Priloga 8_Rimska arhitektura.pdf
Avtor: Tamara Vesel, 1.c Mentor: V. Kušar Pomlad 2014 Rimska arhitektura Tamara Vesel Kazalo Povzetek .............................................................................................................. 3 Summary ............................................................................................................. 3 UVOD .................................................................................................................. 4 GRADBENI MATERIAL ........................................................................................... 4 RIMSKI URBANIZEM ............................................................................................. 6 MESTO ....................................................................................................... 6 FORUM ....................................................................................................... 6 SAKRALNA ARHITEKTURA .................................................................................... 7 PANTEON ................................................................................................... 7 JAVNE ZGRADBE .................................................................................................. 9 BAZILIKA .................................................................................................... 9 TERME ....................................................................................................... 9 GLEDALIŠČE ............................................................................................. 10 CIRKUS .................................................................................................... 10 AMFITEATER ............................................................................................ 11 STANOVANJSKA ARHITEKTURA .......................................................................... 12 INZULA..................................................................................................... 12 DOMUS .................................................................................................... 12 VILA ......................................................................................................... 13 PALAČA .................................................................................................... 13 MONUMENTALNA ARHITEKTURA ........................................................................ 13 SLAVOLOK ................................................................................................ 14 ...................................................................................................................... 15 1 Rimska arhitektura Tamara Vesel STEBER .................................................................................................... 15 POSEBNA ARHITEKTURA .................................................................................... 16 RIMSKE CESTE.......................................................................................... 16 MESTNE ULICE ......................................................................................... 17 MOSTOVI ................................................................................................. 17 Kazalo grafov, tabel in slik ............................................................................... 19 Stvarno kazalo ................................................................................................ 20 VIRI: .............................................................................................................. 21 Spletni: ....................................................................................................... 21 Pisni: .......................................................................................................... 21 2 Rimska arhitektura Tamara Vesel Povzetek V tem referatu vam bom predstavila antično arhitekturo in gradbeništvo. Rimljani so navdih za svoje zgradbe (domus, inzula,..) in ostale gradbene objekte (amfiteater, gledališče, cirkus,..) črpali tudi od svojih sodobnikov Grkov. Njihov največkrat uporabljen material pri gradnji je bil beton. Gradili so stavbe, ki so bile namenjene vsem slojem prebivalstva, od vladarjev do najpreprostejših ljudi. Veliko so dali tudi na bivanjsko kulturo, zato so zgradili kanalizacijo in vodovod in s tem uredili higienske in zdravstvene razmere v cesarstvu. Zgradili so ceste, tunele, akvadukte, mostove – vse to tudi z namenom povečati rimski imperij, saj je tako vojska imela olajšan dostop do neosvojenih ozemelj. Rimljani so bili tudi ljubitelji blišča, zabave, druženja – v ta namen so zgradili cirkus, Kolosej in vsem dostopne terme, kjer so se poleg druženja med posameznimi sloji prebivalstva sklepali tudi posli. Najbolj zanimivo se mi zdi to, kako napredni, iznajdljivi in vsestranski gradbeniki so bili Rimljani. Njihove gradbene mojstrovine odlično kljubujejo zobu časa in jih lahko občudujemo ter uporabljamo tudi danes. Summary In this paper I will present ancient architecture and construction. The Romans were inspired by ther contemporaries greeks. The most used material in the construction was concrete. Build buildings were intended for all sections of the population, from the rulers to the simplest people. Residntial culture have been very important, so they built a sewage system and water supply and thereby regulate the hygiene and health conditions in the Empire. They built roads, tunnels, aqueducts, bridges – everyting with a view to increasing, that the army had easier access to not won terriories. The Romans were also fans of glamour, parties, gatherings – for this purpose the circus werw built, the Colosseum and the spas accessible to all, where in addition to the association between the individual layers population suggest a business. It seems to me that the most interesting thing about the Romans was how advanced, resourceful and versatile builders were they. Their construction masterpieces can be admired and used even today. 3 Rimska arhitektura Tamara Vesel UVOD Antično1 obdobje obsega čas rimske osvojitve Vzhodnih Alp od začetku štetja let do ustalitve njihove civilizacije2 v prvih treh stoletjih našega štetja. Rimska kultura je dosegla višek antične kulture in umetnosti. Rimljani so z izgradnjo cest, ustanovitvijo trgovskih poti in postavljanjem vojaških taborov, dali našim krajem zgodovinski pomen. Razvile so se razne obrti, ustanavljali so mesta, ki so v prirejeni obliki ohranila imena. Posledice vplivov rimske civilizacije v preteklosti so vidne še danes. GRADBENI MATERIAL Gradbeni material je vsaka snov, ki jo lahko uporabimo v gradbeništvu, pri izdelavi konstrukcij. Za gradnjo domovanj in drugih objektov je človek preizkusil že veliko večino materialov, ki pa jih je poiskal v naravi. Tudi Rimljani so uporabljali naravne gradbene materiale kot so kamen, les, glina. V glavnem so Rimljani uporabljali zidavo, katero so prekopirali iz grške in etruščanske tehnike. Njen temeljni material je bila opeka, zidana na suho brez malte. Kamne so držali skupaj zatiči. Vendar je imela ta tehnika tudi nekaj pomanjkljivosti. Dvigalne naprave, ki so bile v presenetljivem tehničnem razvoju, so ob dviganju blokov pustile sledi. Druga pomanjkljivost pa je bila ta, da zatiči niso zagotavljali zadostne trdnosti stavbe. MATERIAL Delež materiala zgrajenih stavb (%) Les 19 % Beton 50 % Kamen 31 % Tabela 1: Delež materiala 1 2 Doba starih Grkov in Rimljanov Prikaz faz razvoja skupnosti 4 Rimska arhitektura Tamara Vesel Delež materiala zgrajenih stavb(%) 19% 31% Les Beton Kamen 50% Graf 1: Delež materiala zgrajenih stavb Eden od vzrokov za razmah opečne vezave je tehnična iznajdba imenovana OPUS CAEMENTICUM ali uliti zid. Pri tem postopku so malto nadevali v opaž iz desk, nato pa nanjo nalagali plast kamnov ter to ponavljali dokler, zid ni dosegel želene višine. Zid so nato obložili z drobnimi lomljenci ali opečnimi zidaki. S to tehniko je bilo mogoče postaviti loke in oboke, zmožne velike nosilnosti. Zidne obloge so se na trenutke menjale. Omenila bom le najpomembnejše. OPUS INCERTUM – sestavljen iz majhnih koščkov lomljenca, položenih drug ob drugem OPUS RETICULATUM – sestavljen iz majhnih, rombastih kamnitnih blokov, ki spominjajo na mrežo OPUS QUASI RETICULATUM - je podobna prej omenjeni, le manj izdelana OPUS LATERICIUM – je zidna obloga za oblikovanje pripravnih opečnih zidakov OPUS MAXTUM – je mešanica obeh prej omenjenih kamnitnih in opečnatih oblok Približni časovni podatki o nastopih različnih tehnik: Tehnika zidne obloge Opus Opus Opus Opus Opus Opus Opus Časovni podatki quadratum ..................................................................... 8. stoletje pred caemenicum ......................................................... konec 3. stoletja pred incertum .............................................................. konec 3. stoletja pred reticulatum ............................................................. sredi 1. stoletja pred quasi reticulatum .................................................... sredi 1. stoletja pred latericium ............................................................... sredi 1. stoletja pred mixtum ..................................................................... sredi 1. stoletja po 5 Kr. Kr. Kr. Kr. Kr. Kr. Kr. Rimska arhitektura Tamara Vesel RIMSKI URBANIZEM MESTO Rim je bil naraščajoče mesto, na sedmih gričih se je širilo spontano. Tako hitro naraščajoča mesta so bila v imperiju redka. Mestno jedro je bilo na Kapitolu – rimska akropola z Jupitrovim središčem s forumom (glavni trg) ob vznožju. Med hišami so bile raztreseni različni arhitekturni elementi.: terme, gledališča, javne knjižnice, amfiteatri… Dvanajst akvaduktov je Rimu dnevno dovajalo več kot milijardo litrov sveže gorske vode. Odplake je odvajal sistem podzemnih kanalov – nekateri so bili še iz etruščanskih časov. Nova mesta so načrtovali geometrično pravilno, po vzorcu rimskih vojaških taborov. Ti so imeli svoja izhodišča v etruščanski shemi mest – URBUS QUADRATA. Rimska urbus quadrata je bila komunalno dobro opremljena (tekoča voda, kanalizacija itd.). FORUM Na mestu današnjega rimskega foruma so imeli Etruščani tržnico, v Rimu pa je ta kraj dobil izrazito političen in gospodarski pomen. Najpomembnejše stavbe na forumu so bili državni arhivi (tabularium), slavoloki, govorniški oder (rostra) in pa senat (kurija). Forum se je nahajal v križišču glavnih cest (carda in decumanusa) in je bil srce mesta. Namenjen je bil političnemu, gospodarskemu in javnemu življenju prebivalcev. Poleg javnih zgradb prej omenjenih, so ga krasili tudi obeliski, pripeljani iz Egipta. Rimski forum se je začel razvijati v času Julija Cezarja in se je z vladanjem Avgusta, Nerona in Trajanja čedalje bolj širil. Na njem so se sklepali Slika 1: Ostanek foruma posli, tu so potekali najsvetejši družabni obredi, govorniki boji, zmagoslavja in pogrebne svečanosti; tu sta se zbirala senat in ljudstvo. 6 Rimska arhitektura Tamara Vesel SAKRALNA ARHITEKTURA Rimljani so gradili pravokotna in okrogla svetišča. Rimski tempelj združuje etruščansko zasnovo (oblika) in grško stebrišče (dekoracija). Tempelj stoji na visokem podstavku, po stopnicah je dostopen le s prednje strani. Polovico templja zavzema eno ali triladijska celota, drugo polovico pa trem – nadstrešek na stebrih. Znameniti rimski tempelj je rimski Panteon. PANTEON Panteon je temelj posvečen vsem bogovom religije ali mitologije določene kulture. Panteon v Rimu je najbolj ohranjena stavba starega Rima in morda tudi ena najbolj ohranjenih stavb tistega časa. Je ena od najbolj pomembnih stavb v zgodovini arhitekture. Zgradil ga je rimski imperator Hadrijan med 118-128, na mestu, kjer je stal manjši tempelj, ki ga je zgradil državnik Markus Vipsanius Agrippa 27 pred našim štetjem. V začetku 7 stol. je Slika 2: Sprednja stran panteona bil posvečen v katoliško cerkev, kar ga je obvarovalo pred uničenjem. Panteon je najstarejši stoječi objekt kupolaste oblike. Preddverje je sestavljeno iz 16 korintskih granitnih stebrov, ki so visoki 12,50 m. Ogrodje strehe je bilo iz brona, ki ga je papež Urban VIII. porabil za baldahin v cerkvi sv. Petra. Streha preddverja je bila iz pozlačenih bronastih ploščic; to je leta 665 cesar Konstant II. odpeljal v Carigrad. Stavba je iz zidane opeke in je bila večkrat obnovljena (leta 80 jo je zaradi požara obnovil Domicijan, nato Hadrijan, Septimij Sever in Karakala, zadnjo obnovo je izvedel papež Pij IX.). Vhodna bronasta vrata so še stara. V notranjosti je bilo v sedmih vdolbinah med marmornatimi stebri sedem kipov glavnih planetarnih bogov, in sicer: Apolona, Diane, Jupitra, Marsa, Merkurja, Saturna in Venere. Vse stene v notranjosti so bile pokrite z marmorjem. Kasete v kupoli so Slika 3: Okulus 7 Rimska arhitektura Tamara Vesel bile okrašene z modrimi polji in pozlačenimi bronastimi zvezdami. Kupola ima 43,3m premera (142 ft.), na vrhu je okulus, odprtina s premerom 9m, skozi katero je prostor osvetljen. Kupola, v bistvu obok nad okroglim tlorisom, je bila poleg križnega oboka nad vse pomembno rimljansko inženirsko odkritje. Zaradi horizontalnih sil je bila omejena njena konstrukcija, a še vedno bolj stabilna kot sodasti obok. Debelina kupole se giblje od 6,4 m pri tleh do 1,2 m na vrhu. Temelji Panteona pa so dolgi kar 7,4 m visoki pa 4,5 m. OKULUS je okrogla luknja na strehi, premera približno 9m. Služi za prezračevalne in klimatske ter optične namene. Svetloba, ki pada skozenj, obsije večino notranjščine (na tleh so narejene luknjice, ki skrbijo za drenažo). Okulus ni namenjen samo dekoraciji, ampak predvsem zmanjšanju mase strehe, saj je le-ta ogromna. Slika 4: Cel Panteon Kot sem že omenila, je Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom. Predstava o panteonu, kot svetišču vseh bogov izvira iz sumerske, grške in manihejske mitologije in je bila že zgodaj povezana s konkretnim krajem oz. samo zgradbo templja. Od razsvetljenstva naprej se je v evropski duhovni zgodovini, kakor tudi v nauku o veri, pojem besede »panteon« sčasoma posplošil in danes ne opisuje več samo (po pristojnostih/namembnosti razvrščene) skupine bogov sumerske, grške, manihejske ali rimske veroizpovedi, temveč se uporablja pri vseh mnogobožnih (politeističnih) religijah. Posamično ga uporabljajo tudi pri veroizpovedih, ki predstave o razvrščenosti bogov po pristojnostih, ne povezujejo s konkretnim zbirnim mestom za njihovo čaščenje. Med slednje sodita med drugim hinduizem in budizem. 8 Rimska arhitektura Tamara Vesel JAVNE ZGRADBE BAZILIKA Ime te zgradbe prihaja iz grške besede Basilika Stoa. 3 V grškem svetu je bila to zgradba, katero notranjščino so delili stebri na različne ladje. Rimska bazilika pa je bila čisto nasprotje Grški. V Rimu je bila bazilika namenjena sodišču, trgovanju in javnim shodom. Bila je ena pomembnejših stavb na forumu. Lahko je bila eno, tri ali pa pet ladijska, s pravokotnim tlorisom. Kip, pod katerem so razsojali, je stal na Slika 5: Bazilika sv. Petra koncu osrednje ladje. Nad stanskimi ladjami so zgradili galerije, zato da je bila dobro osvetljena tudi glavna oz. osrednja ladja. TERME Terme Rimljanov niso bile namenjene samo za kopanje temveč so bile večnamenski objekt s prostori za rekreacijo in duhovno sprostitev. Sredi parka, ki so ga obdajali družbeni prostori, knjižnice, tekališča, športna igrišča, je stala kopališka zgradba oz. terme v ožjem pomenu besede. V termah so bili prostori s toplim zrakom, topla in mrzla kopel, potilna kopel, masažni prostori, restavracije. Značilni so bili izjemni oboki in kupole iz betona nad glavnimi Slika 6: Stare rimske terme dvoranami. Notranjščina je bila zelo razkošna. Da bi cesarji dosegli večjo priljubljenost med ljudmi, si je skoraj vsak cesar v Rimu zamislil svoje terme. 3 Velika stebrna dvorana v Atenah 9 Rimska arhitektura Tamara Vesel Za ogrevanje so Rimljani izumili oseben sistem ogrevanja kopališč, ki se je imenoval HIPOKAVST. Ta sistem je izgledal tako, da so naredili dvojna tla. Zgornji sloj, po katerem so hodili, je bil postavljen na približno 60 cm visokih stebričkih. V vmesnem prostoru je krožil vroč zrak, ki so ga ogrevali v velikih pečeh. Vroči zrak je krožil tudi po ceveh, ki so bile vgrajene v zidove. Kasneje so ta sistem ogrevanja začeli uporabljati tudi v zasebnih hišah. Vodo, ki so jo potrebovali za kopališča in terme, so zbirali v posebnih zbiralnikih. Javna kopališča so imela tudi javna stranišča. Vso odpadno vodo iz kopališč so speljali do stranišč in z njo odplakovali iztrebke v javno kanalizacijo. GLEDALIŠČE Gledališče so Rimljani postavili na ravnem – kot samostojno zgradbo sredi mesta. Gledališča so bila lesena, dokler ni dal Pompej zgraditi v Rimu prvo zidano gledališče. Igralci so nastopali na odru, za katerim se je dvigala zidana stena z nadstreškom. Orkestra tako ni več služil kot prostor za nastopajoče, ampak kot prostor, kjer so sedeli senatorji. Slika 7: Gledališče CIRKUS Najstarejša oblika rimskih iger so bile konjske dirke, ki so jih prirejali v kotlini z imenom Vallis Marcia. Cirkus je pravokotnik, njegovi krajši stranici sta bili zaokroženi in nesimetrični. Areno je po dolgem delil dvignjen zid, ki je omejeval dirkališče. Najslavnejši in največji cirkus v Rimu je Cirkus Maximus; zgradil ga je Julij Cezar. Najpogostejše so bile dirke s konji. V Cezarjevem času pa so bile dokaj pogosti tudi boji z zvermi. 10 Slika 8: Zasnova cirkusa Rimska arhitektura Tamara Vesel AMFITEATER Najslavnejši amfiteater, amfiteater Flavijcev, bolj znan kot Kolosej, so začeli graditi pod Vespazijanom. Ime je dobil po kolosalnem, velikanskem Neronovem kipu, ki je stal v bližini. Kolosej ima štiri nadstropja, ki so gledano od spodaj navzgor, okrašena z dorskimi, jonskimi in korintskimi stebri. Četrto, najvišje nadstropje krasijo, pilastri. Dostop v poslopje je bil možen le skozi arkade v pritličju, nato so se gledalci po hodnikih razdelili po gledališču. Stebriščne konzole so nosile jambore, ki bi gledalce ščitile pred slabim vremenom. Slika 9: Amfiteater Sedeži gledalcev so bili razdeljeni po družbenih slojih. Čisto zgoraj, s stebri podprta terasa, je bila prostor za žene. Sužnji so morali na terasah stati. Edini del tribune, ki je bil zgrajen iz marmorja, je bil namenjen senatorjem. Vsak senator je imel sedež s svojim imenom. Visok je 54 m, veliki premer elipse meri 188 m, mali pa 156 m; s temi merami res dela čast svojemu vzdevku – Kolosej. Slika 10: Kolosej Napoved angleškega zgodovinarja Beda Venerabilis: ˝Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim. če bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim. in če bo padel Rim, bo padel tudi ves svet. Gledalci Stavba Gledalci Cirkus 400.000 400.000 300.000 Cirkus 200.000 Kolosej 50.000 Kolosej 100.000 Tabela 2: Javne zgradbe 0 Cirkus 11 Graf 2: Število gledalcev Kolosej Rimska arhitektura Tamara Vesel STANOVANJSKA ARHITEKTURA Rimljani so razvili številne stanovanjske zgradbe – inzula, domus, vila ter palača. Imeli so najvišjo bivalno kulturo antičnega sveta. Sodobnost je te vrhunske dosežke presegla le na tehničnem področju. Kakovost bivanja je ostajala vzor. INZULA Inzula (lat. Otok) je bila večnadstropna najemniška stanovanjska zgradba. Danes bi ji lahko rekli blok. Ime je dobila po svoji postavitvi. Stale so med ulicami kot otoki in tako ohranjale pravokotno zasnovo omrežja ulic v mestu. Visoke so bile približno 6 nadstropji (21 m). Niso poznali navpične kanalizacije, zato so bili prebivalci inzul prisiljeni uporabljati javna stranišča. Bivalne razmere so bile slabe, zato so najemniki večino časa preživeli zunaj in svoja stanovanja uporabljali le, ko so to morali – za spanje. Pogosti so bili tudi požari. Slika 11: Rimska insula DOMUS Domus je bila atrijska –enodružinska hiša. Pravimo mu tudi pompejska hiša, saj se je ta tip arhitekture najbolj ohranil prav v Pompejih. Ima značilen atrij – notranje dvorišče. Tloris ima v obliki pravokotnika. Ob ožji stranici je bil vhod s ceste. Za vhodom je veža (vestibul), ki vodi v notranje dvorišče (atrij) z bazenom za vodo v tleh (impluvij – hlajenje) in odprtino v stropu (compluvij – svetloba), skozi katero pada dež v bazen. Ob vestibulu so krila – to so prostori za čaščenje larov in penatov ter skladišča za živež. Lari so skrbeli za dober pridelek, penati pa za zalogo živeža – oboji so pomenili zaščitnike doma. Edikula je bil majhen tempelj, hišica, niši podoben arhitekturni element, namenjen za kip, oltar ali grob. Atrij se zaključuje s sprejemnico Slika 12: Rimski domus 12 Rimska arhitektura Tamara Vesel z ležišči – tu se je čakalo na sprejem. Sledi družinski del, ki ima v sredini peristil – parkovno urejen zunanji prostor, obdan s stebrišči. Ob vzdolžni stranici so sobe, na drugi strani pa je obednica. Če je zemljišče dovolj veliko, se družinski del nadaljuje v vrt. Vsi prostori so obrnjeni navznoter ali v atrij. Taberne so trgovine in obrtne delavnice, ki se odpirajo na cesto in ne spadajo v gospodinjstvo domus. VILA Vila je bila razkošna hiša za bivanje v poletnem času. Danes bi ji lahko rekli vikend. Sestavlja jo več zgradb, vrtovi in parki. Tloris je bil poljuben. Lep primer je Hadrijanova vila v Tivoliju, ki je izjemen arhitekturni kompleks. Če vili dodamo še gospodarske prostore (oljarne, vinarne, skladišča,..) villo rustico. Slika 13: Rimska vila dobimo PALAČA Palača je imela osnovno shemo domusa, vendar ogromnih razsežnosti. Znan primer je Dioklecijanova palača v Splitu, ki kaže ureditev po načelu rimskega mesta – urbus quadrata. Slika 14: Dioklecijanova palača (Split) MONUMENTALNA ARHITEKTURA V nasprotju z grško arhitekturo, ki je v svoje središče postavljala tempelj, so Rimljani v središče svoje gradbene umetnosti postavili izjemne, trajne umetniške (monumentalne) stavbe, ki so nastale iz praktičnih življenjskih potreb. Ta arhitektura je lahko izraža politično moč posameznika. 13 Rimska arhitektura Tamara Vesel SLAVOLOK Je verskega izvora. Ob vrnitvi z vojnih pohodov so morali vojaki, da so se otresli maščevalne moči, sprehoditi skozi sveta vrata. Kasneje so bili slavoloki bolj namenjeni za simbol zmage enega samega moža. Pokazala se je težnja po slavljenju posameznika, tako so vedno bolj slavili človeka in ne zmage. Zaradi želje, da bi bilo mogoče ohraniti ta politično pomemben dogodek, so lok sezidali iz kamna ali marmorja. Ti loki so imeli praviloma en ali tri prehode, s stebri in ploskovnimi reliefi ob strani. Nekaj znamenitih slavolokov: Titov slavolok(1. stol. n. št.): nekakšen posmrtni izraz spoštovanja do zmagovalca. Tit je bil pomemben, saj je osvojil Jerzualem in tako končal vojaški pohod, ki ga je njegov oče vodil od leta 66. Slika 15: Titov slavolok Slavolok Semptija Severa (18. – 19. stol.): gre za triločen slavolok Slika 16: Slavolok Semptija Severa Konstantinov slavolok (4. Stol.): za spomin zmage v bitki pri Milvijskem mestu; zaradi visoke kvalitete umetniških del, ga imamo lahko za pravo zbirko uradne rimske skulpture. Slika 17: Konstantinov slavolok 14 Rimska arhitektura Tamara Vesel Slavolok Višina (m) Titov 15,4 Septimija Severe 20,88 Konstantinov 21 Tabela 3: Slavoloki Višina (m) 25 15 21 20,88 20 15,4 10 5 0 Titov Semptija Severe Konstantinov Graf 3: Višina slavolokov STEBER Rimski steber ima kip vladarja na vrhu. Plašč stebra je v celoti okrašen s spiralastim vzpenjajočim se reliefom4, ki pripoveduje o rimskih bojih in zmagah. Steber je sicer votel. Ohranila sta se Trajanov steber in steber Marka Avrelija. Kipe cesarjev so po sprejetju krščanstva nadomestili s kipi svetnikov. Rimljani so trem grškim stebrnim redom dodali še dva: toskanskega (spremenjen jonski steber, sprejeli so ga od Etruščanov) in kompozitnega (ki združuje elemente jonskega in korintskega stebrnega reda). Slika 18: Odlomljen rimski steber 4 kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve 15 Rimska arhitektura Tamara Vesel POSEBNA ARHITEKTURA V posebno arhitekturo uvrščamo zgradbe, ki opravljajo določeno javno, običajno vlogo, a so zaradi oblikovne kakovosti prerasle v arhitekturo. Rimljani so bili mojstri inženirske gradnje (vodovodi,mostovi,…). RIMSKE CESTE V času starega Rima so imele ceste zelo pomemben pomen. Ceste so povezovale vse osvojene dežele z Rimom, omogočale so gospodarske stike ter vojaško in politično kontrolo nad celotnim imperijem. Brez cest se ne bi mogla širiti rimska kultura, način življenja in vsega ostalega znanja. Glavni razlog za postavitev cest pa je bil seveda tudi ta, da je lahko vojska v najhitrejšem možnem času prišla na vse konce imperija in branila svoje meje pred vpadi “barbarov”. Ceste so v večini primerov gradili vojaki. Na začetku so gradili ceste, ki so bile na ravnih odsekih široke 2,45m in 4,90m na ovinkih. Kasneje se je širina ceste ustalila med štirimi in šestimi metri. To je omogočalo, da sta se na cesti normalno srečala dva voza. Na nekaterih mestih naj bi bile ceste tudi široke do 7,50m. Za te dele ceste arheologi predvidevajo, da so bila neke vrste počivališča ob cesti. S pomočjo mostov in viaduktov so prečkali reke in doline, znali so tudi narediti tunele. Ceste so pogosto potekale na nasipih. Ob glavnih cestah so postavljali tudi miljnike, s katerimi so označevali razdaljo do večjih mest. Postavljali so jih na razdalji ene milje (=147 8,5m = 1000 rimskih korakov). Slika 19: Tlakovane rimske ceste Pri gradnji cest so najprej na vsaki strani naredili odtočni jarek5 in potem vmesni prostor odkopavali, dokler niso prišli do trdne kamnite podloge. Jarek, ki je nastal, so nato napolnili v večjih plasteh. Najprej so steptali sloj zemlje in nato položili plast drobnega kamenja, zalitega z malto. Na ta sloj so položili trdo polnilo iz malte in nato velike kamnite plošče. Slika 20: Rimske ceste na slovenskem 5 v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina 16 Rimska arhitektura Tamara Vesel MESTNE ULICE Ulice v Rimu in kasneje v ostalih mestih imperija ne spadajo v pojem rimska cesta. Ulice so imenovali VIAE VICINALES, kar bi slovenščini pomenilo poti do soseda. V Rimu so bile ulice že opremljene z odtočnimi kanali, pločniki in prehodi za pešce, kar je bilo takrat prava redkost. Čeprav sta takrat pojma mesto in država sovpadala , pa je bilo oskrbovanje in vzdrževanje strogo ločeno. Ulice so oskrbovale mesten uprave. Razlike med cesto in ulico pa so bile v rimskem času velike. Cesta so bile zgrajene brez ovinkov zaradi vojaškega napredovanja, ulice pa so bile namenoma speljane skozi ozke obokane prehode. Slika 21: Ulica v Pompejih MOSTOVI V času antike so bili Rimljani največji graditelji mostov. Zaradi velikosti imperija so morali Rimljani izpiliti znanje gradnje mostov. Z njimi so si omogočili lažje in varnejše potovanje do vseh delov imperija. Za gradnjo večjih in pomembnejših mostov so uporabljali kamne, katere so lepili med seboj z malto, imenovano pozzola (= mešanica vode, peska, apna in vulkanskih kamnin). Za začasne mostove so uporabljali les, da so lahko most kasneje porušili. Če vodni tok ni bil premočan, si je vojska izdelala most tudi s pomočjo ladij. Trdno so privezali ladjo ob ladji in si tako naredili prehod preko reke. Slika 22: Rimski most Napeljava, ki naj bi vodo pripeljala na nek kraj, pravzaprav ni bila Rimskega izvora. V času, ki sega daleč nazaj v Antiko, so v Mezopotamiji že oskrbovali stanovanjske hiše z vodo. Rimljani so bili prvi, ki so si izmislili velikanski vodovod. Nagnjenost vodovodov so kar se da skrbno izračunali, da bi se ognili prevelikemu naklonu in s tem prehudemu pritisku. Med potjo so bili postavljeni rezervatorji, iz njih je tekla voda po bronastih ceveh v svinčene razdelitve cevi. Tehnika Slika 23: Akvadukt 17 Rimska arhitektura Tamara Vesel ulitega zidu je omogočala gradnjo velikih obokov. Na deželi so se veliki oboki, ki so večkrat nosili večnadstropne vodovode, čudovito prilagodili pokrajini in so predstavljali včasih prave umetnine. Preskrba z vodo je bila vedno ena glavnih cesarjevih skrbi, kajti voda je bila potrebna tako za terme kot za varnost rimskega mesta nasploh. V celoti gledano je tehnologija 6 omogočila odličen napredek z iznajdbo in izpopolnitvijo gradnje vodovodnih mest. Če količina vode, ki jo navaja Frontin – 992.200 kubičnih metrov na dan- zares drži, moramo mirne duše reči, da so imeli prebivalci antičnega Rima bistveno več pitne vode na razpolago, kot jo imajo prebivalci v današnjih velemestih. 6 skupek postopkov obdelave, predelave od začetka do končnega stanja 18 Rimska arhitektura Tamara Vesel Kazalo grafov, tabel in slik Graf 1 delež materiala zgrajenih stavb ................................................................... 5 Graf 2 število gledalcev ....................................................................................... 11 Graf 3 višina slavolokov ...................................................................................... 15 Tabela 1 delež materiala ....................................................................................... 4 Tabela 2 javne zgradbe ...................................................................................... 11 Tabela 3 Slavoloki .............................................................................................. 15 Slika 1: Ostanek foruma ....................................................................................... 6 Slika 2: Sprednja stran panteona ........................................................................... 7 Slika 3: Okulus ..................................................................................................... 7 Slika 4: Cel Panteon ............................................................................................. 8 Slika 5: Bazilika sv. Petra ...................................................................................... 9 Slika 6: Stare rimske terme ................................................................................... 9 Slika 7: Gledališče .............................................................................................. 10 Slika 8: Zasnova cirkusa...................................................................................... 10 Slika 9: Amfiteater .............................................................................................. 11 Slika 10: Kolosej ................................................................................................. 11 Slika 11: Rimska insula ....................................................................................... 12 Slika 12: Rimski domus ....................................................................................... 12 Slika 13: Rimska vila ........................................................................................... 13 Slika 14: Dioklecijanova palača (Split) ................................................................. 13 Slika 15: Titov slavolok ....................................................................................... 14 19 Rimska arhitektura Tamara Vesel Slika 16: Slavolok Septimija Severa ..................................................................... 14 Slika 17: Konstantinov slavolok ........................................................................... 14 Slika 18: Odlomljen rimski steber ........................................................................ 15 Slika 19: Tlakovane rimske ceste ......................................................................... 16 Slika 20: Rimske ceste na slovenskem ................................................................. 16 Slika 21 Ulica v Pompejih .................................................................................... 17 Slika 22: Rimski most ......................................................................................... 17 Slika 23: Akvadukt .............................................................................................. 17 Stvarno kazalo B M Basilika Stoa .................................................................... 9 mesto .............................................................................. 6 monumentalne ............................................................. 13 C O cest ................................................................................ 16 Cirkus Maximus ............................................................. 10 OPUS CAEMENTICUM ..................................................... 5 D P Domus ........................................................................... 12 Palača ............................................................................ 13 Panteon ........................................................................... 8 F R Forum .............................................................................. 7 Rimska kultura ................................................................ 4 G S gradbeništvu.................................................................... 4 svetišča............................................................................ 7 K T kamen, les, glina .............................................................. 5 Kolosej ........................................................................... 11 Terme .............................................................................. 9 20 Rimska arhitektura Tamara Vesel Vila ................................................................................ 13 V VIRI: Spletni: bs.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/rimski most. kulturaantickogrima.blogspot.com. (2013). Pridobljeno iz 2013/11/stanovanjeu-antickomrimu-rimska-kuca. sl.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/rimska arhitektura. sl.wikipedia.org. (brez datuma). Pridobljeno iz slika:sevenarches. sl.wikipedia.org. (2014). Pridobljeno iz wiki/slika:rome-forum romanum. www.dars.si. www.rtvslo.si. www.slideshare.net. (brez datuma). Pridobljeno Dokumenti/O_avtocestah/Avtocestne_zanimivosti/Rimska_cesta. (brez datuma). Pridobljeno kandidatov-za-novih-7-cudes-sveta-1/200393. (brez datuma). iz Pridobljeno iz tureavanture/novice/21- iz iskraclaudia/rimska arhitektura. www2.arnes.si. (brez datuma). Pridobljeno iz ~gljsentvid10/slo_denar. Pisni: Kerrigan, M. (2002). Stari Rim in rimsko cesarstvo . Ljubljana: Cankarjeva založba. Steele, P. (2009). Stari Rim . Učila international. velike kuture sveta. (1999). Celovec-Ljubljana-Dunaj: Mohorjeva založba. Slike: cirkus. http://www.aviewoncities.com/rome/circusmaximus.htm. forum,r. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rome-Forum_romanum.jpg. 21 Rimska arhitektura Tamara Vesel kolosej.http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/21-kandidatov-za-novih-7cudes-sveta-1/200393. okolus. http://zlataleta.com/rim-vecno-mesto-1-del/. panteon. http://pl.wikipedia.org/wiki/Panteon_w_Rzymie. Pompejih, u. v.. http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pompeii-Street.jpg. terme, s. r. http://sh.wikipedia.org/wiki/Rimske_terme. 22
© Copyright 2024