Razstava ČaR lesa Sejemski dvojček v Celju Češnje Plemeniti sopotnik bivalnega okolja Prihodnost je večji izkoristek energije Obiramo jih lahko s tal 28. maja 2014 | št. 21 | leto 22 Odprta vrata Plastenje sPominov Nova Roomba serije 800 945¤ PROTIVLOMNA VRATA že od WWW.VOVKO.SI že na www.irobot.si Z revolucionarnim sistemom AeroForce™ vSEBINA 28. maja 2014 Priloga Dela in Slovenskih novic ISSN 1318-069X Odgovorna urednica Katarina Nemanič Mal Namestnica odgovorne urednice Julijana Bavčar Novinarke Aleksandra Zorko Barbara Primc Katja Žnidar Sebastijan Ozmec Lektorica Simona Škul Tomič Tehnična urednika Tomaž Ivanuš Jernej Oblak Likovna zasnova Ermin Međedović Naslov uredništva Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, T: 01/47 37 314, E: deloindom@delo.si Izdajatelj Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana Predsednica uprave Dela, d. d. Irma Gubanec Direktorica trženja Dragica Grilj, T: 01/47 37 463, E: dragica.grilj@delo.si Oglasno trženje T: 01/47 37 501, F: 01/47 37 511, E: oglasi@delo.si Skrbnica blagovne znamke Pia Heybal, T: 01/47 37 678, F: 01/47 37 438, E: pia.heybal@delo.si Direktorica marketinga Dolores Podbevšek Plemeniti, T: 01/47 37 580, E: dolores.plemeniti@delo.si Tisk Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana, Tiskarsko središče Naklada: 104.800 izvodov Imetnik materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v prilogi Deloindom, je družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z družbo Delo, d. d., sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. 06 06 ODPrTA vrATA Plastenje spominov 16 rAZSTAvA ČAr LESA Plemeniti sopotnik bivalnega okolja 23 SEJEMSKI DvOJČEK v CELJu Prihodnost je večji izkoristek energije 26 SEJEMSKI DvOJČEK v CELJu 16 Iskanje rešitev za boljši jutri 33 OKrOGLA MIZA O OBNOvLJIvIH vIrIH Imamo jih dovolj, a jih premalo izkoriščamo 40 TOPLOTNE ČrPALKE v BLOKIH Za odklop s skupnega sistema 100-odstotno soglasje lastnikov 51 TEMA MESECA: IZOLACIJE IN FASADE Priložnost za izboljšanje požarne varnosti stavbe 61 23 STrOČNICE Najbolje uspevajo ob ohrovtu 68 ČEŠNJE Obiramo jih lahko s tal 73 Foto: Miran Kambič LIPICANCI Naš beli ponos 68 5 6 28. maja 2014 odprta vrata Plastenje spominov odprta vrata 28. maja 2014 Hiša v vasici Zgoša pri Begunjah, v kateri prebiva družina arhitektov Nives Čorak in Andreja Čuferja, je dom, ki prehaja iz roda v rod, v njej živi že tretja generacija. Tako zunaj kot v notranjosti odseva način bivanja in značaj zdajšnjih stanovalcev, ne manjkajo pa kosi pohištva, ki obujajo spomin na prednike. Andrej je nemirni duh, ki nenehno razmišlja o inovacijah, novih rešitvah, v zadnjem času predvsem na področju lesa, ki jih preizkuša tudi doma. Nives pa je človek z neizmernim občutkom za lepo in usklajeno. Poleg doma sta uredila tudi predstavitveni prostor priznanega proizvajalca lesenih hiš, ki ga zastopata, in studio, ki je hkrati raziskovalni poligon. Dom za vse ure dneva. gajala potrebam trenutnih stanovalcev. Največ sprememb je doživela prav v zadnjem času, ko v njej bivata arhitekta, ki sta si želela dom po sodobnih načelih. Največji poseg, ki sta ga izvedla, je bilo to, da sta notranjost v celoti odprla, porušila predelne stene in vrata zamenjala z drsnimi stenami. Prostori v pritličju prehajajo drug v drugega in odpirajo vedno drugačne poglede. Druga večja sprememba je bila porušitev vseh parapetov v pritličju, hišo je preplavila svetloba in velike odprtine so postale slike z lepimi prizori Mayer Mcc ann Najprej je bila hiška, ki so jo gospodarji sosednje vile zgradili za oskrbnika. Andrejev ded z družino, ki je imel lesno galanterijo, na Jesenicah je izdeloval igrače in otroško pohištvo, se je pozneje naselil vanjo. Nasledil jo je Andrejev oče, tudi arhitekt, nemirnega ustvarjalnega duha, ki se je ukvarjal z veliko različnimi stvarmi, med drugim je v mladosti pomagal očetu pri izdelavi luči iz pletenega furnirja s skandinavskim pridihom. Hišo je za potrebe svoje obrti pozneje predeloval in dograjeval. S časom se je prila- z vrta, ki obkroža hišo. Veliko drsno okno na teraso pred dnevno sobo je zasnoval že Andrejev oče in sta ga ohranila, tako kot vse stvari iz preteklih časov, ki so se izkazale za dobre. Hiša ima v pritličju dnevne prostore, kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo, knjižnico z delovnim prostorom, shrambo in manjšo kopalnico, v mansardi pa so spalnice in prostorna kopalnica. Vse pohištvo v pritličju je narejeno iz svetlega javorjevega lesa, svetlo je tudi oblazinjeno pohištvo. Žlahtnost v prostor vnašajo lepe perzijske preproge in slike ter grafike, obešene po stenah. Tako kot v veliko slovenskih domovih najdemo v dnevni sobi slovenski kultni stol Rex, le da ima v njihovi hiši še poseben pomen. Andrejev ded in arhitekt Niko Kralj sta bila namreč prijatelja in sta nemalokrat posedala na njihovem vrtu. Posebna pozornost gre kuhinji, saj sta Andrej in Nives odlična kuharja in je tu eno Levo: Studio z delovnim vzdušjem se odpira v naravo. JUBIZOL Micro Air fasadni sistem Edini proizvajalec v Sloveniji, ki nudi 25 letna garancija* V čem s e vaša hiš pa a počuti najbolj e? f Odlična paroprepustnost ustvarja prijetne in zdrave bivalne pogoje. f Do 40 % prihranek energije. f Vrhunska tehnologija je plod dolgoletne tradicije. www.jub.eu * velja za EPS izolacijo 7 18 28. maja 2014 2 3 odprta vrata 28. maja 2014 1. Prehajanje prostorov v pritličju, od dnev ne sobe mimo stopnišča v knjižnico. 2. Svetla in funkcionalno zasnovana kuhi nja, ki se odpira na vrt. 3. Kamin v delovni sobi je bil nekdaj zunan ji kamin pod nadstrešnico. 4. Narava kot uokvirjena slika v knjižnici. 5. Predstavitveni prostor za lesene hiše Rubner v različnih izvedbah lesa. pomembnejših vozlišč v hiši. Kuhinja je iz jemno svetla, oblikovana v obliki črke T, v sveže beli barvi, in povezana z jedilnico, ki se odpira na zeliščni vrt. Funkcionalno je izredno premišljena, sledi potem tistega, ki kuha, lahko enega ali celo dveh, kar se pri njih doma pogosto dogaja. Pomemben pro stor, ki močno pripomore k funkcionalnosti kuhinje, je shramba, ki je nastala iz nekdanje drvarnice. Še ena transformacija v toku zgo dovine hiše. Premišljeni so tudi detajli, tako na delovnih površinah, kjer za lažje čiščenje ni robov, kot pri brezšivni vgradnji kuhinj skega korita. Še en prostor, ki ima svojo zgodbo, je knjiž nica z delovnim prostorom, ki je bila v času, ko je hišo urejal Andrejev oče, kopalnica. Zdajšnja lastnika sta jo spremenila v prostor za študij in delo. Kamin je bil prej na vzhodni zunanji steni hiše, pred dnevno sobo, zdaj pa je na zahodni steni, v knjižnici. 4 5 9 10 odprta vrata 28. maja 2014 6 7 6. Svetlo kopalnico loči od hodnika le steklena stena. 7. Zelenico pri vhodu v hišo na vzhodni strani zamejuje gosto zaraščena meja ob ribniku. Ker je sploh v poletnih mesecih meja med zunaj in znotraj povsem zabrisana, je zaradi lažjega vzdrževanja tlak v pritličju keramika. Konstrukcija stopnic v nadstropje je jeklena, pohodna površina lesena s protizdrsnimi utori in zaradi pogostega prehajanja lakirana. Parket v mansardi je oljen, kar ustvari povsem drugačen občutek in videz. Zgornji prostori so namenjeni počitku in razvajanju. Svetla kopalnica, ki jo od drugih prostorov loči nesramežljiva steklena stena, ima zato veliko ovalno kad, pohištvo je tu proti vodi odporni rdeči tik, keramika v nevtralni bež barvi. Skozi nova velika strešna okna se iz kadi odpira pogled v nebo. Prijeten kotiček je nastal tudi na hodniku, kjer zbirko slik dopolnjuje babičina komoda. Otroška soba v nadstropju je povezana s spalnico staršev. Soba je svetla in barvita, posebnost je niša, v katero je umaknjena postelja. Pomemben prostor, v katerem Nives in Andrej preživita dobršen del dneva, je studio, kjer zorijo njune zamisli. Ena zadnjih Andrejevih inovacij je ultratanek parket, ki ga z lahkoto položimo na obstoječi tlak in je predvsem primeren za prenove. Studio je hkrati delovni prostor, prostor za poslovna srečanja, pisarna, knjižnica, delavnica prototipov in povezuje vse faze dela, s katerimi se ukvarjata. Zadnja pridobitev, ki sta jo uredila, je predstavitveni prostor za proizvajalca lesenih hiš Rubner. Prostor ima lesena tla, stene, leseni so miza, stoli, toplino lesa pa še poudarjajo rdeči dodatki. Ambient in prijeten vonj po lesu te hitro poneseta v zimski počitniški čas s spominom na lesene koče z odprtim kaminom. Kot se odpirajo dnevni bivalni prostori na notranji vrt, se tudi delovni odpirajo v naravo. Zelenica, ki zamejuje tlakovano dvorišče, je obdana z raznolikim zelenjem. Mimo nje so speljane rake, ki so včasih bližnjo industrijo in mlin oskrbovale z vodo iz Begunjščice. Tu je tudi manjši ribnik, ki oblikuje raznolik naravni ambient. Ko se druga za drugo zložijo lepa lokacija, življenjske zgodbe zanimivih ljudi z njihovim znanjem, strastmi in vizijami ter prava mera občutka za prostor in lepoto, dobimo lep dom, poln spominov, ki bo pod svojo streho lahko sprejel še kakšno generacijo. Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic, Center arhitekture Fotografije Miran Kambič in Andrej Čufer