Spomini Glasilo Doma počitka Mengeš in Doma starejših občanov v Trzinu DECEMBER 2011 Informativna stran DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, 1234 Mengeš Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47 e-naslov: zavod@dom-pocitka-menges.si Direktorica Irena Gričar, univ. dipl. organizatorka 01 723 72 11 Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe Stanka Štrus, dipl. med. sestra 01 723 09 77 Pomočnica direktorice za poslovno-finančno področje Ana Lebar, dipl. ekonomistka 01 723 02 65 Socialni delavki Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka Vodja zdravstveno negovalne službe Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra Diplomirani medicinski sestri Cirila Celestina, dipl. med. sestra Petra Uršič, dipl. med. sestra 2 01 729 11 63 01 723 72 28 01 723 72 28 Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeve Mojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39 Vodja tehnične službe France Bevk 01 723 02 60 Vodja prehrane Stane Groznik 01 723 09 47 Koordinatorica za pomoč na domu Vesna Seretin 051 327 317 Recepcija 01 723 72 28 Informativna stran Zdravniki Splošna zdravnica: Gordana Ščepanović, dr. med. Specialistka fiziatrinja: mag. Radmila Lućić Vučurević, dr. med. spec. Specialist psihiater: prim. dr. Franc Štrus 01 723 72 28 Fizioterapevta Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka Domagoj Šutalo, dipl. fizioterapevt 01 723 72 28 Delovni terapevtki Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka 01 723 72 28 ENOTA DOMA POČITKA MENGEŠ V TRZINU DOM STAREJŠIH OBČANOV V TRZINU Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin Odgovorna sestra enote Nada Petrič 01 560 94 01 Socialna delavka Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02 Zdravnik 01 560 94 03 Ambulanta 01 560 94 04 Recepcija 01 560 94 44 Glasilo izdaja: Dom počitka Mengeš Urednica: Andreja Gogala Odgovorna urednica: Irena Gričar Fotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Helena Germavc Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o. Naklada: 900 izvodov Mengeš, december 2011 3 Vsebina Informativna stran�� 3 Vsebina��4 Uvodna misel ��5 Pozdravljeni stanovalci in sodelavci ��6 Zdravstvena nega starostnika ��7 Donacija Domu počitka Mengeš in obisk Rdečih noskov��9 Ko v Volčjem Potoku cvetijo rododendroni�� 10 Potica – vsi jo imamo radi �� 11 Naša kuhinja �� 11 Veseli godrnjavčki�� 12 Nekaj iz zgodovine Volčjega Potoka �� 13 Jesen življenja �� 13 Naše poti�� 14 Počitnice v Iškem Vintgarju �� 14 Medgeneracijsko sodelovanje z učenci Osnovne šole Mengeš�� 15 Mladi prostovoljci �� 16 Ličkanje koruze�� 17 Nagradno vprašanje �� 17 Razstava ročnih del naših stanovalk �� 18 Terapija z laserjem �� 19 Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek �� 19 Zapeli smo na reviji pevskih zborov �� 20 Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš�� 21 Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš �� 28 Pozdrav iz Doma starejših občanov v Trzinu �� 29 Center aktivnosti Trzin – CAT �� 30 Kresnice�� 31 Skupina Rožmarin�� 32 Tudi to je mogoče�� 32 Klara�� 34 Prireditve in izleti v Domu starejših občanov v Trzinu�� 35 Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših občanov v Trzinu�� 43 4 Uvodna misel Jesen se je poslovila , še zadnji pisani listi zapuščajo drevesa in zima neutrudno trka na vrata. Bliža se čas inventure, tiste prave, po zakonu, kot tudi tiste, ki jo ob koncu leta naredimo vsak pri sebi: kaj je bilo storjeno dobro, kaj bi lahko bilo bolje in kaj bi bilo treba izboljšati. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo – kljub vsesplošni krizi – uspeli realizirati plan. Načrtovane investicije smo realizirali v celoti in jih celo presegli. Tako smo obnovili oddelek B2, v teku je obnova oddelka B3. V še ne končanem drugem mandatu direktorovanja smo dom obnovili od strehe, pročelja in stavbnega pohištva do vseh oddelkov in spremljajočih prostorov. In ne le to: že drugo leto zelo uspešno poslujemo na dveh lokacijah, tudi v Trzinu. V teku je prenova zunanje ureditve doma. Kako mogočen je naš dom, smo opazili šele, ko smo začeli s prenovo zunanje ureditve. Pričakujemo, da bo po končanih delih naš dom resnično tak, kot smo si ga želeli. V letu 2011 je bilo veliko lepih dogodkov: pohvale so deževale v vseh oblikah in od vseh strani. Še posebno smo veseli pohval stanovalcev in njihovih svojcev. Naredili smo torej veliko, dosti dela pa nas še čaka; naši načrti so ambiciozni, predvsem na organizacijskem in programskem delu. Trudimo se in trudili se bomo še naprej. Ob koncu leta želim vsem sodelavcem, tudi upokojencem, stanovalcem in njihovim svojcem ter poslovnim partnerjem veliko zdravja, dobre volje, medsebojnega spoštovanja in zaupanja z željo, da bi tudi v prihodnje dobro sodelovali in skupaj dosegali uspehe. Irena Gričar, univ. dipl. org., direktorica 5 Pozdravljeni stanovalci in sodelavci Življenje je sestavljeno iz lepih in manj lepih trenutkov. Nekaj jih polepšamo sami, nekaj pa kdo drugi … Kako je zanimivo tole življenje. Pelje te skozi različne preizkušnje. Ko si mlad in vihrav, si ustvarjaš družino, se iščeš in delaš, želiš biti vedno boljši … Ker medicina postaja brezosebna, izgubiš občutek za ljudi, saj ti nalagajo kupe papirja, ki so dobili pomembnejšo vlogo od človeka. Pa vendar so v življenju pomembne drobne stvari, s katerimi si polnimo dušo. V življenju ni naključij, pravijo, pa vendarle so me pripeljala do vas. Tu med vami sem začutila mnogo stvari, pri vas, stanovalci in sodelavci. Vsi ne zmorejo dela, kot je vaše oziroma naše, in zato to opravljajo posebni ljudje, ljudje, ki imajo dar, s katerim se polni duša, in če je polna in srečna duša, je zdravo tudi telo. To vemo vsi. In zdravo telo je še kako potrebno, da zmore vse napore, ki so potrebni za predano in požrtvovalno delo. Vesela sem, da sem prišla med vas, in hvala za čudovit sprejem. Imam izkušnje iz bolnišnice, zavodom kot je vaš, delala sem z otroki, ženami, nosečnicami, preizkusila sem se tudi na področju alternativne medicine in polnih devet let sodelovala pri vodenju zdravstvene ustanove podobno kot tukaj. Trideset let delovne dobe le ni tako malo ... Ne manjka mi torej znanja, predvsem pa volje, da bom lahko delala z ekipami, ki so nujne in potrebne, da dom vsestransko izpolnjuje svoje poslanstvo. Naj bo prihajajoče leto polno srečnih trenutkov, ki se nahajajo v majhnih stvareh ... Tam jih je največ, pa še iskati jih ni treba. Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra, namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe 6 Zdravstvena nega starostnika Delež oseb, starih petinšestdeset let in več, ki spadajo v skupino starostnikov, je vse večji in se bo še povečeval ob podaljševanju življenjske dobe. Starostniki so heterogena skupina z velikimi razlikami v zdravstvenem stanju, funkcionalnih zmožnostih, osebnostnih lastnostih, socialnih okoliščinah, vrednotah, pričakovanjih, občutkih, strahovih, pogledih na življenje in smrt ter v verskem prepričanju. Za to obdobje je značilno zmanjševanje duševnih in telesnih sposobnosti. Upad fizioloških funkcij je del normalnega staranja, pojavijo se stanja, kot so inkontinenca urina in blata, kronično zaprtje, demenca, okvare vida in sluha, težave z ravnotežjem in padci, osteoporoza, slabša prehranjenost, preležanine, kronične rane, kronične bolezni in psihosocialne motnje. ne službe sestavljajo zdravstveni tehniki, medicinske sestre, bolničarji negovalci in strežniki, ki so nepogrešljiv del celostne obravnave starostnikov in so izvajalci zdravstvene nege. Osebje zdravstvene nege in oskrbe pomaga starostniku pri zadovoljevanju tistih življenjskih potreb, ki jih ta ne more opraviti sam. Te življenjske aktivnosti so dihanje, hranjenje in pitje, odvajanje urina in blata, čistoča in nega telesa, oblačenje in slačenje, vzdrževanje normalne telesne temperature, spanje in počitek, izogibanje nevarnostim v okolju, gibanje in ustrezna lega, razvedrilo, rekreacija in koristno delo, spodbujanje medsebojnih odnosov z drugimi sostanovalci, izražanje čustev, občutkov, duševne in socialne potrebe, izražanje verskih čustev, učenje zdravega načina življenja. Izvajalci zdravstvene nege imajo neposreden stik s stanovalci, so prvi, ki opazijo spremembe in težave, ki se pojavijo pri stanovalcih, ravnati morajo odgovorno in ukrepati ter poročati svojim nadrejenim. Zdravstveno negovalna služba v našem domu je sestavljena in organizirana iz različnih profilov, ki se med seboj povezujejo, sodelujejo in dopolnjujejo (diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, bolničar negovalec, strežnik, fizio- Bistvena naloga osebja zdravstvene terapevt, socialni delavec in delovni tera- nege in oskrbe pri delu s starostnikom pevt). Največji del zdravstveno negoval- je ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki 7 je usmerjen k reševanju težav in problemov posameznega starostnika ter k pravočasnemu, odgovornemu odzivanju na starostnikove probleme. Pomemben poudarek pri delu s starostnikom velja spoštovanju čustvovanja starostnika. Zdravstvena nega deluje po sodobnih metodah dela, ki temeljijo na spodbujanju in ohranjanju čim večje samostojnosti starostnika in krepitvi njegovega zdravja. Zdravstvena nega pomaga starostniku v procesu prilagajanja na novo življenjsko okolje, bolezensko stanje in morebitne posledice bolezni. Za dobro načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege je pomembno tesno sodelovanje stanovalca, svojcev in zaposlenih v ustanovi. Zdravstveno nego izvajamo vse dni v letu, štiriindvajset ur na dan. Mateja Lipovšek, dipl. medicinska sestra, vodja zdravstveno negovalne službe Petra Uršič, dipl. medicinska sestra 8 Donacija Domu pocitka Mengeš in obisk Rdecih noskov naši hiši, ki jih imajo naši stanovalci najraje in po katerih je največ povpraševanja: pikniki, izleti in podobno. Skupina NLB je svojo humanitarno noto letos usmerila na starejše občane. Že v prednovoletnem času so nas obiskale predstavnice NLB v Mengšu in Trzinu in našim stanovalcem razdelile koledarje Še posebno so bili donacije in obiska ter voščile novo leto. Rdečih noskov veseli naši stanovalci. Rdeči noski znajo navdušiti in razvedriti otroke v bolnišnicah, pa tudi naše stanovalce. Dragoceni so nasmehi na obrazih stanovalcev, ki so jih znali pričarati Rdeči noski. Slišali smo peti stanovalce, za katere sploh nismo vedeli, da znajo peti. Predstavnice podružnice NLB Domžale pod vodstvom direktorice mag. Melite Gregorc so nas v Domu počitka Mengeš obiskale tudi v četrtek, 20. januarja 2011. Izročile so nam ček v vrednosti štiri tisoč evrov, namenjenih izboljšanju kakovosti bivanja v domovih za starejše po vsej Takšnih malih čudežev je bilo kar precej. Sloveniji. Zato bodo Rdeči noski še prišli k nam. Donacije smo bili zelo veseli in ponosni smo, da smo bili izbrani v skupino dvanajstih domov, ki bodo prejeli to donaciIrena Gričar, jo. Denar bomo porabili za tiste storitve v univ. dipl. org., direktorica 9 Ko v Volcjem Potoku cvetijo rododendroni Ogled parka smo nadaljevali z vlakcem. Ob robu gozda so cveteli raznobarvni rododendroni – en grm je bil lepši od drugega. Peljali smo se okoli grajskega hriba v gozd. Vidi se, da ima park skrbnega gospodarja: vse je bilo očiščeno, pograbljeno, les zložen v skladovnicah. (Ko bi bilo le v vseh gozdovih tako!) Letošnja posebnost v parku so bili dinozavri. Celo pot so se v naravni velikosti prikazovali izza dreves in na travnikih. Morali bi imeti več časa, da bi si jih lahko Spomladanski izlet v Arboretum Volčji ogledali natančneje. Večkrat mi je prišlo Potok je že kar tradicionalen. Najlepše na misel, kako bi bilo, če bi mi taka žival je takrat, ko cvetijo tulipani in druge prekrižala pot. pomladne cvetice. Žal smo letos zaradi slabega vremena tako dolgo odlašali, In sklep? Če se ne bi ustavili pri paviljonu, da so ob našem obisku že izkopavali bi mislili, da sploh nismo bili v Arboretumu. čebulice. Kdor pozna Arboretum, ve, da je tam Prilegel se nam je sladoled, zadišala vedno mogoče videti kaj lepega in tako je dobra kava ... Kdo bi se uprl takim tudi mi nismo prišli zaman. V rastlinjaku skušnjavam? so cvetele raznovrstne orhideje. Ena je Razigrani smo se vrnili v Mengeš, polni bila lepša od druge. Človek bi samo str- lepih vtisov in prijetno utrujeni. mel in gledal. Zanimivi so bili tudi meMagdalena Lipovšek, tulji. Pravo čudo narave. stanovalka 10 Potica – vsi jo imamo radi Znano je, da ljudje radi dobro jemo. Posebno smo navdušeni, ko po kosilu ali po večerji pride na mizo še posladek. Med te dobrote spada tudi potica, ki velja za slovensko narodno sladico. Seveda pa speči potico ni tako preprosto. Vsak kuhar ima pri tem svoje skrivnosti. Stanovalcem našega doma je zelo všeč, da so naši kuharji pravi strokovnjaki na tem področju. Da to res obvladajo, Obstaja več vrst potic – orehova, ocvirko- nam potrdijo tudi vsi obiskovalci, ki so v va (špehovka), skutina – in bolj sezonske našem domu poskusili potico. – pehtranova, metina, kokosova … Bližajo se božično-novoletni prazniki in Veliko ljudi poznam, ki jim je najbolj všeč s tem čas peke potic, piškotov … Kot se orehova potica. To je potica z orehovim za praznike spodobi, bo na naši mizi spet nadevom in dodatkom nekaj rozin. Tako zadišala orehova potica. potico spečejo v modelu kolaču ali v Minka Perne, stanovalka pekaču. Naša kuhinja Naša dvanajstčlanska ekipa v kuhinji skr- kuhinje in našega delovnega mesta. bi za prehrano naših stanovalcev. Lepo je hoditi na delovno mesto, kjer je Pohvaliti moram ekipo, moje sodelavce razum, spoštovanje in napredek. za trud, ki ga vlagajo za vse nas in za Ko stopim med stanovalce v naši jedilnici naše stanovalce. Delo v kuhinji ni lahko, in vidim nasmejane in prijazne obraze, je zato moram še enkrat pohvaliti ekipo za naš trud bogato poplačan. trud, sodelovanje in za timsko delo, brez Stane Groznik, vodja prehrane katerega si ne morem predstavljati naše 1111 Veseli godrnjavcki Veseli godrnjavčki so člani skupine za samopomoč v našem domu. Povprašali smo jih, kaj jim pomeni skupina, kako doživljajo vsakotedenska srečanja, kaj jih vsak teden znova pripelje v skupino. Rezka: V skupini se odlično počutim, radi Mici: Pomembno je, da se tudi starejši smo skupaj, pomagamo si med seboj in družimo, da se ne zapiramo v svoje sobe, smo hkrati tudi opora drug drugemu. da se pogovarjamo. Lojze: Prihajam, ker sem vesel, da se Mimi: Družba veselih ljudi me krepi in lahko družim s sostanovalci, pa tudi za- poživlja, to rabimo starejši ljudje. radi voditeljice Majde. Ivanka: Rada poklepetam in se poveseVera: Rada sem v družbi prijetnih ljudi, lim s svojimi sostanovalci v domu. naša voditeljica je vedno nasmejana in Minka: Vsak teden težko čakam na naše dobre volje. srečanje. Saj za našo skupino velja: »Kdor Minka: Tam, kjer se dobro počutiš, si pa kislo se drži, ta za našo družbo ni!« vedno rad. Majda: Skupina je del mojega življenja. Stanka: Zadovoljna sem, da lahko ho- Rada prihajam v dom, vodim skupidim v skupino, rada poklepetam in po- no in se trudim, da svojim »sončkom« gosto izvem kaj novega. prinašam veliko veselja. Dani: Skupina mi pomeni vse, veliko se pogovarjamo, razmišljamo, skupaj rešujemo tudi kakšne probleme, predvsem pa se razvedrimo. 12 Majda Sadar, voditeljica skupine Nekaj iz zgodovine Volcjega Potoka Po mnogih menjavah lastnikov je posestvo Volčji Potok leta 1882 kupil trgovec Souvan iz Ljubljane. Njegov sin je park razširil in zasnoval današnji Arboretum. Zato domačini park še danes imenujejo Souvanov park. Dvorec so med vojno partizani požgali in po vojni ni bil obnovljen. Ostala pa so nekatera poslopja, ki jih danes uporablja Volčji Potok, kamor tako radi zahajamo, je Arboretum. bil omenjen že v najstarejših listinah. Znan Souvanovi so bili med ljudmi zelo priljuje bil po gradu, ki je stal na vrhu hriba nad bljeni. Imeli so veliko posestvo, na katerem današnjim parkom. Vitez iz Volčjega Potoka so v hlevih, na poljih in v parku zaposlili je omenjen v listinah iz leta 1220. Valvazor mnogo prebivalcev iz bližnje okolice. Znaga je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske ni so bili kot dobri delodajalci. takole opisal: »Bil je dvonadstropen, s tremi ali s štirimi štirioglatimi stolpi na voga- Na zasnovi predvojnega parka je selih. Na zahodni strani je bil polkrožni vhod daj urejen park, ki privablja gledalce in v grad. Grad je menjal več gospodarjev. občudovalce iz vse Slovenije. Kasneje je eden od lastnikov ta grad opu- (Podatki so iz knjige Staneta Stražarja Ob stil in si zgradil novega ob vznožju hriba bregovih Bistrice.) v ravnini. Ta je bil lepši in udobnejši od Magdalena Lipovšek, zgornjega.« To je bilo v 17. stoletju. stanovalka Jesen zivljenja pravijo, da je lepo, kot da smo v hotelu. Dom je res lepo obnovljen. Vsi lepo skrbijo za nas, da nam ni nikoli dolgčas. Še posebno si zapomnimo lepe trenutke, ki smo jih doživeli prvič. Midva z možem sva se tako prvič skupaj peljala s kočijo okoli Blejskega jezera, kamor so nas V mladosti tega nisva načrtovala, pa kljub peljali na izlet. temu danes uživava prijetno, udobno Tudi starost ali jesen življenja je lahko in varno jesen življenja v Domu počitka lepa. Moraš jo sprejeti tako, kot je, vedno Mengeš. pomaga tudi obilo dobre volje, pa pravi Gospa direktorica Irena Gričar zna s svojo ljudje na pravem mestu. ekipo zaposlenih lepo poskrbeti, da smo Terezija Turk, stanovalci zadovoljni. Tudi naši svojci stanovalka 13 Naše poti Komaj čakamo, da pride četrtek, da se srečamo in poveselimo ob kavici, soku in slaščicah, da poklepetamo o vseh pomembnih dogodkih, ki so se zgodili v preteklem tednu. Praznujemo tudi rojstne dneve, vsak član skupine dobi skromno darilo, ki ga je zelo vesel. Skupino Naše poti sem začela voditi pred petimi leti, takrat sem v tej skupini imela še svojo mamo. Srečanja imamo vsak četrtek dopoldne v dnevnem prostoru Doma počitka Mengeš. Naša skupina šteje štirinajst članov. Je zelo sproščena, vesela. Zelo smo tudi povezani med seboj. Najbolj razveseli stare ljudi lepa beseda, stisk roke, vedenje, da se jih spomnimo. To je največ, kar pričakujejo od nas. Zato spoštujmo stare ljudi, naredimo kaj dobrega za njih, kajti vsi bomo enkrat stari in le tako se nam bo mogoče tudi kaj povrnilo. Marija Jereb, voditeljica skupine Pocitnice v Iškem Vintgarju Že od otroških let sem velika ljubiteljica narave, v naravi najdem svoj mir, narava me napolni z energijo, vedno znova me s svojimi čudeži tudi preseneča. Zato jo rada fotografiram ali pa samo opazujem. Kot dvanajstletno dekle sem preživljala počitnice v Iškem Vintgarju. Bili smo na veliki travnati parceli med grmičevjem in smrečjem, od zunaj skoraj nevidni. Na tej parceli je stric Dolinar zgradil vodnjak v svojem kiparskem stilu. Vodnjak smo krstili in priredili pravo ceremonijo. Postavil je tudi leseno kuhinjo s streho. Naslonjalo so bile deske in na zunanjo stran teh je stric zelo domiselno obesil lonce in kozice. Ob dobrem razpoloženju so bili lonci tarča streljanja z lovsko puško stričevih 14 prijateljev iz Beograda, kjer je stric živel. V tej druščini je bil tudi dramski igralec, ki je iz ledeno hladne rečice lovil postrvi izpod skal kar z roko. Spali smo v šotorih pod smrekami, ponoči so nas zbujali polhi. Vendar nismo znali ujeti nobenega, saj lov na polhe ni preprost. Na kopanje v globoki tolmun smo hodili po ozki stezi tik nad deročo Išco, polno skal, pod katerimi so švigale postrvi. Kdo ne bi ob tej slikovitosti zapel: »Hodil sem po zemlji slovenski in gledal prelesti sem njene!« Elizabeta Mlaker, stanovalka Medgeneracijsko sodelovanje z ucenci Osnovne šole Mengeš Učenci Osnovne šole Mengeš so že nekaj let redni gostje Doma počitka Mengeš; obiščejo nas ob praznikih ali drugih domskih dogodkih. Stanovalci jih vedno pričakajo z nasmehom na obrazu, saj z mladostno radoživostjo pride med domske zidove dodatno razvedrilo, veliko smeha in tudi spomini na lastno mladost. V okviru projekta so učenci za stanovalce med drugim pripravili predstavitev življenja in prehrane v Indiji in odigrali komedijo Županova Micka. Stanovalci doma so še enkrat sedli v šolske klopi, ko so obiskali Osnovno šolo Mengeš. V okviru projekta Osnovne šole Mengeš »Bogatimo drug drugega – prepletimo modrost in izkušnje starejše generacije in mladostno razigranost mladih« nas učenci razveseljujejo že peto leto. Vsako srečanje je organizirano na določeno temo, ob kateri pripravijo tudi kulturni program. Cilji projekta, v katerem sodelujejo učenci sedmega in osmega razreda in stanovalci Doma počitka Mengeš, so: • mlajša in starejša generacija se srečata v pogovoru na določeno temo, pri čemer izmenjata poglede o konkretni problematiki, • mlajša generacija se seznani z izkušnjami starejših ljudi, • generaciji ob druženju oblikujeta medsebojni strpen odnos in • generaciji navežeta prijateljske stike. Tema srečanja v prvi polovici leta 2011 je bilo praznovanje valentinovega. Mladi in starejši so se pogovarjali o ljubezni, zaljubljenosti in prijateljstvu – temi, ki je večna in hkrati za vsako generacijo povsem sveža izkušnja. Na dan so prišle zgodbe o prvih zaljubljenostih, prvih sramežljivo izmenjanih pogledih in poljubih. Praznik so učenci popestrili z glasbo na to isto temo. V drugi polovici leta 2010 so nas obiskali člani skupine kluba prostovoljcev, ki so se poimenovali Mavričniki. Sestavlja jo dvanajst učencev osmega razreda, ki jih posebno zanima prostovoljno delo in njihova želja je bila tedensko obiskovanje stanovalcev v Domu počitka Mengeš. Predhodno smo imeli z osnovnošolci in mentoricama Bernardo Pinter in Majo Mezgec Kristan uvodni sestanek. Direktorica doma Irena Gričar je pozdravila odločitev osnovnošolcev prostovoljcev in jim predstavila naš dom. Poudarila je pomen prostovoljstva, ki v današnjem času postaja ponovno vrednota. V nadaljevanju srečanja smo se dogovorili o poteku obiskov in izmenjali druge informacije, potrebne za kakovostno izvedbo programa. Sledila so prva začetna srečanja med osnovnošolci in stanovalci. Ob obiskih so se učenci s stanovalci pogovarjali, pletli, šivali ali z njimi igra15 li družabne igre. Oblikovala se je tudi računalniška skupina. Dve stanovalki sta namreč izrazili željo, da bi se radi učili računalništvo. Učenci so bili takoj pripravljeni priskočiti na pomoč in ob koncu leta sta stanovalki »obvladali srfanje po internetu in pošiljanje e-pošte«. Po drugi strani so bili stanovalci kmalu na tekočem o dogajanju v šoli, pa tudi o tem, kakšno pot v življenju si načrtujejo njihovi mladi obiskovalci. Stanovalci in stanovalke so še dolgo obujali spomine na srečanja, prisluhnimo eni izmed njih. Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka Mladi prostovoljci V šolskem letu 2010/11 so se učenci osmega razreda Osnovne šole Mengeš odločili, da popestrijo življenje v našem domu. Prihajali so enkrat tedensko v dom in se po dva in dva oglašali pri stanovalcih, ki so si tega želeli. Z njimi so se pogovarjali, pripovedovali so jim o svojih doživljajih v šoli. Včasih so tudi malo potožili o nemogočih kontrolkah, o preštevilnih nalogah ... (saj smo se nekoč tudi mi). Radi so poslušali o našem življenju. Pripovedovali smo jim o svojem otroštvu, o mladosti, o službi. Marsikaj jim kar ni šlo v glavo. Zelo zanimivo je bilo usposabljanje pri računalniku. Za nas starejše je bilo kar 16 malo težko. A počasi, z voljo smo se dokopali do prvih skrivnosti tega čuda tehnike. To, kar je danes mladim samo po sebi umljivo, je za stare možgane prava učenost. Vendar so fantje in dekleta s potrpljenjem malo le razsvetlili temo v naših glavah. Bile so z njimi zelo prijetne urice. Upam, da lahko v imenu nas vseh izrečem priznanje učencem in njihovi mentorici. Lepa gesta, ki naj se obdrži. Mi jih bomo vedno veseli, kadar nas bodo obiskali. Magdalena Lipovšek, stanovalka Lickanje koruze Vsi poznamo stari običaj ličkanje koruze (na Štajerskem, od koder prihajam, smo rekli kožuhanje koruze). V naši mladosti se je ob ličkanju koruze zbrala vsa vas. Kmetice so pripravile veliko dobrot in seveda tudi kaj »za poplaknit«. Bilo je veliko smeha, dobre volje, pogosto smo na koncu še zapeli in zaplesali. Danes je s sodobnim kmetijstvom skoraj izumrl ta običaj. Kmetje koruzo silirajo, zato jo je zelo težko dobiti. Da pa običaj ne bi šel v pozabo in ker v našem domu radi ličkamo, smo naprosili Janeza Pera, da nam je nabral in pripeljal nekaj koruze. Janez je to nalogo vzel kar malo preveč zares. Pripeljal je toliko koruze, da smo jo morali ličkati dvakrat, kljub temu da nas je bilo zelo veliko. Pa mu nismo nič zamerili. Res smo ličkali z veseljem. Mislim, da nas je bilo drugič še več kot prvič. Pri tem so se nam vsakemu posebej obujali lepi spomini. Ličkamo radi vsi, tisti, ki smo doma iz kmetov, pa tudi kakšen »Ljubljančan«, ki še nikoli prej ni ličkal in je to prvič poskusil v našem domu. Ob pecivu, soku in grozdju je čas mineval še hitreje. Ure ob ličkanju koruze so bile vedno prijetne, prav take pa so bile tudi letos konec septembra v Domu počitka Mengeš. Kati Ribič, stanovalka Nagradno vprašanje Katero slovensko sladico v naši kuhinji spečejo res odlično? ODGOVOR: IME IN PRIIMEK: NASLOV: Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji domov do 15. januarja 2012. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2012. Čakajo vas lepe nagrade. 17 Razstava rocnih del naših stanovalk »Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje.« (Denis Diderot) S kratkim kulturnim programom smo odprli razstavo, ki so si jo lahko ogledali naši stanovalci, njihovi svojci, prišli pa so tudi stanovalci iz Doma starejših občanov Fužine. Pridne roke in veliko želje naredijo res lepe izdelke, vredne ogleda. Mislim, da so to začutili vsi obiskovalci. Marsikdo sploh ni mogel verjeti, da naše stanovalke še zmorejo ustvariti tako lepe in natančno izdelane izdelke. Dve leti so pridne roke naših stanovalk ustvarjale različna ročna dela, ki smo jih oktobra tudi razstavili. Za razstavo je prispevalo svoje izdelke štirinajst stanovalk iz Doma počitka Mengeš in tri stanovalke iz Doma starejših občanov v Trzinu. Vsem stanovalkam, ki so sodelovale na razstavi, želim, da bi jim zdravje dobro služilo še naprej, da bi lahko delale tisto, kar zelo rade delajo – ročna dela. Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka Nad razstavo so bili navdušeni tudi stanovalci Doma starejših občanov Fužine. 18 Terapija z laserjem Laser je posebna oblika svetlobe, ki je za razliko od običajne svetlobe samo ene barve (ene valovne dolžine) in je zbrana v žarek z veliko gostote. Ima zelo širok spekter uporabe (industrija, gradbeništvo, geodezija, medicina ...). V fizioterapiji uporabljamo laserske žarke z relativno nizko jakostjo. Uporaba laserja zelo skrajša čas zdravljenja pri poškodbah, uporablja se za zmanjševanje bolečin, spazma, deluje protivnetno (pri degenerativnih procesih in preobremenitvenih stanjih). Rane so glavna indikacija za uporabo laserja. Terapija z laserjem biostimulira celice, pomaga pri preskrbi s kisikom ter s tem v veliki meri pomaga pri obnavljanju celic in pospešuje celjenje. Ob obsevanju dobi celica več energije, da hitreje sprejema hranilne snovi in se tudi hitreje znebi odpadnih produktov. Laserski žarki vplivajo tudi na nastajanje brazgotine. Ta je po obsevanju manj obsežna, svetlejše barve in manj prirasla na spodaj ležeče tkivo. Laser uporablja- mo tudi za blažitev bolečine pri stanovalcih z najrazličnejšimi akutnimi ali kroničnimi bolezenskimi stadiji. Laser vpliva na živčne celice, saj blokirajo bolečino, ki se prenaša prek teh celic do možganov, in zmanjša občutljivost živcev. Pri nas ga uporabljamo predvsem za zmanjševanje bolečin ter kot pomoč pri zdravljenju preležanin. Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka, pripravnica Pravljicna ura z gospo Majdo Lipovšek V letu 2011 smo povabili na obisk učence drugega razreda Osnovne šole Mengeš na uro pravljice, ki jo je izbrala in predstavila gospa Majda Lipovšek. Pravljica je imela naslov Žabja alergija – alergija na vodo. Zbrali smo se v dnevnem prostoru. Otroci so se posedli na blazine in začelo se je. Iz daljave se je zaslišalo tiho žabje regljanje. Skupaj z učenci smo prisluhnili zanimivi in obenem poučni pravljici. Izvedeli smo marsikaj o alergiji, pa tudi o življenju žab, onesnaženosti ter drugih ekoloških problemih današnjega časa. Učenci so za to priložnost ob pomoči mentoric izdelali žabice iz papirja, ki so začele veselo poskakovati po domu. Zapeli so nam pesmico o žabah ter nam narisali najlepše žabe na svetu. Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka 19 Zapeli smo na reviji pevskih zborov »Kdor poje rad, ostane mlad.« Maja so se pevke našega domskega pevskega zbora udeležile 18. revije pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije. Letošnjo revijo so skupaj organizirali trije domovi, in sicer Dom upokojencev Kranj, Dom starejših občanov Preddvor in Dom Petra Uzarja Tržič. Revija je potekala v Ledeni dvorani v Kranju. Na reviji je sodelovalo štiriinštirideset zborov iz vse Slovenije. Ker je Kranj blizu, smo se s pevkami odločile, da bomo zapele tam. Še posebno smo bile vesele, da bomo lahko pokazale tudi nove bluze, ki so nas polepšale in pomladile. prihodnje leto organiziral devetnajsto Zapele smo slovensko narodno Oj, lepo revijo. je res na deželi. Skupaj pa smo vsi do- Pomen revije pa ni v tekmovanju, pač movi zapeli pesem Prelepa Gorenjska. pa v druženju stanovalcev, ki radi pojejo. Na reviji se je odvijal tudi pester kulturni Če bomo zmogli, se bomo drugo leto program. Zelo lepo so nas tudi pogostili. odpravili na Kras v Sežano. Zbori tudi tekmujemo med sabo. Letos je zmagal pevski zbor iz Sežane, ki bo 20 Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš NOVEMBER 2010 Martinovanje Koncert ŽPZ Stane Habe iz Domžal DECEMBER 2010 Koncert MePZ Vevče Ustvarjalna delavnica izdelovanje novoletnih okraskov Miklavževanje Nastop otrok iz vrtca Sonček Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška Skavti so prinesli luč miru Božično-novoletna zabava 21 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš JANUAR 2011 Nastop folklorne skupine Pušeljc Nastop MPZ Janez Cerar iz Domžal Obisk Rdečih noskov Predvajanje filmov video sekcije Mavrica Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programom FEBRUAR 2011 Nastop recitacijske skupine iz Trzina Nastop učencev OŠ Mengeš ob valentinovem 22 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš MAREC 2011 Ustvarjalna delavnica izdelovanje pustnih mask Oživljanje starih slovenskih pesmi, običajev … Pustna zabava Koncert MePZ Medis KUD Svoboda Črnuče Predavanje Evropa in islam Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje LIPA Koncert MePZ Svoboda Mengeš Plesni nastop društva AIA 23 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš APRIL 2011 Koncert MePZ iz Moravč Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov Lekova tombola Srečanje s pravljičarjem Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric Nastop Društva upokojencev Vodice 24 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš MAJ 2011 Revija pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije Obisk otrok v tednu RK Izlet v Arboretum Volčji Potok JUNIJ 2011 Županova Micka v izvedbi učencev OŠ Mengeš Nastop Turističnega društva Lj. Šiška Izlet na Gorenjsko Sladoledni piknik Obisk otrok iz vrtca Mengeš 25 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš JULIJ–SEPTEMBER 2011 Predavanje Najlepši kraji Slovenije Tombola Ličkanje koruze Izlet v Etnografski muzej Koncert Predice 26 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš OKTOBER 2011 Kostanjev piknik Razstava ročnih del Ustvarjalna delavnica izrezovanje buč Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek 27 Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš Okrogli jubileji Devetdeset let so dopolnile: Angela Girandon Angela Boh Albina Durli Zora Lenassi Olga Vlajki Emilija Dembsky Angela Starin Danica Stele 28 Pozdrav iz Doma starejših obcanov v Trzinu Prvega aprila sem prevzela odgovornost za izvajanje zdravstvene službe v Trzinu. Začetki so bili težki, z veliko strahu, vendar sem skupaj s sodelavci začela uspešno. Pri tem so mi pomagale moje dolgoletne delovne izkušnje. Nabirala sem jih v intenzivni enoti Kliničnega centra, nato me je pot vodila v Zavod za duševno prizadete otroke, kjer sem bila vodja enote za intenzivno nego in terapijo. Sedaj sem že osmo leto zaposlena v Domu počitka Mengeš. V naši enoti v Trzinu delam že od vsega začetka, od aprila pa sem tudi odgovorna za izvajanje zdravstvene službe. Ocenjujemo, da smo pri svojem delu uspešni, za kar je pomemben pristen odnos z našimi stanovalci, dobro sodelovanje z njihovimi svojci in pozitivna klima v timu sodelavcev. Vem, da nas čaka še veliko dela in izzivov, vendar mi največ pomeni zadovoljstvo stanovalcev, njihovih svojcev in mojih sodelavcev. Nada Petrič, odgovorna sestra enote v Trzinu 29 Center aktivnosti Trzin – CAT V prazničnem decembru se poleg drugih prijetnih dogodkov z veseljem spominjamo tudi prve obletnice delovanja Centra aktivnosti Trzin. Center aktivnosti Trzin ali na kratko CAT, ki deluje v pritličnih prostorih Doma starejših občanov Trzin, je svoja vrata uradno odprl 2. decembra 2010. Vabilu direktorice Doma počitka Mengeš gospe Irene Gričar na predstavitev programa centra so se odzvali poleg gospoda Toneta Peršaka, župana občine Trzin, ki program centra sofinancira, tudi številni zainteresirani občanke in občani. da vanj redno zahaja že več kot osemdeset članov. Zelo so obiskani tečaji tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina), računalništva in digitalne fotografije, slikarstva, keramike, kulinarike in športnih dejavnosti (joga, pilates, telovadba, ples). Mesečno pa v centru prirejamo tudi različna predavanja o zdravem življenjskem slogu, potopisna predavanja in literarno-kulturne večere. Veseli smo, da udeleženci aktivnosti svoje izdelke radi tudi razstavijo, s čimer prispevajo k prijetni okrasitvi doma. Center aktivnosti za starejše ponuja organizirane dodatne dejavnosti, namenjene starejšim, ki živijo v domačem okolju in si želijo večjo kvaliteto življenja ter ustvarjalno preživljanje prostega časa po upokojitvi. V mesecih po začetku delovanja je obisk aktivnosti celo presegel naša pričakovanja, kar dokazuje, da je CAT prijetna in koristna popestritev ponudbe, ki jo v občini Trzin zagotavljajo že druge organizacije in društva. Ponudba programov CAT je dovolj pestra, Aktivnosti v CAT večinoma vodijo mladi, ki delajo prve korake na svoji poklicni poti. S tem želimo udejaniti enega glavnih ciljev na področju skrbi za starejše, tj. medgeneracijsko sodelovanje. Na podlagi uspešnega delovanja centra lahko po30 trdimo, da je tako sodelovanje dejansko mogoče in da prinaša obojestransko zadovoljstvo. Starejši od mladih pridobivajo različna znanja in se z njihovo pomočjo učijo ostati v koraku z današnjo informacijsko tehnologijo, mladi pa se učijo sobivati s tretjo generacijo in pridobivajo pomembne izkušnje za razumevanje mišljenja in vrednot starejših. v marsičem popestril njihov vsakdanjik in jim omogočil, da obnovijo ali dopolnijo svoja znanja, še naprej razvijajo svoje spretnosti, ohranjajo stik z znanci, ostajajo športno aktivni in gojijo svojo ustvarjalnost. Zadovoljstvo članic in članov centra nas spodbuja, da bomo še naprej izvajali pester in kakovosten program aktivnosti. Ko se dnevno srečujem s članicami in člani centra, mi mnogi povedo, da jim je center Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka Kresnice Bog daj, Bog daj Bog daj, Bog daj dobro večer… Daj vam Bog, Marija, daj vam dobro leto … Mi smo danes malo spali, rano vstali, daj nam Bog, Marija dobro leto … Tu so dvori pometeni, pometeni, ograjeni, daj vam Bog, Marija dobro leto … minja, da je s kresnicami hodila naskrivaj, saj bi jo njena mama kaznovala, če bi od revežev pobirala še tisto malo, kar so imeli. Zato je vse, kar je dobila, raje dala Naša stanovalka gospa Berta Žertuš je drugim dekletom. prava zakladnica slovenskih pesmi. V Berta se je v svoji mladosti naučila tudi Adlešičih v Beli krajini je preživljala svojo veliko ciganskih pesmi. Danes nam jih mladost. Tam je bil njen oče učitelj. Po prav rada deklamira na naših zabavah v njenem pripovedovanju so to pesem domu. Škoda je le, da jih ne razumemo pele kresnice, to so bile skupina deklet, ki in jo moramo vedno prositi še za njihov so na kresni večer hodile od hiše do hiše prevod. in pele ter želele dobro letino in srečo. Berta Žertuš, stanovalka Seveda so v zahvalo dobile različne do(Po pripovedovanju zapisala Andreja Gogala.) brote: jajca, klobase … Berta se spo31 Skupina Rozmarin So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, so trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti! (Pablo Neruda) Skupina je bila ustanovljena februarja 2011. Ob ponedeljkih dopoldne imamo srečanja ob kavi na oddelku v drugem nadstropju. Namen srečevanj je premagovanje osamljenosti. Sedaj nas je v skupini štirinajst članov, ki so zelo zanimivi. Zelo lepo prepevamo in se pogovarjamo. Praznujemo tudi rojstne dneve, da je bolj pestro. Veselim se ponedeljkovih srečanj s skupino in želim, da bi nam zdravje dobro služilo. Jožica Trstenjak, voditeljica skupine Tudi to je mogoce Po drugi svetovni vojni sem od leta 1945 čakal na odločbo ministrstva za rudarstvo, da bi me namestili v rudniku Idrija. Vendar pa so se v Beogradu odločili drugače (takrat je pri nas vladal centralistični sistem upravljanja) in so me poslali v rudnik Cer pri Kičevu v zahodni Makedoniji. V tistih časih sem potreboval kar teden dni, da sem prišel do tja. maj pismeni nadzorniki, ostali pa so bili v glavnem nepismeni delavci. Evidenco o opravljenem delu je vodil star upokojeni vaški učitelj. Tako smo imeli probleme z vsakim malo zahtevnejšim delom. Generalna direkcija je bila sicer pripravljena pomagati, vendar v glavnem s kazenskim premeščanjem osebja, kar pa ni bilo ravno pozitivno. V veliko pomoč mi Ko sem prišel na začetku februarja 1946 v je bil star ruski rudarski inženir, ki je morudnik, je bilo tam samo nekaj predvojnih ral urejati svoje težave s pokojnino. Venbarak. Med zaposlenimi so bili trije ko- dar so bile to v glavnem občasne rešitve. 32 Najhujše je bilo pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Konec leta 1946 je prišla rešitev. Neko dopoldne se je oglasil v moji pisarni naš vojak s štirinajstimi nemškimi vojnimi ujetniki, samimi kvalificiranimi delavci. Eden je bil celo rudarski inženir, drugi pa so bili rudarji, tesarji, avtomehanik itd. Takoj sem se dogovoril z njimi. Obljubil sem jim vojno barako za stanovanje in dovolj dobre hrane, oni pa so se obvezali, da bodo dobro delali. In dobro je funkcioniralo. Kjer koli v rudniku se je pojavila težava, smo jo rešili. Avtomehanik je moral usposobiti star ameriški vojaški džip, da smo imeli zasilno zvezo z dolino. Takrat je moral vsak rudnik imeti poleg proizvodnih oddelkov tudi oddelek za investicijska dela pod strokovnim vodstvom. Na generalni direkciji so poznali naše kadrovske probleme in tako so odobrili imenovanje nemškega vojnega ujetnika inženirja Vilija za šefa investicij. To je popolnoma preprosto funkcioniralo v rudniku, težava pa je nastala, ko je moral vsak mesec z menoj na redno sejo na glavno direkcijo v Beograd. Vsakič, ko sem moral po potno dovoljenje na milico v Kičevo, je dobil šef milice napad nerazumevanja, da mora z menoj potovati ujetnik v prvem razredu ali spalniku. Vilija pa smo morali tudi napraviti za potovanje in pri tem smo imeli kar veliko težavo z nabavo klobuka, ker je imel precej veliko glavo. Sčasoma se je odnos do ujetnikov popravil in tako so ob nedeljah že lahko hodili po okoliških vaseh, kamor so jih vabili domačini. Najbolj značilne sledove svojih obiskov je puščal ujetnik Feliks, po poklicu soboslikar. Imel je čisto svoje- vrsten stil slikanja, ki je bil ljudem zelo všeč. Če ste prišli v neko vas, ste lahko takoj ugotovili, da je bil tam na delu Feliks. Medtem je investicijski oddelek ves čas lepo delal in je imel težave samo z dovoljenji za potovanje v Beograd. Mislim, da je okoli leta 1948 prišlo do odpuščanja vojnih ujetnikov domov. Za strokovnjake je veljalo, da so pri eno- ali dveletni pogodbi za delo bili takoj osvobojeni, delali so pod normalnimi pogoji glede plače, gibanja ipd. Naš inženir Vili je tudi pogodbeno delal do okoli leta 1951. Po vrnitvi domov je kmalu postal vodja največjega evropskega kamnoloma apnenca pri Wulfrathu. Tudi avtomehanik je pogodbeno delal še nekaj časa; poročil se je z domačinko, se naselil v Strumici in se zaposlil v traktorski postaji. Na koncu je bil šef komisije za registracijo avtomobilov. Pred kratkim je menda umrl. Z Vilijem sva ostala v stikih še naprej in se celo večkrat obiskala, a žal je kmalu umrl. Marjan Dolenc, stanovalec 33 Klara Klara deklica prikupna je, priteče, v naročje stisne se, v objemu se ti vsa preda, to govorica njenega je srčeca. In že k igri vabi te, poskakuje, smeje se, z veseljem zna napolniti srce in pregnati misli zle. Nogavice urno naokoli hite, očke živahne jim slede. Mnogo je zanimivih reči res moč se jim upreti ni. Kopalnica nadvse je zanimiva, mnogo, mnogo v njej se skriva. Milo – treba ga je preizkusiti, tako privlačno se ji zdi. Ko vodo nanj spusti, čarovniška se pena naredi, umazanijo zbriše vso in rokice spet čiste so. Tudi zobke potrebno je umiti, da ni treba k zobozdravniku iti. Veliko zobne paste na ščetko da, da polna so jo usteca. 34 Pasta prav okusna je – barva ščetke spreminja se. Milo, voda, ščetka, pasta za zobe: vse to res privlačno je. Nič zato, če se je oblekica zmočila, na sončku se bo posušila, v kopalnici nastala je poplava, za Klaro to res igra je ta prava. Klara, nagajivka mala, vedno bi se rada igrala, vsepovsod poskakovala in prikupno se smejala. Anka Jurše, stanovalka Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu NOVEMBER 2010 Tombola Predavanje Biseri kulturne dediščine Martinovanje Koncert Žerjavčkov in folklorne skupine iz Trzina Ustvarjalna delavnica Z otroki iz vrtca Trzin smo izdelovali novoletne okraske 35 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu DECEMBER 2010 Miklavževanje Nastop otrok iz Trzina Nastop Turističnega društva Lj. Šiška Koncert božičnih pesmi pevske skupine Žolne Božično-novoletna zabava 36 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu JANUAR 2011 Koncert MPZ Janez Cerar iz Domžal Uradni prevzem defibrilatorja v uporabo 37 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu FEBRUAR 2011 Nastop recitacijske skupine iz Trzina Nastop ŽPZ Medis KUD Svoboda Črnuče Predavanje o Francetu Prešernu Koncert MePZ Vevče Obujanje starih slovenskih pesmi, običajev … 38 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu MAREC–APRIL 2011 Nastop otrok iz vrtca Trzin Pustna zabava Nastop Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa iz Domžal Ustvarjalna delavnica barvanje pirhov Ustvarjalna delavnica izdelovanje butaric Nastop Društva upokojencev Vodice 39 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu MAJ–JUNIJ 2011 Koncert Cintare Tombola Obiskali so nas Rdeči noski Izlet v Arboretum Volčji Potok Nastop Turističnega društva Lj. Šiška Izlet na Gorenjsko Sladoledni piknik 40 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu JULIJ–SEPTEMBER 2011 Tombola Predavanje Najlepši kraji Slovenije Ličkanje koruze Izlet v Etnografski muzej Koncert ljudskih pevk Predic iz Kamnika 41 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu OKTOBER 2011 Tombola Kostanjev piknik Ogled razstave ročnih del S prostovoljci društva Novita in z učenci OŠ Trzin smo krasili buče Nastop recitacijske skupine iz Trzina 42 Prireditve in izleti v Domu starejših obcanov v Trzinu Praznovanja rojstnih dni v Domu starejših obcanov v Trzinu Okrogli jubilej Devetdeset let je dopolnila Marija Rutar. 43