moj swatycomet Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor št.2 - september 2010 LETO I GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET Nova organiziranost podjetja Srebrno priznanje GZS za SWATYCOMETOVE inovatorje Status AEO - nova pridobitev našega podjetja 33 pohodnikov po dolini Triglavskih jezer Iz poslovanja SPE MOS 2010 Str. 6 in 7 Intervju z Andrejem Lobnikom, pomočnikom direktorja družbe za strateške projekte Str. 8 Status AEO – nova pridobitev našega podjetja Str. 9 SWATYCOMETOVI inovatorji prejeli dve srebrni priznanji Gospodarske zbornice Slovenije Str. 14, 15, 16 in 17 Nova organiziranost družbe SWATYCOMET Str. 18 in 19 Dobro je vedeti Str. 20 in 21 33 pohodnikov po dolini Triglavskih jezer V tokratni izdaji smo zaposlene povprašali: Kaj bi najprej spremenili, če bi imeli v podjetju večji vpliv. MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. www.swatycomet.com Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: 03 75 75 360 e-mail: miran.jagodic@swatycomet.si Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Erna Kočnik, In Alenka Mrzdovnik Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 2 “Na dolgi poti ni lahkega bremena.” (Kitajski pregovor) Zadani cilji, ki so pred nami, in situacija v zadnjih mesecih terjajo povečan napor vseh zaposlenih. Občasno povzročajo, da smo še bolj napeti in samo to, da stopimo skupaj in se resnično osredotočimo na jasen cilj, je garancija za varno pot naprej. Medosebni odnosi in spoštovanje na delovnem mestu so pomembni dejavniki uspešnega delovanja vsakega podjetja. Podjetje smo ljudje in način, kako ravnamo drug z drugim, določa delovanje in vpliva na poslovni izid. Kakovost medosebnih odnosov namreč neposredno vpliva na počutje posameznika ali skupine na delovnem mestu, na motiviranost, ustvarjalnost in sodelovanje. Ti dejavniki pa seveda bistveno prispevajo h kakovosti delovanja podjetja. Pomembno je torej, da znamo oz. zmoremo razvijati kakovostne medosebne odnose na delovnem mestu in da ustvarimo učinkovito komunikacijo. Nerealno je pričakovati, da odnosov na delovnem mestu ne bodo prej ali slej postavili na preizkušnjo različni nesporazumi in konflikti. Samo dejstvo, da do konfliktov prihaja, ni slabo, čeprav se konfliktom pogosto izogibamo, ker jih ne znamo konstruktivno reševati. Boljša možnost je, da na konflikte gledamo kot na naraven pojav, do katerega prihaja povsod, kjer je več ljudi v istem okolju in ni vprašanje, kako bi jih preprečili, ampak, kako jih lahko najučinkoviteje razrešimo, s čimer prispevamo k izboljševanju medosebnih odnosov, razvijanju kulture komunikacije, večji motiviranosti in izboljšanju delovne storilnosti. Medosebne odnose lahko izboljšamo, če smo se pripravljeni odkrito in veliko pogovarjati, pa ne samo o težavah in drugih neprijetnostih, ampak tudi o vsakdanjih stvareh – dobro preživetih dneh. Ali smo pripravljeni poslušati drugega, upoštevati njegova sporočila? Ali smo se pripravljeni držati skupaj dogovorjenih dogovorov? Star pregovor pravi, da je potrpežljivost mati modrosti, ki pa ga v današnjem hitrem tempu življenja vse prepogosto pozabimo ali pa preprosto ne verjamemo vanj. Napaka? Vse prevečkrat nam velika količina energije ne more dati tistega, kar si želimo. Lahko se le ustavimo in potrpežljivo čakamo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Potrpežljivost je pot do uspeha, saj so trenutki, ko nas nobena sila ne pripelje do želenega cilja, zato je potrpežljivo čakanje morda najboljša in edina modra rešitev. “Veliko je majhnih stvari, ki so vredne spoštovanja. Malo je velikih stvari, ki so vredne občudovanja.” (Egipčanski pregovor) Miran Jagodič, odgovorni urednik UVODNIK Str. 4 in 5 UREDNIŠTVA Iz vsebine: BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci! Nahajamo se v zahtevnem obdobju, ki ga zaznamujejo selitve in združevanje proizvodnih programov na enem mestu, premeščanja zaposlenih, znova povečan obseg naročil, ki prinaša povečan obseg dela, in vsakodnevno iskanje najboljših možnih rešitev za izpolnjevanje zahtev naših kupcev. Leto 2010 je leto sprememb. Kljub že večkrat zapisani trditvi si jo dovoljujem spet poudariti, saj jo dogajanja tako znotraj kot zunaj poslovnega sistema SWATYCOMET vedno znova potrjujejo. Pa se nujnosti sprememb res vsi zavedamo? Če želimo maksimalno izkoristiti vse potenciale, ki jih prinaša združitev, moramo nujnost nenehnih sprememb in prilagajanj nanje sprejeti vsi. Zahtevna naloga, vendar pa s pravim pristopom, jasno vizijo in delom, usmerjenim k skupnim ciljem, vsekakor izvedljiva. Obsežen projekt selitev poteka po planu, naša cilj in zaveza pa ostajata, da bomo vse aktivnosti zaključili v decembru 2010. SPE Industrijska brusna orodja je že v celoti preseljena in proizvodnja poteka na lokaciji v Mariboru, nadaljuje pa se proces selitev SPE Flex SC v Zreče. Za uspešen potek selitev je zaslužna ekipa vseh sodelavcev, ki so tako ali drugače vključeni v selitvene aktivnosti in svoje naloge opravljajo odgovorno in zavzeto. Pri tem je zelo pomembno, da vse nevšečnosti, ki zaradi selitev nastajajo, z razumevanjem sprejemamo tudi vsi ostali in tako prispevamo k uspešnosti projekta. Še v preteklem letu smo se ubadali s pomanjkanjem naročil in v začetku tega leta sprejeli ukrep čakanja na delo, trenutna situacija pa je popolnoma drugačna. Število naročil se je bistveno povečalo in nas navdalo z vnovičnim optimizmom, ki pa žal še ne velja za vse proizvodne programe. Spremenjena situacija nakazuje, sicer počasno in še vedno negotovo, pa vendarle okrevanje gospodarstva. Na drugi strani kaže tudi, da so kupci v družbi SWATYCOMET prepoznali zanesljivega partnerja, ki pozna njihove potrebe ter zagotavlja kakovostne izdelke in storitve. Zaradi izjemnega povečanja naročil na programu flex se zdaj srečujemo s popolnoma drugačnimi izzivi, največji med njimi je zagotavljanje dogovorjenih dobavnih rokov. Zaposleni vlagate v izpolnjevaje zahtev kupcev izjemne napore, zato želim vse vpletene na tem mestu posebej izpostaviti in se jim zahvaliti. Dodatno delo nagrajujemo z dodatno stimulacijo, razmišljamo pa tudi o drugih oblikah nagrajevanja delovnih naporov, ki jih terjajo tako selitve kot povečana naročila. V pripravi je plan za leto 2011, ki ga uspešno koordinira služba kontrolinga in poteka skladno z načrti, pripravljamo pa tudi strateški plan za naslednja štiri leta. S tem postavljamo izhodišča glede prihodnjega razvoja in delovanja podjetja. Pomemben del plana so investicijska vlaganja, ki jih predvidevamo na področju posodobitev obstoječih proizvodnih kapacitet, velik del pa bo namenjen tudi zagotavljanju potrebnih ekoloških standardov. Del investicij, predvidenih za prihodnje leto, smo Aleš Mikeln zaradi spremenjenih potreb, ki so bile posledica selitev in dobrih naročil, realizirali že v tekočem letu, nadaljevali pa jih bomo v letu 2011. Zavedam se, da je za uspešno delovanje podjetja, še posebej to velja v tem obdobju sprememb in povečanega dela, komunikacija med vsemi zaposlenimi izjemnega pomena. Zato sem se začel udeleževati proizvodnih sestankov in od vodij na vseh ravneh pričakujem, da se mi pri teh aktivnostih pridružijo. Redna in odprta komunikacija omogoča izmenjavo informacij, načrtov in idej ter je prvi pogoj za razumevanje različnih stališč in iskanje dolgoročno uspešnih rešitev za doseganje naših ciljev, ki bodo pomenili varno in stabilno prihodnost. Aleš Mikeln, direktor družbe SWATYCOMET 3 POSLOVNE SPE Flex SC: Stanje naročil je zelo dobro, zamujamo pa z roki odprem Podopustni čas v enoti se kaže v pospešeni selitvi proizvodnih in tehnoloških kapacitet iz mariborske na zreško lokacije ter v nenormalno visokem nivoju naročil. Uspešno premagovanje obeh nalog terja od vseh nas izjemne napore. Predvsem moramo v tej situaciji pravočasno zadovoljiti potrebe trga, da bodo ti kupci še naprej kupovali in plačevali naše izdelke, mi pa imeli dolgoročno zagotovljena delovna mesta. Ni lahko; ob gradbenem hrupu prenove prostorov in prašenju je potrebno pospešeno delati šest dni v tednu. Tako dobre tržne situacije v tem trenutku nima dosti podjetij, zato bo potrebno še nekaj časa potrpeti ter delati strpno in kakovostno. Železo je potrebno kovati, ko je vroče, saj se izgubljena priložnost ne vrne! V tem hitro spreminjajočem se svetu in gospodarski situaciji nam z naročili na flexu in v zadnjem času tudi na področju LBD/PBČ zelo dobro kaže. Tako bo vsaj do konca leta. Imamo pa težave s kapacitetami. Ozka grla so zdaj ne samo žgalne kapacitete, ampak že skoraj vse faze. Vse proizvodne hale so polne aktivnosti, pakirnica – razlagalnica pa prepolna izdelkov. Posebej je potrebno paziti, da nam nivo kakovosti ne pade; trenutno je delež škarta nad normalnimi vrednostmi. Zaradi povečanih prostorskih potreb 4 STRANI Flexa smo pospešili preselitev oddelka Fleksibilnih brusov. S tržne strani naše dejavnosti imamo dovolj naročil, slaba stran pa je, da zamujamo z roki odprem, kar ni bila nikoli naša slabost. Tržniki so vsakodnevno v stiku s kupci in jim pošteno prikazujejo trenutno situacijo, ki se seveda mora izboljšati. Verjamemo, da bo večina kupcev ostala z nami kljub trenutno močnemu negodovanju. Veliko naporov vlagamo v izterjavo, torej v poplačilo naših izdelkov. Največji trenutni problem je plačilna nesposobnost daleč največjega kupca v Sloveniji, trgovske družbe Merkur. Redno lahko opazujemo številne obiske kupcev v Zrečah. To je dobro, saj se želijo prepričati, da bomo na centralizirani lokaciji delali še bolje in še bolj zanesljivo. Po sedmih mesecih smo v enoti prodali vrednostno 24 % več kot v enakem obdobju lani. Poslovanje je solidno, a želenega rezultata še ni. Pomembno pa je, da smo že naročili nekaj stiskalnic v Italiji, povečujemo žgalne in mešalne kapacitete, inštalirali smo tudi novo čistilno napravo. Zdaj ima prioriteto preselitev in servisiranje kupcev, drugo leto pride na vrsto optimizacija vseh procesov. Tako nam dela in tudi uspehov ne bo zmanjkalo! Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC SPE IBO: Uspešno testiranje pri proizvajalcu vrhunskih strojev za brušenje smuči Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v mesecih julij in avgust 2010 poslovala skoraj v skladu z načrti, kar pomeni, da smo zabeležili promet v višini 2,1 mio. EUR. V proizvodni enoti Keramika in Bakelit, vodenje katere je po 8. 7. 2010 prevzel Jože Juhart, smo čas po kolektivnem dopustu dočakali z nekaj zaostanki dobav kupcem. Po optimizaciji serij v proizvodnji in dodatnih delovnih naporih vseh zaposlenih smo uspešno začeli trend zmanjševanja zaostankov. Glavna aktivnost proizvodne enote Superabrazivi pod vodstvom Jolande Laubič je bila selitev iz lokacije Zreče na lokacijo Maribor v času kolektivnega dopusta. Po uspešni preselitvi strojnega parka in zagonu proizvodnega procesa je bilo spoznavanje med sodelavci najpomembnejši del združevanja aktivnosti na enem mestu. Dobra ekipa bo osnova za ambiciozne načrte v prihodnosti. Proizvodna enota Magnezit, ognjeodporni materiali in sekundarne surovine v Oplotnici posluje v skladu s pričakovanji, omeniti je potrebno osvojeno nagrado za inovacijo na temo “Posodobitev procesa hladne regeneracije ostankov brusnih materialov”. Področje operativnih prodajnih aktivnosti so v zadnjih mesecih POSLOVNE zaznamovale aktivnosti, povezane z odpiranjem identov izdelkov, ki so osnova za nadaljevanje sodelovanja s kupci. Prav obiski kupcev industrijskih brusnih orodij iz Nemčije, Belgije, Češke, Rusije, Irana, Hrvaške, Srbije in Bosne v Mariboru napovedujejo prihodnja sodelovanja. Tudi v poletnih mesecih smo naša brusna orodja preizkušali na testiranjih pri uporabnikih. Eno od uspešnih in odmevnih je bilo testiranje v Avstriji pri proizvajalcu vrhunskih strojev za brušenje smuči Wintersteiger, ki je dokazalo dobro kvaliteto. Kvaliteto SWATYCOMET. Matjaž Merkan, direktor SPE IBO SPE Tehnične tkanine: Zaostrena situacija na področju oskrbe s surovinami Strateška poslovna enota Tehnične tkanine je v letu 2009 utrpela največji padec naročil. V letošnjem letu počasi okrevamo, količina naročil za interno in eksterno prodajo se počasi zvišuje. V zadnjih mesecih proizvajamo po 800.000 m2 tkanin, z izjemo meseca julija, ko je bila prodaja nekoliko nižja. Temu obsegu prilagajamo organizacijo dela in stroške poslovanja. Z združitvijo podjetij je namreč prodaja v Maribor postala internega značaja, kar pomeni, da rezultat poslovanja gradimo le na prodaji zunanjim kupcem. Razmerje interne in eksterne prodaje je 65 % : 35 %. V rdeče številke v teh mesecih nismo zašli, poslujemo z nekaj tisoč evrov dobička mesečno. Kadri: Število zaposlenih prilagajamo potrebam procesa. Ta hip nas je 87 in 5 zaposlenih je začasno prerazporejenih v flex. Bolniška odsotnost v enoti je okoli 10 %, kar pomeni, da nam neprestano manjka okrog 9 zaposlenih. Lahko zatrdim, da imamo zaposlene vestne ljudi. Naložbe: Začeli smo z rekonstrukcijo navijal, s čimer bo izboljšana trdnost navitja in znižana zapotegnjenost tkanine. V izdelavi je naslednji samopobiralni sistem (pick up) za izsekovalni stroj št. 1, temu bo sledil še za stroj št. 4. Pripravljamo rekonstrukcijo verige na liniji Isotex. Tehnološki razvoj: Napori so usmerjeni v znižanje zvitosti mrežic s papirjem, ukinitev lepljivosti in prilagajanje posebnih zahtev posameznih kupcev. Trženje: Znova pridobivamo kupce, ki smo jih v zadnjih letih izgubili. Pri tem se kosamo z nizkimi cenami uvoza iz Daljnega vzhoda in z agresivno italijansko konkurenco. Novi proizvajalci brusov ne nastajajo, tu in tam kateri tudi ugasne. Torej gre predvsem za jemanje tržnega deleža drugim proizvajalcem. Surovine: V zadnjih mesecih se je situacija z oskrbo s steklenimi nitmi zelo zaostrila. Uvedba posebne carine za uvoz niti s Kitajske je porabnike spodbudila, da se vračajo k evropskim virom. Ti dvigujejo cene in tudi nimajo dovolj kapacitet. Nenadoma plačujemo za steklene niti 15 % več in še dovolj jih ne dobimo niti pravočasno. STRANI Skratka, situacija za poslovno enoto Tehnične tkanine je bistveno drugačna, kot je bila pred leti, in terja stalno prilagajanje. Zaradi dviga cen surovin in oskrbe z njimi je stanje ta hip zaskrbljujoče. Marija Metličar, direktorica SPE Tehnične tkanine MOS 2010 letos le prodajni prostor Letos po dolgih letih nismo sodelovali na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki se je odvijal od 8. do 15. septembra. Razlog je v tem, da sejem postaja to, kar bi tudi moral biti, sejemska prireditev malega gospodarstva. Tudi stroški ne opravičujejo našega sodelovanja, saj imamo lokalne kupce blizu naših aktivnosti, vsako leto je manjši tudi obisk iz JV Evrope. Sodelovali pa smo s prodajnim prostorom, in sicer z namenom, da izkoristimo nakupne možnosti obiskovalcev. Naše izdelke smo jim približali tudi z akcijskimi cenami. Naši sodelavki Majda Gošnik in Brigita Rošer sta bili kar uspešni s prodajo! Prodajni prostor smo dobro izkoristili tudi za predstavitev nove zunanje podobe novo nastale družbe SWATYCOMET. Iztok Rozman 5 INTERVJU INTERVJU Z izkoriščanjem vseh potencialnih možnosti združevanja bo poslovanje v prihodnje na precej višjem nivoju Intervju z Andrejem Lobnikom, pomočnikom direktorja družbe za strateške projekte Gospod Lobnik, bili ste dolgoletni sodelavec družbe SWATY. Kako ste sprejeli spremembe in kako gledate na novo združeno podjetje? Z združitvijo podjetij SWATY in COMET v družbo SWATYCOMET nastopa za zaposlene na obeh lokacijah neko novo obdobje. Reorganizacija podjetja, koncentracija enakih proizvodov na enem mestu so spremembe, ki za marsikoga niso enostavne. Kot odziv na novo stanje se je potrebno zavedati dejstva, da bo v primeru izkoriščanja vseh potencialnih možnosti združevanja v prihodnje poslovanje družbe na precej višjem nivoju. To v končni fazi pomeni višjo stopnjo zadovoljstva vseh zaposlenih. Na združitev dveh v preteklosti konkurenčnih podjetij z dolgoletno tradicijo in kvalitetnimi izdelki je zato potrebno gledati s pozitivnega vidika in težiti, da bodo postavljeni cilji čim prej realizirani. Kdaj ste se pridružili družbi SWATY in kako je potekala vaša poklicna pot? V TUB Swaty sem se kot pripravnik zaposlil v začetku leta 1978. Po opravljeni diplomi s področja kemije sem imel kar nekaj možnosti za zaposlitev, vendar sem se že po nekaj mesecih spoznavanja s proizvodnjo in uporabo abrazivnih izdelkov spoprijateljil s to specifično vejo proizvodnje. Po opravljeni vojaščini sem se leta 1979 v TUB Swaty zaposlil redno. Do stroke sem dobival vedno večjo afiniteto, tako da se je moja poklicna pot, v kateri so potrebna raznovrstna znanja, nadaljevala vse do današnjih dni. V podjetju sem bil zaposlen na različnih delovnih mestih, vedno pa na področju tehnologije in proizvodnje. Tako sem bil že drugo leto po zaposlitvi odgovoren za TPP – tehnološko pripravo proizvodnje, pozneje za celotno proizvodnjo in PP – pripravo proizvodnje, od leta 1992 pa sem bil na delovnem mestu tehničnega 6 direktorja odgovoren za celotni tehnični sektor. Kljub izvajanju mnogih operativnih nalog sem ves čas težil biti v čim večji meri povezan s stroko, tako da sem aktivno sodeloval na področju proizvodnje, tehnologije, razvoja, ekologije pa tudi prodaje, kjer sem bil po tehnični plati zadolžen za servisiranje posameznih zahtevnejših kupcev. S sodelavci sem preživel veliko prijetnih trenutkov ob reševanju raznovrstnih problematik. Bilo pa je tudi precej težjih obdobij, najbolj se spomnim pomanjkanja naročil ob izgubi jugoslovanskega tržišča leta 1992, ko se je proizvodnja zmanjšala vsega na 2700 ton, in občasnega nezadovoljstva zaposlenih, ker rezultati poslovanja niso omogočali boljših osebnih dohodkov. Andrej Lobnik Z dolgoletnimi izkušnjami in bogatimi znanji v abrazivni industriji ste v skupni družbi SWATYCOMET prevzeli delovno mesto pomočnika direktorja družbe za strateške projekte. S kakšnimi nalogami se boste ukvarjali? Umetni brusi sodijo tako po svoji raznoličnosti, vrsti in načinu uporabe med izjemno specifične proizvode. Njihovi razvoj, proizvodnja in trženje zahtevajo znanja, ki se jih ljudje lahko naučijo samo z delom in učenjem v brusni branži. Pri novih delovnih nalogah mi bodo tako zelo koristile vse delovne izkušnje, znanja in poznanstva, ki sem jih pridobil s svojim dolgoletnim delovanjem na področju abrazivne industrije. Pričakujem, da bo novih nalog več kot dovolj. V tako velikem podjetju, kot je SWATYCOMET, je vedno potrebno težiti k substituciji, to je stalni uporabi modernejših tehnologij in znanj. Zelo pomembno bo definiranje posameznih strateških usmeritev, določitev prioritetnih ciljev. INTERVJU V praksi bo potrebno timsko reševanje postavljenih ciljev s strani vseh odgovornih v posameznih poslovnih enotah. Glavne aktivnosti bodo odvisne od skupno sprejetih ciljev, menim pa, da bodo v glavnem povezane predvsem z: • optimizacijo delovnih procesov, • pripravo predlogov za dvig produktivnosti proizvodnje, • mehanizacijo posameznih delovnih postopkov, • usklajevanjem in optimizacijo receptur in izdelavnih toleranc (predvsem flex), • izboljšanjem stand. kvalitetnega nivoja izdelkov (delovni postopki, kontrolne metode), • predlogi za zmanjšanje reklamacij in izmeta, • predlogi za investicijska vlaganja, optimizacijo procesov sortiranja in pakiranja (flex izdelki), • reševanjem ekološke problematike (Maribor), • predlogi posameznih razvojnih aktivnosti, • itd. V projektu združevanja podjetij vodite tehnično-tehnološko združevanje SPE Flex SC in SPE IBO. Kje vidite glavne prednosti združevanja? Glavne prednosti združevanja s tehničnega vidika so prav gotovo: • povečanje stopnje produktivnosti, • optimalna razporeditev proizvodnih kapacitet, • znižanje proizvodnih stroškov, • združevanja bogatih tehnoloških znanj na obeh lokacijah, • večja specializacija in s tem dvig standardov kakovostnega nivoja izdelkov, usklajene investicije, • izboljšanje pogojev dela, • itd. Zadolženi ste tudi za uspešno realizacijo predvidenih selitev. Kako potekajo selitve proizvodnje in s kakšnimi izzivi se srečujete? Pri selitvah in združevanju proizvodnih kapacitet potekajo vse aktivnosti skladno s postavljenim terminskim planom. Na področju proizvodnje keramike, smolno vezanih izdelkov, DIA in CBN izdelkov je večina predvidene strojne opreme preseljene, ostale aktivnost pa v fazi zaključevanja. Kljub občasnim težavam se delovni procesi stabilizirajo in normalizirajo. Pri zelo obsežnih selitvenih aktivnostih za proizvodnjo flexa je bilo potrebno prvotno postavljeni terminski plan nekoliko korigirati. Spremembe so bile potrebne predvsem zaradi: • sprejetih odločitev, da se proizvodni prostori za proizvodnjo flex izdelkov uredijo funkcionalno v »končni« podobi ter da se za proizvodnjo, sortiranje in pakiranje že sedaj namenijo tudi prostori nekdanje proizvodnje diamantov in lamelnih izdelkov; • nekoliko hitreje, kot je bilo planirano, se je pojavilo ozko grlo pri toplotni obdelavi flex izdelkov, zato je bilo potrebno v mesecu septembru dati prioritete selitvam utrjevalnih agregatov; • stanje naročil je takšno, da zahteva uporabo vseh proizvodnih kapacitet; stare stiskalnice, namenjene za odprodajo, so tako ostale v obstoječih prostorih. Kljub potrebnim spremembam potekajo vse aktivnosti skladno s terminskim planom, njihova realizacija do konca leta pa bo odvisna predvsem od pravočasnega zaključka dodatnih gradbenih posegov. Poleg omenjenih del potekajo dodatno še montaža nove tehtalne linije ter montaža Selitve in združevanje proizvodnih kapacitet so resnično velik in zahteven projekt, kjer prav vse ekipe in vsi posamezniki opravljajo svoje delo na najvišjem nivoju. Pravočasen zaključek je pomemben predvsem s stališča čim hitrejše normalizacije proizvodnih razmer, kar bo v veliki meri olajšalo poslovanje in realizacijo postavljenih planov za leto 2011. INTERVJU in zagon čistilne naprave za emisije dimnih plinov. Pri vsem skupaj gre resnično za velik in zahteven projekt, kjer prav vse ekipe in vsi posamezniki opravljajo svoje delo na najvišjem nivoju. Pravočasen zaključek selitvenih aktivnosti in spoštovanje postavljenih rokov do konca leta 2010 je pomembno predvsem s stališča čim hitrejše normalizacije proizvodnih razmer tudi na področju proizvodnje flex. To bo v veliki meri olajšalo poslovanje in realizacijo postavljenih proizvodno-prodajnih planov za leto 2011. Kaj bo po vašem mnenju v prihodnje določalo uspešnost v brusni branži? Glede perspektivnosti proizvodnega programa menim, da bosta proizvodnja in prodaja v prihodnje odvisni predvsem od uspešnosti prodaje pri najzahtevnejših uporabnikih brusnih izdelkov. To so izdelki z višjo dodano vrednostjo, pri katerih lahko v večji meri dosegamo prodajo »znanja«, s tem pa tudi boljše pokrivanje vseh vrst stroškov. Po osebnem prepričanju bodo na področju trženja potrebne aktivnosti kot: • selekcija proizvodno-prodajnega programa, • izdelke z nižjo dodano vrednostjo prodajati v okviru odkupnega programa (SPE IBO), • določiti minimalne količine za proizvodnjo (vsi programi), • organizirati v večji meri prodajo iz zaloge, • skrajšati dobavne roke in izboljšati servisiranje kupcev, • itd. Zelo pozorno bo potrebno spremljati razmere na tržišču, ker je danes pri nekaterih kupcih zahtevan ne samo kvalitetni izdelek, ampak optimizacija brusnih procesov. Zavedati se moramo, da smo pri prodaji in proizvodnji specialnih izdelkov za industrijo relativno majhen proizvajalec. 7 Status AEO – nova pridobitev našega podjetja V septembru smo pridobili status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali status AEO, ki prinaša pomembne olajšave carinskih kontrol in poenostavitve v skladu s carinskimi predpisi. Status AEO pomeni priznanje podjetju, da je varen in zanesljiv partner v mednarodni trgovini, s tem pa številne ugodnosti na področju carinjenja. Priznanje družbi SWATYCOMET je toliko večje, saj smo ga pridobili med prvimi slovenskimi podjetji, v zelo kratkem obdobju in v letu, ki je zaradi združitve za nas še toliko zahtevnejše. Direktor Carinskega urada Maribor Dušan Šafarič in direktor SWATYCOMETA Aleš Mikeln Tako kot na drugih področjih se tudi na področju carinjenja stvari spreminjajo na bolje. S pridobitvijo dovoljenj za hišno carinjenje smo začeli blago cariniti na tovarniškem dvorišču, vstop v Evropsko unijo pa je zmanjšal število carinjenj. Postopoma smo začeli uvajati še elektronsko poslovanje, kar je postopke še poenostavilo. Zaradi spremembe zakonodaje smo kot novo podjetje morali znova zaprositi za vsa hišna dovoljenja. Danes se sliši kot anekdota, da so nam s carine sporočili, da smo vlogo oddali na napačnem obrazcu, ker nov obrazec na spletni strani carine še ni bil uraden. Hišna dovoljenja smo pridobili 22. aprila. 8 Leta 2005 je EU objavila uredbo glede carinskih postopkov, da bi izboljšala varnost na zunanjih mejah. V uredbi je omenjen status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO – Authorized Economic Object). Program AEO Evropske skupnosti je del svetovne pobude, da se zagotovi varnost celotne dobavne verige, to so proizvajalci, izvozniki, špediterji, imetniki skladišč, carinski zastopniki, prevozniki in uvozniki. Vzrok za nastanek ideje o sistemu AEO je dogodek septembra 2001, zato AEO veliko poudarka posveča varnosti, medtem ko sta bila v preteklosti vedno v ospredju davčni in ekonomski vidik. V Swatyju smo začeti projekt AEO leta 2009 opustili, ko so nas obvestili, da podjetje SWATYCOMET ne bo naslednik pridobljenih dovoljenj. Ker smo vedeli, koliko dela bo potrebno vložiti, smo se tega projekta nameravali lotiti leta 2011. V Gorenju se je v okviru pilotskega projekta AEO 30 ljudi pol leta ukvarjalo s pridobivanjem podatkov. Po novi zakonodaji hišnih dovoljenj ni moč dobiti brez vloge za status AEO. V prvi polovici leta smo marsikomu v podjetju zagrenili kakšen dan, saj na mnoga vprašanja v obeh dokumentih ni bilo moč koncentrirano odgovarjati med delovnim časom. Še posebej sta bili na udaru logistika in varnost, saj imamo po zaslugi certifikatov ISO 9001 in 14001 ter rednih kontrol finančnih in carinskih inšpektorjev ti področji dobro pokriti. Statusi AEO so lahko trije: Potrdilo AEO C – carinske poenostavitve Potrdilo AEO S – varstvo in varnost Potrdilo AEO F – carinske poenostavitve in varstvo in varnost V začetku aprila smo vlogo poslali na carino, po izpolnitvi vseh dodatnih zahtev pa je bil zahtevek za pridobitev statusa AEO F na carini sprejet sredi maja. Junija se je nato uradno začel postopek preverjanja, ali izpolnjujemo zahtevane pogoje. V naslednjih dveh mesecih smo se tako pogosto srečevali s predstavniki carine. 13. septembra je generalni direktor carine podpisal potrdilo AEO za naše podjetje, 28. septembra pa je bila svečana predaja. Sedaj nas čaka samo še pridobitev varnostnih izjav vseh naših dobaviteljev materialov in storitev. Od podjetja s statusom AEO se zahteva, da ima vso zahtevano finančno in carinsko evidenco, da je finančno solventno ter da ima ustrezne varstvene in varnostne standarde. Prednosti, ki jih prinaša status, so predvsem v prihranku časa zaradi manjšega števila fizičnih in dokumentarnih kontrol, hitrejših postopkih na zunanji meji EU in predvideni hitrejši postopki pri uvozu blaga v države Severne Amerike. Kot prvo prejeto ugodnost naj omenim dovoljenje za carinjenje kontejnerjev v Kopru, kar nam prinaša boljšo logistiko in določen denarni prihranek. Bojan Rambaher, direktor nabave O E INOVACIJE INOVACIJE SWATYCOMETOVI inovatorji prejeli dve srebrni priznanji Gospodarske zbornice Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije je v sredo, 15. septembra, najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v državi podelila priznanja za inovacije, nastale v letu 2009. Med prejemniki nagrad so tudi SWATYCOMETOVI inovatorji, ki so prejeli dve srebrni priznanji. Inovatorji Herbert Brdnik, Božo Jančič in Branko Vodenik so prejeli srebrno priznanje za projekt Posodobitev procesa hladne regeneracije ostankov brusnih materialov. Za razvoj projekta Naprava za avtomatsko odvzemanje polizdelkov na izsekovalnem stroju pa je GZS s srebrnim priznanjem odlikovala inovatorje Branka Vodenika, Boža Jančiča, Primoža Mumelja, Tonija Arha, Romana Štukleka in Dušana Jagra. Obe inovaciji ste bili pred tem že odlikovani s srebrnim priznanjem Regionalne gospodarske zbornice Celje. Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij. GZS je za leto 2009 podelila 17 zlatih, 24 srebrnih in 12 bronastih priznanj, kar predstavlja rezultat nacionalnega finala, v katerem je na regionalni ravni sodelovalo preko 290 inovacij in preko 700 inovatorjev. GZS bo do konca septembra izbrala inovacije, ki so bile nagrajene v preteklih letih in ki ustrezajo tudi kriterijem Evropske komisije, ter jih predlagala za kandidaturo za Evropskega izumitelja leta. Vir: www.swatycomet.si Emilijan Gregorc (Superabrazivi) Moja misel Najprej bi vse zaposlene in proizvodnjo preselil na eno skupno lokacijo. Potem bi pa posodobil proizvodnjo, v diamantih in verjetno tudi v drugih oddelkih. Ja, to bi naredil, če bi imel večji vpliv. 9 SELITEV PROIZVODNJE Selitve proizvodnje smo dodobra pospešili Hitra rast naročil v drugem in tretjem kvartalu leta je dodobra zapolnila naše proizvodne kapacitete in nas prisilila, da smo začetne načrte preselitve proizvodnih kapacitet pospešili. Vili Potočnik Ob taki rasti in pomanjkanju strojnih kapacitet smo spremenili koncept obnove strojnega parka. Odpise starejših strojev bomo zamaknili za nedoločen čas. Le-ti so nam do nedavnega še dobro služili, zato jih bomo polno izkoristili in si vzeli nekaj rezerve za zagotavljanje dobavnih rokov v času selitev. Po dopustniškem zatišju bodo aktivnosti tako potekale še hitreje. Enoto Diamanti smo uspešno preselili in že v polnem obsegu deluje v proizvodnih prostorih v Mariboru. V Zrečah smo zgradili novo napravo za čiščenje plinov iz peči ter povezave na dve, prav tako že preseljeni komorni peči Končar. Področje termične obdelave s tem dobiva nov videz, saj smo uredili tudi nov plato za sežigno napravo, nov prostor za komorne peči ter hkrati sanirali transportno pot iz pakirnice ob Dravinji. Sama selitev strojev za enoto Flex je po dopustih malce zastala, saj smo si vzeli nekaj več časa za pospešeno ureditev prostorov bivše PE Diamanti v Zrečah. Tja bomo namreč selili vse stroje, ki začnejo prihajati konec meseca septembra. Sprejeli smo tudi odločitev, da enoto LBD selimo v nove prostore letos in ne naslednje leto. S tem omogočimo predčasno izpraznitev spodnjega dela proizvodnje LBD in razširitev pakirnice v prepotrebni dodatni prostor, saj dobesedno poka po šivih. Gradbena dela za ureditev prostorov LBD so v polnem teku. Hitimo z deli, da bomo lahko pakirnici zagotovili dodatne prostore še letos. Glavnina strojev za enoto Flex, ki so še ostali v Mariboru, se seli oktobra in novembra, medtem ko se decembra seli še stroj za proizvodnjo brusnih loncev. Med selitvami teh večjih strojev se transportirajo tudi manjše naprave in ves potrebni inventar za normalno proizvodnjo. S tem se postopoma do konca leta vsa naročila SPE Flex SC prenesejo v Zreče, vsa naročila za težki bakelit pa se prenesejo v program SPE IBO v Maribor. Pri delu se srečujemo z različnimi težavami, vendar moramo biti optimistični in prepričan sem, da bomo program selitev proizvodenj za leto 2010 v okviru projekta združevanja podjetij tako z zadnjimi dopolnitvami bistveno presegli. Seveda pa se s tem zadeva ne konča, saj nas čaka razširitev in posodobitev pakirnice, modernizacija in optimizacija proizvodnje … Vili Potočnik, operativni vodja selitev 10 NOVO V PROIZVODNJI Vakuumski sušilnik Sušenje vlažnih trdnih snovi je ena najstarejših in najpogostejših procesnih operacij, ki se uporabljajo v različnih industrijskih panogah. V industriji je najbolj razširjeno normalno temperaturno konvekcijsko sušenje, med posebne vrste sušenja pa prištevamo izzmrzovalno sušenje, dielektrično sušenje, sušenje s pregreto paro, vakuumsko sušenje … V SPE Industrijska brusna orodja se pri izdelavi keramično vezanih brusov večjih dimenzij in finejših granulacij že uporablja sušenje s pregreto vodno paro, v septembru pa je bil postavljen še sušilnik za vakuumsko sušenje VSc 110-300k, proizvajalca Končar–Termotehnika, d. o. o., s Hrvaške. Vakuumsko sušenje je pravzaprav sušenje v pregreti vodni pari, le da je zaradi podtlaka temperatura znižana, zato je mnogo bolj prizanesljivo. • sušenje površine je hitrejše in pri nižji temperaturi. Na splošno primerjava časov vakuumskega sušenja s konvencionalnimi komorami kaže v Danijela Senčar faz segrevanja in vakuumiranja. Gretje notranjosti sušilnika je izvedeno s pomočjo ogrevanega ohišja in pregretega zraka, cirkulacijo zraka v notranjosti zagotavlja vakuumska črpalka, podtlak pa je zagotovljen z vakuumskim ventilom. Trenutno je vakuumski sušilnik v fazi zaganjanja in definiranja parametrov sušenja, po tem bo sledila redna uporaba. Ocenjujemo, da bo v njem možno posušiti od 250 do 700 kg izdelkov (odvisno od oblik in dimenzij) ter sedanji čas sušenja s pregreto vodno paro zmanjšati za polovico. Vakuumski sušilnik bo tako dopolnitev sušenju s pregreto vodno paro s ciljem, da s krajšim časom, manjšo porabo energije in ustrezno kakovostjo dosežemo manjše stroške sušenja. Danijela Senčar, samostojna strokovna delavka Pri sušenju v vakuumu: • voda zavre pri nižji temperaturi kot pri atmosferskem tlaku, kar pomeni manjšo porabo energije za segrevanje in pregrevanje izdelkov in naprave, manjše so tudi toplotne izgube v okolico; • uspešno se kombinirata prenos vlage skozi material in izparevanje vode s površine. Podtlak namreč ugodno vpliva na pretok (pospešeno gibanje vodne pare skozi porozno kapilarno strukturo) in povečuje potenciale (večja je tlačna razlika med notranjimi sloji in površino izdelka kot tudi med površino izdelka in okolico); prid vakuumskemu, ki je za 30 do 40 odstotkov hitrejše. Zlasti je opazna večja prednost pri večjih in debelejših izdelkih. Krajši časi sušenja omogočajo večjo prilagodljivost v proizvodnji. Vakuumski sušilnik VSc 110-300k notranjega premera 1,1 m in dolžine 3 m je torej namenjen sušenju keramično vezanih brusov s kombinacijo segrevanja in vakuumiranja. Postrojenje obsega zunanji in notranji transportni voziček, ogrevano ohišje, vakuumsko črpalko, gretje vhodnega zraka in elektro omarico s programatorjem. Po vstavljanju izdelkov v sušilnik, nastavljanju parametrov ter zagonu sledi izmenjava Primož Jakopina (Tehnične tkanine) Moja misel Ne bi smeli vseh dajati v isti koš. Bolj bi morali znati opaziti razlike med delovnimi mesti, zaposlenimi in delovnimi pogoji in vse to upoštevati pri višini plače. 11 OKOLJE IN MI SWATYCOMET in ekologija Vse bolj obsežna in zahtevna okoljska zakonodaja zahteva od podjetij nenehno prilagajanje. Uspešna podjetja, med katera vsekakor sodi tudi SWATYCOMET, se zavedamo, da neizpolnjevanje zakonskih zahtev lahko pomeni tudi zaprtje podjetja. Tudi naši zahtevni kupci se zavedajo pomena doseganja ne samo kakovostnih, temveč vse bolj tudi okoljskih zahtev. Enkrat letno temeljito presojajo naše podjetje, na podlagi česar uvrščajo podjetje med varne ali kritične dobavitelje. V SWATYCOMETU poslujemo v skladu s standardoma ISO 9001 in ISO 14001. Ozaveščenost vodstva, notranje presoje sistema, realizacija predlogov in idej zaposlenih v sklopu Managementa idej in ne nazadnje tudi vsakoletno presojanje podjetja s strani certifikacijske hiše od podjetja zahteva nenehno samoocenjevanje, izpopolnjevanje in izboljševanje zastavljenega sistema. Strateško poslovni enoti Industrijska brusna orodja in Tehnične tkanine sta zaradi proizvodnje keramičnih brusov v Mariboru in zaradi uporabe topil v Ločah zavezanca posebne Uredbe o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaževanja – IPPC (˝Integrated Pollution Prevention Control˝), ki podjetja zavezuje, da začnejo uvajati najboljše razpoložljive tehnike (BAT – ˝Best Available Technologies˝). Pridobitev Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje po IPPC uredbi torej pomeni striktno izpolnjevanje zahtev, ki so zapisana v okoljevarstvenem dovoljenju, ter uvajanje najboljših do sedaj poznanih tehnik, ki jih predpisujejo za posamezno vrsto proizvodnje BAT tehnike, kar je nemalokrat povezano z investicijami. Tako planiramo v naslednjem letu na lokaciji Maribor zamenjati čistilno napravo za emisije v zrak in vire emisij v zrak zmanjšati za polovico, zamenjati energente z energetsko učinkovitejšimi in okolju prijaznejšimi, avtomatizirati procese v energetiki z namenom zmanjšanja 12 Tatjana Padežnik Matović porabe energentov. Obrati z IPPC Okoljevarstvenim dovoljenjem so enkrat na leto podvrženi tudi temeljitemu pregledu s strani inšpekcijskih organov, specializiranih za posamezno IPPC dejavnost. Strateško poslovna enota Flex SC v Zrečah mora zaradi vrste dejavnosti upoštevati splošne zakonske predpise na posameznih področjih. Predpisani parametri, za katere je potrebno izvajati monitoring, so za ta obrat pod maksimalnimi dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Oddane so bila vloge za Okoljevarstveno dovoljenje za vode in hrup. Emisije v zrak uspešno nadziramo z dodatno novo čistilno napravo. Združitev podjetij zahteva veliko strpnosti, smelega načrtovanja, dosti denarnega vložka. Ne glede na vse ostaja zavest, da je pot do uspeha potrebno graditi ne le na zadovoljstvu kupcev ampak tudi na zadovoljstvu vseh zaposlenih kot tudi vseh okoliških prebivalcev. Nova čistilna naprava Tatjana Padežnik Matovič, samostojna strokovna delavka MI SMO SWATYCOMET Poslovni sistem SWATYCOMET SWATYCOMET je uspešen mednarodni poslovni sistem, ki poleg matične družbe SWATYCOMET, d. o. o., združuje še podjetji SWATY – INPO in ECOPACK iz Slovenije ter TOROFLEX iz Nemčije in COBRO iz Avstrije. V petih družbah je skupaj zaposlenih preko 1000 sodelavcev, ki jih povezuje usmerjenost k izpolnjevanju potreb in zahtev tudi najzahtevnejših kupcev. Dejavnosti družb v skupini poleg brusne industrije segajo tudi na druga področja. Globalna prisotnost v številnih državah sveta dokazuje jasno začrtano vizijo razvoja in usmerjenost k doseganju ciljev. ECOPACK Embalažo, v katero nam v slaščičarnah shranijo pecivo in druge dobrote za domov, zagotovo vsi poznate. Pa ste vedeli, da jo izdelujejo v podjetju, ki je del poslovnega sistema SWATYCOMET? Podjetje Ecopack je med vodilnimi proizvajalci embalaže za prehrambno industrijo v Sloveniji in večjimi v osrednji Evropi. Oskrbuje 3/4 vseh slovenskih pekarn in slaščičarn, velik delež delikatesne industrije, industrijo predelave sadja in zelenjave, pakiranje hitro pripravljene hrane, na želje potrošnikov vedno razvijajo tudi nove izdelke. Ecopack so leta 1991 ustanovili znotraj družbe COMET, d. d., in prvo v Sloveniji je začelo s proizvodnjo okolju in uporabniku prijazne embalaže. Sedež podjetja je v Zrečah (na istem naslovu kot SWATYCOMET), zaposluje 10 sodelavk in sodelavcev v razvoju, proizvodnji, prodaji in odpremi izdelkov. Že od začetka podjetje vodi Benjamin Macuh. SWATY – INPO SWATY – INPO je, kot pove že njegov dolg naziv, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Ustanovljeno je bilo leta 1999 kot hčerinsko podjetje družbe SWATY, d. d. Sedež družbe je v Mariboru, kjer je danes tudi sedež družbe SWATYCOMET. Podjetje zaposluje 93 sodelavk in sodelavcev, vodi pa ga Branko Čas. Zaposleni se vključujejo v lažje delovne procese na področju proizvodnje brusov, sodelujejo pri pakiranju, kontroli izdelkov in varovanju. COBRA Leta 1988 je družba COMET v Šmihelu na avstrijskem Koroškem ustanovila hčerinsko podjetje, trgovsko-proizvodno podjetje COBRA, GmbH. Osnovni motiv ustanovitve podjetja v tujini je bilo pridobivanje dodatnih možnosti za prodor na tuje trge, ki je bil v času Jugoslavije in uvoznih ovir, ki jih je država postavljala, še toliko zahtevnejši. Cobra se je pozneje usmerila predvsem v trženje in je tudi danes pomemben del poslovnega sistema SWATYCOMET. Na avstrijskem tržišču opravlja funkcijo generalnega zastopnika in predstavništva matične družbe. Podjetje zaposluje 4 sodelavce, vodi pa ga Jože Kefer. Poleg Nemčije sodelujejo še z mnogimi drugimi evropskimi državami, v zadnjem obdobju intenzivneje tudi z Arabijo in Ameriko. V podjetju je 14 zaposlenih, trenutno sodelujejo tudi z ekipo 10 trgovskih zastopnikov. TOROFLEX Od začetkov leta 1979 do današnjega dne se je družbi Toroflex uspelo iz nišnega ponudnika razviti v enega največjih in vodilnih ponudnikov brusnih izdelkov v Nemčiji. Družba COMET je s Toroflexom sodelovala že od ustanovitve, do 100-odstotnega prevzema pa je prišlo leta 2004. Kot je zapisal njen direktor Dieter Klier, posebno pozornost posvečajo zanesljivi in stalno visoki kakovosti, dobremu razmerju med ceno in storitvijo, upoštevanju rokov in odličnim storitvam. Bodisi da gre za rešitve po meri strank ali za standardne artikle, Toroflex je sinonim za učinkovitost, varnost in zanesljivost od proizvodnje do dobave. Boštjan Štante (Flex) Moja misel Sodelavci so v redu. Me pa moti način urejanja zmesi. Nikoli nisem prepričan, koliko suha oz. mokra zmes bo prava. Ne vem, kje se zatakne, sodelavci v procesu pa pritiskajo name. Zato bi tu šel do konca, tako dolgo, da bi zagotovil stalnost načina dela. 13 OSREDNJA TEMA Nova organiziranost družbe SWATYCOMET Združitev podjetij v novo družbo SWATYCOMET je zahtevala nekatere pomembne spremembe. Del le-teh je tudi nova organiziranost družbe, ki je bila sprejeta 17. septembra 2010. Na ta dan je bilo v podjetju 953 zaposlenih in še 83 najetih preko agencij. Organigram SWATYCOMET Osnovno organizacijsko strukturo sestavljajo vodstvo družbe, strateške poslovne enote ter štabne službe. Te so nadalje organizirane na posamezne organizacijske enote. Na mikroorganizacijski ravni pa so proizvodne enote, službe in obrati razčlenjeni na oddelke in/ali poslovna področja ter na delovna mesta. proizvodnih enot in služb, 4. raven obratovodje in 5. raven delovodje in skupinovodje. V štabnih službah so največ tri ravni vodenja, v SPE IBO pet, v SPE FLEX SC in SPE TT pa štirje nivoji, saj ravni obratovodij ni. Organiziranost družbe temelji na načelu ploske organiziranosti, kar pomeni do 5 ravni vodenja. 1. raven predstavlja direktor družbe, 2. raven direktorji SPE in direktorji štabnih služb, 3. raven vodje SPE FLEX SC Direktor SPE FLEX SC Iztok Rozman 14 POSLOVODSTVO DRUŽBE Direktor družbe Aleš Mikeln SWATYCOMET je tržno usmerjeno podjetje. Zahteve in pričakovanja naših kupcev so tista, ki opredeljujejo vse temeljne in podporne delovne procese, ki zagotavljajo učinkovito delovanje družbe. Pri tem je zelo pomembno dobro sodelovanje znotraj posameznih enot in pa sodelovanje med delovnimi področji v različnih organizacijskih enotah. Pomembno vlogo ima timsko delo, ki ga določajo ustvarjalno sodelovanje, skupinsko iskanje odločitev ter spoštovanje znanja posameznika in podrejanje skupnim ciljem družbe. NABAVA Direktor Nabave Bojan Rambaher KONTROLING Direktorica Kontrolinga Metka Hren LOGISTIKA Direktorica Logistike Danica Ravnjak KADROVSKO PRAVNA SLUŽBA Direktorica KPS Marjeta Hedl - Škrinjar RAZISKAVE IN RAZVOJ Direktor Razvoja Aleš Semprimožnik INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Direktor IT Benjamin Majcen VZDRŽEVANJE Direktor Vzdrževanja Tomaž Jelenko FINANCE Direktorica Financ Vladka Šolar Strateški projekti Pomočnik direktorja družbe Andrej Lobnik RAČUNOVODSTVO Direktorica Računovodstva Irena Keblič SPE INDUSTRIJSKA BRUSNA ORODJA Direktor SPE Industrijska brusna orodja Matjaž Merkan SPE TEHNIČNE TKANINE Direktorica SPE Tehnične tkanine Marija Metličar OSREDNJA TEMA Organigram SPE FLEX SC SPE FLEX SC je največja strateška poslovna enota, tako po številu zaposlenih kot po deležu prodaje v skupni prodaji, saj predstavlja 70 %. Na dan 17. september 2010 je bilo v enoti 438 zaposlenih in 70 najetih preko agencij (od tega je bilo na mariborski lokaciji 92 zaposlenih in 22 najetih preko agencij). Proizvodnja poteka na dveh lokacijah, v Mariboru in Zrečah, do konca leta pa bo celotna enota skoncentrirana na lokaciji v Zrečah. SPE FLEX SC Direktor SPE FLEX SC Iztok Rozman VIZUALNE KOMUNIKACIJE PRODAJA PE FLEX Vodja PE FLEX Milena Krajnik PE FLEKSIBILNI BRUSI Vodja PE FLEKSIBILNI BRUSI Bogo Gošnjak TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA PRIPRAVA DELA PRIPRAVA DELA MEŠALNICA LBD OBLIKOVALNICA PBČ TERMIČNA OBDELAVA KONTROLA IN PAKIRANJE KOVINSKA GALANTERIJA 15 OSREDNJA TEMA Organigram SPE Industrijska brusna orodja OSREDNJA TEMA SPE Industrijska brusna orodja je druga največja poslovna enota. Na dan 17. september 2010 je imela 214 zaposlenih in 5 najetih preko agencij. Delež prodaje v skupni prodaji znaša 22 %. Po uspešno zaključenih selitvah v poletnih mesecih proizvodnja keramike, bakelita in superabrazivov v celoti poteka v Mariboru, enota Sekundarne surovine in ognjevzdržni materiali pa je v Oplotnici. SPE INDUSTRIJSKA BRUSNA ORODJA Direktor SPE industrijska brusna orodja Matjaž Merkan KERAMIKA & BAKELIT Vodja Jože Juhart SS IN OOM, MAGNEZIT Vodja Herbert Brdnik PRODAJA FLEX S TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA PRODAJA EX YU PRIPRAVA DELA PRIPRAVA DELA PRIPRAVA DELA PRODAJA SVET BAKELIT obratovodja Bojan Motaln PROIZVODNJA PROIZVODNJA KERAMIKA obratovodja Marijan Koder OBDELAVA obratovodja Bogdan Avguštin KONTROLA IN PAKIRANJE 16 SUPERABRAZIVI Vodja Jolanda Laubič OSREDNJA TEMA Organigram SPE Tehnične tkanine SPE Tehnične tkanine je na dan 17. september 2010 zaposlovala 88 sodelavk in sodelavcev. Delež prodaje v skupni prodaji podjetja predstavlja 7 %. Sedež enote in celotna proizvodnja poteka na lokaciji v Ločah. SPE TEHNIČNE TKANINE Direktorica SPE Tehnične tkanine Marija Metličar PROIZVODNJA Vodja PE TEHNIČNE TKANINE Roman Štuklek PRODAJA RAZVOJ, TEHNOLOGIJA IN KAKOVOST PRIPRAVA DELA TKALNICA IMPREGNACIJA IZSEK Mojca Podlipnik (Superabrazivi) Moja misel Pri šefici, ki jo imam zdaj, ne bi spremenila ničesar. Všeč mi je, da se z njo lahko pogovarjam o čemerkoli. Če pa bi imela večji vpliv, bi sodelavcem v našem oddelku povišala plače. Alojz Hrovat (Flex) Moja misel V zadnjem času se je obseg dela precej povečal, pri plačah pa se ne pozna kaj dosti. Jaz bi vsem v proizvodnji zvišal plače in tudi nekaterim v režiji, ne pa vsem. Zmanjšal bi tudi razmerja med plačami, kot pred 25. leti, ko so bila le-ta čisto drugačna. 17 DOBRO JE VEDETI Organiziran prevoz Maribor–Zreče–Maribor Kraje v SWATYCOMETU V zadnjem obdobju so se v družbi SWATYCOMET zgodile kraje osebnih predmetov in predmetov, ki so v lasti podjetja. S tem je bila povzročena škoda, ki pa ni samo neposredno materialne narave, kraje so negativno vplivale tudi na počutje in splošno varnost vseh sodelavk in sodelavcev v podjetju. Čeprav se nam nasveti lahko zdijo že izpeti, ne bo odveč opozorilo, da lahko sami s primernim ravnanjem storimo največ za lastno varnost in zaščito naših predmetov. Osebnih predmetov ne izpostavljamo po nepotrebnem in smo pozorni na to, kam in kako jih odlagamo. Prav tako je pomembno, da spremljamo dogajanje in odgovorne opozarjamo na morebitna sumljiva dejanja. Posledice kraj, ki se zgodijo v podjetju, na koncu vedno nosimo vsi zaposleni. Zato je prav, da delujemo preventivno, smo pozorni na okolico in poskušamo preprečiti nepotrebne nevšečnosti, ki nastanejo s krajo predmeta še tako nizke materialne vrednosti. Za zaposlene, ki so prešli iz lokacije Maribor na lokacijo Zreče, na pobudo sindikatov in njihovih članov, od 1. oktobra dalje organiziramo prevoz na delo. Prevoz bo organiziran izpred sedeža družbe SWATYCOMET v Mariboru do Zreč in nazaj. Odhodi iz Maribora 5.00 za dopoldansko izmeno 13.00 za popoldansko izmeno 21.00 za nočno izmeno Avtobus bo pobiral potnike tudi v Slov. Bistrici, kjer se bo seveda ustavil tudi ob povratku. Odhodi iz Slovenske Bistrice (uvoz pri trgovskem centru Spar) 5.20 za dopoldansko izmeno 13.20 za popoldansko izmeno 21.20 za nočno izmeno Počitnice na Rogli Poletje je za nami, tu je že jesen, zato je že čas, da razmišljamo, kje bomo uživali v zimskih radostih. Ena od možnosti je tudi Rogla, kjer imamo naše počitniške hišice. Prijave za letošnje koriščenje objektov na Rogli bomo zbirali od ponedeljka, 4. oktobra. Prijavnice lahko dvignete v tajništvu sektorja za splošne zadeve pri Dušici Založnik (v Zrečah) oziroma pri Bernardi Damijan (v Mariboru). Ob prijavi oziroma rezervaciji termina je potrebno oddati v celoti izpolnjeno prijavnico. Stroške poravnate na blagajni z gotovino ob prevzemu napotnice in ključev. Termini: božično-novoletni prazniki od 25. 12. 2010 do 29. 12. 2010 od 29. 12. 2010 do 2. 1. 2011 v času šolskih počitnic od 18. 2. 2011 do 23. 2. 2011 od 23. 2. 2011 do 27. 2. 2011 Odhodi iz Zreč 14.05 za dopoldansko izmeno (prihod v Maribor okrog 15.05 ure) 22.05 za popoldansko izmeno (prihod v Maribor okrog 23.05 ure) 6.05 za nočno izmeno (prihod v Maribor okrog 7.05 ure) Ker bo iz Maribora urejen organiziran prevoz, podjetje zaposlenim od 1. 10. 2010 ne bo plačevalo prevoznih stroškov za relacijo Maribor–Zreče–Maribor. Krili se bodo stroški prevoza na delo na relaciji dom–Maribor–dom. Ostali termini: Za vse termine izven novoletnih praznikov in šolskih počitnic bodo rezervacije možne do zasedbe vseh zmogljivosti. Za vse termine v času zimske sezone se lahko prijavite s prijavnico po sistemu “kdo bo prej”. Najkrajši čas najema v času šolskih počitnic je celoten objavljen termin, izven tega pa najmanj tri nočitve. Menjave so vedno na prvi in zadnji datum razpisanega termina ob 17. uri. Hkrati lahko oddate tudi prijavnico za čas zimskih počitnic, ki so za vse v enotnem terminu, in sicer od 21. 2. do 25. 2. 2011. Cena najema apartmaja na dan: božično-novoletni termini COMET 1 in 2 51,00 EUR COMET 3 in 4 45,00 EUR 18 vsi ostali termini COMET 1 in 2 34,00 EUR COMET 3 in 4 30,00 EUR V primeru prevelikega števila prijavljenih bomo izločili tiste, ki so objekte koristili za lanske praznike, ali pa bomo izvedli žrebanje in nato točno določili koristnike objektov. Spoštovani bralci! Poročil sem se. Še vedno ostajam vaš interni časopis, priimek sem pa spremenil. Saj me razumete, rad bi, da me vsi sprejmete … in stopanje po skupni poti pač zahteva nekatere spremembe. Zdaj slišim na Moj SWATYCOMET, za Bruska pa lahko rečem, da ostaja moj dekliški priimek. Ja, tale združitev je pošteno vplivala name. Je videti, kajne? Spremenil sem celoten imidž. Tiskan sem v drugačnih barvah, vsebujem več slikovnega materiala, spremenil sem naslovnico … in na otip sem tudi drugačen. Malo sem se zredil – ne, ni to, kar mislite. Berete me na ekološkem papirju, zato me je več skupaj. SWATYCOMET je ekološko zavedno podjetje in jaz ne želim zaostajati na področju varstva okolja. Upam, da sem vam všeč in me boste vzeli za svojega. Da pa bom še bolj vaš, vas vabim, da me popestrite s svojimi idejami, pobudami, fotografijami, članki … Lep pozdrav do decembra, Vaš Moj SWATYCOMET Kaj so drugi povedali o našem časopisu? Stane Motaln, Superabrazivi: Interni časopis pozdravljam, saj iz njega izvem, kaj se v podjetju dogaja. Zanimivo raznolikost vsebin dobro dopolnijo krajše predstavitve sodelavcev in njihovo mnenje o določeni temi. Stane Motaln Moja misel Mirjam Božović, Avtotehna, d. d.: Vaše glasilo si vedno z zanimanjem ogledam in nekatere članke tudi preberem. Sama urejam AT novice, glasilo Skupine Avtotehna, zato me zanimajo rubrike, oblikovanje, barve … Zagotovo k branju pritegne tudi oblikovna razgibanost in barvitost. Včasih dobim tudi kako idejo, ki jo za nas razvijam dalje. Ravno tale tip kratkih mnenj s fotografijo mi je še posebno všeč. Novi Moj SWATYCOMET je še bogatejši kot Brusko in verjamem, da ga bodo tudi bralci v Mariboru vzeli za svojega. Nova spletna stran SWATYCOMET Konec avgusta je zaživela nova spletna stran družbe SWATYCOMET. Na strani predstavljamo novo podjetje, njegove prednosti, globalno prisotnost ter bogato tradicijo in vizijo razvoja. Osrednji del je namenjen predstavitvi celovitosti programov izdelkov, od velikoserijske proizvodnje, industrijskih brusnih orodij do tehničnih tkanin. Vizualno spletna stran sledi novi korporativni celostni podobi podjetja. Spletno stran smo pripravili z mislijo na uporabnika. Na vsakem koraku omogoča odgovore na nadaljnja vprašanja, tako s prodajnega kot tehnično-tehnološkega vidika. Dvosmernemu toku komuniciranja pripisujemo velik pomen, saj želimo z našimi strankami graditi dolgoročne odnose in zagotavljati učinkovite storitve. Za namen tehničnega svetovanja ter zagotavljanja hitrih in kakovostnih informacij smo pripravili kontaktni obrazec, odgovorni pa poskrbijo za odgovor v roku dveh delovnih dni. Z rednim objavljanjem aktualnih novic in dogodkov skrbimo za ažurnost informacij, v elektronski obliki pa si odslej lahko pogledate tudi interni časopis Moj SWATYCOMET. www.swatycomet.si Če bi časopis spregovoril … VEDETI NO VO DOBRO JE Spletno stran bomo nenehno nadgrajevali in skrbeli za njeno visoko uporabnost. Vabimo vas, da jo obiščete na www.swatycomet.si in podate vaša mnenje, pripombe in predloge. UO se trudimo, da bi vam čimbolj približali časopis. Pisan je za vas. V rubriki »Moja misel« bomo objavljali vaša mnenja, razmišljanja, kritične poglede, želje. Menimo, da bodo prav ti vaši prispevki glasilu dodali kanček tistega utripa, ki ga je čutiti v podjetju med zaposlenimi. Tokrat smo vas spraševali, kaj bi spremenili v podjetju, če bi imeli večji vpliv. Čeprav ste se v večini brez težav vživeli v vlogo »vsemogočnega«, pa ste nekateri vendarle cenzurirali svojo domišljijo in si niste pustili povedati tistega, kar mislite. Kar pogumno, le za vaša razmišljanja gre. Uredniški odbor 19 33 pohodnikov po dolini Triglavskih jezer ŠRD SWATYCOMET V soboto, 21. avgusta, smo se zbrali pred vhodom v tovarno v Zrečah, kjer nas je že čakal avtobus. Bilo je sveže jutro za avgust, ko smo ob 4:10 krenili na pot. Že nekaj dni pred odhodom smo organizatorji skrbno spremljali vremensko napoved za prihajajoči vikend. Skrbelo nas je zaradi muhastega poletja, saj nobena večdnevna vremenska napoved ni bila zanesljiva. Peljali smo se po avtocesti mimo Celja in Ljubljane. Pot smo nadaljevali po gorenjski avtocesti do izhoda za Bled. Peljali smo se mimo Blejskega in Bohinjskega jezera. Predsednik ŠRD Vili nas je v avtobusu pozdravil in nam predstavil 3 vodnike. Glavni vodnik je bil Darko, njegova pomočnika pa Zvone in Jani. Cilj vožnje je bila Koča pri slapu Savica, kamor smo prispeli kmalu po 7. uri zjutraj. Obuli smo si pohodne čevlje, nastavili pohodne palice na pravilno višino in si oprtali pretežke nahrbtnike. Dobro razpoloženi smo zakorakali proti Komarči, ki od daleč izgleda kot navpična neprehodna stena. A še zdaleč ni tako. Pot, ki se ponekod kar strmo vzpenja, je zelo dobro markirana in varovana. Na nadmorski višini 1.340 m smo dosegli vrh Komarče. Nato smo imeli samo še 15 minut hoje po ravnini skozi gozd. Naenkrat se je pred nami odprla jasa, sredi katere leži čudovito 1. Triglavsko jezero – Črno jezero. Sledil je odmor za obvezno fotografiranje, malico in okrepčila v obliki različnih vrst tekočin. Dokaj nizka oblačnost nas je spremljala vse do 2. Triglavskega jezera – Dvojnega jezera, ki leži na krasni planoti, obkroženi s smrekami in macesni. Le streljaj od jezera leži Koča pri Triglavskih jezerih, ki je po mnenju mnogih planincev ena najlepših planinskih koč v slovenskih gorah. V koči smo potrdili rezervacijo za spanje 33 hrabrih planincev. Koča pri Triglavskih jezerih leži na nadmorski višini 1.685 m. Čakalo nas je še slabih 400 m nadmorske višine do Zasavske koče na Prehovdavcih. Okoli poldneva se je razjasnilo, oblaki so izginili in dolina Triglavskih jezerih se je kopala v soncu. Po uri in pol hoje smo prispeli do največjega Triglavskega jezera – Velikega jezera, ki ga po domače 20 imenujemo Ledvička zaradi njegove oblike, ki spominja na ledvico. Kamor nam je nesel pogled, smo občudovali gorske rože in veliko fotografirali. V daljavi smo videli tudi svizce, gamse in kozoroge. Zahodno od jezera se dvigujeta vrhova Veliko in Malo Špičje. Na desni, vzhodni strani doline smo občudovali vršace Velike in Male Tičarice ter Velike in Male Zelnarice. Tik pred Zasavsko kočo na Prehodavcih se je sramežljivo za Kanjavcem pokazal vrh Triglava, ki smo ga nekateri planinci osvojili lani. Vsi prej omenjeni vrhovi segajo krepko čez 2.000 m, Triglav kot najvišji pa meri 2.864 m. Zasavska koča na Prehodavcih je majhna prijetna koča, ki leži na višini 2.071 m. Pravi planinci pravijo, da na tej višini ni greha; že vedo zakaj! Posebnost koče so lističi z napisom »naj planinci odnesejo smeti v dolino s seboj« v številnih jezikih sveta, ki so obešeni po vseh stenah. Koča leži povsem na robu doline, od koder je prekrasen razgled na Julijske Alpe. Poznavalci smo s skupnimi močmi povedali imena in višine vrhov, ki se ponosno dvigujejo v daljavi. Na severu je Razor, v ozadju sta Špik in Škrlatica, ki je dobila ime po škrlatni barvi ob sončnem zahodu. Zahodno od Razorja je Prisojnik, še nekoliko zahodneje pa Jalovec, ki je s svojo značilno obliko grebena in strmo severno steno povsem zasenčil svojega soseda – Mangrt. Skrajno na zahodu smo v daljavi videli Kaninsko pogorje in italijanske Julijce. Naš trud je bil nagrajen z izjemnim razgledom, ki ga ne doživimo prav pogosto. Se sprašujete, zakaj Sedmera Triglavska jezera, pa smo našteli samo 3? Seveda jih je 7! Nahajajo se v okolici Zasavske koče na Prehodavcih in izgledajo bolj kot mlake. Naj jih naštejem: Zeleno jezero, Rjava mlaka, Jezero v Laštah in Jezero v Podstenju. Po isti poti smo se vrnili do Koče pri Triglavskih jezerih. V veselem razpoloženju smo ob hrani in pijači nadomestili izgubljeno energijo in se odpravili spat. Zbudili smo se v sončno jutro, ki je obetalo še en lep dan. Pa saj smo si ga zaslužili! Od koče smo se dvignili do prelaza Štapce. Od tam se pot spušča med macesni do Koče na Planini pri jezeru. ŠRD SWATYCOMET Še ena čudovita planina in jezero! Na tem delu severno od Bohinjskega jezera so številne nezahtevne poti primerne za družinske izlete. Od Koče na Planini pri jezeru se pot polagoma spušča proti planini Vogar. Ustavili smo se pri Domu Draga Kosija, ki leži na 1.050 m. Začutili smo vročino, še posebej zato, ker je bil poldan. Na razgledišču 5 minut od tega doma smo imeli prekrasen razgled na Bohinjsko jezero in Bohinjske »alpe« južno od jezera; Vogel, Rodica in Črna Prst. Od Kosijevega doma se pot spušča nekoliko bolj strmo proti Stari Fužini. Po poti smo se ustavili na odskočišču za jadralne padalce. Zaradi lepega vremena in toplote so imeli dober vzgonski veter. Tako smo lahko opazovali nekaj poletov. V Staro Fužino smo prispeli ob 14. uri, kot smo planirali. Po dobrem kosilu v Ribčevem Lazu smo v zelo dobrem razpoloženju krenili proti domu; imeli smo kratek postanek na Trojanah, potem pa direktno domov. Pohod je v zadovoljstvo vseh udeležencev v celoti uspel in naslednje leto se bomo spet odpravili v naše gore. Tomaž Alič (Flex) Moja misel Glede na to, da sem v Zreče prišel šele pred kratkim, težko rečem, kaj bi spremenil. Opažam pa, da je plača zadovoljiva predvsem zaradi potnih stroškov, sploh za tiste, ki se vozijo z bolj varčnimi avtomobili. Ko pa potnih stroškov ne bo, bo izplačilo veliko nižje. Zato bi znižal dodatek za prevoz in na ta račun zvišal plačo. Sicer pa so plače na splošno prenizke glede na standard, ki ga imamo v Sloveniji. Jani Škof 21 ŠRD SWATYCOMET Napovednik športnih dogodkov v jesenskem času Športna sobota zaradi obilice naročil in zasedenosti terminov letos na žalost odpade. Zato pa se bomo bolj osredotočili na tradicionalni dvoranski Miklavžev turnir, ki ga bomo organizirali za vse zaposlene v podjetju SWATYCOMET, d. o. o., predvidoma 11. decembra. Program bo raznovrsten, od nogometa, košarke, namiznega tenisa, badmintona do pikada, zato bodite pozorni na obvestila na oglasnih deskah in se nam pridružite. Delo sekcij v jesensko-zimskem času Člane ŠRD SWATYCOMET pozivamo, da se nam pridružite v delu sekcij, ki bodo delovale v jesenskem oziroma zimskem času. V športni dvorani pri OŠ Zreče v začetku oktobra začnemo z rekreacijo. Na razpolago imamo igrišče za košarko, lahko pa igramo tudi mali nogomet, odbojko ali namizni tenis. S čim se bomo ukvarjali, bo seveda odvisno od interesa skupine, ki se bo zbrala. Informacije dobite pri Viliju Potočniku. V športni dvorani v Slovenskih Konjicah imamo rezervirana tri igrišča za badminton. Termine bomo z mesecem oktobrom rezervirali takoj po službi – predvidoma ob četrtkih od 16.00 do 18.00 ure. Informacije dobite pri Janiju Škofu. Tudi sekcija tenisa bo delovala na teniških igriščih v Slovenskih Konjicah. Na razpolago bosta dva termina po eno uro v večernem času. Informacije dobite pri Marjanu Grudnu. Sekcija joge je organizirana v prostorih Term Zreče, saj se tam redno odvijajo programi vseh vrst vadbe. Društvo se je odločilo, da sofinancira udeležbo večje skupine sodelavk pri tovrstni vadbi. Vadba je organizirana v različnih terminih v zimskem času, vse potrebne informacije pa lahko dobite pri Erni Kovše. Sekcija kegljanja trenutno miruje, vendar bo delovala, če bo izražen dovolj velik interes. Informacije lahko dobite pri Borisu Šalamunu. 22 ŠRD Najmlajša sekcija, ki se še uveljavlja, je sekcija teka na smučeh; v lanski sezoni je organizirala dva tečaja, kjer so člani pilili tehniko. Drugače pa člani nimajo posebnega urnika in se družijo po planjavah Rogle in Areha po predhodnem dogovoru. Vse informacije lahko dobite pri Matjažu Mrazu. SWATYCOMET Tudi v Mariboru se prijavljajo novi člani, tako da razmišljamo o možnostih organizacije tovrstnih sekcij tudi na tej lokaciji. Pogoj je seveda, da najdemo ustrezne prostore in vodje, ki bodo vodili sekcije. Za ustanovitev in delo sekcije je pomemben dovolj velik interes zaposlenih članov društva, ki se bodo sekciji priključili in jo tudi redno obiskovali. Informacije o tem lahko dobite pri Borisu Valdhuberju. Članstvo Mariborčanov Obvestila o potrjenih terminih, začetku dela posameznih sekcij in njihovih vodjih si boste lahko prebrali na oglasnih deskah. Iztekel se je rok za včlanitev zaposlenih in njihovih otrok iz lokacije Maribor za to leto. Naslednja možna včlanitev bo po letni skupščini društva, predvidoma v februarju 2011. Koliko novih članov imamo na lokaciji Maribor? Včlanilo se je 25 zaposlenih in njihovih otrok. Število aktivnosti bo odvisno od števila članov, ki se bodo želeli udeleževati posamezne aktivnosti. Odslej bomo morali upoštevati tudi člane, ki so prešli na novo delovno mesto iz Zreč v Maribor. S tem se tudi številka članstva avtomatsko dvigne. Koliko je teh oseb, bo razvidno sproti, ko se bodo selitve povsem zaključile. Kakšne so naše ugodnosti za člane Športno rekreativnega društva SWATYCOMET? Za letošnje leto predvidevamo nakup smučarskih kart, poleg Rogle tudi za Mariborsko Pohorje. Udeležujejo se lahko vseh, večinoma brezplačnih ali ugodnejših, organiziranih dogodkov društva, ki jih pripravljamo med letom, in sodelujejo pri že aktivnih sekcijah, s pobudo, da tudi na mariborskem območju pobudniki organizirajo posamezne sekcije. Za ustanovitev sekcije smo pisali že v prejšnji številki, kjer si lahko preberete podrobnosti, ali o delovanju povprašate člane odbora Športno rekreativnega društva SWATYCOMET. Na koga se lahko obrnem za več informacij? Zastopniki za lokacijo Maribor so Boris Valdhuber, Branko Pigac ter Alenka Mrzdovnik. Vabljeni k aktivnemu življenjskemu slogu! TIM ŠRD Marinka Koprivnik (Flex) Moja misel Plače bi spremenila. Malo večje bi lahko bile. Plačilni razredi se mi ne zdijo v redu. Nekateri delamo na istih strojih, enako delo, plačilne razrede pa bolj težko primerjamo med sabo, ker so precej različni. 23 Si vzeti čas za ples ali ne? REKREACIJA IN ZABAVA Kar takole sem si postavila to vprašanje in začela iskati odgovor. Seveda pa sem rabila sogovornika. In tako je naneslo, da mi je naš sodelavec Venčeslav Jakop iz enote Fleksibilni brusi omenil, kako prijetno se sprosti pri plesu. Seveda mi ni mogel odreči prošnje, da z vsemi nami deli svoj recept za sprostitev po dolgem delovniku. S tem nam je odgovoril na vprašanje, ali si vzeti čas za ples ali ne. In ne odlašajte, vsak dober recept je treba preizkusiti, še posebej, če zanj potrebuješ le dobro glasbo in čevlje, plesalec ali plesalka pa se že najde. Majda Labotar Ne bom govoril o standardnih ali latinsko-ameriških plesih, o polki in valčku, tudi ne o zgodovini plesa, ki sega vsaj 50.000 let nazaj. Povedal pa bi rad nekaj o plesu v sodobnem času. Venčeslav Jakop Ples in učenje plesa sta se mi najbolj vtisnila v spomin že v osnovno šoli, ko smo se pripravljali na novoletni ples in kasneje na valeto. Plesati smo se učili pri predmetu športne vzgoje. To so bile najbolj mučne ure v šoli, kar jih je bilo. V srednji šoli pa se je ples začel prikazovati že v malo v drugačni luči, najbrž kot posledica odraščanja. Znani so bili novoletni plesi, za katere pa se nismo prav nič pripravljali. Vseeno si lahko po potrebi zaplesal. Pa saj ni bilo važno, samo da si se nekako gibal v ritmu, kakor si vedel in znal. Pa tudi nihče te ni posebej gledal, ker se tam itak ni nič videlo. Vse to je doživelo vrhunec v maturantskem plesu, oziroma v plesnih vajah za maturantski ples. Spomnim se četvorke, rumbe, sambe, dunajskega in angleškega valčka. To pa je bila že resna stvar. S plesalko sva na plesu plesala pod budnim očesom staršev, ki so bili samo nekaj centimetrov oddaljeni od naju. Vsaj nama se je zdelo tako. Nato so prišla leta študija in dela z več in manj plesa, ker za vse pač ni bilo časa. Služba, družina, kdo pa bi še plesal. Potem pa se je nekega sobotnega večera zgodilo nekaj, kar mi je do neke mere kar spremenilo življenje. Utrujen od dela sem se usedel pred televizijo, ker je bila na sporedu neka tekma. Pa je pozvonilo in na vratih sta se prikazali žena in kolegica. Ta je rekla, da rabi neka skupina še en par za tečaj plesa. Pa bi naju povabili, če imava čas. Ker se mi je mudilo h televiziji, sem hitro odgovoril: »Da, ni 24 problema!« Nato pa je na pol smeje, na pol s strahom rekla, da začnemo že kar čez eno uro. In tako se je začelo, malo za šalo, malo zares. Pa ni bilo več poti nazaj. Sobotni večeri so tako postali bolj dinamični. Najprej učenje plesa dobro uro in pol, potem pa še ponavljanje vsega tega kje »v živo«. To si je izboril predvsem moški del ekipe. Večkrat se nam je pridružil tudi naš plesni učitelj. Takrat smo pač plesali bolj za kakšno rožo ali za stebrom. Spomnim se, da je bil tudi odprt klavir na plesišču hotela Štorman prav priročen, da smo skrili kakšen bolj slab korak ali obrat. V tem času smo najbolj čakali na tango, ki se ga še nismo učili. Ponavadi smo ga izkoristili za posvet pri šanku o tem in onem. Tako je minil prvi, drugi, tretji in ne vem več, kateri tečaj plesa. Postala je že kar navada, da si jesenske in zimske večere krajšamo s plesom. Nekateri vztrajamo že nekaj let, drugi pridejo in gredo. Vsak si vzame toliko plesa, kolikor ga pač rabi. Osnovno vodilo pri tem nam je, da ne pozabimo uživati v plesu. Učenje plesa si popestrimo tudi s plesnimi večeri. Knežji plesi v Celju, ki jih organizira plesna šola Flamenco, so postali že kar tradicionalni. Ponavljanje plesa – »preplesavanje« v hotelu Hum v Laškem prav tako. Druženje, dobra glasba in ples. Najraje pa imamo plesne vikende. To pomeni, da gremo za dva, tri dni od doma in uživamo v učenju plesa. Letos smo se učili jive in mambo. Zjutraj tek, tai-či, aerobika, nato pa ples dopoldne in popoldne, zvečer pa zopet ples in tako naprej. Vikenda je bilo hitro konec. Malo smo se razgibali in nasmejali, pa je že vse skupaj minilo. Ples priporočam vsem – starim in mladim. Tudi če plešete večkrat na dan, se vam nič hudega ne bo zgodilo. Vsekakor pa boste razgibani in v dobri telesni in umski kondiciji. Pri tem pa sploh ni pomembno, kako dobro plešete. Važno je le, da pri tem uživate. Venčeslav Jakop REKREACIJA IN ZABAVA Sanjali Grossglockner in sanje doživeli Ob treh zjutraj se zberemo pred podjetjem SWATYCOMET v Zrečah, v kombija naložimo opremo, potem še sami sebe in se odpravimo na pot. Vsi polni pričakovanj kramljamo o vzponu, o vremenu, razmišljamo o tem, kaj nas čaka. Ob osmih pridemo do našega začetnega cilja »Luknerhaus« (1920 m). Pregledamo vso opremo, si naprtimo nahrbtnike in se židane volje, ker ni dežja, odpravimo na našo pot. Grossglockner nas je naslednji dan takole pozdravil, obsijan s sončnimi žarki. Udeleženci: Katarina Adorjan, Daniel Oplotnik, Matjaž Mraz, Ivan Gričnik, Iztok Slokar in Rok Gričnik Pot je bila široka, vse skozi smo občudovali in poslušali žlobudranje potočkov, neverjetno, koliko jih je bilo. Po slabi uri hoje smo dosegli naš prvi cilj »Luknerhutte« (2214 m), tu smo si privoščili zajtrk iz nahrbtnika in topel čaj. Po dveh urah hoje smo dosegli naš drugi cilj »Studelhutte«. Po uri postanka smo se odpravili naprej, še na zadnji vzpon, ki naj bi bil za ta dan najtežji; ampak ko smo prestopili magično mejo 3000 m, smo bili nepopisno srečni. Naslednji dan zjutraj nas je Grossglockner pozdravil v vsej svoji lepoti. Ta dan je padel pod našimi nogami, OSVOJILI SMO GA. Frančiška Bezjak (Superabrazivi) Na vrhu Grossglocknerja (3798m): Ivan Gričnik, Iztok Slokar, Katarina Adorjan, Daniel Oplotnik in Rok Gričnik Moja misel Zadovoljna sem s tem, kar je. Edino plače so prenizke in bi lahko bile višje predvsem za delavce v proizvodnji. Spremenila bi še delovne pogoje – na mojem delovnem mestu ni dobrega odsesavanja. 25 DOŽIVETJA IN LJUBITELJSTVO Poletni utrinki LJUBITELJSTVO Zaposlene smo povabili, da z nami delijo poletne utrinke, ki so jih zabeležili s fotografijo. Hvala vsem, ki ste se odzvali. Objavljenih je le nekaj najzanimivejših posnetkov. Zagotovo se boste ob njih tudi sami spomnili, kako ste preživeli najtoplejše dni v letu. Letošnje poletje so nekateri iskali prijetno senco, drugi ste osvežitev iskali v vodi, eni pa so si v poletni vročini privoščili celo sneg. Fotografije so zgovorne same po sebi, pod njimi pa je kratek komentar. DOŽIVETJA IN Krasna si, bistra hči planin…je odmevalo po dolini Soče. Potem pa mi je zastal dih, oblila me je hladna voda in nastala je zgornja fotografija. (Peter Javoršek) Vnuk Ožbej pri nabiranju gob ni spregledal majhne žabice. (Ana Kračun) V hudi poletni vročini je CAR ugotovil, da je prijetna klima pod grmi domačih hortenzij. (Ana Kračun) 26 Zvone se je podal na Mont Blanc. Prav do vrha se zaradi neugodne vremenske napovedi niso povzpeli, je pa iz fotografij razvidno, da gori nebi mogli reči bolje kot Bela gora. (Zvonko Posilovič) Lepe pozdrave smo prejeli s svetovnega prvenstva v amaterski radiogoniometriji (“lov na lisico”), ki se je uradno odvijala v Opatiji, dejansko pa v Gorskem Kotarju pri temperaturah pod 100C (poleg nalivov dežja). V Opatijo so se vračali le malo ogret (2 uri z avtobusom). Sicer pa sta Zdravko Ivačič in Jože Onič (zastopala slovensko kategorijo M60), upokojenca COMETA in aktivna člana ŠRD SWATYCOMET, sporočila, da je bilo vse v redu, le roke so ju že malo bolele zaradi “komuniciranja” s sotrpini iz vseh delov sveta. Jože Onič in Zdravko Ivačič KRIŽANKA LARA MED NAGRADNA LARA MED, d.o.o. Aleksandra Kosevski Kolar, dr. medicine REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 1. novembra, 2010, pošljite v zaprti kuverti. V kupon dopišite vaše osebne podatke: Ime in Priimek Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE. Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Kupon september 2. NAGRADNA KRIŽANKA NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Robert GERLIČ, Ob jezgonu 14, Razvanje, 2000 Maribor 2. nagrada: Jožef KLANČNIK, Ecopack d.o.o. 3. nagrada: Robert HORVAT, Robičeva 18, 2341 Limbuš Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava Dušici Založnik (int. 332). Uredniški odbor 27 moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SVET ISKRENJA SISTEMA SWATYCOMET