Časopis raziskovalnega tabora Vinska Gora 2010 – medij s poreklom za topla jutra Vinskogorčan Vinska Gora, 23 18. 8. 2010, št. 015 kuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnik Uvodnik Piše Eva Današnji uvodnik ni pol strani teksta o tem, kako težko je pisati uvodnike, zakaj nam novinarjem predstavljajo največji problem ali o pomanjkanju idej, ki se pojavijo ob pisanju nečesa česarkoli. Obljubljam vam, v tem uvodniku ni niti enega razloga, izgovora ali opravičila za škodo, ki ga je moje pisanje povzročilo temu listu papirja, ki ga ravnokar držite v rokah. Osebno mi pisanje ni najbolj blizu (niti slučajno), iskreno povedano, novinarska delavnica ni prišla niti na moj seznam top treh delavnic, ponujenih na letošnjem taboru. Po skrajni sili okoliščin sem se pravzaprav morala prestaviti iz kemijske delavnice med novinarje. Medse me je sprejela že dokaj utečena skupina novinarjev, večina njih je namreč že imela izkušnje s pisanjem taborskega časopisa od prejšnjih let. Izkazalo se je, da je ta delavnica čisto nasprotje mojih dosedanjih doživetij, in po nekaj več kot polovici letošnjega tabora spet znova ugotavljam, kako pomembni so novi izzivi in spremembe. Na poti do nabrane zaloge življenjskih izkušenj pa je treba nekaj doživeti in tudi preživeti. Včeraj ste tisti, ki ste bili krščeni, zagotovo dodali novo nepozabno in enkratno dogodivščino v svoj inventar. Verjetno vam med samim dogajanjem ni bilo najbolj prijetno. Večina izmed nas na svojem krstu namreč ni pretirano uživala ob vseh zadanih nalogah in preživetem trpljenju (ja, se najdejo tudi izjeme ), vendar smo bili vsi (in verjetno tudi vi) po končanem obredu vsaj malo ponosni nase. Prestali smo pravi taborniški krst, kar ob neizprosnosti strašnega Velikega Žbičelja niti slučajno ni mačji kašelj. V imenu vseh že od prej krščenih udeležencev tabora torej čestitam vsem vam, sveže pečenim taboriščnikom, fotke, ob katerih se boste pa še zagotovo kdaj od srca nasmejali, pa sledijo v nadaljevanju Vinskogorčana. Uživajte še preostanek tabora in nikoli ne zavrnite priložnosti za pridobitev nove, nepozabne izkušnje. Salobir tabora ikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnik Krst z vidika biričev Za vse nove taboriščnike je bila včerajšnja nedelja prav poseben dan, čakal jih je namreč krst, s katerim so postali pravi taboriščniki. Za vse nas, ki pa smo bili na taboru že kdaj prej pa je bil izziv, da pripravimo zabaven in dovolj (ne preveč, seveda) krut krst. Pogovori o krstu so se skrivaj začeli že dan ali dva prej, saj je bilo potrebno vse pripraviti in se dogovoriti, kaj bo kdo počel. V nedeljo, po popoldanskem počitku, smo vse novince nagnali na polje v bližini šole in jih razdelili v skupine in krst se je lahko začel. Biriči smo imeli posebno »uniformo«, v kateri nam na srečo ni bilo preveč vroče. Vse skupaj sej začelo zelo nedolžno, z vodo. Priznam, da sem vse z največjim veseljem zalivala, sploh če tega niso pričakovali. Ampak itak je bilo vroče in dvomim, da jih je ta voda kaj dosti motila. Potem je postalo vse skupaj bolj umazano, z blatom, moko in drugimi stvarmi. Ampak, saj ni bilo preveč hudo, an? Vsekakor pa je veliko bolj zabavno biti v vlogi biriči kot krščena, saj se ob krstu pošteno zabavaš in nasmejiš in čez nekaj časa se boste tudi vi smejali vsem neumnostim, ki ste jih morali danes početi. ;) Čeprav glede na slišano, menite, da vam ni bilo preveč težko. Da pa ne boste mislili, da je nam, biričem, krst samo v veselje in zabavo ter užitek! Nekdo je namreč morali pospraviti za vami vso svinjarijo, ki ste jo naredili. Tudi to ni najbolj prijetno delo, ampak šta se mora, nije teško. Vabljeni naslednje leto spet sem na tabor, ko boste lahko tudi vi vlogi biriča in »mučili« ostale novince, ki ne bodo vedeli kaj jih čaka in bodo prvih nekaj dni tabora živeli v strahu. Tako, sedaj smo pa vsi pravi taboriščniki. Pozdrav! Hruška Intervju: ga. Nada Lainšček (naša predraga kuharica) Ali veliko pojemo? Ne veliko, normalno. Katere hrane smo največ pustili? Za večerjo pojeste vse, za kosilo več ostane. Ostalo je veliko širokih rezancev pa veliko pršuta. Večinoma kar vse pojeste. Katero jed najraje skuhate? Vse moram skuhat. Meni je vse všeč. Ali ostaja veliko kruha? Ja, kruha veliko ostaja, ga zelo malo jeste. Ampak pojeste pa vse sadje. Kje ste drugače zaposleni? Osnovna šola Gorica. Tam kuhamo, vozimo pa hrano potem tudi sem (v Vinsko Goro). Ali doma radi kuhate ali ste zaradi službe naveličani vsega? Ne, sploh ne, nisem naveličana. Kuhanje je moje veselje. To je bila moja otroška želja, da postanem kuharica. Uživam v tem in s 1. septembrom grem v pokoj. Boste pogrešali delo ali ste veseli? Bom pa kar malo pogrešala, ja. Ali lepo pospravimo za sabo, ločujemo? Ja, vse lepo pospravite in ločujete. Še ponudite se, da boste pomagali pospravit. Ste že kdaj prej kuhali za kakšen tak tabor? Ja, pred dvanajstimi leti je bil tukaj ravno tak tabor. Sem tudi takrat kuhala. Salobir tabora & Hruška Predstavitev skupin: Novinarstvo Do sedaj je bilo v navadi, da se je novinarska skupina predstavljala zadnja. Letos pa smo rekli, ajd, pa bodimo letos na vrsti prej, dokler sploh še kdo bere naš časopis. Torej, to smo mi, novinarji. Novinarska skupina je zadolžena za dnevno izhajanje taborskega časopisa - tako pisanje člankov kot oblikovanje - in pripravo taborskega dnevnika. Skupino sestavlja šest članov in najmlajši mentor na letošnjem taboru, Jaka Šuligoj, vsem dobro poznan kot avtohton Velenjčan s simpatičnim naglasakom. In kdo spremlja vse, kar se dogaja na taboru? Ime in priimek: Jure Salobir Kraj bivanja: Velenje Taborski status: sedem pravljičnih let na taborih Taborski kitarist, dvorni norček, Salobir tabora. Kar pač pride;) in letos prvič somentor 3! Ime in priimek: Živa Petkovšek Kraj bivanja: Velenje Taborski status: tukaj četrtič, letos ponovno pod nadzorom tete Samar Somentor 2, najbolj resna članica novinarske skupine! :D Ime in priimek: Mojca Breskvar Kraj bivanja: Ljubljana Taborski status: dj ne jebi mudel, ona je že krščena! Taborska sova, ponoči bedi, podnevi pa spi! Ime in priimek: Eva Bala Kraj bivanja: Celje Taborski status: novopečena novinarka, sicer pa že lani krščena! Zgovorna, direktna, poznavalka aktivitija. JLE? Ime in priimek: Tine Šubic Kraj bivanja: Poljane nad Škofjo Loko. Pravi, da je to tam nekje nad Škofjo Loko. Taborski status: pred računalnikom čaka, da bo nekoč morda krščen in postal polnopravni taboriščnik Oblikuje, predvsem pa printa časopis in pomaga pri klanfanju! Pa dobre članke piše! Ime in priimek: Lana Semečnik Kraj bivanja: Velenje Taborski status: prvič na taboru, a do potankosti ve vse, kaj se je dogajalo v zadnjih treh letih Glavna krivka za izhajanje časopisa z močnimi živci – reskira nočno življenje, da VSAKO jutro taboriščniki dobimo svež izvod Vinskogorčana. Pa naj še kdo reče, da si ne zasluži aplavza! Ime in priimek: Michaela Ťažká Kraj bivanja: Češka, Praha Taborski status: preživela krst, s svojim plesom očarala in zasvinjala Velikega Žbičelja Všeč ji je beseda zobotrebec Pokornyjev kotiček Večer pred včerajšnjim je naš najboljstrogodelujoči mentor prišel na svoj račun. V le nekaj minutah je bil kriv za salve smeha tako med mentorji in udeleženci. Novinarska redakcija mu je zato poleg običajnih Vinskih cvetk namenila nekaj lastnega prostora v časopisu. Ob igranju Activityja Boštjan ni mogel doumeti, kako lahko ena izmed taboriščnic takoj ugane iskani pojem. »Pa kk si to vedla, to ni možno, to ste vi že vse trikrat obrnali pa vse veste na pamet ... kk si vedla, da je Samar narisala nagubano gorstvo ... to ni nobenmu gorstvu podobno ... to so bolj sinusoidni penisi! Po nekaj minutah, no, po nekaj urah je dežurni Boštjan opozoril skupino ponočnjakov, da moramo iti spat oziroma se vsaj prestaviti v notranjost šole, ker bo ura kmalu polnoč in ob polnoči šola pač zapira svoja vrata .... Jure: »Pa ura je že skor ena zjutri ...« Boštjan: »Ja, a si vidla Samar, ko sma midva dežurna naju zmeri izkoristijo za daljše ponočevanje ...« Samar: »Čuj Boštjan, ko sma bla midva nazadnje lani na taboru dežurna, si ti lepo doma počival ...« Po vročem plesu z mlado Čehinjo se je skupinici pridružil še Emil. Emil: »Joj, kk ta Čehinja dobr pleše, za pop***** dobr ... sam še Denis jo nese ... mislim Nives! Boštjan: Ja, to zato ko ti koruzo speče! Pa naj še kdo reče, da mentorji niso za hece! Čisto prave taborske karaoke V moji štiriletni karieri obiskovanja taborov se je letos končno zgodilo – čisto prave karaoke. Vsako leto je taborsko vodstvo napovedalo karaoke večer in vsako leto smo ga taboriščniki nestrpno čakali … in čakali … in nikoli ga ni bilo. Vse do letos! Včeraj zvečer so se v novinarski sobi odvijale karaoke in priznati je treba, da je bila večina udeležencev nad aktivnostjo navdušena in tudi z veseljem sodelovala pri prepevanju. Kdo je bil absolutni zmagovalec, se ne ve, saj so prav vsi taboriščniki dokazali, da znajo lepo peti. Karaoke morajo biti sestavni del vseh nadaljnih taborov! :) Kopanje na Velenjskem jezeru. Včeraj dopoldne si je večina novinarske ekipe privoščila počitek in se odšla kopat na Velenjsko jezero. Prvi del ekipe, Jure, Mihaela in Tine, ki so se pripeljali s Savinjsko puščico se je takoj vrgel v vodo, ostala štiri dekleta pa so prišla pozneje. Ta so imela pomisleke, saj je bila Lana komajda prebujena in si je raje privoščila lepotni spanec, Eva pa je komajda prebolela domnevno smrtno nevarno bolezen in se zato ni želela zmočiti. Ostali del ekipe pa ni imel zadržkov, saj je bila voda mokra in topla. Med kopanjem so nas obiskale članice turistične skupine z anketami, ki so si pozneje skupaj z Vito prav tako privoščile počitek in nekatere tudi kopanje. Dopoldan je minil v igrah taroka, remija in enke. Vmes je del skupine odšel še na kavo, ostali pa smo po izdatnem kopanju in potapljanju eden drugega posneli nekaj materiala za Vinskogorčan TV. Tega boste lahko videli danes zvečer. Nasmejali smo se prevodom in izgovarjavi slovenščine in češčine, da o dobesednem prevajanju v angleščino sploh ne govorimo. Ko smo se končno začeli odpravljati, pa smo ugotovili, da že zamujamo na kosilo. Z izdatno zamudo nas je nato v šolo zapeljal kar sam Emil. Kršcena priloga Intervju z Velikim Žbičeljem O, Veliki Žbičelj! Zaradi tvoje skrivnostnosti pravzaprav ne vemo skoraj ničesar o tebi. Bi nam mogoče lahko zaupal vsaj kakšno malenkost o svojem zanimivem življenju? Sem Veliki Žbičelj, prihajajoč od daleč. Kraj mojega bivališča je strogo varovana skrivnost. Moji skorajšnji prijatelji so biriči in z njimi z veseljem kdaj popijem kozarček rujnega. Kaj te je prepričalo, da nas počastiš s svojim obiskom tukaj v Vinski Gori? Tukajšnji taboriščniki so tako glasno klicali moje ime, da se jih je slišalo čez sedem gora in osem voda. Prav tako je splošno znano, da vinskogorski raziskovalci poznajo recept za kvalitetno vino, imenovano Vinskogorčan. In ker sem ljubitelj vin, sem si seveda moral v živo ogledati proces njegovega nastajanja. Kaj te je najbolj očaralo pri naših mladih taboriščnikih? Najbolj me je očarala njihova širokosrčnost, iznajdljivost in predvsem borbenost; da bi namazali prijatelja, so namreč pripravljeni sleči tudi svoj edini modrc. Ali je pridelani po tvojem mnenju Visokogorčan upravičil svoj sloves? Eden izmed mojih mnogih konjičkov (in hkrati tudi poklicev) je poklic enologa (pokuševalec vin) in vedno prepoznam dobro vino. Spil sem že dosti litrov razno raznih vin in moram priznati, da ta letina definitivno spada med prvovrstna vina. Vse pohvale krščencem! Kako si bil zadovoljen z delom glavnega biriča in njegovih pomočnikov? Glavni birič je delo opravil zelo dobro, velika pohvala gre Hašimiju za odlično opravljeno nalogo. Takoj po krstu sem se priporočil za ogled njegove najnovejše zbirke spodnjega perila. Ostale biriče pa bi malo okaral, ker so bili na trenutke premili s krščenci. Kateri taboriščnik/taboriščnica je po tvojem mnenju najbolj izstopal/a in zakaj? Mateja – Štoflc. Ona me je namreč globoko razočarala, zaradi dolgega jezika in pomanjkanja spoštovanja do Velikega Žbičelja. Dobila je kar je zaslužila, z vzgojnim ukrepom je postala naslonjalo za moje noge! Vsi smo opazili tvojo popolno opravo. Nam mogoče lahko zaupaš kaj o ozadju nastanka in uporabnosti le-te? Vse kar sem potreboval v letošnjem letu sem dobil v dobro založeni trgovini Vinski hram d.o.o. Njihova oblačila so mi všeč, ker so lahkotna in zelo zračna. To p l o p r i p o r o č a m obisk! Kako dolgo se boš mudil v naših krajih in kakšni so tvoji načrti za prihodnost? Danes bom ostal na p i k n i k u , s e d o b ro napapcal, napojil, si povrnil moči in potem se naslednje leto spet vidimo. Prej Sem Zidanica Krščenka o krstu No, pa sem ga dala tudi jaz skozi! Slavni krst zelencev. Po pravici povedano sem se ga pravzaprav veselila – za to obliko taborske zabave sem slišala že v gimnaziji, vedela pa sem tudi, da gre za unikatno prireditev. Ker, vsaj kolikor poznam ostale cojzove tabore, tega ne počno nikjer drugje. Kar je škoda, ker naš krst je zakon. Ob petih so nas stari mački tabora napodili na bližnje strnišče, kjer smo zelenci morali simbolično vzgojiti 'trto' in iz 'grozdja' iztisniti vino. Proces je predstavljalo več res izvirnih in zabavnih iger – in zaradi izjemno dobrega vzdušja smo prvošolčki radi sodelovali. Tekmovalni duh nas je prevzel, čeprav na koncu koncev to sploh ni bilo važno. Ker si pač moramo priznati – kdaj še mazanje z blatom, polivanje z vodo in potresanje z moko, glasno dretje in trepetanje pred obličjem Velikega Žbičelja NI bilo zabavno? Ker sem ena tastarejših na tem taboru, mi lahko verjamete, da sem preživela že par iniciacijskih obredov. Vsak je sicer poseben, ampak noben še ni bil tako prisrčen kot ta - pa naj se to še tako pocukrano sliši. Nek kolektivni duh je bil v zraku ... In ja, vem, da so me polivali z vodo in smo tekmovali za točke! Seveda, s tehničnega vidika pa sploh: izbira teme, nalog, organizacija, igra in izvedba ... Top. Odlično smo se imeli! Ponosna uradno krščena ERICova mlada raziskovalka s krstnim imenom Zidanica vse tastare taboriščnike in mentorje pozdravljam in se jim najlepše zahvaljujem za res zabavno popoldne in izjemno lep spomin. In hkrati upam, da, če mi bo dano, bom lahko podobno prenašala tradicijo na bodoče zelence v naslednjih letih ERICo tabora. Hvala! Zidanica Potem Kršcena priloga Rudolf the White Star Kršcena priloga