Revija za upravlJanje osebnega premoŽenja Št 10 • oktober 2014 • cena 4,90 Eur Računalniški programer Borzni posrednik/analitik od 1.300 € od 1.340 € Frizerka od 600 € Zdravnik specialist od 1.500 € Kuhar od 750 € Razkrivamo plače 77 poklicev Polagalec ploščic od 700 € Odvetnica od 1.200 € Učiteljica Gozdar 1.050 € ISSN 1580-7517 od 850 € Intervju 20 France Arhar: Trije ukrepi za poživitev Slovenije Kolikšne so v resnici najemnine? 34 Kako do 300 evrov pokojninskega priboljška 42 53 Mladi in denar: Šus in petica! So ocene sploh pomembne? Tema z naslovnice 10 Razkrivamo plače 77 poklicev cije Igo tra marja.milic@finance.si Marja Milič ilus Je vaš sosed kuhar ali soseda odvetnica? Ste radovedni, koliko zaslužita? Pomagali vam bomo – objavljamo seznam 77 različnih poklicev z njihovimi konkretnimi mesečnimi plačami. Sestavili smo ga ob pomoči petih kadrovskih agencij. Računalničarji so z dvema tisočakoma osnovne plače na mesec zmagovalci. Preverili smo tudi, kaj se dogaja po občinah; najvišjo neto plačo imajo v Cerkljah na Gorenjskem, v povprečju kar 1.400 evrov. Je že čas, da od šefa zahtevate povišek? Razkrivamo, kakšne so resnično plače v Sloveniji! jov dn o rG 11 P lače so vedno zanimive. Kako tudi ne. Tretjino življenja pustimo v služ bi, seveda je pomembno, kaj dobimo v zameno. Gremo po vrsti. Pismono ša z desetimi leti delovne dobe dobi okoli 700 evrov osnovne plače, srednja medicinska sestra, policist, kriminalist, carinik okoli 750, mizar in polagalec ploščic 700, 800 evrov. Mesar, goz dar, kuhar, vodovodni inštalater, električar, av tomehanik se lahko približajo tisočaku. Okoli povprečne slovenske plače, ki znaša tisoč evrov, se gibljejo plače vzgojiteljic, diplomiranih me dicinskih sester, kriminalističnih inšpektorjev, okoli 1.100 evrov dobi predstavnik za odnose z javnostmi, farmacevt v lekarni, radiološki in ženir, medicinski embriolog, več kot 1.400 evrov recimo kopilot letala, zobozdrav nik, splošni zdravnik, omrežni admini strator ... Kdo pa so tisti, ki zaslužijo nad 1.500 evri osnovne plače? Arhitekt IT aplikacij, letališki kontrolor, kapitan le tala, zdravnik specialist, razvijalec pro gramske opreme ... To je le nekaj poklicev s seznama 77 raz ličnih poklicev, za katere smo poiskali osnov ne »neto« plače delavcev z desetimi leti delov ne dobe. Upoštevali smo povprečno uspešnost, dodatek na delovno dobo, splošno olajšavo in plačilo prispevkov, torej brez raznih drugih do datkov. Če bi upoštevali še druge dodatke, vzdr ževane družinske člane, druge davčne olajšave, bi bile številke višje. Podatke smo zbrali ob po moči petih kadrovskih agencij – Adecco, Aga do, Atama, Kadis, Kariera – za specifične kadre, kot so zdravniki, vojaki, pismonoše, stevarde se, pa s pomočjo pristojnih ministrstev ter podjetij. Hvala bogu za dodatek Seznam plač ne prikazuje izplačanih plač, torej plač, ki jih delavci dobijo na svoj TRR, ampak neto izhodišče. Pri nekaterih je lahko razlika zaradi teh dodatkov kar občutna. Recimo krovci kleparji, ki imajo osnovno plačo okoli tisoč evrov, lahko z ve liko izkušenj in znanj dobijo med 1.500 in dva ti soč evri na mesec, omenja primer Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa. Pri tem poklicu gre za delo na višini, je naporno, delavci so izpostavljeni vre menskim vplivom, delovnik se lahko zavleče tudi do 12 ur, zato omenjena plača vključuje tudi vse dodatke. Dodatki za delovne razmere in uspe šnost torej lahko lepo popravijo plačo, ki jo na koncu dobi delavec. Toda teh na našem seznamu plač nismo mogli upoštevati, saj se njihovo število in višina med poklici zelo razlikujejo, prav tako pa tudi mesečno variirajo – en mesec nekdo opravi recimo pet ur dežurstev, drugi mesec deset ur. Za nimiv je tudi primer izkušenih voznikov tovornja kov, ki imajo minimalno 570 evrov neto osnovne plače, a z dodatki lahko dobijo od 1.300 do 1.500 evrov, izkušeni kuharji pa recimo 1.200 evrov, do daja Alojz Šket iz Atame. Takšnih poklicev je prav zaprav veliko oziroma čedalje več. Recimo plače tržnikov, akviziterjev, zavarovalnih zastopnikov, nepremičninskih posrednikov so močno odvisne od prometa, ki ga opravijo. Plača stevardes, kopi lotov in kapetanov je odvisna tudi od števila po letov. Dodatki pa znašajo skoraj 500 evrov za re cimo stevardeso in 1.700 evrov (bruto) za recimo kapitana. Dodatki kontrolorjev letenja nanese jo skoraj še eno njihovo plačo, in sicer 40 od stotkov plače, farmacevtov pa 25 odstotkov k osnovni plači. Bolj skromni so dodatki recimo pismonoše, in sicer 10 odstotkov osnovne plače. Veliko se je v minulih le tih govorilo o plačnih rekorderjih javne uprave. Največ dodatkov in dežurstev je recimo med zdravniki specialisti, v pov prečju prejmejo okoli 780 evrov neto (1.118 evrov bruto) dodatkov na mesec, kažejo pov prečne ocene ministrstva za zdravje. Več kot 1.500 evrov osnovne plače imajo arhitekt ITaplikacij, letališki kontrolor, kapitan letala, zdravnik specialist, razvijalec programske opreme ... Na minimalcu, a z dva tisoč evri plače Med delodajalci je tudi znano, da se včasih z zaposlenimi »uradno« dogovorijo za mini malno plačo, ki po zakonu znaša 789 evrov bruto, kar pomeni okoli 570 evrov neto, pre ostalo pa potem poračunajo v neobdavčljivi obliki – ali na roke ali v obliki potnih stroškov, dnevnic, drugih bonitet. »Plače same po sebi pomenijo visok strošek za delodajalca, zato danes ni ravno v navadi višanje plač, prej ni žanje na minimalno plačo,« opaža Želimirko Pavlović iz agencije Agado. Ob tem omeni de lodajalca, ki jim je takoj na začetku povedal, da delavcem izplačujejo le minimalne plače, preostalo pa v obliki dodatkov. Takšna praksa je pogosta tudi tam, kjer za posleni sam skrbi za svoje posle in prihodke, z zelo malo ali nič nadzora delodajalca in delu je kot nekakšen podjetnik, ki je formalno za poslen. Osnovna plača v tem primeru je nizka, vse drugo pa je odvisno od ustvarjenega pro meta. Delodajalci se namreč ne želijo zavezati k fiksnemu plačilu visoke plače, če se je z do datki mogoče prilagajati temu, koliko zaposle ni prinese v podjetje, pojasnjuje Valerija Čuček Schmalzer. Takšno zniževanje skupnega stro ška delodajalca je pogosta praksa v nekaterih panogah, recimo v gostinstvu, še dodaja. Pre nekateri delodajalci od delavcev tudi zahtevajo, da odprejo svoje espeje, saj je to zanje ceneje. 12 Tema z naslovnice Neto osnovne plače 77 poklicev (brez d POD 1.000 EUR Poklici (M/Ž) Avtomehanik Zaposleni z 10 let delovne dobe (v EUR/mesec) Začetnik (v EUR/mesec) od 720 do 950 od 600 do 800 od 715 do 1.010 od 650 do 850 770 670 Čistilec prostorov od 600 do 750 od 570 do 600 Dimnikar od 800 do 900 od 650 do 770 Električar od 650 do 900 od 600 do 750 Frizer od 600 do 800 od 570 do 700 Gasilec od 750 do 1.000 od 700 do 750 Gozdar od 850 do 1.000 od 700 do 750 od 560 do 700 560 Bančni uradnik na okencu Carinik Komunalni delavec (smetar) Kriminalist 770 720 Kuhar od 750 do 1.000 od 600 do 750 Kurir od 600 do 850 od 570 do 650 Mesar od 650 do 950 od 570 do 650 Mizar od 800 do 900 od 600 do 700 Natakar od 650 do 850 od 570 do 650 Pek od 600 do 800 od 570 do 700 Pismonoša Pleskar Podčastnik v vojski Polagalec ploščic Policist 700 670 od 700 do 900 od 600 do 750 920 750 od 700 do 1.000 od 600 do 700 750 690 Poslovodja v trgovini od 750 do 900 od 700 do 850 Pravosodni policist (paznik v zaporu) od 770 do 830 od 650 do 680 Prodajalec v trgovini od 650 do 800 od 600 do 700 Srednja medicinska sestra v ambulanti 720 625 Stevardesa 700 600 Stevardesa (vodja) 880 660 Šivilja od 600 do 800 od 570 do 600 Tajnica od 650 do 1.000 od 600 do 770 Tehnik za podporo uporabnikom od 700 do 900 od 600 do 850 Varnostnik od 600 do 850 od 570 do 650 Vodovodni inštalater od 800 do 950 od 600 do 700 Vojak 820 670 Voznik tovornjaka od 700 do 950 od 600 do 700 Zidar od 750 do 950 od 560 do 650 Viri: Adecco, Agado, Atama, Kadis, Kariera; Adria Airways; Snaga, Pošta Slovenije, Finančna uprava RS; ministrstvo za javno upravo (za poklice v zdravstvu in izobraževanju; pri zaposlenem z desetimi leti delovne dobe so upoštevali osnovo plačo, zvišano za tri plačne razrede, saj lahko posameznik napreduje za en plačni razred v treh letih; poslali so nam osnovne bruto plače, ki pa smo jih preračunali v neto z upoštevanjem zgolj splošne davčne olajšave in dodatka na delovno dobo), ministrstvo za obrambo (poleg dodatka na delovno dobo smo upoštevali še dodatek na stalnost), Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij; Kontrola zračnega prometa Slovenije, Generalna policijska uprava (kriminalist, policist in kriminalistični inšpektor specialist: upoštevali so povprečno izplačane plače, neto plačo so izračunali na podlagi bruto plače, dodatka na stalnost in delovno dobo); Lekarniška zbornica Slovenije (upoštevali so 32. plačni razred pri začetniku in 38. pri delavcih z desetimi leti delovne dobe); op.: gre za ocene izhodiščnih neto plač kadrovskih agencij; upoštevali smo le tiste ocene za posamezni poklic, kjer smo prejeli ocene vsaj treh; vse agencije namreč nimajo ocen za vse poklice; pri preračunih nekaterih plač iz bruto osnovnih plač v neto smo si pomagali s kalkulatorjem na racunovodja.com; ocene smo zaokroževali; rangirano je po abecedi; gre za okvirne izhodiščne neto plače z upoštevanim dodatkom na delovno dobo (za zaposlene deset let) ter splošne davčne olajšave, pri ocenah pa niso upoštevani dodatki na uspešnost, pogoje dela, prav tako ni upoštevanih regresov, delitev dobičkov, vzdrževanih družinskih članov ... dodatkov) 13 MED 1.000 IN 1.500 EUR Poklici (M/Ž) Zaposleni z 10 let delovne dobe (v EUR/mesec) Začetnik (v EUR/mesec) Akviziter od 1.000 do 1.100 od 600 do 800 Častnik v vojski 1.060 900 Dipl. medicinska sestra - dispanzer 1.050 890 Farmacevt v lekarni 1.240 990 Finančni inšpektor 1.320 1.200 Gledališki igralec od 1.070 do 1.200 od 950 do 1.000 Grafični oblikovalec od 1.000 do 1.300 od 900 do 1.000 1.270 Kopilot letala 1.440 Kriminalistični inšpektor specialist 1.000 920 Medicinski embriolog (II) 1.160 1.000 Omrežni administrator 1.400 950 Predstavnik za odnose z javnostmi od 1.100 do 1.300 od 900 do 1.000 Produktni vodja v marketingu od 1.300 do 1.500 od 900 do 1.000 Računalniški programer od 1.300 do 2.000 od 1.000 do 1.100 od 950 do 1.600 od 850 do 950 Računovodja Radiološki inženir (III) 1.100 950 Skrbnik spletne strani 1.250 900 od 1.000 do 1.300 od 800 do 900 Tržnik Učitelj Veterinar Vzgojitelj 1.050 920 od 1.100 do 1.250 1.000 1.040 920 od 800 do 1.150 od 600 do 700 od 1.240 do 1.480 1.100 Zaposleni z 10 let delovne dobe (v EUR/mesec) Začetnik (v EUR/mesec) Aktuar od 1.400 do 1.900 od 1.000 do 1.400 Arhitekt IT-aplikacij od 1.800 do 1.900 1.200 Borzni posrednik/analitik od 1.340 do 1.700 od 1.100 do 1.200 Zavarovalni zastopnik Zobozdravnik NAD 1.500 EUR Poklici (M/Ž) Letališki kontrolor Odvetnik 1.800 1.560 od 1.200 do 1.800 od 800 do 1.000 Pilot letala (kapitan) 1.960 1.760 Psihiater 1.800 1.600 Razvijalec mobilnih aplikacij od 1.500 do 2.000 1.150 Razvijalec programske opreme od 1.500 do 2.000 od 1.150 do 1.400 Razvojni inženir od 1.100 do 1.800 od 900 do 1.100 Sistemski inženir od 1.700 do 2.000 od 1.100 do 1.200 Skrbnik ključnih kupcev od 1.300 do 1.800 od 1.000 do 1.300 Splošni zdravnik 1.500 1.330 Strojni inženir od 1.400 do 1.800 od 900 do 1.000 Tržni raziskovalec od 1.300 do 1.600 od 800 do 900 Vodja IT-projektov od 1.300 do 1.900 1.050 Vodja upravljanja blagovne znamke od 1.200 do 1.600 1.050 Zdravnik specialist od 1.500 do 1.820 od 1.300 do 1.600 Zdravniki specialisti v povprečju prejmejo okoli 780 evrov neto dodatkov na mesec, prav toliko pa jih lahko prejme tudi izkušen klepar krovec. Vrh perspektivnih poklicev zasedajo računalniški poklici, sledijo kirurgi, splošni zdravniki, nato strojni inženirji ... 14 Tema z naslovnice Kako smo sestavili seznam plač? Plače 77 poklicev smo sestavili ob pomoči petih kadrovskih agencij – Adecco, Agado, Atama, Kadis, Kariera. Ker informacij o plačah nimajo za vse poklice, smo upoštevali le tiste, za katere smo prejeli ocene vsaj treh agencij in nato izračunali povprečje. Za proračunske uporabnike (zdravnike, vojake, carinike) in preostale specifične poklice, kot sta pismonoša, stevardesa, smo se obrnili na pristojne službe ali podjetja. Gre za osnovne neto plače, kar pomeni, da niso upoštevani dodatki na te plače. Zakaj vzgojiteljica Martina nima 1.500 evrov plače? V javnosti se največkrat govori o bruto osnovnih plačah, ki so tudi zapisane v pogodbah o zaposlitvi. Izplačane plače pa so seveda drugačne. Če upoštevamo vse prispevke, splošno davčno olajšavo in 3,3-odstotni dodatek za 10 let delovne dobe, dobi recimo vzgojiteljica, poimenujmo jo Martina, 1.050 evrov, skoraj tretjino manj, kot je zapisano v pogodbi o zaposlitvi. Za prispevke za socialno varnost gre 350 evrov, akontacija dohodnine znaša 185 evrov (upoštevana splošna olajšava), izplača pa se ji 1.050 evrov neto plače, smo izračunali s pomočjo kalkulatorja na racunovodja.com. Če Martina uveljavlja olajšavo za dva vzdrževana člana, se ji izplača 100 evrov več, torej 1.150 evrov. Na plače vplivajo davčne olajšave, število vzdrževanih članov, akontacija dohodnine ... Plače se da »popraviti« tudi z različnimi dodatki. Po zakonu lahko delodajalci izplačujejo dodatke na delovno dobo, uspešnost in za delovne razmere. Teh na seznamu nismo mogli upoštevati, ker se razlikujejo med poklici pa tudi iz meseca v mesec. Potem so tu še posebna izplačila, kot so božičnice, delitev dobička, pa še regres, prevoz z dela in na delo, malica, terenski dodatki, dnevnice ... Na našem seznamu plač vseh teh dodatkov nismo upoštevali, z izjemo dodatkov za delovno dobo. Koga ni na seznamu, pa bi moral biti Seznam poklicev seveda ni popoln. V standardni klasifikaciji poklicev, ki je veljala do leta 2010, je navedenih 2.623 različnih poklicev, v novi klasifikaciji, ki ni več tako zelo podrobna, pa 607. Zajeli smo poklice, ki zanimajo širšo populacijo. Če za neki poklic nismo prejeli vsaj ocene treh agencij, ga na seznam nismo uvrstili. Kot zanimivost pa vseeno lahko dodamo nekaj ocvirkov. Alojz Šket iz Atame tako navaja nekaj primerov neto izhodiščnih plač, ki veljajo za solidna podjetja, in ne tista, ki izplačujejo minimalno plačo: recimo operater v proizvodnji 740 evrov, sestavljavec izdelkov 700, orodjar in drugi kovinarji 750, tehnolog v proizvodnji 930, tehnik v strojni, elektro- in podobni proizvodnji in montaži 820, varilec 850. Začetniki imajo približno 10 odstotkov nižjo plačo. Plejada poklicev Povedati je treba tudi, da so nekateri poklici tako razvejeni, da je težko računati povprečja, zato smo raje upoštevali range plač. Omenimo recimo medicinske sestre. Delovnih mest, ki jih lahko zasedejo, je 25. Temu primeren je tudi razpon plač, ki je lahko od 627 do 736 evrov neto (brez napredovanj). Podobno je tudi pri drugih poklicih iz zdravstva. Težava, ki so jo imele kadrovske agencije z ocenjevanjem plač, je tudi ta, da se pod nekaterimi nazivi skriva cela plejada različnih delovnih mest. Recimo tržniki lahko prodajajo zelo zahtevne izdelke, za kar potrebujejo veliko strokovnega znanja, univerzitetno izobrazbo, in zato imajo višjo plačo od tistih, ki tržijo izdelke široke potrošnje, kjer je navadno osnovna plača razmeroma nizka, so pa zato višje stimulacije, opozarja Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa. Podobno je tudi pri razvijalcih programske opreme, teh je namreč cela vrsta. Nevarnost nizkih plač in visokih dodatkov Zaradi takšne prakse se v javnosti velikokrat govori, da nekateri delodajalci motovilijo z različnimi dodatki, da bi okrog prinesli državo. »Ni nujno, da gre pri izplačilih dodatkov za motoviljenje, lahko delodajalci s tem tudi stimulirajo, če drugega nimajo ali ne znajo. Večja težava kot motoviljenje je neznanje uporabe plačila za delo kot elementa pozitivne stimulacije,« opozarja Alojz Šket. Dodatki so mehanizem ravnanja z ljudmi, tudi v najbolj uglednih podjetjih imajo lahko zaposlene z nizko plačo, a s precejšnjimi dodatki, dodaja. Tega se očitno čedalje bolj zaveda tudi država in je to »težavo« delno rešila z ureditvijo obrazca REK-1, ki je začel veljati letos, pravi Tilen Prah iz Kariere. Tam je poleg obračunanih plač in drugih dohodkov treba navesti tudi »neobdavčljive« dohodke delavca, kot so povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane, stroške službenih poti, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, odpravnine ... Podatka o tem, koliko v povprečju znašajo izplačila neobdavčljivih dohodkov na finančni upravi, kamor je treba ta obrazec oddati, nimajo. A pozor! Vsa ta telovadba delodajalcev z dodatki ne pomeni dobre novice za delavce, saj bo zaradi nizke osnovne plače njihova pokojnina nizka. »Slovenci veliko delamo, tudi na črno in se ne obremenjujemo, vsaj ne do upokojitve, če je od naših zaslužkov malo vplačanega v pokojninsko blagajno. A ko bomo šli v pokoj, bo osnova za izračun pokojnine mnogo nižja od tistega, kar smo v aktivnem delu življenju zaslužili za neto porabo,« opozarja Šket. Ni vse tako, kot se zdi Ko gledate izhodiščne plače nekaterih poklicev in se sprašujete, zakaj vaša plača ni tolikšna, kot je navedeno na seznamu, moramo še enkrat poudariti, da gre za primere osnovnih neto plač, ki smo jih dobili s pomočjo agencij. Vse agencije nimajo pregleda nad vsemi plačami zaposlenih v vseh podjetjih, zato njihove ocene izhajajo iz tega, kar poznajo. Recimo Radovan Kragelj pravi, da pozna kar nekaj uspešnih podjetij, kjer imajo zaposleni že v osnovi za 60 odstotkov višjo plačo kot zaposleni v podobnih podjetjih v isti panogi, dobivajo pa tudi regres in tako imenovano trinajsto plačo. Omenimo še, da se plače istih poklicev očitno še vedno precej razlikujejo med spoloma. 15 Ženske imajo tudi na splošno za slabih pet odstotkov nižje plače, zlasti to velja za poklice, kot so strokovnjaki različnih področij, tehniki, visoki uradniki, menedžerji ..., kažejo podatki statističnega urada. Petina Slovencev v službi vztraja zaradi plače Zakaj greste vsako jutro v službo? Petina anketirancev, ki je odgovarjala na spletni strani finance. si, vztraja v službi zaradi plače, 16 odstotkov pa bi jo zamenjalo, a za to nima poguma. Dobra četrtina vztraja v službi, ker jo z veseljem opravlja. Kar sedem odstotkov anketirancev pa bi jo zamenjalo, a so zadolženi in se bojijo, da bi ostali na cesti. Peščica je takšnih, ki hodi v službo zaradi super sodelavcev, ker nadaljujejo družinsko tradicijo ali ker jih služba izpopolnjuje. In kateri so še drugi odgovori, da vztrajajo v svoji službi: ker mi delodajalec plačuje študij; ker sem pred upokojitvijo in mi ni do zamenjave; ker načrtujem otroka in ne upam dela za nedoločen čas postaviti na kocko, ker v današnjem času ni možno priti do drugega delovnega mesta, čeprav je plača nizka, se službo bojim zamenjati. Kdo danes dobi delo Da boste lahko dobro živeli, torej imeli spodobno plačo, pa ni nujno treba na fakulteto, čeprav je med mladimi in predvsem njihovimi starši še vedno razširjeno drugačno mnenje. Višje osnovne plače v povprečju res dobivajo prav tisti z višjo izobrazbo, je pa tudi precej izjem. »Dogaja se, da so kandidati za delovno mesto računovodje pripravljeni sprejeti tudi minimalno plačo, in to takšni z visoko izobrazbo. To je na žalost realnost trenutnega trga dela,« pravi Tilen Prah. »Danes gredo vsi na fakulteto, saj si želijo postati inženirji, ekonomisti, pravniki in učitelji, ni pa delavcev, ki bi zasedali manj kvalificirana delovna mesta. Kaže, da ima Slovenija s tovrstnimi poklici resno težavo in primorani smo jih uvažati iz drugih držav,« opozarja Želimirko Pavlović iz agencije Agado. Med omenjenimi poklici so najbolj zaželeni varilci, ključavničarji, električarji, fasaderji in monterji, mehatroniki, oblikovalci kovin, krovci kleparji, orodjarji ... Če pogledamo na seznam neto plač, lahko ti pričakujejo pod tisoč evri na mesec, koliko bodo dobili na koncu meseca, pa je seveda odvisno od dodatkov, izkušenosti. Čeprav ti poklici med mladimi niso med bolj priljubljenimi, pa so lahko plače za izkušene z veliko znanja kar visoke, pravi Čuček Schmalzerjeva. Začetniki dobijo pod tisoč evrov Kaj lahko pričakujejo tisti srečneži, ki jim v teh časih uspe dobiti delo, se pravi začetniki? Če pogledamo na seznam poklicev, hitro ugotovimo, da večina dobi manj kot tisoč evrov, z izjemo nekaterih, kot so računalničar, finančni inšpektor, kontrolor letenja. Izvedeli smo, da je bilo za mesto kontrolorja letenja prijavljenih 1.518 ljudi in menda razlog ne tiči v lepi plači, ki za začetnike znaša 1.560 evrov (in dodatki v višini 40 odstotkov plače), ampak v zanimanju za letalstvo. Ponekod so razlike med plačami začetnikov in plačami tistih z desetimi leti delovne dobe precejšnje, tudi po 30 odstotkov in več. Največja razlika je recimo pri odvetnikih, produktnih vodjih v trženju, sistemskih in strojnih inženirjih, računalniških programerjih, najmanjša pa tam, kjer so plače že v izhodišču sorazmerno nizke. Med iskalci prve zaposlitve je 19 tisoč Sloven- ZAKAJ VZTRAJATE V SVOJI SLUŽBI? v odstotkih 19 28 Zaradi plače Ker jo z veseljem opravljam 16 Ker nimam poguma, da bi jo zamenjal 15 Drugo 7 3 Ker sem zadolžen in se bojim, da bom ostal na cesti Ker se bojim novih izzivov Krovci kleparji, ki imajo osnovno plačo okoli tisoč evrov, lahko z veliko izkušenj in znanja dobijo med 1.500 in dva tisoč evri na mesec, pojasni Valerija Čuček Schmalzer. 3 Nadaljujem družinsko tradicijo 4 Ker me izpopolnjuje 5 Zaradi super sodelavcev Vir: spletna anketa na finance.si; op.: vprašanje je del nagradnega natečaja, organiziranega v sklopu priloge Mladi in denar; N = 354 Trije izžrebanci prejmejo celodnevno vstopnico za Deželo savn v Atlantisu. cev oziroma 17 odstotkov brezposelnih, večina med njimi je starih od 25 do 29 let (17.840). Številka je verjetno višja, saj mladi vlečejo študij ali pa se na zavod sploh ne prijavijo. Gre za prikrito brezposelnost. Koliko pa je po drugi strani dejansko prostih delovnih mest? To je težko reči, saj delodajalcem ni več treba objavljati prostih mest na zavodu za zaposlovanje. Zdaj je tam objavljenih le 1.117 prostih delovnih mest. Pri zaposlovanju imajo delodajalci tudi svoje kaprice – velikokrat namreč ne želijo zaposliti začetnikov. Pri nekaterih poklicih začetnih položajev sploh ni, opozarjajo kadrovniki. »Neredko od na novo zaposlenih pričakujejo pet let delovnih izkušenj, starost do 28 let in urejene družinske razmere – kar velikokrat pomeni, da naj bi imeli že skoraj odrasle otroke. 16 Tema z naslovnice To je seveda vse prej kot logično,« opaža Radovan Kragelj iz Kragelj & Kragelj. Če pa zaposlitev že dobijo, se morajo sprijazniti z deli, katerih zahtevnost je daleč pod njihovimi sposobnostmi in znanjem. Številni med njimi po 150 zavrnitvah vlog za zaposlitev tudi obupajo, pravi Kragelj. Zato nekateri na tej točki zapustijo domovino ali pa odprejo lastno dejavnost, dodaja. lec mobilnih aplikacij in programske opreme, računalniški programer, razvojni inženirji, sledijo kirurgi, splošni zdravniki, nato strojni inženirji ... Med najmanj perspektivnimi so denimo sprevodnik na vlaku, carinik, tajnica, šivilja, kurir, vozniški inštruktor, rudar, bančni uradnik ... Večina teh se največkrat omenja med poklici, ki umirajo oziroma izumirajo predvsem zaradi tehnološkega napredka in avtomatizacije del. »Zaradi vse manjšega povpraševanja in selitve panog le malo podjetij s teh področij še ohranja pozitivno poslovanje. Njihov obseg pa počasi ne zadostuje več za vzdrževanje šolskega programa,« še dodaja Prah. Javni ali zasebni sektor? Včasih so starši svojim otrokom svetovali, naj si poiščejo službo v javnem sektorju, pa jim ne bo nič hudega v življenju. Teh časov ni več. Zaradi krize se v javnem sektorju ne zaposluje več tako, kot se je včasih, razen v izjemnih primerih. Cilj pa je tudi zmanjšanje števila zaposlenih za odstotek na vseh ravneh, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. Na našem seznamu je približno četrtina poklicev, ki prejemajo plačo iz državnega proračuna. Njihove plače so javno znane in določene tudi s plačnimi razredi. Najvišje osnovne plače, če gledamo samo poklice z našega seznama, imajo poklici iz zdravstva, recimo zdravniki specialisti, zobozdravniki, zdravniki; sledijo poklici iz izobraževanja, učitelji mentorji in vzgojitelji predšolskih otrok. Pod tisočakom pa prejemajo varuhi reda in miru, recimo policisti, vojaki, cariniki. Seznam javnih uslužbencev je kar dolg, omenili smo le nekaj značilnih primerov. Velikokrat se v javnosti debatira o razlikah v zaposlitvi v javnem in zasebnem sektorju; kdo ima višjo plačo in kdo kaj za to naredi. Zaposleni v gospodarstvu imajo v povprečju 931 evrov neto plače, v javnem sektorju pa 1.138 evrov, kažejo izračuni statističnega urada. Izračunavanje povprečij je zavajajoče, dokler ne pogledamo sestave izobrazbe zaposlenih. Visoko ali višješolsko izobrazbo, za katero se praviloma prejema višja plača, ima v javnem sektorju polovica zaposlenih, v gospodarstvu pa četrtina. Minimalno plačo v zasebnem sektorju prejema devet odstotkov zaposlenih, v javnem pa pet, kažejo podatki AJPES. Najbolj vroči so računalničarji Zdaj, ko približno vemo, kakšne so plače nekaterih poklicev, preverimo še perspektivnost. Kateri bodo najbolj iskani poklici v prihodnjih petih letih? Ob pomoči kadrovskih agencij, ki so dale ocene od ena za najmanj do pet za najbolj perspektivne, smo izračunali povprečno oceno perspektivnosti poklicev in tako sestavili lestvico. Vrh zasedajo računalniški poklici, kot so arhitekt IT-aplikacij, razvija- Slovenci veliko delamo tudi na črno in se ne obremenjujemo, če je od naših zaslužkov malo vplačanega v pokojninsko blagajno, a ko bomo šli v pokoj, bo osnova za izračun pokojnine mnogo nižja, opozarja Alojz Šket. Perspektiva z rezervo Kadrovniki seveda niso vedeževalci, zato Alojz Šket opozarja, da je treba sezam perspektivnosti poklicev jemati z veliko rezervo. »Najraje bi stolpec perspektivnih poklicev izbrisal,« pravi Šket. Zakaj? »Pred tremi leti smo mislili, da je zelo perspektivno biti zdravnik, zdaj pa jih je na zavodu za zaposlovanje polno, podobno velja tudi za medicinske sestre in še bi lahko našteval,« pojasnjuje. Ob tem omeni pravilo nekaterih poklicnih usmerjevalcev – če se v nekem obdobju neki poklic »oglašuje« kot perspektiven, se nikakor ne vpiši v to šolo, in nasprotno. »V času šolanja, torej v obdobju pet do osem let, se stvari največkrat, ne vedno, obrnejo,« opozarja. Gotovo pa je nekaj – prebivalstvo se stara, in to bo zanesljivo povzročilo precejšnje spremembe na trgu dela, dodaja Radovan Kragelj. »Odprle se bodo številne možnosti na področju oskrbe starajoče se baby boom generacije, zlasti po poklicih s celostno oskrbo starejših tako v materialnem, socialnem kot psihološkem smislu. Temu se bodo prilagodile celotne industrijske panoge,« razmišlja Kragelj. Bolj se bodo iskala tudi specializirana in specialistična znanja s področja informacijske tehnologije, bioinformatike, nevroznanosti. Pričakovati je tudi združevanje področij, recimo nanotehnologije, informatike in genetike, kar bo zahtevalo verjetno povsem nov profil strokovnjakov s sinergičnimi znanji. Po koncu gospodarske krize bodo verjetno nastali tudi novi finančni produkti, zaradi česar bo potreba po drugačni obliki finančnega upravljanja in svetovanja. Zanimivo je še področje analize, upravljanja in sinteze podatkov, našteva Kragelj. Poleg že omenjenih Zoran Savin iz Mojedelo.com. omeni okoljske specialiste, arhitekte ter strokovnjake s področja zelenih tehnologij in obnovljivih virov energije, češ da bo okolje v kratkem številka ena na področju zaposlovanja. Priložnosti so tudi v kmetijstvu, saj bo 17 oskrba s hrano postala veliko bolj tehnološko vpra- ga je delodajalec vzel že pred časom, počasi šanje. Zaradi vse večje zapletenosti in prepletenosti nazaj,« opaža tudi Valerija Čuček Schmaltrgov bodo iskani tudi raziskovalci trgov. zer. Je torej danes »nespodobno« zahtevati povišek? »Zahtevati povišek ni nikoli Hočem povišek! Je to nespodobno? nespodobno. Nasprotno, to je posledica zaveOb pogledu na seznam si bo marsikdo mislil, da bi danja, da delaš dobro, to je element podjemorda moral od šefa zahtevati povišek, a se bo hitro tnosti in razvoja. Ni čudno, da ZDA trenutno ugriznil v jezik in si rekel: Bodi srečen, da sploh imaš uspešno znižujejo brezposelnost. Pri nas službo. »Žal je veliko ljudi danes srečnih, če jim ne plače upadajo, redka dobra podjetja zdržiznižajo plače oziroma dobijo kakšen odstotek, ki jim jo višanje,« odgovarja Alojz Šket iz Atame. Ocena perspektivnosti poklicev v prihodnjih petih letih pri nas 5 - najbolj iskano, 1 - najmanj iskano POKLICI (M/Ž) Če zaposleni dosega nadpovprečne rezultate, potem seveda povsem logično in legitimno pričakuje, da mu bo delodajalec tudi v teh kriznih časih dodelil nagrado, povišek, napredovanje, meni Radovan Kragelj. POVPREČNA OCENA Arhitekt IT-aplikacij, razvijalec mobilih aplikacij, razvijalec programske opreme 4,7 Računalniški programer 4,6 Razvojni inženir, zdravnik 4,5 Strojni inženir 4,4 Sistemski inženir 4,3 Ekolog, medicinski embriolog, genetik, psihiater, psihoterapevt, spletni razvijalec, upravitelj podatkovnih zbirk, vodja digitalnih storitev 4,2 Tržnik 4,1 Medicinska sestra, osebni trener, pilot, prehranski strokovnjak 4,0 Kuhar, tržni raziskovalec 3,9 Farmacevt v lekarni, letališki kontrolor, omrežni administrator, učitelj tujih jezikov, zobozdravnik, električar 3,8 Odvetnik, skrbnik ključnih kupcev; vodja upravljanja blagovne znamke, davčni svetovalec, finančni kontrolor, fizioterapevt, rentgenski tehnik 3,7 Grafični oblikovalec 3,6 Davčni inšpektor, skrbnik spletne strani, strokovnjak za družabna omrežja 3,5 Gozdar, predstavnik za odnose z javnostmi, računovodja, tehnik za podporo uporabnikom, polagalec ploščic 3,4 Arhitekt, izvršitelj, policist, revizor, veterinar, aktuar, produktni vodja v marketingu, vodovodni inštalater 3,3 Kriminalist, nepremičninski posrednik, optik, stečajni upravitelj, turistični vodnik 3,2 Gasilec, mesar, mizar, pleskar, avtomehanik, čistilec, natakar 3,1 Borzni posrednik/analitik, frizer, geodet, mornar, trgovski poslovodja, vzgojiteljica predšolskih otrok 3,0 Zavarovalni zastopnik, akviziter, dimnikar, pek, smetar, zidar 2,9 Paznik v zaporu, stevardesa, vojak 2,8 Zlatar, zlatarski mojster 2,7 Cenilec, časopisni novinar, krupje, učitelj, voznik tovornjaka 2,5 Poštar, varnostnik, prodajalec v trgovini 2,4 Bančni uradnik pri okencu, gledališki igralec 2,3 Rudar 2,2 Vozniški inštruktor 2,1 Kurir, šivilja, tajnica 2,0 Carinik, sprevodnik na vlaku in avtobusu 1,8 Viri: Adecco, Agado, Atama, Kadis, Kariera, Kragelj & Kragelj, Mojedelo.com; op.: ocenjevali so perspektivnost poklicev s seznama več kot 100 poklicev; op: za nekatere poklice nismo dobili ocene plač, ker nismi prejeli ocen najmanj treh kadrovskih agencij. 18 Tema z naslovnice Povišek ali nagrada nista odvisna od kriznih ali nekriznih časov, ampak zgolj in samo od dosežkov in rezultatov. Če zaposleni dosega nadpovprečne rezultate, potem seveda pričakuje, da mu bo tudi delodajalec v teh kriznih časih dodelil nagrado, povišek, napredovanje. To je povsem logično in legitimno pričakovanje, dodaja Radovan Kragelj. Zahtevo po višji plači je treba tudi jasno utemeljiti v jeziku dodane oziroma presežne vrednosti, ki jo je zaposleni ustvaril v primerjavi z drugimi. In kakšen odziv lahko pričakujemo od delodajalca? »Delodajalci z vsaj povprečnim IQ s tem ne bi smeli imeti težav. Če se na to ne odzovejo primerno, potem zaposleni res ne bo videl prav nobenega razloga, da bi tudi v prihodnje dosegal nadpovprečne rezultate,« pojasnjuje Kragelj. Ob tem omenimo zanimivo statistiko iz ZDA. Tam kar 43 odstotkov podjetij dviguje plače svojim zaposlenim, piše v reviji Money Magazine. Kaj se bo pri nas dogajalo s plačami v prihodnje, je odvisno od gospodarskih razmer v državi, od položaja podjetij. Čeprav kadrovniki močno dvomijo, da se bodo plače poviševale, pa to ne velja za vsa podjetja. Plače selektivno višajo recimo v Krki in dodajo, da so lani plače vsem zaposlenim uskladili tudi z inflacijo. Danes gredo vsi na fakultete, saj si želijo postati inženirji, ekonomisti, pravniki in učitelji, ni pa delavcev, ki bi zasedali manj kvalificirana delovna mesta, opozarja Želimirko Če ne dobim službe, bom pa podjetnik Pavlović. Če službe ne dobiš, pa odpri svoje podjetje, velikokrat slišimo. Letos je bilo registriranih 15.231 novih podjetij, polovico tega so bili espeji, kažejo podatki AJPES. Z veliko večino poklicev, ki jih navajamo na seznamu, greš lahko na svoje – kuhar lahko odpre svojo restavracijo, carinik špeditersko podjetje ali svetovalno za uvoz/izvoz, kriminalist gre lahko med detektive, zdravnik ima lahko zasebno ordinacijo ... Seveda pa je treba svoje storitve ali izdelke znati prodati na trgu, kar pa je veliko težja naloga. Trg je neusmiljen do vseh, ki vstopijo nanj. »Espejevstvo, ki je odziv na pomanjkanje zaposlitvenih možnosti in pomeni le možnost preživetja posameznika, ni dobra rešitev,« opozarja Valerija Čuček Schmalzer. Brez jasne vizije in odgovorov na vprašanja: kaj znam, kaj lahko ponudim, zakaj je moj izdelek za druge zanimiv, kako je trg s tem pokrit, kolikšna zagonska sredstva potrebujem, katero tržno nišo lahko zapolnim ... je uspeh bolj malo verjeten, dodaja Kragelj. Želimirko Pavlović denimo opaža, da imajo samostojni podjetniki, ki so za odprtje s. p. prejeli subvencije, velike težave z zagotavljanjem plačila prispevkov, saj na trgu ne prodajo dovolj svojega dela. Če gledamo daljše obdobje, torej pet let in več, je 54 odstotkov »subvencioniranih« espejevcev ohranilo samozaposlitev, pa pravijo na zavodu za zaposlovanje. Celo več, ti tudi zaposlujejo. Od leta 2007 do 2013 je bilo pri prejemnikih subvencije za samozaposlitev ustvarjenih več kot 2.600 novih delovnih mest, dodajo. Cerklje na Gorenjskem s 1.422 evri neto plače Najvišjo neto plačo med slovenskimi občinami imajo v Cerkljah na Gorenjskem, in sicer 1.422 evrov neto, ugotavlja statistični urad, ki zbira podatke o plačah po podjetjih s sedežem v posameznih občinah. In kako to komentira »lokalec« in finančnik Simon Mastnak, sicer izvršni direktor Skupine Alta: »Predvidevam, da je ta podatek predvsem posledica plač v treh največjih družbah v občini okoli Aerodroma Ljubljana, kjer je zaposlenih veliko strokovnjakov s specifičnimi znanji iz letalstva, ki imajo za slovenske razmere verjetno razmeroma dobre plače.« Po piarovsko še doda: »Prebivalci Cerkelj na Gorenjskem se dejansko tudi počutimo kot najbogatejši v Sloveniji. A to ni zaradi morebitnih visokih plač, ampak ker imamo privilegij, da živimo v eni najlepših evropskih vasic, nad katero kraljuje Krvavec.« Katera podjetja so posredovala podatek o plačah, na statističnem uradu sicer ne morejo povedati. Cerkljam sledi Novo mesto s 1.207 evri neto plače (verjetno povprečje viša Krka, morda tudi Revoz); Šoštanj (verjetno zaradi Termoelektrarne Šoštanj) s 1.134, na četrtem mestu je Ljubljana s 1.125 evri neto plače. Najnižje neto plače, okoli 660 evrov, so v majhnih občinah, kot so Zavrč, Osilnica, Kostanjevica na Krki, Rečica ob Savinji. Če gledamo nekoliko širše, torej regionalno, imajo prebivalci osrednje Slovenije najvišje neto plače, in sicer povprečno 1.082 evrov neto, prav veliko ne zaostaja jugovzhodna regija s 1.047 evri, z malce pod tisočakom pa sledita Gorenjska in obalno-kraška regija. V Pomurju in Podravju imajo najnižjo plačo, malce nad 900 evri neto. »Zaradi visoke brezposelnosti so na nekaterih območjih plače upadale, saj je ponudba kadra precej večja kot povpraševanje in ljudje so zato pripravljen delati za manj. Pojavlja se sicer nekaj deficita na obmejnih območjih z Avstrijo in Italijo, kjer zaradi delovnih migracij primanjkuje nekaterih profilov, zaradi tega so pritiski na dvig plač večji, kajti samo tako lahko delodajalci motivirajo kader, da ostane na 'naši' strani meje,« pravi Tilen Prah. 19 Kako je sestavljena vaša plača Osnovna plača (fiksni del plače, ki je zapisan v pogodbi o zaposlitvi) + dodatki a) za posebne pogoje dela (za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo, za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu, za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu ... Višina se lahko določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma urne postavke. b) za delovno dobo (višina je določena v kolektivnih pogodbah za posamezno dejavnost; v večini primerov pa je ali 0,33 odstotka ali 0,55 odstotka od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto). + delovna uspešnost (se določi glede na učinkovitost, kakovost in obseg opravljanja dela; je variabilen dodatek, ki je lahko iz meseca v mesec različen) (+ poslovna uspešnost - če je ta del pogodbe o zaposlitvi, je variabilen dodatek in odvisen od uspešnosti podjetja) Na obmejnih območjih z Avstrijo in Italijo zaradi delovnih migracij primanjkuje nekaterih profilov, zato so pritiski na dvig plač večji, pravi Tilen Prah. = BRUTO PLAČA (je osnova za obračun akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost) - prispevki za socialno varnost (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje, za starševsko varstvo) in akontacija dohodnine + povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz med delom, z dela in na delo, malica ...) je neobdavčljiv znesek, torej se ne vključuje v osnovo za odmero davka in prispevkov za socialno varnost; minimalne višine so opredeljene v kolektivnih pogodbah = NETO (IZPLAČANA) PLAČA (plača, ki jo delavec prejme na svoj TRR) Vir: zakon o delovnih razmerjih 10 občin z najvišjimi neto plačami (na mesec) Cerklje na Gorenjskem Novo mesto 1.207 eur Šoštanj 1.134 eur Ljubljana 1.125 eur Dol pri Ljubljani 1.074 eur Štore 1.074 eur Dobje 1.051 eur Šempeter Vrtojba 1.032 eur Koper 1.031 eur Ruše 1.030 eur Vir: Statistični urad RS; op.: plače julij 2014 1.422 EUR »Prebivalci Cerkelj na Gorenjskem se dejansko tudi počutimo kot najbogatejši v Sloveniji. A to ni zaradi morebitnih visokih plač, ki so predvsem posledica plač v treh največjih družbah v občini okoli Aerodroma Ljubljana,« pravi Simon Mastnak.