1. No category

Maj 2011
{tevilka 177, leto 16
13.700 izvodov
JEMO
POVE^U
!
NAKLADO
Sveti Toma`. Foto: Andrej Bogataj
CENTER
poobla{~eni posrednik
041/66-55-00
za na vsako pot
www.hobiles.si
tana.elektronika siol.net
GSM
Sede`: Hafnerjevo naselje 27, 4220 Škofja Loka
TEL.: 04/50-21-300
GSM: 041/66-55-00
TANA - ELEKTRONIKA, ŠKOFJA LOKA, d.o.o.
TC POTRATNIK, Kidri~eva 75, 4220 [kofja Loka
Maj 2011
2
Maj 2011
NARO^ILA NA TEL.:
04/51-34-074
VITKE V POLETJE!
LIPO DETOX
V lepotnem studiu Vita poskrbimo
za Vas z novo inovativno terapijo
za vitko telo in gladko ko`o.
Ve~kraten obisk prinese dodatne popuste.
NOV DELOVNI ^AS:
ponedeljek, sreda 8.00 - 20.00
torek, ~etrtek 8.00 - 19.00
petek 8.00 - 16.00
Nina Kri`aj s.p.
Frankovo nas. 69, [kofja Loka
tel.: 04/513-17-14
Odprto: od 8 h do 19 h,
v soboto od 8 h do 12 h
3
Maj 2011
LPG terapija
manikura
- lipomasa‘a
- umetni nohti
- liftmasa‘a
depilacija
- limfna drena‘a
- brazilska depilacija
permanentni make-up
masa`a telesa
- tattoo
- klasi~na
beljenje zob
- s ~okolado
piercing
- peeling telesa
kristal na zob
nega obraza z dekoltejem
epilacija
- biolo{ki peeling
po`iganje `ilic in bradavic
make-up
pedikura
Kozmeti~ni salon Barbara Weber vam omogo~a, da zablestite
- french gel na nogi
v novi podobi z najnovejšo generacijo LPG aparatov za
oblikovanje telesa (lipomasa`a) in nekirurški lifting obraza
(liftmasa`a) z LPG Cellu m6 INTEGRAL aparatom.
4
Maj 2011
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Elektronski naslov uredništva:
bogataj@freising.si
Prispevke sprejemamo na elektronski naslov do 20. v mesecu. Do 15.
v mesecu je potrebno rezervirati
prostor. Najavo kulturnih prireditev
sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo,
če to ni izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
bogataj@freising.si
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Anita Pokorn,
novinarka
Tatjana Rant,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
Kazalo
6
Občinski proračun sprejet
7
Partizanska cesta potrebna temeljite prenove
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
10
Kakšno je ozadje zapleta pri Sokolskem domu?
12
Ekološki Ločani
13
Na podjetniški tržnici bo tudi letos pestro
14
Bitka za gozd je bitka za naše srce
16
Izkopljejo od dva do pet metrov dnevno
18
Po PUM-u Familija
19
Vseživljenjsko učenje v Škofji Loki
20
Novice iz Selške doline
21
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
22
Žirovske novice
24
Afngunc teater z novo vizijo
26
Žirovske novice
28
Ikona – meditacija v barvah
30
Škofjeloški mepijevci se pospešeno pripravljajo na odprave
31
Riba Faronika kot utelešenje duše zemlje
32
Plaže z belo mivko in sinje modro morje
34
Zumba party
35
Za Proštove četvorčke
36
Najbolj mu je pri srcu Lucifer
38
"Za pusta se nisem počutila, kot da sem drugačna ..."
40
Prireditve v maju
41
Nagrajeno najboljše besedilo
42
Športni duh in ustvarjalnost
43
RitmoLoko novičke
53
PRILOGA Gradimo-obnavljamo
utrip@freising.si
5
Maj 2011
5. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka
Občinski proračun sprejet
Proračun za leto 2011 sprejet, skupaj s štirimi amandmaji – Amandma o Škofjeloškem pasijonu ni bil sprejet –
Načrt razvoja širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij – Včlanitev škofjeloške občine
v mednarodno organizacijo Douzelage
Ker je Marija Bratož izgubila volilno pravico (sprememba stalnega
prebivališča izven občine Škofje
Loka), so svetniki potrdili mandat
naslednji kandidatki z liste Miha
Ješe in prijatelji Loke Mariji Demšar. Slednjo so imenovali tudi v
statutarno pravno komisijo.
Po pobudah in vprašanjih
svetnikov je sledila druga obravnava proračuna za letošnje leto.
Drugo branje ni prineslo bistvenih sprememb od prvega branja:
prihodki in odhodki so ostali na
isti ravni, nekaj sprememb je bilo
v sami strukturi. Tako je predvidenih približno 25,5 milijona evrov
prihodkov ter dobrih 28 milijona
evrov odhodkov, predvideno je
zadolževanje v višini 3,25 milijona
evrov.
Svetniki so v nadaljevanju predlagali in tudi sprejeli naslednje
amandmaje: urejanje pločnikov se
zmanjša za 20 tisoč evrov, za enak
znesek se poviša postavka študij
na lokalnih cestah zaradi nujne
protipoplavne sanacije Suškega
mostu, v povezavi, s katerimi se
izdela projekt; subvencija uporabe
športnih dvoran Poden in Trata
se poveča z 10 tisoč evrov na 20
tisoč evrov, posledično se za 10
tisoč zmanjša postavka o nakupu
zemljišč za igrišča; proračunska
postavka o izdaji doneskov, vodnikov, zbornikov se zmanjša za 2500
evrov, za enak znesek se poviša
proračunska postavka o mestnem
pihalnem orkestru.
Ni pa bil sprejet amandma, ki
ga je podprlo osem svetnikov SLS,
NSi in SD, in sicer, da se v načrt
razvojnih programov (NRP) doda
postavka Škofjeloški pasijon 2015,
znesek v višini približno 305 tisoč
evrov pa razdeli na obdobje od
leta 2011 do 2015. V obrazložitvi
so podpisniki zapisali, da omenjena umestitev v NRP omogoča
uspešno marketinško aktivnost in
je prostovoljcem zagotovilo, da bo
poskrbljeno za materialno bazo, ki
omogoča uspešne predstave, ter
da predlagani amandma omogoča prijave projekta na državne in
evropske razpise. Kot smo že omenili, je amandma podprlo osem
svetnikov, 19 jih je bilo proti. Sicer
pa so svetniki celoten proračun
s sprejetimi amandmaji podprli.
V nadaljevanju so svetniki brez
večjih zapletov sprejeli letni načrt
pridobivanja (približno tri milijone
evrov) in razpolaganja (dobrih štiri
milijone evrov) z nepremičnim premoženjem občine za letošnje leto,
sklep o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sklep o delnem povračilu
stroškov organizatorjem volilne
kampanje za lokalne volitve 2010.
Nekoliko več časa so se zadržali
pri sklepu o ugotovitvi javnega
interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva ter izvedbi
projekta Gradnja, upravljanje in
vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih
komunikacij. Skrajni rok za izgradnjo je 31. 12. 2012. Občina računa, da bo pridobila del evropskih
sredstev, kar bi bil vložek nje kot
javnega partnerja.
Po podatkih ministrstva za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo
se 760 gospodinjstev nahaja na
območju t. i. belih lis. Svetniki so
opozorili, da je to število najbrž
veliko večje, prav tako pa je na
številnih mestih dostop do interneta močno oviran, zato da velja
opozarjati obstoječe ponudnike,
naj posodabljajo internet.
Svetniki so se strinjali s takojšnjo sanacijo kamnite zložbe pod
Kopališko ulico, saj je zaradi samodejnega rušenja stare suhe kamnite zložbe ogrožena cesta, promet
preko nje pa nevaren. Sredstva
v višini približno 35 tisoč evrov
bodo pokrili iz stalne proračunske
rezerve.
Za konec so svetniki soglasno
sprejeli sklep o včlanitvi škofjeloške občine v mednarodno
organizacijo Douzelage, s čimer
vstopa v mrežo številnih izmenjav
na šolskem, glasbenem in športnem področju ter v projektih,
ki so 85-odstotno sofinancirani s
sredstvi Evropske unije.
Klavdija Škrbo Karabegović
Najboljše otroške rojstnodnevne zabave v mestu
• kreativno-ustvarjalne
• športne • igralne
• plesne
Več informacij o rojstnodnevnih zabavah na www.ritmoloko.si,
tel.: 041/710 310 ter info@ritmoloko.si
6
Maj 2011
Partizanska cesta potrebna temeljite prenove
Partizanska cesta praktično poka po šivih. Stanovalci na več kot potrebno rekonstrukcijo opozarjajo že več let,
a odgovor je naslednji: do rekonstrukcije bo prišlo, ko se bo gradilo na območju vojašnice, torej dom za starejše
občane in večstanovanjske bloke. A stanje je že sedaj nevzdržno, pravzaprav nevarno, saj je Partizanska cesta
zelo prometna, pogosto je tudi nekakšna obvoznica za Podlubnik in naprej za Selško dolino,
zato so tamkajšnji stanovalci zahtevali ureditev najbolj žgočih zadev.
Tako so se pred kratkim na sestanku zbrali predsedniki nadzornih
odborov stolpnic od Partizanske
ceste 40 do 47, na katerem so med
drugim ugotovili, da je Partizanska
cesta potrebna temeljite rekonstrukcije v vsej svoji dolžini, da se
z rekonstrukcijo ceste odlaša že
več kot deset let, da zaradi stoječe
vode ob pokopališkem zidu ob
nalivih hodijo pešci po sredinski
črti, da zaradi nameravane rekon-
strukcije Kidričeve ceste pričakujejo povečan promet na Partizanski
cesti in na cesti čez Gorajte itd.
Na podlagi povedanega so
predsedniki nadzornih odborov
stolpnic na škofjeloško občino oz.
na občinski svet naslovili pobudo
za izvedbo naslednjih interventnih
ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti: izvedba odvajanja
padavinske vode s cestišča na
odseku mimo pokopališča, iz-
vedba varnega hodnika za pešce
na odseku mimo pokopališča ter
popravilo severnega zidu mestnega pokopališča. Realizacijo
omenjenih interventnih ukrepov
so pričakovali do 15. aprila.
Občina je aprila pristopila k izvedbi prvih dveh ukrepov. Vodja
oddelka za prometno infrastrukturo mag. Miloš Bajt je dejal,
da so s katastrofalnim stanjem
cestnega odseka na Partizanski
cesti ob pokopališču seznanjeni že
nekaj let. »Sanacija se je odlagala
zaradi načrtovane obnove celotne Partizanske ceste in gradnje
v bivši vojašnici. Uporabnikom
in tudi občini je znano, da je sedanje stanje takšno, da je takoj
treba ukrepati. Polovica voznega
pasu proti pokopališču je znižana
in ob deževju nastanejo jezera –
verjetno tudi zaradi dotrajanega
vodovoda iz salonitnih cevi. Zato
smo skupaj z predstavnikom KS
Kamnitnik in predstavnikom CP
Kranj izvedli ogled in pripravili
ustrezno začasno rešitev,« je dejal
Nezadovoljno Združenje
civilnih pobud
»Škofja Loka – vlak, ki drvi v napačno smer« je naslov
pisma, ki so ga medijem in številnim občanom poslali
člani Združenja civilnih pobud (ZCP). V njem je čutiti
veliko razočaranje nad novim županom.
Pismo je nekakšen povzetek srečanja z županom mag. Miho Ješetom, na katerem so se pogovarjali predvsem o naslednjih treh
projektih: o poljanski obvoznici, gradnji trgovskega centra v Kapucinskem predmestju in parkirišču na Nunskem vrtu.
O poljanski obvoznici so člani ZCP med drugim zapisali: »Župan
nam je pojasnil, da je pri spornem odseku poljanske obvoznice
sicer za cesto naravnost, torej brez krožišča na nasipu, za viadukt
pa ne. Opozorili smo ga, da v tem primeru podvoz ne bo prehoden
za kmetijske stroje ...« Kot so zapisali, se bojijo, da župan sam ne bo
veliko dosegel na pogovorih z DRSC, saj da nasipi prinašajo večje
dobičke gradbenim podjetjem kot stebri.
Pri trgovskem centru v Kapucinskem predmestju je ZCP prepričan,
da ima občina vse možnosti, da spremeni vsebino, ter da župan igra
igro v dobro investitorja.
Naslednje jabolko spora je parkirišče na Nunskem vrtu. Čudijo
se namreč temu, da je mag. Ješe spremenil mnenje, saj je bil sprva
proti gradnji. »Kakšen dramatičen preobrat. Na ponoven predlog,
da bi tam uredili mestni park, ki ga Loka sploh nima, in opozorilo
na peticijo za mestni park – Nunski vrt, ki jo je v kratkem času podpisalo nekaj več kot 400 podpisnikov, je župan izjavil, da je Nunski
vrt neprimerno in degradirano območje ...«
mag. Bajt. Kot smo že zapisali, so
aprila pristopili k sanaciji.
Začasna rešitev zajema ureditev odvodnjavanja s preplastitvijo
z asfaltom do sredinske črte in
izdelavo asfaltne mulde ob zidu
pokopališča. »S to rešitvijo bomo
preprečili nadaljnje propadanje
zidu in izboljšali prometno varnost
na tem delu. Večji posegi oziroma
vlaganja niso predvidena do popolne rekonstrukcije Partizanske
ceste, ki je z veliko verjetnostjo
predvidena v prihodnjih treh letih,
vključno z zamenjavo komunalnih vodov oziroma dotrajanega
vodovoda. Zamenjava vodovoda
je ocenjena na dodatnih sto tisoč
evrov stroškov in je vključena v
projekt za pridobitev kohezijskih
sredstev,« je še povedal mag. Bajt.
Ko bo formiran svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
bodo preučili zaščito za varen
prehod pešcev ob zidu, kot pravi
mag. Bajt, pa bodo naročili tudi
krpanje zidu.
Klavdija Škrbo Karabegović
OBČINA ŠKOFJA LOKA
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da so na spletni strani Občine
Škofja Loka objavljeni naslednji javni razpisi:
JAVNI RAZPIS
za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj
kmetijstva, gozdarstva in podeželja v
Občini Škofja Loka v letu 2011
Odgovor župana
Za komentar smo prosili tudi župana mag. Miha Ješeta. Dejal, da
zadeve ne namerava polemizirati in da je v zapisniku veliko polresnic
in neresnic. »Moj vsebinski odgovor je le, da sem o vseh teh zadevah že javno povedal svoje mnenje in članom ZCP nisem čisto nič
drugače rekel. Poudaril bi samo to, da je o vseh omenjenih zadevah
odločal občinski svet že pred mojim prihodom na občino. Projekti
so bili torej sprejeti s strani demokratično izvoljenih svetnikov,« je
dejal mag. Ješe.
Svoje pogled na celotno zadevo je župan sklenil z naslednjo
povedjo: »Vsak ima pravico do svojega mnenja, štejejo pa dejanja.«
Klavdija Škrbo Karabegović
(kontakt: Irena Studen, 04/ 51 12 304
in Majda Luznar, 04/51 12 702).
Vsebina javnega razpisa in razpisna dokumentacija je na voljo na
spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko
Javni razpisi, v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka
I. nadstropje, Mestni trg 15, Škofja Loka.
7
Maj 2011
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Iščejo primerne prostore za vrtec
Varčevalno naravnan proračun – Obeta se nov parkirni režim – Prenova vodstva občinske uprave – Velik vpis otrok v
vrtec – Narejen prvi korak za odpravo belih lis – Kakšna je rešitev za nevaren odsek od Lahovega mostu do Tehnika?
Na zadnji seji je bil sprejet občinski proračun za letošnje leto. Kateri so njegovi največji poudarki?
Največji poudarki so vsekakor na
investicijah, ki jih skušamo izvesti
v letošnjem in v naslednjih letih.
Glavna zadeva pri tem je kanalizacija, poleg tega pa tudi vrsta
projektov iz strukturnih skladov.
Skušali bomo pridobiti še sofinanciranje izgradnje vodovoda
iz kohezijskega sklada. To so
glavne obveze, ki bodo proračun
spremljale naslednjih pet let. Če
bomo uspešni, pa mogoče še dlje,
kar pomeni, da za kakšne druge
večje investicije ne bo denarja.
Po drugi strani je proračun tudi
varčevalno naravnan – varčujemo
predvsem pri materialnih stroških
ter na stroških občinske uprave in
občinskega sveta. Se pravi na tistih
nenujnih stroških, zaradi katerih
občani nimajo nobene škode,
ampak samo koristi. Pri delovanju
društev in klubov na kulturnem,
športnem in drugih področjih pa
smo zadržali podoben standard,
kot je bil v preteklosti.
Moram poudariti, da letošnji
proračun še ni moj, saj je narejen
na podlagi predhodnega in smo
ga kot takega tudi umestili, da
lahko čim prej začnemo delati. Za
proračun naslednje leto pa predvidevamo precejšnje spremembe
oz. drugačen pristop pri financiranju posameznih dejavnosti, zlasti
na družbenem področju.
Podpisniki amandmaja o umeščanju Škofjeloškega pasijona v
načrt razvojnih programov (NRP)
občine so več kot presenečeni, da
ta ni bil sprejet (proti so glasovali
vsi koalicijski svetniki). Umestitev
v NRP po njihovem pomeni, da
so sredstva za uprizoritev leta
2015 zagotovljena in da lahko
projekt kandidira na državnih in
evropskih razpisih. Ali to pomeni,
da Škofjeloškemu pasijonu ne
nudite finančne podpore?
S Škofjeloškim pasijonom se
bomo začeli ukvarjati spomladi
prihodnje leto in bo dovolj časa,
da uredimo vse za njegovo uprizoritev leta 2015, kar sem na seji
že povedal. Pobuda je prišla na
samo sejo in mislim, da je take pomembne zadeve treba predhodno
najaviti in dogovoriti, še zlasti na
pristojnem odboru.
Kako boste reševali povečan vpis
otrok v vrtec? Primanjkuje namreč več kot sto mest.
To je trenutno vzporedno s prenovo vodstva občinske uprave
moja najpomembnejša dejavnost.
Intenzivno iščemo nove variante,
nove prostore, ki bi bili primerni za
namestitev otrok in bi lahko funkcionirali vsaj nekaj let. Naslednjih
pet let lahko pričakujemo še zelo
velik porast otrok v vrtcu, potem
pa naj bi se stanje malo umirilo.
Vendar pa ne glede na omenjene težave moramo biti veseli, da
imamo v naši občini tako veliko
otrok, in poskrbeti, da bodo naši
malčki v čim večjem številu dobili
ustrezna mesta v vrtcih.
Župan mag. Miha Ješe se redno vozi z mestnim avtobusom,
saj meni, da s tem veliko stori za ohranjanje okolja.
je za nami. Kako ste zadovoljni z
obiskom in odzivnostjo akcije?
Mislim, da je odziv primeren. Računamo, da se bo v naslednjih
mesecih še bolj prijela prenovljena
avtobusna linija mestnega prometa. Že maja se bo pokazalo, kako so
občani sprejeli prenovljeno linijo,
drugi pokazatelj pa bo oktobra, ko
bomo videli, kako bodo to novost
sprejeli študentje. Na vsak način
je to kratkoročna rešitev za loški
promet, dolgoročno pa sta seveda
rešitev obe obvoznici.
Kar zadeva druge akcije, mislim,
da so bile izjemno koristne. Kratkoročno je bila največjega pomena
delavnica o ločevanju odpadkov
in mislim, da moramo v Škofji Loki
doseči, da bomo v naslednjih letih
15 do 20 odstotkov manj odpadkov odlagali na odlagališča in jih
več razvrstili že predhodno. Čeprav imamo odvoz in sortiranje
kar dobro urejeno, mislim, da bi se
dalo stanje še izboljšati. Pomembno je, da ločujemo vse odpadke,
predvsem da bioloških odpadkov
ne mešamo z drugimi, ker na ta
način razgradljivi odpadki, zaviti
v polivinilaste vrečke, postanejo
nerazgradljivi ter preveč obremenjujejo okolje. Druga zadeva so
gradbeni odpadki. Prav zdaj se je
na Križni gori pojavilo veliko črno
odlagališče, ki ga bomo morali na
vsak način sankcionirati.
Dolgoročni ukrepi so predvsem
tisti, ki zadevajo varovanje gozda,
Pričetek projektiranja projekta
za odvajanje in čiščenje odpadne
vode v porečju Sore je bil predviden že prvega marca, vendar do
njega ni prišlo. Kdaj bo dejansko
prišlo do izvajanja tega projekta
in konkretnih del na terenu ter ali
je kaj več znanega o financiranju
drugega dela projekta, ki zajema
vodooskrbo?
Kar zadeva prvi del projekta, v tem
trenutku ne morem napovedati
začetka, saj smo dobili pritožbo
na izbiro izvajalca, ki jo je občina
zavrnila. Nato je bila pritožba dana
na drugo stopnjo in upamo, da jo
bodo čim prej pregledali. Mislim
pa, da pritožba ni na mestu in da
je bilo delo komisije, ki je izbrala
izvajalca, dobro izvedeno. V teku
je pa še ponovljeni razpis za nadzornika.
Kar zadeva oskrbo z vodo, se
zelo trudimo, da bi vsaj na ožjem
področju, torej v nekoliko manjšem obsegu, pridobili sredstva iz
kohezijskega sklada. Tudi to je zadeva, ki jo trenutno pripravljamo,
maja pa se bomo lotili intenzivnih
razgovorov skupaj z občino Gorenja vas- Poljane.
Večji del akcije Loško je ekološko
8
pitne vode in obnovljivih virov
energije. Zelo delavni so tudi na
Razvojni agenciji Sora, kjer organizirajo ekološke delavnice za
domačo predelavo hrane, ki jo
pridno ponujajo na vsakokratni
tržnici prvo soboto v mesecu.
Pred časom ste napovedali več
plačljivih parkirnih mest po
mestu. Kdaj bo do tega tudi prišlo
in ali menite, da bo to spodbudilo še večjo uporabo mestnega
prometa?
Uredili smo polurno brezplačno
parkiranje pred stavbo škofjeloške
upravne enote, v drugi polovici
leta moramo urediti tudi parkiranje okoli zdravstvenega doma.
Tudi tam bo postavljen parkomat in zagotovljeno brezplačno
parkiranje za dve uri. Potem pa
ostaneta še dve lokaciji, in sicer
v Kapucinskem predmestju pred
poslovnimi hišami in železniška
postaja. V povezavi s slednjo že
potekajo razgovori z lastnikom
zemljišča, torej s Slovenskimi železnicami. Povsod bo parkiranje dve
uri brezplačno, nato pa plačljivo –
za opravke torej brezplačno, za celodnevno parkiranje pa plačljivo.
Tovrstni parkirni režim bo dodatno
spodbudil uporabo avtobusnega
mestnega prometa.
Na občinskem svetu je bil predstavljen načrt odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih
komunikacij. Prvi korak je torej
Maj 2011
narejen, kdaj pa bo dejansko
prišlo do odprave t. i. belih lis?
Prvi korak je bil narejen z odločitvijo, da bomo šli v ta projekt,
vendar smo izjemno pozni, lovimo
zadnji termin in ne pričakujem, da
bi bili ne vem kako uspešni. Naša
investicija je v višini 2,25 milijona
evrov, za vso Slovenijo pa je na tokratnem razpisu na voljo zgolj 400
tisoč evrov nepovratnih sredstev.
Tako je to sodelovanje zaenkrat
predvsem bolj formalnega značaja, ker sem prepričan, da bodo
razpisi ponovljeni – naslednjič se
moramo prijaviti na prvi razpis,
ne na zadnjega. Bistvo je, da smo
na tem področju začeli delati, v
prejšnjem mandatu so namreč
zaspali. Lahko bi bilo že urejeno.
Kakšni so načrti za oživitev Mestnega trga čez poletje? (Navsezadnje bo slednje kmalu tu.)
Načrti za oživitev Mestnega trga
ne samo za poletje, ampak dolgoročno, so zelo pestri. Predvidevamo predvsem obogatitev
kulturnih prireditev v izvedbi naših
najmlajših, to se pravi učencev
osnovnih šol in glasbene šole. V
poletnih mesecih bomo poleg
koncertov v okviru Pisane Loke
skušali prirediti še cikel nastopov
škofjeloških pevskih zborov.
Po drugi strani bi morali nekoliko poživiti tudi same tržnice.
Aktivno sodelujemo tudi s placarskimi trgovci, ki pripravljajo
svoje predloge, da bo Plac bolj
živ. Predvsem moramo dolgo-
Kar zadeva pešpot, smo si aprila
zadevo ogledali na terenu. Tako
bomo pešpot skušali speljati ne
ob cesti, ker je prenevarno, temveč
po Tehnikovem dvorišču in potem
z vstopom na Staro cesto med
Tehnikovimi garažami in Štantovo
hišo. Tam je zelo primeren del, to
je najkrajša pot in po drugi strani
se povsem ognemo nevarnemu
delu poti od Lahovega mostu do
Tehnika. Omenjena nova pešpot
bo zaživela kmalu, saj bodo na
Tehnikovem dvorišču parkirali
tudi zaposleni iz zdravstvenega
doma, o čemer smo s Tehnikom
že dosegli dogovor.
Klavdija Škrbo Karabegović
ročno pogledati, kakšne vsebine
pripeljati na Mestni trg, da bo to
dejansko postalo družabno središče Škofje Loke.
Bralce zanima, kdaj bo narejen
pločnik od Lahovega mostu do
križišča pri Tehniku, kjer je zelo
nevaren odsek za pešce. Prav tako
menijo, da omenjeno križišče potrebuje sanacijo.
Tam ni klasično križišče, tam je prehod za pešce. Trenutno ni smiselno
kaj več delati na tem področju, saj
moramo najprej videti, kakšen bo
učinek južne obvoznice. Računamo, da bo bistveno bolje, saj vsaj
težkega prometa ne bo več. Takrat
se bomo tudi lotili najprimernejše
sanacije.
Gremo na avtobus!
Prvega aprila se je v okviru okoljskega projekta Loško je ekološko pričela akcija Vsi na mestni avtobus. S to akcijo,
ki vključuje spremenjen režim vožnje mestnega avtobusa in cenejšo vozovnico, na škofjeloški občini želijo mestni
avtobus predstaviti kot okolju in uporabniku kar najbolj prijazno, varno in varčno obliko
javnega mestnega prometa.
Na avtobusni liniji Podlubnik–Lipica–Podlubnik
je tako od prvega aprila
2011 zagotovljen
15-minutni interval od ponedeljka do petka med 5.00 in 18.30
ter 30-minutni interval od ponedeljka do petka med 18.30
in 23.00 ter v soboto med 7.00
in 13.30. S tem je zagotovljena
večja sinhronizacija s prihodom
in odhodom vlakov, kar je bila
dolgoletna želja občanov.
Prav tako se je bistveno pocenila cena enosmerne vozovnice.
Ta je do sedaj znašala 90 centov,
sedaj pa zgolj 50 centov, še bolj
ugodna pa je cena prenosljive
mesečne vozovnice, za katero
bomo po novem odšteli 15 evrov,
prej pa je znašala približno 30
evrov.
»Cilj je preusmeriti potovanja iz avta na avtobus, in sicer z
ustrezno kakovostno ponudbo
javnega prevoza – predvsem
zaradi enostavnosti z znanim
intervalom na 15 minut čez dan
in kasneje z enotno vozovnico
(integriran prevoz). Prepričani
smo, da je v javnem interesu, da
zmanjšamo obremenjenost cest
in okolja zaradi uporabe osebnih
vozil, ko lahko ponudimo ustrezno
alternativo, ki je tudi z vidika stroškov uporabnikov zelo ugodna,«
so povedali na občinski upravi.
Prvega aprila, ko je v življenje
stopila nova akcija, je bil prevoz
brezplačen. V smislu simbolične
otvoritve prenovljenega koncepta
mestnega prometa se je na njem
določen čas peljal tudi župan mag.
Miha Ješe. Na vožnjo je povabil
novinarje ter pripravil »potujočo«
tiskovno konferenco. Poudaril je,
da želijo razbremeniti preobremenjeno Kidričevo cesto, da avtomobili, v katerih se najpogosteje vozi
samo en potnik, preveč onesnažujejo okolje, ter da želi, da bi se čim
več ljudi preusmerilo na avtobus.
Prvi odzivi so bili dobri, ljudje
so večinoma pohvalili akcijo, upati
pa je, da bo tudi zaživela. Tu lahko
največji prispevek damo sami. Ob-
Prvi dan akcije Vsi na mestni avtobus je bila vožnja brezplačna,
sicer pa enosmerna vozovnica znaša 50 centov. Avtobus vozi od
ponedeljka do petka med 5.00 in 18.30 vsakih 15 minut, med 18.30
in 23.00 ter ob sobotah med 7.00 in 13.30 pa na vsakih 30 minut.
čina bo namreč omenjeni projekt
sofinancirala predvidoma letošnje
leto, nato pa bo odvisno od tega,
kako bo zaživel. K večji uporabi
mestnega prometa bo prav gotovo pripomogel tudi plačljivi parkir-
ni režim, ki ga nameravajo uvesti
v Kapucinskem predmestju, pred
zdravstvenim domom in mogoče
še kje drugje.
Klavdija Škrbo Karabegović
Ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja vam nudimo:
Vsa zavarovanja na enem mestu
15 % dodatnega popusta za člane prostovoljnih gasilskih društev!
15% dodatni popust za mlade družine z otroki!
koroška cesta 53 d, poleg amd kranj, v frankovem naselju 68 v škofji loki
9
080 123 5
Maj 2011
Kakšno je ozadje zapleta pri Sokolskem domu?
V aprilski številki Loškega utripa je župan mag. Miha Ješe dejal, da so evropska sredstva za Sokolski dom v višini 981
tisoč evrov verjetno za vedno izgubljena. Na uredništvo so nas poklicali številni občani, ki so želeli natančnejše informacije. Ker gre za veliko vsoto denarja, smo se odločili nekoliko podrobneje predstaviti ozadje zapleta.
Sokolski dom oz. osrednji kulturni hram Škofje Loke, kot mu radi
rečemo, so pričeli graditi (obnavljati) konec leta 2007, slavnostna
otvoritev pa je bila ob občinskem
prazniku junija 2009. Predvidena
finančna slika je naslednja: 248
tisoč evrov je prispeval Norveški
finančni mehanizem, 981 tisoč
evrov Evropski sklad za regionalni razvoj in približno 1,2 milijona
evrov Občina Škofja Loka.
Sredstva iz naslova Norveškega
finančnega mehanizma so bila
na račun škofjeloške občine nakazana šele oktobra lansko leto,
zapletlo pa se je pri izplačilu 981
tisoč evrov, saj služba vlade RS za
lokalno samoupravo in regionalno
politiko (SVLR) trdi, da ni bil pravilno izpeljan postopek, zaradi česar
naj bi občina izgubila pravico do
sredstev.
Zaplet
Bistvo zapleta je razložila Mateja Hafner Dolenc, ki je bila zadolžena za projekt Sokolskega
doma: »Občina Škofja Loka je
objavila javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del za obnovo
Sokolskega doma. Prejeli smo eno
samo ponudbo, ki pa je presegala višino zagotovljenih sredstev
v proračunu. Zato je bilo treba
sprejeti odločitev, kako nadaljevati
s postopkom javnih naročil glede
na postavljen terminski plan in že
odobrena sredstva Norveškega
finančnega mehanizma in s tem
povezane obveznosti (črpanje
odobrenih sredstev). Odločitev
je bila logična in ugodnejša za
proračun občine. Po našem mnenju tudi ni v nasprotju z zakonom
o javnem naročanju (ZJN), ki pravi,
da v postopku javnega razpisa
ne sme priti do 'bistvene' spremembe javnega naročila. Naša
sprememba je bila manj kot 20
odstotkov in to nikakor ni bistvena
sprememba. Občina Škofja Loka je
o izvedbi javnega razpisa pridobila
tudi pravno mnenje odvetniške
pisarne doc. dr. Aleksija Mužine,
ki je podala popolnoma enako
tolmačenje ZJN.«
V svojem pravnem mnenju je
doc. dr Aleksij Mužina med drugim
zapisal: »Ker ZJN ne določa, kdaj
se sprememba prvotno določenih
zahtev razpisne dokumentacije
šteje za bistveno in kdaj ne, je to
vprašanje odvisno od okoliščin
vsakokratnega postopka, vendar
pa vsaka sprememba zahtev razpisne dokumentacije še ne šteje za
bistveno.« V nadaljevanju utemeljuje, da v konkretnem primeru ne
gre za bistveno spremembo, kar
podkrepi s primerljivim primerom
na sodišču Evropskih skupnosti.
Predstavniki škofjeloške občine
so napisali več pritožb na službo
vlade za lokalno samoupravo in se
skupaj z odvetnikom tudi sestali s
predstavniki SVRL. »Vendar so tam
vztrajali pri svojem tolmačenju zakona, ki ga niso podprli z nikakršno
pravno razlago. Da resnično nimajo trdnih argumentov pri očitanju
kršenja ZJN, dokazuje tudi poziv
SVLR, naj škofjeloška občina sama
odstopi od pogodbe o odobritvi
sredstev, ki je bila občini izdana za
obnovo Sokolskega doma. Seveda
občina tega ni storila, pogodbe
pa ni preklicala niti SVLR, tako je
ta še vedno veljavna. To pomeni,
da imamo veljavno pogodbo o
odobritvi sredstev, vendar brez
nakazil odobrenih sredstev,« je
pojasnila Mateja Hafner Dolenc.
Škofjeloška občina bi sicer
imela možnost vložitve tožbe,
kot so to storili v Mariboru, kjer
naj bi šlo celo za večjo kršitev kot
v Škofji Loki, vendar se pri nas za
to niso odločili. Nekdanji župan
Igor Draskler je povedal, da ima
škofjeloška občina še vedno to
možnost, sam pa se za njo ni odločil zato, ker je občina imela takrat
odprta še dva razpisa in se je bal
morebitne zavrnitve.
Sokolski dom
ni zadostil vsem formalnostim, za
kar je podal svojo obrazložitev, je
pa pri izvedbi postopka spoštoval vse bistvene elemente ZJN.
Dosedanja praksa kaže namreč
tudi, da nekatera določila zakona
omogočajo različne interpretacije,
kar institucijam, ki so obvezne spoštovati zakonodajo s področja javnih naročil, povzroča nemalokrat
težave. Kljub nekaterim formalnim
nepopolnostim je iz zaključenega
postopka javnega naročila in same
izvedbe projekta razvidno, da je
izvajalec projekta ZJN spoštoval
in javno naročilo izvedel na način
dobrega gospodarja, transparentno in učinkovito.«
Mateja Hafner Dolenc je poudarila, da gre za isti javni razpis (za
izbiro izvajalca gradbenih del za
obnovo Sokolskega doma), za isto
službo vlade za lokalno samoupravo, pa za dve popolnoma različni
stališči. »Zadnje celo poudarja, da
smo ZJN spoštovali in izvedli učinkovito javno naročilo. Povedati je
še treba, da je bila zadnja ugotovitev SVRL podana februarja 2011,
in to ob poznavanju prve ugotovitve, ki očita bistveno spremembo
javnega naročila. O tem, ali bi bila
potrebna tožba ali pritožba na
SVRL, ne bi presojala, odločitev
občine je znana. Dejstvo pa je, da
v postopku javnega naročila pri
izbiri izvajalca gradbenih del za
obnovo Sokolskega doma zakon
o javnem naročanju ni bi kršen.
Vse ostalo pa je odraz razmer na
SVRL,« razlaga sogovornica.
Revizija
SVLR je v letošnjem letu naročila
revizijo izdatkov, financiranih iz
Norveškega finančnega mehanizma, kar konkretno pomeni sofinanciranje obnove Sokolskega
doma. Vsa izvedena obnovitvena
dela se nanašajo in so bila izvedena na podlagi istega za SVRL
spornega javnega razpisa. Iz te
revizije citiramo naslednjo ugotovitev: »Nacionalna kontaktna točka
je mnenja, da izvajalec projekta
sicer glede na ugotovitve revizije
Ali so sredstva izgubljena?
Na podlagi napisanega bi bilo torej
teoretično še vedno možno dobiti
10
omenjena sredstva za obnovo
Sokolskega doma. Večja verjetnost
pa je naslednja, na kar je opozorila
Mateja Hafner Dolenc: »Ta sredstva niso izgubljena. Občini Škofja
Loka je odobrena določena kvota
sredstev, tako je 981 tisoč evrov,
ki jih še nismo porabili, občini še
vedno na voljo. Ta znesek lahko
koristimo in uporabimo za druge,
pravočasno pripravljene projekte
že v tem letu.«
Ponovno smo za mnenje prosili
župana mag. Ješeta, ki je dejal:
»Glede Sokolskega doma je bila
narejena notranja revizija o poteku
projekta, v prihodnjih mesecih
načrtujemo še finančno revizijo
projekta. Upam, da bom takrat
lahko kaj več povedal o omenjeni problematiki. Trenutno lahko
povem le, da je bistvo problema
to, da razpis ni bil primerno izveden in bi ga pač morali ponoviti
ali pa se dogovoriti z izvajalcem,
da bi ceno znižal. To je problem
preteklosti. Sedaj je zelo težko
iskati krivca. Vsekakor pa je to
nespretno vodenje. Že vseskozi
poudarjam, da veliki projekti niso
bili strateško vodeni. To pomeni,
da bi imeli projekt, popolnoma
zaključen projekt, nato pa gradbeno dovoljenje, ki bi se ga potem
striktno držali. Še vedno menim,
da bi se občina ob pravem času
morala pritožiti ali po sodni poti
ugotoviti, kdo ima prav, ne pa da
se tako dolgo ni nič naredilo in
so stvari stale v predalu. Zato so
sredstva namensko za Sokolski
dom izgubljena.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Maj 2011
Olajšajte si delo!
Na naši spletni strani si lahko
ogledate bogato ponudbo
transportne opreme:
- transportni vozički
- transportna kolesa
- oprema po meri
V naši bogati ponudbi boste
našli preko 1000 transportnih
vozičkov in koles.
Za več informacij pokličite
031/725 896 ali pišite na
info@transportnaoprema.com
Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka,
tel.: 05/903 41 76, faks: 05/903 41 77
www.transportnaoprema.com
TEČAJ ROLANJA
9. – 13. maj
(od 17. do 18.30 ure)
Naučili se bomo osnovnih gibanj, ustavljanj
in zaustavljanj, manjših trikov, poskokov
(robniki, ovire, ...)
Pridružite se nam, vpisujemo v skupine:
· predšolski otroci
· šolski otroci
· odrasli
Prijave in informacije na recepciji
Plesno-športnega centra Ritmoloko ali po telefonu
041 710 310, info@ritmoloko.si, www.ritmoloko.si
11
Maj 2011
Ekološki Ločani
Loško je ekološko je naslov celostne akcije, ki je bila še posebej intenzivna v zelenem aprilu. Potekala je v več akcijah
na različnih področjih, ki pa so med seboj povezana in soodvisna. Odziv Ločanov je bil dober in kaže na to
da se zavedajo pomena ekologije, a gotovo bi se na tem področju dalo še kaj narediti.
Prostovoljna očiščevalna akcija
na celotnem območju občine s
poudarkom na čiščenju Nunskega
vrta in severnega pobočja pod
Loškim gradom je bila nekakšen
formalen uvod v projekt Loško je
ekološko. Tudi tokratna spomladanska čistina akcija, ki je v Škofji
Loki postala že stalnica, je naletela
na dober odziv Ločanov.
Prvega aprila je stekla akcija Vsi
na mestni avtobus, s katero želijo
občanom mestni avtobus predstaviti kot varčen, varen, predvsem pa
okolju prijazen in uporaben način
prevoza. Po novem je tako cena
enosmerne vozovnice 50 centov,
za prenosljivo mesečno vozovnico
pa bomo odšteli 15 evrov.
Sedmega aprila so v Sokolskem
domu pripravili zanimiv tematski
večer predavanj na temo varčne rabe energije. Na začetku je
o tem, kako učinkovito zmanjšati
stroške za energijo, spregovoril
prof. dr. Peter Novak. »Ob vse
dražji energiji in hkrati vse strožji
zakonodaji postaja jasno, da nam
bodo le energetsko učinkovite
stavbe v prihodnje zagotavljale
ekonomično bivanje,« je dejal dr.
Novak. Njegovo predavanje je s
praktičnimi primeri konkretnih izolacijskih rešitev nadgradil Tomaž
Dolenc iz podjetja Knauf Insulation. Sledili so zanimivi napotki
Mateje Purgar iz Elektra Gorenjske z naslovom Deset korakov do
varčne rabe energije. Ste vedeli, da
izklopljen televizor, ki je v stanju
pripravljenosti, porablja mesečno
9 kWh električne energije ali po
trenutnih cenah 0,81 evrov, letno
pa kar 9,8 evrov? Mednarodna
agencija za energijo ocenjuje, da
naprave v gospodinjstvih v stanju
pripravljenosti porabijo od 5 do 10
odstotkov skupne porabe električne energije in globalno prispevajo
do 1 odstotek emisij CO2.
Naslednji dan je svoja vrata
odprl Elektro Gorenjska v Frankovem naselju. Med škofjeloškimi osnovnošolci je bilo veliko
zanimanja za obisk. Kot nam je
pojasnil predsednik uprave mag.
Bojan Luskovec, so obiskovalce
seznanili s proizvodnjo elektrike v
sončnih elektrarnah, ogledali so si
lahko glavno električno energetsko točko, se seznanili s tem, kako
se razdeljuje elektrika po območju
Škofje Loke in obeh dolinah itd.
Velikega zanimanja so bila deležna
tudi električna kolesa.
Strokovnjaki iz Elektra Gorenjske so 12. aprila znova sodelovali
pri projektu Loško je ekološko,
in sicer so predstavili različne
možnosti (iz)rabe energetskih
potencialov, ki so bili doslej vse
premalo izkoriščeni, čeprav se nahajajo povsod okrog nas. Rudolf
Ogrinc je tako predstavil koncept
izgradnje sončne elektrarne, Iztok
Jenko borzo streh in energetski
potencial za občino, Aleš Ažman
energetski potencial biomase ter
Luka Selak hidroenergijo in njen
potencial na področju Škofje Loke.
V okviru projekta LEADER – »Male
komunalne čistilne naprave« so
bile za učence podružničnih šol
(OŠ Bukovica, OŠ Bukovščica in
OŠ Sveti Lenart) organizirane posebne delavnice na temo varstva
voda.
Zelo veliko zanimanja je bilo
deležno srečanje ljubiteljev zelišč, ki je tokrat potekalo na kar
štirih lokacijah. Monika in Tomaž
Mulej sta teoretično, predvsem pa
praktično prikazala deset najpomembnejših zeliščnih pripravkov.
V okviru akcije so želeli opozoriti tudi na zdravo prehrano
in hrano, kar sveži in kakovostni
pridelki ter izdelki z zelenega škofjeloškega podeželja zagotovo so.
Zato je svoja vrata prijazno odprla
mala prodajalna KGZ Škofja Loka v
Stari Loki, v kateri so se obiskovalci
lahko oskrbeli z domačimi pridelki
in izdelki.
V sklopu akcije so hkrati poskrbeli za primerno ekologijo srca, ki
temelji na ozaveščanju o skrivnostih narave, zdravem življenjskem
slogu in kreativnem preživljanju
prostega časa, brez slehernih odvisnosti. Tako so kulturno okoljsko
prireditev 14. aprila poimenovali
Ekologija srca.
15. aprila so dan odprtih vrat
organizirali tudi v zbirnem centru
Draga, kjer si je bilo moč v praksi
ogledati, kako poteka proces zbiranja in ločevanja različnih vrst in
frakcij odpadkov. Prijazno nas je
sprejel Janez Štalec, vodja ravna-
nja z odpadki pri Loški komunali, ki
je 21. aprila tudi predaval na temo
Okolje spoštujem, odpadke ločujem. Dejal je, da se obisk v zbirnem
centru Draga iz leta v leto veča,
prav tako asortima odpadkov, in da
center počasi postaja premajhen
ter da bi v Škofji Loki morala biti
dva do trije. V Dragi lahko brezplačno oddamo različne vrste
odpadnih surovin, kot so papir in
kartonska embalaža, embalažni
stiropor, tekstil, lesena embalaža,
nevarni odpadki, vse vrste kosovnih odpadkov, odpadne pnevmatike itd. Prednost zbirnega centra
je v tem, da lahko pripeljemo večje
količine, ni omejitve po velikosti,
pa še razvrščamo lahko več vrst
odpadkov. Kot pravi Štalec, se med
ostanki odpadkov še vedno najde
po teži 20 odstotkov odpadkov, ki
bi jih lahko sortirali, po volumnu
pa še več.
Pika na i prireditev in dogodkov
v aprilu je bila simbolna posaditev
drevesa ob vstopu na Grajsko pot,
in sicer 22. aprila ob svetovnem
dnevu Zemlje. Maja bo organizirana zanimiva delavnica na
temo preprečevanja odvisnosti,
tradicionalna tržnica kmetijskih
pridelkov in izdelkov ter deseti
cvetlični sejem. Prav tako bodo
maja po različnih krajih potekala
srečanja na temo malih komunalnih čistilnih naprav.
Klavdija Škrbo Karabegović
Zbirni center Draga je med delovnikom odprt od 7. do 15. ure,
ob sredah do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
Nunski vrt na dan čistilne akcije
12
Maj 2011
Na podjetniški tržnici bo tudi letos pestro
Razvojna agencija Sora in Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka bosta tudi letos zadnji teden v maju
izvedli Teden obrti in podjetništva na Loškem. Pričel se bo v nedeljo, 22. maja, ob 9. uri, s tradicionalnim pohodom
obrtnikov, ki bo tokrat potekal po Soriški planini. Zaključil se bo 28. maja s podjetniško tržnico.
V okviru Tedna obrti in podjetništva se bomo lahko udeležili delavnice Skrivnosti rek – ribolov in
slow turizem. Za tiste, ki razmišljajo
o tem, da bi stopili na samostojno
podjetniško pot, so pripravili skupinsko podjetniško svetovanje,
Boštjan Romih pa bo na zanimiv
in zabaven način predaval na temo
javnega nastopanja. V Sokolskem
domu bo na ogled že tradicionalna
razstava dijakov Srednje šole za
lesarstvo Škofja Loka. Med razstavljenimi izdelki bo komisija izbrala
najboljše, ki bodo tudi nagrajeni.
Za nagrade se bodo potegovali
tudi dijaki škofjeloške srednje šole
za strojništvo. Območna obrtnopodjetniška zbornica Škofja Loka
bo trem najbolj ustvarjalnim dijakom srednje šole za lesarstvo in
srednje šole za strojništvo izročila
denarne nagrade v skupni vrednosti 2000 evrov.
Nagrade bodo podelili na pod-
jetniški tržnici, ki je osrednji dogodek in hkrati zaključek 5. Tedna
obrti in podjetništva na Loškem.
Organizatorji obljubljajo, da bo
28. maja dopoldne, ko bo na Mestnem trgu potekala podjetniška
tržnica, v Škofji Loki zelo pestro. Na
stojnicah se bodo s svojimi izdelki
in storitvami predstavili lokalni
podjetniki in obrtniki, dijaki škofjeloške srednje šole za lesarstvo in
srednje šole za strojništvo, pa tudi
posamezne podporne institucije
in strokovne sekcije pri Območni
obrtniško-podjetniški zbornici
Škofja Loka. Kot prejšnja leta bodo
na tržnici potekali praktični prikazi domače in umetnostne obrti,
manjkal pa ne bo niti kulturni in zabavni glasbeni program. Prireditev
bodo s svojim obiskom popestrili
kolesarji Društva Rovtarji. Za krajši
čas si bomo na tržnici lahko ogledali njihova starodavna kolesa.
Prav tako 28. maja bodo učenci
Podjetniška tržnica bo tudi letos raznolika.
podjetniškega krožka gorenjevaške OŠ Ivana Tavčarja izvedli animacijski pohod okoli Gorenje vasi.
Vključili bodo lokalno ponudbo,
tako da bo tudi ta pohod zagotovo
zanimiva izkušnja.
Organizatorji poudarjajo, da
želijo s številnimi dogodki podjetnikom, obrtnikom in obrtnim
dejavnostim na Škofjeloškem
povečati razpoznavnost in jim
Center zdravja, lepote
in dobrega po~utja
servis zavor (ABS)
najnovej{a tehnika
odprave napak in
nastavitve motorjev
s tehnologijo
kvalitetno popravilo zavor
priprava vozila za
tehni~ni pregled
prodaja in menjava
akumulatorjev
servis in polnjenje
klimatskih naprav
vsa ostala
avtomehani~na dela
SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA
TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81
DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE
FILTRI, SVE^KE, BRISALCI, JERMENA za vse znamke vozil!
hitro - kvalitetno - ugodno
NUDIMO KOMPLETNE
SERVISNE USLUGE
ZA VA[ AVTO
dati priznanje za njihovo prizadevnost, delo in rezultate, ki jih
ob tem dosegajo. Obrtniki, če še
niste rezervirali svoje stojnice na
podjetniški tržnici, storite to čim
prej! Ostali pa si bomo z zanimanjem ogledali, kako se nam boste
predstavili.
Tatjana Rant
Kidri~eva cesta 71, 4220 [kofja Loka
PRENOVLJENI, ŠE BOLJŠI
INDIVIDUALNI ANTICELULITNI
IN SHUJŠEVALNI PROGRAMI!
Nasvidenje celulit in
ma{~obne obloge!
Dobrodo{lo poletje!
Oblikujte svoje telo!
KAVITACIJA, WRAPPING,
LIMFNA DRENA@A
PRIVO[^ITE SI
NEKIRUR[KO LIPOSUKCIJO
- KAVITACIJO!
[e bolj
u~inkovita v
kombinaciji z
infrarde~o
terapijo,
zagotavljamo
zmanj{anje
obsega
od -4 do -6 cm
A
JAV
MEN ODAJA
R
IN P VMATIK
E
PN
NOVO: AQUADETOX IN
RAZSTRUPLJEVALNI OBLI@I
Razstrupite svoje telo v
samo 30 minutah ali preko
no~i med spanjem!
NUDIMO VAM ŠE:
- nego obraza,
- razli~ne masa`e,
- terapevtske obravnave,
- aromaterapije,
- terapije za boljše
po~utje in zdravje, …
V FIZIZU VAM ZAGOTOVIMO
NAKUP PROFESIONALNIH
IZDELKOV ZA NEGO TELESA
- anticelulitne kreme,
- kreme za obraz, pillinge,
maske, …
Vljudno vabljeni v Fiziz.
Naro~ila na tel.: 040 814 313
E-mail: info fiziz.si, www.fiziz.si
13
Maj 2011
Bitka za gozd je bitka za naše srce
V okviru projekta Loško je ekološko je bila 14. aprila organizirana kulturno okoljska prireditev z naslovom Ekologija
srca. Rdeča nit prireditve je bila misel, da odnos do narave ni le stvar razuma, ampak tudi srca. Številni sodelujoči od
najmlajših do nekoliko starejših ter lepo število obiskovalcev so dober pokazatelj, da gozd in pozitiven odnos
do narave zavzemata pomembno mesto v njihovih srcih.
Že v vhodni dvorani Sokolskega
doma so nas pričakale umetnije
otrok iz Vrtca Škofja Loka. Pripravili
so namreč zanimivo razstavo, na
kateri so pokazali, kaj vse je moč
narediti iz odpadnih materialov in
z otroško domišljijo. Obiskovalci
so bili navdušeni.
Organizatorka prireditve Urška
Kovač Mrak je na začetku glavno
besedo ponovno dala najmlajšim.
Tokrat se je predstavila plesna skupina Cekinčki iz ŠKD Ritem s koreografijo Škratki preprostih radosti.
Sledil je osrednji del prireditve, in
sicer predstavitev projekta Gozd
je skrivnost, ki je včasih potekal na
Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto
pod mentorstvom Simonke Mrak
Hartman, ki sicer ne poučuje več.
V svojih t. i. gozdnih razredih je
pustila močan pečat, saj učencem ni samo predavala o naravi in
gozdu, temveč je dajala poudarek
doživetju. Kot je dejala sama, se
jih je to najbolj dotaknilo. Takrat
desetletniki so začeli sodelovati
pri nastajanju »rastoče« knjige, ki
so jo poimenovali Gozdna bukva.
»Namen Gozdne bukve je bil
združiti vse stroke in čim več generacij. Priznati moram, da so najlepše ravno izpovedi desetletnikov, ki
so temeljile na sprehodih v naravo.
Očitno zgodbe o škratih, gozdnih
vilah in drugih pravljičnih bitjih še
vedno živijo v njih, saj so danes
tukaj z nami, nekoč desetletniki,
danes mlade odrasle osebe,« je
povedala Mrak Hartmanova. V
nadaljevanju so nekdanji četrtošolci prebirali svoje in prispevke
sošolcev o gozdu, gozdnih bitjih
in spoštovanju narave. Kar presenečeni smo bili nad zrelostjo takrat
desetletnih otrok, ki bi jim jo lahko
zavidal marsikateri odrasli.
V nadaljevanju sta moderatorja
prebrala še nekaj misli različnih
soustvarjalcev Gozdne bukve,
med drugim tudi slednjo Olge
Berčič Urbanc, dr. narav. znanosti:
»Za gozdove radi rečemo, da so
pljuča planeta. Ko dihamo z drevesi, postanemo tudi mi del tega
življenjskega toka. Toka, ki je eno
samo veselje, ena sama radost.«
Oder so krasili umetniški izdelki
domačih oblikovalcev – rokodelcev s pomenljivim naslovom Les
živi dalje.
Simonka Mrak Hartman z nekdanjimi četrtošolci, ki so sodelovali
pri projektu Gozd je skrivnost in pri nastajanju rastoče knjige
Gozdna bukva.
postavljen pred vse druge vrednote in da se vse preveč gleda samo
na to, da iz drevesa dobimo hlod,
torej les, zato je v nadaljevanju
naštel številne druge dobrobiti
gozda, za katere mislimo, da so
samoumevne, ker imamo gozda
dovolj. Poleg lesa, gob, jagodičevja, lovnega gospodarstva gozd
omogoča še kaj drugega, je pomemben soustvarjalec okolja,
vpliva na erozijo, na kakovost in
količino vodnega odtoka, klimo,
ima rekreacijsko, turistično, poučno, raziskovalno funkcijo, pozitivno vpliva na zdravje, je varuh
biotske pestrosti in nenazadnje je
zapis naše zgodovine …
»V gozd gremo po mir, zdravje,
lepoto … Hlod je lahko prodati
… Kako pa naj prodamo lepoto
gozda, sprehod, gozdni mir, zelenilo gozda? Tega se premalo
zavedamo, kajti gozd nam je lahko
Predavanji
Sledilo je zanimivo predavanje
gozdarskega strokovnjaka, ekologa ter pobudnika in organizatorja
študija varstva naravne dediščine
prof. dr. Boštjana Anka z naslovom Ekologija srca skozi oči
znanstvenika. Spraševal se je, ali
je odnos do narave le stvar razuma ali tudi stvar srca ter ali je
to dvoje moč združiti. »Slovenci
radi pravimo, da smo alpski narod.
Gore gledamo drugače, s srcem.
Tudi morje nam pomeni več kot
toliko in toliko kvadratnih metrov
površine. In tu je še gozd. Rečemo,
da smo bili na dopustu na morju
ali v hribih, nikoli pa nihče ne reče,
da je šel na dopust v gozd. Gozdna
dežela smo, ne pa gozdni narod,«
je razmišljal dr. Anko.
Poudaril je, da je dobiček danes
dostopen, pri sosedih ni tako. Zato
ne pozabimo, da je bitka za gozd
tudi bitka za naše srce,« je zaključil
dr. Anko.
V nadaljevanju je Urška Kovač
Mrak predstavila drevesa v Škofji
Loki in poudarila, da ima mesto
premalo dreves ter da je bila slika
nekoč drugačna, bistveno bolj
zelena. Predavanje je podkrepila
s fotografijami, ki povedo več kot
tisoč besed. Zato je na koncu dejala, da je treba natančno opredeliti
stanje obstoječih dreves, da bi jih
ohranili in tam, kjer to ni možno,
zamenjali za nova. Predvsem pa je
izrazila upanje, da bo Škofja Loka
dobila oz. uredila park, v katerem
bi se lahko sprehodili po urejenih
potkah, se poigrali, čudili drevesom, poslušali ptice …, predvsem
pa mladi generaciji privzgojili ljubezen do narave. K. Š. K.
Servis
klimatskih naprav
Diagnostika vseh tipov vozil
Splo{ni servis vozil
tel.: 01/36-11-279
Zanimiva in poučna razstava malih ustvarjalcev iz Vrtca Škofja Loka
– kaj vse lahko naredimo iz odpadnih materialov
s pomočjo domišljije …
GSM: 041/56-83-53
Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode
E-mail: avto.jamnik siol.net
14
Maj 2011
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
V okviru projekta LEADER »Male komunalne čistilne naprave« želimo partnerji projekta Razvojna agencija Sora d. o. o., Občina Škofja
Loka in Občina Gorenja vas-Poljane izvesti osveščanje in pomagati pri zagotavljanju ustreznega čiščenja odpadnih komunalnih voda v
naseljih, kjer tudi po 31. decembru 2017 na podlagi sedanjih predpisov ne bo zgrajene kanalizacije in zato ne bo mogoče objektov priključiti na javno kanalizacijo. Na podlagi okoljske zakonodaje bodo morali lastniki stavb na območjih brez javne kanalizacije zagotoviti
čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi do 31. decembra 2015, če je stavba na prispevnem območju občutljivega območja, kopalnih vod ali na vodovarstvenem območju, in do 31. decembra 2017, če stavba ni na navedenih območjih.
V okviru projekta deluje strokovna ekipa pod vodstvom Razvojne agencije Sora d. o. o., ki nudi brezplačno, strokovno in neodvisno
svetovanje ter informacije tako glede zahtev kot možnosti ureditve. V maju bodo člani strokovne ekipe za občane in občanke občin
Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane izvedli srečanja z naslovom
MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE,
na katerih boste izvedeli naslednje:
• Kaj prinaša zakonodaja s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda?
• Kakšna je razlika med malimi čistilnimi napravami, biološkimi in rastlinskimi čistilnimi napravami?
• Kakšne so tehnične zahteve za postavitev male čistilne naprave?
• Na kaj moramo biti pozorni ob nakupu male čistilne naprave, da bo ustrezno delovala
in bomo upravičeni do znižanja okoljske dajatve?
• Kako do subvencije ali ugodnega kredita za vgradnjo čistilne naprave?
Termini in lokacije srečanj
OBČINA ŠKOFJA LOKA
OBČINA GORENJA VAS-POLJANE
petek, 6. 5. 2011, ob 19. uri, Zadružni dom KS Zminec
sreda, 4. 5. 2011, ob 19. uri, dvorana občine Gorenja vas-Poljane
ponedeljek, 9. 5. 2011, ob 19. uri, Gasilski dom Gosteče
petek, 6. 5. 2011, ob 19. uri, OŠ Leskovica
torek, 10. 5. 2011, ob 19. uri, predavalnica OŠ Škofja Loka – Mesto
ponedeljek, 9. 5. 2011, ob 19. uri, Zadružni dom Hotavlje
sreda, 11. 5. 2011, ob 20. uri, turistična kmetija pri Marku, Crngrob
torek, 10. 5. 2011, ob 19. uri, dvorana Kulturnega doma Poljane
četrtek, 12. 5. 2011, ob 19.30 uri, šola v Gabrku (telovadnica)
sreda, 11. 5. 2011, ob 19. uri, kulturna dvorana Sovodenj
petek, 13. 5. 2011, ob 17. uri, OŠ Bukovščica
četrtek, 12. 5. 2011, ob 19. uri, Kulturni dom Lučine
petek, 13. 5. 2011, ob 19. uri, Kulturni dom Bukovica
petek, 13. 5. 2011, ob 19. uri, dvorana Gasilskega doma Trebija
nedelja, 15. 5. 2011, ob 10. uri, OŠ Lenart
nedelja, 15. 5. 2011, ob 9.15 uri, OŠ Javorje
Udeležba na srečanju je brezplačna. Za udeležbo se je treba prijaviti vsaj dva dni pred posameznim srečanjem na Razvojno agencijo
Sora, d. o. o., na tel. št. 04/620 22 26, 041/262 303 ali preko e-pošte: cistilne-naprave@ra-sora.si,
kjer so na voljo tudi dodatne informacije.
Vljudno vabljeni!
Srečanja bodo izvedena v okviru LEADER projekta »Male komunalne čistilne naprave«. Projekt se izvaja ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, nacionalnih sredstev, sredstev Občine Škofja Loka in Občine Gorenja vas – Poljane.
Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
15
Maj 2011
Izkopljejo dva do pet metrov dnevno
Predor pod Stenom je gradbeno in finančno najobsežnejši del projekta poljanske obvoznice, katere investitorja sta
Direkcija RS za ceste in Občina Škofja Loka. Sredi februarja smo bili prisotni na slovesnem odprtju kipa sv. Barbare,
tradicionalne zavetnice rudarjev, sedaj, konec aprila pa smo se ponovno odpravili med delavce Skupine Primorje
in pripravili zanimivo fotoreportažo o delu v predoru. Dolgo pričakovana obvoznica
torej počasi, a vztrajno postaja realnost.
Sprejme nas vodja projekta poljanske obvoznice Aleksander Mustar. Sledi vpis v knjigo gostov in
seznanitev z varnim zadrževanjem
na gradbišču. Nato si nadenemo
odsevni jopič in varnostno čelado.
V sprejemni pisarni si ogledamo
načrt predora, na katerem dnevno
označijo količino izkopa. Barvna
črta je počasi vedno daljša.
Gradbišče je živahno, a takšno
je, kot pravi naš sogovornik, vedno,
ne glede na uro dneva, kajti dela
na predoru Sten potekajo neprekinjeno 24 ur dnevno. Skupaj z
vodstvenim kadrom je za projekt
zadolženih 34 delavcev, ki delajo
v treh izmenah.
Terminski plan
Najprej smo presenečeni, ko se
nam kip sv. Barbare zdi tako blizu
začetka predora, še nedavno pa
se je pred njim odvijala slovesnost, ko je bilo skopanih zgolj
20 metrov. Sedaj nam pogled seže
daleč v notranjost hriba. V času
našega obiska je bilo izkopanih
približno 200 metrov skupaj s t. i.
AB konstrukcijo, izključno podzemnega dela pa 185 metrov. Delajo
po terminskem načrtu in konec
avgusta je predviden preboj na
drugo stran. Sicer pa je skupno pri
predoru Sten podzemnega dela
613 metrov, s portali pa bo predor
dolg 712 metrov. Skupna širina
predora znotraj končne obloge
v nivoju vozišča bo znašala 9,50
metra.
»Dnevna norma je odvisna od
hribinske kategorije. Trenutno
imamo malo slabše hribinske
pogoje. Material je črni skrilavi laporovec, ki ga je treba bolj
podpirati, zato so nekoliko manjši
napredki, in sicer od dva do tri
metre dnevno. Prej, ko smo imeli
apnenec, torej trši material, bolj
samonosilen, je bil korak izkopa
daljši, vgraditi je bilo treba manj
podpornih elementov, takrat smo
izkopali tudi do pet metrov dnevno,« pojasni Mustar.
Vzporedno kopljejo tudi reševalni rov, ki je predviden za evakuacijo. Ta bo dolg 466 metrov
in bo na dveh mestih povezan z
glavnim. Dolžina izkopanega dela
reševalnega rova je bila ob našem
obisku 41 metrov. »Prioriteta je
glavna cev, vendar vzporedno delamo tudi na reševalnem rovu,«
poudari Musar.
Vodja projekta poljanske obvoznice Aleksander Mustar
iz predora odvažajo na začasno
deponijo, ki je locirana na delovnem platoju, od tam naprej
pa na prihodnjo traso poljanske
obvoznice.
4.Z namenskim predorskim bagrom natančno obdelajo izkopni profil. Sledi ponoven odvoz
materiala.
5.Sledi izvedba primarne podgradnje: najprej kontaktni obrizg podlage, potem vgradnja
armaturne mreže in ločnega
podporja, nato vgradnja brizganega betona, končno pa
še sidranje primarne obloge v
okolno hribino.
Potek in metoda dela
Izkopna dela se izvajajo po t. i.
novi avstrijski metodi (NATM), ki v
grobem poteka na naslednji način.
1.Najprej z vrtalnim strojem boomer zvrtajo minske vrtine, v katere dajo razstrelivo.
2.Sledi odstrel.
3.Faza odvoza materiala: z nakladalcem material naložijo na
demperje. Ves izkopani material
Demper, s katerim se izvaža material iz predora.
Na ta način se najprej izvaja zgornji del predora (zgornjih pet metrov predora), imenovan kalota. V
ozadju kaloti sledi še drugi korak
izkopa, t. i. stopnica, ko se izkop
poglobi še za slabe tri metre. Predor je tako sedaj visok dobrih
sedem metrov, na določenih delih
pa ga bodo še dodatno poglobili
za izvedbo temeljev in talnega
oboka. To predstavlja tretjo zadnjo fazo primarne podgradnje
predora. Sledi izvedba hidroizolacije in betoniranje sekundarne
obloge.
Večjih zapletov ni
Na vprašanje, ali prihaja do kakih
Stroj za brizganje betona
16
Maj 2011
Vsak dan z veseljem označijo izkopane metre predora.
zapletov, kot je večji vdor vode,
nam Mustar odgovarja, da za enkrat ne. Prisotni so sicer manjši
dotoki hribinske vode, kar pa se
uspešno odvodnjava po stranskih
kanalih iz predora. »Na vsake toliko
korakov se v čelo zavrta raziskovalne vrtine, iz katerih predhodno
pridobimo geološke podatke, istočasno pa se skozi njih počasi izceja
morebitna zajeta hribinska voda.
Na ta način se da izogniti večjim
vdorom vode,« pojasni Mustar.
v osi predora na portalu deponijo
izkopanega materiala, ki zračni
val preusmeri navzgor in s tem
ublaži svoj učinek,« nam razloži
Aleksander Mustar.
V rov je speljana tlačna prezračevalna naprava, skozi katero se
v predor vpihuje sveži zrak, skozi
predor pa prihaja ven prašen zrak.
V primeru, da so emisije presežene, da ni zrak v predoru dovolj
kvaliteten, jih ustrezna naprava
na to opozori.
Miniranje
Našega obiska je bilo konec.
Upamo, da – tako kot do sedaj –
večjih zapletov pri gradnji predora
ne bo ter da bo rov prebit do avgusta. In da bo sv. Barbara kmalu
čuvala ne samo delavce predora,
temveč tudi njene uporabnike.
Film, ki smo ga posneli ob
obisku tunela, si lahko ogledate
na spletni verziji Loškega utripa
(www.e-soft.si/utrip).
Klavdija Škrbo Karabegović
Del postopka je torej tudi miniranje. Moramo priznati, da ga
nekateri slišijo ali celo čutijo. Minirajo približno trikrat dnevno.
»V vplivnem območju je vzpostavljen monitoring, s katerim se
spremlja moteče dejavnike pri
izvajanju del, ki pa ne presegajo
mejnih vrednosti. Pri miniranju
sicer nastane zračni val, ki potuje
iz predora in nekoliko vpliva na
okolico. Za ublažitev tega imamo
Zgornji izkopani del predora – kalota
Poglobitev predora – stopnica
Tečaj digitalnega fotografiranja
Reševalni rov, predviden za evakuacijo. V času našega obiska so ga
izkopali približno od 40 od 466 metrov.
Ljubitelji fotografije, bliža se čas počitnic ...
Imate doma fotoaparat, ki vam omogoča veliko kreativnosti,
vi pa venomer fotografirate le na »avtomatiki«?
• Teoretični del v učilnici.
• Praktični del na terenu.
• Ogled in digitalna obdelava fotografij.
Cena tečaja je 60 eur in vključuje
vodenje ter priročnik. Termin: 18. maj
Za prijavo in dodatne informacije nas pokličite na telefon
04/51 55 880 ali pišite na info@freising.si
Tlačna prezračevalna naprava, skozi katero se vpihuje
sveži zrak v predor.
17
Maj 2011
Po PUM-u Familija
Na začetku Klobovsove ulice je v prejšnjem mesecu v novih prostorih odprl vrata center Familija, ki se ukvarja
tako z izobraževalno dejavnostjo kot tudi s terapevtskim svetovanjem in enkratnim svetovalnim
razgovorom po sistemsko relacijskem terapevtskem modelu.
Omenjeni model obravnava družino v celoti, terapije pa so namenjene vsem, ki želijo razumeti
vpliv preteklih izkušenj v izvorni
družini na trenutno življenjsko
situacijo ali pa se srečujejo s prelomnicami in travmatičnimi stresnimi dogodki (čustvena zloraba,
nasilje, ločitev, nezvestoba, spolna
zloraba ...) oziroma imajo težave
v medsebojnih odnosih in bi radi
prekinili krog destruktivnega sobivanja (odtujenosti, prepirov,
čustvene manipulacije, nezadovoljstva, nezvestobe ...). Enkratni
razgovor je lahko tudi v funkciji
mediacije, torej razreševanja družinskih konfliktov, predvsem ob
razvezah in stikih z otroki.
Ustanoviteljica in strokovna
vodja Martina Guzelj, doktorandka zakonske in družinske terapije, pravi, da je osnovna ideja
nastala po dokončnem zaprtju
PUM-a v naši občini septembra
2010. Pri tem so jo podprli vsi nekdanji sodelavci, ki v njem tudi delu-
jejo na področjih razvoja osebnih
potencialov, pri vsebinah za prosti
čas ter inštrukcijah in šolskem svetovanju (za osnovne, srednje šole
in fakultete). V populaciji odraslih
pa pomagajo predvsem tistim, ki
imajo nedokončane šolske obveznosti. Medtem sama pokriva
terapevtsko svetovanje, terapevtske skupine in sodelovanje
s strokovnimi službami. Pove, da
je z njimi že med delovanjem na
PUM-u vzpostavila odnose, v katerih povezano delujejo v dobro
posameznika.
»Najbolj bistveno je, da ne obdelujemo lastnih vrtičkov, pač pa
smo povezani na način, ki omogoča ažuren pretok informacij in
hitro ukrepanje. Najbolj nas veseli,
da so naše delovanje, glede na to,
da Škofja Loka nima podobnega
centra in da pokrivamo nekatere
pereče vrzeli, strokovne službe
podprle brez izjeme. Verjetno tudi
zato, ker na tem področju nismo
novinci,« je povedala Guzeljeva.
Izjava nekdanje pumovke Anje: »Ko se je zaprl PUM, sem bila
zbegana, saj naenkrat ni bilo več prostora, kamor bi lahko prišla
na druženje in pogovor. Z enim od mentorjev sem zadržala stik po
e-pošti, vendar je bilo to premalo. Že oktobra sem spraševala, če
PUM spet bo in ko sem v novembru izvedela za dokončen negativen
odgovor, sem bila zelo razočarana. Tedenska srečanja so super, da
ohranjamo stik in obravnavamo aktualna področja, na katerih se
nam je najbolj zalomilo.«
Uroš pa dodaja: »Inštrukcij niti ne rabim, je pa super občutek, da grem
lahko pred izpitom na motivacijski razgovor, kajti takrat je najtežje.
Misliš, da ne znaš nič, čeprav si se učil, in da je najbolje prestaviti.
Ko te nekdo pomiri, greš lažje, poleg tega pa veš, da si dal obljubo o
vztrajanju tistemu, ki mu je zate zares mar.«
Za pumovce (mlade med petnajstim in petindvajsetim letom, ki so
opustili šolanje in so brezposelni)
so zaradi prostorske in finančne
omejitve pripravili modificiran
program, imenovan »Za pumovce
brez loškega PUM-a«, ki je brezplačen. Na voljo so jim svetovanje,
obisk skupine enkrat tedensko
in deset ur inštrukcij. »Zadržali
smo tisto, kar je bistveno za to,
da mladostnik, ki je izpadel iz šolskega sistema, napreduje – da si
poišče vsaj honorarno zaposlitev
ali nadaljuje s šolanjem. Seveda
se bomo trudili, da bo program
v prihodnosti ponudil še več, saj
verjamemo, da bomo uspešni na
katerem od javnih razpisov. Trenutno pa ga pokrivamo prostovoljno,« je poudarila sogovornica.
Svojevrstna novost je sistem
socialno pravičnih cen, ki so obli-
Predali ključe neprofitnih
stanovanj v Virmašah
Aprila je župan škofjeloške občine mag. Miha Ješe predal ključe petih novih neprofitnih stanovanj v Virmašah
petim mladim družinam, in sicer eni dvočlanski, dvema
tričlanskima in dvema štiričlanskima družinama.
Novi najemniki so bili uvrščeni na prednostno listo prosilcev za
najem neprofitnih stanovanj na podlagi zadnjega javnega razpisa,
objavljenega decembra 2009. Na omenjeno listo je sicer uvrščenih
67 prosilcev, od tega jih na primerno stanovanje čaka še 37.
»V letošnjem marcu smo prosilcem sicer dodelili že pet občinskih
najemnih stanovanj na različnih lokacijah po občini, aprila pa smo še
dvema prosilcema dodelili dve povsem obnovljeni občinski stanovanji na Partizanski cesti in v Frankovem naselju. Občina Škofja Loka
bo tudi v prihodnje s povečevanjem fonda (neprofitnih) najemnih
stanovanj postopoma reševala stanovanjske potrebe vseh prosilcev,«
so zapisali v sporočilu za javnost.
Vseh pet stanovanj v Virmašah se nahaja v dveh novozgrajenih
večstanovanjskih objektih, ki sta bila zgrajena v obliki javno-zasebnega partnerstva. Občina Škofja Loka je kot javni partner v projekt
izgradnje novih stanovanj vložila komunalno opremljeno stavbno
zemljišče s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Zasebni partner
pri projektu je bilo Cestno podjetje Kranj, d. d., in je po pogodbi
zgradilo oba večstanovanjska objekta. Uporabno dovoljenje za
oba večstanovanjska objekta je bilo pridobljeno konec marca 2011.
Klavdija Š. K.
kovane glede na dohodkovno
lestvico in zajemajo ugodnosti
za brezposelne, samohranilke/-ce,
družine z več otroki, tiste, ki živijo
sami v lastnem gospodinjstvu, in
tiste z nižjim dohodki. »Cena naj ne
bi predstavljala ovire za obisk in je
za nekatere dohodkovne skupine
zgolj simbolična. Predvidevamo
tudi, da bodo številni programi,
za katere poskušamo pridobiti
sofinanciranje pristojnih ministrstev, brezplačni. Informacije o njih
bodo na voljo na spletni strani
www.familija.eu in telefonski številki 040 379 983, obveščali pa vas
bomo tudi v medijih. Predvsem pa
vabljeni mladi, ki ste septembra
izgubili PUM. Čaka vas že znana
in prekaljena ekipa,« je zaključila Martina Guzelj, ki svoje delo
opravlja z navdušenjem in s srcem.
Klavdija Škrbo Karabegović
Pol ure brezplačno
21. aprila je pred stavbo škofjeloške upravne enote začel
veljati nov parkirni režim. Sedaj lahko pol ure parkirate
brezplačno.
Če se na parkirišču zadržite več kot pol ure, je parkiranje plačljivo
od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro ter ob sobotah med 7. in
13. uro. Tako je po novem višina parkirnine na označenih parkirnih
mestih za prve pol ure enkrat dnevno brezplačna in nato 0,50 evra
za vsake naslednje pol ure parkiranja.
Plačilo je tako kot doslej možno opraviti na parkomatu s kovanci
ali z uporabo mobilnih telefonov. »Vsak uporabnik parkirišča mora
na parkomatu pridobiti parkirni listek in ga namestiti na vidno mesto
v vozilu. Vozilo mora po izteku časa, za katerega je predviden čas
parkiranja, označenega na parkirnem listku, odpeljati,« so sporočili
iz občinske uprave. Klavdija Š. K.
18
Maj 2011
Vseživljenjsko učenje v Škofji Loki
Teden vseživljenjskega učenja bo po vsej Sloveniji in tudi v Škofji Loki letos potekal med 16. in 22. majem. V tem terminu bo največ prireditev, nekatere prireditve v okviru tega tedna pa se bodo dogajale celo do konca junija. Krovna
organizacija je Andragoški center Slovenije, v Škofji Loki pa za organizacijo skrbi Ljudska univerza.
V času našega pogovora s Tanjo
Avman z Ljudske univerze Škofja Loka so se udeleženci Tedna
vseživljenjskega učenja v Škofji
Loki še prijavljali, zagotovo pa bo
ponudba predavanj, predstavitev
in delavnic tudi letos pestra. Ogledali si bomo lahko predstavitve
izobraževalnih programov, ki jih
ponuja ljudska univerza, in se udeležili raznih delavnic, na primer
družinske ustvarjalne delavnice
izdelave šopka. Delavnico Praktično k razumevanju drugega bosta
vodila dr. Albert in Lea Mrgole.
Med udeleženci bo tudi škofjeloški varstveno-delovni center, ki
bo organiziral delavnico oblikovanja vrtnic iz bakra in najlona. Na
Osnovni šoli Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi pa bodo pripravili pohod.
Društvo upokojencev Škofja Loka
bo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje pripravilo dan
odprtih vrat Marinkine knjižnice in
nekaj s tem povezanih prireditev.
Tanja Avman, organizatorica Tedna vseživljenjskega učenja
na Ljudski univerzi Škofja Loka
Tanja Avman je povedala tudi, da
k sodelovanju vsako leto povabijo
vrtce, osnovne šole, srednje šole,
pravzaprav vse, ki se ukvarjajo
z izobraževanjem. Tudi društva,
tam poteka neformalno učenje.
V Teden vseživljenjskega učenja
je vključeno tako formalno kot
neformalno izobraževanje.
Vsako leto je del tedna tudi tržnica
znanja, ki bo letos potekala 18.
junija. Na tržnici imajo zagotovljeno stojnico vsi tisti, ki sodelujejo
v okviru tedna, tako da lahko vsi
na Mestnem trgu predstavljajo
svoje izdelke in projekte. »Lani so
dijaki srednje šole za lesarstvo celo
izdelovali pručke. Od vsakogar je
POOBLA[^ENI PRODAJALEC
IN SERVISER VOZIL
Pri{la je pomlad!
nudimo vam servis klimatske naprave z dezinfekcijo
15% popust na dodatno opremo
za vozila Hyundai in Suzuki
Na{a ponudba - va{a ugodnost
li~arske in kleparske storitve, v primeru {kode na va{em
vozilu poskrbimo za popravilo, sodelujemo z vsemi
zavarovalnicami.
Sodelujemo z vsemi zavarovalnicami - za pla~ilo poskrbimo mi!
19
odvisno, koliko se potrudi, da pripravi čim bolj zanimivo dejavnost.«
S tržnico znanja se bodo že tretje
leto pridružili prireditvi Zavoda O.
Kot je poudarila Tanja Avman, je
bistveno, da se predstavi čim več
organizacij, da se o tem govori in
da se ponudi čim več brezplačnih
prireditev in izobraževanj. V tednu
pred pričetkom Tedna vseživljenjskega učenja boste v poštnih nabiralnikih našli letake s koledarjem
prireditev, tako da si boste lahko
označili, katerih predavanj in delavnic res ne želite zamuditi.
Tatjana Rant
Maj 2011
Novice iz Selške doline
Tako mladi, pa tako uspešni
Pia in Nika Štamfelj iz Dašnice ter Miha Bogataj s Češnjice so še osnovnošolci, a vsi trije že zelo vešči karateja. Nika trenira štiri leta in ima rjav pas. Pia, ki ima moder, in Miha, ki ima zelen pas, pa trenirata zadnji dve leti.
Vsi trije imajo za sabo že kar nekaj tekmovanj in tudi medalj.
Nika je s treningi začela na pobudo
prijateljice in ker jo je od nekdaj
zanimala samoobramba. Pia je
začela trenirati, ker jo je navdušila
sestra Nika, Miha pa zato, ker so
po pošti dobili reklamo in ga je
zanimalo, saj bi s treningi streniral
mišice. Karate je zelo dober tudi za
samozavest, motoriko in možgane,
saj moraš vsak gib vnaprej predvideti. Najprej so vsi trije trenirali
v Železnikih, kasneje pa so zaradi
upada števila tekmovalcev ostali
samo še oni in tako so s treningi
morali nadaljevati v Medvodah,
kamor jih izmenjaje vozijo starši.
Pred večjimi tekmovanji odidejo
na treninge tudi v Ljubljano. Že
od začetka trenirajo pri Karate
klubu Šiška. Treningi potekajo
dvakrat tedensko po dve uri. Najprej imajo pol ure ogrevanja, nato
eno uro tehnike, takrat ponavljajo
gibe, nato pa še borbe. Včasih jim
zmanjka časa za redno učenje, saj
s treningov prihajajo zelo pozno.
A kjer je volja, je tudi pot. V šoli so
kljub temu uspešni. Poleg rednih
treningov imajo enkrat mesečno
med vikendom tudi seminar. Takrat imajo obširnejši in napornejši
trening ter izpite za nižje pasove
od belega do oranžnega. Na seminarju se učijo tudi novih tehnik,
v določene tehnike pa se še bolj
poglobijo. Poleti se za en teden
udeležijo karatejskega tabora v
Kranjski Gori, kjer trenirajo trikrat
na dan po dve uri.
Trenerka, rjav pas in sodnik
Na vprašanje, kdo so njihovi vzorniki, je Miha takoj povedal, da je
to njihov trener Jani Merc, Piin
vzornik je Bruce Lee, Nika pa je
dejala, da ga nima. Poleg Janija
Merca je njihova trenerka tudi
Andreja Jeglič. Zanimalo me je
tudi, katere pasove lahko osvojiš
pri karateju. Povedali so mi, da so
prvi trije beli, četrti je rumen, peti
oranžen, šesti zelen, sedmi moder,
osmi rjav in deveti črn. Da osvojiš
črn pas, moraš biti star najmanj
šestnajst let in eno leto moraš
treninge obiskovati kar štirikrat
tedensko. Poleg tega moraš redno
tekmovati in tehniko obvladati
do popolnosti. V enem letu lahko
osvojiš vse pasove do oranžnega.
Nato pa do rjavega pasu vsako
leto lahko osvojiš le enega. Kot
smo že omenili, potem do šestnajstega leta čakaš na osvojitev
črnega. Menijo, da je zato pravi
čas za začetek treninga v petem ali
šestem razredu. Karate je glede na
njihove finančne razmere kar drag
šport. Plačati morajo vse treninge,
seminarje, poletne tabore, izpite
za pasove, tekme. Velik del denarja gre za prevoze na treninge in
tekme. Zato pravijo, da bi bil vsak
sponzor dobrodošel. Pohvalijo se
Pia Štamfelj, Miha Bogataj in Nika Štamfelj
lahko z odličnimi rezultati. Nika
je bila leta 2009 podprvakinja na
državnem prvenstvu in državna
prvakinja ekipno, leta 2010 pa je na
državnem prvenstvu osvojila tretje
mesto. Letos je bila druga na mednarodnem tekmovanju v Laškem
in tretja na mednarodnem tekmovanju v Velenju. Pia je bila leta 2010
na mednarodnem tekmovanju v
Bohinju druga, na mednarodnem
tekmovanju v Velenju pa tretja,
enako mesto je zasedla tudi v
Sežani. Miha je začel tekmovati
šele lansko leto in je prve kolajne
osvojil že letos v Žalcu in Velenju
na mednarodnih tekmovanjih.
Obakrat je osvojil tretje mesto. Na
državnem prvenstvu je bil četrti.
Tako že konkurira tekmovalcem, ki
imajo osem in več let treningov ter
izkušenj. Na zadnjem tekmovanju
Kimono Open v borbah in katah,
ki je potekal za mlade do 15 let, je
Miha zmagal v katah in bil drugi v
borbah, Nika je bila prva v borbah
in druga v katah, Pia pa je dosegla
drugo mesto v katah.
Pa njihove želje? Nika si želi
osvojiti črn pas in postati trenerka,
Pia si sedaj želi osvojiti vsaj rjav
pas, Miha pa črnega in postati
sodnik. Tudi jaz jim želim, da bi se
jim želje uresničile, če pa si želite
pogledati, kako potekajo borbe,
vpišite eno od njihovih imen na
You Tube in ogledali si jih boste
lahko.
Darja Štibelj
Nika Štamfelj v boju za srebro
Pia in Nika pri ogrevanju pred borbo
20
Maj 2011
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Prizemljeno in realno
Jeseni leta 2007 sta se basist
Marko Petrič ter bobnar Luka
Drobnič pridružila kitaristu in
pevcu Martinu Ramovešu pri
igranju njegovih kantavtorskih
pesmi. Skupaj so ustvarili rock s
številnimi pridihi, med katerimi
prevladujejo bluesovski. Ob tem
se ne želijo niti žanrsko opredeljevati niti slediti trendom sodobne
glasbene industrije. Po številnih
klubskih in manjših festivalskih
nastopih je v letu 2011 napočil
čas za izdajo albumskega prvenca, o katerem bo kmalu znanega
kaj več.
Kaj si bil najprej – pesnik ali kantavtor?
Težko pojasnim, kaj sproža pisanje
pesmi – delam tipično kantavtorsko, to pomeni, da glasba daje
ideje za besedila in nasprotno.
Nimam se za pesnika, čeprav je res,
da besedilom dajem velik pomen.
Kaj pomeni biti kantavtor v slovenskem prostoru?
Kantavtorjev nam ne primanjkuje,
tudi tradicija je bogata, zdi pa se
mi, da na sodobni sceni po vsebinski plati le malokdo dosega
Tomaža Pengova ali Marka Breclja.
Skupino sestavljamo basist Marko
Petrič, bobnar Luka Drobnič ter
jaz (kitara, vokal). Igramo samo
avtorsko glasbo – gre za rockovsko
različico mojih pesmi z različnimi
primesmi predvsem bluesa. Poleg
slovenskih je del besedil v hrvaščini in srbščini, nastopamo pa
po klubih in na manjših festivalih.
Sodelovali smo na kompilaciji Vala
202 VAL 09, z uglasbeno poezijo
Regine Kralj pa tudi na plošči Rokerji pojejo pesnike 6. Prav zdaj
snemamo prvi album, ki bo najverjetneje izšel jeseni pri založbi
Subkulturni azil.
Kaj nam prinaša album?
Na njem bo izbor pesmi, ki so se
nabrale od začetka delovanja skupine. V studiu so se nam pridružili
tudi glasbeni gostje na klaviaturah,
orglicah, trobenti in saksofonu.
Čeprav album ne bo kantavtorski,
velik poudarek ostaja na besedilih.
Vidiš svojo prihodnost v glasbenih vodah ali si bolj realen in boš
počel kaj bolj prizemljenega?
Prizemljeno in realno se bom
ukvarjal z glasbo. In z risanjem
– zanimata me ilustracija in strip.
Martin Ramovš
Končno do sanacije ceste
proti Sovodnju?
Precej je festivalov, ki so odprti za
kantavtorske nastope, drugače
pa je z mediji. Sam se s tem ne
obremenjujem, ker se ne izpostavljam kot kantavtor, temveč
prednost dajem skupini, s katero
igram svoje pesmi. Kantavtorske
nastope imam največkrat na literarnih večerih, ki jih prireja KUD
Otočje, s katerim sodelujem.
Že prejšnji mesec je Cestno podjetje Kranj, ki je uspelo na javnem
razpisu, začelo z deli na cesti Trebija–Sovodenj, ki zahteva temeljito
prenovo. Karmen Cian z Direkcije Republike Slovenije za ceste je
dejala: »Izvedena bo sanacija treh dotrajanih podpornih zidov ob
vodotoku in brežina nad cesto, ki zožuje cesto in zmanjšuje vidnost.
Vrednost projekta je 600.000 evrov. Ker je financiranje razdeljeno
na dve leti, se bodo temu primerno izvajala tudi dela. Letos bosta
narejena najbolj problematična zidova. Na tem odseku je na prvih
petih kilometrih precej zidov v katastrofalnem stanju.«
Sicer pa se je v tem tednu zaključila tudi sanacija štirih najbolj
kritičnih odsekov in prepustov državne ceste med Škofjo Loko in
Gorenjo vasjo, med Logom in Visokim. Konec aprila so se na občini
Gorenja vas-Poljane sestali s projektanti za gorenjevaško obvoznico,
ki so si ogledali tudi traso bodoče obvoznice. Na občini računajo, da
bodo projekti zaključeni do oktobra, sledi recenzija, do konca leta
pa naj bi bil projekt za izvedbo del pripravljen in predan investitorju.
Za gradnjo obvoznice ima država rezervirana evropska sredstva.
V občini Gorenja vas-Poljane v letošnjem letu načrtujejo izdelavo Poti poljanskih dobrot. Pred kratkim so se sestali z domačimi
pridelovalci in predelovalci lokalnih dobrot, s katerimi bodo skupaj
sestavili zloženko. Ta naj bi izšla že letos, po besedah župana Milana
Čadeža pa bo vsak naslednji natis bolj kvaliteten in dopolnjen.
20. aprila je župan občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež
podpisal pogodbo za gradnjo športnega igrišča na Sovodnju. Gradil
ga bo Tigrad iz Rovt, ki je uspel na razpisu. Z deli bodo pričeli na
začetku maja, končana pa bodo septembra. Investicija bo vredna
373.000 evrov – 215.000 jih bodo dobili iz evropskih sredstev,
160.0000 evrov pa se bo moralo najti v občinski blagajni. Igrišče
bodo tudi razsvetlili, zgradili parkirišče za štirinajst vozil in uredili
pešpot iz vasi oziroma od šole in vrtca do igrišča. Kot zanimivost:
garderobe bodo pod zemljo in že danes jim rečejo kar zemljanke.
In medved v Podvrhu? Javno mnenje kaže, da so se Poljanci z
vsem srcem odločili, da mladiča zavarujejo pred ustreznimi službami,
ki ga hočejo odstraniti iz okolja, v katerem (po njihovem) nima kaj
iskati. Kdo bo močnejši – država ali Poljanci –, pa bomo verjetno
izvedeli kmalu.
Tvoja skupina (Martin Ramoveš
band) deluje od jeseni 2007.
Lahko poveš kaj več o njenem
delovanju?
Ne bomo lačni, vsaj salame ne
Vetrovno nedeljsko aprilsko popoldne je na Javorč privabilo številne
obiskovalce, duh po domačih salamah pa se je širil na vse strani
Žirovskega Vrha. Prizadevni člani domačega turističnega društva
so pripravili že peto Salamiado z izborom kraljice Zale. Na tržnem
dnevu so se domačini predstavili z raznoliko ponudbo domačih
izdelkov. Lucija Kavčič iz TD Žirovski vrh je bila s prireditvijo, ki so
jo pomagali izpeljati skoraj vsi člani društva, zelo zadovoljna: »Za
kraljico Zale je tekmovalo 27 različnih salam. Petčlanska komisija je
imela zelo težko delo. Po dolgotrajnem poskušanju dobrot jim je
uspelo izbrati najboljše: salama Antona Mezka je postala kraljica,
Ciril Gantar se je s svojo predstavnico uvrstil na drugo mesto, tretji
pa je bil Pavel Maček.
Salamiada je zanimiva prireditev, kar dokazujejo številni obiskovalci, ki so obenem tudi okuševalci. Med njimi je bil Anton Omahen,
ki je povedal, da se mesu in mesnim izdelkom zaradi bolezni izogiba,
na pokušino na Žirovski Vrh pa vseeno rad pride. Dodal je: »Sem bolj
kot ne iz mesta, pristno in zelo domače vzdušje na Javorču pa me
zmeraj spravi v dobro voljo. Avto smo pustili v Gorenji vasi, da smo se
lahko sprehodili po grebenu in si pobliže ogledali nekaj bunkerjev.
Predlagal bi, da bi Salamiado še malo bolj propagirali. Prepričan
sem, da bi v tem primeru sem gor prilezlo še več obiskovalcev.«
Obiskovalci so lahko tudi videli, kako nastali dobra domača salama.
21
Maj 2011
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Mejniki občinske vsakdanjosti minulega meseca
Konec marca je bil na seji žirovske občine soglasno sprejet proračun, ki so ga mnogi označili za enega najboljših
doslej. Težak je šest milijonov, prihodki in odhodki so usklajeni, zadolževanje pa ni predvideno. Je zelo investicijsko
naravnan, 50 odstotkov proračuna je namenjenega za obnovo čistilne naprave, kanalizacijo na Dobračevi,
dokončanje nogometnega igrišča in nadzidavo osnovne šole v Žireh.
S cestami je velik križ.
Kljub temu pa vesela novica:
podpisali so soglasje k obnovitvi
drugega mostu v starih Žireh, Direkcija za ceste RS pa je obljubila,
da bodo preplastili dotrajano in
razdrapano cesto pred cerkvijo.
Zaradi vnovične uporabe rezervnega in še vedno makadamskega
obvoza, ki pelje mimo bencinske
črpalke ob Sori, bo treba to obvoznico ves čas močiti, da zaradi
prahu ne bodo preveč trpeli okoliški prebivalci.
Z Direkcijo za ceste RS so se
na občini večkrat sestali tudi zaradi obvoznice, ki so jo še pod
prejšnjim županom izglasovali in
potrdili občinski svetniki. Pobudo
zanjo je dal zdajšnji podžupan
Branko Jesenovec. Letošnjega
marca je bila oddana projektna
dokumentacija in ocena stroškov
od cerkve do industrijske cone in
naprej do Sela. O delitvi stroškov
med občino in državo se bo treba
še dogovoriti.
Dom za starejše: resnica ali mit?
V Žireh so imeli kar nekaj pogovorov z Zavodom za kulturno dediščino RS, enako z naravovarstveniki
in vodarji, pa tudi z direktorjem
Deosa, Bojanom Kranjcem.
Glede na to, da so tekli pogovori
z ministrom za družino in socialne
zadeve, so vnovič odprte že skoraj
pokopane želje po tej investiciji v
Žireh. Po eni varianti bi bilo možno
obuditi koncesijo, ki so jo Žirovci že imeli, kaj bo sledilo, bomo
poročali, treba pa je vedeti, da je
občinski svet dal občinski upravo
zeleno luč za nadaljevanje vse
potrebnih aktivnosti.
Spremenjen režim ravnanja z
odpadki.
Dan, ko bodo tudi v Žireh morali
občani razvrščati odpadke po
novem, bo nastopil maja. Ekološki otoki so že danes bolj polni,
občani vidijo, da se odpadke da
ločevati še bolj precizno, kot je
bilo v navadi do sedaj. Informacija
o vseh novostih je že razposlana
po gospodinjstvih. Žirovskim
gospodinjstvom bo treba posredovati le še kante za ločeno
zbiranje odpadkov. V Osojnici bo
v prihodnje spremenjen režim na
zbirališču odpadkov, saj bo ob
ponedeljkih in četrtkih zaprto.
Smeti bodo po novem odvažali
enkrat na mesec. Žiri bodo razdeljena na štiri območja. Šoli in
podjetjem bodo odvažali smeti
po starem – na štirinajst dni.
Namen novega ravnanja z odpadki je jasen: sledijo zahtevam
ekološko osveščene družbe, nenazadnje je smeti je vedno več, z
njimi preko vseh meja obremenjujemo naravo. Važen je tudi finančen faktor, saj postaja deponiranje
odpadkov vedno dražje.
Vrtec spet premajhen?
V Žireh ponovno primanjkuje pro-
stora za najmlajše. Po dostopnih
podatkih letos kar 20 otrok ni bilo
sprejetih v vrtec, s tem da letos
rojeni še niso bili obravnavani. Z
ravnateljem osnovne šole Marjanom Žakljem je župan Janez
Žakelj pregledal možnosti, kje bi
se dalo dobiti še dodaten prostor.
Investicija bi bila sicer minimalna,
a proračunska poraba bi se tako
ponovno povečala.
Internet v Žireh?
V letošnjem letu za to investicijo, ki
je bila del županovih predvolilnih
obljub, pri Telekomu še ne bo
sredstev, menda pa bodo naslednje leto. A pozor: center Žirov
je po novem pokrit z brezžičnim
internetom, tudi na turističnoinformativni točki je sedaj najti
zaslon, na katerem se najdejo vse
informacije o Žireh.
Kako se reševati iz zagat
V Žireh so pred kratkim obeležili zaključek regijskega natečaja
Uprave RS za zaščito in reševanje. Vodilna nit letošnjega natečaja
je bila Kdo nam lahko pomaga v primeru nesreč. Učenci in učenke
žirovske osnovne šole so si lahko ogledali demonstracije vseh, ki jih
v takih primerih lahko pokličemo na pomoč.
Vse niti je imela v rokah Barbara Peternel: »Prireditev je letos
pri nas, ker smo zelo aktivna šola. Na natečaj smo poslali precej
prispevkov, kar pet učencev pa se bo udeležilo tudi državnega
natečaja. Jakob Praznik iz 2. razreda je bil najboljši na literarnem
natečaju, na likovnem pa so se izkazali Nika Gantar, Anja Pirih,
Krištof Treven in Tim Šubic.«
Vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj Jernej
Hudohmet je ob tej priložnosti dejal: »Namen natečaja je, da spodbujamo razmišljanje s področja preventivne dejavnosti, mlade pa
vzgajamo v duhu pomoči sočloveku in da obenem vedo, kam in
koga poklicati.«
Uroš Ovsenek je prikazal reševanje s svojimi psi, za katere je
povedal, da so namenjeni za iskanje pogrešanih oseb v ruševinah in
gozdovih, zelo dobro pa so usposobljeni tudi za iskanje utopljencev.«
Predstavili so se tudi žirovski gasilci. Anton Beovič je mirno in
potrpežljivo razlagal o zanimivostih, ki se tičejo takega ali drugačnega reševanja v primeru požarov, poplav in drugih nevšečnosti.
CELOVITA PONUDBA TALNEGA OGREVANJA
AKCIJA
-10%
Sistemske re{itve ogrevanja in hlajenja po ugodni ceni!
22
Maj 2011
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Peti Slovenski klekljarski dnevi v Žireh
Peti Slovenski klekljarski dnevi v Žireh so tudi letos presenetili obiskovalce. Mnogi od njih se verjetno težko navajajo
na domala revolucionarne korake, s katerimi žirovske klekljarice iz leta v leto bolj izrazito in drzno
zaznamujejo več kot stoletno tradicijo te obrti na Žirovskem.
»Ko smo ustanovile Cvetke, smo
se pričele zavedati, da se s 'fičkom'
v 21. stoletju pač ne moremo več
voziti,« sta dejali Marica Albreht
in Valči Žakelj. In nato: »V naših
vrstah je kar nekaj klekljaric, ki niso
vešče samo sukanja klekeljnov,
ampak imajo tudi umetniški dar, s
katerim želijo čipko nadgrajevati,
jo posodabljati in ji dati novo podobo. V želji, da pokažemo, česa
smo zmožne, smo prišle že tako
daleč, da za klekljanje sploh ne
potrebujemo več vzorcev, ampak
le slikovno podobo, na podlagi
katere prične zoreti in tudi v praksi
delovati naša domišljija. Letos smo
se na tak način lotile slovenskih
dreves, ki smo jih – s pomočjo
tudi po 300 klekeljnov istočasno
– oblikovale v barvno podobo, ob
kateri so obiskovalci obstajali z
polnimi tribunami telovadnice
predstavili številni umetniki. V neklasično oblikovanem programu,
skozi katerega so se razpletale
niti klekljarstva v Žireh, sta pisali
domačo nalogo o tej obrti Sanja
Kranjc in Nadja Strajnar-Zadnik.
Nastopili so Daniel Rampre, Rok
Kosmač, mažoretke iz Sevnice, folklorna skupina Pušelc iz Ljubljane,
baletna plesalka Eva Pirnat, pianistka Katarina Kurtjak in operna
pevka Marjeta Cerar, orientalska
skupina Leyli in fantovska plesna
skupina 5th element. Slavnostna
govornica Neža Maurer je vešče
povezala poezijo z nežno čipko,
Monika Tavčar pa je šarmantno
poskrbela, da je bil vsak od nastopajočih deležen prgišča pozornosti.
Tjaša Medved, po očetu Žirovka, je prišla iz Novega mesta:
»Ko sem bila otrok, me je babica v
Žireh naučila prvih korakov klekljanja. Čeprav sem že vse pozabila,
sem ohranila ljubezen do čipk.
To, kar so ustvarile Žirovke, pa ni
Hilda Pečelin
odrtimi usti in se čudili, kako je to
sploh mogoče. Na nek način smo
presenetile tudi sebe, na delo, ki
smo ga opravile, pa smo povsem
upravičeno ponosne.«
Na otvoritveni prireditvi, ki je
povsem naključno popestrila tudi
velikonočni ponedeljek, so se pred
Prgišče športnih
Katja Pivk iz Žirov se je v soboto, 16. aprila, udeležila druge dirke
za državno prvenstvo in pokal Sportstil v kartingu v Novem Marofu
na Hrvaškem. Pomerila se je z dvanajstimi tekmovalci iz Slovenije in
Hrvaške. Na obeh dirkah, predfinalni in finalni, je bila zelo hitra ter
je s precejšnjo prednostjo suvereno zmagala. Po tekmi je bila zelo
vesela: »Vesela sem, da mi uspeva oz. da sem iz sezone v sezono
boljša.« Naslednja dirka bo potekala v Sloveniji, in sicer na Racelandu
v Krškem, 7. maja.
Aprila je v Žireh potekal že osmi tradicionalni turnir v odbojki
mešanih ekip – dva fanta in dve dekleti v polju. Sodelovalo je
sedem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Več o turnirju je
povedal Srečo Gaber: »Tekme so bile zelo izenačene. Prvo mesto
so ubranili Postojnčani, ki so premagali Žirovce. Gledalci so videli
zelo dobro odbojko.«
Na velikonočno soboto se je v Žireh zaključila žirovska košarkarska
trim liga, v kateri je letos nastopalo osem ekip oziroma vsega skupaj
preko sto košarkarjev. Šesto leto zapored je zmagala ekipa Emok iz
Cerknega, ki je v finalu premagala ekipo Gorenje vasi z rezultatom 78
: 65. Tretja je bila ekipa Idrije,
četrti so bili tekmovalci ŠKD
Vrh. Med žirovskimi moštvi
so bili najboljši košarkarji KK
Žiri na petem mestu, šesta je
bila M Sora, sedmi Kladivar
in osmi ŠD Marmor Hotavlje.
Zaključek trim lige je popestrila plesna skupina CIB iz
Šenčurja.
primerljivo z ničimer. Je preprosto
osupljivo in vredno občudovanja.«
Tomaž Cotič si je skupaj z ženo,
ki ima prav tako žirovske korenine,
ogledal razstavo in ob tem povedal: »Kot ljubitelj narave moram
reči, da sem z odprtimi z usti obstal
pred naklekljanimi drevesi. Nisem
si mislil, da je kaj takega sploh
mogoče. Niti predstavljati si ne
morem, da je Hilda Pečelin za eno
samo drevo potrebovala več kot
300 ur, da je, menda celo ob več
sto klekeljnih, ki jih je istočasno sukala, naredila vsega občudovanja
vredno drevesno čipko.«
Paulina S. Jenko pa je povedala naslednje: »V Žireh smo bili že
lani in glas o razstavi smo prenesli
na prijatelje. Tako smo letos prišli
kar z avtobusom. Toliko lepote,
ujete v čipke, ne vidimo nikjer
drugje. Vse čestitke dekletom, da
vztrajajo, saj so, kot smo slišali, v
čipke vtkale več deset tisoč prostovoljnih ur. Upam, da se bodo
kdaj predstavile tudi v zamejstvu.«
Turistom pokazati to,
kar imamo
Sredi aprila so se na občnem zboru sestali člani Turističnega društva Žiri, ki so, glede na to, da je bil tokratni občni zbor organiziran
v volilnem letu, imeli kar precej dela, vendarle pa so srečanje, kot
je povedal Rok Klemenčič, začeli malo drugače, s potopisnim
predavanjem o Mongoliji.
Nadaljevali so z volitvami. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor
ter častno razsodišče. Zastavili so nekatere načrte za tekoče leto.
Turistično društvo, ki se s svojimi člani trudi za čim večjo prepoznavnost Žirov, je tudi v letošnjem letu uspešno izpeljalo nekaj projektov, pred njimi pa je seveda tudi veliko novih izzivov. Udeležujejo
se sejma Turizem in prosti čas, pustne povorke, koordinirajo delo
žirovske informativne točke, organizirajo pohod ob rapalski meji, v
decembru pa si jih zapomnimo po koncertu v utrdbi Rupnikove linije.
Do 17. maja je v okviru dejavnosti turističnega društva odprt
natečaj za žirovsko razglednico, h kateremu so vabljeni vsi, tako ljubiteljski kot profesionalni fotografi s svojimi fotografijami, ki zajemajo
Žiri v različnih letnih časih, žirovsko arhitekturo, dediščino in ljudi.
Po tem natečaju bodo najboljše izdali tudi kot razglednice. Več o
fotografskem natečaju lahko najdete na spletni strani žirovske občine.
23
Maj 2011
Afngunc teater z novo vizijo
Afngunc teater je ime ljubiteljskega gledališča iz Reteč, ki je v nekoliko spremenjeni zasedbo začel delovati
septembra lani. Igralci z novo energijo, novo vizijo in novim režiserjem Blažem Veharjem so navdušili
s komedijo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, načrtujejo pa že naslednjo.
V Retečah se z ljubiteljskim gledališčem ukvarjajo že dobrih petnajst
let. Do pred kratkim je gledališka
skupina zelo uspešno delovala
pod imenom Vagabund teater
pod vodstvom Boruta Gartnerja.
Slednja je uprizorila prenekatero
predstavo in sodelovala tudi na
Škofjeloškem pasijonu, vendar jo
je dotedanji režiser Borut Gartner
zapustil zaradi prezaposlenosti.
Igralska zasedba se ni predala, zato so septembra lani znova
združili moči, energijo, si zastavili
nove cilje in si nadeli novo ime –
Afngunc teater. Sestavljajo ga:
Majda Cerar, Tomaž Jenko, Jerca
Podpečan, Darko Bogataj, Katja
Kušar, Boštjan Križaj, Andraž
Gartner in Miha Jenko. Igralsko
zasedbo je zapustil Domen Jenko,
priključil pa se ji je Aljaž Hafner.
Prav tako so k sodelovanju povabili
novega režiserja Blaža Veharja.
Cilj skupine je vsako leto na oder
postaviti vsaj eno svežo in zanimivo predstavo. Prav tako medse
vabijo nove ljubiteljske igralce,
scenariste, lučkarje in vse, ki bi se
morda radi preizkusili na odru in
želeli postati del skupine. Alenka
Fireder, predstavnica za odnose
z javnostmi, je ob tem povedala:
»Naš namen je, da čim več ljudi
spravimo na kulturne prireditve,
saj se gledališče kar nekako pozablja, na drugi strani pa imamo
zelo uspešna gledališča. Želimo
si ustvariti dobro ime, širiti krog
gledalcev, privabiti nove ljudi,
gostovati in biti v akciji. Kjer smo
gostovali, smo navezali stike in
pustili dober vtis. Naučili smo se,
da je treba predstavo omeniti tudi
vaškemu župniku.« Novi idejni
vodja in pobudnik Darko Bogataj je povedal, da igrajo izključno
ljubiteljsko, prostovoljno in popol-
Igralsko zasedbo sestavljajo: Majda Cerar, Tomaž Jenko, Katja
Kušar, Jerca Podpečan, Boštjan Križaj, Miha Jenko, Andraž Gartner,
Aljaž Hafner in Darko Bogataj.
noma nedobičkonosno. Vendar pa
je dodal, da bi bilo škoda, da ne bi
uporabljali reteškega kulturnega
hrama, ki jim nudi dobre pogoje.
Prav tako si želijo v kulturni dom
privabiti razne druge ustvarjalce,
ki potrebujejo ustrezen prostor.
Bogataj pravi, da vadijo dvakrat ali
trikrat tedensko. Predvsem se mu
zdi, da je težko voditi celotno stvar
naprej, to zahteva celega človeka
in ogromno časa, humoristično je
dejal, da on ponovno »fura gare
naprej«. V letošnji sezoni so se
predstavili z igro Nekaj dragega
in popolnoma neuporabnega, ki
jo bodo za vse loške vzgojitelje
ponovno uprizorili 17. junija. Komedijo so po petih predstavah
doma zaigrali še na nekaj gostovanjih, s katerih so se vedno vrnili
s pozitivnim odzivom in mnogimi
pohvalami, zato bodo z njo nadaljevali tudi v naslednji sezoni. Za
jesensko-zimski čas že načrtujejo
premiero nove komedije Ljubezen
druge polovice priznanega britanskega dramatika Alana Ayckbourna, za katero pričenjajo z vajami
prav te dni.
Anita Pokorn
Za jesensko-zimski čas načrtujejo premiero nove komedije
Ljubezen druge polovice priznanega britanskega dramatika
Alana Ayckbourna.
Komedijo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega so po petih
predstavah doma zaigrali še na nekaj gostovanjih.
24
Maj 2011
Drobiž za nasmeh
ganskih otrok
Umetnost otrokom
16. aprila se je zaključil letošnji otroški glasbeni abonma v
Sokolskem domu, poimenovan Umetnost otrokom. Programski
odbor že išče nove ideje in predloge za umetniške uprizoritve
prihodnjo sezono, ko bodo najmlajši skupaj s svojimi starši
vabljeni v škofjeloški hram kulture.
V okviru drugega dneva za spremembe, ki je po vsej Sloveniji potekal 26. marca, smo na Osnovni šoli
Cvetka Golarja želeli prispevati k
pozitivnim spremembam v lokalni
skupnosti in svetu. Zato smo se
med drugim odločili za dobrodelno akcijo z naslovom Drobiž za
nasmeh, v kateri smo mesec dni zbirali denar za šolanje ganskih otrok.
Povezali smo se s Slovenko Barbaro Bizovičar, ki večji del leta preživi
v Gani in dobro pozna razmere tamkajšnjih prebivalcev. Z zbranim
denarjem bo nakupila šolske potrebščine, ki bodo marsikateremu
ganskemu otroku pomagale do svetlejše prihodnosti. V avli naše
šole je bila ves mesec na ogled tudi razstava fotografij, ki sta jih leta
2006 ob obisku Gane posnela Irena Čerin, socialna pedagoginja
na naši šoli, in Tomo Hafner. V tem mesecu smo pripravili tudi kar
nekaj predstavitev države za učence po razredih. Učenci, zaposleni
in obiskovalci šole smo skupaj zbrali skoraj 500 evrov in s tem morda
primaknili kamenček v mozaik za lepšo prihodnost vseh nas.
Tako se je v sezoni 2010/2011 v okviru otroškega glasbenega abonmaja odvilo sedem prireditev za mlade obiskovalce, stare od štiri
do devet let. Predstave so najmlajše vodile skozi različne glasbene
in gledališke zvrsti, kot so koncert, gledališka in plesna predstava.
Abonma je bil razprodan, namenoma pa so pustili dvanajst vstopnic
za tiste, ki pridejo na posamezno predstavo.
Tudi v sezoni 2011/2012 je v okviru otroškega abonmaja predvidenih sedem prireditev. Programski odbor se je že sestal in trenutno
je znano, da bodo sodelovali Vrtec Škofja Loka, Vrtec Sončni žarek,
Glasbena šola Škofja Loka – baletni oddelek in Mini teater, ostali trije
sodelujoči še niso znani. Ker ima otroški glasbeni abonma naslov
Umetnost otrokom, so se odločili, da en dogodek namenijo likovni
umetnosti. Novost nove sezone bo tudi, da bodo sprednje vrste
zaradi boljše vidljivosti namenjene izključno otrokom.
Klavdija Škrbo Karabegović
K sodelovanju vabimo novinarje.
Spodnji trg
info: bogataj@freising.si
Anica Pralica s.p.
Spodnji trg 35, tel.: 04/ 512-60-60
MARS
Fordov poobla{~eni
serviser
CENITEV
AVTOMOBILSKIH
[KOD
MARS, Škofja Loka, d.o.o., Rete~e 58, 4220 Škofja Loka
tel.: (04) 513 7680, fax: (04) 513 7686
info mars-slo.si, www.mars-slo.si
- avtoli~arstvo
- avtokleparstvo
- avtoservis
- prodaja
originalnih
rezervnih delov
- poliranje vozil
Servis in prodaja
dentalne opreme
Delovni ~as:
@e vrsto let opremljamo in
servisiramo zobne ordinacije
ter zobotehni~ne
laboratorije po vsej Sloveniji.
ponedeljek - petek
od 7.00 do 18.00
sobota
od 8.00 do 12.00
as na
Vabimo v ostor na
pr
razstavni
ovnem
34. stro~kanju
sre
ogov
stomatol
Feel the difference
`u,
v Portoro 6. 2011
o 4.
od 3. 6. d
041 676 416
BRELIH
Pokli~ite nas - z veseljem
vam bomo odgovorili!
d.o.o.
SUHA 29, 4220 [kofja Loka
tel.: 04/51 53 400 (401)
GSM: 051/380-713
fax: 04/51 53 402
www.brelih.info
25
Maj 2011
Zakaj ne bi pisal, pel, slikal?
Andraž Gartner pravi, da navdih za ustvarjanje najde v življenju. Rad ima klasično glasbo in snema svojo prvo
avtorsko ploščo z zabavno glasbo. Dvaindvajsetletnik ima zanimivo povezavo s Slovenskim oktetom, nastopa
v ljubiteljskem gledališču in kot improvizacijski glasbenik v Kulturno-umetniškem
društvu France Prešeren. Poleg tega tudi slika.
Kako se je začela tvoja ustvarjalna pot? Kdaj te je začela zanimati
igra, zakaj petje?
Se sliši preveč poetično in pocukrano, če odgovorim da se
ustvarjanje začne z doživljanjem?
Ha ha ... Verjetno. Ampak mislim,
da je zame to edini pravi odgovor.
Iz tega vlečem razumevanje in
izkušnje. Z doživljanjem se vse
začne in večina zaključi. Poskušam
argumentirati poetičen odgovor
na vprašanje ...
V gledališču ni samo igra tista,
ki me zanima. Zanima me celoten proces – od ideje v glavi ali
srcu dramatika do realizacije pred
gledalcem pod odrom. Vmes je
ogromna reka razmišljanj, poskusov in odločitev.
Zakaj petje? To sem se tudi sam
vprašal. Žal nimam pametnega in
vrednega odgovora.
Kje najdeš navdih za svoje ustvarjanje?
Mislim, da se bo vsak strinjal, da
je skladišče navdiha v življenju.
Mogoče ne zveni sveže, ampak
verjamem, da je to neizpodbitno
dejstvo. Seveda je odvisno, kako
človek na življenje gleda in ali ga
sploh gleda in opazuje. Vsakemu
nosi različne izkušnje, tudi meni
jih. Nekatere je treba premagati,
nekatere sprejeti. Iz njih potem
lahko narediš precej stvari: lahko
Slikanje je Andražev ljubi način
izražanja in mu pomeni nekakšno pavzo med vajami, koncerti in predstavami.
jih spremeniš v svoje razumevanje
nečesa, na njih lahko pridobivaš
ali izgubljaš samozavest, lahko
se o njih hvališ prijateljem, lahko
napišeš pesem, naslikaš sliko, zaplešeš ... odvisno od človeka. Jaz
počnem različne stvari.
Po končani osnovni šoli si šolanje
nadaljeval na umetniški gimnaziji
v Novi Gorici. Kakšna je bila tam
tvoja pot?
Na gledališko gimnazijo v Novo
Gorico sem se vpisal, ker je bila
to edina logična pot, saj me je
zanimalo gledališče. Na to gimnazijo sta me poslala starša in za
to potezo (čeprav morda nosi tudi
kakšno negativno posledico) jima
bom vedno hvaležen.
Ko govoriva o Novi Gorici, je
nemogoče govoriti samo o šolanju. Predvsem lahko govoriva o
življenju, ki smo ga tam zaživeli
in živeli fantje in punce iz vseh
koncev Slovenije. Govorim o mladih, ki smo šele dobro prerasli v
najstnike. Precej ti je ponujenega,
dokaj daleč od doma, in nista več
starša tista, od katerih jemlješ.
To postanejo neznani ljudje, ki ti
ponujajo marsikaj, in to te prisili,
da razmišljaš kaj, kako, kam ..., da v
razmišljanju odraščaš. Na gimnaziji
so vedno skrbeli za kreativnost
svojih dijakov in pri tem so prestopali marsikatere meje. Mislim, da
Andraž Gartner trenutno snema svojo prvo avtorsko ploščo.
Besedila so v italijanskem jeziku.
Obstaja anekdota o tem, kako si
upravičeno izostajal od pouka.
Ha ... Ja. Lahko rečem, no, in to
je zelo pomembno, da nikdar
nisem bil omejen pri dojemanju
in ustvarjanju. Ne v družini ne v
šolah. In ta anekdota je v bistvu
še ena od zgodb o podpiranju
ustvarjalnosti. Za kazen sem bil
namreč večkrat poslan k ravnatelju
in enkrat proti koncu gimnazije
me je spet poklical na sestanek (bil je zelo dober
človek) in želel vedeti,
čemu moj lov na neopravičene ure. Takrat sem
mu razložil, da zjutraj
zamujam, ker spim, saj
ponoči zganjam razne
reči. Želel je videti moja
»nočna dela«, da bi mi
zares verjel. Ko sem mu
pokazal, kaj počnem,
mi je zelo razumno dovolil, da »sem in tja zamudim« (»To naj ostane
med nama …«). Najbrž
me niti ni želel ponovno
vreči s šole, kajti ko se je
to zgodilo prvič, so starši
in učitelji zaskrbljeno
gledali, kako uživam žiNastopa v ljubiteljskem gledališču Afengunc teater, trenutno pa sodeluje tudi
vljenje tudi brez zvezkov
s KUD-om France Prešeren v improvizacijski komediji.
je to velika sreča vseh, ki smo kdaj
hodili na to šolo. Sam sem v tistem
času veliko razmišljal o gledališču
in možnostih preoblikovanja zapisanega v videno in slišano na odru.
Kar se šole tiče, je to skoraj vse, kar
sem počel. Dvomim, da to dopušča
prav veliko šol. Iz osnovne šole sem
prenesel tja svojo pripadnost rapu,
ki sem jo v gimnazijskem obdobju
preselil v poezijo.
26
Maj 2011
in šolskih klopi in so si kmalu premislili ter me poslali nazaj v Novo
Gorico. Svoje starše in profesorje,
ki so me do sedaj učili, resnično
spoštujem! Zgodb je še ogromno,
prostora tu pa zanje žal ni ...
Kdo te je navdušil za petje, kdo te
spodbuja pri tvojem ustvarjanju?
Za petje so me navdušili stari starši,
ko sem bil pri njih v varstvu. Kot
otrok nekako nagonsko začneš
ponavljati za ljudmi okrog sebe,
jaz sem začel prepevati. Kmalu
sem začel veliko poslušati »tri tenorje« in jih oponašal ter se zaljubil
v klasično glasbo. Od takrat sem
poleg igralca želel postati tudi
operni pevec. V osnovnošolskem
obdobju me je prijelo, da sem nekakšne verze poskušal pretvoriti v
rap in sem rapal, ha ha ... Ampak
me želja po operi ni minila in prof.
Janez Triler (drugi tenor Slovenskega okteta), pri katerem sem se
na osnovni šoli učil, je pri pouku
glasbe veliko dal tudi na slovensko
pesem, za kar sem mu zelo hvaležen. Gojim izredno spoštovanje do
narodne pesmi, kar lahko povežem
tudi s nenavadno povezanostjo
s Slovenskim oktetom, ki ima v
mojem življenju zelo posebno
mesto in sem mu začel slediti že
proti koncu osnovne šole. Od tedaj
ga venomer spremljam. Od tod
pravzaprav kasnejša ideja po zasedbi Trio Quartet (kot neke vrste
podmladku te vrhunske zasedbe).
Ko sem prišel v Novo Gorico na
gimnazijo, sem se začel učiti petja
pri prof. Vladimirju Čadežu (prvi
tenor Slovenskega okteta), ki je bil
tudi moj velik vzornik. Pri njem
sem zaključil pet let petja. Učenje solopetja nadaljujem pri prof.
Marjanu Trčku (drugi tenor Slovenskega okteta). Zanimivo je, da
sem do vsakega od teh profesorjev
prišel po naključju in da to ni bilo
dogovorjeno. Vsi ti ljudje so me
in me še navdušujejo nad petjem.
Pri ustvarjanju me spodbujajo
starši, prijatelji in neznanci, kar
zelo cenim in ne gre kar tako mimo
mene.
Lahko kaj več poveš o svoji poeziji? Veliko ti pomenijo besedila?
O svoji poeziji težko povem veliko, ker pač govori sama zase.
V pisanju poezije najdem zelo
primeren način za iskanje lepega v sebi, zato večinoma pišem
takrat, kadar dvomim o tem. To
ne pomeni, da je temačna. No,
pri poeziji je jasno, da je beseda
in njen način vse, s čimer deluješ.
Besedila mi ogromno pomenijo
tudi pri ustvarjanju lastne avtorske glasbe in pravzaprav se bolj
posvečam tem kot pravi poeziji.
komedijo Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, ravno te dni
pa smo začeli s pripravo nove igre.
V decembru prejšnjega leta
pa smo z dvema vrhunskima improvizatorjema v KUD-u France
Prešeren v Ljubljani postavili improvizacijsko komedijo Instant
šov. V tem projektu delujem kot
improvizacijski glasbenik. Gre
za – pri publiki in kritiki – zelo
dobro sprejeto predstavo, o kateri
si lahko več pogledate na internetni strani www.instantsov.si.
Trenutno smo imeli premor, v
maju pa jo postavljamo nazaj na
odre. Poleg tega sem s KUD-om
France Prešeren kot improvizatorski glasbenik podpisal tudi
pogodbo, tako da upam, da me
tam čaka še veliko zanimivega.
Tvoj trenutni projekt je izdaja
tvoje prve plošče. Kakšna bo, kdo
ti pri tem pomaga, s kom vse sodeluješ, kolikokrat vadiš, zakaj
besedila v italijanščini, kakšnemu
poslušalcu je namenjena tvoja
glasba?
Tako je. Od jeseni 2008, ko sem
izstopil iz kvarteta(Trio Quartet),
snemam svojo prvo avtorsko ploščo. Pri njej mi pomaga ogromno
velikih ljudi in odličnih glasbenikov, prijateljev. Sam se tega ne
moreš iti ... Teh ljudi je preprosto
preveč in ni pošteno, da kogar koli
izpustim, zato bom vse verjetno
omenil šele na plošči. Vaj je sicer
ogromno, a ne na področju ustvarjanja te glasbe. Tu veliko vaje ni
potrebno, šteje predvsem ustvarjalnost vseh nas, ki smo zraven.
Razlogov, da snemam svojo
prvo ploščo v italijanskem jeziku,
je več. V gimnaziji pri italijanščini nisem dobil niti ene pozitivne
ocene in to mi je predstavljalo
izziv. Peti v drugem jeziku mi daje
tudi (lažen) občutek, da me nihče
ne razume (s čimer se je lažje odpreti), pa nisem kriv za to. Za razliko od solopetja ali petja v zasedbi,
ko pevci poustvarjamo, gre tu le
za lastna besedila in občutek odkrivanja je tu močnejši. Poleg100
tega
v italijanščini pesem hitreje lepše
zveni. Pred tremi leti se tudi nisem
95
še počutil sposobnega pisati v slovenskem jeziku. Sedaj je drugače.
75
Pripravljenih imam sedem pesmi
za naslednjo ploščo, ki jo bom
posnel v slovenščini.
25
Plošča, ki je v pripravi, je
namenjena človeku, ki bo imel čas,
da jo sliši. No, verjetno bi bilo5 zelo
fino, če razume italijansko. Zelo
0
veliko namreč dajem na besedila
in njihovo sporočilnost. Tu vidim
v današnjem glasbenem svetu
ogromno luknjo, zakrpano
na
100
premalo koncih. Predvsem pa je
glasba namenjena, kot tudi
95 vse
ostalo, kar ustvarjam, ljudem, ki
jim bo všeč.
75
Za svoje prijatelje in zase tudi
slikaš. Lahko pričakujemo kakšno
razstavo, kaj več?
Ha ha ..., to je zelo oseben hobi.
Rad slikam in to je zame eden od
ljubih načinov izražanja. Nekaj slik
sem podaril, nekaj nenamenoma
prodal, vendar mi slikanje pomeni
bolj nekakšno pavzo – med vajami,
predstavami, koncerti in ostalim
ustvarjanjem. Nisem razmišljal o
kakšni razstavi in še kar nekaj časa
zagotovo ne bom.
Kakšni so načrti za naprej? Kakšne cilje imaš?
Najprej želim do sredine poletja
zaključiti svojo ploščo. Prav tako
do poletja pripravljam zaključni
koncert, ker letos zaključujem šolanje solopetja na nižji glasbeni
šoli. Želja je tudi študij petja na
Akademiji za glasbo, poskusil verjetno bom, pa bomo videli. Če bo
šlo do takrat vse po načrtih, bom
jeseni organiziral predstavitevni
koncert svoje prve plošče in potem
nadaljeval s snemanjem slovenske.
V maju se bom udeležil avdicije
za klovne zdravnike, znane pod
imenom Rdeči noski. Še naprej
pa mislim delovati v vaškem gledališču in svetu improvizacijskega
gledališča. Dela je dovolj, življenje
tudi teče ... Zakaj ne bi pisal, pel,
slikal?
Anita Pokorn
Foto: Jana Šnuderl
POTAPLJAŠKI KLUB
FRIKO-SUB
tečaji potapljanja
prodaja potapljaške
opreme
potapljaški izleti
100
95
75
25
5
0
100
95
začetni potapljaški tečaj
kaj:
kdaj: 17.05.2011, 18.00
kje: sedež kluba, Puštal 15, Škofja Loka
koliko: 240,00€
Udejstvuješ se v ljubiteljskem gledališču Afengunc teater, nastopaš
pa tudi v KUD-u France Prešeren,
25
v improvizacijskem gledališču.
5
Ljubiteljsko gledališče Afengunc
je gledališče, ki deluje v Retečah,
0
od koder sem doma. Prav se mi
zdi,
da sem v tem gledališču aktiven
in na razpolago. Trenutno igramo
Puštal 15, 4220 Škofja Loka
040 863 680 frikosub@gmail.com
www.friko-sub.com
27
75
25
5
0
Maj 2011
Ikona – meditacija v barvah
Do desetega maja bodo v Galeriji Fara na ogled ikone Albine Nastran. Ikone, te v zlato odete starokrščanske svete
podobe, prepoznavne predvsem v bizantinski umetnosti, še danes predstavljajo eno največjih zakladnic vzhodne
kulture nasploh. Gledamo jih lahko z religioznega, zgodovinskega, kulturnega ali estetskega vidika. Ob podobah
lahko začutimo navzočnost duhovnega sveta in zato lahko rečemo, da je ikona meditacija v barvah.
Vpliv ikon je bil dovolj močan in
umetniško pomenljiv, da se je v
preteklih stoletjih razširil in je tudi
danes zanimiv. Ljubiteljsko slikarko
Albino Nastran je k odkrivanju
te posebne zvrsti sakralne umetnosti napeljala vrsta življenjskih
odkrivanj in spoznanj. Je ena redkih, ki v našem kulturnem okolju
goji tovrstno slikarstvo in skrbi za
spoznavanje in stik z umetniško
dediščino minulih stoletij.
Ljubezen do slikarstva jo je
spremljala od malih nog, zato se
je tudi sama preizkusila v različnih
tehnikah, uživala v ogledovanju
razstav in galerij ter veliko prebirala o umetnosti. Ko je bila prvič
prisotna na razstavi ikon, je začutila željo, da jih dela tudi sama,
a najprej se je želela teoretično
podkovati. Od takrat naprej so
ikone njena velika ljubezen. Še
danes o ikonopisju prebira veliko
literature in preden se loti pisanja ikone, prebere vse o njenem
ozadju, saj ima vsaka ikona svojo
zgodbo. Čeprav gre pri ikonografiji
za dosledno preslikovanje podob,
saj naj bi zgodnje predloge ohranjale dejanski videz svetih oseb,
pa Nastranova ikone z določenimi
manjšimi finesami tudi dogradi, s
čimer jim da poseben svojstven
pečat.
V pogovoru z Albino Nastran
je čutiti ljubezen do lepega, do
umetnosti, o ikonah govori s
spoštovanjem in odličnim poznavanjem zgodovine, pri čemer
poudari, da ikone niso redkost niti
na Slovenskem. »Ikone imajo poseben čar s preverjenimi normami
upodabljanja, ki pa vedno znova
presunejo. Danes, ko je človek obtežen z vsakdanjim delom in hitrim
tempom življenja, lahko podoba
ikone vnaša vanj mir. Ikone so
pomirjujoče,« pove Nastranova.
Mogoče je to tudi razlog, zakaj je
vedno več zanimanja zanje.
Ravno občutki, ki jih sprožijo
ikone pri ljudeh, dajejo Nastranovi
voljo in nov zagon, da ustvarja še
naprej. Izredno je ponosna, da je
leta 2006 Občina Škofja Loka po-
Albina Nastran med svojimi ikonami, med delčki večne lepote
darila njeno ikono papežu Benediktu XVI. ob obisku pobratenega
mesta Freising na Bavarskem.
Sicer pa Nastranova pri svojem
delu uporablja klasične postopke
in naravne materiale, kot so naravni pigmenti, jajčna emulzija, šelak
in 23-karatno zlato. Poslikava je
na skrbno pripravljenem lipovem
lesu. Delo je zelo zahtevno in natančno. Zlatenje zahteva veliko
prakse. Pri večjih površinah dela
z zlatimi lističi, za detajle uporabi
zlato v prahu. Pri tem mora imeti
mirno in spretno roko, visoko mero
koncentracije, izostrene oči in občutek za detajle, v kar vloži veliko
ur dela. Kot zanimivost: samo
podlaga na les se mora nanositi
devetnajstkrat, vmes se mora sušiti, brusiti, gladiti … Šele nato sledi
podlaga za zlatenje. A trud povrne
že sam pogled na mojstrovino.
Klavdija Škrbo Karabegović
Ikone lahko gledamo z religioznega, zgodovinskega, kulturnega ali estetskega vidika.
- prevozi
- `arni pogrebi
- klasi~ni pogrebi
- ureditev vseh
potrebnih dokumentov
- prekopi
- obnova obstoje~ih
grobov
- prodaja nagrobnega
peska in zemlje
Ko ugasne
`ivljenje
AVTOSTEKLA
Specializirani smo
za prevoze v tujino
in iz tujine
MONTA@A, POPRAVILO IN PRODAJA
de`urstvo
24 ur na dan
MENJAVA STEKEL OSEBNIM
IN TOVORNIM VOZILOM,
BAGERJEM, TRAKTORJEM …
delujemo po celi
Gorenjski
Mi{a~e 1, Kamna Gorica
tel.: 04/530-85-30, fax: 04/530-85-31
E-mail: akris akris.si
GSM: 041/756-173
NOVO!
PRIHRANIMO VAM POT NA ZAVAROVALNICO!
Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam
uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic!
Uradne ure na mestnem pokopali{~u
v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 12. ure
www.akris.si
tel. v [k. Loki: 04/512-30-76
28
AVTOSTEKLA
JELOV^AN d.o.o..
@abnica 24, @abnica
Tel.: 04/231 02 22
GSM: 041/756 188
Maj 2011
Škofjeloški mepijevci se pospešeno
pripravljajo na odprave
MEPI je mednarodno priznanje za
mlade, ki poteka na vseh škofjeloških osnovnih šolah in na Gimnaziji
Škofja Loka. Ideja izhaja iz Velike
Britanije, prvi pokrovitelj pa je bil
princ Filip. Mladim predstavlja
uravnotežen, netekmovalen program prostovoljnih aktivnosti, ki
spodbujajo osebno rast, samozaupanje, vztrajnost, odgovornost
do samega sebe in drugih, pa tudi
služenje skupnosti. Namenjen je
mladim od štirinajstega do petindvajsetega leta in poteka na
treh ravneh – bronasti, srebrni
in zlati. OŠ Cvetka Golarja letos
v programu sodeluje drugo leto,
ostale škofjeloške šole pa že od
leta 2004.
Udeleženci delujejo na več
področjih, največ poudarka je na
športu, veščini in prostovoljnem
delu. Vsaka stopnja se zaključi z
odpravo. Kot nam je povedala koordinatorka za MEPI na gimnaziji, Mateja Prevodnik Mayland,
je odprava na vsaki stopnji bolj
zahtevna. Gre za popolnoma
samostojno preživetje v naravi z
orientacijo. Odpravijo se na pot, ki
je različno dolga; traso poti že prej
načrtujejo, dobijo zemljevide, na
katerih imajo podano določeno
pot, najti morajo idealno pot od
ene do druge kontrolne točke.
Vse šole se že aktivno pripravljajo na odprave, ki bodo večinoma potekale v maju. Kot je pove-
Mepijevci OŠ Škofja Loka – Mesto s koordinatorico in inštruktorico
dala Irena Čerin, koordinatorka za
MEPI na OŠ Cvetka Golarja, se bodo
na poskusno odpravo odpravili na
Primorsko, »prava« odprava pa bo
vodila ob Kolpi. »Najverjetneje
bomo šli od Črnomlja, ob Kolpi
nekje do Radencev. Tam poteka
najbolj južna pešpot v Sloveniji,
ampak je prekratka, tako da bomo
traso potegnili do Črnomlja, da bo
zadostovalo.«
Na OŠ Škofja Loka – Mesto nam
je Li-An Kozmelj povedala, da
so se letos prvič pridružili vseslovenski odpravi, ki jo organizira
Slovenska vojska. »Za to smo se
odločili predvsem zato, da učenci spoznajo, da MEPI ni samo na
naši šoli, da morajo tudi drugi kaj
narediti, se pripraviti na odpravo.
In zato, da se bodo lahko družili z
ostalimi mepijevci.« Obe odpravi
bosta potekali na območju Škofjeloškega hribovja. Na OŠ Ivana
Groharja pa se, kot je povedala
Janja Bračko, še odločajo, kje
bodo izvedli glavno odpravo. Poskusno se bodo odpravili iz Škofje
Loke na Sveti Lenart in potem v
Selca. Za glavno odpravo se odločajo med dvema možnostma.
Ali bodo šli iz Litije do Zgornjega
Tuhinja in pristali v Termah Snovik
ali pa bodo začeli v Šentjurju pri
Celju in se odpravili do Atomskih
toplic. Kakor koli se bodo odločili,
bo cilj zagotovo privlačen, saj jih
na koncu čaka kopanje.
Tudi na gimnaziji sodelujejo s
Slovensko vojsko, z učnim centrom
Vipava, tako da se za bronasto
in srebrno odpravo odpravijo na
Primorsko, v okolico Vipave. Pri
zlati odpravi že od leta 2006 sodelujejo z angleško srednjo šolo
iz Trura. Maylandova je povedala,
da Angleži pridejo k nam junija
in opravijo svojo odpravo. Takrat
loški gimnazijci izvedejo pripravo
na odpravo in gredo v Anglijo jeseni. Zlata odprava je zahtevna in
obsežna, zato je prav, da mepijevci
gredo v tujino, kar je mogoče bolj
zanimivo in nekako tudi nagrada.
Koordinatorice so poudarile, da
jih udeleženci odprav ponavadi
pozitivno presenetijo z vztrajnostjo, saj ne odnehajo kljub ožuljenim nogam ali nemogočim
vremenskim razmeram. Povedale
so še, da so vesele, ker se njihovi
mepijevci navdušujejo tudi nad
prostovoljstvom.
Tatjana Rant
K sodelovanju vabimo novinarje.
info: bogataj@freising.si
V spomin dolgoletni predsednici medobčinskega Društva invalidov Škofja Loka
Poldka Demšar
(1928–2011)
Svojci, prijatelji, predstavniki invalidov gorenjske regije
ter Zveze delovnih invalidov Slovenije smo se v soboto,
12. marca 2011, spoštljivo poklonili Poldki Demšar.
dela in ne časa kakor tudi ne zdravja. Društvo invalidov
je vodila obzirno in v smeri kakovostne ravni za premagovanje vseh težav, ki bremenijo invalida kot človeka.
Vsi smo verjeli in upali, da bo – kot velikokrat poprej
– premagala bolezen in se z dobro voljo vrnila med
invalide. Bolezen je bila tokrat močnejša in Poldka se
ni več vrnila v naše vrste.
Zato je prejela zlati in srebrni znak Zveze delovnih
invalidov Slovenije ter srebrni grb Občine Škofja Loka
kot tudi številna druga priznanja.
Radi smo jo imeli kot človeka, kolegico in prijateljico.
Vedno nam je znala prisluhniti in je imela pripravljeno
dobro in spodbudno besedo za vsakogar. Nesebično
se je razdajala invalidom ter ni nikoli delala razlike med
starejšimi in mlajšimi kolegi. Za vsakega je bila preprosta in samo Poldka. Kot taka je bila nam vsem v vzor.
Radi smo jo imeli kot predsednico, ki je društvo vodila
preudarno in modro. Poldki ni bilo škoda ne fizičnega
30
Dolgo časa smo vedeli, da bo praznina po izgubi Poldke pustila za seboj globoko brazdo. Skušali jo bomo
zravnati v dobro invalida.
V izvršilnem odboru MDI Škofja Loka bo ostala nepozabna praznina, trajno pa bo ostal spomin nanjo.
Izvršilni odbor MDI Škofja Loka
Maj 2011
Riba Faronika kot utelešenje duše zemlje
V okviru petstote obletnice potresa z epicentrom v Idriji, ki je temeljito razmajal tudi loško področje, se med drugim
odvija tematski cikel predavanj z naslovom Leto ribe Faronike. Eno od predavanj je pripravil Marko Pogačnik, kipar,
»zdravilec zemlje«, avtor številnih knjig, oblikovalec grba Republike Slovenije, predvsem pa nekdo, ki globoko spoštuje »dušo zemlje«. Zato je svoje predavanje naslovil Riba Faronika kot utelešenje duše zemlje.
V predstavitveni brošuri petstote
obletnice potresa je Janez Jocif
zapisal, da je riba Faronika simbol
za potrese vseh vrst. »V slovenski mitologiji poznamo zanimivo zgodbo o nastanku sveta, ki
pripoveduje o tem, da je bila v
začetku samo voda. Bog je vanjo
vrgel pest peska in eno zrno je
pristalo na hrbtu ribe Faronike.
Tako je nastal svet. Če riba pomiga
z repom, nastane potres, če se
obrne, nastane vesoljni potop in
konec sveta. Mitološko ozadje je
najlepše prikazano v znameniti
ljudski pesmi o ribi Faroniki,« je
zapisal Jocif.
Marko Pogačnik je najprej prebral omenjeno ljudsko pesem,
nato pa v nadaljevanju nanizal
nekaj mitoloških primerov »ribe
Faronike«, ki se v različnih družbah pojavlja z različnimi imeni in
v različnih oblikah. Tako je lahko
grška boginja Gaja, duša življenja
na površju, je le posledica. Riba Faronika ali Gaja ali Nikrmana je duša
zemlje, je mati vsega življenja,« je
poudaril predavatelj.
Pogačnik je fasciniran, ker so se
ti miti ohranili do današnjih dni ter
preživeli sesutja različnih civilizacij
ter nasprotujoče si verske poglede. Po njegovem mnenju ravno
ta ohranitev mita ribe Faronike
kaže na to, kako globoko je bil
nekoč zasidran odnos do matere
življenja, do matere vsega bivajočega. »Ljudje so nekoč vedeli,
kako sodelovati s to atomsko silo.
Danes smo na to pozabili, prestopili smo prag, ki ga ne bi smeli, in
posledice so vidne. Japonska je
tragičen primer tega, kako se naša
civilizacija, namesto da vzpostavlja
stik z ribo Faroniko, s sekiro loti
cepljenja atomov. Zato je treba
spremeniti ta temeljni odnos in
ponovno vzpostaviti stik z dušo
zemlje. Izhoda iz ekološke krize
Marko Pogačnik
Nikrmana itd. Na Poljskem obstaja
mit, da dva vola nosita Zemljo; v
Tibetu, da riba nosi svet na svojem hrbtu; nadalje obstaja mit, da
Benetke ležijo na hrbtu slona itd.
»Bistvo teh mitoloških predstav
je, da zemlja ni vase zaprt, mrtev
svet. Nasprotno. Izvor življenja je
znotraj zemlje. To, kar mi uživamo
31
ne moremo iskati samo na nivoju
tehnologije, spremeniti moramo
predvsem odnos,« je zaključil Pogačnik. K. Š. K.
Ljudska pesem Riba Faronika
Riba po morju plava,
riba Faronika.
Jezus za njo priplava
po morju globočin:
''O, le čakaj, čakaj, riba,
riba Faronika!
Te bomo kaj prašali,
kak' se po svet godi.''
''Če bom jest z mojim repom
zvila,
ves svet potopljen bo.
Če se bom jest na moj hrbt
zvrnila,
ves svet pogubljen bo.''
''O, nikar, nikar, riba,
riba Faronika!
Zavolj nedolžnih otročičev,
zavolj porodnih žen.''
Maj 2011
Plaže z belo mivko in sinje modrim morjem
Uršula Tarfila in Boštjan Bernik iz Železnikov sta se lansko leto odločila, da za tri tedne odpotujeta v tople kraje. V nahrbtnike sta zložila nekaj oblačil, lekarno za nujne primere in se januarja odpravila v ... Indonezijo. Točneje na rajski Bali,
Gillije in na koncu še na otok Lombok. Seveda nas je zanimalo vse o njunem popotovanju,
zato smo se k njima domov povabili na jutranji čaj.
Kako so potekale vajine priprave
na potovanje?
Bila sva v navezi s Tomažem Lukančičem iz Žirov, ki ima potovalno agencijo. Preko njega sva
rezervirala povratne karte. Vnaprej
sva plačala tudi voznika, da naju
je prišel iskat na letališče in odpeljal v hotel. Nisva želela potovati
preko agencije, ampak na lastno
pest. Kupila sva biblijo vseh popotnikov – Lonely Planet, napolnila
nahrbtnike in odšla novim dogodivščinam naproti.
Zakaj sta se odločila za že omenjene otoke?
Najprej sva nameravala obiskati
Ameriko, a ker je bila v tistem času
tam zima in ker poleti nisva bila
na morju, sva si zaželela iti v tople
kraje. Sošolka, ki je že bila v tem
delu Indonezije, nama je predlagala to destinacijo. Svetovala nama
je, kaj se splača ogledati, želela pa
sva se tudi sama odločati, koliko
časa bova ostala v določenem
kraju. Ker sem ravno zaključila
študij in sem vedela, da se bom
v februarju zaposlila, sem želela
izkoristiti proste dneve, Boštjan pa
je lani praznoval okroglo obletnico, zato sva se odločila, da vse to
združiva in odideva na nekoliko
daljše potovanje v tople kraje.
Kakšno hrano sta jedla?
Spoznala sva, da se riž lahko pripravi na sto in en način. Pa ne le riž,
tudi banane, ki smo jih ponavadi
imeli za zajtrk. Zelo mamljiva je
njihova kava s kokosovim mlekom.
Sicer je hrana zelo okusna in rahlo
pikantna. Zanimivo je, da pred
vsakim obrokom pred hišo pripravijo posodico iz palmovih listov,
vanjo položijo dišave, suho cvetje
in prižgejo dišečo palčko. S tem
obredom se priporočijo njihovim
bogovom. Zaradi tega ves dan diši
in nazadnje so zaradi tega dišale
tudi najine obleke, nahrbtniki …
Slaba stran tega obreda pa je, da
omenjenih posodic ne pospravijo in imaš občutek, da je na ulici
polno smeti. Najprej sva jedla le v
restavracijah, kjer so naju opozarjali, naj ne jeva hrane z ulice, a sva
kmalu ugotovila, da nama ne škodi
in sva okušala tudi to hrano. Tako
sva se na ulici lahko najedla že za
dva evra, v restavracijah pa naju je
hrana stala do štiri evre. Glede na
njihov standard se nama je zdelo
zanimivo, da je bila cena pijače
ista kot pri nas.
Polet iz Singapurja v Zürich z največjim dvonadstropnim letalom na
svetu (družbe Singapur Airlines). Uršula in Boštjan sta bila
nad poletom, posadko, postrežbo in vsem,
kar sta videla na letalu, navdušena.
znala sva Mamana, ki je na Bali
prišel z otoka Sumbava na obisk k
stricu. Po pogovoru na plaži Kuta
Beach nama je dejal, da sva mu
izredno simpatična in da bo najin
šofer, saj njegov stric oddaja avtomobile. Tako sva bila prva, ki sva
imela na Baliju le enega voznika.
Mislila sva, da naju bo peljal le na
izlete, a se je ta ponudba izkazala
za mnogo več. Ogledala sva si ves
Kaj pa prevozi?
Na Baliju sva bila najprej tri dni
nastanjena v hotelu, od koder sva
vsak dan odhajala na izlete. Spo-
Uršula na nabito polni tržnici, za katero pravi, da še prodajalci ne
vedo, kaj točno vse prodajajo na njej.
otok Bali, razen zahodnega dela, ki
je namenjen bolj za treking. Ko sva
odšla z enega dela Balija v drug,
je po naju prišel Maman, naju odpeljal v želeno smer in odšel nazaj
k stricu. Tako se je dogajalo vseh
osem dni, kolikor sva jih preživela
na tem rajskem otoku, velikem kot
Slovenija. Sicer je glavno prevozno sredstvo za domačine skuter,
glavno transportno sredstvo pa
Boštjan na otoku želv
32
Maj 2011
konji z vozovi. Na otok Gillije sva
se odpeljala s hitrim čolnom. Tam
sta bili edini prevozni sredstvi kolo
in konj. Vendar lahko otok, ki je v
sklopu treh otokov, v počasnem
tempu obhodiš v dveh urah. Na
Lombaku pa sva najela skuter.
Moram omeniti tudi, da naju je
šofer vozil naokoli po Baliju ves
dan za 20 evrov, pa smo lahko
naredili tudi do 200 kilometrov
dnevno. Za skuter pa sva z dnevno
najemnino in bencinom plačala le
16 evrov. Tam liter bencina stane
pičlih 40 centov.
Kakšni so bili vajini stiki z domačini?
Nad domačini sva bila navdušena.
Z njimi sva imela zelo dobre izkušnje. So zelo zgovorni, prijazni, odprti, saj so nama med pogovorom
razlagali tudi o lastnih težavah.
Veliko so razlagali o svoji državi,
naju pa so spraševali o Sloveniji.
Živijo predvsem od turizma. Nekateri so šoferji. Drugi izdelujejo
tradicionalne izdelke iz lesa, gline,
keramike. Med njimi se nikoli nisva
počutila ogroženo. Prijazni so tudi
na ta način, da niso vsiljivi. Ko so
prodajali domače izdelke in so videli, da zanje nisi zainteresiran, te k
nakupu niso silili. V tem delu sveta
se čas ustavi. Živijo čisto počasi,
brez skrbi. Ne obremenjujejo se
s tem, kaj jim bo prinesel jutrišnji
dan. S turisti se sporazumevajo v
angleščini, če jo le znajo. V glavnih
mestih so hiše sezidane iz opeke,
v vaseh pa imajo še bolj tradicionalna bivališča iz palm, blata,
bambusa in nekaj malega opeke.
Večinoma pa so pokrite s slamo.
Najbolj pa sva bila razočarana nad
njihovo ekološko neosveščenostjo. Imajo veliko smeti, zato kar
na plaži skopljejo luknjo, položijo
noter smeti, jo zasujejo in zanje je
stvar rešena.
Nad čim sta bila najbolj navdušena?
Nad zeleno pokrajino. Na ulicah
rastejo orhideje, hibiskusi, palme.
Nad ljudmi in okusno hrano.
Kako je potekalo vajino potovanje?
Najprej sva bila osem dni na Baliju. Tam sva si ogledala veliko
stvari, kar lahko štejeva za velik
plus. Minus tega otoka je, da je
že močno skomercializiran, saj je
tu ogromno množičnega turizma.
Prve tri dni sva bila nastanjena v
kraju Kuta in sva se z izletov vračala
nazaj. Tu sva si ogledala glavno
atrakcijo otok želv, na katerem je
rezervat za želve. Nato sva odšla
snorkljat – morje je bogato z ribami, školjkami in koralnim grebenom, ki je seveda tudi enaS izmed
glavnih atrakcij. Ker ima vsak kraj
svoj tempelj, sva si ogledala nekaj
največjih. Prvi je bil tempelj Uluwatu, ki stoji na pečini, od koder
si lahko pogledaš čudovit sončni
zahod. Od tam sva odšla do Jimbarana, ki je zelo znan po restavracijah z morsko hrano. Nato sva
se ustavila v drugem največjem
templju Tanah Lot, ki stoji na skali.
Ker sva bila tam v času plime, do
njega žal nisva mogla. Med najinim
potovanjem sva si lahko ogledala
veliko čudovitih riževih teras. Pot
sva nadaljevala do kraja Celuk,
ki je znan po izdelavi srebrnega
nakita. Ustavila sva se v Batuanu, ki
je znan po slikarstvu. Nato sva šla v
Mas, kjer izdelujejo lesene izdelke.
Prispela sva do Ubuda – ogledala
sva si opičji gozd. Tam lahko kupiš
Največji slap na Baliju, imenovan Gitgit. Do njega je vodila dolga
pot, na kateri sta Boštjan in Uršula videla tudi lepa riževa polja.
banane in z njimi nahraniš opice,
ki so na prvi pogled videti zelo
prijazne. A izkazalo se je, da so
izredno napadalne. Boštjanu so
hotele vzeti kapo, spravile so se na
moje očala, fotoaparat sva morala
skrivati. Nazadnje me je doletela
še neprijetna izkušnja, saj me je
ena od njih ugriznila. Malce sem se
bala, ker se pred odhodom nisva
nič cepila, a je bilo vse v redu. V
tem kraju sva prvič sama iskala
prenočišča, saj sva se prej vračala
nazaj v Kuto. Povsod, kjer sva iskala
prenočišče, sva naletela na izredno
lepe, čiste sobe s toplo vodo. Nikoli naju ni bilo strah, da bi ostala
brez prenočišča. Pri usmerjanju
so nama pomagali tudi domačini.
Če je bilo priporočeno prenočišče
zasedeno, sva se na priporočilo
osebja odpravila drugam. Povsod
pa sva dobila prenočišče z zajtrkom. Iz Ubuda sva se odpravila
proti skrajnemu severu. Šla sva
mimo vulkana in vulkanskega jezera v Baturju. Želela sva si ogledati
najvišji slap na Baliju, imenovan
Gitgit. Na poti do slapu, ki je bila
izredno dolga, sva občudovala
riževe terase. V kraju Banjar sva si
ogledala toplice, kamor se nisem
želela iti kopat, saj nisem bila pre-
Vse naokrog samo riževe terase
33
pričana, da iz vode ne bo pogledal
krokodil. Odpravila sva se v Lovino,
predvsem zaradi delfinov, ki sva jih
tudi videla. Nato sva se odpravila
še do Padang Baija, kjer pa lahko
rečem, da sva doživela Bali, kot sva
si ga predstavljala. Prenočevala
sva v bungalovu iz bambusa in
palm na rajski plaži z belo mivko
in sinje modrim morjem. Od tam
sva odpotovala na naslednji otok
Gili Trawangan. Na njem sva dala
»možgane na off«. Sicer je otok
znan po zabavah, a v deževni dobi,
v kateri sva ga obiskala midva, verjetno ni bilo več toliko zabav kot v
glavni sezoni. Tako sva odkrivala
zalivčke na lepih plažah z belo
mivko. Po petih dneh sva se odpravila še na zadnji otok, Lombok. Ta
otok je bil od vseh najbolj pristen,
z neokrnjeno naravo in izredno
močno zeleno barvo vsepovsod.
Mnogo je bilo palmovih nasadov
in riževih polj. Ogledala sva si nekaj
najbolj znanih vasi. Nato pa se z
letalom odpravila proti domu. Na
letališču v Zürichu so nas opozorili,
naj pazimo na svoje stvari zaradi
kraj. Tako sva ugotovila, da sva se
vrnila nazaj v resnični svet.
Darja Štibelj
Maj 2011
Prvi Zumba party v Škofji Loki
Plesno-športni center RitmoLoko sledi svetovnem trendu in tako so v
petek, 22. aprila, v Škofji Loki priredili Zumba party. Skupinska vadba,
poimenovana zumba, trenutno spada med najpopularnejše vadbe na
svetu. Pet izvrstnih inštruktorjev je poskrbelo, da se je ritem zumbe vrtel
neprekinjeno vse tri ure. Glasba, svetlobni efekti in odlično vzdušje so
udeležence popeljali v zumba svet, v katerem plesni ritmi in gibanje
poskrbijo za odlično vzdušje in razpoloženje. Tako imenovani »part-ij«
poskrbi za rekreacijo, druženje pa nekateri izkoristijo za testiranje lastne
vzdržljivosti. Na koncu je bilo zadovoljstvo udeležencev neizmerno. V
plesno-športnem centru RitmoLoko pa obljubljajo, da je to šele začetek.
I. D.
Juan je z vročimi latino ritmi navdušil energične plesalke
Tina je udeleženke ogrela
z Zumba Toning
Tina je združila energične latino
ritme s fitnes elementi
Na Zumba partiju se je zabavalo več kot 40 udeleženk
Drevesnica
MEDVODE NA KLANCU
Tel.: 01/36-11-725
faks: 01/36-12-567
GSM: 041/246-500, 041/246-900
E-po{ta: info.drevesnica@gmail.com
www.drevesnicaziher-spur.com
Pri nas se lahko oglasite
ob delavnikih
od 8h do 12h in od 14h do 18h
Ob sobotah od 8h do 12h
Ob nedeljah in praznikih
imamo zaprto
[tiri desetletja v na{ih drevesnicah za vas gojimo veliko vrst
iglavcev, listavcev, okrasnih grmovnic in dreves. Vse rastline
iz na{ih drevesnic so vzgojene doma in v na{ih podnebnih
razmerah dobro uspevajo.
Na{e dodatne storitve so:
urejanje vrtov
idejni na~rt za zasaditev va{ega vrta
vabljeni na ogled drevesnice
(mati~ni nasad, od potaknjenca do odrasle rastline).
Za ve~je skupine prosimo za predhodnjo najavo na tel: 031/237-743
34
Maj 2011
Za Proštove četverčke
V Kulturnem društvu Bukovica – Bukovščica smo lani v okviru praznovanja desete obletnice delovanja organizirali
več zanimivih prireditev. Ena izmed njih je bila tudi uprizoritev komedije Niti tat ne more pošteno krasti.
Letos januarja smo igro ponovno uprizorili s prav posebnim namenom.
Naša članica Brigita Prošt, ki se
je pred tremi leti in pol poročila v
Podkum, je bila vedno pripravljena stopiti na oder, kaj zaigrati in
zapeti. Bila je zelo aktivna članica
našega društva. Danes je aktivna na povsem drugačen način. Z
možem Boštjanom sta 22. oktobra
2010 postala starša četverčkom
Rebeki, Klari, Juretu in Neži. Težko
si predstavljamo, koliko energije,
potrpežljivosti, iznajdljivosti in
brezpogojne ljubezni je potrebno,
da skrbiš za štiri otročičke, ko pa
že en sam zahteva celega človeka.
Člani upravnega odbora kulturnega društva smo jim želeli nekaj
malega prispevati na način, kot
najbolje znamo. Organizirali smo
ponovitev igre Niti tat ne more
pošteno krasti in celoten izkupiček
od prodanih vstopnic namenili
njuni družini. Gledalci so se zbrali
v velikem številu in marsikdo si je
igro z veseljem ogledal še drugič.
Naj se v imenu male četverice zahvalimo vsem, ki ste prispevali svoj
dar. Hvaležni smo tudi igralcem,
da so bili pripravljeni ponovno
odigrati svoje vloge in nasmejati
občinstvo. Neke deževne nedelje
v februarju se je manjša skupina
naših članov odpravila na obisk
k Proštovim in jim izročila zbrani
denar. Ob tem smo lahko popestovali in občudovali te male čudeže,
ki pridno rastejo in so vsi štirje
pravi dobrovoljčki.
Brigiti smo tako želeli izraziti
hvaležnost za njeno sodelovanje
v našem kulturnem društvu, za
njen čas in dobro voljo, s katero
je vedno popestrila naša skupna
druženja. Na nek način pa smo
jima obema z možem s tem želeli
izkazati priznanje za njun pogum
in odprtost do življenja, da sta
se borila za vsakega izmed štirih
srčkov, še ko so utripali v maminem
trebuhu in da dan za dnem ter noč
Proštovi četverčki
za nočjo z optimizmom »spravljata
pokonci« svoje četverčke. Želimo
jima zdravja, mirnih in prespanih
noči, družinskega veselja in naj
bodo ti otroci njuna štiriperesna
deteljica.
Bernarda Potočnik
Filc, d. d.,
Slovenska 40, 1234 Menge{
Ali
si želite delati v urejenem okolju?
Ali si `elite delati v urejenem okolju?
Želite
prihodnost?
@elite imeti
imetidolgoročno
dolgoro~novarno
varno
prihodnost?
Pripravite va{e vozilo na vro~e poletje ...
Smo mednarodno
podjetje
s 70-letno
specializiranospecializirano
za
Smo
mednarodno
podjetje
z 70tradicijo,
letno tradicijo,
proizvodnjo in razvoj klasi~nega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega
za
proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo
netkanega tekstila ter ve~plastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in
pohištveno industrijo.
obdelanega
netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtoZaradi pove~anja obsega proizvodnje v na{em novem obratu v Industrijski
mobilsko,
in pohištveno
industrijo.
Zaradi
coni na Trati vgradbeno
[kofji Loki, vabimo
k sodelovanju kreativne,
dinami~ne
in povečanja
samostojneproizvodnje
osebe za delovno v
mesto:
obsega
našem novem obratu v Industrijski
coni
na Trati v Škofji
Loki, vabimo k sodelovanju kreativne,
1. UPRAVLJAVEC
STROJEV
dinamične
in
samostojne
zav delovno
mesto:
5 oseb za nadzor in vodenje procesnihosebe
linij - delo
proizvodnji, za
dolo~en
-10%
vzdr`evanje in popravila
klimatskih naprav
~i{~enje prezra~evalnih
sistemov z ultrazvo~no paro
Avtomehanika Krmelj, Matja` Krmelj s.p.
Gorenja Dobrava 7, 4224 Gorenja Vas
tel.: 04/510-74-40, GSM: 031/635-361
~as z mo`nostjo podalj{anja, delo poteka v izmenah.
Od vas pri~akujemo:
UPRAVLJALEC
STROJEV
- vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehni~ne smeri,
ra~unalniško znanje,
5-- osnovno
oseb za
inprivodenje
procesnih linij – delo v proizvodnji,
natan~nost
innadzor
zanesljivost
delu.
za
določen
čas
z
možnostjo
podaljšanja,
delo poteka v izmenah.
Nudimo vam:
Popravilo
gibljivih cevi
klimatskih
sistemov
Delovni ~as:
od 7. do 17. ure
sobota od 8. do 12. ure
Mildes, trgovina in storitve, d.o.o.
Frankovo naselje 42
4220 [kofja Loka
- dinami~no delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,
Od
vasstrokovnega
pričakujemo:
vsaj III. stopnjo izobrazbe tehnične smeri,
- mo`nost
izpopolnjevanja,
- nagrajevanjeračunalniško
glede na dose`eneznanje,
rezultate, natančnost in zanesljivost pri
osnovno
- mo`nosti napredovanja.
delu.
^e je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in
kratkim `ivljenjepisom najkasneje do 24. 6. 2010 na naslov:
Nudimo
vam: dinamično delo in varno zaposlitev v urejenem
Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo
delovnem
okolju,
možnost
nagrapovabili na razgovor
in jih o
izidu razpisastrokovnega
obvestili v 14 dnehizpopolnjevanja,
po izboru.
jevanje glede na dosežene rezultate, možnosti napredovanja.
PE SVETI DUH - [KOFJA LOKA
GSM: 041/443-696, 041/468-897
E-mail: mildes777 gmail.com, www.mildes.si
Za dodatne informacije glede zaposlitve pokli~ite na tel. 01/724-7000.
Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili
in kratkim življenjepisom najkasneje do 20. 5. 2011 na naslov: Filc d.d.,
Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na
razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.
Nudimo gotovinski
odkup avtomobilov
Za dodatne informacije glede zaposlitve pokličite na tel.: 01/724-7000.
35
Maj 2011
Najbolj mu je pri srcu Lucifer
Jure Thaler s Studenega je zelo zanimiv sobesednik. V družbi z njim čas mine, kot bi mignil. Ljudi okoli sebe zna spraviti
v dobro voljo in smeh, pri svojem delu pa zna biti tudi resen in zelo zagrizen. Rezultat so dobro obiskane predstave, ki
jih režira, nagrajene fotografije in vloge, po katerih se ga ljudje spominjajo. Predvsem nam je ostal v spominu
kot Lucifer iz znamenitega tretjega prizora Škofjeloškega pasijona.
Najprej me zanima, katera je bila
prva stvar, s katero si se začel
ljubiteljsko ukvarjati.
V šestem razredu osnovne šole
sem se pridružil fotografskemu
krožku, ki je začel delovati na šoli.
Tako sem se začel ukvarjati s fotografiranjem. Sicer sem fotografiral
že doma, z navadnim fotoaparatom, tu pa se je fotografiranje
še nadgrajevalo. Tudi z boljšim
fotoaparatom. Naš mentor je bil
Matej Galjot. Šola nam je uredila
temnico in tako se je začelo novo
odkrivanje in spoznavanje lepot
črno-bele fotografije.
Kaj te najbolj navdušuje pri fotografiranju?
Ujeti trenutek, ujeti neko zgodbo.
V končni fazi je pomembna tudi
estetika.
Si že sodeloval na kakšni razstavi?
V okviru KD dr. Janeza Evangelista Kreka sem sodeloval na nekaj
razstavah. Na hodniku občinskih
prostorov v Železnikih sem imel
svojo razstavo fotografij na temo
naravnih lepot. Na vsake toliko
časa sodelujem na organiziranih
razstavah, ki jih prirejajo klubi po
Sloveniji. Nazadnje sem sodeloval
na spletnem natečaju Sakralna
dediščina, na katerem sem bil dobitnik dveh nagrad.
Kateri je tvoj najljubši motiv?
Cerkev sv. Jurija v Piranu v vseh
možnih letnih časih in trenutkih.
Samo mesto Piran je mesto mojih
sanj in motiv cerkve nad mestom
je nekaj, kar mi polni baterije. Zadnje čase se na fotografijah vedno
več pojavljata tudi moja otroka.
Kmalu po osnovni šoli te je zaneslo še v igralske vode.
Da. Navdušil me je Marjan Kokalj.
V prvem letniku loške gimnazije me je povabil k selški dramski
skupini KD dr. Janeza Evangelista
Kreka. Prva igra, v kateri sem igral
Goljata, je bila Savlov demon Alojza Rebule. Nato so me odrske
deske zasvojile. Ko začneš spoznavati njihove čare in če imaš igranje
v sebi, te potegne noter, ne moreš
več ven. Tudi če greš stran in se
začneš ukvarjati z drugimi stvarmi,
te oder slej ko prej potegne nazaj.
Tvoja najvidnejša vloga je bila …
Lucifer iz Škofjeloškega pasijona.
Nadalje ujec Vasja iz Gospe ministrice avtorja Branka Nušiča.
V Turškem križu sem bil hlapec
Jakob, kar je sicer stranska vloga.
A to je bila predstava na prostem,
za katero smo delali celo poletje,
saj smo bili mladi in smo imeli
čas. Takrat so vsa Selca dihala s
to predstavo. Zame je bila med
najpomembnejšimi vlogami tudi
vloga statista v operi Aida. To je bil
projekt Latvijske narodne opere
z Ljubljansko opero v Gallusovi
dvorani Cankarjevega doma. Nas,
člane APZ Toneta Tomšiča, so povabili prijatelji iz opernega zbora
in mi smo se z veseljem odzvali.
Sicer pa smo morali opraviti še
avdicijo.
Jure Thaler kot Lucifer v znanem tretjem prizoru
Pekla iz Škofjeloškega pasijona
Se je težko preleviti v drugo
osebo?
To je proces, ki z leti postaja vedno
lažji. Iz izkušenj ugotoviš, da na
odru lažje funkcioniraš, če se na
vlogo pripraviš, če naštudiraš karakter, ki ga moraš zaigrati. Lažje
je tudi, če si zamisliš predhodno
življenjsko zgodbo osebe, katera
moraš postati. Na primer Lucifer.
Oseba sama je fiktivna. To vlogo
je bilo treba zgraditi iz negativnih
energij in občutkov, na osnovi odnosov, tega, kar sem videl v družbi.
Katera vloga ti je najbolj pri srcu?
Kdaj si najbolj užival med igro?
Že omenjena vloga Luciferja. Besedila sicer ni bilo veliko, a smo
vlogo dodelali do onemoglosti.
Tudi samo sodelovanje z različnimi
režiserji in dramskimi delavci je
bilo zanimivo, saj je vsak na vlogo
gledal nekoliko drugače in dodal
nekaj svojega. Rezultat poznate.
Pomembne so tudi lastne izkušnje.
Pri tej vlogi vidim povezavo z na-
Člani moškega zbora Vokalna akademija Ljubljana
na nastopu v Normandiji
36
činom dela, ki sem se ga navadil v
APZ Toneta Tomšiča, to je stremljenje k popolnemu, k najboljšemu
rezultatu. To je tudi tisto, kar želim
posredovati mladim. Več kot daš
na odru iz sebe, bolj si zadovoljen
s svojim rezultatom in več dobiš
nazaj od publike. Vsak, ki je na
odru, čuti, kako publika spremlja
zadevo.
Si kdaj razmišljal o igralstvu kot
poklicu?
Sem, seveda, a sem si v določenem trenutku premislil. Ker sem
se začel ukvarjati tudi z režijo, sem
se odločil in odšel na sprejemne
izpite na akademijo. A način dela,
ljudje … Ni mi ustrezalo. Zato sem
sprejemne izpite pustil, sploh jih
nisem dokončal, in se odločil, da
se z režijo ne bom ukvarjal profesionalno, ampak samo amatersko.
Želim delati to, kar mi ustreza, ne,
kar drugi zahtevajo od mene.
Katera je bila tvoja prva predsta-
Maj 2011
va, ki si jo režiral?
Molièrov Tartuffe. Zelo zanimiva
izkušnja. Z mladimi smo poskusili
nekaj narediti in nam je uspelo. S te
predstave se zelo rad spomnim zanimive anekdote. Ker ni bilo elektrike, smo na odru imeli prižgane
sveče. Takrat se je eni od glavnih
igralk vžgala obleka. Ko sem to
opazil, sem skočil na oder, hitro
pogasil gorečo obleko in kolikor se
je dalo hitro spet izginil z odra dol.
Ravno zaradi tega dogodka sem
si to predstavo najbolj zapomnil.
Seveda sem bil takrat še premlad
za režiranje in vzgajanje mladih. A
je bila dobra šola za naprej.
Na kaj moraš biti kot režiser pozoren?
Najbolj pomembna stvar je, da
vidiš igro kot celoto, saj igralec
vidi le svoj del. Potem moraš svoje
ideje igralcem predstaviti tako,
da jih znajo predstaviti na odru
in se zraven še dobro počutijo.
Igralec ne sme biti ujet v moj kalup,
ampak se mora sam najti v svoji
vlogi, ker se potem boljše počuti
in na koncu je tudi rezultat boljši.
Ugotovil sem, da so vsi, s katerimi
sodelujem, tega zmožni. To se je
videlo v zadnji predstavi Županova
Micka – Odsev preteklosti v okviru
sedanjosti, v kateri so tudi gledalci
videli, da so igralci na odru sproščeni in da v svojih vlogah uživajo.
vloge. V primeru Županove Micke
smo organizirali gledališko delavnico. Na podlagi te delavnice, ko
sem mlade malo bolje spoznal,
sem vloge razdelil glede na težavnost in primernost. Malo pa
je treba imeti tudi sreče.
Zanimiv naslov.
Da, Linhartovo Županovo Micko
sem podnaslovil Odsev preteklosti
v okviru sedanjosti. Za igro sem
sam napisal uvod in zaključek, ki se
dogajata v sedanjosti, del, ki ga je
spisal Linhart, pa se dogaja v originalnem času. Igro smo pripravili za
novo mašo našega rojaka jezuita
Marjana Kokalja. Igra je bila darilo
KD dr. Janeza Evangelista Kreka
Marjanu za njegovo delovanje pri
društvu, saj je oral ledino z igrami,
ki jih je režiral. Ker smo v predstavo
vložili veliko truda in časa, ponovitev, tudi zaradi uspeha predstave,
še ni konec.
Kje si nabiral izkušnje?
Predvsem z opazovanjem Marjana Kokalja in Boruta Gartnerja
pri Škofjeloškem pasijonu in na
osnovi izkušenj z odra. Veliko so
pripomogli tudi skeči, ki jih sami
ustvarjamo.
Skeči?
Da. Z Micko in Gregorjem Frelihom sodelujemo že vrsto let.
Vsako leto naredimo vsaj tri nove
skeče z aktualnimi zgodbami. Skeč
sami napišemo in zaigramo. Veliko
je improvizacije. Tudi skeč mora
imeti neko zgodbo in sporočilo.
Ponavadi nastopamo na občnih
zborih raznih društev in na podlagi tega si izberemo tudi temo,
povezano z aktualnimi dogodki.
Kako izbiraš igralce, glede na
vloge, ki jih imaš?
Imam vizijo, kako naj bi bila igra
videti, zato igralce iščem na osnovi
Zelo rad tudi poješ.
Da, začel sem pri Mladinskem
mešanem zboru Sv. Peter Selca,
v katerem še vedno pojem po
svojih zmožnostih, in nadaljeval
v gimnazijskem zboru Gimnazije
Škofja Loka. Sodeloval sem pri Škofjeloškem oktetu in pri APZ Toneta
Tomšiča, s katerim smo osvojili
veliko mednarodnih nagrad. Sedaj
sem član moškega zbora Vokalna
akademija Ljubljana, s katerim
smo bili lansko leto zmagovalci
največjega zborovskega tekmovanja za amaterske zbore Grand
Prix Evrope. S fanti iz domačega
cerkvenega zbora, s katerimi smo
zelo radi peli podoknice našim
dekletom, smo ustanovili tudi
Bratovščino, a smo zaradi družinskih obveznosti počasi zaključili s
skupnim prepevanjem.
Kaj trenutno počneš?
Sodelujem v projektu Krščansko
gledališče, ki ga vodi Gregor
Čušin. Trenutno nas je okoli 60
sodelujočih, naš cilj pa je ustvariti
alternativno gledališče pozitivnih
vrednot – gledališče plusa.
Darja Štibelj
Privez sv. Jurija, fotografija cerkve nad Piranom, s katero je Jure
Thaler osvojil nagrado na spletnem natečaju Sakralna dediščina.
Z motivom te cerkve si Jure polni baterije.
Sonce skoz' lino gre, fotografija, s katero je Jure Thaler prejel
nagrado na spletnem natečaju Sakralna dediščina.
37
Maj 2011
»Za pusta se nisem počutila, kot da sem
drugačna. Vsi so mislili, da sem se
našemila v Arabko.«
Na Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto že četrto leto zapored poteka projekt Kulturno povezovanje. Sodelujejo s študentsko organizacijo AIESEC Kranj, ki uredi prihod tujega študenta v Slovenijo in njegovo bivanje tukaj. Kot je povedala koordinatorica Barbara Šolar Jerič, je glavni cilj projekta, da se učenci naučijo sprejemati drugačnost.
Mislim, da to zelo uspeva, saj spoznajo nek drug svet in vidijo, da tak svet ni nek bavbav.
Letos se je v marcu in aprilu učencem na OŠ Škofja Loka – Mesto
pridružila 22-letna Safa' Awidi
iz Jordanije. V svojem domačem
mestu Amanu študira angleško
književnost, za izmenjavo pa se
je odločila, ker je želela spoznati
druge države. Da bi Safo' lahko
predstavili tudi našim bralcem,
smo jo povabili na prijeten klepet
ob kavi.
Kako, da si se odločila ravno za
Slovenijo?
Vedno sem bila zaljubljena v vzhodno Evropo. Opazila sem, da imajo
ljudje veliko stereotipov o vzhodni
Evropi, še posebej o bivši Jugoslaviji. Govorili so mi, da je tukaj
mafija, droge, da me bodo ugrabili.
Vprašala sem ga (to mi je govoril
moj profesor), če je bil že kdaj v
Sloveniji, pa ni bil. Razmišljala sem
tudi o Kitajski, pa sem se odločila,
da grem kljub vsemu v Slovenijo.
Mislim, da ljudje nimajo pravice
soditi drugih, sploh, če jih niti ne
poznajo. Sama sem sedaj spremenila njihov pogled, kako gledajo na
Slovenijo in ta del Evrope. V dveh
mesecih, kar sem že v Sloveniji,
sem se zaljubila v vašo deželo.
Ti je bilo kdaj žal, da si se odločila
za izmenjavo?
Lahko rečem, da je to ena izmed
boljših odločitev, kar sem jih sprejela. To ti spremeni življenje, postaneš druga oseba. Svojo osebnost
zgradiš, na stvari začneš drugače
gledati. Kot pravi Daniele Steele:
»Svet je knjiga. Tisti, ki ne potujejo,
so prebrali le eno stran.«
Vsakega spodbujam, naj gre
na izmenjave. Tako spoznavaš
druge ljudi, države, mnenja, vidiš
tudi drugo stran. Vedno sem bila
tolerantna do drugih, sedaj pa res
vse sprejemam take, kot so.
Safa' Awidi po prijetnem klepetu
Najbrž je tole precej drugače kot
le potovanje?
Prej sem potovala s starši, prijatelji. Ampak nisem hotela potovati
le kot turist, na počitnice. Sedaj
res živim med ljudmi, nisem le
turist. Tukaj delam, moram kupiti
stvari, oprati oblačila. Ker sem prišla sama, se moram pogovarjati
z domačini, tako sem spoznala
resnične ljudi. Preden sem prišla
sem, so mi vsi govorili, da so v
Sloveniji ljudje hladni, nedostopni. Opazila sem, da so na začetku
malo zadržani, ko pa jih spoznaš,
so topli in se počutiš dobrodošel.
Tega ne moreš kot zgolj turist.
Kako ti je všeč delo v šoli?
Preden sem prišla v šolo, me je
skrbelo, da se bodo otroci norčevali iz mene, da bodo nalašč
govorili slovensko, da jih ne bom
razumela ... Sedaj mi je res všeč.
Ne učim zares, pomagam učiteljicam, predvsem pa predstavljam
svojo državo. Zanimivo je, kako so
šokirani, ko jim povem, da imam
40 bratrancev le po mamini strani.
»Preden sem prišla v šolo, me je skrbelo,
da se bodo otroci norčevali iz mene.«
Prvič, ko sem šla v šolo, sem bila
prestrašena. Ko pa sem prišla v
razred in videla učence, sem le
stala tam in govorila. Prvič sem res
govorila pred množico. Še nikoli
nisem govorila v angleščini pred
ljudmi, ki jih ne poznam. Sploh
otroci so zelo kritični, ampak so bili
res prijazni. Sedaj grem v razred
z veseljem. Pa tudi učenci so zelo
veseli, ko pridem v razred. Z njimi
sem se spoprijateljila. Ko spoznaš
ljudi tukaj, so zelo prijazni. Celo ljudje, ki jih ne poznam, so prijazni do
Učenci so navdušeni, kadar Safa' pride v njihov razred.
38
Maj 2011
mene. Sedaj že vsi vedo, da imam
sto bratrancev. Pravzaprav so mi
uničili »zabavo«, ker jih ne morem
več presenetiti s tem.
če to želiš. Ker je mamljivo, da bi
imela lase odkrite in urejene, ko
greš ven. To je tako kot tatuji, za
to se odločiš in s tem moraš živeti.
Učence najbolj zanima, zakaj
nosiš ruto …
Pravzaprav sem čakala, da bodo to
vprašali. Vem, da me vsi gledajo, ko
hodim naokrog. Vsi pogledajo, ker
je nenavadno. V tem času, kar sem
tukaj, sem videla le eno žensko, ki
je nosila ruto, pa sem tudi jaz kar
strmela vanjo – enako kot ostali.
Dobro je, da so vprašali glede rute,
ker sem jim lahko razložila, zakaj
jo nosim in kako. Večina učencev
je mislila, da tudi spim z njo, da je
nikoli ne odstranim. Vsi so me spraševali, kakšne lase imam, najbolj
jih zanima, kaj se skriva spodaj.
Tudi v prvem razredu so želeli, da
ruto samo za trenutek dam dol, da
vidijo, kakšne lase imam.
Edino za pusta se nisem počutila
drugačna. Vsi so mislili, da sem se
našemila v Arabko, vendar sploh
nisem nosila kostuma, to sem jaz.
V islamu te nihče ne more
prisiliti, da nosiš ruto. Vemo, da
bog hoče, da jo nosimo, vendar je
naša odločitev, ali jo bomo imele.
Ko prideš v puberteto, jo pričneš
nositi. Moraš pa se sama odločiti,
Kako se počutiš sedaj, ko že dva
meseca stanuješ v Sloveniji?
Kot bi bila tukaj doma. Sredi aprila
sem šla na Madžarsko na obisk
k prijatelju iz Brazilije, ki je bil
takrat ravno v Budimpešti. Veš,
ti prihajaš iz Slovenije. Ko greš v
tujino, primerjaš njihove stvari in
običaje s slovenskimi. Ko sem šla
na Madžarsko, sem tudi jaz vse
primerjala s stvarmi v Sloveniji. »Mi
v Sloveniji pa to delamo tako.« Pričela sem jih učiti slovenske besede,
ne arabskih. Slovenija je postala
moj dom, sedaj ne primerjam Jordanije z drugimi državami, ampak
Slovenijo.
jih spoznala tukaj, pa ne vem, če se
bomo še kdaj videli, ko bom odšla.
Ko boš prišla domov, boš najbrž
najprej doštudirala?
Ko pridem domov, me čaka še en
semester, naslednje leto bom diplomirala. Potem grem spet na
izmenjave. Vsem priporočam, da
gredo živet nekam v tujino za nekaj
časa. Sama nisem nikoli potovala
brez družine ali prijateljev, nikoli
nisem bila v tuji državi več kot dva
tedna. Vrgla sem se v Evropo, pa še
to ne kamorkoli, v Slovenijo. Ljudje,
ki sem jim povedala, kam grem,
niso poznali razlike med Slovenijo
in Slovaško. Tukaj nisem nikogar
poznala. Le z Matejem (Pešec,
op. a.), ki ureja izmenjave, sva se
poznala prek spleta, drugače pa
nisem poznala nikogar. Par dni
preden sem šla, sem razmišljala, če
delam prav, ali bi mogoče morala
najprej diplomirati in potem iti na
Ti bo hudo, ko bo treba nazaj?
Če mi bo uspelo, bom vizo podaljšala za en mesec, tako da bom
odpotovala v juniju. Razmišljam
o tem, kako težko bo oditi. Sploh
si ne predstavljam, kako težko se
bo posloviti ... Ko sem odhajala
iz Jordanije, sem sicer vedela, da
bom pogrešala družino in prijatelje, ampak sem tudi vedela, da
pridem nazaj. Za prijatelje, ki sem
izmenjavo ... Še na letališču me je
skrbelo, ko pa sem videla Mateja, je
bilo vse v redu. Takoj sem se čutila
dobrodošlo. Matej mi je razkazal
Kranj (tam živim) in me predstavil
svojim prijateljem. Sedaj že vse
poznam. To, da sem se vrgla v to, da
sem šla nekam, kjer nisem nikogar
poznala, je bilo najboljše, kar sem
kdaj storila. Tako veš, kako deluješ
sam, zgradiš si svojo osebnost. Ker
nisem hotela biti sama, sem morala
spoznati ljudi.
Naša sogovornica je svoje delo na
OŠ Škofja Loka – Mesto končala
22. aprila, tako da bo sedaj imela
več časa za spoznavanje Slovenije.
»Želim si videti vse, čim več mest
v Sloveniji. Hočem videti človeško
ribico, Predjamski grad ... Tukaj
je veliko zanimivih krajev, ki jih
hočem videti.«
Tatjana Rant
K sodelovanju vabimo novinarje.
info: bogataj@freising.si
39
Maj 2011
Prireditve v maju
5. 5.,
četrtek
08.30 14.00
Kampanja Ne-odvisen.si - v okviru kampanje
Loško je ekološko
Športna dvorana
Trata
18. 5.,
sreda
09.00 15.00
Dan odprtih vrat
Muzej Železniki
5. 5.,
četrtek
20.00
Predavanje: Ne-odvisen.si
Škofja Loka - Sokolski dom
19. 5.,
četrtek
17.30
Letni koncert MPZ Gimnazije Škofja Loka z gosti
Jazz je kul band
Škofja Loka - Sokolski dom
6. 5.,
petek
20.00
Komedija: Fotr
Loški oder
20. 5.,
petek
Odprtje razstave arhiva RS ob 20. obletnici
plebiscita 1990
Škofja Loka - Sokolski dom
7. 5.,
sobota
od 08.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Škofja Loka Mestni trg
20. 5.,
petek
16.30
Skupina za pomoč pri dojenju LLL
Zdravstveni dom
Škofja Loka
7. 5.,
sobota
od 08.00
do 12.00
10. cvetlični sejem
Škofja Loka Mestni trg
21. 5.,
sobota
od 08.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Žiri - pred
zadružnim domom
7. 5.,
sobota
od 08.00
do 19.00
Sejem rabljenih koles in kolesarske opreme
Bivša vojašnica
Škofja Loka
10.00
Skrivnosti rek - ribolov in slow turizem
10.5.,
torek
19.00
Predavanje: Male komunalne čistilne naprave
Predavalnica OŠ
Škofja Loka - Mesto
23. 5.,
torek
Škofja Loka - velika
sejna soba OOZ
Škofja Loka
Loški gradovi v času in prostoru
Škofja Loka Miheličeva galerija
27. 5.,
petek
09.00 19.00
Tradicionalna razstava izdelkov dijakov Srednje
šole za lesarstvo
Škofja Loka - Sokolski dom
27. 5.,
petek
18.00
Dobrodelni tek S supergi na zabavo
Potopisno predavanje: Jemen
Kašča na Spodnjem
trgu
OŠ Škofja Loka Mesto, športni park
27. 5.,
petek
19.00
Letni koncert PZ Lubnik z gosti - Generacije pojejo
Pod mavričnim dežnikom
Škofja Loka - vrtec
Najdihojca
Škofja Loka, OŠ
Ivana Groharja
28. 5.,
sobota
09.00 13.00
Tradicionalna razstava izdelkov dijakov srednje
šole za lesarstvo
Škofja Loka - Sokolski dom
28. 5.,
sobota
08.00
4. Mednarodno srečanje starodobnih kolesarjev
Škofja Loka
11. 5.,
sreda
11. 5.,
sreda
12. 5.,
četrtek
19.00
19.00
17.00
12. 5.,
četrtek
19.00
Odprtje razstave ilustracij zbirke pripovedk
Kamniti most
Mala razstavna
galerija Občine
Škofja Loka
14. 5.,
sobota
od 8.00 do
12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Gorenja vas - na
vaškem trgu
28. 5.,
sobota
od 08.00
do 12.00
Podjetniška tržnica
Škofja Loka Mestni trg
14. 5.,
sobota
od 08.00
do 12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov
Železniki - pri BC
Mercator
28. 5.,
sobota
20.00
III. Mednarodni cikel koncertov ORGLE &
Kapela Jezusovih
blagrov v Papirnici
14. 5.,
sobota
17.00
Otvoritev razstave podružnične šole Davča
Muzej Železniki
19.00
14. 5.,
sobota
III. Mednarodni cikel koncertov ORGLE &
Riba Faronika - utrinek iz slovenske kozmogonije
in njene premene v umetniški ustvarjalnosti v
20. stoletju
Škofja Loka - Sokolski dom
20.00
Kapela Jezusovih
blagrov v Papirnici
29. 5.,
nedelja
15. 5.,
nedelja
9. teden podeželja na Loškem
20.00
Škofjeloško
območje
17. 5.,
torek
19.30
Kabaret Simpozij
Škofja Loka - pri
Rdeči ostrigi
Kombiniran trening teka in vaje moči na prostem
Plesno-športni
center RitmoLoko
30. 5.-5. 6
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu
na info@freising.si.
40
Maj 2011
Nagrajeno najboljše besedilo
V tednu med 21. in 26. marcem se je na II. gimnaziji Maribor, ki je bila na račun svojih dijakov že od nekdaj vpeta
v mariborsko in slovensko glasbeno sceno, odvijal teden rocka, imenovan Droogstock. Ta se odvija z namenom,
da bi dijakom in vsem drugim predstavil to zvrst glasbe in hkrati srednješolskim skupinam iz vse
Slovenije omogočil uveljavitev na glasbeni sceni.
Vrhunec Droogstocka je bil sobotni finalni nastop šestih rock skupin. Slednje je izmed vseh prijav na
poseben razpis izbrala strokovna
žirija, ki so jo sestavljali: Jaša Lorenčič – novinar časopisa Večer,
Viljem Babič – profesor glasbe na
II. gimnaziji Maribor in Gregor Stermecki – glasbeni urednik Radia
Maribor. V soboto so tako nastopili
The Nipple People iz Škof­je Loke,
Kalaia iz Kamnika, Parliament Attack iz Novega mesta, SŠVGL Bend
iz Ljubljane, Smashed iz Maribora
in Take Off iz Slovenskih Konjic.
Vsaka skupina se je predstavila s
štirimi skladbami, med katerimi
je morala biti vsaj ena avtorska
skladba s slovenskim besedilom.
Ravnatelj mag. Ivan Lorenčič je
poudaril, da so ta pogoj postavili
namenoma, saj so izgovori, da je
slovenščina premalo spevna za
ustvarjanje rock glasbe, povsem
neupravičeni.
– akustična kitara, vokal, Domen
Žontar (2. c) – električna kitara,
vokal, Žan Ambrožič (2. c) – tolkala in Rok Jamnik (2. c) – bas
kitara, vokal.
Besedilo nagrajene avtorske
skladbe Način je napisal Domen
Žontar. Skladbo so morali za
veljavno prijavo pred tem tudi
studijsko posneti, za kar se vsem,
ki so jim to omogočili, iskreno zahvaljujejo. Žirijo so člani skupine
The Nipple People očarali predvsem z besedami, da »glasba ni le
tekmovanje, to življenja je način«.
Član žirije Gregor Stermecki je
izjavil: »Upam, da se zavedate, da
ste pravi 'party band'. Ni dovolj, da
bi igrali samo pri vaši Rdeči ostrigi. Fantje, kar tako naprej, ste na
dobri poti. Vsaj mene ste spravili
v dobro voljo.«
Vzdušje v dvorani je bilo ob
njihovem igranju res povsem
rockovsko, saj so za svoje fante v
TNP
Prav škofjeloška gimnazijska skupina The Nipple People je dobila
nagrado za najboljše slovensko
besedilo na tekmovanju. Skupino
sestavljajo: Vid Vodopivec (4. a)
– klaviature, Lenart Sušnik (3. d)
Festival otroške poezije v Banjaluki
Maribor navijači prišli navijati kar
z avtobusom, skupaj s pomočnico
ravnatelja in glasbeno pedagoginjo Ano Prevc Megušar. Fantje so
tako res upravičili podporo, ki so
je že od same ustanovitve skupine
deležni s strani škofjeloške gimnazije. Poleg prijateljev so jim velika
podpora tudi očetje, mame, bratje
in sestre, ki seveda v Mariboru niso
manjkali in so glasno navijali.
Nagrada najboljši rock skupini je šla v roke skupini Kalaia, ki
je za nagrado prejela snemanje
skladbe v studiu Radia Maribor
ter samostojna koncerta v Amfiteatru II. gimnazije Maribor in v Stari
elektrarni v Ljubljani. Nagrado za
najboljšo priredbo je žirija podelila
skupini Take Off.
V kratkem se The Nipple People
nameravajo predstavili s koncertom v domačem okolju, želijo pa
si sodelovati tudi na čim več rock
festivalih. R. J.
Nika Gartner:
Pet elementov
Trinajstega aprila letos je v Banjaluki v okviru prireditve Otroško cesarstvo Elnos že
petič potekal mednarodni festival otroške poezije Diječije carstvo. Nanj so se – po prijaznem posredovanju Uroša Vošnjaka – odzvale tudi nekatere slovenske šole.
Ljubezen je kot voda,
čisto tiho bregove dere.
Je čista svoboda,
ki vse sovraštvo iz nas izpere.
Med več kot dva tisoč prispelimi prispevki iz vseh republik
nekdanje skupne države je bila
med najboljše uvrščena pesem
Ljubezen je kot ogenj,
vroča in plamteča,
je kot napoj sladkoben,
še po mnogih letih žareča.
Pet elementov, ki jo je napisala
Nika Gartner, devetošolka iz OŠ
Škofja Loka – Mesto. Pesem je bila
objavljena v zborniku festivala,
tako kot še štiri pesmi slovenskih
osnovnošolcev, med njimi Pesem
za Špelo Lenarta Holyja, ravno
tako devetošolca iz OŠ Škofja
Loka – Mesto. Mentorica obeh je
Kristina Strnad.
Nika je v kategoriji starejših
učencev prejela drugo nagrado.
Svojo pesem je prebrala tudi v
Banjaluki, kamor je na podelitev
priznanja odpotovala s svojimi
starši.
Nika je bolj molčeče sorte,
vemo pa, da tiha voda bregove
dere. Pesmi sicer ne piše, vendar
veliko bere. Pesem Pet elementov
je tako nastala v okviru domače
naloge pri pouku slovenščine.
41
Ljubezen je kot zemlja,
brez nje nobeno seme ne bi
vzklilo,
vsak svojega je o njej mišljenja,
brez nje nobeno srce ne bi bílo.
Ljubezen je kot zrak,
osvežujoč in nujno potreben,
ker vsakič, ko se spusti mrak,
nam po glavi hodi le eden.
Ljubezen je peti element,
z njo na vsakem človeku pečat
pustimo.
Pozna jo vsak kontinent.
Je razlog, da se zjutraj zbudimo.
Maj 2011
Športni duh in ustvarjalnost
Slovenske srednje šole, ki izvajajo lesarski program, enkrat letno organizirajo srečanje, imenovano Lesariada. Tokrat
je bila gostiteljica Srednja šola za lesarstvo, ki deluje v okviru Šolskega centra Škofja Loka. V okviru Lesariade potekajo tekmovanja na različnih področjih in lahko bi rekli, da se na srečanju prepletata športni duh in ustvarjalnost.
21. aprila se je enajst šol pomerilo v petih različnih panogah, in sicer v
ročni obdelavi lesa, v izdelavi skiroja, v fotografskem natečaju na temo
utrinkov iz lesarske delavnice ter v odbojki in športnem plezanju. Fotografije iz lesarskih delavnic so razstavljene v jedilnici Šolskega centra
Škofja Loka in bodo na ogled vse do 20. maja.
Tekmovanje je potekalo na različnih lokacijah, največ zanimanja,
predvsem številnih mimoidočih, pa je poželo tekmovanje v izdelavi
skiroja, ki je potekalo na Mestnem trgu. Dijaki so imeli na voljo 75 minut
časa, na koncu pa so mentorji vseh šol ocenjevali videz (inovativnost,
konstrukcijo), izdelavo (natančnost, simetrijo, tesnost) in na koncu še
testno vožnjo.
Dijaki so preživeli prijetno dopoldne, se preizkusili v športnem
tekmovalnem duhu in pokazali, da je iz lesa moč narediti mojstrovino,
zato lahko rečemo, da so bili zmagovalci vsi, ne glede na uvrstitev.
Klavdija Škrbo Karabegović
Izdelani skiroji so morali biti tudi uporabni,
zato jih je čakala testna vožnja.
Tekmovanje v izdelavi skiroja na Mestnem trgu
42
Maj 2011
RitmoLoko novičke
Trenirajte z nami – kombinirana vadba teka
in intervalni trening moči
Za tople poletne mesece, ko nas narava kar sama od sebe vabi v svojo družbo, smo v Plesno-športnem centru
Ritmoloko pripravili program kombinirane vadbe moči in teka, ki bo potekal na svežem zraku in prijetnih lokacijah
v okolici Škofje Loke. V primeru slabega vremena vadba poteka v dvorani Plesno-športnega centra RitmoLoko.
Kombinirana vadba je pestra, kratka in učinkovita pri zmanjševanju
prekomerne telesne teže, oblikovanju telesa in krepitvi splošne
telesne pripravljenosti. Udeleženci
bodo deležni tudi svetovanja in
uporabnih napotkov glede pravilnega prehranjevanja.
Posamezna ura kombinirane
vadbe bo sestavljena iz uvodnega
ogrevanja, kateremu sledi glavna
vadba časovno približno enakovrednih delov treninga moči in
teka, na koncu pa še obvezno
ohlajanje in raztezne vaje. Tre-
ning moči temelji na intervalnem
izvajanju pestrih in raznolikih vaj
(npr. počepi - klasični, stranski, s
poskoki, vaje za trebušne mišice, vaje za »jedro« telesa, vaje za
zgornji del telesa), kar pomeni, da
se posamezno vajo izvaja točno
določen časovni interval, kateremu sledi točno določen interval
počitka. Začetna pripravljenost
udeležencev ni pomembna, saj
vsak posameznik v danem intervalu opravi tolikšno število ponovitev vaje, kot jih zmore. Vaje,
ki izhajajo iz kompleksnih gibov
in uporabe lastne telesne teže,
hkrati aktivirajo več skupin mišic
in tako v kratkem času omogočajo
veliko porabo kalorij. Prav tako so
odlične pri oblikovanju telesa. Po
opravljenem treningu moči sledi
še lahkotnejša krepitev kardiovaskularnega sistema v obliki teka.
Treningi bodo potekali dvakrat tedensko
ob torkih in petkih po 60 minut.
Pričnemo 17. maja ob 19.30 pred Plesno-športnim centrom
RitmoLoko. V primeru slabega vremena vadba poteka
v dvorani Plesno-športnega centra RitmoLoko.
Za prijavo v skupino nas lahko pokličete na telefon 041 710 310
ali pišete na info@ritmoloko.si, www.ritmoloko.si
URNIK skupinskih vadb in plesa
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
9.30–10.30
VADBA ZA STAREJŠE
10.30–11.30
VADBA ZA MAMICE Z
DOJENČKI
(zbiramo prijave)

17.30–18.30
PILATES
18.00-19.30
17.00–18.00
STANDARDNI IN
DRUŽABNI PLES ZAČETNI
HIP HOP
(7–12 let)
18.30–20.00
17.30–18.30
ZUMBA (PLESNA AEROBIKA)
STANDARDNI IN DRUŽABNI
PLES – 2. NADALJEVALNI
18.30–19.30
O!
NOV
18.30–19.30
PLESNE URICE
(3–6 let)
18.00–19.30
18.30–19.30
HIP HOP
(12–16 let)
TNZ - STEP
20.00–21.30
19.30–20.30
VADBA Z UTEŽMI
STANDARDNI IN DRUŽABNI
PLES – 1. NADALJEVALNI
KOMBINIRANA VADBA
TEKA IN INTERVALNEGA
TRENINGA MOČI
NA PROSTEM
(pričnemo 17. 5.)
20.30–21.30
RITMOFIT
zelena dvorana
19.30 – 20.30
PILATES
18.30–19.30
19.30–20.30
TNZ - STEP
19.45–21.15
TREBUŠNI PLES
17.30–18.30
PILATES VADBA
ZA ZDRAVO HRBTENICO
20.30–21.30
VADBA Z UTEŽMI
20.00–21.00
TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(zbiramo prijave)
rdeča dvorana
43
PLESNI
VEČERI
JOGA
(zbiramo prijave)
19.30–20.30
ZUMBA (PLESNA AEROBIKA)
20.30–21.30
RITMOFIT
19.30 – 20.30
KOMBINIRANA VADBA
TEKA IN INTERVALNEGA
TRENINGA MOČI
NA PROSTEM
(pričnemo 17. 5.)
Maj 2011
Plesalci navdušili snemalno ekipo
www.ritmoloko.si
V plesno-športnem centru RitmoLoko spodbujamo mlade in
starejše k različnim vrstam plesov in vadbe. Veseli nas, da je bila
tokrat na obisku snemalna ekipa
Pink SI, ki bo naše plesalce posnela
v dveh delih. Prvi del so več kot
odlično odplesali fantje in dekleta, ki plešejo hiphop. Dve skupini
nadobudnih plesalcev sta svoje
delo opravili povsem profesionalno in navdušili tako vaditelje kot
snemalno ekipo. Prepričana sem,
da bodo navdušili tudi gledalce
omenjene televizije. Čaka nas še
snemanje oddaje in prispevka o
baletu, v katerem se bodo naše
baletke vseh skupin predstavile v
vsem svojem sijaju. Zelo me veseli,
da lahko mladi v našem centru
začno ali nadaljujejo svojo plesno
kariero ter se ob tem zabavajo in
uživajo. Trudimo se in trudili se
bomo, da bi čim več mladim omogočili uresničitev njihovih plesnih
želja, pri tem pa jih podpiramo in
spodbujamo.
Irena Dolinar
Skupina Step by step
Skupina Black dancers
Skupina Step by Step med snemanjem.
Kombinacija notranje in zunanje vadbe
Pomlad in ponovno prebujena narava nas vabita, naj veliko časa preživimo na prostem. Topli sončni žarki nam
vlivajo dodatno energijo. Poleti je podobno, le da so nam visoke temperature kaj hitro lahko ovira pri športnih
aktivnostih, razen morda pri osvežujočem plavanju. Zato je pomladno-poletni čas idealen za kombiniranje zunanjih in notranjih aktivnosti. Poiščite zračne, klimatizirane dvorane in nadaljujte z vadbo ter si ne obljubljajte, kako
boste ponovno aktivni šele septembra.
Sedaj se je telo že privadilo na
redno aktivnost in prav je, da z
njo nadaljujete. Izkoristite prednosti lepega vremena, a hkrati
vztrajajte pri organizirani vadbi
– le tako boste zagotovo telesno
aktivni. Saj poznate občutek, ko
sem vam nič ne ljubi in najraje ne
bi šli na telovadbo, aerobiko ipd.,
a se odpravite, že zato, ker ste
plačali mesečno karto. In kakšen
je občutek po vadbi? Nikoli vam ni
žal, da ste šli, celo več, ponosni ste
nase in neverjetno polni energije,
čeprav ste bili še nekaj ur nazaj
preutrujeni za kakršno koli aktivnost razen za posedanje pred
televizijskim ali računalniškim
ekranom.
Večina športnih centrov maja
počasi začne zapirati vrata in jih
jeseni ponovno odpre. A ponekod
v športnem duhu vztrajajo tudi v
poletnem času. Izkoristite to možnost in v prijetnih klimatiziranih
prostorih pod vodstvom izkušenih
inštruktorjev nadaljujte z vadbo in
ohranjajte svojo kondicijo. Tako
previsoke temperature ali morebitni nalivi ne bodo ovirali vaših
aktivnosti in boste še naprej delali
uslugo svojemu telesu, predvsem
pa veliko koristnega storili za svoje
zdravje.
A to ne pomeni, da ne izvajajte
aktivnosti tudi na prostem. Idealna
je kombinacija notranje in zunanje vadbe, zato izkoristite dolge
dneve, skočite na kolo, rolerje ali
pa se preprosto lovite z otroki,
nečaki, prijatelji … Ne pozabite: v
družbi je vsaka telesna aktivnost
bolj zabavna in kmalu postane del
našega vsakdanjika, naša rutina.
44
Telovadimo
skupaj
· Aerobika, TNZ,
Zumba, Ritmofit
· Vadba z utežmi
· Pilates
· Plesni tečaji
za odrasle
· Hip-hop, balet
· Cycling
· Novo! Kombinirana vadba teka
in intervalnega treninga moči
Pričnemo 17. maja ob 19.30 uri pred Plesno-športnem centrom RitmoLoko.
Jeseni še več novih vadb in programov


Spoznajte nas!
KUPON ZA BREZPLAČNO VADBO V
PLESNO-ŠPORTNEM CENTRU RITMOLOKO
KUPON ZA BREZPLAČNO VADBO V
PLESNO-ŠPORTNEM CENTRU RITMOLOKO
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
E-pošta:
E-pošta:
Izbrana vadba:
Izbrana vadba:
Na vadbo se nujno prijavite po tel.: 041/710 310
ali na info@ritmoloko.si. Kupon lahko izpolnete tudi na spletni strani
www.ritmoloko.si. Ista oseba lahko kupon koristi enkratno.
Kupon velja do 20. junija 2011 in ne velja za člane centra RitmoLoko.
Vabljeni – spoznajte nas!
Na vadbo se nujno prijavite po tel.: 041/710 310
ali na info@ritmoloko.si. Kupon lahko izpolnete tudi na spletni strani
www.ritmoloko.si. Ista oseba lahko kupon koristi enkratno.
Kupon velja do 20. junija 2011 in ne velja za člane centra RitmoLoko.
Vabljeni – spoznajte nas!
Plesno-športni center RitmoLoko, Kidričeva cesta 75, 4220 Škofja Loka Informacije in prijave: 041/710 310,
e-pošta: info@ritmoloko.si, www.ritmoloko.si
Maj 2011
46
Maj 2011
Krajnik ra~unalni{tvo d.o.o.
Krajnik raèunalništvo d.o.o.
Kidri~eva cesta 66a, [kofja Loka
SERVIS IN PRODAJA, tel.: 04/50-20-300
E-mail: prodajakbs rcl-group.com, www.krajnik.si
DELOVNI ^AS: ponedeljek - petek 8.00 - 17.00
sobota 8.00 - 12.00
Viewsonic tabli~ni ra~unalniki
VPAD7 E1
ViewPad 7
7'' 800 x 480
Android 2.2 T multi-touch,
Google Android Marketplace,
Front (VGA) and rear (3.0MP) facing
cameras, Wifi b/g, Bluetooth 2.1,
3G + Quad-band GSM, G-sensor, AGPS,
Micro SD (Up to 32GB)
Google Voice Search support
It's all about YOU.
VPAD10 AHEU 02
10" 1024 x 600
Dual boot Windows 7 Home Premium,
Android 1.6 with multi-touch.
Intel N455 1.66GHz,
1GB DDR3 RAM,
16GB SSD, 1.3MP
Camera, Bluetooth, G-Sensor,
Micro SD (Up to 32 GB)
Best of Both Worlds
ViewPad 10
VPAD 10S Tabli~ni ra~unalnik velikost 10,1''
Procesor 1GHz Tegra 250 SMP dual cortex-A9
512Mb DDR2 SDRAM
Operacijski sistem Android 2.2 z Adobe Flash 10.1
Vmesnik Wi-Fi 802.11 b/g & Bluetooth 2.1+EDR
Vhodi/izhodi USB 2.0 in HDMI 1080p
Slot za kartico Micro SD, Prilo`ena 16Gb Micro SD kartica
1,3M pixel kamera (USB vmesnik)
Baterija li-ion 3300 mah 7,4V
Vzdr`ljivost baterije: 7,5 ur, avdio 16 ur
Te`a samo 730g
Velikost 275.5 x 78.5 x 14.5 mm
Garancija 2 leti
Vse za ra~unalni{tvo na enem mestu!
Načrtujete poroko, praznovanje ...?
Za najlepši dan v življenju ...
Prijetna in prijazna klimatizirana dvorana, ki sprejme do 150 ljudi.
• Dvorana je opremljena z ozvočenjem, mikrofonom,
barvnimi reflektorji, videoprojektorjem in odrom.
• Vrhunska hrana in postrežba.
• Neomejen čas zabave.
• Urejeno parkirišče.
• Možnost celotne organizacije poroke.
• Prostor je primeren za poslovna srečanja ter različna praznovanja
(obletnice, jubileje, maturantske plese ...).
Plesno-športni center RitmoLoko, Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka
Informacije in rezervacije:
tel.: 041/710 310, e-pošta: irena@freising.si, www.ritmoloko.si
47
Maj 2011
48
Maj 2011
Trampolin
3m
Gorsko kolo
PRO 20
749,00
EUR
-25%
561,75
EUR
3 metre skakalne
povr{ine
Vilice:
SR Suntour SF11-XCM
V3 HLO 100 mm
Menj. zadnji:
Shimano SLX RD-M662 SGS
Menj. prednji:
Shimano Deore FD-M590
Zavore:
Quad QHD-7 NANO
Hydraulic Disc Brakes
za{~itna ograja
249,99
EUR
-32%
169,99
EUR
Treking kolo
CROSSRIDE 500
699,00
EUR
-20%
559,20
EUR
Ura
Vilice:
SR Suntour NEX4610 V2 HLO, 63 mm
Menj. zadnji:
Shimano Deore RD-M591-SGS L
Menj. prednji:
Shimano Deore FD-M591
Zavore:
Avid SD 3 / FR 5, V-brake
Akcijske cene
49
Suunto CORE Black orange
UR
99,99 E
2
-30%
209,99
rolerji!
Popolna "outdoor" ura, ki vsebuje
funkcije, kot so vi{inomer,
barometer, kompas in mnogo ve~.
EUR
SERVIS KOLES
PRODAJA NA
36 OBROKOV
Jurij Berglez s. p.
Kapucinski trg 8, 4220 [kofja Loka
Prodajno mesto
Trgovina: 04/512-80-80
http://www.techno-trgovina.com
www.techno-trgovina.com
Poobla{~eni prodajalec za Eventime
DEL. ^AS:
vsak dan 9-19, sobota 9-12
VIDEOTEKA IN DVD-teka
vstopnice
Poobla{~eni posrednik
Vse Debitelove naro~nike vabimo
v poslovalnico, da preverijo nove,
cenej{e ponudbe paketov.
TECHNO TELEFONIJA
MOBITEL
Nokia X3-02
*
1
,00
Samsung
Galaxy S
Nokia C7
1
,00
*
1
,00
Samsung
B2100
*
Sony Ericsson
Cedar
*
1
,00
5
,00
Mobitel 1
*
5
,00
INSTANT
INTERNET
1,00
*
Neomejeno!
*cene veljajo v dolo~enih akcijskih ponudbah.
- 44 cm (17,3"), 1600x900
- Intel Core i3-350M
- Pomnilnik 4GB DDR3
- Trdi disk: 500 GB
- ATI Radeon HD
5470 512 MB
- 2 GB RAM
- 320 GB trdi disk
- HDMi
409
,00
599
,00
Monitor
Samsung BX2231
LED
LCD televizor
Sony 32EX302
389
173
Za morebitne napake v tisku in spremembe cen ne odgovarjamo.
Fotoaparati
Fotoaparat
Nikon S2500
Fotoaparat
Nikon S230
99,0
0
Fotoaparat
Nikon S1000
Fotoaparat
Nikon S70
,00
106
Pridr`ujemo si pravico do spremembe cen!
Vse cene so v SIT!
Slike so informativne.
,00
250
199
,00
,00
- Intel Core i3-2100
1155
- 4 GB DDR3
1333MHz
- Integrirana HD
grafika
- Trdi disk 500 GB
- DVD-RW
- Napajalnik
430PDR
- 120 mm silent
249
,00
TECHNO
STORITVE
Fotoaparat
Nikon S8100
Fotoaparat
Nikon L22
109
,00
266
,00
Fotoaparat
Nikon L120
48,0
0
Avtoradio
Pioneer DEH-2320
Router
Linksys
WRT540GL
,00
89,0
0
59,0
0
Telefon
Panasonic
KX TG 1311
LCD TV
Samsung 2470 HD (63 cm)
269,00 EUR
LCD TV
Samsung 32C530 (82 cm)
369,00 EUR
Tiskalnik Epson SX125
0
99,0
395
Garmin 1350
26
,50
Led TV
Samsung 40C530 (101 cm)
499,00 EUR
,00
Tiskalnik
HP LaserJet
P1102
Ra~unalnik
Busines i3-2100
Prenosnik
Asus A52
-EX957
Prenosnik
HP G72-B10EM i3-350M
189
,00
Kamera
Panasonic
SDR-S15
,0
165
0
169
,00
ija!
Akc
Grill + mikro pe~ica
Panasonic NN-K109WM
99,0
0
Fotoaparat
Nikon S4000
EXPRESNA
IZDELAVA SLIK
na najsodobnej{i opremi
449
,00
NE
EN^ JENE!
KUR
L
KON GOTOV
E ZA
N
E
C
Fotoaparat
Nikon D3000 (15-55 ur)
MONTA@A OZVO^ENJ V LOKALIH
MONTA@A AVTORADIJEV
MONTA@A IN PRIKLOPITVE TV, LCD
IN PLAZMA TELEVIZORJEV
VGRADNJA BELE TEHNIKE
MONTA@A POHI[TVA, KUHINJE
IZPOSOJA OZVO^ENJA IN
OZVO^EVANJE PRIREDITEV
iz vseh medijev
(Foto, Bluetooth, USB, kartice,...)
EKSKLUZIVNO! PRI NAS SI LAHKO SLIKE NAREDITE TUDI SAMI
NA SLIKAH SE NE POZNAJO PRSTNI ODTISI
PRODAJA KART - VSTOPNICE ZA VSE VRSTE
GLASBENIH IN [PORTNIH PRIREDITEV
PRODAJA PAY SAVE VREDNOSTNIH KARTIC
IZDELAVA VIDEOSPOTOV (FULL HD)
VIDEO REKLAME
FOTOGRAFIJE ZA KATALOGE, SPLETNE OBJAVE
Maj 2011
51
Maj 2011
V reviji preberite:
• Prevzemite odgovornost
• Aktivno nad težave
• Ko se »jaz« zmanjša
• Kaj je dobro vedeti o
• Kruh – hrana in simbol
• Združimo moči
• Ko štejejo sekunde
• Kakovostno spanje ni naključje
• Ženske o moških težavah
• Koliko energije potrebujemo?
• Usodno povezana:
• Stres, naš vsakdanji
• Kako pa kaj vaš ustni zadah?
• Zaprtje
• Pozdravljena pomlad
• Otrok v bolnišnici
• Že spet ta cvetni prah!
• Montessori terapija za otroke
• Društvo bolnikov z boreliozo
• Ne maram bratca!
• Ste pod stresom?
• Kako biti ženska
• Kako odpraviti strije?
• Podajmo se na pot
za svoje življenje
Maj 2011
z inkontinenco
in »ti« poveča
raku glave in vratu?
ledvice in srce
ptome
blažiti sim
!
vah Kako
am bratca
ar
oških teža
m
m
e
o
N
ke
a teža
e: Žens
s in telesn
re
Iz vsebin
St
da
naho
senenega
a pomlad
zdravljen
o
Priloga P
dišče
o skla
Praznim
pusta
-35% po
5-7775
rani 1.
k jasnosti o sebi
• Bakterijske okužbe kože
Več na st
ISSN 185
spremljevalec
Revija je v vseh kioskih.
Letna naročnina na revijo znaša samo 19,60 EUR.
Pokličite za naročilo: 04/51 55 880, unikat@freising.si, www.abczdravja.si.
TUDI DO 35% POPUSTA ...
SESTAVI IN POSLIK A J
Hiška
Cena: 49,50 €
Akcijska cena: 32,20 €
Dimenzije hiške:
105 cm x 87 cm x100 cm (V/Š/D)
Grad
Trgovina
Cena: 29,50 €
Akcijska cena: 20,70 €
Cena: 54,50 €
Akcijska cena: 35,40 €
Dimenzije gradu:
95 x 102 x 102 cm (V/Š/D)
Dimenzije trgovine:
130 x 91 x 70 cm (V/Š/D)
Gledališče
Cena: 29,50 €
Akcijska cena: 20,70 €
Pregrada
Dimenzije gledališča:
130 x 91 x 70 cm (V/Š/D)
Cena: 29,50 €
Akcijska cena: 20,70 €
Dimenzije pregrade:
122 X 270 cm (V/Š)
Naročila: tel.: 04/51 55 880, abctrgovina@freising.si, www.abctrgovina.si. Akcija velja do 30. maja 2011.
52
KUHINJE
VGRADNE OMARE
NOTRANJA VRATA
LOKALI
OTRO[KE SOBE
PISARNE
Pokorn Janez s.p.
tel.: 041/341-290
53
PRILOGA
GRADIMO –
OBNAVLJAMO
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
KMETIJSKO
GOZDARSKA
ZADRUGA z.o.o.
[KOFJA LOKA
Kidri~eva c. 63a
Nov delovni ~as na Trati:
od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 ure,
sobota od 7.00 do 17.00 ure
Prodajni program:
Gradbeni materiali:
`ita, krmila
gnojila, {kropiva
semena vrtnin, ro`, trav
sadike, zemlja, ro`e
kmetijski stroji
kosilnice, kose,...
gozdarska oprema:
`age, olja
orodja
rezervni deli
Mo`nost
prevoza na dom
z avtodvigalom
UGODNE CENE
FASAD:
ope~ni in betonski
izdelki, cement,
apno, `elezo,
pesek,...
kritine, dimniki
fasade, izolacije
barve, laki, lepila
stre{na okna
Dolo~eni popusti
za gradbeni
material
KMETIJSKE TRGOVINE:
UGODNO! STREHE
Brezpla~no
strokovno
svetovanje
Trata (51-30-333)
Poljane (51-83-600)
UGODNO!
Gara`na vrata Hormann
Vklju~en motorni pogon,
monta`a in 8,5% DDV
888,00 EUR
54
pohi{tvene cevi
razni profili
Sovodenj (51-95-003)
Lu~ine (51-82-537)
Selca (51-46-333)
(041-728-925)
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
Splošna gradbena dela
AGRAD Janez Rant s.p., Potok 14, 4228 @elezniki, tel.: 031/334-817, janez.rant gmail.com
CENTER TALNIH OBLOG
Trgovina Lisjak I tel.: 04/23-53-810
Lisjak d.o.o., Kranj I Cesta talcev 67, 4000 Kranj
GOTOVINSKI
POPUSTI
DO
-40%
itisoni, teka~i, laminati do -10%
PVC podi, preproge do
-40%
prodaja I dostava I monta`a
Prodaja, monta`a in servis gara`nih vrat
!
o
Nov
Zelo ugodna enotna cena
belih, rjavih, srebrnih
in antracit vrat
V ponudbi tudi industrijska
in rolo vrata
l
a
n
i
Origdska
{ve liteta!
kva
Obla~ek d.o.o. GSM: 031/608-089 www.oblacek.si
55
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
[kofja Loka
STORITVE
- adaptacija stanovanjskih in poslovnih prostorov
- hitra in kvalitetna adaptacija kopalnic
- finalizacija novih objektov
IZDELKI
- parketi
- kopalni{ka oprema
- gradbeni material
- orodje
Z vami
`e 46 let
SVETOVANJE
- projektiranje
- ideje
- na~rti
Va{e zadovoljstvo je na{ uspeh.
Obrtnik d.o.o., [kofja Loka
Bla`eva ulica 3
4220 [kofja Loka
O
ROLETE IN
DEKORATIVNA
SEN^ILA
VA[A PARTNERJA PRI GRADNJI
Telefon.: 04/2364-070, 04/2364-030
Odslej tudi
TRGOVINA
Z GRADBENIM
MATERIALOM
izmera dobava monta`a servis
ope~ni izdelki
betonski in modularni bloki
poroterm
betonske cevi, ja{ki, pokrovi
cement, apno, maltit, mivka
tlakovci, robniki
betonsko `elezo, armaturne mre`e
PVC program
rolete
zunanje in
notranje `aluzije
lesene `aluzije
tende
roloji
pliseji
O
betonarna
vse vrste betonov
granulatni pesek (gramoz) za
betonske me{anice in estrihe
razvoz betona v najkraj{em ~asu z
najsodobnej{im avtome{alcem z `e
vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu
(doseg roke 25 m), popolna izraba
materiala, zelo primeren za te`ko
dostopne kraje, kjer je dostop ve~
kamionom ote`en, za manj{e betona`e,
greznice, {karpe, brez razsipavanja
betona v okolico
kiperski prevozi
notranja in mednarodna {pedicija
izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo
razvoz najmanj{ih mo`nih
koli~in materiala
panelne zavese
lamelne zavese
komarniki
servis starih
rolet
servis novih
sen~il
gsm: 040/898-098 www.roletko.si
BEGRAD, Kranj, d.o.o.,
Pre~na ul. 24, 4000 Kranj
NIKO TRANS
Sodnikar Niko s.p.
Pre~na ul. 24, 4000 Kranj
e-mail: nikotrans siol.net
Marko Mrlak s.p.
Novova{ka cesta 103, 4226 @IRI
Sede` podjetja:
Savska loka 23, 4000 Kranj
56
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
Izberite kvalitetno orodje!
MAKITA
Set LXT 314
HITACHI
Akumulatorski
vrtalnikvija~nik 12v
- akumulatorska
udarna vrtalka
- akumulatorski
vija~nik
- svetilka
630,00
+
POWERSET 5
- kotna brusilka
F115 mm 720W
- set rezalnobrusilnih plo{~
- svetilka
- komplet nastavkov
Redna cena: 202,80 EUR
129,90
EUR
MAKITA
set BDF343
14,4V Li-ion
+
radio BMR 100
AKCIJA!
279,00 EUR
Redna cena: 92,00 EUR
66,00
EUR
EUR
MAKITA
43-delni set
nastavkov in
svedrov
AKCIJA!
15,00 EUR
Mesec orodij! Na zalogi {e mnogo ve~!
Breval d.o.o., Kidri~eva cesta 66b, 4220 [kofja Loka, Tel.:, 04/513-05-30, E-mail: breval
Delovni ~as: vsak dan od 7.30 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00
57
siol.net
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
Novi razstavni salon
parketov v [kofji Loki!
Naj va{ dom za`ivi ...
Stara cesta 2, 4220 [kofja Loka
(pod trgovino Tehnik)
tel.: 0599-38-328
VELIKA IZBIRA
PROFESIONALNIH ^ISTIL
IN ZA[^ITNIH PREMAZOV
ZA VSE VRSTE TAL
Akcijske cene laminatov najnovej{i leto{nji dekorji
Novi dekorji PVC talnih oblog
Vedno pestra izbira parketov
po akcijskih cenah
3% popust na gotovinsko pla~ilo
SPOMLADANSKA
AKCIJA LAMINATOV!
58
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
59
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
HITRA VGRADNJA
IZDELAVA IN MONTA@A SEN^IL,
POPRAVILA ROLET IN DRUGIH SEN^IL
Rezervni deli za
`aluzije, rolete in
ostala sen~ila
Rolete
Komarniki
Notranje `aluzije
IZSU[EVANJE:
Zunanje `aluzije
Gara`na rolo vrata
Pliseji
Lamelne zavese
Panelne zavese
Duo roloji
[U[TAR ROMAN S.P.
estrihov
novogradenj
sanacije
vodnih {kod
Draga 16 a, 4220 [kofja Loka
GSM: 041/721 570
www.knauf-sustar.com
TOMA@ KOSEC s.p.
Pre{ernova cesta 8, 1234 Menge{
GSM: 041/662 483, www.akrol.si
60
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
SALON POHI[TVA PREVC d.o.o.
Ekskluzivno
v salonih Prevc
Sestav B4
(postelja, most,
2-delna omara*)
Namesto
792 EUR
samo
499
EUR
Sestav B2
(pisalna miza, pograd,
2-delna omara*)
Namesto
1009 EUR
*Akcija velja za gotovino
do 31. 5. 2011 samo
v salonih Prevc.
Podrobnosti o akcijskih
sestavih na spletni strani.
samo
649
EUR
17 barvnih
variant
Ve~ na www.prevc.si
SALON PREVC Ljubljana
BTC hala 10
tel.: (01) 541 18 20, e-po{ta: prevc btc-city.si
SALON PREVC Kranj
Dorfarje 17, @abnica, tel.: (04) 502 19 00
e-po{ta: info prevc.si
LE
L
I
P
K
S O
SK A R S TVO
FASADNI SISTEMI IN
SLIKOPLESKARSTVO
Malovrh Primo` s.p.
Pu{tal 21
4220 [kofja Loka
STEKLARSTVO
PU[TAL
tel.: 04/512-85-40
GSM: 041/409-932
Franci Masterl
NUDIMO:
TERMOPAN STEKLO
PESKANJE STEKLA
OGLEDALA
ZASTEKLJEVANJE BALKONOV
BRU[ENJE STEKLA
STEKLENE POLICE
ORNAMENT STEKLO
VITRA@
SUHO CVETJE MED STEKLOM
ALUMINIJASTA KUHINJSKA VRATCA
KALJENO STEKLO
STEKLENE VITRINE
TU[ KABINE
STEKLENE OGRAJE
STEKLENI NADSTRE[KI
STEKLENE KUHINJSKE STENSKE OBLOGE
Paperino, d.o.o., [kofja Loka, Kamnitnik 1a, 4220 [kofja Loka
GSM: 041/621-610, tel.: 04/51-51-700, faks: 04/51-51-701
E-mail: paperino.masterl siol.net, www.paperino.si
www.steklarstvopustal-sp.si
61
PRILOGA Gradimo – obnavljamo
maju
62
Maj 2011
www.volkswagen.si
POLO Bunny in GOLF Rabbit
Bogato opremljena po izjemni ceni.
[tevilo modelov in vozil je omejeno.
Novi CADDY Family
Najbolj dru`inski
Caddy vseh ~asov.
2000 EUR prihranka
+ darilo otro{ki sede`
PRODAJA OSEBNIH IN GOSPODARSKIH VOZIL
NUDIMO UGODEN KREDIT ALI LEASING
AVTOSERVIS PAULUS
Avtoservis PAULUS d.o.o., Partizanska 23, 4220 [kofja Loka
www.avtoservis-paulus.si
63
04/511 14 80
04/511 14 82
80 let
Pomladna številka
Unikata izide 15. maja.
1.) Iz rumenega blaga izrežemo trak (13 x 2 cm), 2.) Na en konec traku kanemo lepilo in nanj za- 3.) Iz oranžnega blaga izrežemo trak (12 x 8
Nevestin šopek
Bodoča ženin in nevesta si na svoji
poroki zamislita posebne detajle,
ki naredijo njuno poroko in ta dan
edinstven, poseben in njima pisan na
kožo. Nevestin šopek, naprsni šopki,
konfeti, ... vse to običajno želijo imeti
v istem slogu. Zakaj ne bi oblikovali
cvetja in šopkov iz blaga in gumbov?
Material:
• ostanki blaga v oranžnih
in zelenih odtenkih (filc,
pletenje, termoflis),
• čipkast trak,
• zlata vrvica,
• til,
• cvetličarska žica,
• sukanec.
Orodje:
• škarje,
• lepilna pištola,
• klešče za žico,
• šivanka.
ki ga po eni daljši stranici resasto narežemo.
lepimo cvetličarsko žico, dolžine približno 10
cm. Rumen trak ovijemo okrog žice in konec zalepimo, da nastane cvet.
cm), ki ga po širini prepognemo na polovico in
po pregibu resasto narežemo. Po ravni daljši
stranici zašijemo rob z ročnim šivom.
4.) Na približno 30 cm dolg kos cvetličarske
žice nalepimo en konec resastega traku, ga zavijemo in konec zalepimo, da nastane cvet.
5.) Izdelamo še več cvetov na krajših žicah. Potrebujemo vsaj 6 cvetov.
6.) Iz blaga zelenih odtenkov izrežemo vsaj 7
listov različnih velikosti.
7.) Na spodnji rob lista kanemo lepilo in nanj
zalepimo konec 10 cm dolge cvetličarske žice.
List spodaj prepognemo na polovico in stisnemo, dokler je lepilo še mokro.
8.) Krajša stebla cvetov ovijemo okrog daljše- 9.) Med cvetje dodamo zelene liste, da so stega stebla tako, da cvetove enakomerno razporedimo. Odvečne konce stebel poščipamo.
Avtorica: Diana Šercer Stojanović
bla listov, ki jih ovijemo okrog daljšega stebla,
različno dolga.
12.) Z zlato vrvico in s čipkastim
trakom povežemo šopek. Odvečno
žico, ki štrli iz šopka, zapognemo v
notranjost šopka.
10.) Odrežemo kos tila in ga prepognemo. Nanj
položimo nastali šopek cvetja. Vrh šopka naj
sega nekoliko čez pregib tila.
11.) En konec tila nagubamo proti sredini, nato
še drugi konec in vse skupaj stisnemo.
6
7
www.unikat.si