Spomini (december 2014)
Spomini Glasilo Doma počitka Mengeš DECEMBER 2014 Informativna stran DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, 1234 Mengeš Tel.: 01 723 72 28, faks: 01 723 73 47 e-naslov: zavod@dpm.si Direktorica 2 Irena Gričar, univ. dipl. organizatorka 01 723 72 11 Namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe Stanka Štrus, dipl. med. sestra 01 723 09 77 Pomočnica direktorice za poslovno - finančno področje Ana Lebar, dipl. ekonomistka 01 723 02 65 Socialni delavki Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka 01 729 11 63 Vodja zdravstveno negovalne službe Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra 01 723 72 28 Diplomirani medicinski sestri Cirila Celestina, dipl. med. sestra Petra Uršič, dipl. med. sestra 01 723 72 28 01 723 72 28 Strokovna sodelavka za upravno-pravne zadeve Mojca Golob, višja upravna delavka 01 723 73 39 Vodja tehnične službe France Bevk 01 723 02 60 Vodja prehrane Stane Groznik 01 723 09 47 Koordinatorica za pomoč na domu Vesna Seretin 051 327 317 Recepcija 01 723 72 28 Informativna stran Fizioterapevtki: Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka Delovni Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka terapevtki: Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka 01 723 72 28 01 723 72 28 DOM POČITKA MENGEŠ Enota Trzin Ljubljanska 10/a, 1236 Trzin Odgovorna sestra enote Nada Petrič 01 560 94 01 Odgovorna sestra – klic v sili 01 560 94 00 Socialna delavka Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka 01 560 94 02 Ambulanta 01 560 94 04 Recepcija 01 560 94 44 Glasilo izdaja: Dom počitka Mengeš Urednica: Andreja Gogala Odgovorna urednica: Irena Gričar Fotografije: Andreja Gogala, Aleša Lenarčič, Katarina Pezdirc, Barbara Vesel Grafična priprava in tisk: Littera picta, d. o. o. Naklada: 1200 izvodov Mengeš, decembra 2014 3 Vsebina Uvodna misel...�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������5 Paliativna oskrba ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������6 Spodbujanje čutov pri nepokretnih stanovalcih ������������������������������������������������������������7 Osebje ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8 Uvedba kongruentne zdravstvene nege ����������������������������������������������������������������������������9 Prijeten izlet������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10 Pa se še malo nasmejmo ������������������������������������������������������������������������������������������������������� 10 Prehrana in prehranski napitki pri starejših ljudeh������������������������������������������������������� 11 Drevo ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 12 Bralne urice��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 13 Nevromišični taping���������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 14 Šola v spominu naših dedov������������������������������������������������������������������������������������������������� 15 Izlet ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 15 Gospodinjska skupina – zajtrk malo drugače����������������������������������������������������������������� 16 Pogovor nas zbližuje��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 17 Delovna terapija pri stanovalcih z demenco������������������������������������������������������������������� 18 Dom počitka Mengeš – Pomoč na domu������������������������������������������������������������������������� 19 Vrata ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 19 Prireditve in izleti v Domu počitka Mengeš��������������������������������������������������������������������� 21 Praznovanja rojstnih dni v Domu počitka Mengeš������������������������������������������������������� 27 Pogovor o cehtah, rohkanju in podobnih stvareh ������������������������������������������������������� 28 Prvo srečanje ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 29 Center aktivnosti Trzin – CAT ����������������������������������������������������������������������������������������������� 30 Vnukinji ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 31 Medgeneracijsko povezovanje – temelj solidarnosti��������������������������������������������������� 32 Nagradno vprašanje ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 33 Prireditve in izleti v Enoti Trzin��������������������������������������������������������������������������������������������� 34 Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin������������������������������������������������������������������������������� 39 4 Uvodna misel Bliža se čas inventure, tiste prave, določene po zakonu, pa tudi tiste, ki jo ob koncu leta vsak opravi sam in oceni, kaj je bilo storjeno dobro in kaj bi lahko bilo še bolje. Ob sprehodu skozi čas ugotavljam, da posledic vsesplošne krize v našem domu ni čutiti še na nobenem področju. Dom izboljšuje tehnične standarde in omogoča bolj kakovostno bivanje stanovalcem na oddelku za dementne in nepokretnim stanovalcem na negovalnem oddelku. Novost so tako imenovane vmesne strukture, ki omogočajo lažji prehod stanovalca z dementnega na negovalni oddelek. Letos smo v domu popolnoma preuredili kotlovnico in prešli na plinsko ogrevanje. Obenem smo tudi v celoti obnovili kletne prostore. Lepo je delati v kolektivu, ki sledi strategiji razvoja doma. Ponosna sem na vse nove programe, zaradi katerih je kakovost življenja naših stanovalcev večja. Več o tem so v nadaljevanju zapisali naši strokovni sodelavci. V našem domu je največ stanovalcev nepokretnih ali dementnih. Delo z nemočnimi stanovalci zahteva poseben telesni in duševni napor. Medicinske sestre, negovalke, občasno zdravniki, včasih pa dijaki in dijakinje v okviru srednješolske in višješolske prakse se izmenjujejo – podnevi in ponoči, vse dni v tednu in letu. Opravila sčasoma res postanejo rutina, delo se začenja po predvidenem urniku, ni pa nujno, da se po urniku tudi konča. Prizori z dela nas spremljajo še v prostem času, ni jih mogoče odmisliti. Tudi na božič in novo leto, ko bi bilo lepše doma, tudi poleti, ko so drugi na dopustu, nekdo ostane v službi. Prav pa je, da to niso vedno isti zaposleni. Nemočni ljudje čakajo in so vedno tam. Ne morejo se več boriti za svoje pravice in le še tiho sprejemajo, kar jim naklonijo drugi. Življenje v visoki starosti, odvisno od pomoči drugih, nima visoke cene, ne ponuja veliko lepega in daje zadovoljstvo le tistim, ki imajo dovolj razuma, da ga najdejo v sebi in spominih. Ob izteku leta se sodelavcem zahvaljujem za sodelovanje, vse najlepše v letu, ki je pred nami, pa želim tudi stanovalcem in svojcem. Irena Gričar, univ. dipl. org., direktorica 5 Paliativna oskrba Paliativna oskrba je aktivna celostna pomoč stanovalcem vseh starosti z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo ter njihovim bližnjim v času bolezni in v procesu žalovanja. Paliativna oskrba ni opredeljena z določenim obolenjem, starostjo stanovalca, njegovim prepričanjem, temveč temelji na oceni stanja stanovalca s katero koli neozdravljivo boleznijo, oceni prognoze bolezni ter oceni specifičnih potreb stanovalca in njegovih bližnjih. Paliativna oskrba se začenja že kmalu po postavljeni diagnozi neozdravljive bolezni in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja. To pomeni, da je terminalna paliativna oskrba le del celostne paliativne oskrbe. veljavnih etičnih načel in pravnih norm: človekovih pravic, pravic stanovalcev – pacientov in umirajočih. Paliativna oskrba je osnovna človekova pravica. Pri paliativni oskrbi sodelujejo domski zdravnik, specialist paliativne stroke, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, socialna delavka, psihiater, fiziater, fizioterapevt, delovni terapevt, duhovni oskrbnik. Za izvajanje paliativne oskrbe je potrebno zagotoviti: pravno podlago, finančna sredstva, organizacijo mreže in ustrezno izobražene izvajalce za to specializirano dejavnost. Paliativna oskrba lahko glede na potrebe stanovalca vkljuNamen paliativne oskrbe je izboljšati kako- čuje preventivne ukrepe za predvidljive vost življenja stanovalcem in njihovim bli- zaplete, akutno in neakutno obravnavo. žnjim s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja, tako da ga zgodaj prepoznamo, Uvedba paliativne oskrbe pomeni napoustrezno ocenimo in obravnavamo. Pri titev stanovalca k paliativnemu timu, votem trpljenje ni omejeno le na bolečino, denem po enotnem protokolu. Taka oskrba temveč zajema tudi druge telesne, psiho- temelji na strokovni oceni in obravnavi, loške, socialne ter duhovne stiske in težave. pri kateri so upoštevane osebne potrebe Paliativna oskrba zagotavlja spoštovanje in želje stanovalca ter njegovih bližnjih. Stanka Štrus, dipl. medicinska sestra, namestnica direktorice za področje zdravstva in oskrbe 6 Spodbujanje cutov pri nepokretnih stanovalcih Ostati zvest samemu sebi, unikaten v svetu, ki se konstantno trudi, da bi te spremenil v nekoga drugega, je največji dosežek. Ralp Waldo Emerson Življenjska doba se iz leta v leto podaljšuje. Zaradi tega narašča število kroničnih bolezni, različnih oblik demence, drugih bolezni in splošne starostne oslabelosti. Vse več naših stanovalcev je nepokretnih, odvisnih v vseh življenjskih aktivnostih, tudi hranjenju. Iz leta v leto je več dementnih stanovalcev, njihova starost pa je nižja. Za demenco zbolevajo čedalje mlajše osebe, ki so še v dobri fizični kondiciji. • končna stopnja (oboleli ne prepoznajo svojcev, ne zmorejo prepoznati svojih potreb, imajo težave pri vseh dejavnostih, tudi pri hranjenju; postanejo nepokretni). Vedenje in duševnost ljudi se spremenita. Vedenjske simptome prepoznamo z opazovanjem. Obolele osebe lahko kričijo, se jezijo, so nemirne, zbirajo zaloge, ponavljajo vprašanja … Demenca se razvije v treh stopnjah: • začetna (razdražljivost, depresivnost, Psihični simptomi so običajno opredeljeni nezanimanje za okolje, zapiranje vase ...), po pogovoru s starostnikom ali s svojcem • napredujoča (težave s spancem, težave (tesnoba, depresija, apatija, blodnje ...). s spominom, napetost, obup ...), 7 Pri demenci se pojavljajo motnje: • KOGNITIVNIH FUNKCIJ (spomin, zaznavanje, učenje, mišljenje, orientacija, presoja), • ČUSTVOVANJA (čustva so okrnjena, bolniki se v mislih vračajo v preteklost, odzovejo se na omembe imen in dogodkov iz svoje mladosti, odzovejo se na nežnost, toplino, pozornost; dobro zaznavajo razpoloženje ljudi), • VEDENJA IN VZPOSTAVLJANJA SOCIALNIH STIKOV (so sumničavi, izgubljajo predmete, druge obtožujejo, da jim kradejo stvari; nočni nemir, nespečnost, vznemirjenost, nasilnost, neprimerno družbeno vedenje). Življenje je kot ogledalo: kar mu daješ, to ti vrača. Tega se delavci v našem domu zelo dobro zavedamo. Zato s stanovalci z napredovalo boleznijo še posebej skrbno ravnamo. V sobah za sprostitev izvajamo aromaterapijo, terapijo z glasbo, svetlobno terapijo in refleksno masažo stopal. V sobe stopamo tiho, nežno, spoštljivo. Sobo prezračimo, nekoliko zatemnimo, pripravimo nežno glasbo za meditacijo. Pri svetlobni terapiji sobo osvetlimo z nežno mavrično svetlobo; pri aromaterapiji uporabljamo naravna olja (rožmarin, sivka, bergamotka). Za masažo stopal pa uporabljamo olja rožmarina, črnega popra, jojobe in sivke. Aromaterapija spodbudi čute, pospeši cirkulacijo in pomirja. Ljudje se sprostijo in so zadovoljni. Za stanovalce so poleg osnovnih življenskih potreb pomembni tudi dotik, objem, nežnost, občutek, da so ljubljeni, in s to terapijo dosegamo neverjetne učinke. Končala bi z naslednjo mislijo: KER NE MOREMO DODAJATI DNI ŽIVLJENJU, DODAJAMO ŽIVLJENJE DNEM! Mateja Lipovšek, dipl. med. sestra, vodja zdravstveno negovalne službe Osebje Osebje za mir in varnost skrbi, se lajšati trpljenje trudi. Je cela vojska ljudi, ki nudi postrežbo, nego in druge stvari. Osebje konkretno ljubezen izkazuje tudi, ko brez misli na denar se trudi. Prijazno osebje je blagoslov ta pravi, saj milost gradi na naravi. Bog daj nam vselej teh ljudi, ki opora, pomoč so nam v stiski. Kati Ribič, stanovalka 8 Uvedba kongruentne zdravstvene nege Najbrž se ob zgornjem naslovu skoraj vsakdo vpraša, kaj pomeni kongruentna nega, saj je ta v našem okolju še precej neznana. Kongruentna nega temelji na usklajenem (kongruentnem) in iskrenem odnosu tako med zaposlenimi in stanovalci kot tudi med zaposlenimi. Njeni učinki se kažejo v boljšem počutju stanovalcev ter večji učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih. Kongruentni negovalni model je bil oblikovan leta 1922. Sprva so ga uporabljali samo v psihiatriji, zdaj pa se je uveljavil tudi v številnih domovih za starejše ter bolnišnicah. Ta model se je zunaj naših meja v Nemčiji, Avstriji in Švici že razširil. Avtor modela je mag. Rudiger Bauer. Kongruentna nega je namesto v simptome in diagnozo usmerjena v skladen odnos med zaposlenimi in stanovalcem; odnos, ki na stanovalca deluje blagodejno. To pomeni, da stanovalca ne označimo kot »napornega«, ampak poskušamo k njemu pristopiti na način, ki je prijeten zanj in tudi za negovalca ali drugega zaposlenega. Dokazano je, da tak odnos dobro vpliva tako na zaposlene kot na negovane osebe in pri obojih povzroča pozitivne spremembe. Pri tem se sproščajo hormoni, npr. oksitocin in dopamin, ter sredstva proti bolečinam, ki jih razvije telo, npr. endogeni opioidi. Pri načrtovanju usklajenega in skladnega odnosa je najpomembnejše dobro poznavanje njegove preteklosti. Kadar stanovalec o tej ne more več govoriti, prosimo za pomoč svojce. Pogovor o preteklosti lahko v stanovalcu vzbudi slabe spomine, zato sta potrebni skrbnost in občutljivost. Na podlagi zbranih podatkov lažje razumemo vedenje stanovalca, njegove potrebe, želje … Z uvedbo kongruentnega modela zdravstvene nege v naš dom želimo spodbuditi boljše počutje stanovalcev in zaposlenih. Model ima dokazano tudi antidepresivne in protibolečinske učinke ter ugodno vpliva na celjenje ran in krepitev imunskega sistema. Cirila Celestina, dipl. med. sestra Barbara Vesel, univ. dipl. socialna delavka 9 Prijeten izlet Bil je lep, že skoraj jesenski dan. Za nas, stanovalce Doma počitka Mengeš, pa še posebej prijeten, saj je gospa direktorica Irena Gričar izpolnila obljubo in odpravili smo se na še en izlet na Gorenjsko. Že zjutraj nas je pozdravilo sonce. Po obilnem zajtrku smo pred našim domom počakali avtobus. Pripeljal se je precej velik avtobus in v njem je bilo že kar lepo število potnikov iz Trzina. Najprej smo se odpeljali na Brezje. Gospa Lidija, ki je izlet vodila, nam je povedala, da bomo z Brezij odšli tudi na Bled, kjer se bomo posladkali s kremnimi rezinami, saj so te na Bledu najboljše. Bil je čudovit dan. Mislim, da lahko v imenu vseh udeležencev rečem: »Hvala, pa še kdaj!« Rezi Turk, stanovalka Pa se še malo nasmejmo … Izlet nas je spodbudil, da smo se spomnili Mož in žena gresta v procesiji peš na Brezje. tudi šal, povezanih z njim: To so bili časi, ko so ženske nosile številna dolga krila. Začne deževati in žena si s Dva Gorenjca sta bila pri spovedi. Za po- krilom, privzdignjenim na zadnji strani, koro sta morala peš na Brezje s fižolom v zaščiti glavo. Vsi gledajo za njima. Ona to čevlju. Ko sta že nekaj časa hodila, vpraša opazi in jezno reče možu: »Zakaj mi nisi poprvi drugega: »Kako pa to, da ti tako zlahka vedal, da sem si privzdignila preveč kril?« hodiš, jaz pa sem že čisto ožuljen?« »Fižol Mož pa njej nedolžno odgovori: »Mislil sem skuhal, pa je.« sem, da si se tako zaobljubila. 10 Prehrana in prehranski napitki pri starejših ljudeh V Domu počitka Mengeš veliko pozornosti namenjamo prehrani, saj je priprava hrane za toliko stanovalcev, zaposlenih in zunanjih odjemalcev zelo natančno načrtovana in organizirana. Za to je odgovoren vodja kuhinje, g. Stane Groznik, ki s svojo marljivo ekipo polni krožnike, prilagojene vsakemu posamezniku glede na njegove potrebe. Tako skrbi za krepitev in ohranjanje zdravja stanovalcev in vseh drugih. Dnevni obroki vsebujejo veliko sveže zelenjave in balastnih snovi, upoštevajo se sezonska hrana in novosti. Kronične bolezni, ki se pojavijo v starosti, lahko vodijo v presnovne spremembe, ki povzročajo izgubo telesne teže in propadanje mišične mase ter vsesplošno pešanje. Tako izgubo telesne teže imenujemo kaheksija in je spremljevalka različnih kroničnih bolezni. Pri nas je največ različnih oblik demence, kroničnega srčnega popuščanja, kroničnih pljučnih bolezni, kronične ledvične bolezni, kronične bolezni prebavil. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vse življenje pozitivno vpliva na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. Starostniki v našem domu imajo lahko tudi različne pridružene kronične bolezni, ki lahko skupaj s krhkostjo in nepokretnostjo vodijo v malnutricijo (slabšo prehranjenost), poslabšanje apetita, disfagijo (motnje požiranja). Težave rešujemo individualno, ob pomoči multidisciplinarnega tima, v katerem sodelujemo med seboj. ki si ga stanovalec zaželi. Na voljo imamo tudi visokoenergetski napitek (Nutridrink), ki nadomesti obrok, saj 200 ml napitka vsebuje 300 kalorij, visokobiološke beljakovine, zadovoljuje dnevne potrebe vitaminov, mineralov in oligoelementov. Do napitkov na recept, pri katerih zavarovalnica krije polovico cene napitka, so upravičeni samo onkološki bolniki. Pri nas občasno dobimo manjše količine napitkov od različnih proizvajalcev. Prosimo tudi svojce, da svojim bližnjim kupijo napitke, kadar jih res potrebujejo. Dom počitka Mengeš ima oddelek za demenco, na katerem so stanovalci z različnimi oblikami demence in prav pri teh je pogosta posledica spremenjene presnove podhranjenost. Pri nekaterih stanovalcih se presnova tako spremeni, da kljub zadostnemu vnosu hrane ne pridobivajo teže, ampak kvečjemu hujšajo. Motnje požiranja se pojavijo pri zelo napredovali demenci in pri zelo krhkih starejših, pri katerih požiralni refleks usiha. Znano je, da takrat človek laže uživa gostejšo hrano, ker se mu tekočina zaletava, to pa lahko Prehrano prilagodimo tudi željam stano- vodi v aspiracijsko pljučnico. Hranjenje valca in se s kuharji dogovorimo za obrok, mora biti zato počasnejše in previdnejše. 11 Tekočino, npr. čaj, vodo, lahko s posebnim Pri nas uporabljamo pripravek Nutilis. pripravkom zgostimo do različnih stopenj. Petra Uršič, dipl. med. sestra Stane Groznik, vodja prehrane Drevo Mogočno drevo je v obsegu, stoletja rastlo je v bregu, v krošnji veter gnezdo maje, debeli hrast nam senco daje. Neurje debla ne bo podrlo kljubovalo bo, ne zamrlo, drevo objamem, moč mi daje, a smreka, lipa sta pa za čaje. Deblo včasih se oguli, v gozdu se sliši, volk zatuli, praska se žival ob njem, drevesa zaščita so ljudem. Drevesa v vrsti, to je aleja, pripogiba se do klopce veja, tam vrišč otrok, tu debla ravna, in potka bela tu je glavna. Jožefa Juršič, stanovalka 12 Bralne urice Letošnjo jesen smo v našem Domu začeli bralne urice. Dobivamo se v novi domski knjižnici v medetaži. Imamo tri skupine, dve skupini vodimo delovne terapevtke, eno pa gospa Zdenka Kopač iz Knjižnice Domžale. V skupini je navadno 8–12 stanovalcev. Srečujemo se vsak teden. tudi pravljični teden, teden poezije, teden slovenske proze idr. Z branjem si krajšamo čas in bistrimo misli. Literaturo uporabljamo za terapevtske namene, z njo si polepšamo čas, iščemo poti iz težav, odgovorimo na različna življenjska vprašanja, izmenjujemo vtise o Srečanja so prepletena z branjem in pogo- prebranem, podelimo izkušnje. vorom o besedilu ter z vsem tistim, kar je udeležencem ostalo v spominu. Na koncu Knjiga je lahko naša sopotnica vse življenje, pa tudi kako zapojemo. če jo sprejmemo in si zanjo vzamemo čas. Naš namen je s knjigo obogatiti življenje Na bralni skupini beremo različne knjige, stanovalcem našega Doma. članke iz časopisov, revij. Pripravili bomo Aleša Lenarčič, dipl. delovna terapevtka 13 Nevromišicni taping Mišice v našem telesu opravljajo pomembne naloge. Poleg tega da omogočajo držo telesa in izvajanje različnih gibov, vplivajo tudi na nadzor delovanja venskega in limfnega sistema. Nepravilno delovanje mišic zaradi poškodbe, vnetja in oslabelosti lahko povzroči različne težave. Nevromišični taping je tehnika, ki spodbuja cirkulacijo krvi in limfe tistega dela telesa, na katerem izvajamo terapijo. Temelji na telesu lastnem naravnem procesu zdravljenja. Zaradi svojega vpliva na kožo, mišice, venski in limfni sistem ter sklepe ima nevromišični taping štiri glavne cilje, in sicer lajšanje bolečin, podpiranje mišice med gibanjem, preprečevanje zastajanja venske krvi in limfe, boljšo usklajenost sklepov. Za pravilno namestitev trakov, ki so iz čistega bombaža in brez dodanih zdravil, raztegljivi po dolžini od nič do sto odstotkov, je pomembno poznavanje anatomije, fiziologije sklepov. Treba je poznati mišice, kožo, žilne in limfne poti. Ko pravilno namestimo trakove, učinkujejo od 3–5 dni. Lepilo ne draži kože in se aktivira s toploto. Debelina traku je približno enaka debelini povrhnjice (epidermisa) kože in se prilagodi njenemu gibanju. Poznamo dve glavni tehniki, ki ju terapevt uporablja za rehabilitacijo: »kompresijsko« in »dekompresijsko« tehniko. S prvo poskrbimo za stabilizacijo sklepa ali mišice med dejavnostjo in mišici pomagamo pri gibanju. Pri naši fizioterapiji največ uporabljamo dekompresijsko tehniko, s katero spodbujamo in pospešujemo rehabilitacijo ali regeneracijo mišice. Helena Germavc, dipl. fizioterapevtka Saša Nastran, dipl. fizioterapevtka 14 Šola v spominu naših dedov Učenci Osnovne šole Mengeš so mi med Majda, in takrat sem doumela, da piše zadnjim obiskom prinesli njihovo glasilo o času, ko sem na tej šoli sama učila vse razrede – od prvega do osmega. Vsak dan Koraki. sem imela pouk dopoldne in popoldne. Ni Z zanimanjem sem ga vzela v roke, saj je bilo nadur, četrtki pa so bili prosti. branje otroških prispevkov vedno zelo privlačno. Ko sem prišla do rubrike Kaj so Nisem se pomirila, dokler nisem dobila povedali naši dedje o šoli, sem pri branju telefonske številke tega dedka in ga poklipostala zelo pozorna ob stavku: »Moj cala. Ob mojem klicu je bil zelo začuden, saj dedek je obiskoval šolo v Češnjicah nad se nisva videla od leta 1951. Obljubil je, da Blagovico …« Saj tam sem pa učila tudi jaz, bo prišel na obisk, živi namreč v Mengšu. mi je šinilo skozi možgane. Le česa se ta Obljubo je izpolnil in že čez nekaj dni sva dedek še spominja? Berem, berem – vse se se srečala v domu. Veliko sva si imela poje ujemalo z mojimi spomini. Dedek je zelo vedati in obljubil je, da bo še prišel. lepo opisal tisti čas in razmere v hribovski vasi, v tamkajšnji šoli (krilatica za to šolo Dogodek mi je zelo popestril naslednje je bila: najvišja šola v okraju Kamnik) … dni, saj so se mi ob njem spomini vrstili Dedek je napisal, da ga je učila učiteljica kot na filmskem platnu. Magdalena Lipovšek, stanovalka Izlet Napočil je dan, ki je bil za izlet izbran. Veseli smo na Brezje prispeli, v to romarsko središče, ki ga vsak Slovenec rad obišče. Ko duhovno smo se okrepčali, naprej na pot smo se podali. Kjer gostilna Avsenik pričaka nas, živa glasba spremlja nas. Ko želodčke napolnili smo, vsi veseli se vrnili smo. Polni lepih občutkov, nepozabnih trenutkov. Kati Ribič, stanovalka 15 Gospodinjska skupina – zajtrk malo drugace Letos končujeva izobraževalni program Stanovalci si lahko sami izberejo hrano za za gospodinje pri Firisu. Namen tega je zajtrk. Največkrat si zaželijo jajčka na oko, ki jih »začinimo« še z ocvirki, ali pa hreoblikovanje gospodinjskih skupin. novke. Če kdo ne mara hrane, ki jo skupaj Da ne bi ostalo le pri teoriji, sva svoje pripravljamo, mu pripravimo kaj drugega. znanje želeli uporabiti tudi v praksi. Z de- Seveda pa poskrbimo tudi za vse stanolovno terapevtko in stanovalci tako že valce na oddelku, ki se nam za mizo ne vse leto na vsakem oddelku enkrat na morejo pridružiti, a jim čudovite vonjave mesec pripravimo zajtrk. Namen naše povedo, da pripravljamo nekaj dobrega. gospodinjske skupine je, da lahko stano- Postrežemo jih v njihovih sobah. valci sodelujejo pri pripravi zajtrka v vseh fazah: pri pripravljanju hrane, jedilnega Še posebej pomembno pa je, da se pri pribora, ureditvi dekoracije, kuhanju, po- zajtrku zaposleni in stanovalci družimo: spravljanju … Naš namen je, da pogrnemo skupaj popijemo kavo s smetano, se poveliko mizo, nanjo položimo lep pribor, jo govarjamo, pošalimo, pohvalimo, se pookrasimo. Poskušamo ustvariti vzdušje, vezujemo in predvsem imamo lepo. kakršnega so imeli naši stanovalci doma. Majda Mežnar in Saša Merela, bolničarki Andreja Gogala, dipl. delovna terapevtka 16 Pogovor nas zblizuje V tempu vsakdanjega življenja pozabljamo, kako nujna je človekova potreba po stiku s sočlovekom. Različna »neodložljiva« opravila nas pripravijo do tega, da neprestano hitimo. Pogovor postane samo orodje, s katerim kaj dokončamo ali uredimo. Tiho in globoko v sebi pa čutimo, da so nekatere »neodložljive dolžnosti« tudi »izgovor«, da se nam ni treba soočiti s sočlovekom, z njegovimi ali našimi problemi, težavami, boleznimi … Zato hitimo! Stran od tega. Pogosto nam tudi zmanjka besed, saj ne vemo, kako bi se s problemom spopadli, kako bi vprašali, kaj bi rekli. In dnevi bežijo. V duši pa se počutimo prazne, počutimo se nelagodno, nekaj nam manjka. Radi bi storili več, pa niti ne vemo, kaj in kako. Človek je družbeno bitje. Od odnosov z ljudmi sta odvisna človekovo psihično ravnotežje in preživetje. Potreb po varnosti, pripadnosti in ljubezni, ugledu in spoštovanju človek ne more zadovoljiti sam. Potrebuje sočloveka. Ana Kranjc poudarja, da se človek, ko od drugih ljudi dobi primerne odzive in s tem zadovolji svoje primarne potrebe, počuti varnega. Verjame, da mu bodo ljudje priskočili na pomoč, če bo treba. Velja, da če nimamo stikov z ljudmi ali dobrih medsebojnih odnosov, smo oropani občutka varnosti itd. Vsi smo se že srečali z osamljenostjo. Ko smo mladi, običajno te potrebe lahko hitro zapolnimo, a ni vedno tako. Osamljenost ne pozna starostnih meja. Tudi star človek je osamljen; eden izmed vzrokov za to je lahko upokojitev. Drugi vzroki so lahko odhod otrok, odhod partnerja, pa tudi preselitev človeka v Dom. V Domu je sicer polno ljudi, toda to niso svojci. Človek je obdan z ljudmi, ki jih ni nikoli prej srečal in so zanj tujci. Sprememba okolja in s tem pomanjkanje zadovoljevanja potreb po varnosti, pripadanju in ljubezni lahko človeka popolnoma spremeni. Zapre se vase. Nekateri stanovalci ob odhodu v Dom ne izgubijo le bližnjih, ampak tudi svojo samostojnost in neodvisnost. Zato potrebujejo veliko ljubezni in topline, da lahko prenesejo spremembe. Obiski svojcev oz. tistih, s katerimi si je človek blizu, so zato izjemno pomembni. Tudi drugi, na primer zaposleni v Domu ali prostovoljci lahko prispevamo k temu, da se stanovalci počutijo varne in sprejete. Kako? Ena od možnosti je, da se stanovalcu približamo s pogovorom. A pogovor je treba negovati, predvsem pa mora temeljiti na iskrenosti, sicer lahko preide na raven bežnega srečanja. Pomen, ki ga ima pogovor v medsebojnih odnosih, so spoznali tudi zaposleni v našem Domu. Nekateri so se k tako imenovanemu »osebnostnemu spremljanju« priglasili sami ali so jih predlagali stanovalci. Z rednimi tedenskimi srečanji med stanovalci in zaposlenimi lahko stkemo tesnejše, tudi čustvene vezi. In če boste ob obisku v Domu srečali v družbi nasmejane in vedre obraze, ste lahko prepričani, da je to posledica tistega, kar vsi potrebujemo: bližine in topline sočloveka. Lidija Krivec Fugger, univ. dipl. socialna delavka 17 Delovna terapija pri stanovalcih z demenco »Kdo sem jaz, kdo ste vi in kdo so vsi ti ljudje okoli mene?« To so vprašanja, ki se v različnih stadijih bolezni pojavljajo pri osebah z demenco. Bivanje v domu je zanje nova, neznana izkušnja. V nekaterih stadijih ne prepoznajo več svojcev, privajajo pa se na obraze, ki jih vsak dan videvajo na oddelku. Za kakovostno bivanje v domu je pomemben tudi delovni terapevt. Stanovalci z demenco potrebujejo veliko spodbude za vključitev v delovnoterapevtske aktivnosti. Izbira aktivnosti izhaja iz starostnikovih interesov, ki jih je imel že pred prihodom v dom. Pomembno je tudi sodelovanje pri skupinskih aktivnostih, zaradi katerih dobijo stanovalci občutek zaželenosti, 18 spoštovanja ter so zanje prijetne, koristne in zabavne. Vključevanje v delovnoterapevtske aktivnosti je izjemnega pomena za izvedbo vsakodnevnih opravil. Za umivanje, oblačenje, česanje idr. potrebujemo dobro razgiban ramenski obroč, za samostojno hranjenje, obuvanje nogavic ali čevljev pa gibke prste rok. Z različnimi aktivnostmi ohranjamo in krepimo mišice telesa, ohranjamo miselne sposobnosti in prispevamo k boljši kakovosti življenja. Zaradi oslabljenih čutil so pomembne tudi aktivnosti, s katerimi spodbudimo dražljaje (vohanje zelišč, tipanje različnih predmetov, stiki z živalmi …). Snježana Stanojević, pripravnica delovne terapije Dom pocitka Mengeš – Pomoc na domu Dom počitka Mengeš nudi storitev pomoči na domu v občinah Mengeš, Trzin in Lukovica. Kot že ime »pomoč na domu« pove, se storitev opravlja na domovih uporabnikov, torej v njihovem domačem okolju. Storitev pomoči na domu vključuje: • pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, • gospodinjsko pomoč in • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve (socialni oskrbovalec) in uporabnik. Trenutno je v domu zaposlenih pet socialnih oskrbovalcev, ki obiskujejo štiriintrideset uporabnikov . Osnovni namen zagotavljanja pomoči na domu je, da uporabnikom z našimi storitvami omogočimo čim kakovostnejše življenje v domačem okolju. Našim uporabnikom se trudimo ponuditi prijazno in strokovno oskrbo ter jim pomagamo pri ohranjanju samostojnosti v domačem okolju. Vesna Seretin, koordinatorica pomoči na domu Vrata Ko Ana vrata odpre, za njimi uzre prijeten obisk, ki pove novico, in že je tu smeh, morda storjen je greh. Vrata na vrt, to je leha, lepo raste, tu imam uspeha, vsak se pridelka veseli, kulture se pa ne sadi. Za vrati se spi, za njimi nekoga boli, onstran vrat se preglasno kriči, a tostran se darilo dobi. Odpri vrata na stežaj, prišla je pomlad, pa mesec maj, le ponoči jih zapri, da bo tišina, ko se spi. Jožefa Juršič, stanovalka 19 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš November 2013 Martinovanje Predavanje Nastajanje Evrope Predstavitev čebelarstva Koncert Mešanega pevskega zbora Vevče Nastop ljudskih pevk Predic Ustvarjalna delavnica z učenci OŠ Mengeš Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale December 2013 Miklavževanje Ustvarjalna delavnica izdelovanja novoletnih okraskov Božično-novoletna zabava Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Glasbena delavnica Nastop učencev OŠ Mengeš Petje božičnih pesmi Praznična tombola Obdaritev stanovalcev – Karitas Mengeš V novo leto s Tadejem in njegovo harmoniko 20 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Januar 2014 Žrebanje nagradnega vprašanja z zabavnim programom Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Zabava ob peki palačink Koncert skupine Vox Annae Februar 2014 Ustvarjalna delavnica izdelovanja pustnih mask Ustvarjalna delavnica izdelovanja srčkov za valentinovo Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Ogled gledališke predstave »Hop Cefizelj« 21 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Marec 2014 Pustna zabava Ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirja Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Nastop otrok iz vrtca Mengeš Pravljična ura z gospo Majdo Lipovšek in učenci OŠ Mengeš Nastop učencev OŠ Mengeš ob materinskem dnevu Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Predavanje Vitezi, dame, trubadurji Plesni nastop članov Društva upokojencev Koseze Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška 22 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš April 2014 Ustvarjalna delavnica izdelovanja butaric Igranje družabnih iger z učenci OŠ Mengeš Nastop Društva upokojencev Vodice Nastop glasbene skupine Generacija Ustvarjalna delavnica barvanja pirhov Nastop učencev OŠ Brdo pri Lukovici: »Kersnik in Rokovnjači« Nastop pevske skupine Sončki 23 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Maj 2014 Strokovno srečanje, na katerem smo želeli predstaviti razvoj dejavnosti in celostno obnovo Doma v zadnjih 10 letih Obisk učencev OŠ Mengeš v tednu Rdečega križa Izlet v Arboretum Volčji potok Zabava ob peki palačink Koncert Moškega pevskega zbora Janez Cerar Lekova tombola Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Moravče Nastop pevske skupine Rožmarin Junij 2014 Predavanje dr. Aleša Kogoja za svojce in stanovalce: Prepoznavanje in napredovanje demence Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik Izlet na Brezje in v Begunje Nastop učencev OŠ Preserje pri Radomljah Predavatelj, ki nam je dal veliko znanja in nam bo ostal v lepem spominu. 24 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Julij–Avgust 2014 Sladoledni piknik Pevski nastop gospoda Viktorja Kotarja September 2014 Zabava ob peki palačink Izlet na Brezje in Bled Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal Ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirja Izlet v Oranžerijo ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni 25 Prireditve in izleti v Domu pocitka Mengeš Oktober 2014 Predavanje O modrosti Ličkanje koruze Tombola Predstavitev čebelarstva Kostanjev piknik Nastop folklorne skupine Društva upokojencev Moravče Ustvarjalna delavnica izdelovanja cvetličnih aranžmajev 26 Praznovanja rojstnih dni v Domu pocitka Mengeš OKROGLI JUBILEJI Devetdeset let so dopolnile: Marija Radman Miroslava Zor Julijana Svetina Stanislava Lah Marija Florjančič 27 Pogovor o cehtah, rohkanju in podobnih stvareh »Kaj pa je to cehta?« vprašam gospo Dragico, ko zaslišim povsem neznano besedo, ona pa vmes spretno odstranjuje liste s koruznih storžev na delavnici ličkanja koruze. »To je ‚modroc‘. Nekje so jim rekli tudi ‚štrozovke‘.« Ker še vedno nisem prepričana, ali mislim pravo stvar, gospa Slavka razloži: »Seveda! Včasih nismo ničesar metali stran. Listi ličkane koruze so se porabili za polnilo ‚modrocev‘ ali ‚ceht‘. Pridne gospodinje so jih med letom občasno prezračile, da se v njih ne bi zaredile kake neljube živali. Iz listov pa so napravili tudi omela, s katerimi so čistili žerjavico iz peči.« Gospa Štefanija se ob omembi peči spomni, da je bilo včasih ličkanje povezano tudi z mrazom. »Sedeli smo na podu, tam ni bilo ogrevanja. Spominjam se, da nas je včasih zeblo, nekateri pa so si pomagali tako, da so si s seboj prinesli odeje in se ogrnili čez kolena.« Medtem ko odstranjuje liste s storža, se spominja: »Dobili smo se zvečer, na skednju ali ‚podu‘, kot smo včasih rekli. Na sredi nas je čakal velik kup koruze, mi pa smo posedli v krogu okoli njega in se lotili dela,« ter doda: »Pazili 28 smo, da s storža nismo pobrali vseh listov, ampak vsaj dva ohranili za to, da so jih lahko potem zvezali po dva in dva skupaj.« Gospa Dragica pove, da je bilo ličkanje žensko delo, vezanje in obešanje na kozolec pa moško. »Selili smo se od hiše do hiše, dokler ni bila v vsej vasi koruza pospravljena,« se pogovoru priključi gospa Antonija. »Najbolj zanimivo pa je bilo seveda, potem ko je bilo delo končano. Takrat so gospodinje običajno prinesle špehovko in mošt, nekdo je poprijel za harmoniko in začela sta se petje in ples.« Ob poskušanju, da bi s trdega koruznega storža odluščila zrna, se gospa Linca nasmehne: »Jaz imam pa doma posebno napravo za to opravilo. Če bi bilo možno, bi kar stekla ponjo in bi delo še hitreje opravila!« Gospa Štefanija pa pripomni: »Zato pa so včasih to delo prihranili kar za otroke.« Ko se delavnica konča z okusno špehovko iz domske kuhinje, pogovor nanese še na to, za kaj so včasih najpogosteje uporabljali koruzo. »Imeli smo jo za koruzni zdrob, za polento in koruzno moko,« pove Dragica. »Ampak koruzni kruh je tedaj veljal za kruh revnih!« vzklikne gospa Štefanija. »Včasih je bilo ogromno kmetij, danes pa se vedno manj ljudi ukvarja s tem, v Trzinu že redko kdo,« žalostno ugotovi gospa Dragica, a upamo, da nam bo prihodnje leto kljub temu spet uspelo dobiti nekaj koruze s kmetije Per iz Mengša. Ob tej priložnosti se družini Per toplo zahvaljujemo, da nam vsako leto omogoči ohranjanje tega tradicionalnega običaja. Dragica Hočevar, Antonija Capuder, Štefanija Habjan, Lovrencija Nemec, Stanislava Rahne, stanovalke (Po pogovoru zapisala Katarina Pezdirc.) Prvo srecanje Prve snežinke so v lahnem vetru zaplesale in zemljico z romantiko obdale. Steze so se v belino odele, v soju svetlih žarkov zablestele. Obstala sem, da zajela bi opoj večera in da pognala iz sebe občutek bi nemira. Nato pospešila sem svoj korak – pričakovanja spev je bil nadvse sladak. Okna poslopja so bila bogato osvetljena, zaslišim glasbo – bila je čudovita kot prej nobena! Vstopila sem in v negotovosti obstala, za hip sem se nečesa zbala. In že si ob meni stal, pozdravil in na ples me odpeljal. Ko v ritmu zvokov si me zavrtel, čutila sem, kako močno si k sebi me prižel. Kar naprej plesala sva in se vrtela, telesa najina pa so drhtela. Zaslutila sem, da vedno boš ostal z menoj – saj tvoja sem in ti tako zelo si moj. Anka Jurše, stanovalka 29 Center aktivnosti Trzin – CAT »Njihova razigranost in poskusi razvedriti tudi starejše so osupljivi, pri tem pa sami neverjetno uživajo.« Že četrto sezono v prostorih enote Doma počitka Mengeš v Trzinu poteka program Centra aktivnosti Trzin (CAT), ki je pomemben prispevek k sicer že bogati ponudbi dejavnosti za starejše v občini Trzin. Ob koncu pomladi, ko je CAT med poletnim oddihom zaprl svoja vrata, je ena od zvestih članic zapisala: »Prišel je maj, z njim konec našega šolskega leta. Študentje – upokojenci – se bomo za tri mesece poslovili. Morda to ne bo slovo, morda si bomo ob dnevih naših krožkov ob kavici sipali svoje prijetne dogodke, ko ne bomo imeli šolskih obveznosti. Morda se bo našel kdo, ki bo odkrito povedal, da je srečen, ker smo se našle take »face«, ki zdaj skupaj osvajamo znanja, ki so do zdaj ležala v kotu in čakala, da jih odkrijemo. Ob pomoči naših prijetnih in ljubeznivih mentoric in mentorja nam to iz leta v leto bolje uspeva. Morda kdo ne bo izrekel nobenih takih besed, a se bo dalo čutiti, da so mu ta srečanja edini trenutki, ko je v stiku s svojimi vrstniki in se ob kavici lahko tudi razgovori, da mu je v starosti lepo, a včasih malo dolgčas … Morda bo kdo rekel, da je lepo, ko se skupaj kdaj pa kdaj spominjamo zanimivih dni iz mladosti in si skupaj prikličemo vsak svoj »dan ljubezni«. Morda, morda. Mnogo zgodbic nosimo v sebi – skozi naše življenje si jih je mnogo utrlo pot – žalostnih in veselih. Saj je vsak človek velika zgodba. V CAT-u smo drug drugemu spodbuda, podpora ob meglenih dneh, ki se kdaj prikradejo tudi med nas. Naj bodo dnevi naših počitnic polni zanimivih dogodkov, prisrčnih srečanj s starimi znanci in prijatelji, s katerimi osvetlimo že malo pozabljene dni mladosti, ki je tako hitro minila. Jeseni pa se polni študijske vneme in zdravja vrnimo v šolske klopi v našem CAT-u!« 30 Jeseni se spet začne novo obdobje aktiv- spoznavanje domskega življenja, morda nosti, med katerimi si vsakdo lahko najde klepet s stanovalci in razmislek o svoji kaj za popestritev svojega vsakdana, za prihodnosti, ki bo mogoče povezana tudi druženje s sokrajani, za učenje, za medge- z odločitvijo za bivanje v našem Domu. neracijsko povezovanje z mladimi preda- Verjamemo, da bo ta odločitev tudi zaradi vatelji. Hkrati pa je to dobra priložnost za sodelovanja v CAT-u nekoliko lažja. Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka Vnukinji Prikupna – mala deklica, ti si naša zvezdica, svetiš nam tako močno, da nam v srčku je toplo. Anka Jurše, stanovalka 31 Medgeneracijsko povezovanje – temelj solidarnosti Ena od najpomembnejših vrednot družbenega življenja, solidarnost, zaradi hitrega načina življenja čedalje bolj izginja iz našega vsakdanjika. Zato je pomembno, da na različne načine skrbimo za njeno ohranitev, predvsem na področju odnosov in sodelovanja med generacijami. Možnosti za to se v našem Domu uresničujejo prek delovanja skupine, v kateri se vsako sredo srečujejo učenke 9. razreda OŠ Trzin in stanovalci Doma. Ura druženja ob pogovoru, petju, družabnih igrah, pripovedovanju zgodbic, ustvarjalnih delavnicah, reševanju ugank, ogledovanju fotografij »Všeč sta mi sproščenost in kreativnost. Mladi se nas trudijo (in jim tudi uspeva) motivirati za igro, zabavo in pogovor o raznih temah. Dajejo nam neko novo življenjsko voljo.« 32 in vajah za krepitev spomina kar prehitro mine. Mladi se tako na nevsiljiv in njim prilagojen način odločijo za dejavnost, ki našim stanovalcem omogoča bolj kakovostno življenje, mladim pa prinaša možnost vpogleda v razmišljanje in življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Mladi so spodbujeni k samoiniciativnosti in večji občutljivosti za potrebe soljudi v svojem okolju, obenem pa se učijo potrpežljivosti in spoštljivosti. Da delovanje skupine res dosega zgoraj omenjene pozitivne učinke, dokazujejo tudi izjave članov skupine: »Njihova razigranost in poskusi razvedriti tudi starejše so osupljivi, pri tem pa sami neverjetno uživajo.« »Zadovoljna sem, da so skupino vzeli zares in vztrajajo. Nikdar ne manjkajo, ne da bi mi vedeli. So zgovorni, odkriti in prijazni, kot da se že dolgo poznamo. Imajo tudi lep odnos do starejše generacije.« In kakšne razlike so opazili med generacijami? »Če je v naših časih veljalo ‘Kadar odrasli govore, naj otroci molče ‘, je zdaj nasprotno – otroci so tisti, ki se jih posluša. To pravico tudi vestno izkoriščajo.« »Danes je za družine težje, ker so mame v službah. Otroci imajo več prostosti med odsotnostjo staršev, imajo tudi denar in z njim sami razpolagajo. So enakopravni člani družine, ki si lahko marsikaj dovolijo.« »Glede na zdajšnje tehnične možnosti so bolje informirani in razgledani, a se čuti pomanjkanje načinov in postopkov, s katerimi so se nekoč razvijale novitete.« Katarina Pezdirc, univ. dipl. socialna delavka Nagradno vprašanje V katerem prostoru potekajo bralne urice? ODGOVOR: IME IN PRIIMEK: NASLOV: Kupon s pravilnim odgovorom in svojimi podatki izrežite in ga oddajte v recepciji doma do 15. januarja 2015. Žrebanje bo javno in bo potekalo v Domu počitka Mengeš januarja 2015. Čakajo vas lepe nagrade. 33 33 Prireditve in izleti v EnotiTrzin November 2013 Martinovanje Predavanje Nastajanje Evrope Predstavitev čebelarstva Koncert Mešanega pevskega zbora Vevče Nastop ljudskih pevk Predic Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale December 2013 Miklavževanje Ustvarjalna delavnica izdelovanja novoletnih okraskov Koncert pevske skupine Rožmarin Božično-novoletna zabava Praznična tombola Razdeljevanje daril ob Miklavžu – Karitas Trzin Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Kulturna prireditev v spomin na rojstvo dr. Franceta Prešerna Glasbena delavnica 34 Prireditve in izleti v Enoti Trzin Januar 2014 Božična igrica Nastop učencev glasbene šole L’artko Tombola Nastop učencev OŠ Trzin Februar 2014 Ustvarjalna delavnica izdelovanja pustnih mask Nastop recitacijske skupine iz Trzina Ustvarjalna delavnica izdelovanja srčkov za valentinovo Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Ogled gledališke predstave »Hop Cefizelj« Nastop folklorne skupine Groblje 35 Prireditve in izleti v EnotiTrzin Marec 2014 Pustna zabava Nastop otrok iz vrtca Trzin Obisk predstavnikov društva »Trzin je naš dom« Ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Predavanje Vitezi, dame, trubadurji Zabava ob peki palačink Koncert Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Nastop otrok iz vrtca Trzin ob materinskem dnevu Nastop Turističnega društva Ljubljana Šiška April 2014 Ustvarjalna delavnica izdelovanja butaric Nastop Društva upokojencev Vodice Nastop pevske skupine Sončki Tombola Ustvarjalna delavnica barvanja pirhov 36 Prireditve in izleti v Enoti Trzin Maj 2014 Potopisno predavanje Kraljevina Butan Koncert Moškega pevskega zbora Janez Cerar Ustvarjalna delavnica risanja vreč Nastop folklorne skupine Pušeljc Izlet v Arboretum Volčji Potok Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik Junij 2014 Koncert Ženskega pevskega zbora Stane Habe iz Domžal Izlet na Brezje in v Begunje Julij–avgust 2014 Sladoledni piknik Pevski nastop gospoda Viktorja Kotarja 37 Prireditve in izleti v EnotiTrzin September 2014 Izlet na Brezje in Bled Gospodinjske aktivnosti – peka piškotov Ustvarjalna delavnica izdelovanja rož iz krep papirja Obisk učencev OŠ Trzin Oktober 2014 Nastop otrok iz vrtca Trzin ob dnevu starejših Predavanje O modrosti Kostanjev piknik Ličkanje koruze Ustvarjalna delavnica izdelovanja cvetličnih aranžmajev Bralna skupina Gospodinjske aktivnosti – peka pite Predstavitev čebelarstva 38 Praznovanja rojstnih dni v Enoti Trzin Okrogli jubileji Devetdeset let so dopolnili: Antonija Zibelnik Sonja Robič Antun Petković Francka Vrbec Ljudmila Veber 39
© Copyright 2024