1. No category

6
7
10
12
www.zasavskitednik.si
info@zasavskitednik.si
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 15
Obljube, obljube
Pogovor: Nanda Guček
o gledališču, petju …
Na Zimskem jamatlonu
Mozaik v STPŠ
Trbovlje
četrtek, 18. december 2014
Predpraznični čas
Zimski jamatlon – winter edition je bil zakon. Foto: Miha Biruš
Evropske naložbe
Hrastniški in zagorski župan Miran Jerič in Matjaž Švagan
sta pripravila sprejem oz. tiskovno konferenco ob iztekajočem se letu, na kateri sta predstavila tudi dosežke v občini
v letu 2014. Največje naložbe so povezane z vključevanjem
evropskih sredstev.
»V Hrastniku si bomo leto 2014 zapomnili po izvedbi velikih naložb, ki
smo jih uspeli uresničiti s pomočjo
evropskega denarja. V občino Hrastnik smo v zadnji sedmih letih pripeljali nekaj manj kot 19 milijonov
evrov evropskih sredstev. To pomeni,
da smo pridobili 1367 evrov na prebivalca, kar nas uvršča v slovenski
vrh,« je na sprejemu , ki ga je pripravil za direktorje gospodarskih družb,
javnih zavodov, predsednike krajevnih skupnosti, svetnike in novinarje,
zadovoljno povzel župan občine Hrastnik Miran Jerič.
V Hrastniku so največ evropskega
denarja vložili na področje okolja
in družbenih dejavnosti, vlagali so
v trajnostni razvoj. >V letu 2014 so
zaključili energetsko sanacijo vrtca Dolinca, naložba je bila vredno
850.000 evrov. Opravili so dve tretjini energetska sanacije OŠ narodnega
heroja Rajka v Hrastniku, v okviru
katere bodo zamenjali kompletno
stavbno pohištvo, izolirali fasade in
stropove, zamenjali streho na objektih in uredili toplotno postajo. Sanacija je vredna 1,45 milijona evrov.
Za ureditev mestnega jedra so odšteli
milijon evrov. Uredili so odsek proti Sijaju, Abecedi in proti vrtcu Dolinca. Posodobili so infrastrukturo,
uredili intervencijske poti, prometno
varnost in poskrbeli za lepši hortikulturni izgled središča Hrastnika.
Nadaljevala se je tudi gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Projekt petih občin od Litije do Radeč bo zaključen v prihodnjem letu.
Celotna naložba v kompletni regijski
center je vredna 13 milijonov evrov.
»Vse te projekti brez pomoči evropskega denarja ne bi mogli izpeljati. Delež evropskega denarja se je
gibal okrog dveh tretjin potrebnih
sredstev, ostalo je prispevala država,
precej pa tudi občinski proračun,«
pravi župan Jerič. Dodal je še, da so v
letu 2014 izpeljali še več manjših naložb po desetih krajevnih skupnostih
v skupni vrednosti 200.000 evrov, nadaljevali s priključevanjem na kolektorski sistem in opravili manjša dela
tudi po javnih zavodih.
Tudi v Zagorju so zelo zadovoljni s
pridobivanjem evropskih sredstev v
zadnji finančni perspektivi. »Skozi
šivankino uho smo se uspeli prebiti
do evropskega denarja za izgradnjo
čistilne naprave s kolektorskim sistemom za Zagorje in Kisovec, » je
zadovoljno dejal župan Matjaž Švagan. Naložba je vredna 11 milijonov
evrov, zaključena bo sredi prihodnjega leta. Evropa je pomagala tudi
pri gradnji novega vrtca z 11 oddelki
Smrkci v Zagorju, projekt je bil vreden 3,6 milijona evrov. Nekaj več
kot tri milijone bodo Zagorjani z
evropsko pomočjo odšteli za ureditev mestnega jedra okrog ploščadi.
V okviru tega bodo energetsko sa-
nirali tudi Weinbergerjevo hišo in
Zdravstveni dom. V Kisovcu se bodo
lotili obnove muzeja, vredne 622.000
evrov. Projekt bodo zaključili avgusta prihodnje leto. Tudi pri ureditvi
parkirišč pri IGM Zagorje (sistem
park & drive) je pomagala Evropa.
Naložbo, vredno 400.000 evrov so že
izpeljali, uredili 60 parkirišč in avtobusno postajo, sedaj pa upajo, da bo
svoja parkirišča in železniško postajo
uredila še lastnica, družba Slovenske
železnice.
Energetsko so sanirali OŠ Toneta Okrogarja, pa kulturni dom v
Mlinšah, kulturni dom v Kisovcu
in prostore podružnične šole. Tudi
ti projekti so plod uspešnega trženja
evropskega denarja. V zadnjih sedmih letih je občina Zagorje počrpala za 21 milijonov evrov evropskih
sredstev, 1200 evrov na prebivalca.
Na tiskovni konferenci zagorskega
župana, na kateri je gostil zasavske
novinarje, pa so ti izvedeli še za eno
čisto svežo novico: Sklad kmetijskih zemljišč je podpisal pogodbo o
brezplačnem prenosu 18 ha zemljišč v
Evro parku na občino Zagorje. S tem
je občina postala formalna lastnica
teh površin, za katere sicer že skrbi in
bo lahko pričela z bolj premišljenim
urejanjem tega prostora za rekreativne potrebe svojih prebivalcev.
Marko Planinc
Dnevi pred novim letom so polni
sprejemov, srečanj, pogledov na iztekajoče se leto in pogledov, usmerjenih v leto, ki prihaja. Priložnost za
stiske rok, dobre želje, obljube. Pa
tudi za malo bolj sproščen pogovor,
izmenjavo mnenj in pogledov. Pravzaprav dnevi, ki bi si jih želeli skozi
vse leto.
Z zanimanjem sem poslušal vprašanje novinarske kolegice, ki jo je na
eni izmed »tiskovk« zanimalo, kako
tisti, ki vodijo občino, gledajo na to,
da v občini niso vsi istih pogledov na
stvari. Da se mnenja razhajajo. Odgovor je bil najprej medel, potem pa
se je prelevil v pravo smer.
Prav različna mnenja, nepapagajsko
razmišljanje, pozitivna izmenjava
predlogov in iskanje rešitev so srž
razvoja. V Zasavju je tega premalo.
Preveč gledamo skozi očala naših in
vaših, skozi zamere iz vročih predvolilnih dni ali kakšnih davnih odločitev. Ne znamo enostavno pljuniti
v tla, zakleti in delati naprej. Tako
so znali stari knapi, glažutarji ali pa
delavci v kovinarskih delavnicah.
Pljunki so bili močni, da se je dvignil prah. In zamera je bila hitro pozabljena.
Danes pa jo valjamo med zobmi, iščemo, kje bomo ugriznili, kdaj bo
pravi čas. Na gobec se mahne takoj,
so vedeli stari pretepači. Če tega ne
storiš takrat, ko je treba, naj se glava
ohladi in pest odpre, tako, da lahko
spet stisneš roko.
Politika je stvar kompromisov. Včasih gnilih, drugič potrebnih, tudi
na lokalni ravni. Občinski svetniki
morajo znati uvideti, kateri predlogi so dobri za življenje ljudi in jih je
treba podpreti, in kateri so takšni, ki
bodo ljudem prej vzeli kot kaj dali.
Takrat je prav, da jih pustijo vnemar.
Podobno je z odnosom lokalne politike, tudi gospodarstva, do oblasti v
Ljubljani. Podpreti velja dobre rešitve
in z vsemi topovi udariti po tistih, ki
ljudem prinašajo nove in nove težave.
Današnji časopis je poln dobrih želja,
kot se spodobi pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Ne dirjajte mimo
njih, preberite jih in si jih vtisnite v
zavest. Dobrih želja ni nikoli preveč.
Kot ni nikoli preveč dobrih ljudi, ki
so okrog vas.
Marko Planinc
Sprejem hrastniškega župana. Foto: Jani Medvešek
2
ZASAVJE
četrtek, 18. december 2014
Spremembe v Svetu regije
8. decembra se je sestal razvojni svet
zasavske regije, najvišji organ regionalnega razvoja, usklajevalec razvojnih pobud in interesov. Uvodoma so
opravili nekaj kadrovskih menjav,
ki so posledica lokalnih volitev. Na
predlog Občine Trbovlje sta Jasna
Gabrič in Tadej Špitalar zamenjala
Vilija Trevna in Barbaro Žgajner,
Soniboj Knežak in Marko Funkl
pa na predlog hrastniške občine Andreja Orožna in Ljudmilo Deželak.
Tadeja Špitalarja so izvolili za novega
podpredsednika sveta. Do nekaterih
sprememb je prišlo tudi v sestavi odborov in delovnih teles razvojnega
sveta zasavske regije.
Svet se je odločil, da se opravi še en
krog razprav o osnutku Regionalnega razvojnega programa zasavske
regije za obdobje 2014 – 2020 znotraj
odborov, občinskih svetov, podjetij,
nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti. Potem bo pripravljen
četrti osnutek, ki ga bo svet sprejemal
na seji konec januarja 2015.
Svet se je seznanil tudi z delom sveta
zasavske regije, ki ga sestavljajo zasavski župani, s sklepi sej razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna
Slovenija in z izvajanjem dodatnih
začasnih ukrepov razvojne podpore za problemsko območje z visoko
brezposelnostjo Hrastnik, Radeče in
Trbovlje.
ZT
Sovretov večer s Tino Mahkota
Letošnji Sovretov večer, ki je bil ravno na Sovretov rojstni dan, 4. decembra, je bil v znamenju prevajalke
Tine Mahkota, potekal je v prijetnem
vzdušju in Sovretova nagrajenka je
razkrila marsikatere posebnost prevajalskega dela. »Čeprav nam sodobna tehnika pri prevajanju izjemno
pomaga in lahko vsak trenutek dobimo odgovore na zapletena vprašanja,
pa je treba informacije preverjati,
poznati vire, jih jemati selektivno,
ne pa kot suho zlato,« je poudarila.
»Vsaka beseda, vsak stavek, morajo
biti izbrušeni in pretehtani. Imamo
vlogo kulturnega posrednika, utiramo pot nekemu avtorju, neznani
literaturi. Prevajalci soustvarjamo
slovenski knjižni jezik in večkrat
uvajamo novo terminologijo.«
Obiskovalci so ugotovili, da je gostja
večera briljantna sogovornica, prijetna in preprosta, zato ni čudno, da jih
je osvojila. Na koncu so jo sproščeno
spraševali tudi o njenih starših in
zasavskih koreninah. Oče Ante jo je
seznanil z novinarstvom in pisanjem,
saj ji je kot dijakinji našel delo v knji-
Tina Mahkota z Orleki in Nevo Marn. Foto: Fanči Moljk
žni korekturi tiskarne Dela. Po materi Marjani pa ima smisel za glasbo.
Po Mahkotovi strani so bili v družini učitelji, Tina je že peta generacija
pedagogov. Njena teta je bila učiteljica in se je srečala celo s Sovretom,
ko je prišel na šolo kot inšpektor za
slovenski jezik. Tinino prvo srečanje
s Sovretom pa je bila njegova knjiga
Odiseja za otroke in mladino v prozi. Za čarobnost večera so poskrbeli
tudi Orleki z Nevo Marn.
FM
Izjava za javnost
Ob dnevu človekovih pravic
10. december 2014
Ob današnjem dnevu človekovih
pravic uvodoma čestitamo inštituciji Varuha človekovih pravic, in ji
želimo poguma in energije za pomoč pri odpravljanju preštevilnih
kršitev človekovih pravic, med njimi tudi pravice do življenja v zdravem in čistem okolju.
Ob tem dnevu je predsednik Eko
kroga Uroš Macerl prejel tudi vabilo predsednika RS Boruta Pahorja,
s katerim ga ta vabi v Predsedniško palačo na slovesnost ob dnevu človekovih pravic. Tega vabila
preprosto ne moremo dojemati
drugače kot neprimernega in nedopustnega.
Predsednik države Borut Pahor je
bil še v času, ko je bil predsednik
Vlade RS, podrobno seznanjen s
problemom sežiganja odpadkov v
Lafarge Cementu Trbovlje, ki ga je
leta 2009 izrecno dovolila njegova
vlada. To izdano dovoljenje pod
vodstvom vlade Boruta Pahorja je
uzakonilo kršitev človekovih pravic, s tem, da je tej tovarni dovoljevalo in legaliziralo bistveno višje
mejne vrednosti kot so predvidene
v zakonodaji EU. Da je bilo takšno
dovoljenje pravno mogoče izdati, je
bil v času vlade Boruta Pahorja celoten postopek izdaje dovoljenja, kljub
vsem našim opozorilom, voden po
privilegirani poti za obstoječe naprave. Predsednik vlade je bil z vso
to problematiko konstantno ažurno
informiran.
V tem času je predsednik Pahor »kupoval« vozovnice za francosko-nemški vlak, se sestajal s francoskimi
poslovneži in jim pri tem obljubljal
hitro rešitev njihovih problemov v
Republiki Sloveniji, ter občudoval
francosko poslovno kulturo, ki smo
jo bili mi prisiljeni vsakodnevno vdihavati.
Obupanim Zasavčanom, ki so ga z
zaporo ceste želeli opozoriti na nevzdržno stanje, je s stiskom roke potrdil obljubo:
»Pravim, da se bom v roku 14 dni
znova oglasil tukaj in se dobil z vami
v miru, in si vzel, tako kot zahtevate,
dve uri časa, da se, mimo vseh drugih, direktno, skupaj z mojimi sodelavci, pogovarjamo z vami. Da vi poveste vse argumente, ki jih imate, in
da mi na te argumente potem poskušamo tudi odgovoriti in se zmenimo,
kako naprej.« (premier Borut Pahor,
Trbovlje, 14. julij 2010)
Svoje obljube ni izpolnil, kar je pri-
peljalo do množičnega protesta
Zasavčanov v Ljubljani novembra
2010.
Ob dovoljenju, ki je Lafargeu nelegitimno omogočalo sežig 100 ton(!)
odpadkov dnevno, smo Zasavčani
glede sežiga odpadkov dočakali
pravico šele leta 2011, ko je upravno
sodišče dovoljenje razveljavilo.
Protestiramo proti temu, da slovesnosti ob dnevu človekovih pravic
organizira politika, ki jih prek državnega aparata krši organizirano
in sistematično. V desetletju boja
smo Zasavčani trikrat na sodišču
dokazali, da so državni organi grobo kršili predpise, ki te pravice varujejo. Tudi v tem trenutku, kljub
novi dobljeni tožbi, s katero je avgusta 2014 upravno sodišče Lafargeu odvzelo dovoljenje za uporabo
petrolkoksa, ter jasni odločitvi sodišča, da tovarna tudi prej ni imela
dovoljenja za uporabo tega goriva,
Lafarge še naprej uporablja petrolkoks in inšpekcija še naprej išče izgovore, ne da bi upoštevala sodbo.
Iz navedenih razlogov se predsednik Eko kroga, Uroš Macerl,
slovesnosti ob dnevu človekovih
pravic v Predsedniški palači ne bo
udeležil.
Pričakovanja
Pred časom sva se s sodelavko šalili:
»Veš, slogan neke turistične agencije je
Pričakovanja ubijajo doživetja.« Spogledali sva se, se strinjali, da je slogan
zanimiv in precej resničen.
Sama sem se k njemu vračala vedno, ko mi je bilo težko in sem verjela, da
so me ljudje okoli mene razočarali. Nato je prišel dan, ko sem bila deležna
besed, ki jih lahko narekuje zgolj modrost. Gasile so se: »Ljudje te ne morejo
razočarati, razočaraš se lahko le sam - s tem, ko storiš kaj takega, s čemer se
tvoje srce ne strinja, ali pa s tem, da drugim dovoliš, da »ti počnejo stvari«,
ki te ne osrečujejo. Bolečina, ki jo občutiš ob razočaranju, nastane zato, ker
so tvoja pričakovanja drugačna, kot jih ima oseba, za katero trdiš, da te je
razočarala. Čas je, da prevzameš odgovornost za lastno življenje v svoje
roke.«
To so bile besede, ki jih v danem trenutku nisem želela slišati, saj so rahlo
zabolele, saj so bile resnične. Resnica pa vedno boli - vendar nam le resnica
lahko prinese osvoboditev, srečo in ljubezen.
Želela sem dognati, zakaj pričakovanja tako bolijo, zakaj se pogosto tisto,
kar pričakujemo, ne uresniči. Želela sem izvedeti, zakaj nas pričakovanja
pogosto onesrečujejo. Vzorci sodobne družbe nam narekujejo, da so pričakovanja nekaj normalnega, nekaj vsakdanjega, nekaj, kar lahko zahtevamo od drugih ljudi - pričakujemo, da nas bodo drugi ljudje s svojimi dejanji
in ravnanji osrečili ali razočarali. Žal ob takem razmišljanju naletimo le na
težke »izzive« in bolečino, katere namen je, da nas poveže z lastnim srcem,
da končno ugotovimo, da si lastno življenje krojimo sami.
Pričakovanja ustvarjajo blokade, energija ne steče in običajno ljudje, od
katerih nekaj pričakujemo, le-tega ne storijo, ker se počutijo pod pritiskom.
Od njih nekaj pričakujemo, tudi če tega ne izrečemo. Na energijski ravni se
občuti mnogo več kot to, kar izrečemo, ali ne izrečemo - čutijo se tudi naše
misli, občutki, strahovi, dvomi in sodbe ter očitki…
Ljudje, od katerih nekaj pričakujemo, se v danem trenutku počutijo, kot bi
bili ujeti/zaprti v kletko pričakovanj, počutijo se utesnjeno in storili bodo
vse, da se iz kletke rešijo. Ob tem ne bodo razmišljali, da bi ustregli našim
pričakovanjem, saj so le-ta tisto, kar jih utesnjujejo in dušijo. Le kdo bi se
lahko počutil prijetno v kletki? Saj veste: »Tudi zlata kletka je samo kletka!«
Če želite zaživeti sproščeno in v življenje res priklicati tisto, po čemer hrepeni vaše srce, se osvobodite pričakovanj. Živite vsako minuto posebej, veselite
se dneva, ki je pred vami, in imejte vsak dan v življenju kot darilo, ki ga
zjutraj odvijete, čez dan pa se vam razkrije njegova čudovita vsebina. Predvsem pa ne gojite pričakovanj do ljudi, ki vas obkrožajo. Ne pričakujte, da
vas lahko drugi »rešijo« in vas osrečijo. Če lastne sreče ne najdete znotraj
sebe, vas nihče in nič ne bo moglo osrečiti, ker boste prazni.
Verjetno mislite, da je enostavno govoriti in pisati o tem, da pa se je z lastno
praznino težko boriti. Morda res, toda če ne boste poskusili, ne boste nikoli
vedeli, kako lepo je lahko, ko znate biti srečni sami s seboj, ko od nikogar ne
pričakujete, da bo s svojimi dejanji priklical nasmeh na vaš obraz, ko veste,
da nobeno potovanje okoli sveta ne bo moglo vaše srce zapolniti s takšno
srečo, kot ga lahko zapolni potovanje k samemu sebi, potovanje k lastnemu
srcu in ljubezni, ki je v njem. Najtežje, toda najbolj čarobno potovanje, ki
ga vsak človek lahko doživi.
Presenečeni boste, koliko lepega se vam bo vsak dan zgodilo, ko od dneva
in ljudi ne boste pričakovali ničesar. Vse stvari se bodo odvijale v skladu z
vašimi željami in hrepenenji, ker ne boste ustvarjali blokad. Sprostite se,
nasmejte se in dovolite si plesati skozi življenje, kot to počnejo ptice in metulji. Osvobodite se okov pričakovanj in bodite vi tisti, ki boste svetu podarili
nasmeh, objem in ljubezen.
Ines Kolar
JPS MM
JPS MM AVTOSERVIS d.o.o.
Trg revolucije 8b
1420 Trbovlje
Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18.,
ob sobotah med 8. in 12. uro. Decembra nudimo akcijske cene
za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na
voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca.
Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob
sobotah na hrastniško tržnico.
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Tatjana Polanc Kolander
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc
Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez
planke), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade),
Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).
Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
GOSPODARSTVO
četrtek, 18. december 2014
3
Zdrav teden
V prvem tednu decembra so udeleženci zaposlitvenega kluba za mlade
Zagorje ob Savi, ki deluje v sklopu
projekta Zaposlitveni klubi za mlade
(Zavod Nefiks) ob podpori znamke
ORTO, organizirali sklop delavnic
pod imenom Zdrav teden. Tri dni
so v Mladinskem centru Zagorje potekale različne delavnice, ki so jih
samostojno pripravili in vodili udeleženci zaposlitvenega kluba. Organizacija in vodenje delavnic je bil tudi
glavni namen t.i. »podjetne aktivnosti«, s pomočjo katere so člani zaposlitvenega kluba krepili kompetenco
podjetnosti, hkrati pa so prenašali
svoje znanje drugim, pridobili so organizacijska in komunikacijska znanja ter veščine javnega nastopanja.
eno besedo: super!« Da je bila delavnica zabavna, potrjuje tudi pohvala
udeleženk: »Vse smo navdušene, bilo
je odlično. Ena izmed nas je celo tako
navdušena, da je naročila celo obroč«.
Drugi dan je bil namenjen zdravi
prehrani, zato sta organizatorja delavnice Ina Poglajen in Andrej Praznik pripravila pravo doživetje za brbončice. Na delavnici so udeleženci
pripravili sadne in zelenjavne smothije, presno pito in presne kroglice.
Oba sta bila zadovoljna nad številom
obiskovalcem: »Pri izvedbi delavnice
naju je najbolj skrbelo, kako bo vse
skupaj potekalo, ali imamo dovolj
vsega, kako bo všeč ljudem, na koncu
pa sva vse skupaj dobro »zvozila«, pa
še dobro smo se najedli.«
Zdrav teden je otvorila delavnica
Hoopinga, ki jo je vodila Lea Vozel,
ki pravi, da je bila njena delavnica
predvsem zabavna in sproščujoča.
Udeleženke so bile zadovoljne in pokazale interes za nadaljevanje vadbe.
Dodala je še, da je sama malo izpilila
svoje veščine javnega nastopanja. »Z
Zadnji dan Zdravega tedna so udeleženci aktivnosti pridobili znanje o
izdelovanju eko kozmetike in čistil,
ki sta jo pripravili Maruša Umek in
Anja Benc Prosenc. Udeleženci so
pripravili osvežilec prostora v gelu,
večnamensko mazilo in eko pralni
gel za perilo. »Dobili sva novo izku-
Udeleženke hoopinga. Foto: arhiv Zaposlitvenega kluba Zagorje
šnjo in tudi skrb kako bo vse skupaj
potekalo je bila popolnoma odveč.,«
je povedala Umekova. »Veliko stvari
se lahko uporabi v vsakdanjem življenju. Zdi se mi, da sedaj uporabljamo
preveč kemije in premalo teh narav-
Letos tretja svečka
nih stvari, tako da je to znanje več kot
dobrodošlo v vsako gospodinjstvo,«
so se strinjali udeleženci delavnice.
V treh dneh se je delavnic v sklopu
Zdravega tedna udeležilo več kot 50
obiskovalcev. Udeleženci zaposlitve-
Ko odpreš svoje podjetje, se ti morda zdijo tri leta poslovanja dolga doba. Polona Šmid bo letos s kozmetičnim salonom Dermapolis v Trbovljah upihnila tretjo svečko.
Pred tremi leti se je odločila, da svoje
znanje in izkušnje, ki si jih jih pridobivala skozi dolga leta trdega dela,
učenja in vztrajnosti, združi v celoto
in se poda na samostojno pot. Pred
tem je delala v različnih profesionalnih kozmetičnih salonih, kjer je
osvojila potrebna znanja in si nabrala bogate izkušnje. Vmes si je poleg
ostalih diplom pridobila tudi mojstrsko diplomo, vodila salon in delala
kot mentorica različnih kozmetičark.
Salon za nego telesa in obraza Dermapolis ponuja klasične kozmetične
storitve kot so manikura, pedikura,
nege obraza, ličenje, depilacija itd.
Poleg klasičnih pa ponuja tudi specialne tretmaje, kot so diamantni
piling – mikrodermobrazija, ultrazvok, permanentno podaljševanje
PG
porjavitve telesa, primeren je tudi za
nosečnice. Barva se nanaša na telo s
pomočjo pršilke, ki je pod pritiskom
tako, da je barva nanešena enakomerno. Tretma se izvaja v posebnem
šotoru namenjenem teniranju telesa. Barve so popolnoma varne in ne
povzročajo običajnih problemov, ki
nastajajo pri sončenju (opekline, prehitro staranje kože ali ostale nevarne
kožne poškodbe). Barva se na koži
obdrži od 7 do 10 dni.
trepalnic, samoporjavitveni tretma
- sprayten.
V salonu uporabljajo profesionalno
kozmetiko, izdelke za nego celotnega telesa, ki so primerni za vsak tip
kože ter za vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Kot zanimivost je
Šmidova omenila, da sodeluje tudi z
zunanjimi strokovnimi sodelavci, ki
izvajajo različne tretmaje in terapije
- kot so protibolečinska fizioterapija, refleksna masaža stopal, permanentni make-up in japonska metoda
oblikovanja trepalnic.
Na vprašanje, katera storitev je njena
najljubša, mi je odgovorila, da teniranje telesa Tantrut. Teniranje telesa
je popolnoma varen način samo-
nega kluba Zagorje so pridobili večjo
mero samozavesti in samoiniciativnost, ki jo danes pri večini iskalcev
zaposlitve delodajalci najbolj pogrešajo.
»Pomembno je, da pred teniranjem
telesa naredite piling celega telesa. S
tem odstranite poroženele celice in
kožo pripravite na enakomeren in
dolgotrajen ten. Zaželeno je, da na
dan tretmaja ne nosite ličil, krem, ne
uporabite deodorantov,« razlaga Šmitova. In nadaljuje: »Teniranju telesa
delno prikrije strije in celulit, vsak pa
sam izbere, kako zagorel želi biti.«
Polona Šmit v salonu ni sama. Ker
svoje znanje rada deli z drugimi, ima
v salonu mlad strokovni tim. Sodeluje tudi s filmsko produkcijo IRMEDIA za t.i. fotoshootinge in liči različne slovenske glasbene skupine.
Polona Šmit. Foto: osebni arhiv
Več
informacij:
Na vprašanje, kako se znajde v vlogi
samostojne podjetnice, je odgovorila:
»Vodenje lastnega podjetja je izjemna
izkušnja, si sam svoj gospodar, hkrati pa to prinaša veliko odgovornost.
Menim, da v Sloveniji samostojni
podjetniki nimajo dovolj možnosti za razvoj, nimajo dovolj zunanje
podpore. Najpomembnejše je, da si
vztrajen in ne obupaš, saj lahko le
tako premagaš vse ovire.«
TG
4
ZASAVJE
četrtek, 18. december 2014
Zagorje nagrajuje diplomante
Občina Zagorje ob Savi vsako leto nagradi nekaj avtorjev,
ki se v svojih diplomskih nalogah posvečajo občini in imajo njihove naloge zanjo dodatno vrednost. Nagrado je letos
prejelo osem diplomantov in diplomantk, dve izmed njih,
Katja Drnovšek in Živa Repovž, pa sta 3. decembra v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju svoji diplomski nalogi tudi
predstavili.
Oskrbovana stanovanja
Živa Repovž je sedemindvajsetletna
diplomantka Fakultete za arhitekturo. Naslov njene diplomske naloge je
Idejni načrt oskrbovanih stanovanj v
naselju Izlake. »Temo diplomske naloge sem izbrala zato, ker je dandanes
precej aktualna,« je povedala, »saj se
s problemom kvalitete bivanja starostnikov sooča veliko občin.«
V svoji diplomski nalogi je zapisala,
da je neizogibno dejstvo današnje
družbe, da se prebivalstvo stara, zato
so potrebna oskrbovana stanovanja,
ki jih je v nalogi opredelila kot arhitekturno prilagojena stanovanja za
starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali
kakšni drugi obliki strnjene zazidave. Opisala je nekaj primerov tovrstnih oskrbovanih stanovanj po svetu in predstavila svojo zamisel.
Katja Drnovšek. Foto Simon Avbar
Oskrbovana stanovanja bi se po njenem načrtu nahajala na Izlakah, v
neposredni bližini doma za ostarele,
tam pa bi bivali starejši prebivalci, ki
so sicer še sposobni skrbeti sami zase,
a potrebujejo dodatno udobje.
Izbiri teme je botrovalo tudi dejstvo,
da je Repovževa, kot je povedala, v
času študija pogrešala projekte, ki bi
obravnavali njen domači kraj. »Zaradi tega sem čutila potrebo, da zaključim svoj študij s projektom, ki bi
doprinesel kakšno novo, svežo idejo
v našo lepo dolino,« je pojasnila. Priznanja občine se je močno razveselila. »Nagrada je bila najprej želja,
nato pa je bila presenečenje, predvsem zaradi tega, ker so bile nagrajene le nekatere naloge,« je povedala
Repovževa. In dodala: »Občutek je
zelo dober, saj ugotoviš, da je nekdo opazil kvaliteto projekta in tvoj
trud.«
Oživitev Medijskih
toplic
Fakulteto za arhitekturo je obiskovala tudi Katja Drnovšek. Njena
diplomska naloga, ki nosi naslov
Urbanistično - arhitekturna zasnova
zdraviliško - rehabilitacijskega centra Medijske toplice se posveča oživitvi izlaškega bazena kot centra za
rehabilitacijo, v katerem bi bilo mogoče izvajati tudi manjše ambulantne
posege.
Odločitev za temo diplomske naloge je bila povsem spontana, prišla
pa je po dolgem obdobju odločanja.
»Za to temo sem se odločila nekega
nedeljskega večera, ko sem se mimo
Medijskih toplic peljala nazaj v Ljubljano,« je povedala Drnovškova. To
je bilo sredi četrtega letnika, ko sem
že razmišljala o temi za diplomsko in
kljub trudu mi na pamet ni prišla niti
ena ideja, katere bi se res z veseljem
lotila. Potem se je zgodilo to.«
Drnovškova se je že na začetku odločila, da bo z diplomsko nalogo reševala prostorski problem v Zasavju.
»Ne samo zato, ker mi je prostor blizu, ampak tudi zato, ker je Zasavje že predolgo zapostavljeno in mu
primanjkuje takšnih in drugačnih
projektov,« je zaupala. »Ne govorim
samo v smislu izvedenih projektov, tudi teoretičnih nalog oziroma
predlogov za sodobno urejanje tega
prostora praktično ni.« V uvodu
svoje diplomske naloge je zapisala:
»Medijske Toplice so eden takšnih
kompleksov, ki so Zasavčanom moje
in starejših generacij iskreno pri srcu.
Vizije, kako bi takšen kompleks lahko realizirali v prihodnosti, nima
pravzaprav nihče, zato smatram, da
je ta problem dober izziv za mojo diplomsko nalogo.«
V nalogi je predstavila slabo stanje,
v katerem je sedaj propadajoči kompleks Medijskih toplic, in predstavila
rešitev, v kateri bi prenovljene Medijske toplice vsebovale center športne
medicine, hotel, kopališče in rekreacijski park.
Nagrada občine je bila za Drnovškovo dobrošel, čeprav ne presenetljiv
Živa Repovž. Foto Primož Zelenšek
dosežek. »Zelo sem vesela nagrade,
ki sem jo prejela,« je dejala. »Glede
na ves trud in količino dela, ki sem ga
vložila v diplomsko nalogo, nagrada
ni bila ravno presenečenje, je pa lepo
priznanje, da nisem delala samo zase
in za nek uraden zaključek izobraževanja na fakulteti, ampak da je bila
naloga prepoznana kot nek zanimiv
prispevek k razvoju občine.«
Tako diplomski nalogi Katje Drnov-
Varovana stanovanja. Foto: Živa Repovž
šek in Žive Repovž kot naloge ostalih
nagrajencev se osredotočajo na razvoj
občine Zagorje. Zdaj se morajo avtorji osredotočiti na iskanje nekoga,
ki bo njihove ideje realiziral. »Upam,
da sem z nalogo dala kakšno pobudo
za izvedbo projekta na to temo v naši
občini,« je zaključila Repovževa.
Martina Drobne
OGLASNA STRAN
četrtek, 18. december 2014
5
Razpis ZaTe
V Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je začeti iz ničle.
Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo
skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg.
Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas
bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa.
S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju.
Razpisni pogoji:
- na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni podjetniki,
obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,
podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi,
- prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012,
2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi).
Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo najkasneje
31. 12. 2014 na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali
preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.
Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, svojih odločitev glede
objave oglasa ne bo utemeljevala.
NAPRODAJ ali ODDAJA V NAJEM
V Trbovljah prodamo ali oddamo v najem naslednje nepremičnine:
NAPRODAJ ALI NAJEM
Proizvodno poslovna stavba z dvema pisarnama, skladiščem in sanitarijami
v izmeri 415 m2 ter dvorišče 586 m2.
Celotno zemljišče meri 1000 m2, na lokaciji Cesta Tončke Čeč 44a, Trbovlje.
NAPRODAJ
Zemljišče na Opekarni v Trbovljah, namenjeno za industrijsko proizvodno
dejavnost ali trgovino ali karkoli...
Zemljišče meri 1249 m2
Mitja TORI
Za vse informacije se lahko obrnete na:
m: +386 (0)41 320 150
e: mitja@toriprint.si
PRAVLJIČNA DEŽELA
KDAJ: petek, 19. december,
od 16:00 do 20:00
PRAVLJIČNA
DEŽELA
in
KDAJ:
petek,
december,
sobota,
20. 19.
december,
od 16:00 do 20:00
od 9:00 do 20:00
in
KJE: parkirišče pred DPM in DDT
sobota, 20. december,
PROGRAM
od 9:00 do 20:00
božični sejem in bolšjak
KJE: parkirišče pred DPM in DDT
pravljica Praznična
zmešnjava – 17:00
PROGRAM
obisk Dedka
Mraza
ininBožička
božični
sejem
bolšjak – 18:00
pravljica Praznična zmešnjava – 17:00
obisk Dedka Mraza in Božička – 18:00
Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisa
Pri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših
krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.
Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite
na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokličite
vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni dosežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni in športni
dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v društvih, največji
goban - zanima nas vse.
Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.
Društvo prijateljev mladine Trbovlje
Trg svobode 11
e-mail: dpm.trbovlje@siol.net
Tel. št.: 03/56-30249
Društvo prijateljev mladine Trbovlje
Trg svobode 11
e-mail: dpm.trbovlje@siol.net
Tel. št.: 03/56-30249
6
TEMA
četrtek, 18. december 2014
Obljube, obljube
Predsednik vlade Miro Cerar je 8. decembra z močno ekipo
obiskal Zasavje in v maniri vseh predhodnih predsednikov
vlad, ki so prihajali v Zasavje reševat gospodarsko in splošno situacijo, obljubil rešitve: vzpodbujanje gospodarstva in
konkurenčnosti, zmanjševanje brezposelnosti in izboljšanje
okolja. V Zasavje so prišli iskat rešitve za težave v Termoelektrarni Trbovlje. Izplen: ustanovitev koordinacijske skupine, ki bo skušala najti primerne rešitve za zaposlene in energetsko lokacijo.
Zasavci ob obisku niso slišali nič novega. Takšne in drugačne obljube, rešitve, so se ponujale od gostov iz Ljubljane tudi ob drugih obiskih. Vedno
je plohi besed sledila delovna skupina
ali kaj podobnega in zadeve so se počasi izpele. Do novega obiska. Zgodovina Zasavja je polna podobnih
zgodb ob različnih težkih razmer. Pa
naj je šlo za rudnike, Stt-je, Pekotke,
Iskre ali pa Svee. Tudi tokrat so novinarji na tiskovni konferenci slišali
ministra za infrastrukturo Petra
Gašperšiča, da bo prednostna naloga iskanje možnosti za prezaposlitev
160 zaposlenih v TET, ki bodo na cesti v pričetku leta 2015. Bodo res dobili
delo v slovenskem energetskem sis-
pino, ki jo bo bodil poslanec SMC
Marjan Dolinšek iz Zagorja. »Iskala
bo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne rešitve, povezala različne dejavnike in skušala najti pozitivne rešitve,« je dejal Cerar. Njena naloga bo
priti do takšnih rešitev, da se bo lahko spet povečevalo število delovnih
mest, ohranilo energetiko, umestilo
turistične načrte, poiskati možnosti
za odpravo posledic onesnaženosti
in reševanje socialnih problemov.
Sestajali se bodo vsaj enkrat mesečno, redno bodo poročali ministroma
za infrastrukturo in gospodarstvo.
Minister za gospodarstvo Zdravko
Počivalšek je povzel znana dejstva,
da je vlada že leta 2013 sprejela sedem
Predsednik vlade Miro Cerar. Foto: Miha Biruš
ukrepov za občine Hrastnik, Trbovlje in Radeče. S temi ukrepi naj bi
deloma reševati tudi težave delavcev
TET, je dodal. Obljubil je, da bodo
skušali pospešiti financiranje naložb
v zasavskem gospodarstvu, zasavsko
gospodarstvo pa naj bi po njegovem
iskalo konkurenčnost tudi z vključevanjem zadružništva in socialnega
podjetništva.
V TET si lahko še največ obeta od
Elesa. Po besedah direktorja Aleksandra Mervarja so že odkupili stikališče, razmišljajo o gradnji
dveh plinsko - parnih enot, prevzeli
bodo še okrog 25 odstotkov 110-kilovoltnega omrežja. »V letu 2015 bi
lahko zaposlili okrog 50 delavcev
TET ali drugih prebivalcev Zasavja,«
je povedal Mervar.
Minister Gašperšič je nalil čistega
vina, ko je dejal, da do gradnje HE
na srednji Savi še ne bo prišlo jutri.
Čim prej bi radi uredili koncesijsko
pogodbo in določili nosilca koncesije, potem bo treba objekte umestiti v
prostor, sledi gradnja. Še prej pa seveda ureditev ceste Hrastnik – Zidani
Most.
Delavci so bili z obiskom bolj kot ne
razočarani. Kaj dosti izplena od njega ni bilo. Potarnali so, da že nekaj
let poslušajo, kaj se bo zgodilo, vse
pa gre le navzdol. Omenili so češke
vlagatelje v termoenergetski objekt
v Zasavju, vendar je to verjetno le še
ena puhlica okrog vlaganja v Trbovlje. Marjan Dolinšek, šef komisije,
kaj veliko ni hotel govoriti, povedal
je le, da upam, da bo komisija dobro
opravila svoje delo.
Mnogi, ki poznajo tovrstno zgodovino Zasavja se bojijo, da bo tudi tokrat
iz te moke malo kruha. Obisk vlade
je sicer dobrodošel, predsednik in
ministri so se naposlušali in povedali
svoje, žal pa se bolje poučeni bojijo,
da so tokrat le ustanovili še eno komisijo, ki reševala nerešljive težave.
Marko Planinc
Cerarjeva ekipa na tiskovni konferenci. Foto: Miha Biruš
temu, kjer naj bi bilo prostora za 80
ljudi? Morda bi jih prezaposlili v pol
leta, so slišali novinarji. »Prav tako je
pomembno zagotoviti, da likvidacija
TET ne bo prešla v stečaj,« je rekel
Gašperšič.
Zaposleni so večkrat poudarili, da bi
bilo za državo najbolj modro , da bi
TET obratovala čez zimo, saj bodo
sicer naprave težko cele preživele
zimo. Vendar takšnih rešitev obisk
ni prinesel. TET so pravzaprav dokončno zaprli. Dolgoročna rešitev za
zasavsko energetsko lokacijo je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi.
Vendar bo do nje po Savi steklo še
ogromno vode.
Predsednik vlade Cerar je povedal,
da so ustanovili koordinacijsko sku-
Komisija
Koordinacijsko skupino poleg poslanca SMC Marjana Dolinška
(vodja in koordinator) sestavljalo še: državna sekretarja v
kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik in Matevž Frangež,
predstavnika gospodarskega in infrastrukturnega ministrstva,
Uroš Salobir iz Elesa in predstavnica civilne družbe Tadeja
Bučar.
Komisija je že pričela z delom. Po besedah Dolinška bo
pripravila načrt, kako postopno pristopiti k reševanju
nakopičenih gospodarskih in družbenih problemov v regiji.
Prednost v začetku bo prezaposlitev nekdanjih delavcev Teta
na Eles in v druge energetske družbe, na Slovenske železnice
in nekatera zasavska podjetja. Ena od pomembnih nalog bo
razmislek, kako ohraniti trboveljsko energetsko lokacijo.
Poslanec Marjan Dolinšek in direktor HSE Blaž Košorok se bosta večkrat srečala.
Foto: Miha Biruš
POGOVOR
četrtek, 18. december 2014
7
Nanda Guček
»Igralec na odru ne sme nikoli lagati!«
Letos se v Trbovljah lahko pohvalijo s prav posebnim jubilejem, saj v sezoni 2014/2015 svojo 50. letnico delovanja praznuje Mladinsko gledališče Svoboda, ki je skozi leta postalo
del zasavske kulturne tradicije. In ime, ki je zaslužno za nastanek in obstanek gledališča skozi vsa ta leta, je poznano
vsem - Nanda Guček. Njeno življenje je zaznamovano z mnogimi »vlogami«: od gledališke režiserke in mentorice, vodje
pevskega zbora v Društvu upokojencev Trbovlje, nekdanje
učiteljice, ravnateljice, ljubiteljske pesnice pa vse do matere
dveh sinov, ki sta se podala na pota glasbenega ustvarjanja z
znano skupino Hiša. Gučkova pa skriva v sebi še mnogo več.
Kdaj ste prvič stopili v stik z gledališko umetnostjo?
Že ko sem hodila v osnovno šolo, so
nas učitelji vzpodbujali k vključitvi v
gledališke skupine in spominjam se,
da nas je bilo kar veliko navdušenih
nad svetom gledališkega odra. Ena
od prvih gledaliških predstav, ki sem
jih režirala, je bila Sneguljčica v 5.
razredu in že takrat sem vedela, da
mi to delo zelo leži. Všeč mi je bilo
raziskovanje psihologije likov in
predvsem delo z igralci, kjer se vedno
izoblikujejo dobri prijateljski odnosi.
Oder ima preprosto neko energijo, ki
jo je težko pojasniti z besedami.
skušam zamisliti sceno, potek dogajanja, obenem pa veliko pozornosti
namenjam izbiri igralcev, ki bi bili
primerni za posamezno vlogo. Tu se
seveda vedno pojavljajo različne težave, saj se pogosto zgodi, da željeni
igralec nima želje za nastopanje ali
pa je prezaposlen in je tako potrebno
najti ustrezno zamenjavo. Pogovore
opravim tudi s preostalo ekipo, dajem nasvete glede postavitve scene in
podobno. Vse poteka z jasnim ciljem,
da uresničim pričakovanja v svojih
glavi.
Kakšna se sami vidite v vlogi gledališke rezišerke?
Smrt meni ne predstavlja nič groznega, bolj me je strah
minevanja, ko se sprašujem, kaj bo ostalo od vsega, kar sem
doslej ustvarila, saj bi to z veseljem delala še nadaljnjih 50 let.
Leta 1965 ste v Trbovljah ustanovili
Mladinsko gledališče in s tem postavili temelje tradiciji, ki traja že 50
let. Kako se spominjate teh dni?
Že pred ustanovitvijo sem vodila svoj
gledališki krožek in nekega dne mi je
na uho prišla novica o tem, da so prostori Svobode prazni in da bi bili primerni za širjenje odrske umetnosti.
Imela sem srečo, da se je okoli mene
zbrala skupina ljudi, s katerimi sem
že prej sodelovala pri organizaciji različnih prireditev in je bila navdušena
nad idejo, da bi ustanovili gledališče
s poudarkom na iskanju in izobraževanju mladih ljudi v tej smeri. Na tej
tradiciji smo gradili vseh 50 let.
Kako bi opisali delo v gledališču?
Gre za zelo odgovorno in naporno
delo. Moj način priprav je takšen,
da najprej temeljito preučim delo, ki
bi ga rada uprizorila na odru in si v
glavi sestavim vizijo, kateri pridno
sledim vse do konca. Med drugim si
Sem zelo temperamentna, zahtevna
in dosledna ženska. Od igralcev in
ostale ekipe pričakujem predvsem
disciplino. Kljub temu, da znam biti
zelo stroga, se imamo v gledališču
vedno lepo. Pri delu sem namreč zelo
vztrajna in potrpežljiva, še posebej
ko naletim na posameznike, ki me
skušajo voditi malce po svoje, vendar
se jim ne pustim. Na srečo do tega ne
pride pogosto, ker imam zelo dobre
odnose s kolegi. Je pa res, da dajem
veliko poudarka tudi na tem, da posameznik na odru začuti napredek v
osebnostni rasti; mnogo nekdanjih
članov Mladinskega gledališča se je
kasneje uspelo zaposliti na področjih, ki jih veselijo in tu jim je med
drugim pomagal tudi oder, saj so se
preko njega naučili osnov javnega nastopanja in si okrepili samozavesti.
Na to sem še posebej ponosna.
Ali se pri vašem delu poslužujete
tudi improvizacije?
kujejo med pristno in lažno igro, pa
ne smemo podcenjevati občinstva,
saj to prej ali slej začuti prisotnost ali
primanjkljaj energije na odru. Igralec
mora imeti določeno mero karizme,
saj ga s tem publika lažje sprejme. Če
ni neke kemije med občinstvom in
igralci, potem gledališka predstava ni
kvalitetna.
Kako vam uspe najti stik z mladimi
v današnjem svetu, v katerem se vse
več govori pogostem medgeneracijskem konfliktu?
Sama pogosto slišim, da so mlajše
Nanda Guček s priznanjem Štilček.
Foto: osebni arhiv
Seveda, vendar do določene mere.
Improvizacija je vedno dobrodošla,
saj je tudi dogajanje na odru večkrat
nepredvidljivo. Kljub temu, da kot
režiserka skušam ustvariti lastno vizijo, se vedno posvetujem z igralci,
kako bi neko stvar izpeljali maksimalno dobro in včasih nam pride improvizacija še kako prav. Ampak kot
sem že omenila; nekje mora biti meja.
Igralcem ne dovoljujem, da izpuščajo
ali si celo izmišljujejo besedilo, saj se
moramo vsi držati neke rdeče niti. Če
bi vsak počel to, kar se mu zahoče, ne
bi prišli nikamor. Nek red in disciplina preprosto morata obstajati.
Kaj je po vašem mnenju tisti dejavnik, ki naredi dobrega igralca?
Predvsem to, da na odru ne laže.
Oder je namreč svet s posebnimi zakonitostmi in tega se mora igralec
zavedati. Pomembno je predvsem
to, da se igralec uspe vživeti v kožo
lika, ki ga igra in ga potem tudi na
odru iskreno doživlja, tam pa svoja
čustva preusmeri na publiko. Čeprav
se dostikrat zgodi, da ljudje ne razli-
Sama pogosto slišim, da so
mlajše generacije iz leta v
leto slabše, toda meni osebno
se zdi, da so te izjave malce
pretirane. Omenila sem že, da
z mladimi doslej nisem imela
nobenih resnejših konfliktov,
najverjetneje zato, ker jim
znam prisluhniti in dojemam
njihov način razmišljanja.
Gučkova s svojimi gledališčniki (prva z desne). Foto: arhiv Mladinskega gledališča Trbovlje
žena v zibko. Bila sem rojena v glasbeni družini, saj je bil moj oče po
poklicu organist, pa tudi otroci smo
svoje čase ogromno peli. Zato tudi
z največjim veseljem opravljam delo
vodje zbora pri Društvu upokojencev. V primerjavi z gledališčem je
zbor sestavljen iz žensk moje starosti in verjetno zaradi tega delo včasih
poteka nekoliko lažje, čeprav tudi tu
ohranjam določeno mero discipline.
Kljub dolgoletnim izkušnjam se tudi
nam zgodi, da pozabimo besedilo, da
je treba pesem ponavljati, dokler ni
Ljubezen do petja je bila meni položena v zibko. Bila sem rojena
v glasbeni družini, saj je bil moj oče po poklicu organist, pa tudi
otroci smo svoje čase ogromno peli.
generacije iz leta v leto slabše, toda
meni osebno se zdi, da so te izjave
malce pretirane. Omenila sem že, da
z mladimi doslej nisem imela nobenih resnejših konfliktov, najverjetneje zato, ker jim znam prisluhniti in
dojemam njihov način razmišljanja.
Tako je bilo že takrat, ko smo ustanavljali gledališče in tako je tudi danes. Zanimiv primer so recimo tisti
zapeta tako, kot je treba in kot vsi se
tudi me rade zabavamo. Na nek način
je vodenje zbora povsem enako vodenju gledališkega ansambla.
Poleg vodje v zboru in gledališču pa
ste se ljudem predstavili tudi kot pesnica in sicer leta 2011 z izdajo zbirke Čutenja.
Sama se ne obravnavam kot pesni-
Nanda Guček s ŽPZ Društva upokojencev Trbovlje. Foto: arhiv zbora
mladi, ki so prišli k meni v gledališče prvič; človek pričakuje, da bodo
trmasti in polni samega sebe, vendar
je ravno nasprotno, saj so željni znanja in zato pridno sprejemajo vsak
moj nasvet.
Ali se je po vseh teh letih odnos ljudi
do gledališča spremenil?
Niti ne. Ljudje še vedno gojijo dokaj
spoštljiv odnos do gledališke kulture,
večji problem so mlajše generacije,
predvsem otroci, ki so žal podvrženi pomanjkljivi izobrazbi in vzgoji
s strani učiteljev in staršev na tem
področju. Včasih so imeli otroci na
razpolago krožke, kjer se je lahko
vsakdo prostovoljno vključil, kar je
ključno pri spoznavanju gledališke
umetnosti. Od otroka, ki je pod prisilo poslan v gledališče, je težko pričakovati, da ga bo vzljubil.
Poleg gledališča velik del vašega
življenja predstavlja zborovsko petje. Med drugim ste z učiteljskim
pevskim zborom Slovenije Emil
Adamič prepotovali skoraj ves svet,
danes pa vodite Ženski pevski zbor
pri Društvu upokojencev Trbovlje.
Se je ljubezen do petja in gledališkega odra pojavila istočasno?
Ljubezen do petja je bila meni polo-
co v pravem pomenu besede, saj pišem zgolj po trenutnem navdihu. Pri
pesnenju sledim modri misli: »Kadar
najbolj boli, se bolečina v pesem spremeni.« Čutenja predstavljajo zbirko
pesmi, ki sem jih pisala več kot 30
let in so nastajale ob trenutkih težke
osebne bolečine. Največ jih nastalo
pri 17. letih, ko sem zbolela za tuberkolozo in bila poslana na zdravljenje
v Topolšico, kjer sem si delila sobo s
celjsko gledališko igralko Nado Božič, ki me je vpeljala v svet poezije.
Kasneje sem zbolela še na srcu in
spomnim se, da je tedaj moje življenje
viselo na nitki. Nihče ni bil prepričan, če bom sploh preživela in tedaj
sem napisala največ pesmi.
Kot je moč razbrati, ste še vedno
precej aktivni. Ste sploh kdaj pomislili, da bi po vseh teh letih uspehov in trdega dela odnehali?
Ne. Sem takšne vrste oseba, ki ni
obremenjena s staranjem. Dokler
bom živa, bi rada izkusila čim več
stvari in se pri tem imela super. Smrt
meni ne predstavlja nič groznega, bolj
me je strah minevanja, ko se sprašujem, kaj bo ostalo od vsega, kar sem
doslej ustvarila, saj bi to z veseljem
delala še nadaljnjih 50 let.
Vid Šteh
8
OGLASNA STRAN
četrtek, 18. december 2014
Vse kar upate naj se vam
izpolni,vse kar iščete naj se vam
odkrije,vse kar v srcu čutite, naj
se vam v srečo zlije.
Bartec Varnost s svojimi komponentami in sistemi ščiti
ljudi, okolje, stroje in naprave. V našem podjetju se
ukvarjamo z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko
zaščitenih električnih naprav.
Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi; (0)3 56 64 366
info@bartec-varnost.si; http://www.bartec-varnost.si
ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
8. december BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE ob 19. uri / gledališka dvorana
19. december ALPHAVOYAGER PROMOCIJA ALBUMA RE.MEMBERING ob 21. uri / gledališki oder
20. december LUTKOVNA PREDSTAVA: ZIMSKA ČAROVNIJA ob 10:30 uri / kino dvorana
20. december OTVORITEV PREGLEDNE RAZSTAVE DRUŠTVA RELIK IN V.A.T. ob 18. uri / stara galerija DDT
21. december DOBRODELNI KONCERT SKD SAVA HRASTNIK IN PRIJATELJI ob 17. uri / gladališka dvorana
26. december NOVOLETNO VOŠČILO: VOKALNA SKUPINA PLAVICA Z GOSTI ob 18. uri / spodnja avla DDT
26. december NOVOLETNI KONCERT DELAVSKE GODBE TRBOVLJE ob 19:30 uri / gledališka dvorana
3. jaunuar LUTKOVNA MATINEJA: OBLAKOVO POTOVANJE ob 10:30 uri / predavalnica
TEKOČI DOGODKI
27.11. - 31. decembra RAZSTAVIŠČE MONOLIT: RAZSTAVA MEMOV MAT KURBA / zgornja avla
3. - 31. december RAZSTAVA 4. DRITL - 210 let rudarjenja v naših krajih / stara galerija in kletni prostori
11. december - 31. januar 2015 NOVA GALERIJA GOSTUJE - RAZSTAVA GENERACIJE / Galerija Velenje
ŽELIMO VAM PRIJETNE IN VESELE PRAZNIKE!
Gradič Trbovlje vam tudi letos v najem ponuja različne prostore znotraj Gradiča in vam ob enem
nudi tudi svetovanje pri pripravi vaših novoletnih prireditev in zabav. Prostori so primerni za več
kot 100 gostov, pa vendar ohranjajo vso intimo in toploto, ki je primerna temu prazničnemu
času. V primeru, da nam želite zaupati celotno organizacijo prireditve ali zabave, vam ceno
oblikujemo glede na vaše želje.
ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.
DRUŠTVENO
četrtek, 18. december 2014
20 let sekcije ročnih del DIT
V letu 1996 je začela delovati v Društvu invalidov Trbovlje sekcija ročnih del, ki je združila člane, vešče
različnih oblik ustvarjalnosti.
Prvo leto delovanja so se širši skupnosti predstavili v Knjižnici Toneta
Seliškarja, od leta 1997 dalje pa vsako leto konec novembra oziroma v
prvih decembrskih dneh v Galeriji
Delavskega doma Trbovlje. Ta termin je bil izbran z namenom, da tudi
invalidi z eno izmed svojih aktivnosti
počastijo Mednarodni dan invalidov.
V letošnjem letu je slogan tega dneva
Gradimo skupaj Evropo brez ovir.
Druženje v sekciji pomeni članom
vzpostavljanje socialnih stikov in
psihično sproščanje, pa tudi izmenjavo izkušenj, kar vse skupaj pripomore k izboljšanju medsebojnih
odnosov. Z ustvarjanjem izdelkov in
nato razstavo le-teh se popravi samopodoba, člani pridobijo na samozavesti, med samim ustvarjanjem izdelkov pa je čas za klepet, izmenjavo
življenjskih in drugih izkušenj pripomorejo k psihični sprostitvi. Sre-
Izdelki članov sekcije ročnih del DIT. Foto: arhiv Društva invalidov Trbovlje
čujejo se enkrat tedensko v prostorih
društva, ob pripravljanju razstave pa
tudi večkrat.
Na razstavi predstavijo tudi izdelke
varovancev iz VDC Zagorje in ŠENT
Trbovlje. Na razstavo povabijo prija-
teljska društva in društva invalidov
iz sosednjih občin. Tudi ob 20-letnici
delovanja je bila razstava na ogled
občanom Trbovelj od 1. do 5. decembra.
9
Po poteh soške fronte
OZSČ Nova Gorica že 16 let organizira pohode po območjih nekdanje Soške
fronte za člane Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), veteranskih in drugih organizacij. Predsedstvo ZSČ je ta tradicionalni pohod opredelilo za enega od
krovnih dogodkov zveze.
Letošnjega pohoda se je udeležilo okoli 350 pohodnikov, ki so se zbrali na
Sveti gori nad Solkanom. Zbrane sta pozdravila predsednik OZSČ Nova Gorica Stanko Dužič in predsednik ZSČ, upokojeni general major Alojz Šteiner,
ki je poudaril, da pohod predstavlja krovni dogodek ZSČ v počastitev spomina na pričetek 1. svetovne vojne. Vodja pohoda Mitja Močnik je predstavil
traso pohoda: od Skalnice po mulatjeri na Vodice in po krožni poti nazaj na
Sveto.
Na trasi pohoda so se udeleženci ustavili na pomembnih točkah, kjer jim je
vodja pohoda slikovito pojasnil dogodke iz 1. svetovne vojne, ki so se dogajali
na tem območju. Spotoma so si na Vodicah ogledali spomenik italijanskim
alpinom, notranjost dobro ohranjenega bunkerja - kaverne in mavzolej italijanskega generala Gonzage. Na platoju blizu vrha Vodic so se okrepčali s
toplim čajem. Na izhodišče so se vrnili po južnem grebenu Vodic po obnovljenih bojnih položajih.
Pohoda Po poteh soške fronte se je udeležila skupina 13 članov OZSČ Hrastnik, ki so bili na pohodu že osmič. Hrastničani so imeli s seboj tudi novo
pohodno zastavo OZSČ. Aktivnost se je zaključila z družabnim srečanjem v
vojašnici Ajševica.
IZ
ZT
Srečanje ob dnevu invalidov
Tudi letos so se člani Društva invalidov Hrastnik zbrali na srečanju,
s katerim so obeležili mednarodni
dan invalidov. Srečanje je potekalo
v soboto, 6. decembra, v Zasavskem
gurmanu na Dolu pri Hrastniku.
Zbralo se jih je 220, tako da je bila
dvorana nabito polna. Predsednik
Rajko Žagar je izpostavil pomen
druženja invalidov v današnji družbi, predvsem pa dosežek, da so kljub
težkim časom uspeli ohraniti sredino, kjer je še prisotna velika mera
solidarnosti. Čestitkam ob Mednarodnem dnevu invalidov se je nato
pridružil še hrastniški župan Miran
Jerič, ki je izrazil zadovoljstvo nad
dobrim sodelovanjem Društva invalidov in Občine Hrastnik. Srečanja so se udeležili še poslanka Vojka
Šergan, predsedniki Društev invalidov Sevnica, Trbovlje in Zagorje,
ter predsednik Društva upokojencev
Hrastnik. V kulturnem programu so
se predstavili citrarka Janja Brlec z
nekaj lepimi skladbami, navdušili pa
Hrastničani z novo pohodno zastavo. Foto: arhiv OZSČ Hrastnik
Državni prvak je
kunec iz Zasavja
Plesalke PK Zebra so navdušile. Foto: arhiv DI Hrastnik
sta tudi plesalki na vozičkih iz Plesnega kluba Zebra. Člani društva so
cel večer ob prijetni glasbi pridno sukali pete po plesišču, poskrbljeno pa
je bilo tudi za lačne želodce. Takšna
srečanja so dobrodošla, saj je prijetno
poklepetati s starimi znanci, izmenjati izkušnje in se pogovoriti o težavah in tegobah vsakdanjega življenja.
MT
Kriza na Bližnjem vzhodu
Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik je 10. decembra
gostilo podpolkovnika Ljuba Pajiča,
večkratnega udeleženca mirovnih
misij na Bližnjem vzhodu, ki je imel
vojaško strokovno predavanje za člane združenja.
Podpolkovnik Ljubo Pajič je Hrastničan, ki je po končani osnovni šoli
zapustil rojstni kraj zaradi šolanja
na vojaški gimnaziji Franc Rozman
Stane v Ljubljani. Po končani maturi
je študij nadaljeval na Vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. Ob
osamosvojitvi Slovenije je vstopil v
vrste TO. Uspešno je opravil vse vojaške dolžnosti od poveljnika voda
do poveljnika bataljona ter štabnega
častnika v poveljstvih in GŠ. V svoji
bogati vojaški karieri je bil kot vojaški opazovalec Združenih narodov
štirikrat na mirovni misiji UNTSO
(United Nations Truce Supervision
Organization) na Bližnjem vzhodu,
kjer je opravljal različne dolžnosti
od vojaškega opazovalca, štabnega
častnika do poveljnika ene od treh
opazovalnih skupin (skupina 45 častnikov – vojaških opazovalcev) s sedežem na Golanski planoti v sestavi
misije UNTSO.
Trenutno je zaposlen v Centru vojaških šol in je tik pred upokojitvijo. Je
dobitnik mnogih vojaških priznanj.
Najbolj ponosen je na medaljo za
hrabrost, s katero je bil odlikovan
za nesebično in hrabro dejanje pri
reševanju svojih treh podrejenih častnikov – vojaških opazovalcev iz
izredno težke situacije, ko so se le-ti
med opravljanjem naloge znašli pod
ognjem ene od milic, ki se bori proti
sirskemu režimu.
Podpolkovnik Pajič je v svojem dvournem zanimivem predavanju orisal
zgodovinsko sliko konfliktov na Bližnjem vzhodu in vlogo mirovne misije UNTSO, ki se izvaja na tem območju neprekinjeno že od maja 1948
in velja za najstarejšo mirovno misijo
Združenih narodov. Med ostalim je
poudaril tudi doprinos RS, še posebno častnikov SV, v izvajanju nalog na
omenjeni misiji. Vojaško strokovnega
predavanja se je udeležilo 35 članov
združenja, ki so ga poslušali z izrednim zanimanjem.
Ivan Zore
V Gornji Radgoni je med 28. in 30.
novembrom potekala že 17. državna razstava malih pasemskih živali.
Novi (in stari) lastnik naslova državnega prvaka pasme havana je postal
Erno Zore iz Hrastnika, ki je v letošnjem letu že na razstavi v Zagorju ob
Savi osvojil naslova prvakov pasem
havana in velika činčila. Na državni razstavi je sodelovalo 391 kuncev
različnih pasem iz vse Slovenije.
Zore je povedal, da kar je za navadnega človeka le kunec, je za gojitelja Zoretov kunec. Foto: osebni arhiv
veliko več, saj v njem vidi rezultat
nege, vzgoje, včasih tudi odrekanja.
Zore, ki je član Zasavskega združenja gojiteljev malih živali, pravi, da gre
velika zahvala za izjemne rezultate tudi predsedniku Slovenske zveze gojiteljev pasemskih živali Mihaelu Benetku, Trboveljčanu, ki je pripomogel s
svetovanjem in profesionalnim odnosom do vzreje.
ZT
Aktivne Sončnice
V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so članice sekcije Sončnic
Društva invalidov Hrastnik pripravile tradicionalno delavnico izdelovanja novoletnih čestitk. Udeležba je
bila super, zadeva se je res “prijela”.
Prisotni so bili mladi in malo manj
mladi in vsi po vrsti navdušeni. Konec novembra pa so pripravili delavnico izdelovanja nakita s pomočjo
servietne tehnike v OŠ narodnega
heroja Rajka Hrastnik. Na delavnici
je sodelovalo pet deklet in en fant,
štiri učiteljice ter predstavnici Sončnic Društva invalidov Hrastnik.
Kljub relativno majhni udeležbi je Izdelovanje novoletnih čestit. Foto:
bila delavnica uspešna, saj so bili vsi arhiv Sončnic
udeleženci zelo aktivni in so pridno
sodelovali. Vsak od udeležencev je naredil svoj izdelek in vsi so bili unikatni.
JP
10 REPORTAŽA
četrtek, 18. december 2014
Zimski jamatlon – oživljanje
rudnika skozi tek
Rudnik Trbovlje-Hrastnik, v katerem potekajo le še zapiralna dela, je na dan svetega Nikolaja oziroma Miklavža, 6. decembra, ponovno oživel. Kot pred skoraj pol leta, so ga tudi
tokrat zasedli jamatlonci, ki so, nekateri prvič, drugi drugič,
želeli izkusiti tek po rovih nekdanjega premogovnika.
la zelo tekmovalno, s pojasnilom, da
bo pač »za oglede drugič čas«.
»Svetovn je tule!«
Udeleženci Jamatlona so se v tek
pognali s samoreševalci na boku in
čeladami, pri tem pa niso prav nič
upoštevali barvne hierarhije, ki je nekoč vladala glavam ljudi, ki so delali
v Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Če si
pod zemljo videl rdečo čelado, je namreč pomenilo, da govoriš z nadzornikom ali inženirjem, modra je označevala električarje in strojne delavce,
Prekmandeljčev krst. Foto Miha Biruš
nagrad, kot je bila na primer nagrada
za najbolj prestrašenega jamatlonca.
Prav posebej pa so vsi, ki so počakali do konca prireditve, uživali v
kratkem nastopu Moškega pevskega
zbora Svoboda Hrastnik. Čeprav so
pevci ob kitarski spremljavi zapeli za
udeležence iz Slovenije precej nezna-
Bratuškova tekmovalno
Na tokratnem Jamatlonu je bila udeležba še številčnejša kot na prvem. Za
razliko od poletnega Jamatlona, ki
ga je preteklo 180 ljudi, na zimskem
ni bilo posameznikov, temveč so se
v rudnik lahko podale zgolj trojke.
Med 79 ekipami, ki jih je sestavljalo 237 udeležencev, so se našle tudi
takšne, kot je bila ekipa A. T. S., ki je
na Jamatlonu že sodelovala pod zasavskim imenom Škrince. Prvič pa so
rudnik pretekli Popolni tujci, katerih
ambicija je bila preprosta. »Upamo,
da bomo celi prišli ven,« so zaupali.
Ovire na tokratnem jamatlonu je
prišla premagati ovire tudi Alenka
Bratušek, nekdanja predsednica vlade, s svojo ekipo Zavezništvo. »Za
Jamatlon sem izvedela od kolega,
rudarja, ki je danes tudi z mano v
ekipi,« je povedala. Sicer pa se je Bratuškova v rove pod Hrastnikom že
podala. »V jamo grem drugič,« je pojasnila. »Prvič sem bila tam zaradi ne
tako ljubega dogodka (stavka rudarjev v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, op.
a.), današnja izkušnja pa bo, upam,
prijetnejša.« Njena pričakovanja glede tega, kako se bo pri teku in premagovanju ovir odrezala, niso bila
visoka. Upala je namreč le, da ne bo
»na istem koncu prišla ven, kot je šla
noter.« Sicer pa si je Jamatlon zastavi-
Seznam udeležencev, njihove
izjave in foto reportažo bomo
objavili v naslednji, novoletni
številki Zasavskega tednika.
zato so na vprašanje, kako se imajo,
v odgovor največkrat kar mimogrede
zavpili kakšno enozložnico. »Svetovn
je tule!« pa je priznala ena od jamatlonk. Za večino tek in ovire niso bile
preveč zahtevne, vsaj tako so zatrdili,
Leteči puži pa so se celo obregnili, da
je »malo preveč na izi«. V rudniku so
se znašli tudi Ognjeni fantje, gasilci
iz Trbovelj, ki so se pred kratkim razgalili za koledar, s katerim so zbirali
sredstva za svojo opremo. Tokrat so
bili povsem oblečeni, po trasi pa so se
malodane ležerno sprehodili.
Perkmandeljc znova
krstil
V dogajanju v rudniku je več kot očitno užival tudi Perkmandeljc, ki je,
ob škodoželjnem smehu, zopet krstil
jamatlonce. Po tepežu je z udeleženci
teka tudi poklepetal, eni izmed ekip
pa je v spomin poklonil celo svojo desko, s katero je prej usekal po njihovih zadnjih plateh. Ti so se nato med
seboj pokrstili še sami.
Perkmandeljc pa ni pričakoval, da bo
tokrat kakšen krst staknil tudi sam.
Ekipa “Žejn pa lačn” se je namreč
odločila, da bo že vnaprej maščevala svoje boleče zadnjice, zato so nič
hudega slutečega rudniškega škrata zgrabili in ga s skupnimi močmi
poskušali vreči v hunt, voziček, v
kakršnih so v ne tako starih časih iz
rudnika še vozili premog.
Ko so doživeli Perkmandeljčev krst
in premagali vse ovire, je jamatlonce
po še zadnjih nekaj metrih teka pričakala malica v obliki »kuonca«, kruha in gorčice, po želji pa tudi topel
tuš. Organizatorji so nato ob pomoči
Perkmandeljca podelili tudi nekaj
PRIPRAVLJENI
ALI NEPRIPRAVLJENI?
Z DIESEL PREMIUM GORIVOM
BOSTE VEDNO PRIPRAVLJENI
PRIVOŠČITE PRIJETNEJŠI ZAČETEK
DNEVA SEBI IN SVOJEMU AVTOMOBILU
Ob točenju nad 30L diesel goriva vam od 22.12.2014 do 4.1.2015 podarimo
50% popusta na vse tople napitke za s seboj*
*Ponudba velja za vse napitke iz avtomata za pripravo napitkov za s seboj.
%
POPU
A
ST
Čez hunte. Foto: Miha Biruš
Martina Drobne
Organizatorja Zimskega jamatlona: Zasavski tednik in Rudnik Trbovlje-Hrastnik
Zimski jamatlon -Winter Edition so omogočili
Spekter Trbovlje, Dewesoft Trbovlje, MOL Slovenija, Občina Hrastnik,
Občina Trbovlje, Pivovarna Laško, Integral Zagorje, K-M@RK Hrastnik,
3D-sign Trbovlje, As design Andraž Sajovic s.p. Zagorje ob Savi, Hilstrajk
Matic Hribar s.p. Hrastnik, Oberč Zagorje
Na progi. Foto: Miha Biruš
zelena reševalce, rumena vlakovodje,
ki so upravljali rudniške vlakce, bela
pa rudarje.
Prvi so se spustili v rudnik največji
»norci« - ekipa, ki jo je okrog sebe
zbral hrastniški triatlonec Denis
Šketako. Bili so hitri, čeprav jamatlon ni tekmovalne narave. Ampak,
športniki so pač športniki. Pa je tudi
njih zadnji klanec iz jame pobral in
mišice so bile že boleče. Drugi so se
podali na pot svetovni prvaki – hrastniški kajakaš Peter Kauzer je povabil v rudnik kanuista iz primorskega konca, letošnja svetovna prvaka
Luko Božiča in Saša Taljata. Zelo
resno je tek vzel hrastniški župan Miran Jerič, ki je z ekipo, od katere je v
potokih tekel znoj, po poti Jamatlona
švignil bliskovito hitro. Udeležence
je pred preizkušnjo prišla pozdravit
tudi pred kratkim izvoljena županja
Trbovelj Jasna Gabrič.
Večini se je na poti skozi rove mudilo,
ne hrastniške viže, so jim ti pritegnili, ob Beli snežinki pa so pritegnili vsi
v vašhavi in dokazali, da so bili res na
Zimskem jamatlonu. Nad pozitivno
izkušnjo so bili navdušeni in domov
odšli nasmejanih obrazov.
50
Jamatlon je potekal dva dni za dnevom svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Približno ob enajstih se je stavba
Rudnika Trbovlje-Hrastnik napolnila z jamatlonci. Dež in slabo vreme
jih v veselem pričakovanju teka ni
motil, saj so vedeli, da bodo v rudniku vsaj kakšno uro varni pred neprijetnimi vremenskimi vplivi. Medtem
ko so podpisovali izjave ali kramljali
ob čaju, je ura počasi odbila deset do
dvanajstih, ko je prvih 16 ekip moralo sesti na avtobus in se odpeljati
proti Trbovljam, kjer so vstopili v
rudnik.
NOVOLETNA VOŠČILA 11
četrtek, 18. december 2014
Plesni center Zasavja
VABI K VPISU DRUŽABNIH PLESOV
ZA ODRASLE
Urnik plesnih tečajev
ZAČETNI: sobota 17. 1. 2015 od 17. do 19. ure
NADALJEVALNI: sobota 17. 1. 2015 od 19.10 do 21.10 ure
IZPOPOLNJEVALNI: nedelja 18. 1. 2015 od 17. do 19. ure
VIŠJI IZPOPOLNJEVALNI: nedelja 18. 1. 2015 od 19.10 do 21.10 ure
KJE?
Večnamenski prostor Osnovne šole Trbovlje, Mestni trg 6, Trbovlje
Informacije in vpis:
Tel.: 03 56 41 249; gsm: 041 512 558; 041-368-769
www.plesnicenter.si | info@plesnicenter.si
Slastnih okusov
polno naj bo,
naj Vam bo
sleherni dan lepo!
Ob iztekajočem se letu se Vam za izkazano zaupanje
najlepše zahvaljujemo ter Vam želimo srečno, zdravo in
sreče polno leto 2015.
Srečno 2015!
TAXI RAFAELO
Zbiraj, ločuj, čisto naravo spoštuj!
Srečno, veselo, predvsem pa
zdravo in uspešno leto 2015.
Čudeži obstajajo, le
verjeti je treba vanje.
Naj bo novo leto polno
čudežev za vse
070-444-986 | 051-230-462
taxi.rafaelo@gmail.com
Odprto od pon.-čet. od 16.0022.00 petek in sobota od 15.0002.00 in nedelja od 15.00-22.00.
Rezervacije na telefon:
05-995-73-12 ali
GSM 041-684-828
DOM STAREJŠIH OBČANOV
POLDE EBERL JAMSKI
IZLAKE
Naj vam božični čas prinese
veliko veselja in novo leto
2015 veliko sreče.
Komunala Zagorje, d.o.o.
Cesta zmage 57 | 1410 Zagorje ob Savi
Tel.: (03) 56-67-700 | Faks: (03) 56-67-714
www.komunala-zagorje.si
Želi ob prihajajočih
praznikih vsem veliko
topline in medsebojnega
razumevanja,
v letu, ki prihaja, pa
predvsem veliko sreče in
poslovnih uspehov.
Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven,
vaša beseda pogumna,
vaše življenje iskrivo
in polno toplih trenutkov.
HOGI d.o.o.
Gradbeništvo in računovodske storitve, d.o.o.
Naselje Aleša Kaple 20
1430 Hrastnik
E-mail: hogi@t-2.si
GSM: +386 (0)40-696-210
Priporočamo se za izvajanje:
• adaptacij kopalnic in kompletnih stanovanj
• gradbeno obrtniških del
• polaganje keramike
• vodoinstalaterska dela
• urejanje okolice
12 KULTURA
četrtek, 18. december 2014
Mozaik na stopnišču tehnične šole
V ponedeljek, 8. decembra 2014, se je večnamenskem prostoru STPŠ v Trbovljah zbrala pisana druščina. Oktobra in
novembra sta na steni stopnišča v dveh vikendih nastala dva
mozaika, ki ju je ustvarila Ekipa mozaika pod mentorstvom
akademske slikarke Severine Trošt Šprogar. Ta dan so ju uradno odprli. Prišli so ustvarjalci, njihovi prijatelji in sorodniki, predstavniki dijakov in učiteljskega zbora.
Ravnateljica STPŠ Trbovlje Marjetka
Bizjak je projekt, velik 30 kvadratnih metrov, ves čas skrbno spremljala. »Pravzaprav ima v tem mozaiku vsak izmed nas svoj delček,«
je rekla zadovoljna, »saj je Severina
Trošt Šprogar vse zaposlene spravila
v pogon«. In nadaljevala: »Začelo se
je tako, da smo želeli še bolj konkretno vzpostaviti sodelovanje z okolico.
In naša akademska slikarka je bila za
ta cilj pravi naslov.«
Troštova je aktivirala članice svoje
likovne skupine U3, ki se zbirajo na
njihovi šoli vsak teden enkrat. Pomagali pa so, kot rečeno, tudi zaposleni
in dijaki. »Naše delo res ni bilo lahko,« je dejala, »ampak z gotovostjo
lahko trdim, da smo v njem vsi neizmerno uživali in si samo želimo,
da bi zdaj razveseljeval tudi dijake,
profesorje in obiskovalce. Naš namen je bil, da z njegovo barvitostjo in
sporočilnostjo vnesemo v šolo optimizem in radost do življenja, učenja
in kreativnega dela. Mozaik nosi v
sebi zgodbe in karakteristike, ki se
vsebinsko nanašajo na našo srednjo
tehniško šolo. Medgeneracijsko sodelovanje se je zlilo v eno.«
Posebno hvaležni so bili vsem, ki so
prinašali material. Tako na primer
Kamnoseštvu Šergan z Dola pri Hrastniku, trgovini Sam in Kamnoseštvu
Germadnik iz Trbovelj. Ti so jim celo
razlomili marmor na manjše kose,
ga sortirali po barvah in ga lastno-
Sobota, 20. 12. ob
19.30 uri
Delavski dom
Zagorje
ročno pripeljali na šolo ter znosili v
klet. V veliko pomoč pri zbiranju sta
bila kolega - profesorica Saša Bec in
Miha Simončič in mnogi drugi posamezniki ter zasavski podjetniki,
ki so za mozaik prispevali skoraj za
cel kamion materiala. Poleg kamnov
in marmorja so vstavili enega prvih
računalnikov Spectrum s tipovnico,
dobili so cel kup CD-jev, ki so tudi
nalepljeni, malo rudarsko svetilko,
frnikule, steklo, razbita ogledala,
vezje … Elementi, ki jih mozaik simbolno povezuje s šolo.
Kako je potekalo delo, so pripovedovale posameznice kasneje, po
uradnem odprtju: »Ko smo imeli
ves material pripravljen, je slikarka
navezala na sirkovo metlo svinčnik
oz. neko kredo, s katero je potem izrisala na steno vzorec slike. V bistvu
je imela vse v glavi. Na listek je pokukala samo kdaj pa kdaj, potem pa
zopet nadaljevala po svoje. Me smo
ploščice najprej zdrobile s kladivom,
sortirale po barvah in po velikosti
kosov. Ogledala je sama razrezala z
diamantnim rezilom, ker se je bala,
da bi se katera od nas urezala. Pa še
bolje ji gre od rok kot nam. Nato smo
zamešali v večji posodi nivedur lepilo
in Severina Trošt Šprogar je določala, kam naj kaj prilepimo – glede na
barve in materiale. Veliko materiala
je prinesla tudi sama od doma, saj ga
ima ogromno, ker zbira kot hrček –
keramične ploščice, razne okrasne
detajle…«
Ko je bilo vse nalepljeno, so počakali, da se je posušilo, nato je bilo treba
vse zafugirati s fugirno maso in zopet počakati, da se je posušilo, nato
pa vse temeljito počistiti s krpo. Ker
so to delali tri dni, se je že sproti kaj
posušilo in so lahko drugi dan že fugirali. Drugi so lepili naprej. V glavnem se jim je zelo mudilo, ker je bilo
treba delo končati do nedelje zvečer,
saj je bil v ponedeljek že pouk. Imeli
so srečo, da je bil v petek dan šole in
je bila šola prazna. Na koncu so vse
počistili, kot da se ni nič dogajalo.
Še pred uradnim odprtjem je ravnateljica Marjetka Bizjak podarila vsem
Božično novoletni koncert
Pihalni orkester Svea
Nedelja, 21. 12. ob Delavski dom
Trbovlje
17.00 uri
Dobrodelni koncert
SKD Sava Hrastnik in prijatelji
Ponedeljek, 22.
12. ob 17.30 uri
Knjižnica
Toneta
Seliškarja
Trbovlje
Literarni krožek
Oddelek za odrasle
Ponedeljek, 22.
12. ob 19.00 uri
Delavski dom
Zagorje
Božično novoletni koncert
Glasbena šola Zagorje
Torek, 23. 12. ob
17.30 uri
Knjižnica
Toneta
Seliškarja
Trbovlje
Buklžur
Gostja: Dušica Kunaver
Torek, 23. 12. ob
19.00 uri
Delavski dom
Zagorje
Božično novoletni koncert
Glasbena šola Zagorje
Petek, 26. 12. ob
19.00 uri
Delavski dom
Zagorje
Koncert Zimska pravljica
Ansambel Saša Avsenika z gosti
Petek, 26. 12. ob
19.30 uri
Delavski dom
Trbovlje
Novoletni koncert
Delavska godba Trbovlje
Literarni večer
Ob ziherici
Mozaik na STPŠ Trbovlje je mogočen, vendar pomirja. Foto: Fanči Moljk
ustvarjalcem kovinsko vrtnico, ki so
jo napravili na njihovi šoli. Ob uradnem odprtju se je Troštova spomnila še na en mozaik v Trbovljah
»Mislim na mozaik Marija Preglja na
pročelju Delavskega doma iz muranskega stekla. Zame je med najlepšimi
na svetu.«
Zdaj se mu je priključil še mozaik na
stopnišču Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Že od daleč deluje
pomirjujoče, a mogočno. »Začetek
našega mozaika se začne pri školjki,
tako kot življenje na zemlji,« je razlagala avtorica. In nadaljevala: »Njegova sporočilna vsebina je narejena
pod vplivom zaznav odgovorov, po
katerih se nekateri v življenju sprašujemo: kaj je globlji smisel življenja,
zakaj smo tu in sploh, kje smo. Likovno smo to ponazorili z dvema spiralama, ki zajemata osrednji prostor na
mozaiku. Predstavljata neskončnost
in glede na stekanje fraktalnih oblik
ponazarjata presek časa in prostora,
kjer se človeštvo nahaja. V obe spiralni neskončnosti se stekajo dogajanja
in zgodbe različnosti življenj ter pestrost njihovih energij. Te smo ponazorili z rabo materialov, ki niso le praktični ali tehnični predmeti, ampak
imajo sami po sebi svojo lastno zgodbo, ne samo po namenu, temveč tudi
v njihovi zgradbi. Skupaj s pestrostjo
oblik in barv ti koščki različnih materialov simbolizirajo našo individualnost pa tudi enotnost skupnosti, v
kateri ni nič nepotrebnega in odvečnega, kjer so vedno možnosti za učenje absolutnih znanj. Z našim delom
smo želeli poudariti dojemanje in zavest o radosti pomena potovanja duše
po varni neskončnosti.
Tudi letos so Literarni prijatelji
Društva upokojencev Trbovlje
pripravili literarni večer, posvečen praznovanju goda sv. Barbare, 4. decembra. Na predvečer
tega dne je Jože pripravil povsem
drugačno praznovanje od dosedanjih. V uvodu je omenil, da sta
bila decembra rojena naš največji
pesnik France in nepozabni humorist Frane.
Med obiskovalci je bilo nekaj
avtorjev pesmi in pripovedi o
rudarjih – Milan, Marina, Manja in Darčk. Večina povedanega še ni bilo objavljeno ali sploh
prebrano v javnosti. Tenkočutne
pesmi, resnične zgodbe ljudi, ki
niso živeli v razkošju, so povrnile marsikoga v čas, ki so ga živeli,
ko jih je spremljal strah, ko so se
bali za svoje v jami, ko ni bilo dovolj hrane, obleke, ko so se kljub
vsemu znali poveseliti, si koga
privoščiti.
Kako so si v jamah svetili, z lesenimi treskami, karbidovkami,
oljenkami, zihercami, akumulatorskimi svetilkami, je povedal
Tine in opozoril, da v premogovnikih niso mogli uporabljati
vseh zaradi metana. Tudi pokrivala rudarjev so bila najprej šilt
kape ali stari klobuki, kasneje
usnjene čelade, ki so jih v novejših časih zamenjale raznobarvne
plastične, da se je vedelo kaj posameznik dela v rudniku.
Un´s Trboul so zapeli pesmi, povezane z rudarjenjem in tiste,
ki so jih peli rudarji ali njihovi
domači. Večeru se je pridružila
tudi županja Jasna in poudarila
kako velik pečat je pustilo kraju rudarjenje, zato ne smemo
dopustiti, da se to pozabi. Kot
je poudaril Jože, ta večer niso
uporabljali priimkov, ker jih tudi
knapi ponavadi niso. Zato jih ni
niti v našem prispevku.
Irena
Fanči Moljk
ŠPORT 13
četrtek, 18. december 2014
627 borcev v Trbovljah
V soboto, 6. decembra, je v Trbovljah potekal že 42. mednarodni karate turnir Trbovlje 2014, ki sodi med najmočnejše
in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi. Turnir ima poleg zelo uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. Letošnjega turnirja se je
udeležilo rekordnih 627 nastopajočih tekmovalk in tekmovalcev iz 62 karate klubov iz kar štirinajstih držav: Avstrije,
Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Italije,
Madžarske, Makedonije, Nemčije, Poljske, Slovaške, Srbije,
Ukrajine ter Slovenije.
Na uradni otvoritvi turnirja so vse
prisotne pozdravili predsednik Karate kluba Trbovlje Bogdan Simerl,
županja Jasna Gabrič, zastopnik
generalnega pokrovitelja turnirja
Lafarge Cementa iz Trbovelj Sebastijan Ledinek ter predsednik Karate
zveze Slovenije dr. Igor Zelinka, ki
je pohvalil prizadevne organizatorje,
da jim že vrsto let uspeva privabiti v
Trbovlje tako številčno in kvalitetno
konkurenco. Tik pred otvoritvijo
tekmovanja je v dvorano na veliko
presenečenje vseh nastopajočih vstopil sveti Miklavž. Po stari tradiciji
prinaša otrokom darila v začetku decembra. Tudi tu se ni izneveril svoji
tradiciji, saj je obdaril prav vse prisotne tekmovalce na otvoritvi. Otroci
so mu glasno zaploskali.
Tekmovalci so se pomerili v katah,
estetsko zloženih likih, in športnih
borbah, razdeljeni po težnostnih ka-
tegorijah. Že pri najmlajših se je videlo, da je konkurenca res zelo kvalitetna. V starejših kategorijah so lahko
gledalci na tribunah uživali v odličnih in napetih dvobojih. Med nastopajočimi je bilo precej nosilcev medalj, tako iz evropskih kot svetovnih
prvenstev. Organizatorji so se med
drugim odločili, da v okviru turnirja
izvedejo tudi tretje, zadnje kolo slovenske članske karate lige. Vse skupaj
njim je uspelo izpeljati do osme ure
zvečer, kar je res svojevrsten rekord
za takšno število tekmovalcev.
Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na
tekmovalnem področju igrali zelo
pomembno vlogo. Kot vedno so tudi
tokrat nastopili zelo številčno. Za
Karate klub Trbovlje je nastopilo 54
tekmovalk in tekmovalcev. Trenerji
so poleg rednih treningov v klubu s
pomočjo dodatnih treningov preko
Izjemna mednarodna udeležba v Trbovljah. Foto: arhiv kluba
vikendov svoje bodoče upe pripeljali do takšne športne forme, da so
lahko na tem, za Trboveljčane najpomembnejšem tekmovanju, pokazali
največ, kar so trenutno sposobni.
Želja vsakega trboveljskega karateista je stati na zmagovalnih stopnicah
najstarejšega in v tem delu Evrope najkvalitetnejšega turnirja. S 17
osvojenimi medaljami so dopolnili
domače organizatorje turnirja, saj so
bili ponovno med najboljšimi tudi po
osvojenih medaljah. Trenerji so bili
z nastopi številčne trboveljske ekipe
zelo zadovoljni, sledila bo temeljita
analiza jesenskega dela in načrti za
ŠK Zagorje v 1. ligo
Od 13. septembra do 15.
novembra v petih vikendih
potekalo tekmovanje v 2. šahovski ligi vzhod. Kot vsako
leto je nastopilo 10 ekip, prvak tekmovanja se uvrsti v 1.
ligo.
ŠK Zagorje ob Savi je že nekaj časa
neuspešno lovil 1. mesto in vstop v 1.
ligo, zato so to leto naredili odlično
potezo, ko so v njihove vrste zvabili
odličnega hrvaškega internacionalnega mojstra (IM) Zdenka Jusiča, ki
je bil njihova 1. deska in motivacija za
uspeh.
Liga je bila tudi to leto izenačena,
glavni favoriti za naslov so bili ŠZK
Maribor, ŠK Brežice, ŠK Fram in pa
ŠK Zagorje ob Savi, ekipe, kot so ŠK
Radenska ali ŠK Gambit Maribor pa
so bile pripravljene iz ozadja zaplesti
situacijo.
Ekipa Zagorja je bila v postavi : IM
Jusič, MK (mojstrski kandidat) Perič,
MK Ocepek, MK Milinkovič, MK
Jazbec in MK Papež, zamenjave pa
Grujič, Jurič in Regancin.
»To leto je v ekipi vladalo res dobro
vzdušje in kot ekipa smo res dobro
igrali« je povedal predsednik kluba
Predrag Grujić in nadaljeval »Že v 1.
kolu smo v direktnem obračunu premagali konkurente in rivale iz Brežic z rezultatom 4 : 2.« V celotni ligi
so zabeležili 6 zmag in pa 2 poraza,
enkrat pa so bili prosti, ker je ekipa
Lendave izstopila iz lige.
Stanje pred zadnjim kolom je kazalo,
da bodo v obračunu s Framom potre-
Sobota, 20.
december ob
19.30 uri
drugo polovico sezone.
Tudi sodniška ekipa s kar enajstimi
mednarodnimi sodniki je pod vodstvom Mariborčana Primoža Debenaka dobro opravila svoje delo.
Od Trboveljčanov je v športnih borbah med mladinci Domen Majdič
zmagal, Stefan Joksimović in Blaž
Hribovšek pa sta bila druga v svojih
kategorijah. Prav tako drugo mesto
je osvojil kadet Tadej Kolander. Med
dečki pa so bili tretji v svojih starostnih kategorijah Tilen Medved, Ervin Salkič, Domen Zidar in Luka
Grivec.
V katah je med najmlajšimi zmagal
Tilen Grivec, Cristina Korpar Žveglič pa je bila druga. Med ekipami pa
so Trboveljčani med dečki osvojili po
eno medaljo v različnih kategorijah,
deklice pa so bile druge in tretje.
Tekmovanja se je udeležilo tudi pet
hrastniških karateistov. V športnih
borbah je Barbara Haberl nastopila v kategoriji kadetinj do 54 kg in
kategoriji mladink do 53 kg. V obeh
kategorijah je z odličnimi borbami
premagala vse nasprotnice in osvojila
kar dve zlati medalji. Denis Gorenc
je v kategoriji članov do 67 kg izgubil
šele finalni dvoboj in osvojil 2. mesto.
ZT
Šah v Zagorju
ŠK Zagorje je bil ustanovljen leta 1967, ko so postavili temelje kluba, skupščine
se je udeležilo sedem šahistov: Lado Gregl, Ivo Hribovšek, Ivan Bajde, Mirko
Kerin, Milan Zornik, Ludvik Blatnik in Tone Poznič. Pred tem se je šah igral
ljubiteljsko med kolegi, predvsem v gostilnah in v zavetju doma. V petdesetih
letih prejšnjega stoletja je k popularizaciji šahovske igre pripomogla šahovska
sekcija, ki je delovala pod okriljem Svobode, in ustanovitev sindikalnih iger
leta 1955, kjer se je šah razširil med delavne ljudi. ŠK Zagorje, ki bo leta 2017
praznoval že častitljivo 50-letnico, se je tokrat prvič uvrstil v najmočnejšo domačo ligo in vsi bomo držali pesti, da se drugo leto odlično odrežejo ter pokažejo, da imamo tudi v Zasavju talentirane šahiste.
Plavalni Miklavž
Odličen uspeh zagorskih šahistov. Foto: arhiv kluba
bovali najmanj izenačen rezultat, če
želijo biti 1. in se uvrstiti naprej. Zadnje kolo je ekipa odigrala brez napak,
slavili so s 4,5 : 1,5 in za poltretjo točko prehiteli drugo uvrščene Gambit
Maribor in tretje ŠK Radensko. Na
koncu so od možnih 48 točk osvojili
30,5 točk in se zasluženo kvalificirali
naprej.
Dvorana
Dolanka Dol pri
Hrastniku
1.B SRL
RK Dol TKI Hrastnik : RK Grosuplje
Ekipo sta po osvojenih točkah vodila
Jusič in Papež, sledita Perič in Grujič,
ostali nastopajoči pa so tudi odlično
opravili svoje delo. Velike čestitke za
vodenje ekipe si zaslužijo predsednik
kluba Grujič, organizator ekipe Jurič
in pa kapetan ekipe Perič. »Na koncu
lahko rečemo, da je to eden največjih
uspehov šahistov v Zasavju in da se
na tem ne bomo ustavili« je zaključil
Grujić.
ZT
V soboto so se mladi plavalci plavalnega kluba Lafarge Cement udeležili
mednarodnega mitinga Miklavž 2014 v Ljubljani. Pravila tekmovanja so
tudi letos nekoliko spremenili in samo tekmovanje naredili zanimivejše.
Tekmovanje je štelo v skupni pokal, ki ga je osvojil zmagovalec seštevka
disciplin 100 mešano, ki se je plavalo v Mariboru, in pa 200 mešano, ki je
bilo na sporedu v Ljubljani.
Tekmovanja v Mariboru in Ljubljani so se udeležili mlajši člani trboveljskega kluba Klara Volaj, Nika Todorovič, Daša Krajnc, Tiatara Zupančič ter
Žiga Šintler, Jaka Jeršin in Andraž Kovačič.
Vsi so pokazali dobro pripravljenost ter plavali čase, konkurenčne plavalcem, ki imajo neprimerno boljše pogoje za trening, padlo je precej osebnih
rekordov. Najboljši je bil Žiga Šintler, ki je »bil« bitko za najboljšega plavalca v seštevku vseh odplavanih disciplin na tekmah v Mariboru in Ljubljani.
Na Miklavžu je osvojil bronasto medaljo v disciplini 200 mešano. V skupnem seštevku dveh nastopov na 100 mešano iz Maribora in 200 mešano iz
Ljubljane je bil boljši od Žige leto starejši Matija Može iz Fužinarja.
Uspešna so bila tudi dekleta Tiatara Zupančič, Nika Todorovič ter Daša
Krajnc. Tia je bila tretja v finalu na 200 mešano, Daša in Nika pa sta odplavali osebne rekorde. V izredni konkurenci 600 mladih plavalcev iz 27 klubov šestih evropskih držav so trboveljski »delfinčki« osvojili še nekaj solidnih uvrstitev, saj sta tudi Jaka Jeršin in Andraž Kovačič plavala osebne
rekorde.
V preteklem vikendu je v Pragi potekal tradicionalni Osmeroboj narodov,
kjer je nastopila tudi slovenska reprezentanca, v kateri je nastopil tudi plavalec trboveljskega kluba Tilen Šintler. V konkurenci najboljših kadetov iz
osmih srednjeevropskih držav je v ekipnem točkovanju brez posamičnih
uvrstitev Slovenija osvojila odlično tretje mesto.
ZT
14 ZA MLADE
četrtek, 18. december 2014
Brucovanje v Trbovljah
28. november je bil v Trbovljah dan, ko so s koncertom počastili tiste, ki letos sedajo v klopi fakultet. Brucovanje je
tokrat za spremembo potekalo v Domu svobode, brucom pa
so zaigrale tri skupine, med drugim tudi Mi2.
Vsi udeleženci so bili deležni “welcome drinka”, pijače za dobrodošlico,
primerno poimenovane “tradicionalni brucomor”. Bruci so se koncerta
lahko udeležili brezplačno, ostali pa
so za karto odšteli 2 ali 5 evrov, odvisno, ali so bili člani Kluba B (trboveljskega kluba študentov) ali ne.
Shutdown, Outsider
Dogodek je otvorila skupina Shutdown iz Nove Gorice. Zase pravijo,
da so mlada “old school” heavy metal skupina. S trdimi ritmi, v katerih
so preigravali tako svoje pesmi kot
priredbe bolj ali manj znanih “komadov”, so ogreli publiko. Člani skupine Outsider so zaigrali nekaj svojega
trdega jugo rock repertoarja, udeleženci koncerta pa so se počasi selili
od šanka in kajenja zunaj proti odru.
Mi2
Vrhunec večera, tako po številnosti
udeležbe kot po navdušenju poslušalcev, se je zgodil malo čez enajsto,
ko so na oder stopili legendarni Mi2,
ki so jih sicer v Trbovlje vabili že kar
nekaj časa. Na Facebook strani so or-
Četrtek, 18. 12.
2014 ob 15.00
ganizatorji nekaj dni pred koncertom
obvestili udeležence in svoje navdušenje izrazili z naslednjimi besedami:
“Tudi v Zasavju smo čakali ko kreteni (navezava na naslov skladbe skupine Mi2 Čakal sem te ko kreten, op.
a.)... In nazadnje dočakali, da bomo
Mi2 slišali v domačih krajih.” Mi2
so zaigrali nekaj svojih vsem znanih
pesmi, kot so Hči vaškega učitelja,
Zbudi me za prvi maj in Sladka ko
med. Po besedah Robija Novaka,
basista in menedžerja skupine, so se
Mi2 v teh krajih sicer že mudili. “V
Trbovljah smo bili prvič,” je povedal,
“igrali pa smo že v Zagorju.”
Organizacija na nivoju
Novak je pohvalil organizatorje brucovanja. “Bilo je ‘fajn’, je povedal.
“Zanimiva izkušnja”. Prvič je igranje v
trboveljskem Domu svobode izkusila
tudi skupina Shutdown. “V Trbovljah
smo bili prvič,” je povedal kitarist skupine Shutdown Domen Gorjup, “zato
nismo vedeli, kaj pričakovati, sploh
glede na zgodnjo uro.” Razočaranja
zaradi maloštevilnosti publike ni bilo,
saj so se Shutdowni imeli lepo tako
Mladinski center Festival urbane kulture: Delavnica
Zagorje ob Savi ponovne uporabe
MC Zagorje in KUD Voxhumana
Mladinski center Festival urbane kulture: Filmski
Četrtek, 18. 12.
Zagorje ob Savi večer: Street Art (ogled filma na
2014 ob 19.00
temo uličnih ustvarjalcev)
MC Zagorje in KUD Voxhumana
Mladinski
center
Festival urbane kulture: Glasbeni
Petek, 19. 12.
Zagorje
ob
Savi
eksperiment za glasbene
2014 ob 19.00
nadobudneže vseh glasbenih
zvrsti (info: info@mczos.si)
MC Zagorje in KUD Voxhumana
Ploščad
pred
Praznični menjalni krog
Sobota, 20. 12.
Zagorsko
(menjamo doma narejena darilca
2014 od 9.00
tržnico
in priboljške)
dalje
LETS Zasavje, OŠ Toneta
Okrogarja in MC Zagorje
Mladinski center Festival urbane kulture: Koncert
Sobota, 20. 12.
Zagorje ob Savi UrbanMix: Mrigz’n’Ghet, Bajta 13,
2014 ob 20.00
Špilr, Zinedin O
MC Zagorje in KUD Voxhumana
Mladinski
center
Delavnica dobrih idej 3:
Ponedeljek, 22.
Zagorje
ob
Savi
Oblikovanje keramike (obvezne
12. 2014 ob 17.00
prijave na 041 699 412) DPM
Zagorje
Mladinski center Vadba s hulahup obroči (hooping)
Torek, 23. 12.
Zagorje ob Savi (obvezne prijave na info@mczos.
2014 ob 18.00
si) MC Zagorje
Ponedeljek, 29. Mladinski center Večer stand-up komedije (Tin
12. 2014 ob 20.00 Zagorje ob Savi Vodopivec, Sašo Stare, Sašo
Avramovič) MC Zagorje ob Savi
Mladinski
Delavnica dobrih idej 3: Izdelava
Četrtek, 18. 12.
2014 od 17:00 do Center Zagorje božičnih igrač in okraskov
(obvezne prijave do 16.12. na 041
19.00
699 412) DPM Zagorje
Ponedeljek, 22. Mladinski center Delavnica dobrih idej 4:
Oblikovanje keramike (obvezne
12. 2014 od 17.00 Zagorje
prijave do 18.12. na 041 699 412,
do 19.00
cena: 2 €/osebo) DPM ZAGORJE
Mladinski center Delavnica dobrih idej 5: Popsi –
Torek, 23. 12.
sladki biskvit na palčki (ovezne
2014 od 17.00 do Zagorje
prijave do 19.12. na 041 699 412,
19.00
cena: 5€/osebo) DPM Zagorje
Smučišče Vogel Praznični smučarski dan na Voglu,
Sobota, 27.12.
info in prijave do 15.12. na 041
2014 ob 6:00 –
550 883, skzagorje@gmail.com,
18:30
otroci 15€, mladina (15-20let)
25€, odrasli 30€, cena vključuje
prevoz, smučarsko karto, kosilo,
spremstvo/ SK Zagorje, DPM
Zagorje
Steklena
Otroško silvestrovanje, ustvarjalni
Torek, 30.12.
2014 od 17.00 do dvorana KC DD kotiček, animacija, glasba Skupina
Rdeča kapica, Dedek Mraz s
19.00
svojim spremstvom DPM Zagorje
na odru kot v zaodrju. Organizacija
je bila, po Gorjupovih besedah, “na
visokem nivoju za slovensko sceno,
kjer nisi navajen, da si lepo pogoščen”.
Našli pa so tudi dobro stran zgodnjega nastopa – da so lahko kasneje sproščeno uživali v Mi2.
Zadovoljni pa so bili tudi organizatorji. “Dogodek je bil zame osebno zelo
naporen,” je povedal Gašper Škrabar,
ki je cel večer tekal po prostoru, “a je
bilo hkrati ‘zakon’, saj so bile vse skupine zelo v redu, zelo profesionalne.”
Ura je bila malo čez polnoč, ko so Mi2
še zadnjič udarili po kitarah in se je
publika počasi razšla. Tako bruci kot
ostali udeleženci dogodka so domov
odšli nasmejani. Za tekoče študijsko
leto je bil koncert dobra, čeprav malce
pozna popotnica.
Martina Drobne
Trdi ritmi na brucovanju. Foto: Martina Drobne
Enajsta šola pod mostom
Učenci osnovne šole Ivana Cankarja
Trbovlje so 9. decembra v gledališki
dvorani Delavskega doma Trbovlje
pripravili zanimiv večer. Ravnateljica
Mojca Lazar Doberlet je povedala,
da se otroci lahko včasih več naučijo
izven šole kot v njej, saj je življenjska
šola, šola izkušenj, zelo pomembna.
Letošnjega prvega likovnega natečaja
pod naslovom Enajsta šola pod mo-
stom so se udeležili učenci njihove
šole in še štirih drugih slovenskih
osnovnih šol. Nagrajeni so bili: Ada
Lovenjak (OŠ Majde Vrhovnik iz
Ljubljane), Saša Koncilja (OŠ Tončke Čeč Trbovlje), Arnesa Kuduzović
(OŠ Trbovlje), Lara Audič (OŠ NH
Rajka Hrastnik) in Nastja Abdič (OŠ
Ivana Cankarja Trbovlje).
Na prireditvi so nastopili učenci vseh
razredov: z recitacijami, plesnimi
točkami, muziciranjem, dramskim
prizorom Zvezdice zaspanke, dramatizacijo Hudičevega mostu, pevskimi
in instrumentalnimi točkami.
Program so pripravili učenci s pomočjo učiteljev; koordinatorica celotne prireditve je bila Blanka Gombač, izvirno sceno je pripravila Jerica
Rajšek, za pogostitev je poskrbela Sabina Potrbin. Program sta suvereno
povezovali učenki Živa Lisec in Taja
Kovačič. Dvorana je bila nabito polna. Zadovoljni obrazi obiskovalcev,
ki so vsako točko nagradili z bučnim
aplavzom, so povedali več kot zmorejo besede.
V preddverju dvorane so bila razstavljena likovna dela, ki so prispela
na natečaj, obiskovalci pa so lahko
izbrali manjša darila za decembrske
praznike, izdelke in dobrote, ki so jih
v veselem decembru učenci pripravljali v šoli. Vsi zbrani finančni prispevki z dobrodelnega sejma gredo v
šolski sklad.
Irena Vozelj
Enajsta šola na odru. Foto: Irena Vozelj
Veselje do znanosti
Učenci dveh trboveljskih osnovnih
šol, OŠ Ivana Cankarja in OŠ Tončke
Čeč, ki so pokazali interes za kemijo,
so se 4. decembra udeležili prireditve Veselje do znanosti na Gimnaziji
Celje-Center. Po kulturnem programu z rdečo nitjo o svetlobi se je z zanimivim predavanjem predstavil dr.
Samo Kralj s Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Tema
predavanja je bila svetloba, opisana
kot valovanje. Predavatelj je na poljuden in zanimiv način razsvetlil nekaj
življenjskih procesov in dogajanj v
zvezi s to tako zapleteno naravoslovno vsebino. Trboveljski učenci so se
udeležili treh delavnic: Luminiscenca, Poskusi s plini in Uravnotežimo
življenjsko energijo. Učenci so lahko
spoznavali kemikalije, pline in snovi,
ki so sicer na osnovnošolskem nivoju
izobraževanja nedostopne. Spoznali
so se s forenziki in njihovimi poskusi
in kar nekaj učencev se je navdušilo
za takšen poklic. Vse udeležence so
pogostili, jim podarili koledarje in balone, napolnjene s helijem. Vse, kar so
učenci ustvarili na delavnicah, pa so
lahko odnesli domov.
ZT
Hrastkov turnir
Nogometni klub Hrastnik je v soboto, 6. decembra, pripravil drugi
Hrastkov turnir, ki se je letos odvijal v dvorani Dolanka. Tokrat so se
predstavili igralci letnikov 2007 in 2008 iz NK Zagorje, NK Rudar Velenje, NK Rudar Trbovlje, NK Radeče, NK Ljubno, NK Šampion Celje, NK
Laško, NK Žalec, NK Imeno ter NK Hrastnik. »Tudi to leto smo se z največjim veseljem odločili, da damo priložnost najmlajšim, da prikažejo svoje
nogometno znanje in da se družijo s svojimi vrstniki,« je dejal hrastniški
trener Franci Privšek, »Veseli me, da je turnir uspel v vseh pogledih. Vse
ekipe smo nagradili s pokali, ki jih je podelil novi predsednik NK Hrastnik
Aljoša Ranzinger.« V nedeljo, 14. decembra, pa se je v dvorani Dolanka
odigral tretji krog zimske lige MNZ Celje. NK Hrastnik je tekmoval s selekcijo U-13. Uvrstili so se na finalni turnir osmih ekip, ki se bo odigral 10.
januarja 2015 prav tako v dvorani Dolanka.
FM
Turnir v Dolanki. Foto: Fanči Moljk
ŽIVLJENJE 15
četrtek, 18. december 2014
Dobrodošli
tednika
REZINE Z OREHI IN LEŠNIKI
Nadev
10 dag sladkorja v prahu
10 dag masla
10 dag medu
Testo
25 dag moke
12 dag masla
8 dag sladkorja v prahu
1 celo jajce
dopisniki
Zasavskega
Zasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce
za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki
ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.
Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti:
Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;
Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič,
Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;
Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.
Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si
Osmrtnice in zahvale
Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v
Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite
lahko tudi fotografije.
CENIK ZAHVAL IN OSMRTNIC
1/8 strani (s fotografijo)
70 €
1/16 strani (s fotografijo) 40 €
25 €
1/32 strani (brez fotografije) Ostale dimenzije po rednem ceniku.
Več informacij: marketing@zasavskitednik.si
Telefon: 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure)
Popust, da
te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri
ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v
Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo,
omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €)
objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri
urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek,
masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za
vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa
sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik,
Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marketing@zasavskitednik.
si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
Iz Centra za obveščanje
Priprava
Sestavine za testo vgnetemo. Odrežemo peki papir v velikosti pekača
in na njem razvaljamo testo. Sestavine za nadev prevremo in ohladimo.
Dodamo 40 dag na grobo narezanih orehov in lešnikov. Nadev namažemo po testu. Spečemo v pečici, ki smo jo prej segreli na 175 stopinj C,
25 minut. Orehom in lešnikom lahko dodamo suhe marelice in mandlje.
Marija Razpotnik
Zasavski tednik
za boljše Zasavje
Čistilni servis
EKSTREM ČISTO d.o.o.
031-4 53- 401
051-3 46- 292
Aforizmi
Grem na njivo - nikjer nikogar, grem
na Facebook - vsa vas gor.
Čas med »in jaz tebe« in »ko te j..e« se
imenuje zakonska zveza.
Egoist je človek, ki ne misli name.
Zanimivo, ko krade politik, so mu
kršene človekove pravice, ko krade
navadni državljan pa faše 5 let aresta.
Grafit v mestu: US je sodišče, kjer naj v
bodoče si tudi rit pravico išče.
Rdeči Tajfel
Jagoče 3d | SI-3270 Laško
Mob: +386 306 427 65
www.vila-aina.com
ZASEBNI WELLNESS
SPA I + SPA II
3. 12. 2014
Ob 8.50 uri so na Koloniji 1. maja
v Trbovljah gasilci PGE Trbovlje s
tehničnim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem je bila onemogla
oseba in reševalcem NMP omogočili
vstop.
Ob 15.15 so na lokalni cesti Lontovž
– Kum gasilci PGE Trbovlje in PGD
Dobovec odstranili več podrtih dreves.
5. 12. 2014
Ob 9.10 so pričeli z iskalno akcijo
pogrešane osebe kinologi KZS-ERP
skupine 2 in 3 v občini Zagorje. Pregledali so širše hribovito območje
okolice železniške postaje Zagorje,
kasneje pa še okolico hiše pogrešane
osebe. Pogrešane osebe niso našli.
6. 12. 2014
Ob 18.30 je pri občinski zgradbi na
Poti Vitka Pavliča v Hrastniku zagorelo kombinirano vozilo. Gasilci
PGD Hrastnik mesto in GZ Trbovlje
so pogasili goreče vozilo in nudili
pomoč policistom pri ogledu kraja
dogodka.
8. 12. 2014
Ob 9.52 so v Znojilah, občina Zagorje, gasilci PGD Čemšenik pomagali
reševalcem ZD Zagorje pri prenosu
poškodovane osebe.
Ob 11.15 so gasilci PGD Zagorje
mesto posredovali v večstanovanjski
stavbi na Cesti zmage v Zagorju ob
Savi, kjer so iz okvarjenega dvigala
s tehničnim posegom rešili tri nepoškodovane osebe in psa.
Ob 12.53 so na Trgu revolucije v Trbovljah gasilci Gasilskega zavoda
Trbovlje nudili pomoč reševalcem
NMP pri prenosu poškodovane osebe iz 8. nadstropja večstanovanjskega
bloka do rešilnega vozila.
Ob 16.28 so na Kešetovem v Trbovljah gasilci Gasilskega zavoda Trbovlje v večstanovanjski stavbi iz okvarjenega dvigala s tehničnim posegom
rešili nepoškodovano osebo.
Ob 19.07 je v naselju Novi dom v
občini Trbovlje v večstanovanjskem
objektu iztekala voda. Gasilci Gasilskega zavoda Trbovlje so ob prisotnosti lastnika zaprli ventil in obvestili upravljavca objekta.
12. 12. 2014
Ob 9.59 so zagorele saje v dimniku
stanovanjske hiše v Krnicah v občini Hrastnik. Gasilci PGD Hrastnik
mesto so goreče saje pogasili, odstranili material v bližini dimnika in preventivno pregledali prostor.
Ob 18.04 je na Cesti 20. julija v Zagorju ob Savi gorela gradbiščna za-
ščitna mreža. Gasilci PGD Zagorje
– mesto so požar pogasili.
14. 12. 2014
Ob 11.28 so policisti v občini Hrastnik ob desnem bregu reke Save
našli utopljeno osebo. Gasilci GZ Trbovlje, PGD Hrastnik mesto in Dol
pri Hrastniku so pripravili teren za
dvig in prenos utopljenke po brežini
do ceste. Potapljači PRS Ljubljana skupina Trbovlje so s pomočjo zajemalnih nosil utopljenko potisnili do
brega.
15. 12. 2014
Ob 8.45 so gasilci GZ Trbovlje posredovali na parkirnem prostoru na
Trgu Franca Fakina v Trbovljah, ker
je na parkirnem prostoru iz osebnega
vozila iztekalo gorivo. Manjši madež
so posuli z vpojnim sredstvom in
očistili onesnaženje.
Ob 11.15 je helikopter Slovenske policije posredoval v SB v Trbovljah,
od koder je prepeljal obolelo osebo v
UKC Ljubljana.
16 NOVOLETNA VOŠČILA
Občankam in
občanom občine
Hrastnik želimo
veliko sreče,
zdravja in osebnega
zadovoljstva v letu
2015.
četrtek, 18. december 2014
Želimo
vam
medene
in sladke
praznične
dni
KSP HRASTNIK, d.d.
Direktorica Nives Venko
s sodelavci
Tanja Kandolf Žekar s.p.
(domača obrt in čebelji izdelki)
041 472 678
Na področju Zasavja smo vodilni avtobusni prevoznik z
dolgoletno tradicijo. S stalnim posodabljanjem voznega
Veliko
zdravja
v letu
2015!
parka, z izkušnjami in kakovostnim delom bomo še naprej
skrbeli za varno, učinkovito in zanesljivo izvajanje naših
storitev ter za prepoznavnost in ugled družbe.
Dragim Zasavčanom želimo v letu 2015 vse dobro, obilo
zdravja ter sreče v osebnem in poslovnem življenju. Želimo,
da doživite tudi z nami lepe in nepozabne trenutke.
Srečno 2015!
Integral Zagorje d.o.o. * Cesta Zmage 4 * 1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 565 5100 * e-mail: info@integral-zagorje.si
NOVOLETNA VOŠČILA 17
četrtek, 18. december 2014
Toliko je lepih želja,
ki se porajajo v pričakovanju novega leta.
Vsaka nosi v sebi košček lepše prihodnosti.
Srčnejše. Prijaznejše. Srečnejše.
Polne zdravja.
Naj se najljubše uresničijo
že v prihajajočem letu 2015.
Lepe praznike in uspešno novo leto.
Poslovalnica Trbovlje
Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje Telefon: 03/ 56 25 171
Voščilo 2015 270x94_(15-12-2014).indd 1
15.12.2014 13:17:49
Želimo vam vesele praznike
in vse dobro v novem letu.
Prava pot je pot
srca, vse ostalo so
ovinki. V novem
letu vam želimo
pot brez ovinkov.
Šola vožnje AMD d.o.o.
Cesta 1. maja 77, 1430 Hrastnik
041-745-798 | amd@planet.si
Toplo ognjišče in smeh v očeh,
iskreno želimo v teh
prazničnih dneh.
Vesele božične praznike in
srečno novo leto 2015.
Ker v vsakem se letu nam vedno mudi,
ustavite čas vsaj za praznične dni.
Naj leto se staro tedaj poslovi,
s seboj pa odnese vse vaše skrbi.
Vesel božič in srečno novo leto 2015
vam želi
Mizarstvo Homšek in kmetija Pr’ Peret
Združila nas je misel na uspeh.
Potem smo vztrajali.
Vi in mi skupaj.
Sodelovali iz dneva v dan,
da v obilju dela pogosto
ni bilo časa za toplo besedo.
Danes nas druži misel prijateljstva.
To niso več le iskrene poslovne želje,
temveč tudi želja
za vaše zdravje in osebno srečo…
Samba trans – najemi in prevozi
tel.: 041 337 547, sambatransport@gmail.com
Namesto voščilnic smo sredstva namenili OŠ Ivana Cankarja za izvedbo šole v naravi.
18 OGLASNA STRAN
četrtek, 18. december 2014
Avtopralnica Kržišnik
najboljše vseh svetov
preizkusite jo v AH KRŽIŠNIK
+5
letna
garancija
že od 13.990 EUR
avtomatska pralnica
možnost self-service
ročno pranje
poliranje vozil
voskanje
pranje podvozja
magična pena
globinsko čiščenje
Privoščite kopel tudi
svojemu jeklenemu
konjičku
Avtopralnica
krzisnik
Vesele Božične praznike in vse najlepše v Novem letu 2015!
Suzuki Sx4 S-CROSS
Vrhunski�terenec�Sportage že�od�16.990 €
in�večnamenski�karavan�Cee’d�Sportswagon že�od�12.190 €
TOTALNA ODPRODAJA
Avtohiša Kržišnik
Zagorje
30
LET
* Brezobrestno financiranje EOM=0%
* Zimski komplet koles z jeklenimi platišči - DARILO
Uradna�poraba�goriva:�3,9�-8,4�l/100km;�emisije�104-200�g/km�����*�preverite�pogoje�brezobrestnega�financiranja�pri�prodajalcu.�Količine�vozil so omejene!
nov{ m{zd{ 3
S SKYACTIV TEHNOLOGIJO
Avtohiša Kržišnik
Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500
www.avtohisa-krzisnik.si
Avtohiša Kržišnik, Roman Kržišnik s.p., Selo 65, 1410 Zagorje
1804-2014
210 let rudarjenja
RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik
Trg revolucije 12, Trbovlje
obvešča vse zainteresirane kupce, da pričenja s
postopki javne prodaje:
opreme,
materiala,
nepremičnin.
Vse javne objave prodaje in pogoji prodaje v
postopkih zbiranja ponudb bodo objavljene na spletni
strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.:
www.rth.si; javne objave-prodaja.
ZABAVA 19
četrtek, 18. december 2014
Nagradna križanka 15
15
OTOŠKA DRŽAVA V VEL.
ANTILIH
INDIJSKA
RASTLINA
ATLETSKI
VETERAN
Z DOLA
(VALTER)
ANCONA
ITALIJ.
SOGLASNIKI
JUDEŽEV
DRŽAVNIK
V BESEDI
SIN (BIBL.)
TOMASSO
LIMONA
MUSLIMANSKO
ŽENSKO
IME
AMER.
IGRALEC
LLOYD
RAČ.
SLIKANJE
V PLASTEH
(MED.)
UDELEŽENEC
JAMATLONA
NEIMENOVANOST
GORSKI
DROBIR
KLADE ZA
SEK. DRV
CILJ PRI
STRELJANJU
ŽIVAHNO
(GLASB.)
VRBA IVA
(NAR.)
NADA
(LJUBKO.)
FRANCIJ
ČAS PRVE
MENSTRUACIJE
TURŠKI
DRŽAVNIK
KEMAL
LAVRENCIJ
MORSKI
LOSOS
GUMB
(POG.)
AVS. PIS.
FRANZ
TOK
ANTON
NANUT
IZUM
NAPIS NA
KRISTUSOVEM KRIŽU
POSODA ZA
MALTO
PRIPADNIK
APENINSKE
DRŽAVE
VUL. NA
HAVAJIH
NATRIJ
TOVARNA NA
IZLAKAH
PESEM
HVALNICA
ZNAMKA
NEMŠKIH
AVTOMOBILOV
TRINIDAŠKI
ATLET
BOLDON
IN TAKO
DALJE
SLOV.
SKLADATELJ
RADO
TURČIJA
GLED. V
LJUBLJANI
GRŠKA
ČRKA
GLAS PRI
BRENČANJU
SPEC. ZA
KIRURGIJO
PREMIK
TELESA
BOS. Ž. IME
POMNIL.
RAČUN.
PREMETANKA
NORVEŠKA
REKA
NEBESNI
POJAV
ZIMSKI
POJAV
SRB. PES.
OSKAR
ONESN.
OZRAČJA
SAMICA
LABODA
KUMER
NADA
GR. MUZA
PESNIŠTVA
ZAČETEK
GESLA
DOLGOČ.
ČLOVEK
DROG Z
ŽELEZNO
KLJUKO
DAGMAR
ŠUSTER
OKONČINA
TV ZASLON
VEČJE D.
ŽIVALI
ČEB. POD.
ŽUŽELKA
DANSKA
AM. PES.
EDGAR A.
BANDITSTVO
ŽENSKO IME
MUS. SV.
PISMO
HRV. PES.
MATIJA
ŽORGA
ALJOŠA
AZIJSKA
RASTLINA
SLOV. ZLI
DUHOVI
OLGA
ČUT ZA
ČEČKOVA
MESTECE V
ZAZNAVANJE
LATVIJI
GLAVNI
SVETLOBE
ŠTEVNIK
ARTHUR
(KRAJŠE)
RIM. BOG.
JEZE
ŽELEZOV
OKSID
Rešitev nagradne križanke 14:
audace, KT, prevajalec, zacepetati, Re,
Ik sik, Asta, Minc, Ivai, kalnost, BB,
inča, lider, statve, Zemljan, rigoroz, ar,
or, ror, lari, nagrada, ni, nemir, Bo, FS,
Dyk, IV, TBC, AT, borelioza, Arte, Ouida, ASRA, Volvo, tet, Stari Grki, igor,
pol, Lj, Odiseja, lepopisje, AF, Man,
KVARTANJE
ZA DENAR
NATRIJ
KONEC
GESLA
otoreja, Nikon, gos, kamra, DSP, ukrivina, bog, Ot, Šavna Peč, aga
Geslo: KLASIČNI FILOLOG IN PREVAJALEC
Prejeli smo 70 rešitev za nagradno križanko 14. Nagrajenci bodo prejeli po
en izvod knjige Romana Rozine: Štirje
Sudoku 15
4
9
9
2
8
4
5
3
7
6
2
4
9
7
1
2
3
8
7
2
9
8
1
5
4
6
4
9
1
3
7
2
6
5
1
6
2
5
9
8
3
4
3
5
8
4
6
1
9
7
2
3
4
1
8
6
7
9
6
8
7
9
3
4
5
2
9
7
6
2
5
3
8
1
2
1
8
5
3
4
6
1
9
5
4
6
2
ODŽAGAN
KOS DEBLA
ORANJE
(ZAST.)
STAREJŠI
Ime in priimek:
Naslov:
Tel.:
Geslo:
V Zasavju vas ni,
če vas ni v Zasavskem tedniku!
Svojo dejavnost predstavite Zasavju.
50.000
ljudi lahko vidi vaš
oglas
TITTONI (italijanski državnik Tomasso), ANIMOSO (živahno, ognjevito – v glasbi), KATANČIĆ (hrvaški
pesnik Matija Petar)
2
5
7
8
3
8
6
ČRKA T
SL. KOŠ.
DANEU
ŽOGA IZVEN
IGR.
SLOVARČEK:
4
7
8
3
5
7
Kupone s pravilno izpolnjenim geslom
Križanke 15 pošljite na naslov
Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83,
1430 Hrastnik
ali na elektronski naslov (obvezno tudi
tu napišite naslov in tel. številko)
info@zasavskitednik.si
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli po en izvod koledarjev Ognjenih fantov.
6
6
v vrsti: Vida Bosner (Polje 30, 1410 Zagorje ob Savi), Daniel Zavec (Neža 23,
1420 Trbovlje) in Jože Kotar (Prapretno 24, 1430 Hrastnik). Iskrene čestitke!
9
3
TERMOELEKTRARNA
KILOVAT
ALMA
KARLIN
PREDLOG
DEL JADRNICE
OSEBNI
ZAIMEK
9
LJUBLJANA
JUDEŽEV
SIN (BIB.)
PECIVO IZ
KRHKEGA
TESTA Z
NADEVOM
TURŠKI
VELIKAŠ
NAŠA S.
SOSEDA
ZLATO
GORICA
KRAJ,
KJER SE
JE ODVIJAL
JAMATLON
AVSTR.
KDOR
SLIKAR
RAZMIŠLJA
FERDINAND IREALNO
18.000 izvodov prejmejo
zasavska gospodinjstva
15 evrov je
vredna najcenejša predstavitev
14 dni
boste na
ogled celemu
Zasavju
Oglašujte v Zasavskem tedniku
info@zasavskitednik.si
Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.
20 ZADNJA
četrtek, 18. december 2014
ŠUS V 2015 - otroško silvestrovanje
ŠPORTNA DVORANA POLAJ TRBOVLJE
28. december 2014
Prihod ob 18. uri v nedeljo,
28.decembra
Odhod ob 10. uri v ponedeljek,
29. decembra
Poskrbljeno za program, prehrano,
varstvo otrok. S seboj naj imajo copate, toaletno torbico, pižamo, dodatna
oblačila ter spalno vrečo in podlogo.
Spremljajoče aktivnosti
za otroke
M
ŠE
AR
ST
Društva, skupine, organizacije,
prostovoljci: Če bi kdo še rad
sodeloval na prireditvi, naj se javi
na DPM Trbovlje:
041-618-414 e-naslov:
dpm.trbovlje@siol.net
Prijava (otroci od 6 do 12 let):
na spletni strani
www.zasavskitednik.si/sus2015.
Sodelujejo
DPM Trbovlje, Zasavski tednik, Srednja
šola Zagorje, Glasbena skupina Rdeča
kapica, Ansambel Kumske punce Dobovec, Lutkovna skupina Lučka Trbovlje,
Marionetno gledališče Jurček Hrastnik,
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje,
Živa Lipičnik Podkum, Društvo kmečkih žena Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje, Policijska postaja Trbovlje, Maskote, Zavod KŠTM Trbovlje – ropotarnica,
Plesna skupina mažoret Trbovlje, Plesna
skupina Bit Trbovlje, ŠKD Feniks Dol
pri Hrastniku, Folklorna skupina Trbovlje, Karate klub Trbovlje, STPŠ Trbovlje
N
DA
VE
PO
RE
PP
TO
VS
Plesni nastopi
Plesna skupina BIT
KD plesna skupina mažoret Trbovlje
Folklorna skupina Trbovlje
ŠKD Feniks
in še kdo...
Kulturni oder
gledališki in lutkovni program
Lutkovna skupina Lučka
Marionetno gledališče Jurček
Mladinsko gledališče Trbovlje
in še kdo…
Ustvarjalni kotički
šus top frizura – frizerska delavnica
poslikava obraza in tattoji
ustvarjanje z glino
pravljični kotiček
kuharska delavnica
delavnica predelave pohištva
likovno ustvarjanje
karate delavnica
športni kotiček
in še kaj…
Glavni oder – glavni šus
glasbeni program – animacijski
program, Rdeča kapica, Kumske
punce, Plesni in drugi animatorji
Prostovoljci Društva prijateljev mladine skupaj z otroki letošnje leto ustvarjamo novoletne
voščilnice in darila – dobre vile. Na ta način želimo zbrati potrebna sredstva za uspešno
izvedbo programa DPM Trbovlje.
Cena novoletne voščilnice 1€
Cena dobre vile 2€
Kontakt za naročila: 03/56-30-248 | dpm.trbovlje@siol.net
ZASAVSKI TEDNIK – DARILO
Če želite prijetno presenetiti svoje najdražje, prijatelje ali znance, ki so Zasavci, živijo pa izven Zasavja,
imamo za vas zanimivo rešitev:
PODARITE ZASAVSKI TEDNIK
Omogočite branje svežih novic iz Zasavja in okolice vašim bližnjim in prijateljem, podarite celoletno ali
polletno naročnino na časopis Zasavski tednik. Za naročilo našega časopisa obiščite spletno stran www.
zasavskitednik.si in kliknite na naročilo.
Tistemu, ki ste mu darovali naš časopis, bomo poslali vaše osebno posvetilo.
Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan
se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena
položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.
Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva
v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi.
Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis,
ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov
na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega
tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani.
Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem
primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika
Podporniki Zasavskega tednika
(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)
... Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna
Rižner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože
Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov,
Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko
Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus,
Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Danijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič,
Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori,
Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Muller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek,
Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Kovač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme, Jurij
Schmit, Tomaž Vahtar, Marjan Pergar, Simona Medvešek, Karlo Kropivšek, Janez Berk, Jožica Hrastelj, Cvetka Ravnikar, Boris Drstvenšek.
Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori.
Vsem iskrena hvala.
Uredništvo Zasavskega tednika