ISSN: 1854-0562 Strokovna založba ekonomske, pravne in tehnične literature 15/2010 22. 7. 2010 Ljubljana Strokovni vestnik za računovodsko svetovanje Spoštovani! Pri nas se že širi tisto pravo preddopustniško vzdušje. Gotovo tudi sami veste, da je v dnevih pred dopustom v službi zagotovo največji naval. Vse je potrebno pripraviti vnaprej, da delo med našo odsotnostjo ne bo stalo in, da bo vse normalno potekalo. V sredini avgusta vas bo tako v nabiralniku pričakala dvojna številka Računovodskega in davčnega nasveta. Pokukajmo še v zadnjo julijsko številko: računovodski strokovnjak Tomaž Glažar je pripravil obsežen primer knjiženja za primer kadar gre za uvoz večje količine blaga iz EU, del tega blaga pa predstavljajo tudi brezplačni vzorci za promocijo. Med vprašanji pa smo našli primer obračuna davka od dohodka pravnih oseb za podružnico tujega podjetja v Sloveniji. Že na začetku odgovora vas davčni svetovalec opozori na pomembno zadevo, in sicer, da se mora podružnica v Sloveniji- za namen obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb, obnašati kot samostojna pravna oseba. Preberite še: kako se knjiži račun za digitalno kartico in ali se oblikovanje spletne strani knjiži direktno na stroške ter še kako je davčnim priznavanjem rabe zasebnega vozila za službene namene. Želimo vam prijetno branje! Barbara Podlipnik za redakcijo založbe Verlag Dashöfer RAČUNOVODSTVO IN KNJIŽENJE Nabava in prodaja večje količine blaga Kako se knjiži nabava večje količine določenega blaga iz EU, za pridobitev novih kupcev po Sloveniji? Slovenski računovodski standardi določajo vrednosti, ki jih upoštevamo pri vrednotenju posamezne nabavne cene blaga (SRS 4). Nabavno ceno sestavljajo: 22.7.2010 • nakupna cena – to je vrednost, ki jo za blago zaračuna dobavitelj tega blaga; • uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve – to so carine pri uvozu, uvozne takse in trošarine, DDV v primeru ko kupec nima pravice do odbitka oz. v delu za katerega nima te pravice; • neposredni stroški nabave – prevozni stroški, stroški povezani z nakladanjem, prekladanjem, razkladanjem, prevozna zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja blaga, stroški storitev posredniških agencij in drugi podobni stroški, ki bremenijo kupca. V primerih, ko nabavo blaga spremljajo pomožne storitve, kot so prevoz, storitve nakladanja ali razkladanja ter druge, se lahko zgodi, da v trenutku prevzema blaga v skladišče še ni možno razpolagati s podatki o višini teh stroškov. Zato je potrebno te stroške oceniti na podlagi podatkov iz ponudb, predračunov ali izkušenj iz preteklosti. Na osnovi prejemnice se v računovodstvu evidentira prejem blaga v ustrezne temeljne knjige (dnevnik in glavno knjigo) in pomožne knjige blagovnega knjigovodstva. Podatke iz prejemnice, za primere razčiščevanj, lahko dopolnjujejo tudi neknjigovodske listine, kot so naročilnice, dobavnice, tovorni listi, carinske deklaracije in podobno. Zaradi tega je potrebno k prejemnici kot temeljni knjigovodski listini priložiti tudi druge listine, ki dodatno pojasnjujejo podatke na prejemnici. VSEBINA Rubrika: Računovodstvo in knjiženje Nabava in prodaja večje količine blaga stran 1-4 stran stran stran 4-5 5-6 6 stran 6 Rubrika: Vprašanja – odgovori Poslovanje podružnice in obračun davka od dohodkov Knjiženje računa za digitalno kartico Knjiženje oblikovanja spletne strani Stroški poslovnega leasinga za osebno vozilo zasebnika Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010 1 Zaloge blaga se lahko vodijo po: obveznosti za nezaračunano blago in storitve. Poleg tega se razlika med nabavno in prodajalno ceno knjiži v dobro konta 669 – vračunana razlika v cenah zalog blaga. • nabavnih, • prodajnih in • maloprodajnih cenah. Št. 1. Nabavna cena predstavlja nakupno ceno blaga, carino in druge dajatve ter neposredne stroške nabave. Če se na obračunano nabavno ceno vkalkulira razliko v ceni do prodajne cene, ki se ji pravi tudi trgovinska marža, se dobi prodajno ceno (PC = NC + RVC). Razlika v ceni mora družbi pokriti splošne stroške nabave, stroške prodaje in uprave ter tudi zagotoviti dobiček iz dejavnosti. Znesek razlike v ceni se izkazuje v dobro na kontu 669 – vračunana razlika v cenah zalog blaga in hkrati povečuje stanje v breme kontov zalog blaga od 660 do 663 – blago v lastnem in tujem skladišču, na poti in v lastni prodajalni. Če se na prodajno ceno vračuna še ustrezni znesek davka na dodano vrednost, se dobi maloprodajno ceno (MPC = PC + DDV). Davek na dodano vrednost se izkazuje v dobro na kontu 664 – DDV vračunan v zalogah blaga in hkrati povečuje stanje kontov zalog blaga od 660 do 663 – blago v lastnem in tujem skladišču, na poti in v lastni prodajalni. Prevzem blaga v skladišče mora biti prilagojen uporabi posamezne cene po kateri se vodi zaloga. Primer evidentiranja prejema blaga v lastno skladišče Dok. PRE 224–Krat. obv. (dolgovi) za nezaračunano blago in storitve 100 (1) Št. 1. Dok. PRE Besedilo Prejem blaga v lastno skladišče 224–Krat. obv. (dolgovi) za nezaračunano blago in storitve 100 (1) Znesek 100 V breme V dobro 660 224 660– Blago v lastnem skladišču (1) 100 Knjiženje prejema blaga v lastno skladišče po prodajni ceni Prejem blaga v lastnem skladišču po prodajni vrednosti se knjiži v breme konta 660 – zaloge blaga v skladišču. Na drugi strani se nabavna vrednost blaga knjiži kot obveznost za nezaračunano blago v dobro konta 224 – kratkoročne 2 Znesek V breme V dobro 120 660 100 224 20 669 669 – Vračunana razlika v cenah zal. blaga 660– Blago v lastnem skladišču (1) 120 20 (1) Knjiženje prejema blaga v lastno skladišče po maloprodajni ceni Prejem blaga v lastnem skladišču po maloprodajni vrednosti se knjiži v breme konta 660 – zaloge blaga v skladišču. Na drugi strani se nabavna vrednost blaga knjiži kot obveznost za nezaračunano blago v dobro konta 224 – kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve. Poleg tega se razlika med nabavno in prodajalno ceno knjiži v dobro konta 669 – vračunana razlika v cenah zalog blaga, vračunani DDV pa v dobro konta 664 – DDV, vračunan v zalogah blaga. Št. 1. Dok. PRE Knjiženje prejema blaga v lastno skladišče po nabavni vrednosti Prejem blaga v lastnem skladišču se knjiži v breme konta 660 – zaloge blaga v skladišču in na drugi strani kot obveznost za nezaračunano blago v dobro konta 224 – kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve. Besedilo Prejem blaga v lastno skladišče 224-Krat. obv. (dolgovi) za nezaračunano blago in storitve 100 (1) Besedilo Prejem blaga v lastno skladišče 660- Blago v lastnem skladišču (1) 144 Znesek V breme V dobro 144 660 100 224 20 669 24 664 664 - DDV, vračunan v zalogah blaga 24 (1) 669 - Vračunana razlika v cenah zal. blaga 20 (1) Zaradi različnih elementov nabavne cene, za katere ponavadi podjetje prejme različne prejete račune v različnih obdobjih (po prejemu blaga), je potrebno izdelati obračun nabave blaga po posameznih naročilih. Obračun nabave blaga prikaže končno nabavno ceno blaga po računih dobaviteljev. Pomembno je vedeti, da je obračun nabave izveden na osnovi prejetih zunanjih knjigovodskih listin, to je prejetih računov, za razliko od prejema zaloge blaga v skladišče, ki se vzpostavi na osnovi notranjih knjigovodskih listin, prejemnic. Pri razumevanju in ustreznem upoštevanju te razlike pri vodenju knjig ne more priti do negativnih zalog blaga ali zadrževanju blaga v skladiščih, ker se ne more vzpostaviti pravočasne računovodske evidence. Iz tega razloga je obračun nabave blaga potrebno ločiti od fizičnega prevzema. Fizični prevzem obremeni Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010 22.7.2010 zalogo blaga na kontih skupine 66 – zaloge blaga. Knjigovodska listina, ki opredeli ta poslovni dogodek, je prejemnica, ki je notranja knjigovodska listina in nastane neposredno ob prevzemu blaga v skladišče. Ker velikokrat prevzem blaga ne spremljajo prejeti računi za posamezne elemente nabavne cene, je na prejemnico potrebno vpisati vrednost zaloge blaga na osnovi informacij, ki jih je pridobila nabavna služba ob naročilu. V nekaj dneh, včasih celo tednih ali mesecih, podjetje prejme račune dobaviteljev, prevoznikov in drugih organizacij, povezanih z nabavo trgovskega blaga. Računi se evidentirajo v dobro kontov 220 – obveznosti do dobaviteljev in izvede obračun nabave blaga preko kontov skupine 60 – obračun nabave blaga. Z vrednostjo na kontu 659 – obračun nabave blaga se obremeni konte 224 – kratkoročne obveznost za nezaračunano blago in storitve. Primer obračuna nabave blaga po nabavni ceni: Vzorci, pridobljeni brezplačno, se evidentirajo samo količinsko in zato jih ne zajemajo računovodske evidence. V računovodske evidence se evidentirajo samo, če se kupijo. Tako je primer blaga, ki ga trgovec bodočim kupcem posreduje kot vzorce. Takšno blago se ob nakupu evidentira ravno tako, kot je popisano v odgovoru na prvo vprašanje. Ko pa se kot vzorec posreduje kupcu obstajata dve možnosti. Prva je ta, da kupec zadrži vzorce, druga pa, da se vzorci vrnejo trgovcu. Vzorci, ki so posredovani bodočim kupcem in jih ti zadržijo predstavljajo poslovne odhodke v primeru, če jih je trgovec kupil. Na osnovi poslanih vzorcev se pričakuje povečanje prodaje in so zato to opravičeni poslovni odhodki. Primer knjiženja posredovanja vzorcev od kupljenega blaga kupcu, ki vzorce obdrži: 660 – Blago v lastnem skladišču 160 - Krat. ter. za vstopni DDV 221- Krat. obv. (dolgovi) do dobaviteljev v tujini (2) 16 (3) 4 651 - Odvisni stroški nabave blaga (2) 96 (3) 24 659- Obračun nabave blaga (3) 20 (4) 100 224 - Krat. obv. (dolgovi) za nezaračunane blago in storitve (4) 100 (1) 100 650- Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev (2) 80 (1) 100 660 - Blago v lastnem skladišču (1) 100 S tem pride do neposredne primerjave med obračunom nabave blaga in prejetimi trgovskim blagom. V primeru, da se ugotovi razlika med prevzemom blaga in njegovim obračunom, je potrebno ugotoviti vzroke za to in o vzrokih obvestiti nabavno službo. Stanje na kontu 224 – kratkoročne obveznost za nezaračunano blago in storitve lahko nastane zaradi tega, ker: • ni prejetega računa, • podatki na prejetem računu se ne skladajo s prejemnico in (1) 10 702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga (1) 10 V primeru, ko kupec vrne vzorec, vzorec ni lastniško prešel v last kupca, ampak mu je bil posredovan samo na ogled. V tem primeru se vrednost vzorca samo prenese iz lastnega v tuje skladišče. Ko se vzorec vrne v lastno skladišče, ga ponavadi ni možno prodati po isti vrednosti, kot ostalo blago. Zato se mu ponavadi zniža vrednost v breme poslovnih odhodkov. Vzorec se na tuje skladišče prenese na osnovi prenosnice, vrne se na osnovi vračilnice, njegova vrednost pa se zniža na osnovi odpisnice. Primer evidentiranja pošiljanja vzorca kupcu na ogled in znižanje njegove vrednosti ob vrnitvi v lastno skladišče: 660–Blago v lastnem skladišču ZS 100 (1) 10 (3) -2 (2) -10 661–Blago v tujem skladišču (1) 10 (2) -10 702 - Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga (3) 2 Brezplačni vzorci Kako je z blagom,ki ni več pridobljen kot vzorec, ker je le teh že zmanjkalo, ampak je dan kot vzorec iz mase blaga, ki ga je plačal dobavitju? Ali ga lahko sam določi kot vzorec ali ga lahko proda po začetni nižji ceni (kot akcija), saj se zaradi raziskave trga še ne more opredeliti pod redno prodajno ceno? Nekaj je brezplačnih vzorcev, ostalo pa je plačljivo blago. Kako se pravilno evidentira nabava in potem tudi prodaja (pri kupcu, ki je nabavil to blago in računovodsko)? Blago bo prodano oziroma dano kot vzorec po Sloveniji (pravnim in fizičnim osebam) in tudi izven EU. Vzorec je vedno brezplačen. Če se prodaja to ni vzorec ampak blago po znižani ceni. Ker se vzorec brezplačno posreduje kupcu, trgovec nima prihodkov iz tega naslova ampak samo odhodke v vrednosti nabavne vrednosti blaga, če ga je kupil za vzorce. Zato se trgovec vedno sam odloči, kaj so vzorci in kaj prodaja blaga. Pri tem je potrebno opozoriti, da je dokazno breme • je prišlo do napak pri oblikovanju in prepisovanju podatkov v poslovne knjige. 22.7.2010 Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010 3 v davčnih postopkih vedno na strani trgovca, zato mora imeti vedno dokaze, da gre za resnične vzorce in ne za način prodaje, s katero se izogiba plačevati davke. Tomaž Glažar VPRAŠANJA – ODGOVORI Poslovanje podružnice in obračun davka od dohodkov V letu 2009 je bila ustanovljena podružnica tujega podjetja. Na podružnici nastajajo stroški plač za komericalista, najemnina za osebni avtomobil, računi za gorivo, nočitve, pogostitve partnerjev. Mesečno se na matično podjetje izda račun, s katerim se v bistvu zaračunajo vsi nastali stroški na podružnici. Podružnica sama ne izstavlja drugih računov. Vemo, da moramo po ZGD voditi poslovne knjige in, da moramo izdelati obračun davka od dohodkov, ... Postavlja se nam vprašanje, ali prihodke (ki so v bistvu prefakturirani stroški poslovanja podružnice) upoštevamo kot poslovne prihodke in stroške kot odhodke po skupinah v IPI? Kako naj ravnamo v obračunu davka iz dohodkov? Ali obrazca ne izpolnimo ali pa ga izpolnimo in imamo davčne prihodke in davčne odhodke enake (postavlja se nam vprašanje o obravnavanju stroška reprezentance - ali jo moramo izvzeti ali ne)? Podružnica se mora v Sloveniji – za namene obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb praviloma obnašati tako samostojna pravna oseba. Treba je namreč opozoriti, da je tuja družba, ki ima v Sloveniji stalno poslovno enoto dolžna plačati davek od dohodkov pravnih oseb na dohodke, ki jih je mogoče pripisati tej stalni poslovni enoti (poglejte predvsem 6., 7., 8. in 12. člen ZDDPO-2). Glede na besedilo teh členov tako niti ni pomembno ali račune izdajate preko podružnice ali pa jih izdaja matična družba (torej podružnica nima nobenih prihodkov). Če npr. zaposleni na podružnici delujejo kot agenti matične družbe in v imenu in za račun matične družbe sklepajo posle s kupci v Sloveniji, se prihodki iz takšnih poslov lahko štejejo kot prihodki stalne poslovne enote, ki bi jih bilo treba vključiti v obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Da bi lahko odgovorili na vaše vprašanje morate tako najprej vedeti kaj podružnica dela – v razmerju z matično 4 družbo (treba je tudi poznati posel matične družbe) in v razmerju s kupci matične družbe v Sloveniji. Odgovori na to vprašanje so pomembni pri odgovoru na prvo vprašanje – ali ima tuja pravna oseba v Sloveniji stalno poslovno enoto, ki ji je mogoče pripisati del dobička, ki ga na slovenskem trgu ustvarja matična družba. Šele naslednje vprašanje pa je – koliko dobička matične družbe je treba pripisati poslovanju podružnice. Ker odgovor na drugo vprašanje zahteva zelo natančno poznavanje poslovanja tuje družbe in aktivnosti, za katere je zadolžena podružnica (pri čemer je treba razmerja presojati ob upoštevanju načel, ki veljajo za transferne cene), bom v nadaljevanju poskušal predstaviti nekatere kriterije, ki jih morate poznati pri iskanju odgovora na vprašanje, ki sem ga navedel prvega. Ali ima tuja družba v Sloveniji stalno poslovno enoto? Kot sem že navedel zgoraj so kriteriji za odgovor na to vprašanje določeni v 6. in 7. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Ker je tuja družba v Sloveniji ustanovila podružnico se lahko stalni poslovno enoti po mojem mnenju izognete samo v primeru, da nerezident podružnico v Sloveniji vzdržuje le zaradi opravljanja dejavnosti ali poslov pripravljalne ali pomožne narave za poslovanje matične družbe. V skladu s 7. členom ZDDPO-2, se namreč kraj poslovanja ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident vzdržuje kraj poslovanja le zaradi kakršnekoli kombinacije dejavnosti oziroma poslov, določenih v prvi do 5. točki tega člena, pod pogojem, da so splošna dejavnost oz. posli kraja poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne dejavnosti. Pri tem je bistveno razlikovati med pomožno ali pripravljalno dejavnostjo in glavno dejavnostjo. Če se torej podružnica v Sloveniji ne ukvarja z glavno dejavnostjo (prodaja blaga, svetovanje,…), ampak s pomožnimi in pripravljalnimi dejavnostmi za namene poslovanja matične družbe (katere so takšne dejavnosti je potrebno presojati z vidika dejavnosti, ki jih opravlja matična družba), dejavnost podružnice ni mogoče šteti kot stalne poslovne enote. V nadaljevanju na praktičnem primeru predstavljam razmejitev med glavno in pomožno ali pripravljeno dejavnostjo: Družba X iz Nemčije proizvaja male gospodinjske aparate, katere razvija sama in na slovenskem trgu opravlja storitve trženja preko kraja poslovanja v Ljubljani (pri tem se sama prodaja vrši preko matične družbe in matična družba je zadolžena tako za logistiko pri prodaji, kot tudi za poprodajne aktivnosti). Glavna dejavnost družbe X iz Nemčije je tako razvoj, proizvodnja in prodaja malih gospodinjskih aparatov in ne trženje le-teh. Dejavnost trženja teh aparatov, ki se izvaja v Sloveniji tako predstavlja samo del dejavnosti prodajne funkcije Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010 22.7.2010 (vršijo se namreč le nekatere aktivnosti, ki so potrebne za uspešnejše opravljanje prodajne funkcije matičnega podjetja) in tako predstavlja zgolj eden izmed sektorjev, kot npr. tudi računovodstvo, le da se to izvaja v Nemčiji. Ali bi potem takem tudi računovodstvo lahko obravnavali kot glavno dejavnosti? Jasno je, da ne in na tej podlagi tudi marketinške aktivnosti (torej organiziranje oglaševalskih akcij, zakup medijskega prostora, zbiranje podatkov o konkurenci,…), ki se izvajajo na slovenskem trgu ne moremo tretirati kot glavne dejavnosti, ampak kot pripravljalne ali pomožne dejavnosti. Poleg lokalne slovenske zakonodaje, je treba upoštevati tudi določbe konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja – upoštevajte besedilo konvencije med Slovenijo in državo v kateri je ustanovljena matična družba. Davčna uprava Republike Slovenije je temo, ki jo predstavljam zgoraj predstavila tudi v Pojasnilu DURS, št. 4217-61/2008, 9.4.2008 (v nadaljevanju pojasnilo). V predmetnem pojasnilu davčni organ navaja, da je pri aktivnostih pomožne ali pripravljalne narave težko razlikovati med dejavnostjo, ki je pripravljalne, pomožne narave, in dejavnostjo, ki to ni. Uporabimo lahko kriterij, ali ta dejavnost pomeni bistveno dejavnost podjetja kot celote ali ne. Nadalje davčni organ navaja, da je potrebno vsak konkreten primer treba presojati posebej in kot je že predstavljeno zgoraj, davčni zavezanec opravlja promocijske aktivnosti in pomožne aktivnosti pri registraciji zdravil, kar ne predstavlja glavne oziroma bistvene dejavnosti matične družbe. Izsek iz pojasnila, navaja še sledeče: »Pri tem velja opozoriti, da tovrstna poslovna mesta lahko precej prispevajo k produktivnosti podjetja, vendar so storitve, ki jih opravljajo, zelo ločene od dejanskega doseganja dobička podjetja. Npr. poslovno mesto je namenjeno izključno oglaševanju, zagotavljanju informacij, za znanstvene raziskave, ali podpore pri izkoriščanju patenta ali know – how. V teh primerih podjetje nima stalne poslovne enote, vendar samo pod pogojem, da so te dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave.« Na koncu naj omenim tudi zbirko »Permanent Establishments«, ki jo je izdala IBFD, v kateri je pojasnjeno, da se npr. oglaševanje proizvodov matične družbe ne šteje kot glavna dejavnost in tako ne more biti dejavnost, na podlagi katere bi lahko enota v Sloveniji postala stalna poslovna enota. Če ima tako podružnica v vašem primeru samo nalogo zbirati podatke o slovenskem trgu ali morda organizirati oglaševanje za proizvode, ki jih proizvaja 22.7.2010 in prodaja matična družba iz tujine, potem zelo verjetno ne moremo govoriti o tem, da ima tuja družba v Sloveniji stalno poslovno enoto. V tem primeru tudi po mojem mnenju ne boste dolžni vlagati obračuna davka od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji (seveda predlagam, da vaše razloge za to tudi ustrezno predstavite in se pogovorite z DURS-om). Če pa podružnica opravlja tudi druge aktivnosti – npr. se ukvarja s svetovanjem v Sloveniji, aktivno sodeluje pri prodajo blaga na slovenskem trgu (morda celo posreduje pri prodaji) - pa boste morali poiskati odgovor tudi na tisto težje drugo vprašanje – kako pravilno določiti davčno osnovo (torej kaj je dobiček, ki ga je potrebno pripisati stalni poslovni enoti v Sloveniji – pri tem morate upoštevati, da se dobiček, ki ga bo treba pripisati stalni poslovni enoti v Sloveniji – torej tako prihodki kot odhodki – ugotavljajo na ravni matične družbe v tujini). Dušan Jeraj Taxgroup Davčno svetovanje d.o.o. Knjiženje računa za digitalno kartico Kam knjižimo račun za nabavo digitalne kartice od Halcoma, ki jo uporabljamo za e-davke, Ajpes, PIZ, Proklik in Klik? Račun smo plačali z gotovino, ko smo prejeli kartico. Na računu je samo znesek 105,00 EUR brez kakršnegakoli DDV. Knjiženje kartice Halcoma je odvisno od pripoznanja njene vrednosti in uporabnosti kot ga opredeljujejo Slovenski računovodski standardi v poglavju 1 Opredmetena osnovna sredstva in točki 47, ki pojasnjuje osnovna sredstva po vrednosti. Kartica Halcom ima posebno uporabno vrednost, saj omogoča podpisovanje elektronskih dokumentov in dostopanja do elektronskih datotek posebne vrednosti oziroma vsebine. Njena veljavnost je dolgotrajna in tako bi jo morali pripoznati kot osnovno sredstvo. Ker je njena nabavna vrednost 105 EUR brez DDV, jo v skladu s 1.47 SRS 2006 pripoznamo kot drobni inventar ter jo nato amortiziramo po dobi koristnosti. Kot ugotavljate na računu ni izkazan DDV, morala pa bi biti v opombi napisana klavzula po kateri se DDV na računu ni obračunal. Kakor mi je znano ne gre za dobavo blaga, ki je oproščen DDV-ja po 44. členu Zakona na dodano vrednost (ZDDV–1–UPB Ur. l. RS, št. 10/2010 z dne 12.02.2010), zato bi pri izdajatelju računa poizvedela za kakšno vrsto dobave gre. Obračun DDV–ja na računu nima povezave z načinom plačila računa. Račun se izstavi po dobavi blaga Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010 5 in izdelavi storitve ter se ta datum tudi napiše na izdan račun. Kakor sem že prej navedla, je potrebno na računu vedno prikazati obračunani DDV v skladu s 33. členom ZDDV, razen ko gre za oproščene nabave. Polonca Bezlaj dipl.ekon. EVIDENCA B poslovno računovodske storitve d.o.o. Knjiženje oblikovanja spletne strani Stranka naroči oblikovanje spletne strani – cena storitve med 900,00 EUR in tja do 4000,00 EUR. Kako bi to knjižili – med osnovna sredstva z dobo amortiziranja 10 let, ali direktno med stroške? Oblikovanje spletne strani je opravljena storitev, to se pravi, da se knjiži takoj v stroške na konto druge storitve 419. Simona Vehar, dipl. ekon. DOBIKO računovodske storitve in svetovanje d.o.o. Stroški poslovnega leasinga za osebno vozilo zasebnika Ali so stroški poslovnega leasinga za osebno vozilo v celoti davčno priznan odhodek ali se upošteva delež privatno/službeno? Zasebnik, ki opravlja dejavnost bi vozilo uporabljal tudi za vožnjo V Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2; Ur. l. RS št. 117/2006) je v 29. členu, ki velja tako za pravne osebe kot samostojne podjetnike, določeno kdaj je odhodek davčno priznan in kdaj ne. 29. Člen se glasi: »Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; imajo značaj privatnosti; niso skladni z običajno prakso. Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.« Do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela je delavec upravičen po Zakonu o delovnih razmerjih in je tovrstni strošek nujno potreben za opravljanje dejavnosti in so običajni v poslovni praksi. Ker si samostojni podjetnik ne izplačuje plače na klasičen način, je vseeno upravičen do povračil stroškov prehrane ter prav tako do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela v kolikor ima stalno prebivališče na drugem naslovu, kot je sedež dejavnosti. V vašem primeru, v kolikor striktno uporabljate vozilo za službene namene in prevoz na delo in iz dela ter si ne izplačujete posebej za prevoz na delo in iz dela, je strošek poslovnega leasinga v celoti davčno priznan. od doma v službo in nazaj. Ali se v tem primeru to Simona Vehar, dipl. ekon. šteje za privatno rabo, čeprav si ne bi izplačal povračila stroškov za prevoz na delo? DOBIKO računovodske storitve in svetovanje d.o.o. RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2010 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Tiskarna PREMIERE d.o.o./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 116 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. 6 Računovodski in davčni nasvet št. 15/2010 22.7.2010