1. No category

Avtor: Tajda Kuret
Mentor: V. Kušar
Pomlad 2014
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
1 Kazalo vsebine
1
Kazalo vsebine ................................................................................................................................. 1
2
Miti .................................................................................................................................................. 5
3
2.1
Mit o nastanku Rima ............................................................................................................... 5
2.2
Mit o tem, kako so gosi rešile Rim........................................................................................... 6
2.3
Mit o večnem Rimu ................................................................................................................. 6
Bogovi .............................................................................................................................................. 7
3.1
Jupiter (v grški mitologiji Zevs) ................................................................................................ 7
3.1.1
3.2
Junona / Juno (v grški mitologiji Hera) .................................................................................... 8
3.2.1
3.3
Čaščenje Ceres v rimskem cesarstvu.............................................................................. 13
Vesta (v grški mitologiji Hestija) ............................................................................................ 13
3.12.1
4
Čaščenje Neptuna .......................................................................................................... 13
Ceres (v grški mitologiji Demetra) ......................................................................................... 13
3.11.1
3.12
Čaščenje Merkurja v rimskem cesarstvu ....................................................................... 13
Neptun (v grški mitologiji Pozejdon) ..................................................................................... 13
3.10.1
3.11
Čaščenje Vulcanusa v rimskem cesarstvu ...................................................................... 12
Merkur (v grški mitologiji Hermes) ........................................................................................ 12
3.9.1
3.10
Čaščenje Venere v rimskem cesarstvu ........................................................................... 12
Vulcanus (v grški mitologiji Hefajst) ...................................................................................... 12
3.8.1
3.9
Čaščenje Marsa v rimskem cesarstvu ............................................................................ 12
Venera (v grški mitologiji Afrodita) ....................................................................................... 12
3.7.1
3.8
Čaščenje Diane v rimskem cesarstvu ............................................................................. 11
Mars ( v grški mitologiji Ares) ................................................................................................ 11
3.6.1
3.7
Čaščenje Apola v rimskem cesarstvu ............................................................................. 11
Diana ( v grški mitologiji Artemida) ....................................................................................... 11
3.5.1
3.6
Čaščenje Minerve v rimskem cesarstvu ......................................................................... 10
Apolo (v grški mitologiji Apolon) ........................................................................................... 11
3.4.1
3.5
Čaščenje Junone v Rimu ................................................................................................... 9
Minerva (v grški mitologiji Atena) ........................................................................................... 9
3.3.1
3.4
Čaščenje Jupitra v Rimu ................................................................................................... 8
Čaščenje Veste v rimskem cesarstvu ............................................................................. 13
Drugi bogovi .................................................................................................................................. 14
4.1
Pluton .................................................................................................................................... 14
4.2
Bakh ....................................................................................................................................... 14
~2~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
4.3
Favn ....................................................................................................................................... 14
4.4
Prozepina ............................................................................................................................... 14
4.5
Viktorija ................................................................................................................................. 14
4.6
Ira........................................................................................................................................... 14
4.7
Avrora .................................................................................................................................... 14
~3~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
1. Povzetek
V moji nalogi bom predstavila čaščenje rimskih bogov in rimske bogove, ki so nič drugega kot
kopija grških bogov. Poleg dvanajstih glavnih poznamo tudi stranske, z manjšo
pomembnostjo. Rimljani so si izmislili bogove, ker si niso znali razložiti naravnih pojavov, kot
so strela in grom, smrt, … Zato so si izmislili nadnaravna bitja kot so bogovi, ki so bili
odgovorni za te pojave. Niso si jih znali predstavljati zato so si jih zamislili po podobi človeka.
Planeti v našem osončju so vsi poimenovani po rimskih bogovih. Rimljani nimajo svoje lastne
mitologije vendar so jo prevzeli od sosednjih kultur, držav, religij, … Nekaterim bogovom so
spremenili ali zamenjali lastnosti ali atribute vendar se po večini ne razlikujejo od grških.
Rimljani pa le imajo nekaj svojega, in sicer mite. Najbolj poznani mit je nedvomno mit o
nastanku Rima, to se pravi o bratih Romulu in Remu.
Summary
In my task I will present the worship of the Roman gods and Roman gods who are nothing
more than a copy of the Greek gods. In addition to the twelve major well known side, with
less importance. The Romans invented gods, because you are not able to explain natural
phenomena such as lightning and thunder, death ... That's why they came up with
supernatural beings such as gods, who were responsible for these phenomena. Are not you
able to imagine why they have imagined in the image of man. The planets in our solar
system are all named after Roman gods. The Romans do not have their own mythology but it
was taken over from neighboring cultures, countries, religions, gods ... Some are changed or
replaced properties or attributes, but for the most part do not differ from the Greek. The
Romans only have a few of their own, namely the myths. The most famous myth is
undoubtedly a myth about the origin of Rome, that is to say the brothers Romulus and
Remus.
bogovi Št. Lastnosti
Jupiter
9
Junona
5
Minevra
6
Apolo
10
Diana
3
Mars
8
Venera
4
Vulcanus
2
Merkur
5
Neptun
3
Ceres
2
Vesta
2
Tabela 1: št. lastnosti
~4~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
število lastnosti
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Graf 1: število lastnosti
2 Miti
2.1 Mit o nastanku Rima
Po pripovedovanjih naj bi mesto Rim ustanovila brata Romul in Rem. Takrat je v mestu z
imenom Alba Longa blizu Rima vladal kralj Numitor. A njegov brat Amulij ga je vrgel s
prestola, njegovo hčerko Reo Silvijo pa prisilil, da je postala svečenica boginje hišnega
ognjišča – Veste. Svečenice boginje hišnega ognjišča so morale trideset let služiti Vesti in se v
tem času niso smele poročiti. Tako je bil Amulij prepričan, da bo kralj Numitor ostal brez
potomcev, ki bi nekoč lahko zasedli njegov prestol. V Reo Silvijo pa se je zaljubil bog vojne
Mars. Rea Silvija mu je kmalu rodila dvojčka, Romula in Rema. Amulij je dal Reo Silvijo živo
zakopati, čeprav nekatere zgodbe pripovedujejo, da jo je vrgel v ječo, kjer je umrla. Bratovih
vnukov pa si Amulij ni upal ubiti, saj sta bila sinova boga. V košari ju je vrgel v reko Tibero, da
bi umrla, vendar je reka košaro naplavila na
obrežje, na kraj, kjer je raslo figovo drevo,
blizu votline, imenovane Lupercal – Volčji kraj.
Tam ju je našla volkulja in ju dojila, dokler je ni
rešil pastir Faustul in skupaj s svojo ženo Acco
Larentio skrbel zanju do njune polnoletnosti.
Ko sta Romul in Rem odrasla, sta na prestol
posadila svojega deda Numitorja. Alba Longa
se jima je zdela premajhna, zato sta se
odločila, da bosta ustanovila novo mesto na
Slika 1: Romul in Rem z volkuljo
kraju, kjer sta bila kot malčka rešena smrti.
Romulu, kateremu so bili bogovi bolj naklonjeni
~5~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
je pripadla čast, da ustanovi novo mesto. Vzel je plug in zaoral brazdo. Izmetana zemlja je
predstavljala obzidje, sama brazda pa jarek. Rem pa se je začel posmehovati nizkemu obzidju
in plitkemu jarku in ju preskočil. Romul pa je napadel brata- saj ni prenesel, da bi kdo
nepovabljen prišel v nezgrajeno naselje- in ga ubil govoreč: »Tako naj bo v prihodnje
pogubljen vsak, ki bo nepovabljen prestopil moje obzidje!« Kasneje je Romul mesto
poimenoval po sebi – Roma in postal prvi rimski kralj. Vse to naj bi se zgodilo leta 753 pr.n.št.
To pa je le ena od različic zgodbe o ustanovitvi Rima.
2.2 Mit o tem, kako so gosi rešile Rim
Galci so nekoč napadli mesto Rim. Ker Rim v tistem času še ni imel zgrajenega obzidja, so
lahko Galci brez težav vdrli v mesto in ga opustošili. Prebivalci, ki jim je uspelo pobegniti, so
se umaknili na grič Kapitol, ki ga je bilo zaradi strmih pobočij lažje braniti. Neke noči pa so se
Galci priplazili pod pobočje in se začeli neslišno vzpenjati. To so naredili tako spretno in tiho,
da jih straža na obzidju ni slišala in opazila. Na Kapitolu pa je stalo svetišče boginje Junonem
v katerem so živele svete gosi. Začutile so prisotnost sovražnikov (Galcev) in začele glasno
gagati ter prhutati s krili da so prebudile Rimljane. Rimljani so tako galske vojake, ki so se
povzpeli na trdnjavo pričakali z meči. Tako so po legendi Rim pred Galci rešile svete gosi.
Nekaj mitov je bilo povezanih tudi z verovanjem. V antiki je bilo znanih več sibil–prerokovalk.
Znana je zgodba, ko je neka sibila prodajala Tarkviniju Starejšemu zbirko prerokovanj za
pretirano ceno. Ponudila mu je devet knjig in ko je ponudbo zavrnil, je uničila tri knjige in mu
ponudila preostalih šest za isto ceno. Spet je odklonil in sibila je uničila naslednje tri knjige.
Takrat je Tarkvinija spreletel strah in kupil je preostale tri knjige za prvotno ceno. Knjige so
zaupali posebnemu zboru svečenikov in v njih iskali nasvete le v skrajni sili in po ukazu
senata (Mladinska knjiga, 1988, 142). Kumenska Sibila je bila jasnovidka. Knjige, ki jih je ena
izmed prerokovalk prodala Rimu, so bile zbirka prerokb in pravil, ki so napovedovala nesrečo.
2.3 Mit o večnem Rimu
Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim.
Ko bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim.
Ko bo konec Rima, bo tudi konec sveta.
To je bil prepričljiv mit. Rimski imperij na Zahodu se je sesul, toda Kolosej je še vedno stal.
Mit o večnem Rimu je ostal močan in je živel naprej tudi v krščanstvu.
~6~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
3 Bogovi
S širjenjem rimske države so se Rimljani srečali z verovanjem drugih narodov. Pri tem je
nanje vplivalo predvsem srečanje z grškim sistemom verovanja, ki so ga prevzeli in
poistovetili z lastnimi starimi bogovi. Srečali pa so se tudi z etruščansko religijo in
verovanjem vzhodnih narodov. Vsi planeti v Sončnem sistemu, razen Zemlje, so poimenovani
po rimskih bogovih. Čeprav je Grčija zaznamovala rimsko verovanje, moramo poudariti, da
ima rimska vera svoje lastne korenine, ločene od grških. Takoj na začetku pa moramo
povedati, da Rim nima lastne mitologije - ni zgodb iz življenja bogov, zgodb o njihovih
dejanjih, prijateljstvih in sovraštvih, prav tako ne o medsebojnih povezavah.
3.1 Jupiter (v grški mitologiji Zevs)
Jupiter je imel v Rimu enako vlogo kot Zevs pri Grkih. Njegovo popolno ime se je glasilo
Jupiter Optimus Maximus, kar v prevodu pomeni Jupiter Najboljši Največji. Simbol Jupitra sta
bila orel in strela. Častili so ga kot vladarja bogov, boga dnevne in nočne svetlobe, boga
pravice in zvestobe. Bil pa je tudi bog strele in vremena, pa tudi bog, ki kaznuje tiste, ki krivo
prisegajo. Pri Rimljanih je imel še posebno vlogo, bil je zaščitnik Rima. Zevs (starogrško Ζεύς:
Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte. Predstavlja
tudi čuvaja državne ureditve, zaščitnika pravice in boga svetlobe. V rimski mitologiji je njegov
»dvojnik« Jupiter. Njegov simbol je hrast, v roki drži žezlo in strelo, ob njem pa je njemu
posvečeni orel. Zevs je bil sprva vladar vsega, vendar se je z bratoma, Hadom in Pozejdonom
dogovoril o vladanju z žrebom. Zevs je dobil nebo, Pozejdon morje, Had pa podzemlje.
Njegova starša sta titan Kronos in Rea, zato so ga prvotno imenovali Kronion ali Kronides.
Kronos je vsakega od Reinih otrok pojedel
takoj ob rojstvu, saj sta mu Gea in Uran
prerokovala, da ga bo pogubilo lastno
potomstvo. Mati ga je po nasvetu Gee in
Urana skrivaj rodila na Kreti, kjer ga je dojila
koza Amaltea. Kronosu je Rea dala namesto
novorojenega Zevsa v plenica povit kamen.
Ko je Zevs odrasel, je premagal Kronosa in
ga prisilil, da je izbljuval svoje otroke:
Demetro, Hero, Pozejdona, Hesto in Hada.
Poročen je s svojo starejšo sestro Hero, ki
Slika 2: Zevs na Olimpu
mu je rodila Aresa, Hefajsta in Hebo. Njuno
zakonsko življenje motijo prepiri zaradi
Zevsovega uhajanja k drugim ženam. Z
umrljivimi in nesmrtnimi je imel nešteto otrok. Boginja Temis mu je rodila Hore, Moire in
~7~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
Nimfe. Titanova hči Leto mu je rodila Apolona in Artemido, Titanova hči Diona pa Afrodito.
Boginja Demetra mu je rodila Persefono, Mnemosine pa devet muz. Z Atlasovo hčerjo Maio
se mu je rodil Hermes. Umrljive ljubice, ki zapeljuje v različnih podobah, so mu rodile kopico
junakov. Alkmena, ki se ji je približal v podobi njenega moža Amfitriona, mu je rodila junaka
Herakla; Danao je zapeljal v podobi zlatega dežja in rodila mu je Perzeja; Europo je odpeljal v
podobi bika na Kreto, kjer mu je rodila tri sinove: Minosa, Radamantisa in Sarpedona; Ledi se
je približal kot labod in je rodila Heleno in Dioskura (Dvojčka); Antiopo je zapeljal kot satir in
rodila mu je dvojčka Amfiona in Zeta; Semele mu je rodila Dionisa; lepo Io je spremenil v
belo kravo, da ga Hera ne bi zasačila pri grehu; Kalisto pa je spremenil v medvedko, da bi jo
rešil pred ljubosumno Hero.
V njegovem kasnejšem kultu se pojavljajo elementi monoteizma. Pogosto so ga imenovali
tudi Oče bogov in ljudi. Gospoduje na visokem Olimpu, od koder pošilja strele in dež. Z
Olimpa, nedosegljivega ljudem, pošilja s pomočjo egide (mogočni ščit) dež, sneg, veter,
viharje in meteže, predvsem pa strelo in grom ter zbira oblake.
Najstarejše mesto, kjer so častili Zevsa, je bilo Dodona v epirski pokrajini. Tam je bilo tudi
najznamenitejše preročišče poleg Apolonovega v Delfih. Iz šumenja svetega hrasta so
svečeniki prerokovali ljudem, ki so spraševali Zevsa za nasvet. Tudi v Olimpiji v Elidi je bilo
slavno Zevsovo svetišče in preročišče. Zevsu v čast so v Olimpiji vsake štiri leta prirejali
olimpijske igre, vsehelensko tekmovanje. Za Zevsov tempelj v Olimpiji na Peloponezu je
izdelal znameniti kipar Fidija njemu v čast slavni kip iz zlata in slonovine.
3.1.1 Čaščenje Jupitra v Rimu
Rimljani so mu na Kapitolu1 postavili svetišče. V tem svetišču so shranili mednarodne
pogodbe, vojskovodje so opravljale daritve in zaobljube, v
primeru zmage pa so Jupitru na čast opravili zahvalno
daritev za zmago nad sovražnikom ter mu posvetili bojni
plen. Jupitru so Rimljani posvetili ide2. Kot zaščitniku
Latinske zveze (zveza 30 mest, ustanovljena leta 494 pr.n.št.
Zveza je delovala pod vodstvom najmočnejšega mesta v
zvezi - Rima in je bila usmerjena proti Etruščanom) so mu
postavili svetišče na Albanski gori.
3.2 Junona / Juno (v grški mitologiji Hera)
Junona je ohranila enake navade, kot jih je imela grška
Hera, bila je zaščitnica zvestobe, poročnih navad in
zakonskega reda. Junona naj bi varovala tudi Rim in celotno
rimsko cesarstvo. Ženske so jo ob različnih dogodkih v
življenju častile z različnimi imeni (kot zavetnico poroke,
1
2
Eden od sedmih gričev Rima
Dnevi s polno luno
~8~
Slika 3: Junona s svojim
atributom (pav)
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
nosečnic, družinskih mater). Posvečen ji je bil mesec junij, ki se še danes imenuje po njej.
Njena sveta žival je bila gos, po kateri naj bi Junona po legendi dobila tudi ime Moneta. Gosi
so namreč gagale pred njenim svetiščem in tako opozorile Rimljane pred vdorom Galcev
(opisano že v zgodbi na strani…). Zraven svetišča na Kapitolu je bila kovnica denarja, katere
se je Zgodba o poroki pravi, da je Hera Zevsu pristala za ženo pod pogojem, da pride v njeno
naročje ne da bi se tega sama zavedala. Zevs je bil pameten in je sprožil nevihto, se
spremenil v kukavico in odletel k Heri. Ves moker in blaten je priletel skozi okno njene
spalnice in premražen pristal na postelji. Heri se je ptiček zasmilil in vzela ga je k sebi v
naročje. Takrat se je kukavica spremenila nazaj v Zevsa, Hera pa je držala svojo obljubo in se
poročila z njim.
Njena slabost je bila ljubosumje in maščevalnost. Kot boginja družine in zaščitnica zakonske
zveze je bila neprizanesljiva do nezvestobe, zaradi česar je večkrat prišla v spor z Zevsom in
njegovimi številnimi ljubicami, saj je bil Zevs znan prešuštnik.
Herina sveta žival je bila pav. Legenda o pavovem repu pa je govorila, da je Hera poslala
Argusa, pošast s tisočimi očmi, da bdi nad Io, ki je bila takrat Zevsova ljubica. Zevs je to
izvedel in poslal Hermesa, da je čuvaja pokončal. Oči mrtvega Argusa je Hera prenesla na
pavov rep.
prijelo ime Moneta. Izraz moneta še danes uporabljamo za kovan drobiž.
3.2.1 Čaščenje Junone v Rimu
Junono so v Rimu častili tako, da so ji postavili svetišče zraven Jupitrovega na griču Kapitolu.
3.3 Minerva (v grški mitologiji Atena)
Rimljani so skoraj vse lastnosti Minerve
prevzeli od grške Atene. Minervin simbol
je bila sova. Častili so jo kot boginjo
modrosti, ki je ljudi naučila mnogih
poklicev in veščin. Bila je tudi zaščitnica
umetnosti, znanosti, književnosti in
vzvišene misli, pri Rimljanih pa je bila
predvsem poudarjena kot boginja vojne.
Aténa (grško Άθηνά, Athēnâ ali Ἀθήνη,
Athénē; dorsko Άσάνα, Asána; latinsko
Minerva) je bila grška boginja civilizacije,
modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane
strani vojne (nasilje in krvoželjnost sta bila
Aresovo področje). Imenovali so jo tudi
Atena Palada ali Atena Palas. Je hči Zevsa
in Metide. Atenina modrost obsega
Slika 4: Minevra v boju
~9~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr.
Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji
(theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος,
Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).
Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nike. Prikazana je z egido na prsih
(ščit njenega očeta Zevsa[1]), s šlemom in s ščitom z glavo gorgone Meduze, votivnim darom
Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se v grški mitologiji pojavi kot pomočnica
številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so
jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime
najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.
Ateno so kot zaščitnico mesta (Atena Polias, »Atena Mestna«) častili po vsej Grčiji, Posebno
razmerje pa je imela do Aten, na kar kaže tudi etimološka povezanost med imenom boginje
in mesta.[2] Atene imajo množinsko ime zato, ker so bile kraj, kjer je Atena tam že od
najzgodnejših časov predsedovala svojemu sestrstvu (Athenai).[3] Atena je bila namreč v
Egeju po vsej verjetnosti boginja že v prazgodovinskih časih.[4] Nekatere najdbe kažejo, da je
bila v začetku Atena bodisi sova bodisi splošneje ptičja boginja. V tretji knjigi Odiseje
privzame obliko morskega orla. Njena egida je morda ostanek kril;[5] na arhaični lončevini z
rdečimi liki je namreč prikazana s krili.
V olimpijskem panteonu je bila Atena poustvarjena kot najljubša Zevsova hči, ki se je rodila iz
njegovega čela, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je
ohranila v več različicah. V najpogosteje navajani Zevs leže z Metido, boginjo pretkanosti,
vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila
otroke, ki bodo močnejši od očeta[6]. Da bi se izognil posledic Zevs po odnosu spremeni
Metido v muho in jo pogoltne. Vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne
takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje ob tem povzroča Zevsu hude
bolečine in Prometej, Hefajst, Hermes ali Palemon (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z
dvorezno minojsko sekiro (labrida Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah
popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave.
Po fragmentih, pripisani pollegendarnemu feničanskemu zgodovinarju Sanhuniatonu,
domnevno napisanih pred Trojansko vojno, je bila Atena hči Kronusa, kralja Biblos, ki naj bi
obiskal 'nenaseljivi svet' in podaril Atiko Ateni.
3.3.1 Čaščenje Minerve v rimskem cesarstvu
Postavili so ji svetišče na Kapitolu. Kasneje so ji postavili še svetišče na Aventinu, ki je prav
tako kot Kapitol eden od sedmih rimskih gričev. Minervin praznik imenovan quinquatrus je
bil praznik umetnikov in rokodelcev. Trajal je od 19. do 23. marca. V teh dneh so učitelji
dobivali letno plačo, učenci pa so imeli pet dni počitnic.
~ 10 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
3.4 Apolo (v grški mitologiji Apolon)
Tudi Apolo je prevzel vse lastnosti od grškega boga Apolona. Njegov simbol je bil sonce.
Častili so ga kot boga prerokovanja in modrosti, pa tudi kot boga glasbe, petja, plesa in
pesništva. Pogosto so ga častili kot boga zdravja, kasneje so ga častili tudi kot boga svetlobe,
naravnega reda in zmernosti.
3.4.1 Čaščenje Apola v rimskem cesarstvu
Že v 5. stoletju pred našim štetjem so mu postavili preročišče
Sibile v bližini mesta Kume. Apola so najbolj častili v dobi cesarja
Avgusta (po smrti Julija Cezarja). V tem času se je tudi najbolj
razvilo rimsko pesništvo, katerega predstavniki so bili Vergil,
Horacij, Ovid, Livij.
Leta 28. pred našim štetjem so mu na enem od sedmih rimskih
gričev - Palatinu postavili novo svetišče. Velja tudi za enega
najbolj priljubljenih in cenjenih bogov, o čemer govori tudi
dejstvo da so to svetišče postavili v najodličnejšem delu mesta.
3.5 Diana ( v grški mitologiji Artemida)
Slika 5: Čaščenje Apola na
griču
Bila je Apolonova sestra dvojčica, že v
najstarejših časih pa so jo enačili z grško
Artemido. V Rimu je bila boginja lova, lune in gozdov.
Slika 6: Diana na lovu
3.5.1 Čaščenje Diane v rimskem cesarstvu
V Rimu so ji na griču Aventinu postavili svetišče, ki je bilo tudi
svetišče Latinske zveze. Tam so jo častili kot boginjo lune in žensko
božanstvo. Njen praznik so praznovali 13. Avgusta.
3.6 Mars ( v grški mitologiji Ares)
Njegovi sveti živali sta bili volk in žolna. Bil je rimski bog vojne,
zaščitnik rimske države, zaščitnik pridelkov in poljedelstva. Rimski
vojaki so mu pripravljali žrtvovanja, preden so šli v boj. Častili so ga
tudi kot boga žetve, polj, gozdov in pomladi. Pogosto je upodobljen z
lokom in puščicami, mlad, lep in pogumen. Imel je srečo na bojnih
poljih, toda nesrečo v ljubezni. Po legendi je bil Mars oče dvojčkov
Romula in Rema, ustanoviteljev mesta Rim. Po Marsu, bogu
rodovitnosti je poimenovan tudi spomladanski mesec marec, po
Marsu, bogu vojne pa rdeči planet Mars.
~ 11 ~
Slika 7: Mars v bojni
opremi
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
3.6.1 Čaščenje Marsa v rimskem cesarstvu
Sprva so ga častili kot boga rodovitnosti. Rimljanom, bojevitemu narodu, je bil Mars poleg
Jupitra najpomembnejši bog. Zunaj Rima, ob Vii Appii3 so mu postavili svetišče. Martovo
polje, posvečeno Marsu, pa je bilo namenjeno vojaškim zborovanjem, vojaškim vajam in
urjenju mladine v vojaških igrah. Na Martovem polju pa so pokopavali tudi kralje in druge
pomembne može, saj je veljalo za sveti kraj.
3.7 Venera (v grški mitologiji
Afrodita)
Venero so imenovali tudi Venus. Prvotno
je bila boginja pomladi in zavetnica
zelenjavnih vrtov. Kasneje pa je prevzela
lastnosti grške Afrodite, zaradi grških
učiteljev, ki so poučevali v rimskem
cesarstvu. Postala je rimska boginja
lepote in ljubezni. Rimljani so ji posvetili
mesec april. Venera pa je še danes eden
od planetov našega osončja.
Slika 8: Rojstvo Venere
3.7.1 Čaščenje Venere v rimskem cesarstvu
Vinalia rustica4, njen praznik so praznovali 19. avgusta. Prvo svetišče so ji postavili leta 215
pr.n.št. prav tako na griču Kapitolu.
3.8 Vulcanus (v grški mitologiji Hefajst)
Njegov simbol je bil kladivo. Bil je rimski bog ognja. Ko so ga
enačili s Hefajstom, je izgubil vse svoje lastnosti. Tako je postal le
bog kovač, ki je čepel pod vulkani in koval orožje bogovom.
Veljal je za neprekosljivega kovača. Iz njegovega imena izhaja
tudi drugi sinonim za ognjenik.
Slika 9: Vulcanus pri počitku
3.8.1 Čaščenje Vulcanusa v rimskem cesarstvu
Bogu ognja so postavili svetišče na Martovem polju. V čast Vulcanusu so 23. avgusta obhajali
praznik Volcanalia, v katerem so boga ognja častili tako, da so v ogenj metali žive ribe.
3.9 Merkur (v grški mitologiji Hermes)
Njegov simbol je bil krilati čevelj. Tudi Merkur je ohranil
lastnosti grškega Hermesa. V rimski mitologiji je bil Merkur
bog trgovine, trgovcev, dobička, potovanja in tatvin. Po
3
4
Slika 10: Merkur v letu
Najstarejša cesta, ki vodi iz Rima do Brindisija
Vinski praznik posvečen voginji Veneri
~ 12 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
najhitrejšem bogu je poimenovan tudi planet, ki najhitreje obkroži Sonce.
3.9.1 Čaščenje Merkurja v rimskem cesarstvu
Svetišče posvečeno Merkurju je stalo v bližini Circusa Maximusa5.
3.10 Neptun (v grški mitologiji Pozejdon)
Neptunov simbol je bil trizob. Prvotno je bil bog kopenskih voda in vlage. Rimljani so mu
prinašali žrtve, da bi preprečili presihanje izvirov in rek. Ko so se začeli bolj ukvarjati s
pomorstvom, je postal bog morja.
3.10.1 Čaščenje Neptuna
Častili so ga predvsem zaradi bojazni pred poplavno reko Savinjo.
3.11 Ceres (v grški mitologiji Demetra)
Njen simbol je bil pšenični snop. zaščitnica poljedelstva in žetve. Cereri v čast so tudi prirejali
posebne svečanosti cerealije6, ki so se odvijale meseca aprila.
3.11.1 Čaščenje Ceres v rimskem cesarstvu
Kult boginje Cerere se prvič pojavi v 5. stoletju pred našim štetjem. Rimljani so njej v čast
postavili tempelj ob vznožju Aventina, enega od sedmih rimskih gričev; znano je bilo tudi
njeno svetišče v Ostiji.
3.12 Vesta (v grški mitologiji Hestija)
Njen simbol je bila bakla. Rimska boginja domačega ognjišča in ognja. Bila je ena
najpomembnejših rimskih boginj. V njenem svetišču je gorel večni ogenj, ki so ga čuvale
njene svečenice – vestalke. Če jim je ogenj ugasnil, jih je vrhovni svečenik prebičal, ogenj pa
so lahko spet prižgali le s sončnimi žarki. Vesta je bila v širšem smislu tudi zaščitnica celega
Rima in rimske države. Njen tempelj je bil krožne oblike in je stal na rimskem Forumu.
3.12.1 Čaščenje Veste v rimskem cesarstvu
V Rimu so ji postavili svetišče, v katerem so bile posebne svečenice imenovane vestalke, ki
so skrbele za sveti ogenj, ki ni smel nikoli ugasniti. Vestalke so izbirali samo iz najboljših
družin in so že kot deklice morale nastopiti v službo, ki je trajala kar 30 let. Vestalke so
morale do konca službovanja ostati device - v nasprotnem primeru so jih žive zakopali. V
primeru, da jim je ugasnil ogenj jih je vrhovni svečenik prebičal. Ogenj so zanetili s pomočjo
zbirnega zrcala in sončnih žarkov ali z drgnjenjem lesa ob les.
5
6
Rimski hipodrom
Žita, žitarice
~ 13 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
4 Drugi bogovi
Poleg omenjenih 12 pomembnejših bogov pa so rimljani verjeli tudi v 7 drugih in sicer:
Pluton, Bakh, Favn, Prozepina, Viktorija, Ira in Avrora.
4.1 Pluton
Rimski bog podzemnega sveta. Imenovali so ga tudi Dis
ali Dis Pater. Skupaj z ženo Prozerpino je vladal
rimskemu podzemlju. V začetku rimski podzemni svet ni
imel vladarja. Dobil ga je šele pod grškim vplivom. Tako
so Rimljani prevzeli grškega Hada kot Plutona, njegovo
ženo Perzefono pa kot Prozerpino.
4.2 Bakh
Rimski bog vina in veseljačenja; enačili so ga z grškim
Dionizom. Bakh pri Rimljanih ni bil posebej pomemben
niti čaščen. Proti njegovem čaščenju je ukrepal senat,
ker se je izrodilo v razvrat in nerede.
Slika 11: Pluton ugrabi Prozepino
4.3 Favn
Rimski bog gozdov (tudi Silvan), polj, zaščitnik pridelka, kot varuh živine pred napadi volkov
se imenuje tudi Luperk. Ljudi je naučil orati. Je eden izmed najstarejših rimskih bogov.
Rimljani so ga poistovetili z grškim Panom. V umetnosti so ga upodabljali kot bradatega
starca, ogrnjenega s kozjo kožo in s pastirsko palico, tudi z rogom izobilja, ker je bil varuh
rodovitnosti polj.
4.4 Prozepina
Rimska boginja podzemnega sveta, Plutonova žena. Izenačili so jo z grško Perzefono.
4.5 Viktorija
Rimska boginja zmage, pri Grkih se je imenovala Nike.
4.6 Ira
Rimska boginja prepira, osovražena tako pri ljudeh kot pri bogovih.
4.7 Avrora
Poosebljanje jutranje zarje, boginja jutranje zarje. Pri Grkih se je imenovala Eo s.
~ 14 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
Spol Razmerje
Moški
13
Ženske
17
Tabela 2: Razmerje
Razmerje
Moški
Ženske
Graf 2: Razmerje med moškimi in ženskimi bogovi
Ime boga
Jupiter
Junona
Minevra
Apolo
Diana
Mars
Venera
Merkur
Neptun
Ceres
Vesta
Št. Svetišč
5
4
2
6
2
1
3
2
1
1
1
Tabela 3: Število svetišč
~ 15 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
št. Svetiščev
7
6
5
4
3
2
1
0
Graf 3: Število svetišč
~ 16 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
Stvarno kazalo
A
M
Apolo ............................................................................... 5
Mars ................................................................................ 6
Merkur ............................................................................ 7
Minerva ........................................................................... 5
C
Ceres................................................................................ 7
D
N
Neptun ............................................................................ 7
Diana ............................................................................... 6
R
J
Romul in Rem .................................................................. 3
Junona ............................................................................. 5
Jupiter ............................................................................. 4
V
Venera ............................................................................. 6
Vesta ............................................................................... 7
Vulcanus .......................................................................... 7
~ 17 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
Slika 1: Romul in Rem z volkuljo .............................................................................................................. 5
Slika 2: Zevs na Olimpu ............................................................................................................................ 7
Slika 3: Junona s svojim atributom (pav) ................................................................................................. 8
Slika 4: Minevra v boju ............................................................................................................................ 9
Slika 5: Čaščenje Apola na griču ............................................................................................................ 11
Slika 6: Diana na lovu............................................................................................................................. 11
Slika 7: Mars v bojni opremi .................................................................................................................. 11
Slika 8: Rojstvo Venere .......................................................................................................................... 12
Slika 9: Vulcanus pri počitku .................................................................................................................. 12
Slika 10: Merkur v letu........................................................................................................................... 12
Slika 11: Pluton ugrabi Prozepino.......................................................................................................... 14
Graf 1: število lastnosti ............................................................................................................................ 5
Graf 2: Razmerje med moškimi in ženskimi bogovi .............................................................................. 15
Graf 3: Število svetišč ............................................................................................................................ 16
Tabela 1: št. lastnosti ............................................................................................................................... 4
Tabela 2: Razmerje ................................................................................................................................ 15
Tabela 3: Število svetišč......................................................................................................................... 15
~ 18 ~
Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik
Tajda Kuret, 1.a
Pisni viri:
 Espinós, J. (2000). Kako so živeli Rimljani . Ljubljana: Karantanija.
 Janković, V. (2004). Kdo je kdo v antiki : mitologija, zgodovina, umetnost. Ljubljana: Modrijan.
 Schmidt, J. (1995). Slovar grške in rimske mitologije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Spletni viri:
 Wikipedia. (19.. oktober 2005). Pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_mitologija
 Wikipedia. (9.. marec 2013). Pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_mitologija
 Zgodovinarka. (6.. marec 2012). Pridobljeno iz Mirjam Oblak:
http://www.zgodovinarka.si/seznam-grskih-bogov/
~ 19 ~