
ob Savi, mladi obiskovalci MCZoS
pa se udeležujejo aktivnosti, ki jih
prirejajo v okviru programov aktivnosti za starejše.
ZT
Z ZASAVSKIM TEDNIKOM DO
VEČJEGA OBISKA
Poletje se zaključuje in bliža se jesenski čas, ko večina kulturnih športnih društev, različnih klubov, glasbenih šol,
izobraževalnih in rekreativnih dejavnosti itd., začenja z
novim programom in vpisuje nove člane.
Bodite letos drugačni, opozorite nase in postanite vidni v
našem časopisu z oglasom, kaj bo pri vas prinesla jesen.
V Zasavskem tedniku smo vam pripravili ugodne pakete oglaševanja, saj vemo, da v društvih ni veliko denarja. Ponudba ne
velja za podjetja in profitne organizacije.
V posebni prilogi časopisa Kaj dogaja lahko objavite svoje
obvestilo o pričetku dejavnosti v jesenski sezoni. Odločite se
lahko za pasico, v kateri boste lahko zapisali kje, kdaj in kaj se
bo odvijalo.
Ponujamo vam različne dve izjemno ugodni možnosti oglaševanja:
Pasica (kje, kdaj, kaj) 50mm x 30mm
cena 10 €
Oglas 1/32 strani cena 20 €
Lahko pa se odločite tudi za klasičen oglas po merah iz cenika.
Za objavo v posebni prilogi Kaj dogaja nudimo na oglaševalski
cenik 30% popusta.
Kontakt:
Marketing Zasavskega tednika, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik
Telefon 03/56-60-568 (delavnik od 8. do 14. ure)
E-mail naslov: marketing@zasavskitednik.si
Udeleženci delavnice mešanja koktejlov. Foto: Neža Palčič (Zadruga traparij)
Srečanje invalidov na Kopah
Računalniško
znanje starejših
V Društvu upokojencev Trbovlje
želijo, da bi računalnik in internet uporabljalo čim več starejših
ljudi. Zato so ponudili brezplačne individualne računalniške
informacije za vse, ki bi radi pridobili ali dopolnili svoje računalniško znanje. »Brez informacijske tehnologije danes skoraj
ne gre,« pravijo v društvu.
Z individualnimi računalniškimi
informacijami so pričeli konec
julija, izjemen interes zasavskih
upokojenk in upokojencev in njihovo zadovoljstvo pa kaže, da soo
se računalniškega opismenjevanja
lotili na pravi način.
Okrog 3000 invalidov iz vse Slovenije je preživelo 2. avgust
pri Grmškovem domu na Kopah na srečanju članov društev invalidov iz cele Slovenije. Med njimi so bili tudi člani
Društva invalidov Hrastnik.
Dišeče jutro je napovedovalo lep dan.
In srečanje je res potekalo v prijetnem vremenu, vrvežu in srečanjih
znancev. Na jubilejnem, 30. srečanju
invalidov Slovenije so zbrane pozdravili prijazni gostitelji, zapele so pevke
in zaigrali harmonikarji. DI Hrastnik je bilo deležno lepega priznanja
za sodelovanje na srečanju, članica
Stanka Bočko pa je kot najstarejša
udeleženka srečanja prejela spominek in kar nekaj pohval za svoj izgled
in vitalnost.
Po končanem uradnem delu in kosilu smo se udeleženci razkropili po
planotah Kop: nekaj h kapelici, drugi
so si ogledovali stojnice, tretji so si
izbrali eno od pohodnih poti po Pohorskem hribovju, četrti so nabirali
zdravilne rož’ce in borovnice, pokramljali z znanci in prijatelji, nekatere
pa so zasrbele pete in so se zavrteli ob
prijetnih zvokih.
Doslej je udeležence najbolj zanimalo, kako se uporablja program
Word, kako oblikujejo besedilo,
ga shranijo v mapo na računalniku in kako besedilo, ki so ga
napisali, tudi natisnejo. Veliko zanimanja je bilo okrog elektronske
pošte. Kar nekaj uporabnikom so
ustvarili njihov e-poštni naslov in
jim pomagali pri prvih korakih.
Stanka Bočko je žela pohvale. Foto: arhiv Društva invalidov Hrastnik
V dolini
tihi
Konec julija so si članice in člani Društva invalidov Hrastnik
v Poletnem gledališču Studenec
ogledali predstavo Veselica v dolini tihi. Sodobna veseloigra iz
naših krajev, ki jo je spisal Roman
Končar, jim je s smehom in glasbo
predstavila tegobe in radosti našega časa. Preko 80 nastopajočih
jih je več kot 2 uri razveseljevalo s
skeči, glasbo in s petjem.
Individualne računalniške informacije potekajo v prostorih
društva vsak dan. Zaradi velikega
zanimanja se morajo uporabniki
predhodno naročiti. Individualne računalniške informacije vodi
Metoda Jelen, strokovna sodelavka zasavske in posavske pokrajinske zveze društev upokojencev.
Urice so namenjene vsem zasavskim upokojencem.
ZT
ZT
ZT
Utrinek s predstave Veselica v dolini tihi. Foto: arhiv Društva invalidov Hrastnik
10 REPORTAŽA
četrtek, 14. avgust 2014
Sto let prve svetovne vojne in pesem
Prva svetovna vojna se je začela 20. julija 1914. Pokazala so
se nasprotja pri novi razdelitvi sveta. Iskrica se je vžgala 28.
junija 1914, ko je dvajsetletni gimnazijski absolvent Gavrilo Princip na bregu Miljatske v Sarajevu, izvlekel revolver,
ki ga je dobil od srbskih obveščevalnih častnikov in z njim
ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Druga krogla, namenjena deželnemu glavarju Oskarju Potioreku (ob Savi pri Prusniku je nekoč stal Potiorekov dvorec
op.p.), pa je smrtno ranila nadvojvodovo ženo Sofijo.
bil tako težak, da je komandant še isti
dan naredil samomor.
Soška bitka je bil največji vojaški spopad na slovenskih tleh. Tekla sta kri
in znoj. Ta vojna, čeprav ob Soči, ni
prizanesla niti Zasavju. Z območja
Trbovelj, Hrastnika in Dola pri Hrastniku je na soškem bojišču izgubilo
življenja 126 ljudi.
Zarjani smo se julija 2014 odpravili po poteh 1. svetovne vojne. Program pevskih nastopov je pripravila
pevovodkinja MPZ Zarja Mihaela
Obrovnik. Z izletom v Posočje ter
petjem pri spomenikih smo se poklonili 100. obletnici začetka 1. svetovne
vojne, goram, koder so potekali boji,
in domovini in njeni zgodovini. Istočasno smo pokazali spoštovanje do
slovenskih skladateljev zborovskih
skladb.
Pokopališče kristjanov in muslimanov v Logu pod Mangartom. Foto: Bojan
Avstrija je razglasila splošno mobilizacijo. V 24 urah so morali tudi v
Trbovljah oditi v vojsko. Mobilizirali
so delavce, rudarje, uradnike, tudi
zdravnika Baumgartnerja. Voz za
vozom je vsak dan drdral po makadamski cesti proti železniški postaji.
Ob odhodih vlakov je igrala rudarska
godba.
Začela se je velika vojna. Maja 1915 so
zagrmeli topovi na Soči. Italija je začela napad na 600 kilometrski fronti
proti Avstro - Ogrski. Boji so potekali
od prelaza Stelvio v italijanskih Dolomitih, preko Tirolske krajine, do
Rombona, kjer se je spustila do reke
Soče. To je bila kalvarija za tamkajšnje ljudi in celo Slovenijo. Italijanske
vojaške enote so bile razmeščene vse
do Čukle pod Rombonom, na vrhu
Rombona pa je bila avstroogrska
vojska. Tako je vojaški duhovnik pred
bojem spovedal vojake iz obeh strani.
Ko pa je bil dan znak s piskom, so se
vojaki umaknili na svoje položaje.
Bila je sreda 24. oktobra 1917, med
sedmo in osmo uro, ko je udarilo.
Ogenj je začel bruhati iz 2000 topov
in 1000 minometov. Dim in prah sta
prekrila smrt, ki je kosila v okopih in
strelskih rovih. Ob osmih se je pričelo najhujše. V napad je šla pehota.
Posledice soške bitke so čutili tudi v
Trbovljah. Ob osmih zvečer so italijanski generali poročali nadrejenim,
da je njihova divizija na soškem bojišču premagana na vsej črti. Poraz je
Pot nas je vodila najprej do Vrbe, kjer
smo pred Prešernovo rojstno hišo
zapeli pesmi na njegova besedila.
Program je bil namenjen tudi ostalim rojakom iz vasi pod Stolom. Pot
smo nadaljevali do Dovja, kjer smo
se pred spomenikom, ki so ga postavili leta 1989, poklonili velikemu slovenskemu domoljubu, duhovniku in
skladatelju Jakobu Aljažu. Med drugim smo zapeli njegovo Oj Triglav
moj dom.
Naslednji postanek je bil v Kranjski
gori. Vas je bila prvotno imenovana Borovška ves ali tudi Marija na
Belem produ. O nastanku kranjskogorske cerkve se pripoveduje, da jo je
dala zgraditi španska kraljica, ki se ji
je nekoč prikazala Mati Božja in jo
prosila, naj v tem kraju zgradi cerkev.
Iz Kranjske gore smo pot nadaljevali
do čudovitega gorskega jezera Jasna
in do Ruske kapelice pod Vršičem.
Spominski planinsko kulturni izlet MPZ Zarja je lep vzgled,
kako moramo spoštovati svojo, tudi daljno zgodovino, na
ta način pokazati svoje domoljubje in spoštovanje do vseh
dogodkov in žrtev, ki so v naši zgodovini pripomogle k temu, da
lahko danes živimo v samostojni in svobodni domovini Sloveniji.
Zarjani so zapeli tudi pred spomenikom na Predelu. Foto: Bojan Gorjup
Kapelica je pomemben spomenik
iz 1. svetovne vojne. Leta 1917 so jo
postavili ruski ujetniki, ki so gradili cesto na Vršič v spomin na umrle
sonarodnjake, ki jih je tega leta zasul velik snežni plaz, in ujetnike, ki
so izgubili življenja pri gradnji ceste.
Pred vhodom je Eva Erjavec zaigrala
na flavto in zapela spominsko pesem,
eden od tenorjev v zboru pa je zapel
rusko pesem Večerni zvon. Celotni
zbor je zapel še tri pesmi.
Od Ruske kapelice smo mimo Erjavčeve koče, od koder je lep pogled na
Škrlatico in Prisojnik ter Ajdovsko
deklico, pot nadaljevali do vrha prelaza Vršič, ki je ločnica med dolinama Save in Soče. Mašo pri otvoritvi
ceste čez Vršič je vodil takratni dovški župnik Jakob Aljaž. Če je Triglav
kralj slovenskih gora, je Škrlatica
kraljica z najdaljšo vlečko, ki jo nosi
ducat kraljičinih opažev, in je Jalovec
vitki princ ter Mangart debeloglavi
minister na Julijskem dvoru.
V nadaljevanju smo se ustavili pri
koči pri izviru Soče, kjer so se nekateri povzpeli do tolmuna v skalovju,
iz katerega privre na dan smaragdno
zelena voda reke Soče. V Trenti smo
Rabelsko jezero. Foto: Bojan Gorjup
obiskali cerkev, v kateri je ohranjen
kip Črne Matere Božje in zapeli nekaj
slovenskih in eno cerkveno pesem.
Dober kilometer navzdol je naselje
Soča. Skupek hiš stoji okrog cerkve
Svetega Jožefa, kjer je bila še nedolgo
poslikava Toneta Kralja s hudičem v
podobi Mussolinija.
Ob povratku smo se peljali mimo
vojaške trdnjave iz 1. svetovne vojne
Kluže. Pri tej trdnjavi je znan most,
ki je zgrajen okrog 60 metrov nad
reko, ki teče pod njim. Na poti proti
prelazu Predel smo se peljali skozi vas
Log pod Mangartom, ki je v zadnjem
času znana po velikem zemeljskem
plazu, ki je zasul velik del vasi in
zahteval več človeških življenj ter za
nekaj časa odrezal kraj od sveta. V
slikoviti vasi sredi številnih gora, visokih preko 2000 metrov, stoji mogočen spomenik branilcem Rombona.
Nosi pretresljivo sporočilo o 1328 avstro ogrskih vojakih, ki so padli v bitkah na Rombonu. Zanimiva je zgodba Ladislava Kofranika iz Prage, ki
je izdelal spomenik. Kot avstroogrski
vojak je nasprotoval vojni in v protest
proti njej odvrgel puško ter dejal, da
noče več ubijati in da noče postati
topovsko meso. Zaradi tega ga je so-
Tičarjev doma na vršiču, zadaj Prisojnik. Foto: Bojan Gorjup
REPORTAŽA 11
četrtek, 14. avgust 2014
dišče obsodilo na smrt. Pred ustrelitvijo je izrazil željo, da mu pred smrtjo
dovolijo izdelati spomenik, ki bi za
vedno spominjal na grozote bitke na
Rombonu in v spomin na njegove tovariše, ki so padli v tej bitki, na višini
2208 m nad morjem.
Spomenik z vojaškima likoma avstroogrskega strelca in bosanskega
vojaka, ki stojita drug ob drugem, je
začel graditi na pokopališču padlim
vojakom na Rombonu. Na ledeni balvan je počasi nalagal trdo malto in na
ta način postopoma oblikoval veličastno skulpturo. Delo je opravljal do
konca vojne, njegova nadaljnja usoda pa ni znana. Spomenik obiskuje
veliko ljudi, med njimi tudi gojenci
vojaške akademije Marije Terezije
z Dunaja, ki imajo tu del rituala ob
prisegi.
Spodnji in Zgornji Log spadata med
najlepše spominske naselbine v Triglavskem narodnem parku. Pot nas
je naprej vodila proti prelazu Predel
čez novozgrajeni most preko plazišča
do ruševin nekdanje trdnjave. Tu stoji spomenik v obliki trikotne stene iz
obdelanega kamna, na kateri je velika
napisna plošča posvečena generalu
Hermanu in njegovim braniteljem.
Pod steno je na polici litoželezni lik
umirajočega leva. Obeležje je bilo
postavljeno v spomin na tridnevno
bitko maja 1809 med francoskimi
osvajalci in avstrijskimi branilci, ki
so zaustavljali prodiranje Francozov
proti Avstriji in našim krajem.
Preko prelaza Predel nas je pot vodila nad čudovitim Rabelskim jezerom
proti Trbižu in nato preko Fužin do
mejnega prehod Rateče ter Kranjske
gore, kjer smo zaokrožili krožno pot
spominov na apokalipso 1. svetovne
vojne.
Vinko Pfeifer
Ruska kapelica v spomin na preminule Ruse med prvo vojno. Foto: Bojan Gorjup
Obiskovalcev manj, nastopajočih več
V soboto, 2. avgusta, so na Kopitniku pripravili že štiriindvajseto Popoldne ob citrah, na katerem je nastopalo šestindvajset glasbenikov, pet več kot lani. Obiskovalcev je
bilo manj kot navadno, saj so napovedovali plohe, a je vreme
zdržalo.
Prav prijetno se je bilo umakniti iz
soparne doline v prijeten hlad mogočnih smrek ob koči in poslušati
melodije, ki sežejo do srca. Nastopajoče pa je kot vedno všečno vodil
Peter Napret, profesor violine, ki
ima največ zaslug, da so postale citre na Slovenskem spet priljubljeno
in razširjeno glasbilo. »V teh letih so
nastopali na Kopitniku vsi slovenski
citrarji,« je povedal, »Miha Dovžan,
Karli Gradišnik, Cita Galič, Tomaž
Plahutnik, Miran Kozole, Tanja
Zajc Zupan, Irena Zdolšek, Marjan
Marinšek, Tone Mlačnik, in še mnogi drugi.«
Praprotnika, Brlečeva…
Tudi letošnji nastopajoči so bili odlični. Kot vsako leto sta prišla vrhunska
citrarja Dejan Praprotnik in njegova
sestra Urška Praprotnik Zupan iz
Podnarta na Gorenjskem. Nastopile
so tudi članice citrarskega orkestra
Srebrne strune iz Litije ter skupina
Notice, ki deluje pri društvu Lipa univerza za tretje življenjsko obdobje
Domžale. Sicer pa je bilo letos veliko
nastopajočih domačinov, predvsem
najmlajših citrarjev iz glasbenih
šol Laško - Radeče in Hrastnik. Na
obeh šolah poučuje Janja Brlec, diplomantka Visoke šole za glasbe in
gledališče v Münchnu. Za citre se je
navdušila kot šest let stara deklica
prav na Kopitniku. Njen učitelj je bil
enajst let Peter Napret. Sedaj skupaj
nastopata v duetu in v Slovenskem
citrarskem kvartetu. Opazili smo
tudi 86 -letno Fani Lapajne, ki pa
tokrat ni igrala. Med tistimi, ki sta
obiskovalce navdušila, sta bila citrar
Zvone Horvat in harmonikar Janez
Zupan iz Kranja. S štirimi skladbami sta nastopila kot zadnja. Pogrešali
pa smo Boža Redenška iz Trbovelj,
ki je vrsto let igral na Kopitniku na
havajsko kitaro in orglice.
Slovenka s talentom
Pozornost je s svojim nastopom vzbudila tudi Tanja Lončar, ki se je spominjamo s TV šova Slovenija ima talent. V letošnji julijski reviji Slovenski
citrar, katere urednik je Peter Napret,
je napisala nekaj svojih vtisov iz te
talentske zgodbe. »Noro in še enkrat
noro je bilo,« piše. »Vsak nastop v
Monika, Luka in Matevž Rožej - skupen nastop. Foto: Fanči Moljk
Kopitniški citrarji so se postavili pred objektiv. Foto: Fanči Moljk
resničnostnem šovu Slovenija ima
talent je bil kot nova stopnička v mojem glasbenem življenju. Res je, kot
pravijo, da je udeležba na tem šovu
odskočna deska za naprej. A vem, da
je na meni, da svoj glasbeni mozaik nadaljujem in nadgrajujem, kot to
počnem že od mladih nog naprej.«
Viden napredek so pokazali tudi Monika, Luka in Matevž Rožej - citre, kitara, violina, iz Turja. Monika
študira citre v Salzburgu na Mozarteumu in je tako vnesla v njihovo igro
in priredbe marsikaj novega. Izkazala
se je tudi kot novinarka, kar je najbrž
njen hobi v prostem času. V omenjeni reviji Slovenski citrar je objavljen
njen pogovor s Haraldom Oberlechnerjem, priznanim profesorjem citer
iz Kitzbühla, ki poučuje tudi na njeni
salzburški šoli in na konservatoriju v
Innsbrucku. Zelo rad se odzove tudi
povabilom v Slovenijo. V pogovoru
je dejal: »V Slovenijo rad prihajam in
vedno sem fasciniran nad odličnim
igranjem mladih citrarjev. To pomeni, da je delo citrarskih pedagogov
zelo kvalitetno. Le tako naprej.«
Omenimo še skupino Navihanci, ki
zadnjih nekaj let skrbijo za ozvočenje, imajo svoj glasbeni nastop in
na koncu nadaljujejo z družabnim
srečanjem, ko se na ploščadi ob koči
obiskovalci tudi zavrtijo. »Tri leta
smo že skupaj,» pove Domen Šergan
z Breznega. »Radi nastopamo, zato
smo precej zasedeni. Zadnjih nekaj
mesecev skoraj vsak vikend.« S Kristino Završnik iz Turja sta iz zasavskega konca, dva člana skupine pa
sta iz Savinjske doline.
Peter Napret se rad spominja tudi
pokojnega Vinka Hrovatiča, zvestega obiskovalca, ki je o Kopitniku in
citrarjih napisal tudi nekaj pesmi.
»Leta 2000, ob deseti obletnici, mi je
poklonil dve pesniški zbirki in uokvirjeno pesem Spet citrarje vabi Kopitnik v goste. Takšnih in podobnih
pozornosti sem bil deležen v vseh teh
letih s strani poslušalcev in nastopajočih. Kljub temu pa se včasih vprašamo, če bi s tem glasbenim dogodkom še nadaljevali.«
Kopitnik – citrarski raj
V koči je v letih 1995 do 2000 potekalo tudi kar nekaj poletnih citrarskih
seminarjev, ki so kasneje prerasli v
odmevne seminarje, ki jih še vedno
večkrat letno prirejamo po različnih
krajih Slovenije. Udeleženci tako napredujejo, spoznajo druge citrarje in
nove skladbe s citrami.
Lahko trdimo, da ima Kopitnik pomembno vlogo pri ponovnem oživljanju citrarstva na Slovenskem.
Vedno bolj so cenjeni, vedno bolj prepoznavni in zaželeni na raznih prireditvah. V spominu nam je, naprimer,
letošnji majski nastop v Kulturnem
središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju, kamor je skupino
z Napretom na čelu povabil režiser
Dragan Živadinov. Na nastopu v vesoljski postaji so se odlično odrezali.
Popoldne ob citrah je prijetno tudi
zaradi članov Planinskega društva
Rimske Toplice, ki vedno poskrbijo, da obiskovalci niso žejni in lačni.
Bogat je bil tudi letošnji srečelov. Na
stojnicah pa so svoje izdelke ponujali
še razni ustvarjalci z likovnimi izdelki, nakitom in slaščicami.
Fanči Moljk
12 KULTURA
četrtek, 14. avgust 2014
Komorna glasba v skednju
Vsak bedak lahko podre star skedenj, le najboljši pa ga lahko
zgradijo. Ali mu dajo novo vsebino, bi lahko rekli v primeru
družine Zupan in skednja na domačiji Medved v Podkumu.
Ta je namreč postal prizorišče komornih koncertov. Njegova lesena
konstrukcija iz leta 1878 ponuja odlično akustiko in se – pravijo Zupanovi – odziva na zvok kot odlična
stara violina. S tem se strinjajo tudi
obiskovalci. Prvič so pod streho obnovljenega skednja sedli avgusta lani.
Prisluhnili so mladim umetnikom iz
šestih držav, ki so s koncertom otvorili dvorano na skednju.
Po prijetni uverturi se je letos rodil mednarodni festival Ursus. Ta je
združil nastope vrhunskih slovenskih in tujih glasbenikov, ki so se podali v glasbeno preteklost od romantike do baroka. Na prvem koncertu
je Trio Susak obudil dela skladateljev
avstrijske in nemške romantike. Nekaj dni za njim je godalni kvartet Furiant občinstvo popeljal v čas dunajske klasike in vmes na kratko skočil
tudi na Češko. Zadnji koncert bodo
v petek, 15. avgusta, z melodijami baročnih triosonat glasbeniki posvetili
družini Bach.
Da ima festival v majhni, a idilični
vasici na robu Zagorja mednarodni
značaj, in je že na začetku pridobil
zaupanje občinstva, je v veliki meri
zaslužen Marko Zupan, član družine
Zupan, ki vodi domačijo kot zasebni
zavod za ohranjanje kulturne dediščine.
Marko Zupan živi in dela v Berlinu.
Kot solo flavtist sodeluje v orkestrih
Berliner Symphoniker, Philharmonie
der Nationen, Evian Festival Orche-
Izvajalci I. mednarodnega
festivala Ursus
Velikani klasike
Godalni kvartet Furiant v sestavi:
Stefano Mesaglio, violina
Vlad Popescu, violina
Gregor Hrabar, viola
Nika Švarc, violončelo
Za romantično glasbo v skednju so poskrbeli člani zasedbe Trio Susak. Zasedba je,
zanimivo, prvič je nastopila leta 2010 na mednarodnem festivalu komorne glasbe
na otoku Susak. Foto: arhiv festivala Ursus
Večer romantične glasbe
Trio Susak v sestavi:
Minka Popović, klavir
Luka Loštrek, saksofon
Marko Zupan, flavta
Baročno sotočje
Boris Bizjak, flavta
Marko Zupan, flavta
Jaka Stadler, violončelo
Domen Marinčič, čembalo
stra in Mozart Sinfonietta Salzburg.
Poleg tega igra v različnih komornih
zasedbah, med njimi tudi v zasedbi Trio Susak. Z njo je maja letos na
Medvedovi domačiji posnel prispevek za oddajo Opus RTV Slovenije.
Na domačiji Medved poleg koncertov
prirejajo tudi druga srečanja za mladino in odrasle, delavnice za osnovnošolce in predavanja. Na skednju so
letos gostili tudi udeležence slikarske
kolonije Izlake Zagorje.
Tatjana Polanc Kolander
Kvartet Furiant sestavljajo Italijan, Romun in dva Slovenca. Poleg številnih koncertov in osvojenih nagrad so glasbeniki od februarja letos tudi štipendisti organizacije
»Yehudi Menuhin Live Music Now« v Berlinu. Foto: arhiv festivala Ursus
Popust, da te kap
... kjer je noč vedno
prekratka ...
29. AVGUST: PENA PARTY
S KUPONOM 33,33% POPUSTA
NA RED BULL BOAT
10 % popusta
pri nakupu DVD-ja
Tujina? Zakaj pa ne?!
http://stinovtujino.com
Ne beži mimo
knjigobežnic
Ob kavi v najljubši slaščičarni ali čakajoč v vrsti na uradu
pobrskaš med knjigami v lični hiški. Tisto, ki te pritegne,
prelistaš ali vzameš s sabo. Ob drugi priliki prineseš in tam
pustiš knjigo, ki je več ne potrebuješ. Sliši se mamljivo.
Takšne stalne podarim-dobim knjižnice so se v Sloveniji razmahnile v
zadnjem letu. Namenjene so kroženju dobrih knjig in ne odlaganju tistih, ki jih več ne potrebujemo. Prvo
knjigobežnico so v Zagorju dobili
aprila letos. Postavila jo je Maja Zibelnik v Okrepčevalnici Vrt. Skoraj
istočasno so februarja, ob Dnevu
kulture, aktivisti Menjalnega kroga v
Zagorju in Mladinski center Zagorje,
začeli zbirati knjige za knjigobežnice
in se dogovarjati za lokacije zanje.
Predstavnik organizatorjev Matej
Burkeljc je povedal, da se s knjigobežnicami menjalni krog širi. Te so
»logična dopolnitev naših siceršnjih
menjav na tržnici, ki potekajo vsako
prvo soboto v mesecu že od začetka
leta 2012. S knjigobežnicami v javni
prostor vnašamo svežino in sporočamo osnovno vodilo menjalnega kroga. To je vzpodbujanje lokalne menjave in medsoseske pomoči. Ljudje
nismo volki samotarji, smo družbena bitja in skupaj lažje spreminjamo
sebe in svet na bolje. Na ruševinah
starih paradigem gradimo nov svet.«
Na sončno nedeljsko dopoldne, 3. avgusta, so na priložnostni slovesnosti
v Baru Maln na Izlakah predstavniki mlade generacije Teodor in Eva
Maurer ter Vanesa Makica položili
knjige v tamkajšnjo knjigobežnico in
Nataša Detič. Foto: URD
tako simbolično pospremili na pot
zagorske knjigobežnice, ki že stojijo,
in tiste, ki še bodo. Organizatorji so
ob tem pripravili glasbeno – literarni program. Med obiskovalci slovesnosti je bila tudi zagorska založnica
Nataša Detič. Prinesla je roman Nisem Penelopa, vzela pa Ženska pisma Mance Košir. Knjigobežnice se
ji zdijo »zelo dobrodošel projekt tudi
s stališča založnikov. Pametno je, da
ljudje čimveč berejo, ne glede na to,
ali knjige kupijo, si jih izposodijo v
knjižnici, ali pa kaj preberejo spotoma, ob kavi.«
Polona Siter Drnovšek
V občasni rubriki Verzi za
dušo bomo objavljali pesmi
zasavskih avtorjev. Kot prvi se
predstavlja z aktualno pesmijo zagorski ustvarjalec Vlado
Garantini, ki je svoje pesmi
predstavil že v več pesniških
zbirkah. Ljubitelji kulture ga
poznajo tudi kot slikarja. Uživajte v hudomušni Vladovi
pesmi. Naj bo to tudi povabilo
ostalim avtorjem, ki menijo, da
so njihove pesmi dovolj dobre
za objavo, da nam pošljejo svoje
verze ali nevezane pesmi.
Ublast
»Juhan, puvej nam, razlož,
bil oberštajgar si naš,
kuku de ta ublast,
ta male ldi tku stiska,
za gutanc tku drži.«
¸Ublast usaka je mal ud ldi,
mal ud hudiča,
pa mal ud Buga.
Mure pa taka bit,
de ma čimveč jajc,
pa čimmajn rit.
Narud brz ublasti je navadna
čreda,
tava, glida, pa nč na vid.
Usaka ublast mure pufarbana
bit,
črna, rdiča, bela,
narvečkrat pa šekasta, de lepš
zglida.
Usaka prejšna ublast
je pu pravilu slaba,
nova, mlada, pa fejst, dvobra,
in udličn ulada.
Ublast pu Europ, Amerik, pu
celm svet,
tud pu dolin Šenflorjansk glida,
a ker je med narudam še velik
megle,
na mure purajtat usega.
Ublast je kukr mugučen hrast,
k ma ugromn vej,
na ta zgurnih sedijo narbul zaslužni tiči,
in se nardl vid,
uni na spudnih se med sabi
strašn rukajo, cufajo, kausajo,
uni s tamočnimi repetnicami na
zgurne zbežijo,
ker tam sonce močnej sije
in vičo čast dožvijo.
A usaka ublast je kukr mast,
se rada pukvar, pustane žautuva,
dubi masu na glav,
in tadi ma ublast ub seb narud,
de jo z vej sklat in drugo pustav.¸
»Arduš, Juhan, ti s res udbit,
pulitika je kurba,
dejmo rej pit.«
Vlado Garantini
Kje so knjigobežnice?
Okrepčevalnica Vrt, Mladinski
center Zagorje, Slaščičarna
Zarja, Bar Maln, Medijske
toplice
Kupon velja do 28. 8. 2014
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite
strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo
časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.si ali po telefonu
03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
NAJBOLJŠA ZABAVA V ZASAVJU
ŽE 25 LET
Verzi za dušo
Teodor, Eva in Vanesa so prvi vložili knjige v knjigobežnico. Foto: URD
ŠPORT 13
četrtek, 14. avgust 2014
Evropa ni prioriteta
Rokometašice RK GEN-I Zagorje se že dva tedna pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Slovenske podprvakinje letos čakajo boji na treh frontah. Igralska zasedba je doživela
nekaj sprememb.
Zagorjanke so priprave na novo sezono začele na zadnji julijski dan. Ob
začetku trenažnega procesa so bile
prisotne vse igralke, ki bodo v prihodnji sezoni nosile zagorski dres,
razen Neže Mitruševske, ki je prve
treninge izpustila zaradi osebnih razlogov. V zadnjih sezonah drugi najuspešnejši ženski rokometni kolektiv
“Z optimizmom stopamo v novo
sezono, kjer nas čakajo nastopi v
treh tekmovanjih,” je pred izzivi,
ki Zasavke čakajo v tekmovalni sezoni 2014/15, povedal predsednik
zagorskega kluba Istok Cilenšek.
“Prva prioriteta je državno prvenstvo, nato pokal Slovenije, zadnji cilj
pa je pokal EHF, kjer smo že uvršče-
Rokometni klub GEN-I Zagorje bo v soboto, 16. avgusta,
organiziral mednarodni turnir Zagorska dolina 2014. Poleg
domačega kolektiva bo na njem nastopal tudi RK Zelene doline
Žalec in hrvaški ŽRK Koka iz Varaždina. Vodstvo RK Veplas
Velenje je v zadnjem trenutku odpovedalo nastop na turnirju, v
Zagorju pa bodo skušali namesto velenjskega kluba zagotoviti
drugega kvalitetnega nasprotnika. Začetek turnirja bo ob 13. uri
v zagorski športni dvorani.
v Sloveniji se je po tednu dni vadbe v
domačem okolju preselil v Kranjsko
goro. Tam je bilo v ospredju izboljševanje fizične pripravljenosti, igralke
pa so se po petih dneh na Gorenjskem v začetku tega tedna vrnile v
zagorsko dolino.
ni v tretji krog,” je sedmi sili načrte
pred razkril Cilenšek. Na evropskih
parketih bodo Zagorjanke težko dosegle odmeven rezultat, saj jih že v
prvem letošnjem nastopu v mednarodni konkurenci čaka lanski finalist
pokala EHF, danski Esbjerg. Nastopu
v srednjeevropski ligi SEHA so se v
klubu odpovedali.
Trije odhodi, pet
prihodov
Nives Ahlin se je po 12 letih vrnila v
domači klub. Foto: arhiv kluba
Bojan Voglar v zadnjih sezonah s
klopi uspešno krmari zagorsko rokometno barko: “Od igralk pričakujem
maksimalno angažiranost in trdo
delo. Do začetka državnega prvenstva nas čakajo tedni intenzivnega
dela, predvidoma bomo odigrali 12
prijateljskih tekem,” je dejal strokovnjak, ki bo v novi sezoni lahko računal na pet novih igralk. V primerjavi
Zagorjani v Metliko,
Rudar z Britofom
Naslednji konec tedna bodo s
prvenstvenimi nastopi začeli tudi
nogometaši obeh najboljših zasavskih klubov. Tako trboveljski Rudar kot Zagorje sta med favoriti za
naslov prvaka v reorganizirani tretjeligaški konkurenci.
V soboto, 23. avgusta, se bodo Zagorjani podali na neugodno gostovanje
h Kolpi v Metliko, Trboveljčani bodo
gostili kranjski Britof. Obe zasavski
moštvi se bosta za uvod torej pomerili
z novinci v ligi. Rudar pa ima ugoden
razpored tudi v naslednjih dveh krogih, ko najprej potuje v Kočevje, nato
pa doma pričakuje ekipo Šobec Lesce.
Zagorjani še vedno iščejo kvalitetnega branilca, potem ko sta jih zapustila
Denis Bašić in Nik Vodeb. Nekaj časa
je s “proletarci” treniral Jure Brečko,
nekdanji član Rudarja, a do dogovora ni prišlo. Trboveljčani so na prija-
teljskih preizkušnjah pokazali dobro
pripravljenost in se odlično kosali
tudi z drugoligaši. Tudi oni pa se bodo
morda še okrepili z enim napadalcem.
Prvo mesto ne
zagotavlja napredovanja
V tretji ligi sedaj namesto 28 sodeluje kar 52 klubov, ki so razdeljeni na
štiri geografska območja (vzhod, sever, center, zahod). Obe zasavski ekipi bosta nastopali v 3. SNL - center,
obe imata ob slabši konkurenci kot
v lanski sezoni možnost za preboj v
2. SNL. Vendar pa tudi prvo mesto v
ligi ne zagotavlja napredovanja, saj se
bo prvak 3. SNL - center za uvrstitev
v drugo ligo pomeril s prvouvrščeno
ekipo 3. SNL - zahod.
Do lanske sezone je bila tretja liga
razdeljena na dva dela (vzhod in zahod), Zagorje in Rudar pa sta že lani
krojila vrh lestvice. Letos, ko je zara-
Zagorje in Rudar se bosta med seboj pomerila v 12. in 25. krogu.
Prva tekma bo v začetku novembra na stadionu Rudar, druga pa
konec maja na Mestnem stadionu v Zagorju.
Okrepitve v zagorskem taboru z vodstvom kluba (od leve proti desni): predsednik Istok Cilenšek, Kaja Voglar, Marija Obradović, Pia Golob, Nataša Ljepoja, Nives Ahlin in podpredsednik Matjaž Macerl. Foto: arhiv kluba
GEN-I Zagorje v sezoni 2014/15:
Vratarke: Andrea Perić (Hrvaška), Pia Golob, Ajda Zubak, Tea Cilenšek.
Krilne igralke: Pia Ugrin, Jaša Vrbnjak, Janja Rebolj, Iza Bratec, Kaja
Voglar. Zunanje igralke: Ivana Ljubas (Hrvaška), Neža Mitruševska, Teja
Ferfolja, Marija Obradović (Srbija), Manca Jeglič, Tia Prašnikar, Nives
Ahlin, Samira Smajlović. Krožni napadalki: Sanja Gregorc, Nataša Ljepoja.
Trener: Bojan Voglar; Pomočnik: Jože Jeglič; Fizioterapevt: Luka Piškur;
Vodja ekipe: Vlado Vajda
Marija Obradović bo eno glavnih orožij
Zagorjank v novi sezoni. Foto: arhiv
kluba
z lansko sezono je zasavsko zasedbo
zapustila Neli Irman, ki je prestopila
v zagrebško Lokomotivo, Voglar pa je
ostal tudi brez Špele Okleščen in Tjaše Pikl, obe sta se preselili v Žalec.
Slovenskim podprvakinjam so se
pridružile tri mlade rokometašice.
Vratarka Pia Golob in krožna napadalka Nataša Ljepoja sta v Zasavje
prišli iz Celjskih mesnin, krilna igralka Kaja Voglar pa iz ekipe Zelene
doline Žalec. Poleg treh mladenk se
je Zagorjankam pridružila tudi izku-
šena zunanja igralka Nives Ahlin, ki
se je po 12 letih vrnila v matični klub.
Največ pa v zagorskem taboru pričakujejo od Srbkinje Marije Obradović,
prav tako zunanje igralke, ki je prišla
iz beograjskega Milenijuma. Obradovićeva je tudi nekdanja mladinska
reprezentantka Srbije. Ob njej ostajata
tujki v ekipi ostajata hrvaški igralki
Andrea Perić in Ivana Ljubas.
S Krimom pred
Esbjergom
Prvo prijateljsko tekmo bodo Zagorjanke odigrale ta konec tedna, ko
bodo na turnirju Zagorska dolina
2014 gostile RK Zelene doline Žalec in
hrvaški ŽRK Koka iz Varaždina. Med
drugim se bodo Zasavke odpravile še
na en mednarodni turnir v slovaškem
Hudoninu, prva uradna preizkušnja
pa jih čaka šestega septembra, ko se
bodo v tekmi za Superpokal Slovenije
v Ilirski Bistrici pomerile z aktualnimi
državnimi prvakinjami - rokometašicami Krim Mercatorja.
Zatem se bodo Voglarjeve varovanke
podale še na tradicionalni memorial
Vinka Kandije v Ljubljani, sredi naslednjega meseca pa jih že čaka prva
evropska preizkušnja. 15. ali 16. septembra se bodo v domači dvorani pomerile z Esbjergom, povratna tekma
na Danskem bo na sporedu teden dni
kasneje.
David Buovski
Jovan premaguje starejše
S Koroške s štirimi
medaljami
V začetku avgusta je na Ravnah na
Koroškem potekalo odprto državno prvenstvo (DP) v plavanju za
kadete, mladince in člane. Barve
trboveljskega PK Lafarge Cement
so zastopali Nina Kos, Kaja Imperl, Urška Zupanc, Klara Volaj,
Nejc Kos in Tilen Šintler. Skupaj
so priplavali do šestnajstih finalnih nastopov, kar je osem več, kot
jih je trboveljski klub zmogel lani.
Šintler, sicer letnik 1998, je v mladinski konkurenci osvojil bron na
100 prsno in 400 mešano. Kos, ki
je leto dni starejši od Šintlerja, pa
je na 800 prosto in 1500 prosto
priplaval do srebra.
DB
di reorganizacije v ligo vstopilo veliko moštev iz regionalnega ranga tekmovanja, bodo nasprotniki torej za
odtenek slabši. Ob zasavskih rivalih
se bodo za vrh predvidoma borili še
nogometaši kranjske Zarice, ljubljanske Ilirije in Ivančne Gorice. V ligi bo
nastopala tudi druga ekipa prvoligaša Kalcer Radomlje, ki pa v nobenem
primeru ne more napredovati v višjo
ligo.
DB
Konec julija je v Varšavi potekalo
evropsko prvenstvo (EP) v speed
badmintonu. Kot del slovenske reprezentance se ga je udeležilo tudi
nekaj predstavnikov trboveljskega
kluba. Največ je pokazal mladi Jaša
Jovan.
Petnajstletni Jaša Jovan letos prvič
nastopa v kategoriji do 18 let, z odlično igro pa je presenetil skoraj
vso konkurenco in na koncu postal
evropski podprvak. Med svojim pohodom do finala je premagoval številne igralce, ki so na svetovni jakostni lestvici uvrščeni tik pod vrh. V
osmini finala je ugnal Madžara Oliverja Vinzceja, v četrtfinalu Slovaka
Adama Kakulo, v polfinalu pa je bil
boljši od Nikole Kučine iz Hrvaške.
V finalu je bil za Trboveljčana premočan Madžar Benc Palinkas, ki je
slavil v dveh nizih (16:9, 16:11).
Jovan je v letošnji sezoni na različnih turnirjih sicer že opozoril nase v
konkurenci do 18 let, vendar pa je z
drugim mestom presenetil vse. Mladenič se je lani v konkurenci do 14
let okitil tudi z naslovom svetovnega
prvaka.
Še sedem medalj
Na EP so nastopili še trije člani ŠD
Speed Trbovlje. Silvo Vidmar in Bojan Jerman sta tekmovala med posamezniki nad 40 let. Oba sta doživela
podobno usodo. V svoji predtekmovalni skupini sta osvojila prvo mesto,
nato pa sta izgubila v osmini finala.
V najmočnejši moški konkurenci je
izkušnje nabiral Alen Baumkirher,
ki pa se med člani ni uspel prebiti iz
skupinskega dela tekmovanja.
Poleg Jovana so odličja osvojili tudi
drugi člani slovenske reprezentance. Jasmina Keber je z novo odlično
predstavo ubranila naslov članske
evropske prvakinje med posameznicami, v kategoriji mešanih dvojic pa
je skupaj z Matjažem Šušteršičem
osvojila srebrno medaljo. V kategoriji do 14 let je Rebeka Škerl prav tako
postala najboljša v Evropi, na tretjem
mestu ji je družbo delala Gabi Droždan. Obe sta nastopili tudi v konkurenci mladinskih dvojic – Škerlova
je z Danajo Knez osvojila srebro,
Droždanova pa je v paru z Lori Škerl
prišla do še enega brona. V kategoriji dečkov do 12 let je Jan Pirc postal
evropski podprvak.
ZT
14 ZA MLADE
četrtek, 14. avgust 2014
V Zagorju smrkastični vrtec
V prostorih nekdanje Lisce v Zagorju ob Savi bodo ponovno
odmevali glasovi. A to ne bodo glasovi delavk, ki ob strojih razpravljajo o svojih pripetljajih, temveč glasovi otrok,
ki bodo s prvim septembrom začeli obiskovati novo enoto
Vrtca Zagorje, imenovano Smrkci. Odprli so ga na dan praznika občine Zagorje ob Savi, devetega avgusta.
Novo enoto vrtca je na začetku poti
pospremil Pihalni orkester Svea Zagorje, za zabavo pa sta poskrbela čarovnik Grega in Ribič Pepe.
Vztrajna žabica iz
Zagorja
Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž
Švagan je zbranim povedal zgodbo o
dveh žabicah, ki so ju vrgli v posodo
mleka, od koder sta se trudili priplavati. Ena je že po kratkem času obupala in utonila, druga pa se ni dala.
Plavala je, plavala in vztrajala, dokler
ni iz mleka nastala smetana in je lahko prišla iz posode. “Ta, druga žabica je bila iz Zagorja,” je ob smehu in
aplavzu zgodbo zaključil Švagan.
Naslednja je pred množico stopila ravnateljica novega vrtca Tanja
Ravnateljica Tanja Starc se je s simboličnimi darili zahvalila vsem, ki so prispevali
k gradnji in delovanju vrtca. Foto: Martina Drobne
Starc, ki se je zahvalila vsem, ki so
prispevali k gradnji in delovanju
nove enote vrtca. Vsak je v dar prejel
smrkastičen portret – risbo sebe kot
smrkca.
Vrtec, centralna kuhinja
in medgeneracijsko
središče
Na prireditvi so se izkazali tudi otroci iz Vrtca Zagorje. Foto: Joža Sotenšek
Nagradni natečaj
Naj fotografija
letošnjih počitnic
To poletje je sicer precej deževno, vendar lahko kljub slabemu vremenu naredimo kakšno odlično fotografijo s počitnic. V objektiv
lahko ujamemo prave trenutke ležernih ali aktivnih počitnic, lepega
sončnega oziroma deževnega dne, mirnega sprehoda po naravi ali
divjanja po plaži ali kje drugje. Tudi doma, zakaj pa ne. Tudi tam so
lahko počitnice zanimive in fotoaparat pri roki ravno v najboljšem
mogočem trenutku. V Zasavskem tedniku razpisujemo nagradni
natečaj za naj fotografije letošnjih počitnic.
Finančna investicija v gradnjo nove
enote Vrtca Zagorje je znašala 4,8
milijona evrov, od tega je bilo 1,8
milijona evrov evropskih sredstev,
ostale tri pa je prispevala občina
Zagorje ob Savi. Ravnateljica Tanja
Starc je mnenja, da je bil ta denar
dobro in koristno porabljen. “Kdo bi
si želel boljše investicije v to prelepo
zagorsko okolje?” se sprašuje. Z ravnateljico pa se o koristnosti gradnje
nove enote vrtca očitno strinjajo tudi
starši zagorskega naraščaja, saj bo
prvega septembra vrata enote Smrkci
prestopilo kar 222 otrok. Po prvotnih
načrtih naj bi enota imela 10 oddelkov, vendar so zaradi velikega vpisa
morali dodati še enajstega. V Smrkcih pa svojega mesta ne bodo našli le
najmlajši, temveč bo v prostorih leta
2015 zaživelo tudi medgeneracijsko
središče. “Sodelovanje s starejšimi,
pravzaprav z vsemi generacijami, je
Pustolovščina za vsakega
Pustolovski park Geoss se nahaja v vasi Slivna v neposredni bližini geometričnega središča Slovenije. Obiskovalcem nudijo sprehod med drevesnimi krošnjami po petih trasah različnih težavnostnih stopenj s kar
72 različnimi elementi, ki jih pustolovke in pustolovci premagajo v dveh
do treh urah. Pustolovščine parka so primerne za otroke od četrtega leta
dalje in odrasle. Vedno vas bodo prijazno sprejeli izurjeni inštruktorji,
ki bodo skrbeli za vašo varnost, med drevesi pa vas bo varovala oprema
proizvajalcev Petzl, Singing rock in pa Climbing Technology. Park je zgrajen skladno z EU standardi in kot zagotavlja 100-odstotno varnost vseh
obiskovalcev.
Sodelujejo le mladoletni
Sodelujte tudi vi! Le starost je omejena. Sprejemali bomo le fotke,
ki so jih ustvarili mladoletniki. Torej, tisti, ki ste že polnoletni – v tem
natečaju nimate kaj početi.
Pošljite po vašem mnenju najboljšo fotografijo tega poletja na naš
elektronski naslov: info@zasavskitednik.si in pokažite jo celemu Zasavju.
Če bo izbrana vaša fotografija, bo vsakokratno listanje po časopisu
še bolj zanimivo. Pri pošiljanju predlogov upoštevajte, da je treba
fotografijo posredovati v jpg formatu in v čim boljši resoluciji.
Ob fotografiji pošljite tudi osebne podatke, naslov in telefonsko številko.
Bogate nagrade
Fotke, ki jih bo izbral uredniški odbor časopisa, bodo bogato nagrajene. Z visokimi nagradami. Leteli bomo, lebdeli, se sprehajali, vpili
in se smejali nad zemljo. Nagrade je namreč prispeval Pustolovski
park Geoss.
Prva nagrada: orjaška vstopnica – vključuje vstopnino v park in dva
spusta po orjaškem flying foxu
Druga nagrada: odrasla vstopnica – vstopnina v park za odraslega
Tretja nagrada: spust po orjaškem flying foxu
Vstopnina v park vključuje sprehod po petih trasah Pustolovskega
parka Geoss in 72 plezalnih elementov. Orjaški spust pa je spust po
najdaljšem flying foxu v osrednji Sloveniji v skupni dolžini 915 m.
zelo pomembno in tega se močno veselimo,” dodaja Starčeva.
Vrtec Zagorje bo v letošnjem letu doživel še nekaj sprememb. Enota Jurček, ki je le nekaj minut hoda stran
od Smrkcev, se zapira. Občina namerava dodtrajano stavbo podreti,
prostor pa uporabiti za širitev glasbene šole. Otroci, za tri oddelke jih je,
bodo odslej obiskovali Smrkce. Prav
tako se v novo enoto selita dva oddelka iz enote Center in dva oddelka iz
Osnovne šole Ivana Skvarče. V Smrkcih bo tudi centralna kuhinja, kjer se
bodo pripravljali obroki za več kot
600 otrok, vpisanih v Vrtec Zagorje.
Ko je prišel čas, da sta ravnateljica in
župan simbolično prerezala trak in
otvorila vrtec, so v zrak poleteli zeleni, modri in beli baloni. Vsi, ki jih
je zanimalo, kako nova enota izgleda
od znotraj, pa so dobili priložnost
sprehoditi se skozi prostore. Medtem
ko so si odrasli Smrkce dodobra ogledali, so otroci preizkusili pripomočke, s katerimi se bodo od prvega septembra naprej lahko igrali vsak dan.
Martina Drobne
Rima se rima
Občasno bomo tudi na strani za
mlade objavljali pesmi naših bralk
in bralcev. Tokrat predstavljamo
pesem Damirja Beganovića, ki je
doma v Hrastniku. Star je 33 let
in dela kot pomočnik vzgojitelja v
vrtcu Hrastnik. Napisal je že nekaj
pesmic, ki so namenjene otrokom.
Jaz otrok
Za roko me primi, da na cesto ne
stečem,
poslušaj me zdaj, takole ti rečem.
Taksen avto imel bi tudi jaz,
a to le kaze moj pravi obraz.
Dobro poglej me, saj sem otrok,
malo sem skuštran in umazanih rok.
Zobki so beli in smrkav je nos,
o tem sta že čivkala vrabec in kos.
Ta kos je črn kot maček Muri,
ki me že čaka čez slabi dve uri.
Morda sem pohodil kakšno mravljico
a zdaj se mudi mi poslušati pravljico.
Mogoče danes kakšna bo nova,
kako po gozdu strašila je sova.
Tu in tam rad koga ugriznem,
od sladkih bombonov še raje se
obliznem.
Draga mami, prosim, ne zameri,
zakaj mi razlagaš o naši atmosferi.
V pustolovskem parku lahko posnamete tudi nagradno fotko. Foto: arhiv Pustolovskega parka Geoss
Mladinski center Trbovlje, Hrastnik, Zagorje; Piramida Trbovlje, Zagorje; Mladinska knjiga Trbovlje, Zagorje; Knjžnica Antona Sovreta Hrastnik; Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi; Društvo prijateljev
mladine Trbovlje; KBM Zagorje; Oskar (Trbovlje); Čudežna dežela (Zagorje).
Saj mene to sploh ne zanima,
raje povej mi od kje pride zima.
Kaj pomeni, da imaš me rada,
zakaj sploh očiju raste brada?
Povej mi, kako se dotaknem belih
oblakov,
zakaj še nisem hitrih korakov.
Najraje od vseh imam babice in tete,
za njih sem se vedno najboljše dete.
Z njimi hodim na dolge sprehode,
ob jezeru hranim bele labode.
Še bi govoril, a zdaj moram nehat,
veke so težke in pričel sem že zehat.
Damir Beganović
ŽIVLJENJE 15
četrtek, 14. avgust 2014
Srebro v avgustu
Foto: Ines Kolar. Foto: Neja Berger
Je kozarec na pol poln ali na pol prazen?
Vsi poznamo zgodbo o dveh možakarjih, ki sta različno videla isti kozarec. Eden od njiju je trdil, da je kozarec »na pol prazen«, drugi pa je
zagovarjal trditev, da je kozarec »na pol poln«. Kdo je imel prav? Oba.
Seveda pa je bil odgovor odvisen od njune perspektive in njunega pogleda
na kozarec.
Prejšnji teden sem se zjutraj prebudila in se oblekla za tek. Ko sem prišla
pred blok, sem ugotovila, da prav na rahlo dežuje. Lahko bi se obrnila,
šla nazaj v stanovanje in celo dopoldne tarnala, kako je to vreme muhasto, kako ves čas dežuje, kako človek v takšnem vremenu ne more početi
ničesar … in tako bi se ujela v krog slabe volje in nizkih energij. Toda jaz
sem se le nasmehnila in si rekla »Ni slabega vremena, je le slaba oprema,«
in se odpravila na tek. Uživala sem v tem, kako mi je vsake toliko časa na
obraz padla kapljica dežja, zraven pa sem občudovala naravo v vsej njeni
veličini in mogočnosti. Domov sem prišla nasmejana, polna energije in
dobre volje.
Dragi moji, enako je z našimi življenji. Lahko tarnamo, kaj vse nam gre
»narobe«, kako se na nas lepijo »negativni« dogodki in »negativni« ljudje,
lahko pa se ustavimo in pogledamo, kaj vse lepega se nam dogaja v življenju in kako zelo srečni smo lahko zaradi tega. Boste rekli, da se vam ne
dogajajo lepe stvari? Ne verjamem. Vprašanje je le, če jih skozi svojo slabo
voljo uspete zaznati.
Dajte, ozrite se naokoli… Presenečeni boste nad tem, koliko lepega nas
obdaja.
diamante. Nesrečnika sta si ravno
takrat zavezala oči, da bi preizkusila, kako se bosta znašla, ko jima
bo opešal vid. »Auč, auč, joj, prejoj!« sta tožila, hodeč bosonoga po
diamantih, »kdo je bil tako nespameten, da je nasul kamenje na pot?«
Odšla sta dalje, ne da bi vedela,
kakšno priložnost sta zamudila.
Srebro in diamanti v avgustu so
polni vrtovi in polja, buče na milijon načinov, dolgi dnevi in kratke
noči, vzpon na Kum in skok v Savo,
sprehod z roko v roki in jutra, ko se
nikamor ne mudi. In če prav pomislim, srebro leži po tleh celo leto,
vsak mesec in sleherni dan. Le oči
je treba odpreti.
»Napiši kaj o tem,« je rekel Marko
in se hudomušno nasmehnil. Pod
nos mi je potisnil natiskano elektronsko sporočilo. Govorilo je o
tem, da ima letošnji avgust pet petkov, pet sobot in pet nedelj. Ta pojav
se zgodi enkrat v 832 letih in Kitajci
ga imenujejo »žepi, polni srebra«.
Ampak to še ni vse. Da bi se moji
žepi napolnili s srebrom, moram to
sporočilo poslati svojim prijateljem
in čez štiri (zakaj ne pet?) dni me bo
presenetil denar.
Bolj kot teh avgustovskih pet me
zanima človeško vraževerje. Saj
veš, da ne more pomagati, pa vseeno pošlješ dalje. Obvezen pljunek
čez ramo ob srečanju s črno mačko.
Ko zapoje kukavica, roka samodej-
no zleze v žep in išče drobiž. Potrkamo, ko povemo kaj dobrega (da nas
ne slišijo demoni) in panično iščemo
gumb (teh je na naših oblačilih vse
manj) ob srečanju z dimnikarjem.
Vraževeren je bil starodavni, prvinski človek. Nezmožen razložiti igro
narave in karme je vzroke za srečo in
trpljenje pripisal višjim silam, ki jih
je oboževal in se jih hkrati bal. Očitno se nas nekaj tega še vedno drži.
Vse v redu, dokler res ne verjamemo,
da bomo z verižnim pismom obogateli.
Žepi, polni srebra so me spomnili
na priliko, ki pripoveduje, da se je
Bog namenil olajšati življenje starima, revnima zakoncema. Na njuno
vsakdanjo pot skozi gozd je nasul
ALI STE VEDELI…
Robida, rubus fructiosus l.
Robida je super živilo. Foto: Jasmina
Škrabar
Robida je znana že iz časov, ko so po
naših gozdovih še strašile čarovnice in ob polni luni plesale na Kleku
s hudičem… Robidine liste so naši
predniki uporabljali za odganjanje
zlih duhov.
Robida s svojimi trni opozori nase, če
slučajno že prej nismo videli njenih
temno modrih, skoraj črnih sočnih
plodov. Plodovi so zaradi vsebnosti
vitaminov (C, A, K), vlaknin, taninov, folne kisline, mangana in antocianinov – barvil, močni antioksidanti, ki nas varujejo pred prostimi
radikali, ki posledično povečujejo
možnosti za nastanek raznih bolezenskih stanj oz. vnetij.
Polona Siter Drnovšek
Poparek oz. čaj iz posušenih robidinih listov se je v ljudski medicini
uporabljal za blaženje črevesnih težav. Na univerzi Siene v Italiji, so naredili raziskavo, ki je potrdila alternativo v primerjavi z antibiotiki proti
bakteriji Heliobacter pryori.
Prav tako pa nam čaj lahko pomaga
pri odpravljanju aft, ki se pojavijo na
ustni sluznici, za blaženje vnetega
grla in za pospeševanje celjenja ran.
Robido lahko tako glede na njene
lastnosti uvrstimo med super živila.
Jasmina Škrabar
Ines Kolar
Aforizmi
Največ resnic izveš v otroških vrtcih.
Enačba: Slovenec x Slovenec = Zavist2
Novodobni latinski pregovor: Prišel,
videl, pokradel.
Praljudje so nekdaj obirali kosti, zgodovina se ponavlja.
Štručka s tunino
Sestavine:
2 štručki
50 g tunine v olivnem olju (pločevinka)
žlička majoneze
4 solatni listi
1 paradižnik
sesekljan peteršilj
sol in olje
Slastno. Foto: Marija Razpotnik
Za nadev z vilicami ali s paličnim
mešalnikom zmiksamo tunino in
dodamo ostale sestavine: majonezo,
sesekljan peteršilj, sol in poper. Štručko prerežemo, obložimo s solatnimi
listi nadevamo s tuninim nadevom in
rezinami paradižnika. Po želji lahko
štručki dodamo še sesekljano čebulo, kisle kumarice, svežo ali vloženo
papriko, sveže narezane kumarice…
Marija Razpotnik
Rdeči Tajfel
Luna nam je polepšala avgust. Foto: Metka Šum.
Lep pozdrav
in hvala za Zasavski tednik, ki tako
redno prihaja do nas! V njem (četrtek, 31. 7. 2014) mi je ob prvem bežnem pregledu vse boljšega časopisa,
največje zanimanje vzbudil članek
Že peti oratorij v Zagorju ob Savi.
Najprej pa seveda preberem uvodnik
Marka Planinca. eliko je zanimivih
in uspešnih ljudi v Zasavju, piše.
Eden takšnih je prav gotovo gospod
duhovni vodja kaplan Martin Golob.
Zanimivo bi bilo izvedeti kako je uspel združiti 108 otrok in skoraj 40
animatorjev v tem razburkanem obdobju, ko naša vernost močno upada.
Gotovo bo bralce Tednika zanimal ta
»veliki« duhovnik. Intervju oz. pogovor bi z njim moral opraviti novinar
vašega Tednika, ki je tudi sam sposoben pogovora z osebo iz slovenske
Cerkve. Mogoče bi to najbolje opravil g. Plahuta, ki se je v številki 3
predstavil z všečnima prispevkoma.
Napisati moram, da ne smemo pozabiti zaslug za oratorij tudi g. župniku
Matjažu Križnarju. Ta je znal z mladimi že v začetku, pred 14 leti, ko je
prišel v Zagorje. Poznan je po obiskih
bolnih mladih ministrantov, ki se jih
je spomnil, ko se jih ni spomnila posvetna veja družbe (šola…). Vsekakor
nadaljujete s predstavitvami zanimivih ljudi iz Zasavja. Velko uspeha še
naprej in hvala za vse lepe prispevke!
Alfonz Ščurk – Fonzi iz Hrastnika
Dva škrata
V 5. številki Zasavskega tednika
sta prikradla dva škrata. Fotografiji župana Matjaž Švagana na
strani 15 niso delo Damirja Kozolića. Črno belo fotografijo je
posnel Lovro Rozina, hranijo jo v
arhivu občine Zagorje, iz njihovega arhiva je tudi barvna fotografija. Avtorjem in občini se iskreno
opravičujemo.
Uredništvo Zasavskega tednika
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
16 ZABAVA
četrtek, 14. avgust 2014
Zagorje je praznovalo
Središče Zagorja je za en vikend ponovno postalo kraj zabave, druženja in dobre glasbe. Staro in mlado je zapustilo svoje domove, da bi se pridružilo slavju. Praznovanje zagorske
noči, praznika občine Zagorje ob Savi, je namesto 9. avgusta potekalo teden prej, 1. in 2. avgusta. Kot vsako leto se je
dogajanje začelo v petek, na Noč pred nočjo, vrhunec pa je
doseglo na Zagorski noči v soboto.
V duhu metala in klap
V petek se je začelo dogajati popoldan, ko je v okviru Mlade zagorske
noči na igrišču Partizan potekalo Nice3na3 tekmovanje v ulični košarki.
Uro kasneje se je dogajanje prestavilo
na ploščad pred muzejem, kjer je gledalcem zaigral Pihalni orkester SVEA
Zagorje, Garda slovenske vojske pa
je prikazala svojo usposobljenost.
Ob osmih je središče znova postal
Partizan. Gledalci so se s pijačami
v rokah posedli na tribune ali pa so
stopili pred oder, kjer so po strunah
in bobnih udarili člani metalskih
skupin Parliament Attack, Terminal
disease in Trifail, plošče pa je zavrtel
DJ Kodro. Ob uradnem začetku Noči
pred nočjo je na odru pred Gasilskim
domom zapela Klapa Sv. Florjan, ki
je z nežnimi ritmi zvabila publiko na
ples. Za plesno spremljavo je poskrbela tudi Klapa Cambi, še posebej divje
pa so se oboževalci zavrteli ob glasbe
znane srbske skupine Luna.
Športno in glasbeno
V soboto je bilo okrog tržnice Pod
uro pestro že zgodaj zjutraj. Ob devetih se je namreč začel tradicionalni
kolesarski vzpon na Zasavsko Sveto
goro, ob isti uri pa se je na ploščadi
tržnice zavrtel Menjalni krog. Tam so
lahko udeleženci svoje izdelke zamenjali za “kuolme”, valuto kroga, te pa
za izdelke drugih. Malo stran je potekala ustvarjalna delavnica, kjer so otroci barvali metuljčke in hobotnice iz
papirnatih rolic. Barva je škropila tudi
pri sosednji mizi, kjer so si mimoidoči
lahko na obraz dali naslikati zanimiv
motiv. Na Glasbenem živ žavu so najmlajši rajali z Damjano Golavšek.
Točno opoldne so na ploščadi tržnice
razglasili rezultate kolesarskega vzpona. Prvi trije, ki so se na Zasavsko
Sveto goro vzpeli v manj kot šestintridesetih minutah, so bili Primož Roglič iz kluba Adria Mobil, Luka Pajek
iz kluba Tektonik in Peter Zupančič
iz kluba Kd Calcit Kamnik. S tem se
Nori ambasador
Včasih za koga rečemo, da je v
kakšni firmi že praktično inventar.
Ker je toliko let tam, da si ustanove
že ne moremo predstavljati brez njega. Tako bi lahko rekli tudi za Pera
Brkovića. Opravlja službo »hišnika« zagorskega delavskega doma.
Že dolga leta. Tu se ni spremenilo
nič. So se pa zadnja leta občutno
spremenili njegov fizični izgled,
njegova širša prepoznavnost in tudi
njegova zdravstvena kartoteka.
Pero Brković se je ob izdaji knjige Nori
ambasador svoji ženi Mileni zahvalil z
verzi, ki jih je napisal zanjo v posvetilu.
Foto: TPK
Leta 2007 je bil Pero težak 149 kilogramov, njegova raven sladkorja v krvi pa je znašala 39 mmol/l.
Normalna raven po jedi znaša 7,8
mmol/l. Zaradi drastičnega nihanja
ravni glukoze je nihal tudi njegov
vid. Okulisti mu niso bili sposobni
odmeriti pravilne dioptrije, zato se
je usodnega dne brez očal odpeljal v
Ljubljano na zdravniški pregled. Z
motorjem. Še dobro, da je za njim sedela žena Milena, ki mu je brala znake in pravočasno zavpila, če je spregledal pešca na cesti. Praktično slep
je tisti dan izvedel, da ima tako slabe
izvide, da mu takole čez prst ostanejo
– če ne bo nečesa spremenil – le še tri
leta življenja.
Pretresen je prisluhnil zdravnikom
in začel hoditi. Hodil je in hodil. Od
Doboja do Zagorja in nazaj. Hodil je
ponoči in podnevi. In še hodi. Danes
je dobrih 70 kilogramov lažji, njegova raven sladkorja je spet normalna. Postal je ambasador kampanje
spreminjanja diabetesa, ki jo vodita
Zavod Diabetes in revija Dita. Postal je tudi ambasador prijateljstva
med občino Doboj, kjer se je rodil,
in Zagorjem, kjer si je ustvaril družino. Njegova zgodba je zanimiva in
navdihujoča. Čeprav jo rad pove, jo
je želel skupaj s fotografijami povezati v lični paketek, ki ga lahko izroči
tistim, ki mu stojijo ob strani in ga
podpirajo. Izdal je knjigo. Njegovo
zgodbo je napisala novinarka Dela
Polona Malovrh. Nosi pomenljiv
naslov: Nori ambasador. V četrtek,
31. julija, jo je predstavil v avli svojega kulturnega doma in bil navdušen
nad občinstvom, ki so ga prišli poslušat. Ljudje ga imajo radi. Prišli so
številni Zagorjani, zapel mu je Vlado
Poredoš, prijazne besede so mu javno namenili direktor občinske uprave Zagorje Rudi Medved, aktualna
varuhinja človekovih pravic Vlasta
Nussdorfer in urednica revije Dita
Darja Lovšin.
Tatjana Polanc Kolander
Zagorska noč je pritegnila veliko obiskovalcev. Foto: arhiv občine Zagorje
športni del dogajanja še ni končal. Ob
šestih popoldne je pred zagorsko tržnico svojo pot končala druga skupina pohodnikov, ki so se podali na pod
od nogometnega igrišča Proletarec
Zagorje mimov Vin in Vinske sklale
do Kisovca in preko Repnika do tržnice Pod uro (prva skupina je izpred
Proletarca odšla ob devetih, druga pa
ob 16. uri). Hkrati so na cilj prihajali
udeleženci 10. teka po Zagorski dolini, cici teka, otroškega teka in teka
invalidov. Tek po Zagorski dolini je
bil dolg 10 kilometrov in pol, ciciba-
ni, stari do 7 let, so svojo pot začeli
pri krožišču, otroci med 9 in 11 let so
tekli izpred Gasilskega doma, otroci
med 12. in 15. letom starosti so se v
tek pognali v križišču v Toplicah, za
invalide pa se je pot začela pri Zdravstvenem domu.
Dve uri kasneje, ko so se športniki dodobra ohladili, so se lahko z ostalimi
željnimi zabave z brezplačnimi korneti v rokah odpravili proti odru pred
gasilskim domom. Tam so zapeli Koala Voice, mlada, a uspešna rock skupina, ki so jim po predstavitvi roko-
metašic RK GEN-I Zagorje za sezono
2014/2015 sledili že tradicionalni Bohemi, srca žensk je ogrel Jan Plestenjak s svojimi značilnimi besedili in
melodijami. Na koncu je publiko obnorela skupina Orlek. Nabito polno je
bilo tudi parkirišče ob tržnici, kjer sta
za glasbo poskrbela narodno zabavna
ansambla Črički in Mladi Dolenjci ter
Nuša Derenda s svojim bandom. V
središču Zagorja do zgodnjih jutranjih ur ni zaspal prav nihče.
Martina Drobne
Odprla so se nebesa
Poleg premogovništva je vse tri zasavske občine včasih povezovalo
tudi steklarstvo. Zaradi premoga so
se potujoče glažute iz gozdov selile
k izvorom stalnega kuriva. Zrasle
so steklarne v Zagorju, Trbovljah,
nazadnje v Hrastniku. Steklarne so
se ustalile, steklarji se niso mogli.
Navajeni nenehnega popotovanja
od glažute do glažute so na začetku
moderne industrijske dobe ohranili
nemirno kri in se selili za steklom
širom Evrope in Bližnjega vzhoda.
Vsepovsod je bila steklarna središče
njihovega poklicnega, družinskega
in družabnega življenja. Hrastničan Robert Sticher je s svojimi 86.
leti enem najstarejših še živečih steklarjev.
Robert Sticher pravi, da so steklarji
včasih »čečkali«. Foto: Milko Plahuta
Kdaj ste prišli v Hrastnik?
V zgodnjih otroških letih se je naša
družina iz Zagorja preselila v Hrastnik. Tudi mi smo bili »potujoči«, saj
je oče iz prostranih pohorskih gozdov sledil steklu v Zagorje in potem
v Hrastnik.
Kje ste živeli?
Družina je bila velika, za nas v delavskem naselju ni bilo primernega stanovanja. Poiskali smo si ga v prvem
nadstropju kmečke hiše, v pritličju so
bili še hlevi. Najemnino je plačala tovarna, kot tudi elektriko in mesečno
merico premoga za ogrevanje. To je
veljalo tudi za stanovanja v steklarski
koloniji.
Česa se najbolj spominjate iz svoje
mladosti?
»Sladkega Tončka«. Slaščičarja, ki je z
Rudnika v »ta spodnji konec« z vozičkom vozil sladoled, kremšnite, piškote in druge sladkarije. Pa avtomata
za sladkarije iz trafike pri železniški
postaji, gradnje mostu čez Savo leta
1942 in velikega »fuzbal placa«, na
prostoru, kjer danes stojita »stolpnici« na Kranjskem.
Kdaj ste začeli delati?
Leta 1943. Pri petnajstih. Kot večina mojih vrstnikov. Tisto leto je bilo
čudno leto. Vsake toliko časa je namreč koga izmed sodelavcev zmanjkalo. Kasneje smo izvedeli, da so
odšli k partizanom.
Kakšna je bila Steklarna takrat?
Začel sem z odnašanjem od peči na
»virštat«. To sem počel nekaj let. Polovica zaposlenih je govorila nekakšno popačeno nemščino, občevalni
jezik potujočih steklarjev, sestavljenih iz različnih narodov in narodnosti nekdanje Avstro ogrske. A si se jih
hitro navadil. V tovarni je tedaj delovalo pet velikih peči s po osmimi lonci. Peči so kurili s premogovim plinom. Vsa proizvodnja je bila ročna s
pihanjem. Najtežje je bilo napihovati
balonske steklenice velikih dimenzij
za shranjevanje kislin in lugov sosednje kemične tovarne. Kot zanimivost
naj omenim, da so glinene lonce, v
katerih se je talilo steklo, naredili
kar doma, v posebnem oddelku. Tudi
prve stroje za polavtomatsko in avtomatsko izdelavo steklenih izdelkov,
popularno imenovane Lajka, po ruski psički, ki je koncem petdesetih let
v vesoljski kapsuli obkrožila svet. Na
takšnih strojih sem delal tudi sam.
Kaj ste včasih jedli?
Lahko bi rekel, da je bil glavni obrok
na šihtu malica. Pri veliki peči so
zaradi težkih pogojev delali od 4-ih
zjutraj do 10-ih dopoldne. Malica je
bila nekako ob pol osmih. Za malico je bil obvezno golaž. Meso smo
kupovali pri Logarju. Drugače pa
»krumpantoč«. Zelenjava nam je na
vrtu za vogalom zrasla… So pa steklarji v ta namen tudi »čečkali«. Od
tovarne so namreč dobili dovoljenje,
da lahko nekaj steklovine odnesejo
domov zase. To so navadno zamenjali za hrano na kmetih. Samo enkrat
so se nam odprla nebesa. Neko nedeljo, ko je praznoval lastnik tovarne
svojo 60-letnico, so okrog peči pekli na žaru. Mesa je bilo kot drv, pivo
je obilno teklo. Otroci smo se pa s
»krahrlom« nalivali.
In kako ste preživljali prosti čas?
Prostega časa je bilo med obema vojnama bolj malo. Vseeno je bilo nekaj
športnih in kulturnih društev, kjer si
se lahko sprostil, na primer steklarska godba na pihala, dramska skupina ali nogometno društvo.
Milko Plahuta
FOTOREPORTAŽA 17
četrtek, 14. avgust 2014
Medijske toplice nekoč in danes
Gradnja starih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije
Gradnja olimpijskega bazena. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije
Otvoritev starih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije
Tihožitje. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija
Listje in luč.
Foto: Arhiv Bronislav Urbanija
Blišč starih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije
Blišč novih toplic. Foto: Arhiv Bronislava Urbanije
Beda novih toplic. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija
Miza za štiri. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija
Bazen brez kopalcev.
Foto: Arhiv Bronislav Urbanija
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Lahko je drugače. Zumba v bazenu. Foto: Arhiv Bronislav Urbanija
18
OGLASNA STRAN
četrtek, 14. avgust 2014
ZABAVA 19
četrtek, 14. avgust 2014
Nagradna križanka 6
6
PIVOVARNA
V LJUBLJ.
ZDRAVSTVENA
USTANOVA
LEKARNAR
OKONČINA
TRIZLOŽNA
PESNIŠKA
STOPICA
GRŠKA
ČRKA
ŠVEDSKA
ALPSKA
SMUČ. ANJA
PRAV TAKO
(ZAS.)
P. ZBOR V
CERKVI
PRITLIK.
ZA POLTON
ČLOVEK Z
LJUDSTVO
ZNIŽANI
IZKUŠNJAMI
NA FILIPINIH
TON E
NATRIJ
KRAJ PRI
LJUBLJANI
KLADA ZA
SEKANJE
DRV
VOJAŠKA
FORMAC.
HITLER.
VOJSKE
TARA (OKR.)
KOŠ. LIGA V
ZDA
TALIJ
ZASAVSKI
VRH
SLOVEN.
VULKAN NA SOLMIZACIJIGRALKA
FILIPI-NIH
SKI ZLOG
NATAŠA TIČ
OSEBNI
ZAIMEK
EVGEN
BERGANT
IGRA S
KARTAMI
ORANJE
VRSTA
VOLNE
ZAČETEK
GESLA
AGAVI
PODOBNA
RASTLINA
VRH BLIZU
KOPITNIKA
PLAČILO
PREK BANKE
SLOVEN.
POLITIK
DUŠAN
KONIČAST
BORILNI
MEČ
NASPROTJE
DOBREGA
FR. SLIK.
ALPHONSE
SLIKAR
(SLABŠ.)
GRŠKA
ČRKA
SAMOST.
PODJET.
OKRASNI
PTIČ
IZPODNEBNIK
AVTOM. OZN.
ZA MADAGASKAR
SLOVEN.
IGRALEC
BORIS
SLOVEN.
REŽISER
VALTER
IT. MOŠ. IME
ATLETSKA
DISCIPLINA
SRED. BES.
NIJBOER
GLAS PRI
SPROŽITVI
»ŠAŠO«
HRIBAR
KIT. PRIPOVEDNIK
VRH NAD
SEVNICO
AV. OZN.
RIJEKE
NEKD. NOR.
SMUČ. SK.
VEGARD
ALUMINIJ
Prejeli smo 88 rešitev za nagradno križanko 5. Nagrajenci bodo prejeli nagrade Zavoda za šport in Zasavskega
tednika – vstopnice za kopanje v trbo-
7
4
7
6
3
5
9
8
4
3
5
1
2
3
5
1
8
2
6
9
7
2
9
8
7
4
1
6
5
4
7
6
5
1
9
2
3
5
1
9
2
3
7
4
8
8
6
2
4
7
3
1
9
7
3
5
1
6
2
8
4
1
4
3
9
8
5
7
6
3
7
2
4
8
9
2
9
9
4
2
5
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
AETI (pritlikavo ljudstvo na Filipinih), EARLSSON (švedski politik
Ingvar), NEVROPTERA (insekt z
dvema paroma mrežastih, prozornih kril, npr. kačji pastir)
5
8
6
Ime in priimek:
SLOVARČEK:
6
1
veljskem bazenu: Borut Klančar (Krištandolska c. 3, 1431 Dol pri Hrastnik),
Dragica Judež (Dolenja vas 17, 1410
Zagorje ob Savi) in majica Jamatlona:
Marjeta Malavašič (Pod gozdom 12,
1420 Trbovlje). Iskrene čestitke!
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 6 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in
tel. številko) info@zasavskitednik.si
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli nagrade Zasavske turistične organizacije (knjiga Poglavja iz Zasavja,
predpasnik V tri krasne in majica V tri
krasne).
8
4
5
1
2
UČENJE
JAPON. IGRA
PROTESTANTSKI
CERKOVNIK
3
2
VEZNIK
ZVIŠANI
TON E
EGIPČANSKI
BOG SONCA
8
9
TITAN
ZEMLJEVID
(ANGL.)
ŠPANSKI
PESNIK
FEDERICO
LORCA
Geslo: Ohladimo se
8
FRIDOLIN
MAJHNA
IKRA
6
VRH NAD
HRASTNIKOM
OKR. ZA
DEV. OTO.
OKENSKO
KRILO
SILICIJ
POLITIK
LUKA
POVRŠINSKA MERA
RADON
Sudoku 6
3
ČASOVNA
ENOTA
ROMAN
VODEP
ENAKA
SAMOGL.
2. IN 4.
SAMOGLASNIK
OSLOV GLAS
at, Adam, tlačilka, RK, ime, kem, vdor,
večkrat, ata, Ohladimo se
2
AVT. OZ.
ROMUN.
KIT. IGR.
GONG
HRVAŠKA
PLAVALKA
GLIGORIO
AN. GLAS.
RINGO
3
Rešitev nagradne križanke št. 5:
ippon, vivo, nravi, oder, seno, jez, Medijske, uk, tara, ar, zvok, Ed, podtlak,
ion, modelar, škarpa, NRT, SB, uporaba, Anzelm, Ik, Atle, naborek, Opie,
Karajan, AL, ala, ŠM, UC, nula, ar, nat,
Čemšenik, načo, Iliada, Ilič, Ado, opica, octavia, Rimske, jasa, Ron, Toplice,
VRH BLIZU
ČEMŠEN.
PLANINE
SUPERSILA
VRH BLIZU
SENOVEGA
AVTOM. OZN.
ZA NIZOZEMSKO
SREDIŠČE
HERCEG.
KAČJI
PASTIR
NADALJEVANJE GESLA
ARITMETIČNA ENOTA
LIECHT.
SMUČAR
WENZEL
ŠVEDSKI
POLITIK
INGVAR
AKCIJA MED
NOB
8
SL. PESN.
STANKO
VRŠILEC
DOLŽN.
AM. NOČNI
DALJNOG.
NASAD OB
HIŠI
6
IVAN JANŠA
OPOMBA
4
NASLOV
PREŠERNOVE PESMI
KREACIJA,
STVARITEV
7
LITIJ
KRAJ NAD
PORTOROŽEM
ČE
1
OKVARA
STAREJŠI
(OKR.)
POGAŠEN
DELEC
PREMOGA
MEDICA
JUGOSL.
VARNOS.
OBVEŠ.
SLUŽBA
ANTIČNO
MESTO V
MALI AZIJI
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
info@zasavskitednik.si
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
četrtek, 14. avgust 2014
NOVO - Avtopralnica
najboljše vseh svetov
preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK
+5
letna
garancija
že od 13.990 EUR
Prenovljeni
KIA Sportage
7-letna garancija
- avtomatska pralnica
- možnost self-service
- ročno pranje
- poliranje vozil
- voskanje
- pranje podvozja
- magična pena
- globinsko čiščenje
Avtopralnica
krzisnik
Suzuki Sx4 S-CROSS
Unovčite svoje jokerje in pridobite najboljšo ceno!
Nepremagljivi pogoji financiranja!
Akcija popust + tretjine brez obresti*
Avtohiša Kržišnik
Zagorje
30
LET
Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene!
nov{ m{zd{ 3
S SKYACTIV TEHNOLOGIJO
Avtohiša Kržišnik
Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500
www.avtohisa-krzisnik.si
Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje
Kdor prej pride, prej melje
Iznajdljive in z energijo polne sodelavce na področju trženja vabimo, da sooblikujejo
vsebino časopisa Zasavski tednik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na info@zasavskitednik.si
Lahko pokličete tudi na (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v
naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni
in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja
poslanih prispevkov.
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak
dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na
banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo
pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak
časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več
kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10
evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik
Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na
internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave
v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V
tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
Andrej Zdovc, Karolina Bartol, Marija Vučetič, Matjaž Merzel, Emil Štern,
Matej Sešlar, Miroslav Štrajhar, Ivan Restar, Hermina Umek, Zvezdana Lamovšek, Ivan Žolgar, Jasna Gabrič, Franc Koprivšek, Alenka Knez, Anton
Lisec, Nataša Lipovšek, Leopold Drobne, Davor Golob, Lijana Vidic Ristič,
Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika