1 Oktober 2011 2 Oktober 2011 3 Oktober 2011 4 Oktober 2011 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Prispevke sprejemamo na elektronski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 22. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Kazalo 6 Trasa poljanske obvoznice ostaja nespremenjena 7 »Gre za največji projekt v zgodovini občine« 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 10 S pesmijo odprli vrtec Rožle 12 »To je nagrada Univerzi, ne samo meni« 13 V Podlubniku ni več banke 14 Kaj sodi na Cankarjev trg in kaj ne? 16 V stavbo občine skozi Loško hišo 18 Mladostniki vabljeni v MDC Blok 20 Filatelisti v počastitev 20 let samostojnosti Slovenije 22 Na Mestnem trgu se je spet dogajalo 24 Dnevi kulturne dediščine posvečeni petstoti obletnici potresa 26 Utrjevali češko-slovenske vezi 28 Zlata maturanta in zelo uspešna olimpijca 30 Žirovske novice 32 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 33 Novice iz Selške doline 34 Do kulturne dediščine moramo imeti odnos 36 Bo Najka prva slovenska lokostrelka na olimpijadi? 40 Leta zanj niso nobena ovira 42 S fotoaparatom pod vodo in v steni 46 Prireditve v oktobru 61 Priloga Gradimo – obnavljamo Tatjana Rant, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 15 let. utrip@freising.si 5 Oktober 2011 8. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Trasa poljanske obvoznice ostaja nespremenjena Predstavitev novega vodstva občinske uprave – Prvi rebalans proračuna za letošnje leto – Sprejet Poslovnik občinskega sveta škofjeloške občine – Točka 'Letno poročilo o delu medobčinskega inšpektorata za leto 2010' prekinjena – Poročilo o poteku del na poljanski obvoznici Pred sprejemanjem dnevnega reda je župan mag. Miha Ješe predstavil novo vodstvo občinske uprave, in sicer direktorico občinske uprave Špelo Justin, ki vodi tudi oddelek za proračun in finance, Igor Juričan je postal izvršni direktor občinske uprave, Andreja Troha vodi oddelek za stavbna zemljišča, Olivera Malijanska oddelek za gospodarske javne službe, Hermina Krajnc oddelek za družbene dejavnosti, Tatjana Bernik oddelek za okolje in prostor ter mag. Miloš Bajt oddelek za promet. »Po kadrovskih sledijo kvantitativne spremembe, s poudarkom na racionalizaciji,« je povedal župan. Župan je z dnevnega reda umaknil točko o predlogu odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora severne obvoznice. V nadaljevanju so se svetniki veliko časa zadržali pri pobudah in vprašanjih, nato pa je sledila točka o kadrovskih zadevah, v kateri so imenovali nove člane občinske volilne komisije, predstavnika občine v tehnično komisijo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter dali soglasje Jožetu Veterniku k imenovanju direktorja zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske. Sledilo je polletno poročilo ob- čine za letošnje leto. Nekaj polemike je bilo okoli tega, da točke ni obravnaval noben odbor in da je ne bi smeli obravnavati niti na občinskem svetu, a na koncu je bila le sprejeta. Sledil je rebalans proračuna. Prihodki proračuna bodo nižji od načrtovanih. Zmanjšanje prihodkov bo tako izvedeno pri projektu gradnje širokopasovnega omrežja, kohezijskem projektu Ureditev porečja Sore na delu oskrbe z vodo ter pri mednarodnem sodelovanju. Skupni prihodki bodo nižji za približno 870 tisoč evrov. Tudi celotni odhodki proračuna bodo nižji od načrtovanih, vendar se na odhodkih nekatere postavke povečujejo, nekatere pa zmanjšujejo. Odhodki se skupno zmanjšajo za približno 1,2 milijona evrov. V drugem branju je bil sprejet Poslovnik občinskega sveta škofjeloške občine – večstanovanjskim objektom Partizanska cesta 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 18 so svetniki določili funkcionalna zemljišča, ker še niso bila urejena. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava letnega poročila medobčinskega inšpektorata za leto 2010, vendar je bila točka na pobudo svetnikov prekinjena, ker na seji ni bilo poročevalca Viktorja Mikeka. Zadnja točka je bila poročilo o poteku del na projektu poljanske obvoznice. Mag. Bajt je predstavil trenutne dejavnosti na vseh treh fazah. Izvajalec trenutno izvaja dela na drugi podetapi prve faze (prva faza zajema odsek od Ljubljanske ceste do predora), na kateri se zaključuje izvajanje protihrupne ograje, po dokončnosti gradbenega dovoljenja na tretji podetapi pa je pričel tudi z odrivom humusa na območju krožišča na Suhi pred centralno čistilno napravo. S strani dela zainteresirane javnosti v občini je bila podana zahteva, da bi se krožno križišče na Suhi opustilo, skozi vas bi se trasa speljala na viaduktu, promet skozi vas pa bi bil speljan pod viaduktom. Občina Škofja Loka je predlogu prisluhnila in za predlagano variantno rešitev na območju Suhe pri podjetju LUZ Ljubljana naročila izdelavo 'strokovnega mnenja o potrebnih postopkih za izvedbo OPPN skupnega pomena za spremembo rešitev v območju Suhe na odseku poljanske obvoznice Škofje Loke', katerega zaključki so pokazali, da je s časovnega, finančnega in funkcionalnega vidika ter v povezavi z izdanimi upravnimi dovoljenji smiselno nadaljevati gradnjo v skladu z rešitvami, ki so določene v sprejetem lokacijskem načrtu in z izdelano projektno dokumentacijo, pravijo na občini. Dela na drugi in tretji fazi potekajo s počasnejšim tempom, kot je predvideno. Poleg tega, da so se svetniki seznanili s potekom del na poljanski obvoznici, so svetniki občinski upravi s sklepi naročili tudi določene ublažitvene ukrepe, in sicer dodatne protipoplavne ukrepe na vplivnem območju poljanske obvoznice (od Sotočja do Suškega mostu) in da se v zvezi s tem prednostno pristopi k projektu razširitve okna Suškega mostu, vzporedno z izgradnjo poljanske obvoznice; nadalje svetniki nalagajo občinski upravi, naj prouči in izvede dodatne prometno-tehnične ukrepe, ki bodo imeli pozitivne učinke na varnost in pretočnost prometa, manjšo obremenitev drugih cest ter posledično manjšo onesnaženost in hrup na vplivnem območju poljanske obvoznice. Sprejet je bil tudi sklep, da se v sodelovanju z glavnim investitorjem v času gradnje krožišča na Suhi zagotovi ustrezno lokalno povezavo od novega podvoza do lokalne ceste, v smeri proti suški cerkvi. Klavdija Škrbo Karabegović NOVO! v Frankovem naselju 7 PRIPRAVA VOZILA NA ZIMO DOMA^A VIPAVSKA VINA Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov vozil Splo{ni servis vozil Vipavsko belo vino...1,50 EUR/1l Vipavsko ~rno vino...1,50 EUR/1l Merlot......................1,60 EUR/1l tel.: 01/36-11-279 www.avtojamnik.si Dostava ve~jih koli~in brezpla~na! GSM: 041/56-83-53 Spodnja Senica 19c, 1215 Medvode E-mail: avto.jamnik siol.net tel.: 04/513-75-70 6 Oktober 2011 »Gre za največji projekt v zgodovini občine« 14. septembra je v prostorih škofjeloške občine potekal slavnostni podpis pogodb za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore – občina Škofja Loka. Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore – občina Škofja Loka je del skupine projektov Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore in sodi v okvir celovitega okoljskega projekta Ureditve porečja Sore, ki ga sofinancirata Kohezijski sklad EU in Republika Slovenija. V projekt so se partnersko povezale vse štiri občine na Škofjeloškem. Začetek projekta sega v leto 2006. Marca 2006 so namreč župani vseh štirih občin podpisali Pismo o nameri za skupni projekt Ureditev porečja Sore. Projekt je sestavljen iz dveh podprojektov, in sicer iz oskrbe s pitno vodo v porečju Sore ter odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Sore. Za slednjega je bila v novembru 2009 izdana odločba o sofinanciranju iz Kohezijskega sklada EU. Skupna vrednost skupine projektov odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Sore, ki zajema vse štiri udeležene občine, je ocenjena na 29,6 milijona evrov, evropski Kohezijski sklad pa ga sofinancira v višini 15,9 milijona evrov. Občina Škofja Loka je konec novembra 2010 na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU objavila javni naročili za izbiro izvajalca gradnje ter izvajalca storitev inženirja in nadzora. Za izvedbo projekta je bil kot najugodnejši izvajalec izbran SGP Pomgrad v skupnem nastopu s ponudnikom GH Holding. Za izvedbo storitev inženirja in nadzornika je bilo izbrano podjetje Projekt Nova Gorica v skupnem nastopu s ponudnikom DRI upravljanje investicij. Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je z namestnikom predsedni- Boris Sapač, mag. Miha Ješe in Vladimir Durcik med slavnostnim podpisom pogodb ka uprave družbe SGP Pomgrad Borisom Sapačem 14. septembra slavnostno podpisal pogodbo za opravljanje storitev, dobavo materiala in opreme ter izvršitve gradenj v vrednosti približno 13,4 milijona evrov. Z direktorjem družbe Projekt Vladimirjem Durcikom pa je mag. Ješe podpisal pogodbo za opravljanje storitev v vrednosti slabih 245 tisoč evrov. Fordov poobla{~eni serviser CENITEV AVTOMOBILSKIH [KOD Gradbeno-tehnično zahteven projekt Gre za finančno ter gradbeno-tehnično izjemno zahteven projekt, ki obsega izgradnjo in izboljšavo primarnega kanalizacijskega sistema v skupni dolžini 12,78 kilometra ter izgradnjo pripadajočih objektov (šestih razbremenilnikov, treh razbremenilnih bazenov deževnih vod, dveh zadrževalnih bazenov deževnih vod ter sedmih črpališč), v projekt pa spadata tudi posodobitev in nadgradnja centralne čistilne naprave Škofja Loka na 45.600 PE ter izgradnja nove čistilne naprave Reteče velikosti 2.400 PE. Pred čistilno napravo v Škofji Loki bo zgrajen tudi nov zadrževalni bazen deževnih vod. »Mislim, da je to največji projekt - avtoli~arstvo - avtokleparstvo - avtoservis - prodaja originalnih rezervnih delov - poliranje vozil Delovni ~as: ponedeljek - petek od 7.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Feel the difference BRELIH d.o.o. SUHA 29, 4220 [kofja Loka tel.: 04/51 53 400 (401) GSM: 051/380-713 fax: 04/51 53 402 www.brelih.info 7 v zgodovini občine Škofja Loka. Vprašanje, če bomo še kdaj podpisovali tako velik projekt. To ni projekt enega mandata, ampak cele generacije, grajen za dolga desetletja. Zato na tem mestu izkoriščam priložnost in naprošam vse, ki še niso dali soglasja za potek kanalizacijskih vodov, naj to storijo, saj je to projekt nas vseh. Vsem občanov se vnaprej opravičujem za cestne zastoje, ki bodo nastali ob gradnji. Drugi del projekta, torej oskrba s pitno vodo, pa nas še čaka in je prav tako naša prioriteta,« je dejal mag. Ješe. Druga dva podpisnika, torej Sapač in Durcik, sta se zahvalila za zaupanje ter obljubila, da bodo dela izvedli kvalitetno in v rokih iz pogodbe. Skladno z razpisom in sklenjeno pogodbo bo izvajalec moral najprej pripraviti projektno dokumentacijo in pridobiti gradbena dovoljenja za objekte kanalizacije in čistilni napravi. Po predvidevanjih se bo gradnja fizično začela pozno spomladi naslednjega leta. Projekt naj bi bil zaključen konec oktobra 2014, ko bo zaključeno enoletno poskusno obratovanje na novi čistilni napravi v Retečah. Klavdija Škrbo Karabegović Oktober 2011 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Obetajo se nove zaposlitve, ne samo odpuščanja Čas je, da v Loki začnemo postavljati krožišča – Prometni kaos pred zdravstvenim domom rešujejo postopoma – Kakšen zrak vdihavajo prebivalci Trate? – V industrijski coni na Trati na voljo le še ena parcela Prometni kaos v času konic na Kidričevi cesti je velik problem Škofje Loke. Znano je, da se ne strinjate z rekonstrukcijo omenjene ceste, ki so jo pripravljali pod vodstvom prejšnjega župana. Kako bi vi rekonstruirali to cesto in predvsem – kdaj? Za to cesto imamo pripravljeno študijo, kako bi potekala, in sicer s krožišči, ker se predvsem ne strinjam s tem, da bi tam naredili izjemno široko avenijo in po načrtih postavili tri semaforje. Mislim, da je že čas, da začenjamo v Loki postavljati krožišča tudi tam, kjer jih rabimo, ne samo v Zmincu, kjer ga še nekaj časa ne bomo rabili. Pomisleki o tem, da krožišča niso primerna tam, kjer je veliko pešcev, v tem primeru ne zdržijo, saj bomo za njih poskrbeli. Pešpot je predvidena ob Kapucinskem samostanu in šolarji ne bodo dvakrat prehajali državne ceste. Obstoječi semafor pri Nami pa ostane, saj nič ne moti, ampak celo olajša vključevanje s stranskih cest. Oktobra bomo zainteresirano javnost seznanili z novo študijo, lahko bodo podali pripombe in v koliko se bo dalo, jih bomo upoštevali. V tej študiji želimo ločiti kolesarske poti, to se pravi, da je na vsaki strani svoja kolesarska pot, s čimer se pretočnost za kolesarje poveča. Manj je potrebnih cestnih površin, zlasti asfaltnih. Poleg tega je tam treba upoštevati tudi stavbo, imenovano 'Stotka', družine Osovnikar, ki se zelo resno loteva obnove nekdanjega Merkurja ob avtobusni postaji. Tam bo lep poslovni objekt, ki bo zelo obogatil ta predel mesta. Kapucinsko predmestje nameravamo urediti tudi cestno, ker je tam resnično degradirano območje. Rešitve moramo najti predvsem za avtomobile in poskrbeti, da bo tam novi center Loke. V starem mestnem jedru ostaja tradicionalna kultura, tam pa bi lahko bila t. i. alter scena, namenjena mladim, saj tam okrog praktično ni nobenih stanovalcev. Nadalje v prihodnosti namera- vamo zapreti Šolsko ulico, v kateri mora biti cona za pešce, Alejo znamenitih Ločanov pa podaljšati. stanovanjsko cono z omejitvijo hitrosti na 30 km/h, tako da smo formalno zmanjšali hitrosti, dejansko še ne, ker še niso urejene ovire za zmanjševanje hitrosti; druga faza je bila sprememba parkirnega režima, vendar me redarji opozarjajo, da je prostora premalo, tako da pripravljamo tudi enosmerno zaprtje Stare ceste. Ker bi to postala enosmerna cesta, bi tam dobili še dodatna parkirišča. Po drugi strani pa bo zadevo omililo tudi novo parkirišče za zaposlene. Ker je izvajalec že znan, računamo, da bodo z deli pričeli vsak čas. Obračamo tudi na občane, zlasti na zaposlene v zdravstvenem domu, naj uporabljajo javni prevoz, saj je avtobusna postaja je v neposredni bližini. Povedati je treba, da je vzrok takšnemu stanju popolnoma neprimerna lokacija zdravstvenega doma, ker je tam 150 zaposlenih, izmenja se ogromno bolnikov, parkirišč je pa vsega skupaj dobrih 50. Potrebovali bi 200 parkirišč, da bi bilo stanje normalno. Zato so vsi ti ukrepi samo gašenje požara, mislim pa, da so bili nujni, ker so se tamkajšnji stanovalci pritoževali, da se počutijo kot drugorazredni državljani, da so v getu, da ne morejo priti do svojih domov. Vsi državljani morajo imeti enake pravice in povsod moramo na enak način spoštovati prometne predpise. Mislim, da bi veljalo v prihodnje najti še druge rešitve, saj ni nujno, da se vse službe nahajajo tam. Kako kaže gradnji novega naselja na Kamnitniku I (nasproti Sinta), kjer ima tudi občina svoje obveznosti (sofinancirala naj bi glavno napajalno cesto znotraj cone, prav tako pa ima obvezo zgraditi novo križišče na Kidričevi cesti zgraditi meteorno in fekalno kanalizacijo po Ljubljanski cesti)? Lastniki bi radi pričeli z gradnjo, vendar morajo nastopati usklajeno. Občina sofinancira gradnjo ceste znotraj cone, in sicer polovico, predvsem zato, ker naj bi to bila napajalna cesta za severno obvoznico. Trenutno intenzivno iščemo rešitev, kako graditi tam fazno in za prvo fazo, torej manjši del naselja, narediti podlago, da bi lahko naredili cestno povezavo. Sredstev za izdelavo križišča pa občina sedaj nima oz. se bomo gradnje lotili, ko bo to potrebno. Ne moremo pa izvesti cele investicije, če po drugi strani ne dobimo sredstev iz opremljanja zemljišč od celotnega naselja. Nimamo denarja, da bi zalagali za to križišče in celo naselje, za katerega niti ne vemo, kdaj bo. Rešitev je torej fazna gradnja in k temu težimo. Za meteorno in fekalno kanalizacijo po Ljubljanski cesti pripravljamo projekt, pregledati še moramo, kako bomo speljali traso. Kakšni so rezultati novega parkirnega reda pred ZD? Ali je stanje tam sedaj kaj boljše? Stanje mirujočega prometa je bistveno boljše, ni pa še v redu, saj nam še manjka parkirišč. Stanje je bilo do te preureditve nevzdržno, ljudje so se pritoževali, kršitelji niso bili sankcionirani. Tam je edini predel Loke, v katerem so ljudje parkirali na pločniku, tako da pešci, mogoče celo bolniki, sploh niso mogli mimo. Poleg tega je ta cesta nevarna, zato smo ukrepali večfazno. Najprej smo uredili zaprto Veliko je polemik o tem, kakšen zrak vdihavajo prebivalci vasi Trata. Največ kritik s strani vaščanov leti na podjetje Knauf Insulation. Ali boste te navedbe preverjali in kdaj bo končno na Trati postavljena merilna postaja za preverjanje kakovosti zraka, ki naj bi jo sofinanciral ravno Knauf Insulation? Aktivnosti v povezavi s postavitvijo merilne postaje za spremljanje kakovosti stanja okolja na območju 8 Župan mag. Miha Ješe med otvoritvijo prenovljenega vrtca Rožle v Frankovem naselju Trate so v teku. Opravljenih je bilo več razgovorov z vodstvom podjetja Knauf Insulation. Poudariti je treba, da to podjetje ni edini vir onesnaževanja zraka na tem območju, predvsem imajo tu pomembno vlogo promet in kurišča. Pri ugotavljanju stanja okolja je treba zajeti in vključiti vse vire, zato smo se odločili, da istočasno pričnemo z aktivnostmi za izdelavo katastra onesnaževalcev okolja. Septembra je na loških tleh ugasnilo še eno podjetje, in sicer Viator & Vektor logistika. Ali ste in kako ste pomagali delavcem, ki se niso znašli v zavidljivem položaju? In tudi sicer, na kakšen način občina sodeluje z lokalnim gospodarstvom? Ali poskuša v industrijsko cono (IC) na Trati pridobiti še kakšno podjetje? Ena od vaših predvolilnih obljub je bila namreč pospešiti delovanje IC in v Škofjo Loko pripeljati preko tisoč novih delovnih mest ter izvesti aktivne ukrepe za ohranjanje vsakega delovnega mesta. Slika je danes, žal, povsem drugačna. Slika ni povsem drugačna. Število Oktober 2011 brezposelnih se je sicer povečalo, zlasti konec lanskega leta, ker je velika večina starejših delavcev odšla na zavod, da bi po starem zakonu še lahko šli v pokoj. Menim, da je bil eden glavnih generatorjev brezposelnosti v lanskem letu ne samo v Loki, ampak tudi v Sloveniji, zelo nedomišljena priprava, predvsem pa predstavitev novega pokojninskega zakona. Kar zadeva same gospodarske dejavnosti, občina nima kakšnih posebnih kompetenc ali možnosti, da bi vplivala na gospodarstvo, je pa seveda izjemnega pomena, da imajo ljudje socialno varnost. Nenazadnje sem to tudi enaindvajset let v Gorenjski predilnici počel in če imam kakšne izkušnje, potem imam te, kako se da obdržati pri življenju podjetje oz. njegov vitalni del, ki prinaša dodano vrednost in zagotavlja plače. Tisti segment, ki zadeva občino, pa je, da imajo ljudje delo, da so zadovoljni. Na tem segmentu aktivno delamo. Kar zadeva vprašanje Viator & Vektorja, mislim, da že pred samim stečajem ni bilo kakšnih večjih indicev, da bo v Loki prišlo do kakšnih večjih težav; nekaj deset ljudi je izgubilo delo, tudi naših občanov, vendar predvsem režijske službe, za katere bo treba rešitve iskati posamično. Ali je bilo treba, da je prišlo do tako drastičnih sprememb? Mislim, da ne, vendar o tem odločajo lastniki. Tista dejavnost, ki je za Loko nujna, torej tehnični pregledi in delavnica, morajo delati pri nas. Ali bo to v okvirju Viatorja ali Transturista ali kakega drugega podjetja, ni pomembno. To storitev v Loki nujno rabimo, po drugi strani pa imamo tam zelo dobro ekipo strokovnjakov in ne moremo si privoščiti, da bi taki strokovnjaki izgubili službo. Zlasti pri takšnih servisnih dejavnostih bo občina zelo aktivna, da pri nas tudi ostanejo. Če pogledamo v zgodovino loškega gospodarstva, potem je bila leta 1990 najbolj v krizi Gorenjska predilnica, ki ji je bil prerokovan propad, vendar še danes zaposluje 165 ljudi. Po drugi strani sta pa propadli dve pomembni podjetji, in sicer Kroj in LTH, ki sta imeli relativno dober program, trge, ne neposredno kitajske konkurence, in mislim, da bi z boljšim vodenjem lahko obe obdržali, zlasti strateški del. Obe sta propadli zato, ker so novi lastniki prišli po denar, ni jih pa zanimala proizvodnja in usode posrednega vpliva, bo pa zelo intenzivno sodelovala z lastniki, da pridejo do rešitev. Na žalost nimamo nobenih sredstev, da bi sofinancirali zagon teh dejavnosti. Predvidevamo, da bomo prišli do enega inkubatorja, ampak to je za male podjetnike, ne za industrijo, za veliko industrijo pa občina ni pristojna, pa tudi sredstev nima predvidenih za to. Skupaj iščemo rešitve, vendar je ta stvar poslovnega interesa investitorja, občina ne bo kupila teh zemljišč. Naša naloga je, da za gospodarstvo pripravimo dobre pogoje. Šolska ulica in Stara cesta naj bi v prihodnje postali enosmerni cesti. delavcev. To je tisto, na čemer mora občina delati, zato smo aktivno v stiku s podjetniki. Sam sem še vedno član Kluba direktorjev in tam dobim določene impulze o tem, kaj se dogaja v posameznih podjetjih. Mislim, da bo v bližnji prihodnosti glavni problem Loke, kje dobiti delavce. Zdaj povečuje število zaposlenih Rexroth, Knauf Insulation napoveduje povečanje zaposlovanja, Filc Mengeš povečuje svojo proizvodnjo in jo bo kmalu v celoti preselil v Loko, tudi oni bodo zaposlovali dodatno. IC bo tako kmalu polna, preseljena bo klavnica, Alpetour potniški promet se seli tja, tako da je v IC prosta zgolj še ena parcela. V prostorih Gorenjske predilnice z decembrom odpira svoja vrata ukrajinsko podjetje Slovinil, ki bo tudi zaposlovalo od 70 do 80 delavcev. Že v začetku novembra nameravajo začeti iskati delavce, da bodo do konca leta lahko zagnali proizvodnjo. Poskrbeti moramo, da bodo dodano vrednost ustvarjali tudi na področju Jelovice, LTH-ja, Šeširja in dela Viatorja, ki je v nekdanjem Gradisu. Občina tu spet nima ne- 9 Na nas so se obrnili prebivalci novonastalega dela naselja Virmaše, ki se še vedno širi in v katerem je vedno več prebivalcev. V naselju je veliko psov, zato si tam želijo imeti koš za pasje iztrebke; prav tako pa želijo imeti hitrostne ovire, saj je v naselju nemalo otrok, številnim pa je cesta skozi Virmaše prikladna obvoznica. Kako kaže uresničitvi njihovih želja? Kar zadeva koša za pasje iztrebke, morajo dati pobudo, ampak poudarjam, vse želje je najprej treba nasloviti na krajevno skupnost. Tam vedo, kaj se potrebuje. Sicer pa smo nekaj novih košev po Loki že postavili, tam, kjer je več sprehajališč. Kar se tiče hitrostnih ovir, je zadeva bolj kompleksna. Potrebujemo predlog krajevne skupnosti, predvsem pa ga mora potem strokovno obdelati občinski oddelek za promet in videti, na kakšen način bi to lahko naredili, seveda v sodelovanju s prebivalci. Če samo eden od njih nekaj želi, to ne pomeni, da so vsi za to. Moramo namreč vedeti, da je večina tiha. V letu 2012 smo krajevnim skupnostim namenili določena investicijska sredstva in iz teh sredstev se take stvari gradijo. Leta 2012 višina sredstev ne bo več enaka za vse krajevne skupnosti, ampak bo 40 odstotkov (24 tisoč evrov za vsako KS) fiksnega dela, po 30 odstotkov glede na število prebivalcev in ostalo glede na to, koliko ima makadamskih cest. Klavdija Škrbo Karabegović Oktober 2011 S pesmijo odprli vrtec Rožle 13. septembra so v Frankovem naselju uradno odprli prenovljeno enoto vrtca Rožle, v kateri je v dveh sodobno opremljenih oddelkih svoje mesto dobilo 28 otrok prvega starostnega obdobja. Otvoritev je bila slavnostna, a hkrati vesela in razigrana, za kar so poskrbeli vrtčevski otroci, ki so predstavili igrice in pesmice za najmlajše. »Vrtec je hiša veselih in srečnih otrok ter vseh, ki se v njej zadržujejo,« so povedali otroci iz skupine Sonček, ki so prišli na 'obisk' iz sosednje enote Pedenjped, saj so malčki, ki so prvega septembra prestopili prag enote Rožle, še premajhni, da bi nastopali. Prenovljena enota je namreč v dveh oddelkih sprejela po 14 otrok prvega starostnega obdobja, starih od enega do treh let. »Veseli smo, da je po enem letu zaprtja prenovljena enota Rožle danes odprta. Danes je velik dan za vse nas. Z novo pridobitvijo imamo tako v Vrtcu Škofja Loka 47 oddelkov na sedmih lokacijah. V vrtec je vključenih 840 otrok, od tega kar 206 v oddelkih prvega starostnega obdobja. Ker nam prostora za najmanjše še kar primanjkuje, računamo, da bomo v kratkem odprli še dva oddelka na Bukovici. Verjamemo in želimo si, da se bodo otroci v vrtcu Rožle dobro počutili in da so se prve solzice, ki so povezane z ločitvijo od staršev, že posušile. Smeh, otroška igrivost in pesem so že obogatili to okolje, v katerega je vrtec vpet,« je med drugim dejala ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj in za konec dodala, kako se v vrtcu dobro zavedajo, da imajo v upravljanju najdragocenejši diamant. Podobno kot ravnateljica se je tudi župan mag. Miha Ješe zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi vrtca, nato pa spregovoril predvsem o novih načrtih za vrtce: »Čez pol meseca načrtujemo Sladke pogostitve ob otvoritvi so se najbolj razveselili najmlajši. odprtje dveh enot na Bukovici; v Bodovljah pričakujemo, da bo svoja vrata odprl privatni vrtec; dogovarjamo pa se tudi za več oddelkov vrtca v Retečah. Avgusta smo končno pridobili zemljišče v vojašnici, kjer je predviden prostor za 14 do 16 oddelkov. Ko bodo ti zgrajeni, bomo lahko rekli, da smo našim najmlajšim zagotovili tak standard, kot ga zaslužijo.« Sicer pa je investicija obsegala celovito preureditev kletne etaže stanovanjskega bloka Frankovo naselje 61, kjer so bili pred približno dvajsetimi leti že urejeni prostori za predšolsko vzgojo, sam blok pa je bil zgrajen v letu 1969. Notranja preureditev je vključevala sanacijo obeh igralnic, preureditev razdeljevalne kuhinje, ureditev novih sanitarij in garderobe ter izvedbo dodatnega vetrolova. Poleg notranje preureditve je bila izvedena tudi sanacija zunanjih površin – igrišča in ustrezna izolacija objekta. Obnova vrtčevske enote Rožle je potekala od junija do avgusta, vrednost investicije je znašala okrog sto tisoč evrov, vrednost nove opreme pa približno 20 tisoč evrov. Obnovo je financirala škofjeloška občina. Klavdija Škrbo Karabegović Otroci iz skupine Sonček enote Pedenjped so predstavili igrice in pesmice za najmlajše ter tako odprtju enote Rožle dali igriv, nasmejan in otroški pečat. Prenovljena enota Rožle se nahaja v kletni etaži stanovanjskega bloka Frankovo naselje 61, obkroža pa jo prijetno zelenje parka v neposredni bližini. 10 Oktober 2011 »To je nagrada Univerzi, ne samo meni« Borjana Koželj je za sedemletno uspešno vodenje Univerze za tretje življenjsko obdobje (U3) pri Društvu upokojencev Škofja Loka prejela srebrni grb škofjeloške občine. Koželjeva pravi, da grb nikakor ni samo njen, temveč je priznanje vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri U3. »Nad nagrado sem bila zelo presenečena, saj priznanja resnično nisem pričakovala. Človek se namreč odloči, da bo nekaj delal, ker mu to predstavlja zadovoljstvo in osebni razvoj, ne pa, da prejme nagrado. A vseeno mi ta veliko pomeni, predvsem zato, ker je predlog prišel iz vrst Društva upokojencev. Rada bi poudarila, da ta občinska nagrada ni samo moja, ampak je nagrada U3 oziroma vsem sodelujočim, saj en sam človek ne more veliko storiti,« je povedala nagrajenka. Univerza je bila ustanovljena v študijskem letu 2004/2005 na pobudo takratne predsednice društva Mane Veble Grum. Pričeli so s tremi krožki, v letošnjem letu pa je upokojencem na voljo preko dvajset krožkov, poleg tega pa še različne delavnice, predavanja itd., kar uspešno koordinira Koželjeva. V U3 je vključenih približno Dobitnica srebrnega grba Borjana Koželj v Marinkini knjižnici dvesto članov, okoli štirideset pa jih je zelo aktivnih na različnih področjih. Nekateri se letno udeležijo kar štirih različnih krožkov. Največ zanimanja je za angleški in nemški jezik, a dobro obiskani so tudi drugi krožki, saj se trudijo organizirati vedno kaj novega. V letošnjem jesenskem semestru med drugim ponujajo računalništvo, fotografijo, urjenje spomina, bralni krožek, klekljanje, sadjarstvo, kulinariko, astronomijo, blagodejnost dotika, neverbalno komunikacijo, kulturno dediščino, študijski krožek o zmanjšanju padcev v starosti itd. Ponudba je resnično pestra in obsežna, predvsem pa prilagojena željam in potrebam udeležencev. »Število opravljenih pedagoških ur se iz leta v leto širi. Tako smo jih v preteklem letu imeli okoli petsto. To niso samo krožki, ampak se skoznje odraža sodelovanje z okoljem. Tesno sodelujemo z Ljudsko univerzo Škofja Loka, Centrom vseživljenjskega učenja Jesenice, Loškim muzejem idr. Vedno se NUDIMO KOMPLETNE SERVISNE USLUGE ZA VA[ AVTO servis zavor (ABS) najnovej{a tehnika odprave napak in nastavitve motorjev s tehnologijo kvalitetno popravilo zavor priprava vozila za tehni~ni pregled prodaja in menjava akumulatorjev servis in polnjenje klimatskih naprav vsa ostala avtomehani~na dela SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81 DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE FILTRI, SVE^KE, BRISALCI, JERMENA za vse znamke vozil! hitro - kvalitetno - ugodno trudimo znanje, ki smo ga pridobili pri krožku, pokazati in uporabiti v vsakdanjem življenju. Prav tako mentorji krožkov niso učitelji v klasičnem pomenu besede, temveč vodijo udeležence k samostojnemu delu in raziskovanju,« je poudarila Koželjeva. Borjanina je bila tudi pobuda za knjižnico v društvenih prostorih, skupaj z Marijo Draškovič pa je pripomogla k organizaciji bralne značke za upokojence v jeseni 2010. Nagrajenka sodeluje pri novinarskem krožku in izdajanju glasila društva Mi o sebi, ima pa tudi nesporne zasluge pri projektu prostovoljnih kulturnih mediatorjev v Loškem muzeju, za kar je U3 dobila priznanje Andragoškega centra Slovenije. Zaradi prizadevnosti in prepoznavnosti U3 v širšem slovenskem prostoru so bili izbrani v projektu Krepitev mreže nevladnih organizacij izobraževanja starejših v Sloveniji, katerega pokrovitelj je ministrstvo za javno upravo itd. »Vsi, ki jo poznamo, smo na Borjano zelo ponosni. Njene ideje in optimizem, vnema za delo in napredek od skromnih začetkov do sedanje razvejanosti na različnih področjih dela so zagotovilo, da bomo tudi v prihodnje uspešni in prepoznavni tako v loškem kot slovenskem prostoru,« so zapisali predlagatelji občinske nagrade. Kdor je imel Borjano Koželj priložnost videti pri delu v Društvu upokojencev Škofja Loka, se je lahko prepričal, da zgornje besede zagotovo držijo. K. Š. K. D R E V E S N I C A ZAKOTNIK VELIK IZBOR STARIH IN NOVIH SORT JABOLK ZA OZIMNICO IN ZA PREDELAVO Po 25. oktobru prodaja sadnih sadik: jablan, hru{k, ~e{enj, vi{enj, sliv, breskev, nektarin, marelic, ribeza in malin A JAV MEN ODAJA R IN P VMATIK E PN A RAZSTAV JABOLK IN T MO@NOS IJE C A T S U G DE Dorfarje 32, 4209 @abnica, Tel./Faks: 04/51-33-313 GSM: 031/387-371, www.drevesnica-zakotnik.com 12 Oktober 2011 V Podlubniku ni več banke Gorenjska banka se je odločila, da zaradi zastarelosti in nizke obiskanosti zapre svojo poslovalnico v Podlubniku. Vprašali smo jih za konkretnejša pojasnila, saj predvsem starejšim krajanom takšna odločitev ni po godu. Prav tako smo jim predstavili kritike občanov v zvezi z videzom poslovalnic in želje po večji družbeni angažiranosti banke, saj ima v Loki veliko svojih zvestih komitentov. Gorenjska banka ima na škofjeloškem območju pet svojih poslovalnic, 23. septembra pa je zaprla poslovalnico v Podlubniku. Krajane oziroma komitente je s tem vnaprej seznanila in jim v pismu pojasnila svojo odločitev. Pravijo, da je poslovalnica, ki so jo odprli pred tridesetimi leti, danes povsem zastarela, zato so njeno poslovanje prenesli v poslovalnico na Kapucinskem trgu. Sledile bodo aktivnosti za prodajo ali oddajo prostora, odvisno od tega, kakšen bo interes zanj. »Komitentom na tej lokaciji smo vse doslej skušali zagotavljati kar se da soliden bančni servis, zato vseh težav, s katerimi se srečujemo zaradi zastarelosti poslovalnice, najbrž ne občutijo. Dolgoročno pa to ne bi več šlo. Z zaprtjem smo sicer maksimalno odlašali, vendar pa smo kot banka med drugim zavezani tudi številnim povsem formalnim zahtevam in postopkom, prek katerih je urejen nadzor nad bančnim poslovanjem, tem pa poslovalnica v Podlubniku niti z vidika samih procesov niti tehnološke in informacijske opremljenosti danes ne more več slediti. Ustrezna posodobitev, ki bi nam to omogočila, bi terjala korenit investicijski poseg, ki bi bil temu primerno zahteven tudi s finančnega, časovnega in logističnega vidika. Glede na trenutni obseg posla, ki ga opravlja poslovalnica, in glede na trende takšnega projekta nikakor ni mogoče upravičiti. Ob dejstvu, da je obiskanost poslovalnice v Podlubniku razmeroma šibka, da je koncentracija bančnih poslovalnic v tem delu Gorenjske nadpovprečna in da imamo nenazadnje v neposredni bližini sodobno poslovalnico, ki ni v celoti izkoriščena, je selitev iz Podlubnika na Kapucinski trg daleč najboljša alternativa ter hkrati edina, ki zdrži ekonomsko in tržno presojo,« je na prvi del vprašanja odgovoril Bojan Likar iz Gorenjske banke. Dodal je: »Zavedamo se, da utegne naša takšna poteza zlasti med starejšimi krajani naleteti na neodobravanje, kar je v tej fazi povsem razumljivo. Zato smo se pri Gorenjski banki res maksimalno potrudili, da jim menjavo poslovalnice kar najbolj olajšamo. Glede na to, da je daleč najpogostejši razlog za obisk poslovalnice plačevanje položnic, na stari lokaciji ohranjamo bankomat, prek katerega bodo krajani po novem poleg dvigovanja gotovine lahko plačevali tudi položnice in plačilne naloge, stroški teh transakcij pa bodo precej nižji, kot bi bili na bančnem okencu. Vse številke računov, kartic, PIN-kod in ostali identifikacijski podatki ostajajo nespremenjeni, zato ko- mitenti s selitvijo ne bodo imeli nikakršnih sitnosti, poleg tega pa jih bomo za šest mesecev razbremenili stroškov vodenja računa.« Kritike občanov Občani so pohvalili preureditev prostorov na Kapucinskem trgu, a še vedno menijo, da bi se okolica stavbe lahko bistveno lepše uredila (cvetlična korita itd.). Prav tako njihova kritika leti na slabo osvetljen bankomat na Mestnem trgu. »Občani imajo prav, za banko je enako kot notranjost pomembna tudi urejena zunanja okolica prostorov, na kar smo že sami izjemno občutljivi. Od časa do časa pa se nam pri urejanju okolice kljub temu zatakne, zlasti kadar je lastnikov objekta več. Prav to se nam je zgodilo na Kapucinskem trgu, kjer smo lahko poskrbeli za fasado in za okolico bankomata, medtem ko funkcionalno zemljišče za poslovni objekt še ni določeno, njegov lastnik pa je občina. Na to, da bi bil bankomat na Mestnem trgu preslabo osvetljen, smo opozorjeni prvič – ustreznost osvetlitve bomo preverili in če je treba, bankomat tudi dodatno osvetlili,« je dejal Likar. Na naše uredništvo so se obrnili tudi bralci, ki jih zanima, koliko in na kakšen način Gorenjska banka vrača v naše okolje, ali se obnaša kot družbeno odgovorno okolje, glede na dejstvo, da ima v Škofji Loki veliko svojih komitentov. »Gorenjska banka je družbeno odgovorna in prepričani smo, da prebivalci celotne Gorenjske, vključno s škofjeloškim območjem, to vedo. V aktivnosti, ki so namenjene širši družbeni skupnosti, se nameravamo po svojih močeh vključevati tudi v prihodnje, seveda pa vseh humanitarnih, športnih, kulturnih in drugih sorodnih projektov, ki bi si to zaslužili, ni mogoče finančno podpreti. Tudi na tem področju je konkurenca vse bolj ostra, pritiski na podjetja, ki podporo sploh še zmorejo, se močno stopnjujejo in selekciji se ne da izogniti. Naj zadostuje podatek, da smo v lanskem letu partnerjem z območja Škofje Loke namenili trinajst odstotkov vseh razpoložljivih donatorskih sredstev. Ni odveč omeniti, da niti Gorenjska banka niti nobeno drugo dolgoročno naravnano podjetje svojega vključevanja v širšo družbeno skupnost ne načrtuje in ne presoja preprosto po geografiji, pač pa na osnovi številnih drugih kriterijev, med katerimi so zelo pomembni predvsem učinki projekta – tako za samega sponzorja kot za okolje, v katerem deluje,« je še dejal Likar. Klavdija Škrbo Karabegović Izbran izvajalec za parkirišče ob zdravstvenem domu Potem ko so ob Zdravstvenem domu (ZD) Škofja Loka uvedli nov režim, ki je sicer nekoliko omilil prejšnje stanje, še zdaleč pa ga ni rešil, je še toliko bolj prišla do izraza potreba po parkirišču za zaposlene. To se bo nahajalo za gostinskim lokalom v neposredni bližini, na njem pa bo triintrideset plačljivih parkirnih mest. Izvajalec del je že izbran, vendar zaradi določenih sprememb v projektu datum pričetka del še ni znan. A vsi si želijo, da bi bilo to čim prej. Lastništvo zemljišča, na katerem se bo nahajalo novo parkirišče, je občinsko, zato je škofjeloška občina skupaj z Osnovnim zdravstvom Gorenjske (OZG) vodila postopek priprave tehnične dokumentacije. Občina je dala zemljišče v upravljanje OZG, s katerim je dogovorjeno, da bodo investicijo speljali sami. OZG je julija 2011 opravilo javni razpis za gradnjo parkirišča. Izbrano je bilo podjetje VG5. V času, ko se je pripravljala pogodba, je prišlo s strani občine do spremembe v načrtu parkirišča, zato so sprejeli naslednji sklep: »OZG Kranj in ZD Škofja Loka bosta pričela z izgradnjo navedenega parkirišča, ko bodo prejeli dokumentacijo sprememb – dopolnitev iz leta 2011, po projektu A05-068 (zožanje parkirišča), v pisni obliki in potrjeno s strani projektanta. Prav tako morajo biti s strani soglasodajalcev dostavljena potrjena in overjena soglasja, na podlagi katerih je projektant pripravil novo spremembo v potrjeni pisni obliki z opombo, da so spremembe 13 dovoljene – glede na veljavno gradbeno dovoljenje.« Zaradi zgoraj navedenega nam v ZD Škofja Loka niso mogli napovedati datuma pričetka gradnje, vsekakor pa naj bi bilo to v roku stotih dni. Klavdija Škrbo Karabegović Oktober 2011 Kaj sodi na Cankarjev trg in kaj ne? »Gre za nespoštovanje in nepoznavanje naše lepotice Škofje Loke!« »Tak objekt nikakor ne sodi na Cankarjev trg, saj pokvari celotno vsebinsko podobo in veduto mesta!« Takšne in podobne trditve je bilo slišati med številnimi občani, ko so pričeli na Cankarjevem trgu, na mestu, kjer je nekoč obratovala trgovina Galeb-trade, graditi nov objekt. Zaradi takšnega odziva občanov je škofjeloška občina pripravila neformalno srečanje, na katerega je povabila strokovno javnost in jim predstavila urbanistično-arhitekturni natečaj za gabaritno preoblikovanje treh stavb na Cankarjevem trgu. Najprej je Mateja Hafner Dolenc iz občinske uprave predstavila pravno podlago ter poudarila, da je po Odloku o zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (UVG 10/84, UL RS 92/03) in po Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik in o razglasitvi naravnih znamenitosti na njegovem območju (UVG 21/88 in UL RS št. 31/93) za vse tri objekte na Cankarjevem trgu predvidena rušitev, torej za objekt, v katerem se trenutno nahaja lokal Na štengah, nadalje objekt, v katerem je mesnica, in objekt, ki je v gradnji in v katerem je do nedavnega imela svoje prostore trgovina Galeb trade. »Lastnikom, ki so bili seznanjeni s potrebo po rušitvi, smo predlagali, da občina organizira urbanistično-arhitekturni natečaj ureditve območja, v skladu s katerim lastniki prevzamejo rušitev in gradnjo novih objektov. Tako smo januarja leta 2007 v Uradnem listu objavili natečaj in še dodatno k sodelovanju povabili tiste slovenske arhitekte oz. projektante, ki so se s svojim delom že dokazali. Odzvalo se jih je osem, v roku pa sta prispela dva elaborata. Strokovna natečajna komisija se je odločila za to, po kateri se gradi,« je pojasnila Hafner Dolenčeva. Elaborat preverja lupino objekta ob Jesharni in jo usklaja s pripombami natečajne komisije. Na javno predstavitev natečajnih elaboratov je prispela samo ena pripomba, in sicer glede osončenosti, zato so naročili študijo le-te. »Žal je gospodarska situacija pri enem od investitorjev povzročila finančni zlom, drugi pa mora urediti še lastniška razmerja, zato trenutno gradi zgolj en investitor, čeprav se je projekt delal za celotno območje Cankarjevega trga. Objekt bo zgrajen skladno z rešitvijo z javnega natečaja in na podlagi gradbenega dovoljenja, za katerega so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD),« je dodala Mateja Hafner Dolenc. Na strokovnem srečanju je bil prisoten tudi član strokovne natečajne komisije prof. mag. Peter Gabrijelčič iz Fakultete za arhitekturo, ki je dejal: »Komisija se je zavedala, da je naloga silno občutljiva. Kako torej poseči v tako dragoceno jedro, kot je Škofja Loka? Radikalno in moderno ali konzervativno? Ali pa na svež način, ki ne ruši skladnosti celote mesta, a daje pridih novega? Ravno to je ponudil nagrajeni predlog, ki se nam je zdel primeren. Zamisel, da avtorji sledijo mehkobi objektov in hiše naredijo mehke, ne tako moderno trde, se nam je zdela prava. Ko smo odprli avtorsko kuverto, smo videli, da je Čelna (severna) fasada ob vstopu v mesto 14 projekt pripravila močna ekipa. Za to risbo ni stala samo akademska veščina, ampak se skrivajo avtorji s praktičnimi dokazili. Ko smo predstavili natečajno rešitev, so bili odzivi zelo dobri.« Komisija se je v nadaljevanju še večkrat sestala. Po objavi v UL je investitor lahko pričel s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. V postopku pridobivanja le-tega je bila na podlagi sklepa natečajne komisije in v sodelovanju z ZVKD ter odborom za prenovo starega mestnega jedra naročena dodatna študija lupine objekta ob Jesharni. Na podlagi te študije se je komisija ponovno sestala in potrdila nove rešitve. Tako je objekt nekoliko spremenjen, kot je bil v prvotni natečajni rešitvi. Objekt bo imel 203 kvadratnih metrov poslovnih površin in 168 kvadratnih metrov stanovanjskih. Kritike Na neformalnem srečanju strokovne javnosti je bilo poleg članov komisije slišati le šibke glasove podpore projektu. Pa še tu se je pojavila Oktober 2011 Vzhodna fasada »Vabimo vse prisotne, naj se v prihodnje aktivno vključujejo v delavnice, natečaje ipd. v času, ko se še lahko vpliva na spremembe. « Tloris zasnove bojazen, da se bo zgradila le ta hiša in da je projekt smiseln le kot celota vseh treh zgradb na trgu. Večina kritik je letela na to, da objekt, ki je v gradnji, uničuje veduto na mesto, Nunsko cerkev in stolpiče Loškega gradu. Nadalje, da nima napušča, kot ostale hiše v Loki; da bo sneg padal direktno na pešce; predvsem pa, da so od- prtine prevelike in postavljene brez reda. Večina je bila mnenja, da celotna rešitev ni slaba, nekateri so celo rekli, da je odlična, a da nikakor ne sodi v ta del mesta, temveč bi bila primerna za postavitev kjerkoli na drugem delu Sore. Nekateri so se nagibali k bolj konzervativni obliki, nekdo pa je rekel, da bi mu bila bližja moderna arhitektura kot ta kompromis. Kritika je letela tudi na prehod na brv z bojaznijo, da bomo tam dobili še en Pekel. Prisotni so bili tudi jezni na ohlapne smernice ZVKD-ja, kot so dejali, ki da Loki ne dela dobro in je ne ščiti dovolj. Izrazili so bojazen, da bo Škofja Loka izgubila svoj značaj ter da v ožje mestno jedro sodi Študija fasad 15 konzervativni pristop itd. Ustavitev gradnje ni možna, ker poteka po veljavnem gradbenem dovoljenju, je pa vodja oddelka za okolje in prostor Tatjana Bernik pozvala vse prisotne, naj se v prihodnje aktivno vključujejo v delavnice, natečaje ipd. v času, ko se še lahko vpliva na spremembe. Klavdija Škrbo Karabegović Oktober 2011 V stavbo občine skozi Loško hišo Obnovili brv med Novim svetom in Vincarji 21. septembra so slavnostno odprli t. i. Loško hišo, ki je sedaj tudi novi vhod v občinsko stavbo. V tej večnamenski vstopni točki v mestno hišo so uredili prijetno, vsem občanom – tudi gibalno oviranim – lahko dostopno sprejemnico ter vložišče. V Loški hiši se nahaja občinski informator, ki svetuje in nudi ustrezno pomoč. Poleg tega bo Loška hiša služila kot sejna soba za seje odborov in komisij občinskega sveta. Krasijo jo značilni simboli škofjeloške identitete ter občinski grbi Kot so nam povedali na škofjeloški občinski upravi, so že pred leti opazili, da podkonstrukcija obstoječe železne ograje na brvi čez Selščico med Novim svetom in Vincarji vsako leto bolj prerjavi zaradi izvajanja zimske službe. Kot pravijo, pa je soljenje pozimi zaradi varnosti pešcev nujno in sicer Loška hiša, ki bo imela svoja vrata odprta za vse radovedne obiskovalce, turiste in popotnike in v kateri jim bomo z veseljem postregli s koristnimi informacijami in napotki. Tu bo na voljo brezplačni dostop do interneta, saj bomo do potrebno. Zaradi več kot očitne dotrajanosti so se odločili, da letos obvezno bodo pristopili k obnovi podkonstrukcije ograje. To so izvedli v začetku septembra, spomladi prihodnje leto pa nameravajo ograjo še pobarvati. Klavdija Š. K. V začetku septembra so obnovili podkonstrukcijo kovinske ograje na brvi čez Selščico med Novim svetom in Vincarji. V spomladanskih mesecih bodo ograjo še pobarvali. 400 tisoč evrov za Nunski vrt Loška hiša je nova vstopna točka v občinsko stavbo na Mestnem trgu. vseh pobratenih evropskih občin, zato je primerna tudi za manjše protokolarne sprejeme. Omeniti velja še kopije sklepnikov iz cerkve sv. Jakoba, ki krasijo strop Loke. »V starih kmečkih domovih je bila 'hiša' prostor, v katerem se je vse dogajalo. V njej so sprejemali goste, zato smo se tudi mi odločili, da ta prostor poimenujemo 'hiša', konca leta namestili dva računalnika, imeli pa bomo tudi časopisni kotiček. Pri nas se bodo lahko vsi okrepčali z znanjem in vedenjem o Loki. Upam, da bodo občani in drugi gostje v Loški hiši začutili dih Škofje Loke,« je ob tej priložnosti dejal župan mag. Miha Ješe. Klavdija Škrbo Karabegović Občina Škofja Loka je v začetku septembra prejela sklep Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) za sofinanciranje projekta izgradnje parkirišča Nunski vrt v višini dobrih 400 tisoč evrov oz. natančneje 417.139 evrov. Predmet sofinanciranja bodo naslednje aktivnosti: gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter gradbeni nadzor. Vrednost celotnega projekta skupaj z DDV znaša dobrih 960 tisoč evrov, SVLR pa ga bo sofinancirala v omenjenem znesku, in sicer v letošnjem letu 304.304 evrov ter prihodnje leto 112.835 evrov. Trenutno se na Nunskem vrtu izvaja izgradnja javne razsvetljave, dokončanje meteorne kanalizacije in posteljice na zgornjem platoju ter polaganje robnikov na spodnjem platoju. Kot so dejali na škofjeloški občini, dela potekajo skladno s terminskim načrtom. Gradbena dela bodo tako predvidoma dokončana spomladi prihodnjega leta. K. Š. K. Obvestilo prebivalcem Frankovega naselja Občina Škofja Loka poziva občane, naj glede na nov Pravilnik o javnih parkirnih mestih, danih v najem, vrnejo na občino podpisane pogodbe za najem parkirnega mesta na parkiriščih z nadstreški v Frankovem naselju in za novozgrajeno parkirišče brez nadstreškov v Frankovem na- selju. Možno je še oddati vlogo za najem parkirnega mesta z nadstreškom, če je uporabnik znan, in za prosta parkirna mesta na novozgrajenem parkirišču brez nadstreška. Vlogo dobite na občini. Občina Škofja Loka 16 Pogled na gradbišče Nunskega vrta v drugi polovici septembra Oktober 2011 Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka Demokracija po meri župana Spoštovane Ločanke in Ločani! Najprej bi se vam rad zahvalil za vašo podporo, ki ste mi jo izkazali na lanskoletnih lokalnih volitvah, saj sem z vašo pomočjo postal edini svetnik v občinskem svetu škofjeloške občine, ki je bil izvoljen na podlagi neposrednih glasov volivcev. Hvala vam za zaupanje. V prvem letu delovanja sem na občinskem svetu podal šestnajst pobud oziroma vprašanj. Med pomembnejšimi pobudami velja omeniti predlog za izvedbo natečaja 'Naj prostovoljec občine Škofja Loka'. Pobuda, da občinski svet zavzame stališče do napovedane ukinitve Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, se je uresničila s sklepom, v katerem smo izrazili nasprotovanje napovedani ukinitvi. Pobudi, naj se naj prične s pripravami na projekt Škofjeloški pasijon 2015, sem dodal pobudo za postavitev obeležja Škofjeloškemu pasijonu, ki bi Ločane in turiste opozarjalo na prihajajoče uprizoritve v letu 2015. Posredoval sem pri interventni obnovi Partizanske ceste na odseku mimo mestnega pokopališča, kjer je sedaj varen hodnik za pešce, obnovljen zid in urejen odvod padavinskih voda s cestišča. Tujcev, ki niso po pravici prosili za pomoč in beračili po mestu, ne opazim več, saj je šlo za organizirano beračenje, ki ni dovoljeno. Zadnja pobuda se navezuje na stopnjo pripravljenosti na državnem in lokalnem nivoju v primeru močnejšega potresa in večtedenskega izpada elektrike. Delovanje v občinskem svetu je zanimivo in razgibano, včasih zaskrbljeno, drugič nasmejano. Ne morem se znebiti slabega občutka, da je včasih bolj pomembno, kdo predlaga, kot pa sama vsebina predloga. Lep primer je natečaj 'Naj prostovoljec občine Škofja Loka', za katerega sem spisal predlog odloka, pa je bil večkrat zavrnjen z utemeljitvijo, da je odlok nepotreben in da bo za natečaj poskrbel župan s svojim razpisom. Ena izmed zanimivih potez je tudi izpustitev točke 'razno' na dnevnih redih sej občinskega sveta. Točka razno je bila zadnjič na dnevnem redu tretje redne seje, ko je občinski svet na pobudo SLS-a sprejel pod točko razno sklep o nasprotovanju nameravane ukinitve Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. Od takrat točke razno 17 ni več na dnevnem redu. Na zadnji seji je bil sprejet nov poslovnik občinskega sveta, ki vsebuje več nelogičnih in demokraciji škodljivih določb, za katere smo svetniki Slovenske ljudske stranke (SLS) skupaj z ostalimi opozicijskimi svetniki predlagali ustrezne amandmaje, vendar vsi niso bili sprejeti. Z novim poslovnikom je večina koalicijskih svetnikov omogočila županu, da se občinski svet lahko pogovarja praktično le še o zadevah z županovim privoljenjem. Hkrati pa je poslovnik v nasprotju s statutom občine. V upanju, da bo moralna drža spet postala vrednota, vas lepo pozdravlja in vam stoji ob strani občinski svetnik Slovenske ljudske stranke, Tomaž Paulus. Tomaž Paulus, občinski svetnik občine Škofja Loka Oktober 2011 Mladostniki vabljeni v MDC Blok 22. septembra je svoja vrata odprl dolgo pričakovani Mladinski dnevni center (MDC) Blok, ki se nahaja v neposredni bližini Osnovne šole Cvetka Golarja oz. natančneje v pritličju bloka Frankovo naselje 68. Namenjen je predvsem mladostnikom od dvanajstega do osemnajstega leta, v svojih (domačih) prostorih pa od 13. do 19. ure ponuja mesto za druženje, kvalitetno preživljanje prostega časa, pomoč pri učenju, svetovanje in še marsikaj. Pokukajte vanj, ne bo vam žal … Na razpis škofjeloške občine za vodenje mladinskega dnevnega centra se je javila in bila izbrane ekipa Familije. Sestavljajo jo posamezniki, ki že več let delajo z mladimi. Potem ko je v okviru Familije zaživel in bil s strani občine sofinanciran program za PUM-ovce brez loškega PUM-a (vabljeni vsi med petnajstim in petindvajsetim letom, ki so opustili šolanje), so želeli nadgraditi svoje delovanje. »Mladim z območja Trate in okolice želimo omogočiti, da bi v prostorih MDC Blok svoj prosti čas preživljali kar se da kakovostno, uspešno premagovali učne težave, saj jim bomo po potrebi nudili tudi učinkovito učno pomoč in podporo pri učenju, imeli pa bodo tudi možnost strokovnega svetovanja v primeru kompleksnejših problemov,« je povedala Anja Eržen, ki je skupaj z Nino Zakotnik koordinatorica Bloka. Del programa bosta krili sami, del pa s številnimi zanimivimi zunanjimi sodelavci. MDC BLOK bodo promovirali na vseh osnovnih in srednjih šolah v Škofji Loki, predvsem pa želijo poskrbeti za mlade z območja krajevne skupnosti Trata. Dogovarjajo se tudi za sodelovanje s številnimi drugimi institucijami v Škofji Loki, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi. MDC Blok bo omogočil različne delavnice na temo filma, fotografije, ustvarjanja, glasbe, plesa, športnih aktivnosti, družabnih iger, izletov, taborov in še in še. Prednost Bloka je tudi, da bo nudil pomoč pri učenju v obliki brezplačnih inštrukcij in delavnic s področja izboljšanja učnih metod. V primeru kompleksnejših težav pri učnem ali razvojnem procesu mladostnikov nudi MDC Blok nadgradnjo programa s pomočjo dela s celotno družino v okviru Šole za starše in individualnih razreševanj problemov v okviru Centra Familije, krovne organizacije novega mladinskega dnevnega centra. Uradna otvoritev za strokovno in zainteresirano javnost bo v drugi polovici oktobra. »Na občini Škofja Loka smo si zadali cilj, da odpremo dnevne mladinske centre v tistih delih mesta, kjer je gostejša populacija, aktivnosti pa manj. Pri tem sta bila izpostavljena Podlubnik in Frankovo naselje. Pri slednjem se je pokazala še večja potreba po preventivi. Prebivalci, krajevna skupnost in strokovni delavci so Mladostniki, vabljeni! MDC BLOK, tel. št.: 040 326 165, e-naslov: blok@familija.eu, www.familija.eu/blok. večkrat potožili, da je premalo otrok vključenih v prostočasne aktivnosti in da jih skrbi, da so otroci na ulici. Občina je zato prevzela aktivno vlogo pri vzpostavitvi mladinskega centra, v katerem bi mladina imela varen prostor za ustvarjanje, igro, učenje in tudi strokovno svetovanje. Največji izziv je bil zagotovitev prostora. Tu se je v prejšnjem mandatu zgodba tudi končala. Od hišnega sveta Frankovo naselje 68 smo najeli stanovanje, ki se nahaja v pritličnih prostorih. Menimo, da je lokacija enkratna. Če se projekt v Franko- vem naselju izkaže za uspešnega in ko najdemo primerne prostore v Podlubniku, nameravamo tudi tam odpreti podoben center. Z vzpostavitvijo centrov bomo v našem mestu vsem starostnim skupinam ponudili možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. V okviru škofjeloškega centra za socialno delo že deluje dnevni center za osnovnošolce, študenti so v naši občini zelo dobro organizirani, za vmesno generacijo pa bo poskrbel novo nastali MDC Blok,« je dodal loški podžupan Tine Radinja. K. Š. K. Posodobljena poslovalnica SKB v Škofji Loki SKB je posodobila poslovalnico v Škofji Loki na Kapucinskem trgu 4. Ob tej priložnosti so za vse obstoječe in nove stranke pripravili paket otvoritvenih ugodnosti in nagradno igro, odprtje pa so proslavili z donacijo OŠ Ivana Groharja. Za najmlajše imajo v poslovalnici tudi kotiček PAPI, v katerem se bodo lahko zabavali, medtem ko bodo njihovi starši urejali finančne posle. Na uradni otvoritvi posodobljene poslovalnice, 22. 9. 2011, so goste sprejeli glavni izvršni direktor Gerald Lacaze, namestnica glavnega izvršnega direktorja Vojka Ravbar, direktorica poslovne enote Gorenjska Maja Kepic Osojnik, vodja poslovalnice Damjan Čenčič in ostali zaposleni v tej poslovalnici. Dogodek je otvorila Maja Kepic Osojnik. Sledil je pozdravni nagovor glavnega izvršnega direktorja Geralda Lacaza in govor Vojke Ravbar. Sladnja je poudarila pomen poslovalnice in donacije za lokalno okolje. Na odprtju sta glavni izvršni direktor in namestnica glavnega izvršnega direktorja predala še donacijski ček za OŠ Ivana Groharja, ki ga je prevzel ravnatelj Zlatko Košič. V zahvalo za donacijo in predstavo PAPI so otroci ob otvoritvi pripravili glasbeni nastop in razstavo likovnih del, ki je na ogled v poslovalnici. Uradno so s prerezom traku poslovalnico odprli Gerald Lacaze, Vojka Ravbar in Damjan Čenčič. V četrtek in petek, 6. in 7. oktobra, bodo v poslovalnici organizirali dneve odprtih vrat, na katerih se 18 boste lahko posladkali s palačinkami ter si na kolesu presenečenja privrteli eno izmed praktičnih daril. Oktober 2011 Nagrada Loški gimnaziji Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS ter Ministrstvo za šolstvo in šport sta v ponedeljek, 26. septembra 2011, Gimnaziji Škofja Loka podelila evropsko jezikovno priznanje za leto 2011, in sicer za dva projekta: za tujejezični recital JEZIK – KULTURA IN TRADICIJA v okviru Unescovega nacionalnega projekta in za Rusijado – vseslovenski festival šol z ruščino. Evropsko jezikovno priznanje je nagrada, ki se podeljuje najbolj inovativnim projektom na področju izobraževanja in učenja jezikov. Je pobuda, ki prispeva k večjemu ozaveščanju o jezikovni raznolikosti v Evropi. Slovenija sodeluje v tej pobudi že od leta 2002. U. O. Preprosti in nezahtevni objekti ter gradbeno dovoljenje V septembrski številki Loškega utripa smo po pomoti zapisali, da lahko brez gradbenega dovoljenja postavite tudi garažo ali bazen, oboje do določene velikosti. Garaža in bazen (mejne velikosti so določene z uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost) spadata med nezahtevne objekte in zanju potrebujete gradbeno dovoljenje, tako da čisto brez dovoljenj ne bo šlo. Kot sta povedali Maša Primožič in Judita Stanonik s škofjeloške upravne enote, brez gradbenega dovoljenja lahko postavimo le enostavne objekte (tudi določene z uredbo). Za te objekte je določena največja dovoljena velikost, pa tudi namembnost. Tako je nadstrešek (do višine 3,5 metra in velikosti do 30 kvadratnih metrov ga lahko postavimo brez gradbenega dovoljenja) lahko namenjen le za shrambo osebnih vozil ali zabojnikov. Prav tako so preprosti objekti lahko postavljeni samo na zemljišču, ki pripada hiši. Za nezahtevne objekte (kamor spadata tudi bazen in garaža) pa potrebujemo gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. Na upravni enoti so izdali zloženko Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, ki jo lahko dobite v stavbi upravne enote, v njej pa so zapisane najpomembnejše informacije in koraki do izdaje gradbenega dovoljenja. Če niste povsem prepričani, v katero kategorijo spada objekt, ki ga nameravate graditi, najprej preverite v uredbi. Če še vedno ne veste, kako se lotiti pridobivanja morebitnih dovoljenj, pa se vsekakor obrnite na upravno enoto, kjer vam bodo z veseljem pomagali. Tatjana Rant 19 Oktober 2011 Filatelisti v počastitev 20 let samostojnosti Slovenije Filatelistično društvo (FD) Lovro Košir Škofja Loka je v sodelovanju z Občino Škofja Loka, Filatelistično zvezo Slovenije in Pošto Slovenije v Sokolskem domu pripravilo državno filatelistično razstavo z naslovom 20 let samostojne Slovenije (1991–2011). S filatelističnim gradivom so predstavili prelomne dogodke v zgodovini slovenskega naroda. Na razstavi so sodelovali priznani filatelisti mag. Bojan Bračič, dr. Janez Cerkvenik, dr. Veselko Guštin, Igor Pirc in Janko Štampfl ter Filatelistično društvo Maribor in filatelistični krožek Osnovne šole Škofa Loka-Mesto z zbirkami, ki predstavljajo izdajo vseh slovenskih poštnih znamk in zgodovino poti do samostojne Slovenije. Preko deset različnih tematskih sklopov nas je popeljalo po zgodovini na nekoliko drugačen način, hkrati pa nas opozorilo na lepoto in bogato kulturno dediščino Slovenije. Zbirke so bile predstavljene v kar 67 vitrinah (v eni vitrini je dvanajst listov), najobsežnejša pa je bila zbirka dr. Janeza Cerkvenika 'Samostojna republika Slovenija (1991–2011)' v šestnajstih vitrinah. Predsednik FD Lovro Košir mag. Srečko Beričič je predstavil razstavljene zbirke, med katerimi so številne prejele nagrade in visoke uvrstitve na državnih in med- narodnih tekmovanjih. Tako so naslednje zbirke na mednarodnih tekmovalnih filatelističnih razstavah prejele visoka zlata odličja, in sicer zbirka dr. Veselka Guština 'Na Primorskem ni bilo verigarjev', mag. Bojana Bračiča 'Parlament – prva znamka Republike Slovenije' in Igorja Pirca 'Correspondenz– Karte–Listnica 1871–1875'. V nadaljevanju sta nekaj besed spregovorila tudi škofjeloški župan mag. Miha Ješe in predsednik Filatelistične zveze Slovenije Igor Pirc. Prvi je poudaril, kako je ponosen, da je župan mesta, v katerem deluje tako plodno filatelistično društvo, ter jim zaželel še veliko uspeha in tovrstnih razstav, hkrati pa je pozdravil goste iz Freisinga. »Glede nato, da sta poštna znamka in poštni žig del državne simbolike, marsikatere zbirke odsevajo zgodovinske trenutke ugašanja ene državnosti in rojevanja druge. Po zaslugah nekaterih Prva slovenska znamka z motivom verigarja je izšla 3. januarja 1919, izdala pa jo je poštna direkcija v Ljubljani. Načrt za t. i. verigarja je pripravil akademski slikar Ivan Vavpotič. Upodobil je telovadca Staneta Derganca. Golega atleta prikazuje kot sužnja, ki trga verige avstro-ogrskega jarma, v ozadju pa so upodobljeni sončni žarki z naznanilom svobode slovenskega naroda. slovenskih poštnih delavcev smo z znamko samostojne Slovenije obeležili prav trenutek naše uradne razglasitve samostojnosti,« je dejal Pirc in dodal, da je škofjeloško FD Lovro Košir eno najdejavnejših v Sloveniji, še posebno pa je pohvalil njihovo delo z mladimi. FD Lovro Košir Škofja Loka je ob državni filatelistični razstavi 20 let samostojne Slovenije izdalo priložnostni poštni žig in dotiska- no dopisnico, za katero je idejni osnutek izdelala akademska slikarka Maja Šubic. Za kulturno popestritev odprtja razstave, ki je bila na ogled od 12. do 19. septembra v Sokolskem domu, sta poskrbela brata Janez in Jernej Hostnik. Klavdija Škrbo Karabegović Utrinek z otvoritvene razstave Zbirke so bile predstavljene v kar 67 vitrinah. Nekatere med njimi so na mednarodnih tekmovalnih filatelističnih razstavah prejele visoka zlata odličja. Za kulturni program ob otvoritvi državne filatelistične razstave 20 let samostojnosti sta poskrbela brata Janez in Jernej Hostnik. 20 Oktober 2011 Rezervni deli in vse, kar potrebujete za va{e vozilo AVTO www.avtodeli-markovic.si ^ISTIMONosilec ZALOGE! za kolesa Thule ProRide Akumulatorji Topla Ob zamenjavi staro za novo 15% popusta 75,53 EUR Metlice brisalcev Valeo-SWF V oktobru 15% popusta PRI NAS DOBITE LE ORIGINALNE IN ORIGINALOM ENAKOVREDNE REZERVNE DELE! tel.: 04/51-55-900 GSM: 041/705-278 21 e.mail: info avtomarkovic.si Oktober 2011 Na Mestnem trgu se je spet dogajalo Razvojna agencija Sora je pod pokroviteljstvom štirih škofjeloških občin (Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri) pripravila letos že desete Dneve turizma na Loškem. Pričeli so se 22. septembra s predstavitvijo vodnika Slikar Jernej iz Loke in njegova dela na Loškem ter ogledom fresk po okoliških cerkvah. Dnevi turizma so se zaključili prvega oktobra na pisanem Mestnem trgu, kjer smo lahko občudovali dela slikarjev in rokodelcev z loškega območja, s Koroške, Obsotelja, Kozjanskega in avstrijske Koroške. Ob zaključku so slavnostno odprli nov Center za domačo in umetnostno obrt. Seveda niso manjkale niti delavnice. Dnevi turizma na Loškem so letos prvič sovpadli z Dnevi evropske kulturne dediščine. Zato smo na vrhuncu dogajanj, v soboto, 24. septembra, na Mestnem trgu med stojnicami opazili tudi tiste, na katerih so predstavljali pobrateno češko mesto Tabor. Iz Tabora je prišel tudi Swing band, ki je skupaj s ptujskimi plesalkami in škofjeloškim Jazz je kul bandom pisanemu Mestnemu trgu dodal še glasbeno noto. Na Mestnem trgu so se na zadnjo septembrsko soboto s svojimi stojnicami predstavila turistična društva škofjeloškega območja, Združenje zgodovinskih mest Slovenije je predstavilo mesto Ptuj, na stojnicah pa smo lahko nakupovali po mili volji. Manjkalo ni niti lepih in uporabnih izdelkov, prav tako dobro pa so bile založene stojnice z živili. S svojo stojnico se je predstavil adrenalinski park Storž, zraven nje pa so pripravili Videli smo lahko, kako se prede na kolovrat. mini adrenalinsko preizkušnjo, na kateri so se uspešno preizkušali predvsem otroci. Imeli smo edinstveno priložnost preizkusiti kulinarično ponudbo pobratenega češkega mesta Tabor. Na njihovih stojnicah smo lahko pogasili žejo in se najedli, za obiskovalce pa so pripravili darilca in različne letake. Prvič so odprli Center za domačo in umetnostno obrt (uradno odprtje se je zgodilo en teden kasneje), tako da smo si lahko ogle- Pestra in prijazna ponudba češkega mesta Tabor Prosvetno društvo Sotočje je vabilo na gledališko predstavo Mary Poppins. dali razstavo rokodelskih izdelkov. Turistično društvo Škofja Loka je pripravilo brezplačno vodenje po tematski poti Pot treh gradov z loškima pripovedkama na Starem gradu. Pestro dogajanje se je nadaljevalo še cel teden. Dnevi turizma na Loškem so se namreč zaključili prvega oktobra. Tatjana Rant Akademska slikarka Agata Pavlovec je tudi tokrat pripravila delavnico za otroke. 22 Oktober 2011 Ekološke srede na Mestnem trgu Na Mestnem trgu se spet dogaja nekaj novega. Občina Škofja Loka je namreč skupaj z Razvojno agencijo Sora pripravila poskusni projekt Ekološka tržnica. Vsako sredo od 16. do 19. ure si lahko ogledujemo tržnice z ekološkimi pridelki in izdelki ter na njih nakupujemo. Ekološke tržnice so se v Škofji Loki pričele z začetkom septembra, sredine popoldneve na Mestnem trgu pa bodo poživljale do 9. novembra. Ponudba je prišla s strani občine, ki projekt subvencionira, za izvedbo pa je poskrbela Razvojna agencija Sora (RA Sora). Na tržnicah se predstavljajo društva in ekološke kmetije, izdelke pa lahko tudi kupimo. Na RA Sora so z odzivom zadovoljni. Kot je povedala Jerneja Lotrič, so ponudniki, glede na to, da v Škofji Loki prej ni bilo redne ponudbe ekoloških pridelkov in izdelkov, prijetno presenečeni. Tudi kupci so nad ponudbo navdušeni. Kot je povedala Lotričeva, so nekateri že spraševali, če bodo tržnice ob sredah redno potekale. Očitno jim je bilo všeč, kar so kupili. Informativne prijave so na RA Sori sicer že pobirali, Lotričeva pa je povedala, da se ponudniki lahko še vedno prijavijo, saj spodbujajo čim bolj pestro ponudbo. Poleg ekoloških izdelkov ponudbo dopolnjujejo tudi nosilci blagovnih znamk Babica Jerca in Dedek Jaka – naravni izdelki s škofjeloških hribov. Med ekološko ponudbo lahko najdemo sadje, zelenjavo, sokove, jabolčni kis, marmelade, jajca, različne vrste moke, peciva, testenine, pa tudi čajne mešanice, razne namaze, zelišča, suho sadje, jušne osnove, med … Lotričeva je povedala: »Težimo k temu, da bi bila ponudba čim bolj pestra, da bi kupci na enem mestu dobili bogato ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Letos se ekološke tržnice izvajajo pilotno, vendar že načrtujemo organizacijo ekoloških tržnic za naslednje leto. Upamo, da bomo ekološko ponudbo razširili na ostale ekološke izdelke, kot so naravna kozmetika, čistila itd.« Izvedeli smo, da gre pri eko- Ponudba na ekoloških tržnicah je pestra in pisana. loških tržnicah tudi za spodbujanje ekološkega kmetovanja na Škofjeloškem. Pomembno je, da je veriga med proizvajalcem in kupcem čim krajša. Tako veš, kdo je pridelal hrano, ki jo uživamo. Ob sredah se je očitno res vredno sprehoditi po Mestnem trgu in POOBLA[^ENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL vozila na zalogi – dobava takoj ZIMSKE GUME GRATIS!* Slika je simbolna. *velja za vse modele Suzuki Povpre~na poraba goriva: 4,9 - 7,2 l/100km, emisija CO:2 129 - 165 g/km. Povpre~na poraba goriva in emisija je odvisna od vrste in modela vozila. Na{a ponudba - va{a ugodnost li~arske in kleparske storitve, v primeru {kode na va{em vozilu poskrbimo za popravilo, sodelujemo z vsemi zavarovalnicami. Slike so simboli~ne. Sodelujemo z vsemi zavarovalnicami - za pla~ilo poskrbimo mi! 23 si napasti oči nad pisano ponudbo ekoloških izdelkov. Škofja Loka je še vedno pisana in, kar je še pomembnejše, z ekološkimi tržnicami na nek način nadaljujemo akcijo Loško je ekološko. Tako bo Škofja Loka tudi vedno bolj zdrava. Tatjana Rant Oktober 2011 Dnevi kulturne dediščine posvečeni petstoti obletnici potresa Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so namenjeni popularizaciji, promociji in seznanjanju s kulturno dediščino, ki je zapis naše zgodovine. Če se zavedamo preteklosti, lahko kvalitetno gradimo tudi našo prihodnost. DEKD, kot pove že ime, potekajo na območju celotne Evropske unije. »Letošnja krovna tema je prostovoljstvo, a smo se v Škofji Loki odločili, da Dneve turizma posvetimo petstoti obletnici potresa, ki jo obeležujemo ravno letos. Kot pri vseh naravnih katastrofah so tudi pri tem potresu veliko vlogo imeli prostovoljci,« je povedala koordinatorica DEKD v Škofji Loki Mateja Hafner Dolenc. DEKD so se v Škofji Loki pričeli s predavanjem in razstavo Homanova hiša 1511–2011, ki sta jo pripravili Mateja Kavčič in Minka Osojnik iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Potres leta 1511 je namreč prizadel tudi Homanovo hišo, ki velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov mesta. Hiša je bila po potresu temeljito obnovljena in predelana. Kot zanimivost velja povedati, da del freske na Homanovi hiši datira pred potresom, del pa po njem. Pisnih virov in grafičnih prikazov o Homanovi hiši ni veliko, so pa toliko bolj zgovorni stavbni in likovni elementi hiše, iz katerih lahko razberemo zgodovino. Največ teh elementov se je ohranilo ravno na fasadi, pomolih, portalih, okenskih okvirih itd. Iz bogatih stavbnih in likovnih elementov se da narediti zgodovinski pregled, kar je pokazala tudi predavateljica Kavčičeva. Sledilo je predavanje dr. Franceta Štukla, izjemnega poznavalca Škofje Loke, njene zgodovine, kulturne dediščine itd. Že v okviru lanskih DEKD je dr. Štukl pripravil predavanje, v katerem je spregovoril o dograjevanju hiš na podeželju, letos pa je svoje predavanje naslovil Dograjevanje mestnih in predmestnih hiš po potresu. Skozi vire, predvsem pa skozi 'branje' stavbnih elementov, zlasti fasade, je z bogatim slikovnim gradivom prikazal, kako so se hiše dograjevale in modernizirale, ne pa podirale. Tako na eni hiši lahko vidimo ostanke več stoletij in različnih kulturnih obdobij. Zanimivo je bilo tudi predavanje dr. Darka Likarja s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki je nosilo naslov Razvoj Loke v obdobju po potresu. Predavatelj se ni omejil zgolj na obdobje nekaj let po potresu, ampak je predstavil urbanistični razvoj mesta vse do današnjih dni, kakšen je bil prostorski razvoj Škofje Loke, kako je dobivala nove funkcije in se širila. Osrednji dogodek letošnjih DEKD pa je bila predstavitev knjige dr. Franceta Štukla Po poti kulturne Mateja Kavčič med predavanjem o Homanovi hiši. dediščine Škofje Loke – sprehod skozi vasi Škofje Loke in vasi v spodnjem porečju Poljanske Sore. Veliki poznavalec Škofje Loke nas Dnevi evropske kulturne dediščine so se v Škofji Loki letos pričeli s predavanjem in razstavo o Homanovi hiši od leta 1511 do današnjih dni. 24 je ponovno spomnil, koliko lepega skriva škofjeloško območje in da smo na to lahko več kot ponosni. Klavdija Škrbo Karabegović Oktober 2011 Turisti ostajajo v Škofji Loki V poletnih mesecih smo lahko na škofjeloških ulicah opazili lepo število turistov. Ali gre zgolj za prehodne goste ali pa v mestu na sotočju dveh Sor ostanejo tudi kakšen dan več, smo vprašali pri Turističnem društvu (TD) Škofja Loka in pri Turizmu Škofja Loka (nekdanji LTO Blegoš). Pri obeh ugotavljajo, da so nočitvene kapacitete bistveno bolj zasedene kot nekoč. »Vrhunec turistične sezone, ki je bil sicer avgusta, se je zaradi lepega vremena prevesil v september. Turisti sprašujejo predvsem po znamenitostih v mestu in okolici. Prevladujejo starejši pari, nato mladi brez družin, vmesnih generacij je manj. Turisti prihajajo z različnih celin, največ pa razdelimo angleškega promocijskega materiala. Težko bi rekel, katerih turistov je največ, v primerjavi s prejšnjimi leti pa opažamo porast turistov iz vzhodnoevropskih držav, torej z Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. Po naših ocenah turistov ni bistveno več kot pred leti, po drugi strani pa opažamo, da so nočitvene kapacitete bistveno bolj zasedene kot nekoč, še posebno v času turistične sezone. Lastniki so zadovoljni tudi s številom nočitev pred in po sezoni. Dolgoletno vlaganje v promocijo se torej pozna na dolgi rok. To, da turisti ostajajo v Škofji Loki več kot en dan, je zelo pozitivno za naše mesto. Moramo pa priznati, da je viden upad kupne moči, kar se pozna pri prodaji spominkov in drugih izdelkov v naši trgovini,« je povedal strokovni sodelavec TD Škofja Loka Marko Pleško. V Turizmu Škofja Loka pa opažajo bistveno povečan obisk turistov. Tako se je junija pri njih ustavilo 636 obiskovalcev, julija 950 (lanskega junija 680) in avgusta kar 1347 obiskovalcev (lani avgusta 1000). Govorimo torej le o številu turistov, ki so se ustavili v njihovih prostorih na Kidričevi cesti. Prevladujejo Slovenci, Francozi, Španci, Avstrijci, Italijani, Nemci in turisti iz Velike Britanije, sicer pa prihajajo z različnih koncev sveta. »Njihov prvi motiv je obisk starega mestnega jedra in muzeja na Loškem gradu, veliko pa jih sprašuje tudi po cerkvi v Crngro- bu. Napotimo jih še do Nacetove hiše in v Kapucinsko knjižnico. Svetujemo jim, naj se po stranskih poteh napotijo čez Selško dolino in Sorico proti Bohinju ali pa skozi Poljansko dolino in Žiri proti Logatcu in Postojni. Da na teh poteh vidijo čim več lepot in se ne vozijo samo po avtocestah. Za te napotke so nam zelo hvaležni. Letos smo organizirali brezplačna sobotna vodenja po mestu v slovenskem in angleškem jeziku, ki so bila za prvo leto dobro obiskana. Veliko je enodnevnih, prehodnih turistov. Opažamo, da je več tistih, ki ostanejo pri nas dan ali dva. Večina jih sicer rezervacijo opravi že prej, preko interneta, zato je trženje prek tega medija nujno, sicer pa smo tudi mi velikokrat posredovali namestitvene kapacitete in rezervirali za turiste,« je povedala Andreja Križnar iz Turizma Škofja Loka, kjer so najbolj veseli povratnih informacij turistov. Slednji pohvalijo njihove dobre napotke in informacije ter pravijo, da so ljudje v Škofji Loki prijazni, srednjeveško mestece pa simpatično, zanimivo in s posebnim utripom. Klavdija Škrbo Karabegović Smu~arski center Cerkno vam ponuja mo`nost, da si smu~arske vozovnice za sezono 2011/2012 kupite v predprodaji po izjemno ugodnih cenah: -20% 2. del predprodaje: 1. 11. 2011 – 30. 11. 2011 -10% 1. del predprodaje: 1. 10. 2011 – 31. 10. 2011 Ne zamudite predprodaje in kupite smu~arske vozovnice za NAJBOLJ[E SLOVENSKO SMU^I[^E V SEZONI 2011/2012. Vsem kupcem, ki so v zadnjih treh sezonah kupili sezonsko vozovnico pa podarjamo vstopnico za 10-kratni obisk bazena v Cerknem! Prisr~no vabljeni, da nas obi{~ete! Vse informacije in naro~ila na tel.: 05/37-43-400 ali e-mail: info hotel-cerkno.si Oglejte pa si tudi na{i internetni strani www.ski-cerkno.com in www.hotel-cerkno.si 25 Oktober 2011 Utrjevali češko-slovenske vezi Od 9. do 11. septembra je občinska delegacija, ki so jo spremljali člani Foto kluba Anton Ažbe in dijaki evropskega oddelka loške gimnazije, obiskala pobrateno mesto Tabor na Češkem, kjer so poskrbeli, da so se že tako močne vezi med Ločani in Čehi še bolj utrdile. Tabor so obiskali v času, ko tam organizirajo srednjeveške dneve, imenovane Taborska setkany oz. Taborska srečanja, ki so pravzaprav praznovanje spomina na husitsko gibanje in upor v petnajstem stoletju. Letošnja Taborska srečanja so bila še posebno slovesna, saj so bila organizirana že dvajsetič, sodelovali pa so številni gostujoči iz pobratenih mest. Začetki sodelovanja z mestom Tabor segajo že v leto 1999, pobudniki pa so bili člani Foto kluba Anton Ažbe, med njimi predvsem Peter Pokorn. Mesti sta uradno pobrateni od leta 2006. V tem času so se spletle številne prijateljske vezi in mesti sodelujeta na več področjih. Letos je škofjeloški župan za skrbnika sodelovanja s pobratenim mestom Tabor imenoval mag. Aleksandra Igličarja, sicer predsednika Muzejskega društva Škofja Loka. Kot smo že omenili, so na tokratni obisk odpotovali tudi loški fotografi, ki so ob tej priložnosti v mestu Oparany pripravili razstavo Lepote Slovenije, katere otvoritve se je udeležila tudi slovenska veleposlanica na Češkem Smiljana Knez. Pred odprtjem so v mestu posadili lipo slovensko-češkega prijateljstva, ki je že petintrideseta tovrstna lipa, posajena na Češkem. Mag. Andreja Ravnihar Megušar iz škofjeloške občinske uprave je obisk veleposlanice izkoristila in se z njo dogovorila za razstave loških avtorjev s pasijonsko tematiko v Pragi in za gostovanje čeških umetnikov v Škofji Loki prihodnje leto. V Tabor so šli tudi dijaki evropskega oddelka loške gimnazije, in sicer na izmenjavo. Sodelovanje med gimnazijama in bogata izmenjava izkušenj potekata že od leta 2008, z mestom Tabor pa sodeluje tudi Srednješolski center Utrinek z viteškega turnirja (foto: Aleksander Igličar) Škofja Loka. Poleg Taborskih srečanj je poseben dogodek predstavljalo srečanje pred lipo slovensko-češkega prijateljstva v Taboru, ki so jo posadili leta 2000. »Na lipo sva z vodjo občinske uprave mesta Tabor Lubomirjem Šramekom simbolično privezala trak z loško zastavo, ki izkazuje naše spoštovanje ter zahvalo za medsebojno sodelovanje in željo, da bi se le-to še dolgo uspešno nadaljevalo,« je povedal mag. Igličar. Ločane je sprejel tudi župan mesta Tabor Skupinska fotografija pred lipo slovensko-češkega prijateljstva v Taboru (foto: Peter Pokorn – Locopolitan) 26 Jiri Fišer. Ker letos mineva pet let od podpisa pogodbe o pobratenju med mestoma, se je ob tej priložnosti mag. Igličar v imenu škofjeloškega župana slovesno podpisal v posebno knjigo gostov. Čehi so obisk vrnili v okviru Loških dni turizma, pri katerih so aktivno sodelovali. Gostje iz Tabora so se skupaj z loškimi gostitelji tudi pri nas zbrali pred lipo slovensko-češkega prijateljstva, ki je bila posajena leta 2001 pred Osnovno šolo Škofja Loka – Mesto. Klavdija Škrbo Karabegović Oktober 2011 S KIT-om v svet pravljic V letošnjem letu smo v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka za naše najmlajše bralce pripravili dve novosti: pravljične kovčke in KIT-ove nahrbtnike. Enaindvajset pravljičnih kovčkov – v vsaki enoti so po trije, v Škofji Loki pa jih je šest – smo napolnili z različnim knjižničnim gradivom. Med od desetimi do petnajstimi knjižničnimi enotami so slikanice s pravljicami, poučna knjiga, priročnik za ustvarjanje, DVD, zgoščenka s pesmicami, otroška revija in ročna lutka. Vsako gradivo ima osrednjega pravljičnega junaka. To so zmaj, palček, kralj in kraljica, žaba, lisica, medved, čebela … Pravljični kovček si naši najmlajši člani lahko izposodijo le v spremstvu staršev, in sicer za cele tri tedne. Knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki in v krajevnih knjižnicah redno obiskujejo tudi skupine otrok iz vrtcev. Prihajajo, da prisluhnejo pravljici, vedno pa si izposodijo tudi knjige, običajno si vsak otrok izbere po eno. Knjige odnašajo v vrečkah, ki se kaj hitro strgajo. Zato smo se odločili, da jim podarimo nahrbtnike, s katerim bi še raje prihajali med knjižne police in odnašali izposojene knjige. S prošnjo smo se obrnili na različna podjetja v Škofji Loki in okolici in nekatera so se velikodušno odzvala. Naprej je s projektom začela knjižničarka Majda v Krajevni knjižnici Žiri, za katero so promocijske nahrbtnike prispevala podjetja Alpina, Mapro, Andi, M Sora, Gluhicom, Pohištvo Žakelj, Ika in podjetje Etiketa. Sledila ji je knjižničarka Tatjana v Krajevni knjižnici Železniki, odzvalo se je podjetje Domel. Tudi osrednja knjižnica v Škofji Loki ni hotela zaostajati. Na prošnjo so se odzvali založba Avrora ter podjetji Sintal in Freising, ki so knjižnici podarili nahrbtnike, druga pa so nam namenila denarna sredstva, s katerimi smo v papirnici Tops, ki je poskrbela za ugodne cene, lahko kupili želene nahrbtnike. Donatorji so Gorenjska banka, Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka, študentski servis Zamorc, podjetja Dimko in Obrtnik iz Škofje Loke, Bz & Co trade iz Ljubljane, cvetličarna Flora, Avtoservis Paulus, Sečnik Transport, Habjan transport, Avtohiša Luši- na in kmetijska trgovina Cegnar. V žirovskem podjetju Etiketa so vse nahrbtnike opremili z našim logotipom in logotipi omenjenih podjetij. Vsem se v imenu otrok, ki so z navdušenjem sprejeli naši novosti, prijazno zahvaljujemo. Danijela Dolinar Pravljični kovčki Breval d.o.o., Kidri~eva cesta 66b, 4220 [kofja Loka Tel.:, 04/513-05-30, E-mail: breval siol.net Delovni ~as: vsak dan od 7.30 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 Udarno kladivo HM0871C Univerzalno elektropnevmatsko kladivo, ANTI VIBRATION TECHNOLOGY - znatno manj vibracij, SDS-Max vpenjalna glava 00 649, Polavtomatsko kladivo SDS+ Hitachi DH24PC3 + gratis pribor Nazivna mo~ 800 W, {t. vrtljajev 0-1.150 min-1, te`a 2,4 kg 00 198, Vrtalni vija~nik 14,4 V, 1,5 Ah BDF343RHE - shitri polnilec, vrtilni moment 36 Nm + darilo Werbe2020 - Kapa Makita 00 219, Akumulatorski vrtalnik vija~nik Hitachi DS12DVF3 Vrtilni moment 26 Nm, {t. vrtljajev brez obremenitve 0-350/1.050 min-1 Napajanje 10,8 V / 1,5 Ah Li-ion, vrtilni moment 22 Nm, te`a 1 kg 90 129, Kotni brusilnik Hitachi G12SR3 90 129, 27 Akumulatorski vija~nik vrtalnik Hitachi DS 10DFL Nazivna mo~ 730 W, {t. vrtljajev 10.000 min-1, navoj vretena M14, premer plo{~e 115 mm, te`a 1,4 kg 90 55, Cene so z DDV. Akcija velja do razprodaje zalog. Napake v tisku so mo`ne. Slike so simboli~ne. Mesec orodij! Na zalogi {e mnogo ve~! Oktober 2011 Zlata maturanta in zelo uspešna olimpijca Na škofjeloški gimnaziji so na svoje dijake in dijakinje večkrat upravičeno ponosni. Letošnja zlata maturanta Tilen Potisk iz Poljan in Škofjeločan Klemen Kloboves pa zagotovo zaslužita nekaj vrstic tudi v Loškem Utripu. Oba sta se uvrstila na olimpijado in tam dosegla izjemne uspehe. Tilen: Pri kemiji je najprej praktični test, pri katerem imaš tri naloge. Morali smo na primer sintetizirati eno spojino, nato smo morali ti dve spojini spet ločiti in izračunati izkoristek. Ocenjevali so, kakšen je bil izkoristek – kako dobro narediš nalogo. Morali smo tudi titrirati – v neznani spojini določiti število določenih ionov. Ta praktični del je trajal pet ur. Žal gimnazijci na tem področju nimamo toliko izkušenj, praktičnega dela je veliko premalo. Nekateri se pripravljajo na olimpijado celo leto. Tudi teoretičen del traja pet ur, dobiš trideset strani nalog. Pri nalogah so opisani zanimivi kemijski procesi, je pa veliko računanja, pisanja. Klemen se je v letošnjem poletju udeležil kar dveh olimpijad, svetovne na Tajskem, na kateri je dosegel bronasto kolajno, na srednjeevropski olimpijadi na Poljskem pa mu je enajsto mesto prineslo srebrno medaljo. Tilen se je v začetku julija udeležil kemijske olimpijade v Turčiji in domov prinesel bronasto kolajno. Ker nas je zanimalo, kako sta prišla do takih uspehov, smo oba povabili na kavo in zanimiv klepet. Kako pravzaprav prideš do olimpijade? Prav veliko dijakov ne gre na taka tekmovanja. Tilen: Najprej smo se na gimnaziji pripravljali s profesorjem Šušteršičem in tako dobivali osnovo. Potem nas je prijavil na tekmovanje, ki velja kot izbor za olimpijado. Na ta izbor sva šla že lani oba s Klemenom, jaz pa sem se ga udeležil tudi letos in uspelo mi je priti na olimpijado. Na tekmovanju za kemijo so štirje testi in na podlagi teh rezultatov so določili štiri dijake iz Slovenije, ki smo šli naprej na olimpijado. Klemen: Za računalništvo sta kar dve državni tekmovanji, eno pripravlja Zveza za tehnično kulturo, eno pa Inštitut Jožef Stefan. Na teh tekmovanjih, jaz sem šel na obe, izberejo najboljše, ki se potem udeležijo še enega tekmovanja, na katerem ponovno izberejo najboljše. Doma se že dolgo časa ukvarjam z računalništvom. V začetku tretjega letnika sem se zanimal za tekmovanja, pa me je profesor Špolad prijavil Tilen Potisk je s kemijske olimpijade prinesel bronasto kolajno. v Ljubljano na Zavod za računalniško izobraževanje, kjer smo se pripravljali. Imel sem srečo, da sem že lani prišel na olimpijado, letos pa tudi. Oba sta tudi zlata maturanta. Pa je bil kakšen predmet na maturi, ki ni šel tako zlahka? Oba: Slovenščina. Tilen: Opazil sem, da je družboslovje veliko težje. Tudi, če gledam objektivno, ne samo subjektivno. Naravoslovje je pa kar prelahko. Tudi matura najbrž postaja lažja, ker je vsako leto več zlatih maturantov. Klemen: Mislim, da se standardi nižajo v celem šolskem sistemu. Seveda je odvisno tudi, kaj komu bolj ustreza. Zase sicer ne bi rekel, da mi jeziki ne ležijo, ker pri drugih jezikih nisem imel nobenih problemov, razen pri slovenščini. Ali pa sem samo tak antitalent za slovenščino. Pri tujih jezikih se učimo, kako govoriti, se izražati, pri slovenščini se pa že v osnovni šoli Kakšne so naloge na tekmovanjih? Klemen: Tekmovanje je v programiranju, se pa zelo povezuje z matematiko. Za opisan problem moraš narediti program, ki ga reši. Ta program oddaš in oni ga s testnimi primeri preizkusijo, če deluje. Ocenjujejo pa ne samo točnosti, ampak tudi hitrost programa. Nalogo lahko rešiš tako, da naročiš računalniku, naj preizkusi vse možnosti. To načeloma deluje, ko pa se poveča število podatkov, pa bi računalnik za reševanje potreboval neko nerazumno obdobje in je treba narediti bolj učinkovit postopek. Pri tem moraš znati programirati, pa še algoritme moraš obvladati. sploh ne učimo več tega, ampak samo neke literarne analize, stavčne člene … To je sicer vse samo po sebi v redu, ampak mislim, da bi bolj moral biti poudarek na tem, da bi se učili praktično se izražati. Ja, tudi v pogovor o šolskem Klemen Kloboves se je udeležil kar dveh olimpijad in dobil srebrno ter bronasto kolajno. sistemu smo zašli. Ob zanimivih razmišljanjih mladih sogovornikov lahko trdim, da bi bilo včasih dobro, če bi se odgovorni pred kakšnimi spremembami posvetovali tudi z dijaki. Imajo kar dobre ideje. Ko sem ju za konec povprašala za še kakšno misel, je Klemen ostal pri šolskem sistemu: »Ne delati kakih radikalnih sprememb prav na hitro. Počasi se daleč pride.« Tilen pa se je spomnil: »Aja, še jagode morava omeniti. Jagode profesorja Šušteršiča so najboljše!« Tatjana Rant avtostekla TAKO SE ZA^NE MENJAVA STEKEL OSEBNIM IN TOVORNIM VOZILOM, BAGERJEM, TRAKTORJEM ... JELOV^AN [kofja Loka JELOV^AN, d.o.o., @abnica 24, @abnica, Tel.: 04/231 02 22, GSM: 041/756 188 28 Oktober 2011 Rokodelski center na Placu Potem ko je bila 24. septembra odprta razstava rokodelskih izdelkov v novem Centru domače in umetnostne obrti, so slednjega prvega oktobra še slavnostno odprli. Center se nahaja v nekdanji pasijonski pisarni na Mestnem trgu in bo ponujal številne programe, delavnice, tematske večere ipd. s področja domače in umetnostne obrti, občasno pa bo tam ustvarjal rokodelec. Tovrsten center, ki bo ponujal še kopico drugih stvari, bo zanimiva turistična popestritev srednjeveškega mesta. V okviru projekta Rokodelska kulturna dediščina v čezmejnem prostoru včeraj, danes in jutri, ki se izvaja na območju Slovenije ter Avstrije in vključuje številne aktivnosti, je nastal tudi Center domače in umetnostne obrti na Mestnem trgu. Svoja vrata je slavnostno odprl prvi dan meseca oktobra. »Ker rokodelske dejavnosti hkrati potrjujejo kulturno, regionalno in lokalno identiteto, se zavedamo, da je treba znanja o rokodelskih dejavnostih ne le ohranjati, temveč jih predvsem prenašati na mlajše generacije; tradicionalne rokodelske izdelke, izvirajoče iz dediščine, pa nadgrajevati s sodobnimi izdelki domače in umetnostne obrti,« pravijo sodelujoči pri projektu. Prav gotovo bo pri tem cilju pomembno vlogo imel novi center. V centru bodo programi potekali na treh nivojih. Pripravljali bodo delavnice in programe za otroke, nadalje za vse, ki jih tovrstna tematika zanima in bi si želeli pridobiti nova znanja, ter za tiste, a lesna šol A K S UR j v [KOFJI LOKIdvorana Poden v KRANJU- Medio d.o.o. Delavski dom VPISUJEMO ZA^ETNIKE IN DOBRE PLESALCE tel.: 04/251-50-00 GSM: 041/61-10-00 info medio.si www.urska-kranj.si Kran V nekdanji pasijonski pisarni je svoja vrata odprl Center domače in umetnostne obrti. ki se z rokodelstvom ukvarjajo na profesionalni ravni. V centru se tako v prihodnje obetajo rokodelska srečanja, razstave tradicionalnih in na novo razvitih rokodelskih izdelkov, okrogle mize, festivali, mednarodne rokodelske konference itd. Ob določenih dnevih bodo v centru ustvarjali različni rokodelci. »V centru imamo tudi študijski kotiček, v katerem lahko vsak dobi veliko informacij in gradiva o rokodelstvu. Sicer pa bo dogajanje potekalo v dvomesečnih ciklih. Prvi je namenjen volni, predelavi le-te, filcanju, pletenju itd. Ves čas bodo v centru razstave. Na prvi se predstavljajo loški rokodelci te~aji za pred{olske otroke in osnovno{olce valete in maturantski plesi musical - petje, ples, igra dru`abni plesi za mladino, odrasle in zakonce klasi~ni balet za otroke in odrasle maturantski te~aji in plesi hip hop - jazz balet break dance - show dance {portni - tekmovalni ples: v parih, latino, standard orientalski - trebu{ni plesi shuffle & jump style joga, meditacija, gongi te~aj salse in swinga individualno pou~evanje zumba - plesna rekreacija in bo na ogled še nekaj časa,« je povedala koordinatorka projekta Marija Demšar. Poudariti velja, da je celotna oprema centra ročno izdelana in tako predstavlja rokodelsko umetnino v malem. Koledar dogodkov bo vedno objavljen na vidnem mestu centra, nadalje na spletni strani Turizma Škofja Loka (www.skofja-loka. com) oz. kot pravi Demšarjeva, lahko pridete v njihove prostore in tam dobite vse informacije, saj so vrata odprta vsem. Slednja bodo v poletnih mesecih odprta tudi ob vikendih, saj je tovrsten center bogata turistična popestritev starega mestnega jedra. Klavdija Škrbo Karabegović Sne`na freza FARM-PRO 1170E AKCIJSKE CENE V OKTOBRU! mo~ motorja 11.0 Hp (8.1kW) delovna {irina 70 cm vi{ina odvzema 56 cm 4 taktni motor 6 prestav naprej 2 prestavi nazaj 29 samohodna elektro v`ig ali ro~ni zagon `aromet te`a 125 kg dvostopenjska Oktober 2011 Žirovske novice piše: Milena Miklavčič Nordijski center v zelenem sijaju Nordijski center v Račevi pri Žireh je sredi septembra končno doživel tudi uradni krst. Lani, ko so ob tem času načrtovali svečanosti, so jim zagodle poplave, letos pa je na oba praznična dneva dodalo piko na i tudi vreme. V Smučarsko-skakalnem klubu Alpina so obnovljenih skakalnic izjemno veseli, pohvalili pa so se, da jih uporabljajo tudi drugi slovenski in tuji skakalni klubi. Samo v zadnjih nekaj mesecih je bilo na račun treningov v neposredni bližini Žirov čez štiristo nočitev – to je številka, ki je vredna pozornosti. Župan Janez Žakelj je ob tej priložnosti povedal: »Center nam je lahko v ponos, čeprav je bilo okoli njega precej različnih mnenj. Treba ga bo tržiti tudi v turističnem smislu. Tako kot tržimo marsikaj drugega. V ribiškem društvu, na primer, se pohvalijo z velikim obiskom tujcev, ki radi posedajo ob Sori, ker je bogata z ribami in zato zelo privlačna destinacija. Zavedam se, da je občina le posrednik pri iskanju investitorja za dodatno ponudbo pod skakalnicami. Še naprej želimo spodbujati tiste, ki bi imeli interes graditi in sodelovati pri turistični ponudbi. V prihodnje bo treba vzdrževati pravo razmerje med nordijskim centrom, nogometnim igriščem in Postotnikom. Zelo aktivno delamo na pridobitvi nove dvorane v bližini šole, z neko dolgoročno strategijo pa bomo morali zaokrožiti celostno ponudbo, ki se v Žireh ponuja na pri iskanju različnih virov sredstev za dokončanje skakalnic.« Andraž Kopač, predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Alpina, je bil po otvoritvi, čeprav je bilo nekoliko manj obiskovalcev, zelo zadovoljen: »Sedaj, ko center že dobiva tisto podobo, o kateri smo sanjali, je naše veselje še toliko večje. Projekt je težak okoli 1.300.000 evrov, sredstva zanj so prihajala postopoma, in sicer iz več različnih virov: Fundacije za šport, ministrstva za šport, občinskega proračuna, prispevali pa smo tudi v klubu, zlasti z nešteto prostovoljnimi delovnimi urami. Ko smo se pred leti odločali za dokaj tvegano pot obnove in ureditve centra, smo vedeli, da bomo s tem, ko bomo zavihali rokave, pripomogli, da ta šport v Žireh ne bo izumrl. Zadovoljni smo, ker se je število mladih članov, tudi deklet, zelo povečalo. Sedaj, ko imamo ugodne pogoje še za letno vadbo, smo prepričani, da bo dobrih rezultatov iz leta v leto več.« Primož Peterka, v Žiri je pri- Lepotice v nordijskem centru športnem področju. Žal nam bodo v prihodnje večino občinskega proračuna, kot je že znano, 'pobrale' čistilna naprava, nadzidava šole in kanalizacija v Rakulku ter slačilnice pri nogometnem igrišču. Pa da ne pozabim: pohvaliti moram Smučarsko-skakalni klub Alpina, saj so bili izjemno uspešni Andraž Jereb – drugi v Evropi Helena Zorjan razstavlja v žirovskem Zvoniku Mladi član Judo kluba Olimpija iz Ljubljane, Žirovec Andraž Jereb, je na mladinskem evropskem prvenstvu v Lommelu v Belgiji v kategoriji do 66 kilogramov zasedel več kot odlično drugo mesto. Od najvišje stopničke ga je za las ločil le tekmovalec Lasha Shavdatuashvilia iz Gruzije. Andraž je bil drugega mesta zelo vesel: »Zame je bilo to eno glavnih tekmovanj, nanj sem se pripravljal že dlje časa. Moj letošnji cilj je bil, da dobim medaljo na tem prvenstvu. Celo poletje sem treniral. Junija smo odpotovali na Japonsko, vrnili smo se na treninge v Slovenijo, odšli na tekmo v Prago, nato v Berlin na tekme in priprave, sledile so priprave doma, v Italiji ter nato odhod v Belgijo. Garanje se mi je zelo izplačalo.« Vedel je, da je dobro pripravljen, na turnirju v Pragi, za mladinski pokal A, je osvojil šel z dekleti, ki jih trenira, je bil s skakalnico zelo zadovoljen, enako tudi Jernej Damjan, ki je zmagal na nedeljski tekmi. Oba dneva so dekleta tekmovala za pokal Ladies cup. Nastopale so slovenske, nemške, avstrijske in italijanske smučarke. Pri deklicah do petnajst let je na prvi tekmi zmagala Ema Klinec, druga je bila Italijanka Manuela Malsiner, tretja pa Julija Sršen. Na drugi preizkušnji je Ema Klinec ponovila uspeh, Julija Sršen je bila druga, na stopničkah pa se jima je pridružila še Avstrijka Sonja Schoitsch. V kategoriji deklet do osemnajst let so prva tri mesta osvojile iste tekmovalke. Najboljša je bila Špela Rogelj, dve drugi mesti je zasedla Barbara Klinec, tretje pa Nemka Veronica Zobel. V kategoriji članic so se rezultati prav tako ponovili. Najboljše skoke je prikazala Nemka Ramona Straub, druga je bila Anja Tepeš, tretja pa Vesna Alegro. Že pred časom so Žirovci dobili dodatno galerijo – Galerijo v zvoniku. Šmarnični romarji so jo uredili v enem od zvonikov v cerkvi svetega Martina. Do tega je prišlo po naključju, med iskanjem primernih društvenih prostorov. Franci Temelj, eden od pobudnikov, je povedal, da so z obnovo in preureditvijo nadvse zadovoljni: »Želeli smo kultivirati opuščene prostore in iz njih napravili nekaj, kar bi služilo ljudem. Tako smo ustvarili galerijo, v etaži višje pa se je našel prostor za stalno razstavo romarskih sveč. Na vrhu smo ohranili urni mehanizem, ki se ga najde le še v malokaterem zvoniku. Našega so ustvarili kovači iz Lučin.« Razstava Helene Zorjan je bila že četrta po vrsti. Odprtje Galerije v zvoniku so zabeležili z božjepotnimi podobicami, nakar se je predstavila Mihaela Žakelj, ki obenem skrbi za likovno podobo društva, Matevž Maretič pa je razstavljal vžiganice. Ob otvoritvi upodobitev ptic, ki so pristale na slikarskih platnih, je Helena Zorjan povedala, da jo narava že od nekdaj privlači: »Razstavljam devetnajst slik s pticami. drugo mesto, uvrstil se je tudi med sedem najboljših v svojih kategoriji v Evropi. »Po vseh tekmah mi je v najlepšem spominu ostalo Sarajevo. V Bosni se počutim zelo domače, tam občinstvo navija zame in me spodbuja,« je še dodal. Andraž je v judoističnih krogih zelo prepoznaven, saj navsezadnje hodi po sledeh starejšega brata Saša, pa tudi sodnikom je Andražev stil borbe všeč. Pred vrati je že svetovno prvenstvo. Čez mesec dni odpotuje v Južnoafriško republiko. Nadejamo se, da bo tudi od tam prinesel kakšno medaljo! 30 Oktober 2011 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Muzej na Jurečevi šupi Konec septembra so na turistični kmetiji pr' Jureč v Ledinah odmevali cepci mladih mlatičev in pesmi žirovskega Moškega pevskega zbora Alpina. Uigrano so naznanjali otvoritev kmečkega muzeja gospodarja Dušana Bogataja. V muzeju, ki so ga uredili na šupi, je zbranih več kot tisoč različnih eksponatov. Slednji pričajo o bogati zgodovini kmetijskega orodja, ki so ga lastniki skozi čas z vso inovativnostjo tudi izboljševali. »Stavbo, v kateri je danes muzej, je zgradil že stari oče, leta 1928. Pri hiši smo dvajset let zbirali orodje, ga obnavljali in danes imamo obiskovalcem kaj pokazati. Eksponati so tematsko predstavljeni, tudi v svoji funkciji. Vsakega smo opremili z domačim in s slovenskim imenom, dodali pa smo še, kje smo ga dobili. Najstarejše je leseno ralo, pa križno kolo, točno tako, kot ga je videti v filmih o starem Egiptu. Zanimiv je tudi 'gepl', obiskovalcem pokažemo, kako se žito spreminja v moko. Muzej je namenjen zlasti šolski mladini, da ne pozabijo, s kakšnimi orodji in kako so njihovi Jurečeva šupa Žirovski gasilci z novim avtom in fresko September se bo za PGD Žiri zapisal v zgodovino društva, ki šteje že dobrih 122 let. Po devetindvajsetih letih so gasilski avto, TAM GVC 16/25, ki so ga kupili leta 1982, nadomestili z novim, do katerega so prišli z velikim trudom in odrekanji. Ob prisotnosti žirovskih gasilcev, številnih domačinov, predsednika Gasilske zveze Škofja Loka Andreja Ambrožiča, poveljnika Gasilske zveze Škofja Loka Metoda Jamnika in še nekaterih drugih so novi avtomobil predali svojemu namenu. Župan občine Žiri, mag. Janez Žakelj, je v govoru poudaril pomen novega gasilskega vozila za občino in tudi to, da morajo držati skupaj, saj bodo le KOTEL tako kos vsem naravnim in drugim nesrečam. Župnik Igor Jereb je blagoslovil tako novo vozilo kot novo fresko svetega Florjana, ki krasi pročelje gasilskega doma. Glede na to, da je v Sloveniji zelo malo pravih umetnikov za izdelavo fresk, se je Evgen Podobnik, član žirovskih gasilcev, po priporočilu akademske slikarke Maje Šubic obrnil na akademskega slikarja Marka Tuška, ki se je prijazno od- TKU Na trda goriva in pelete, skupaj s peletnim gorilnikom Biotermec ter zalogovnikom za 180 kg peletov. zval. »Dogovorila sva se o vsebini freske. Ta naj bi predstavljala svetega Florjana – zavetnika gasilcev, ozadje freske pa naj bi predstavljale stare Žiri. S fresko smo zelo zadovoljni, tudi odziv Žirovcev je zelo pozitiven, freska ima starinski pridih, kar daje najstarejšemu gasilskemu domu v Žireh še poseben pečat,« je novo fresko, ki krasi pročelje gasilskega doma, komentiral Podobnik. predniki pridelovali hrano za preživetje. Poučimo jih o delih, ki so pred stoletji omogočila preživetje kmetom v starožitnih predelih,« je povedal Dušan Bogataj. Predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije Vencelj Tušar je ob tem slavnostnem dogodku dejal: »V današnjih, za hribovskega kmeta dokaj neprijaznih časih je vsaka dodatna dejavnost še toliko bolj dobrodošla. Čudovito je, da so lastniki kmetij vedno bolj inovativni, s tem se njihova turistična podoba dopolnjuje in postaja vedno bolj zanimiva.« Označevalne table – končno! Kraji, kot so Žiri, ki želijo biti urejeni, so se obiskovalcem že zdavnaj predstavili tudi z označevalnimi tablami. Žirovci so jih dobili šele sedaj. Označevalne table so se urejale že več kot deset let, nihče pa ne ve, zakaj toliko časa. Table so imele v proračunu zelo visoko postavko, okoli 30.000 evrov, nazadnje so bili računi napisani za 17.000 evrov. Postavljenih je precej očem prijetnih tabel, označujejo znamenitosti, pomembnejše stavbe in podjetja v Žireh. KOTEL TKU3 KOTEL Na biomaso (polena). Trovle~ni toplovodni kotel na trda goriva. AKCIJA! CENA KOMPLETA ŽE OD: ŽE OD: 2.377,20 € 890,40 € Vse navedene cene so brez ddv. AKCIJA! ŽE OD: 1.589,49 € 31 Oktober 2011 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Kanalizacija v Javorjah Župan občine Gorenja vas-Poljane, Milan Čadež, in Tomaž Potočnik iz podjetja Topos Hotavlje sta v četrtek, 25. avgusta, podpisala pogodbo o izgradnji kanalizacije Javorje. Le-to delno financira Evropska unija iz skladov za regionalni razvoj. Osnovni namen investicije je ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na poselitvenih območjih Dolenčic, Javorij, Murav in Četene Ravni. Z gradnjo se ureja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za okrog 294 prebivalcev, v naselju Murave in Javorje se skupaj s kanalizacijo rekonstruira tudi obstoječa cesta v odseku Javorje–Murave. V tem sklopu se gradi tudi meteorna kanalizacija za odvajanje vode s ceste, pločniki, javna razsvetljava in utrditev brežine ceste. Vrednost pogodbenih del znaša 2.730.000 leta. Po podpisu je župan Milan Čadež povedal, kako so veseli, da je bilo na zelo zahtevnem javnem razpisu izbrano domače podjetje. Tomaž Potočnik iz podjetja Topos Hotavlje je na tiskovni konferenci poudaril, da se bodo izvedbe odgovorne izgradnje lotili z vso zagnanostjo: »Radi delamo v domačem okolju, kar je po eni strani naša prednost, ker poznamo teren in ljudi, uporabniki pa se lahko na nas, ker nas poznajo, zanesejo.« Ciril Alič, predsednik krajevne skupnosti Javorje, je bil ob podpisu pogodbe o izgradnji kanalizacije Javorje zelo zadovoljen: »Želeli Podpis pogodbe evrov, izvajalec pa jih mora dokončati do konca junija naslednjega Vsak dan kaj novega smo, da bi bila vključena še kakšna vas, ki sedaj, žal, ni prišla zraven. Z izvajalcem smo zelo zadovoljni, saj se poznamo in verjamemo, da bodo dela na projektu izvedena tako, kot je treba.« Kristina Knific, ki skupaj z Bernardom Strelom bedi nad projektom že od samega začetka, je na koncu povedala: »Sama priprava projekta se je začela leta 2009. Pokazalo se je, da je treba upoštevati ideje bodočih uporabnikov. Veseli smo, da smo skupaj s prebivalci prišli do tiste trase kanalizacije, ki bo v zadovoljstvo vseh sodelujočih.« Ženske, ki zmagujejo V občini Gorenja vas-Poljane so tudi letos organizirali več športnih prireditev. Vzpon na Blegoš je bil zadnji, četrti v vrsti letos na novo oblikovanega Pokala polanskih puklov, v katerega so bili poleg pohoda na Blegoš vključeni tudi vzponi na Stari vrh, Pasjo ravan in Javorč. Zmagovalci šestih kategorij Pokala polanskih puklov so Alen Štucin, Ana Titan, Goran Ikič, Špela Škrajnar, Lado Žakelj in Borislav Skubic. Pri osemdesetih letih je prikolesaril na vrh Blegoša tudi Adolf Križnar! Na vseh štirih vzponih je bil zraven tudi župan Milan Čadež. Konec septembra je potekal tehnični pregled športnega igrišča na Sovodnju. Igrišče, ki je na strmem terenu, je z veliko podporo krajevne skupnosti in športnih društev narejeno tako, da bo v zadovoljstvo vseh, ki ga bodo uporabljali. Že se izvajajo hišni priključki za internetni širokopasovni pristop na območju Žirovskega Vrha, Fužin, Kladij in Trebije. Ker je veliko naročil gospodinjstev, se priklopi odvijajo nekoliko počasneje, kot so pričakovali. Arhitekturna delavnica na Golem vrhu, v kateri so študentje arhitekture predstavili predloge, kako bi bilo moč oživiti te, vedno bolj obiskane utrdbe, so bile uspešno izvedene. Ob 160. obletnici rojstva rojaka Ivana Tavčarja so predsednik Kulturnega društva Ivan Tavčar Poljane Izidor Jesenko, predsednik poljanske krajevne skupnosti Tone Debeljak, podžupan Tomaž Pintar in župan Milan Čadež na njegovo grobnico na Visokem položili venec. Na državnem prvenstvu v spretnostni vožnji, ki je potekalo v Turnišču pri Ptuju, so se več kot odlično odrezale tudi članice Društva podeželskih žena Blegoš. Predsednica omenjenega društva Joži Demšar je dosegla drugo mesto, Ivica Peternelj tretje in Sonja Jelovčan četrto. Na igrah, ki potekajo že štiri leta, so se poljanske ženske že trikrat vrnile domov z medaljami. Na hribovskih kmetijah je življenje še dosti bolj trdo kot v dolini in tudi ženske, kmetice, morajo obvladati marsikaj. Predvsem pa mehanizacijo. »Tekmovanje je potekalo pod zahtevnimi pogoji. Moj traktor je imel zadaj pripeto prikolico, med količki pa je bilo le za deset centimetrov prostora. Podrla sem le dva količka, šla sem na vse ali nič, odločala je spretnost. Pokala smo se zelo razveselile, Sonja je tekmovala prvič, strašno sem bila ponosna na vse nas,« je povedala Joži Demšar. V Društvu podeželskih žena Blegoš se veliko družijo med seboj. Tako se julija srečujejo na Blegošu, nadalje na državnih kmečkih igrah, kjer so bile, mimogrede, letos ekipno tretje, septembra so imele tečaj peke kruha, kmalu pa se bo začela nova izobraževalna sezona. Včasih gredo na glasbene prireditve ali v gledališče. Joži živi na Bukovem Vrhu, kjer je en sam ljubi breg: »Življenje je tako, kot ga sprejmeš. Če ga imaš rad, ni težav. Po vseh teh bregovih se dnevno vozimo s traktorji. Nekoliko je pač treba tvegati. Če delaš z veseljem in če imaš podporo družine, ni kaj izgubiti. Imam šest otrok, ki prav tako poprimejo za delo.« Kadar si Joži hoče odpočiti živce, se loti peke. In združi prijetno s koristnim. Ali pa gre na računalnik in zaigra kakšno igrico. Pomagamo, če lahko V soboto, 27. avgusta, so v dvorani osnovne šole v Javorjah odprli prodajno razstavo domačega umetnika Petra Jovanoviča. V kulturnem delu programa so sodelovali Javorski pevci pod vodstvom prof. Pavla Dolenca. Naj povemo, da so bile slike prodane prej, preden je do licitacije sploh prišlo. Javorski gasilci so dobili dovolj, da so želeni defibrilator tudi kupili. Alojzij Florjančič, ki je pomagal izpeljati razstavo, je bil s potekom izjemno zadovoljen: »Ko so gasilci iskali sponzorje, ki bi pomagali prispevati 3500 evrov, so potrkali na vrata tudi pri Petru. Ta jim je dal petnajst slik. 'Ponudite jih ljudem. Če vam bo kaj ostalo, bo pa vaše,' jim je dejal. Da imajo ljudje srce na pravem mestu, ko moramo biti solidarni, se je več kot očitno izkazalo tudi pri tej akciji.« 32 Oktober 2011 Novice iz Selške doline Z optimizmom v nove podvige S prvim septembrom letos je vodenje Javnega zavoda Ratitovec prevzel Gregor Habjan iz Selc. Tako delo je zanj poseben izziv, zato se je prijavil na razpis in bil med vsemi prijavljenimi kandidati izbran za direktorja. Glede na to, da je na novem delovnem mestu šele dvajset dni, pravi, da je v tem času imel že veliko sestankov, dogovarjanj in pregovarjanj. Želi si predvsem dobrega sodelovanja z občino Železniki, saj je ugotovil, da morajo uskladiti interese v dobro občanov in uporabnikov storitev javnega zavoda. Katera je prioritetna zadeva v vašem mandatu? Začel sem delati na zmanjševanju stroškov, treba pa bo nekaj storiti tudi na povečanju prihodkov. Verjetno bomo sčasoma morali podražiti naše storitve, saj so naše cene, v nasprotju z drugimi nam podobnimi ponudniki, dokaj ugodne. Že na začetku mandata se soočam s težko, precej zastrašujočo finančno situacijo, ki jo je treba rešiti, saj je Zavod globoko v rdečih številkah. V tem trenutku imamo težave tudi z dobavitelji, ker smo precej zadolženi. Druga stvar, s katero se bo treba soočiti, je prerazporejanje del in nalog delavcev, uskladitev urnikov, treba bo popestriti naše storitve. V letošnjem letu želimo v Železnikih vzpostaviti mladinski center. Prihodnje leto moramo urediti poletno kopanje v bazenu in teraso. Bazen je Javnemu zavodu Ratitovec daleč največje breme in v tej smeri že potekajo pogovori z občino. Čas je, da se skupaj z županom in občinsko upravo spoprimemo s težavo. Sicer se o tem govori že vrsto let, a stvari se morajo premakniti. Napeli bomo vse sile, da poleti obdržimo bazen aktiven, da preuredimo teraso. Pri tem pričakujemo pomoč občine. Poudarim naj, da je bazen zelo potraten, saj nas samo segrevanje vode stane več kot celoletni prihodek bazena. in otroške bazene. S tem želimo pridobiti več družin. Reševalec iz vode bo skušal med svojim delovnim časom voditi aktivnosti za upokojence. Treba bo oživiti stadion, saj z njim prihajajo nove možnosti za nove dejavnosti, prireditve in s tem dodatne obveznosti za nas zaposlene. Pod našim okriljem je tudi muzej s turistično poslovalnico. Tam bomo oblikovali nove programe in s tem gostom ponudili več možnosti. Sam sem mnenja, da se turistično premalo tržimo in da bo treba na tem področju še marsikaj premakniti. V sklopu športnih objektov imamo tudi dva bifeja. Bife na bazenu posluje pozitivno, saj je dobro obiskan, tako da se ob tej priložnosti lepo zahvaljujem vsem našim gostom. Bife pri dvorani pa, žal, še ni zaživel, saj ima nekoliko ponesrečeno lokacijo. Zato mu bo treba dodati poletni bife na stadionu, s katerim mislimo pridobiti več športnih navdušencev in sorazmerno s tem povečati obisk kvalitetnih igrišč. V zimskem času Kakšna je vaša vizija reševanja Javnega zavoda Ratitovec? Bazen lahko rešimo le s fazno prenovo, da postane energetsko manj potraten. Računamo tudi na odprtje salonov in apartmajev nad bazenom, povečanje savne želimo urediti drsališče in s tem popestriti življenje krajanov. Žal zaenkrat nimamo sredstev za uresničitev vseh idej, ki jih imamo. Kakšni so potem prvi občutki na novem delovnem mestu? Na novem delovnem mestu uživam. Imam dovolj dela, ki je pestro, razgibano. Ugotavljam pa, da povsod ne bo šlo preprosto. Razmišljati je treba, kam se obrniti, kaj kje reči. Opažam, da je svetovna kriza prisotna tudi pri nas. Zadovoljen sem, da imam za seboj strokovni svet Zavoda, kateremu tudi odgovarjam in mi skuša pomagati, kolikor mi le lahko. Delam deset do dvanajst ur dnevno, tako se da se domov vračam šele zvečer, saj moram spoznati in preučiti veliko stvari. Svoje sodelavce sem že spoznal. V kratkem bomo imeli uvodni sestanek, na katerem se bomo dogovorili o določenih spremembah našega poslovanja. Ugotavljam tudi, da so naši delavci pridno zaposleni in da dobro opravljajo svoje delo. Darja Štibelj Srebrna plaketa za dolgoletno negovanje partizanskih pesmi Mešani pevski zbor Domel iz Železnikov prepeva že dvaintrideset let. Za svoje neutrudno delo so prejeli številna priznanja in plakete. V letošnjem letu so za svoje delovanje prejeli tudi srebrno plaketo. Srebrno plaketo jim je podelila Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. V obrazložitvi je odbor za priznanja zapisal, da jim plaketo podeljujejo za ohranitev zgodovinske resnice o NOB, spoštovanje njegovih vrednot in za uspešno sodelovanje pri uresničevanju programskih nalog omenjene zveze. V nedeljo, 4. septembra 2011, je v Martinj Vrhu, na srečanju borcev gorenjskih partizanskih odredov in enot ob sedemdeseti obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in ob dvajseti obletnici samostojne Slovenije, ki sta ga pripravila Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka in Skupnost borcev gorenjskih partizanskih odredov in enot, iz rok slavnostnega govornika mag. Andreja Šušteršiča, generalnega sekretarja ZZB Slovenije, srebrno plaketo prejela dolgoletna predsednica Mešanega pevskega zbora Domel Ladi Trojar. Ob prejetju plakete je poleg zahvale gospa Ladi navzočim dejala tudi, da jim ne more zagotoviti oziroma obljubiti, da bodo v tej zasedbi peli še naslednjih trideset let, ampak da upa, da bodo še naprej z veseljem prepevali in polepšali prireditve, na katere bodo povabljeni. V MePZ Domel pod vodstvom zborovodje Franceta Čufarja poje dvajset pevcev. Zbor v svojem repertoarju poleg narodnih in umetnih ohranja in goji tudi partizanske pesmi. Verjetno je daleč naokoli edini, ki ohranja to tradicijo, tako da so nepogrešljivi pri izvedbah na različnih spominskih slovesnostih. Nastopajo na vsakoletni komemoraciji v Železnikih in ob spomeniku padlim v Dolenji vasi. Poleg tega imajo koncerte v domovih za ostarele, pogosto pa sodelujejo tudi na proslavah ob dnevu upora, prazniku dela, na prireditvi Po poteh partizanske Jelovice v Dražgošah, srečanju borcev na Puču v Martinj Vrhu, festivalu partizanski pesmi v Ljubljani … Vaje imajo enkrat tedensko, ob torkih ob dvajseti uri, v Osnovni šoli Železniki. Vodstvu šole so izredno hvaležni, da so jim odstopili prostor za vaje. A si vseeno želijo, da bi imeli povsem svoje prostore, v katerih bi lahko poleg vaj in druženja imeli prostor za priznanja, ki so jih za svoj trud, skozi vsa leta delovanja, prejeli na številnih pevskih revijah. Obenem si želijo, da bi se jim pridružil še kak bas, ki bi s svojim glasom polepšal zven zbora, je na koncu dejala predsednica zbora Ladi Trojar. Še naprej jim želimo obilo lepega petja s čim več moškimi basi. Darja Štibelj K sodelovanju vabimo novinarja za področje Selške doline. Informacije: bogataj@freising.si. 33 Oktober 2011 Do kulturne dediščine moramo imeti odnos Konec septembra je izšla knjiga dr. Franceta Štukla z naslovom Po poti kulturne dediščine – sprehod skozi vasi Škofje Loke in vasi v spodnjem porečju Poljanske Sore, ki ponuja zanimivo in hkrati poučno branje ter nas opomni, kako pomembna je kulturna dediščina, do katere, kot pravi avtor knjige, moramo imeti pravilen in pozitiven odnos. Ob izidu knjige smo dr. Štuklu zastavili nekaj vprašanj. Kaj si lahko preberemo v knjigi? O čem govori? Na kratko: knjiga govori o Škofji Loki in o njeni najbližji okolici, ki spada pod župnijo, kar se lepo zaokrožuje s spodnjim delom Poljanske doline – s tistim delom župnije, ki je nastal leta 1804 in se je potem še večkrat delil. Opisane so vasi in kulturni spomeniki, predvsem cerkve, omenjene pa so tudi profane stavbe. V knjigi se nahajajo osnovni podatki za vasi, predvsem, kako so rasle, število hiš, število prebivalcev, popisani so lastniki hiš za obdobje od konca 18. stoletja oz. začetka 19. stoletja pa do konca 19. stoletja oz. njegove druge polovice. Vsak, ki ga zanima določena hiša, lahko poišče podatke do današnjega stanja ali pa nazaj v zgodovino, dokler se da slediti. Ta knjiga je dokument današnjega časa, kajti takoj jutri lahko nekdo napiše novo knjigo in bo drugačna. V njej so predstavljeni določeni dogodki iz teh vasi, tudi neprijetni, literarno obdelani, v knjigi so razne humorne pesmice, ena je že uglasbena in jo poje Komorni zbor Lubnik. Knjiga je torej namenjena širokemu krogu bralcev. Kako je knjiga nastajala? Knjiga je samo majhen delež dela, ki sem ga začel že kot diplomsko Listina, s katero je Marija Terezija leta 1757 potrdila pravice škofjeloškega kovaškega ceha. (Hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, v knjigi je na str. 31.) nalogo in bi ga bil rad nadaljeval pozneje kot podiplomski študij, vendar ker nisem nikoli delal v svoji stroki umetnostnega zgodovinarja, sem videl, da tega projekta ne bom mogel dokončati, kljub temu da je bil narejen že za Poljansko in Selško dolino. Finančno in časovno to ni bilo možno, tako da sem moral ta projekt opustiti. Lansko leto sva se v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine z Matejo Hafner Dolenc dogovorila, da bi en del tega za Škofjo Loko le objavili. S tem, da sem nekaj priredil, malo razširil, določene stvari opustil, tako da knjiga ni pisana znanstveno problematično, ampak poljudno, da jo bo vsak razumel. Večina stvari je razloženih in predstavljenih tako, da se lahko potem dodatno pogleda, če koga zanima še več. Obogatena je s fotografijami, s katastrskimi posnetki, raznimi starejšimi fotografijami, ne čisto tipičnimi, celo letalski posnetki so itd. Takih stvari se včasih ni dalo pridobiti oz. je bilo toliko postopkov, da so bile za Loko praktično nedosegljive. Odločili ste se predstaviti kulturno dediščino po vaseh. Kakšne lepote torej skrivajo naše okoliške vasi? Ugotavljamo, da so ti kulturni spomeniki predvsem cerkve, ki Dr. France Štukl 34 so bile v službi kultnih objektov, ampak niso igrale samo cerkvene vloge, temveč so bile tudi središča soseske, kraj za dogovarjanje ipd. Ugotavljamo še, da je ta kulturna dediščina dosti starejša, kot se danes vidi, da ima dosti starejše korenine, ki jih ugotavljamo ob gradbenih posegih, ob prezentacijah določenih stvari ipd. Ugotavljamo še, da smo prevzeli evropske norme, ampak dosti poenostavljene. Osnovne gotske elemente, kot so šilasti lok, rebrasti obok ipd., in jih vidimo v Franciji, Nemčiji itd., smo prevzeli v precej skromnejši obliki. Vas je pri tem odkrivanju kakšna stvar še posebej presenetila? Kakšnih večjih presenečenj zame ni bilo, ker te stvari poznam že od leta 1965, ko sem pisal diplomsko nalogo. Dobra država ali narod mora imeti svoje spomenike popisane in vsaj malo opisane. Sosednje države imajo to narejeno, pri nas pa gre počasi. Kulturna dediščina je naša, mi in naši pred- Oktober 2011 niki smo jo začeli in naj jo tudi zdaj vzdržujemo. Do dediščine moramo dobiti odnos in takšna knjiga, mislim, da je tista, ki nas spet spomni na take stvari. Narod bo obstal samo po kulturi in jeziku. Kar se uniči, je škoda. Posebno v profani arhitekturi, kjer norme niso tako razvite kot pri sakralni. Zanimivo pa je, da se stvari boljšajo. V primerjavi z letom 1965 se vidi, da so ti spomeniki v dosti boljšem stanju, ni več težav z zatekanjem, slabih streh itd., se je pa marsikaj uničilo. Mislim, da je na vsake toliko let treba narediti inventuro, ki nas potem lahko v določenih primerih pozitivno preseneti, ponekod pa so te stvari žal propadle. Včasih so propadle zaradi tehničnega eksperimentiranja, ker se današnji postopki, tehnika in kemija, lahko včasih pokažejo za slabe in so še zmeraj najboljši klasično apno in stari postopki, ki so jih uporabljali včasih. Škofjeloško območje je bogato zgodovinsko, kulturno, arhitekturno itd. in vedno znova nam lahko ponudi nekaj novega – še neodkritega. Imate mogoče v mislih ali celo pripravi kakšen nov projekt – osvetlitev Škofje Loke s kakšnega novega področja? Ne, dovolj sem star, zelo rad bi te stvari prepustil mladim. Želim si urediti še svoj privatni hišni arhiv. Od vedno me je najbolj zanimalo, kako lahko 'spregovori' človek, ki je že 120, 130, 150 let mrtev in ga potem nenadoma 'zagledaš', kaj je delal, kaj je bil, kje je hodil, kaj se je naučil … Tako kot zdravnika Kapucinsko predmestje sredi 20. stoletja. Levo sedež loške elektrarne (hiša je danes podrta), v sredini Kufrova hiša (danes cvetličarna Flora), desno kapucinska cerkev. (Foto: v zasebni lasti, v knjigi je na str. 34.) recimo zanima, kakšne bolezni je imel, tako tudi zgodovinarja zanima, kakšen je bil, ali je bil zapravljiv ali varčen … Ta hišni arhiv, katerega pismeni del sega v sredino 19. stoletja, podatke pa bi se dalo poiskati še precej nazaj, si torej želim urediti. Človek potem vidi, kje ima korenine. Danes bi bili vsi radi sila ugledni, pa moramo leto 1 201 št. 67 12 a cen 2€ : 5,4 11 ber ber 20 okto okto ber/ ber/ ptem tem 7 se sep št. 6 povedati, da so slavni loški ljudje imeli zelo skromne korenine, ki so sicer zelo razraščene, ampak v nadvse skromni zemlji. Klavdija Škrbo Karabegović leto 12 cena : 5,42 € l . de i, 1 etja l e v am c i, 1.itda ne iljk egaam lrnjael ak etja mp npailtjk stvja je gna cvigre r šta aim zastuvar ensje s pšatp ploirvnanateičnenaktoitva e j j e n id a u jaarja anjenje zpdae avkatnjeopa igre r v a t z v va I zdDeidlo je cične U tvs je I v Us bOlibklioko anakt vid ide pato o ŠDi nje c Šiva O dej hi a za prilog otroke .unik www Naslovnica knjige – kip sv. Florijana iz Sopotnice, 15. stoletje (foto: Tomaž Lunder) Knjigo dr. Franceta Štukla Po poti kulturne dediščine je uredila Judita Šega, založila Občina Škofja Loka, izdala pa Muzejsko društvo Škofja Loka in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Avtor na dobrih dvesto straneh opiše zgodovino Škofje Loke in krajev v spodnjem porečju Poljanske Sore ter z zanimivimi zgodbami natančno opiše njihovo kulturno dediščino. Posebno pozornost namenja predstavitvi sakralne dediščine ter profane kmečke arhitekture in njenih nekdanjih lastnikov. Vse skupaj je podkrepljeno z bogatim slikovnim materialom. Na koncu knjige je povzetek v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. 35 ga prilo za otro ke t.si ika at.si n w.u ww ko Pre 0 10 vni ati e r k Oktober 2011 Bo Najka prva slovenska lokostrelka na olimpijadi? Dvajsetletna Najka Tomat je lokostrelka z ukrivljenim lokom, sicer pa študentka francoščine in drugih romanskih jezikov ter umetnica, ki neizmerno rada ustvarja, predvsem slika in izdeluje nakit. Njen velik športni cilj je uvrstitev na olimpijske igre prihodnje leto v Londonu, potem pa tudi borba za tekme na naslednjih v Riu de Jaineru. Lokostrelstvo v Sloveniji ni ravno pogosto omenjen šport. Tudi v Škofji Loki ni zelo razširjen, čeprav je, tako Najka, dobro organiziran v okviru Športnega društva Partizan. Pravzaprav je Najka edina Škofjeločanka, ki tekmuje na mednarodnem nivoju. Začela je povsem po naključju. »Ko sem bila majhna, sem poskusila številne športe. Nekajkrat sem se preizkusila tudi v streljanju z lokom in bilo mi je všeč,« se spominja Najka, ki se je pred desetimi leti zaradi preganjanja dolgčasa udeležila poletnih počitniških delavnic Športnega društva Partizan. Enkrat na teden je bilo organizirano tudi lokostrelstvo, ki je Najki priraslo k srcu, zato se je odločila, da bo to tisti šport, ki se ga bo lotila bolj resno. Najprej je bila v krožku, ki je bil organiziran v okviru Osnovne šole Škofja Loka – Mesto, po enem letu pa se je včlanila v Lokostrelsko sekcijo Škofja Loka. Sprva je trenirala in tekmovala le v Sloveniji, po petih letih pa je dosegla rezultat, ki je zadostoval za vključitev v reprezentanco in uvrstitev na mednarodna tekmovanja. Tako je leta 2006 prvič odšla na reprezentančna tekmovanja, najprej v Nemčijo, nato na Češko, potem pa še v Mehiko. Ta tekmovanja so se v tem tempu tudi nadaljevala. Dosegla je že zelo lepe rezultate. Leta 2006 je bila dvakrat četrta na mladinskem evropskem pokalu med kadetinjami, dosegla pa je tudi 36. mesto na kadetskem svetovnem prvenstvu. Tri leta kasneje je bila enajsta na svetovnem mladinskem dvoranskem prvenstvu na Poljskem, lani pa deveta na evropskem mladinskem dvoranskem prvenstvu. Deveto mesto na Kitajskem V letošnjem letu so se tekmovanja vrstila v pospešenem tempu. Na članskem svetovnem prvenstvu v Italiji se je uvrstila v elito 64 najboljših lokostrelk na svetu (bilo je več kot 150 udeležencev), na evropskem mladinskem pokalu na Cipru sta bila z Gašperjem Najka Tomat Cehnerjem izvrstna druga v kategoriji mešanih ekip, na mladinskem svetovnem na Poljskem pa je bila sedemnajsta. Udeležila se je tudi univerzijade na Kitajskem, kjer je bila deveta posamezno, kar je bila tretja najboljša individualna uvrstitev vseh slovenskih športnikov na univerzijadi, ekipno pa so slovenska dekleta dosegla osmo mesto. »Kitajska je bila na splošno veliko doživetje. Univerzijada je olimpijada za študente. Bilo je 10 000 športnikov iz 150 držav in pravo olimpijsko vzdušje. Vse je bilo organizirano na visokem nivoju. Povsod so nas lepo sprejeli. Na vsakem vogalu so nas postregli, se z nami slikali, itd. Vse skupaj mi je ostalo v zelo lepem spominu,« je povedala Najka, ki se je na Kitajskem počutila izvrstno, še posebej vesela pa je bila novega državnega mladinskega rekorda, saj je dosegla 630 točk od 720 možnih. Prav tako je že leto prej na evropskem mladinskem dvoranskem prvenstvu v Poreču dosegla državni mladinski rekord z rezultatom 573 od 600. Sicer pa je zadnja tri leta članska državna prvakinja. Leta 2009 ter 2011 tudi članska državna prvakinja v dvorani, 2010 pa podprvakinja. V letu 2009 je namreč Najka pričela z usmerjenimi pripravami na vsa elitna tekmovanja, vključno s pri- pravami na olimpijske igre v Londonu, pri tem pa sta ji poleg drugih pomagala trener Samo Medved in psiholog Matej Tušak. Zadnji mesec je Najka brez uradnega trenerja. »Osem let sem trenirala s klubskim trenerjem Sandijem Štrukljem, zadnji dve leti sem imela reprezentančnega, trenutno pa sem zaradi slabih razmer v Lokostrelski zvezi Slovenije ostala brez trenerja. Sedaj največkrat treniram sama, razen takrat ko imamo s selekcijo skupne priprave.« V poletni sezoni trenira vsak dan na škofjeloškem poligonu na Kamnitniku, v zimski sezoni pa trikrat tedensko v dvorani na Podnu ter trikrat na teden v Lju- bljani. »Treningi potekajo dve do tri ure na dan. Sicer je pomembneje, koliko puščic ustrelim in ne koliko časa streljam. Največkrat začnem treninge na blizu, na prazno tarčo za ogrevanje in občutek, potem pa treniram na razdaljah, katere imamo na tekmovanju: 30, 50, 60 ter 70 metrov, v dvorani pa 18 metrov. Na trening ustrelim od 150 do 200 puščic. Velikokrat tudi streljam 'na rezultat', kot radi rečemo lokostrelci, in sicer zato, da približno vem, kakšna je moja trenutna pripravljenost in kakšna so lahko moja pričakovanja. Seveda pa k dobrem treningu spadajo tudi kondicijske ter psihološke priprave, ki jih opravljam na Fakulteti za šport enkrat tedensko.« Olimpijske igre Prav pričakovanja so pri Najki zelo jasna: »Moj cilj je London 2012, saj še nobena ženska lokostrelka iz Slovenije ni bila na olimpijadi. Za začetek se borim za uvrstitev na igre, potem pa za uvrstitev v elito 32 najboljših lokostrelk na svetu, kar mi je uspelo že na letošnji univerzijadi. Že letos sem se na svetovnem prvenstvu v italijanskem Torinu borila za mesto na olimpijadi, pa mi je ušlo za las. V naslednjem letu imam še priložnost na svetovnem pokalu v Združenih državah Amerike in evropskem prvenstvu na Nizozemskem.« Katja Štucin Na evropskem mladinskem pokalu na Cipru je Najka Tomat skupaj z Gašperjem Cehnerjem osvojila drugo mesto. 36 Oktober 2011 37 Oktober 2011 Ženske – zgodbe o nas Ena izmed njih je tudi Milena Miklavčič. Ženska, ki zase pravi, da je konzervativna, ima rada ljudi, na facebooku ima skoraj osemsto prijateljev, uzakonila bi učenje do konca življenja in če bi lahko, bi delila srečo po potrebi. Ob tem se rada šali, priznava svoje napake, predvsem pa obožuje provokacijo, vendar po principu: »Ne ponižuj in ne dovoli, da te drugi ponižujejo!« Je pa tudi ženska z močnim socialnim čutom, od pomladi 2010 je predsednica Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka. Milena Miklavčič rada nabira rože, pripravlja čaje, marmelade ter zeliščne in alkoholne napitke. Lani je prekolesarila več kot tri tisoč kilometrov, letos pa se je bolj kot ne potepala, zato je njeno kolo pogosto mirovalo. Podpisana je pod lepo število knjig, začenši z zbirko kratkih pravljic Abeceda iz Zakajčkove ulice, ki je izšla leta 1995, Usode segajo v leto 2003, tri leta kasneje so ponovno izšle pravljice, tokrat v knjigi Pri hrastu na levo, leta 2008 pa je izdala še otroško knjigo Pika na B, o Blažu in čričku Matičku. Med drugim sta bili njeni slikanici Šnitka ter Marička in medvedek nagrajeni celo v tujini. Na začetku letošnjega leta je izšla še šesta slikanica Borovničja princeska, najnovejše delo pa je knjiga s preprostim naslovom Ženske. »To so zgodbe o nas, ženskah. Ljubezenski prizori so včasih polni erotike, moram pa reči, da v mojih Ženskah ne boste našli zgodb, ki bi imele ameriški pridih ali pridih mehiških nadaljevank. Moje junakinje, tudi če so na tleh, ohranjajo ženskost in pokončnost. Nobena pa ni 'kura', ker takih ne maram,« svojo knjigo slikovito opisuje Milena, ki ji tudi sicer ne dišijo stvari, ki poneumljajo ljudi. »Duhovnost je ena teh, ki je ne maram. Moramo se posvečati življenju, ukvarjati se z otroki, prijatelji, učenjem, hoditi v naravo, ne pa, da štejemo oblake, pa še to ne domačih, temveč tiste nad Indijo. Skrbi me za posame- znike, ki imajo raje pse in mačke kot ljudi. Živeti je strašno lepo, zato se izogibam ženskim krožkom, na katerih bi dan za dnem le sedele, čvekale in opravljale.« Milenino neposrednost in duhovitost je med drugim razbrati tudi v knjigi Ženske. »Vsaka zgodba je drugačna, 'žmohtna', iskriva, nekatere so pisane tudi skozi moško videnje ženske. Jezik je živahen, veliko je dialogov. Zavedam se, da za to knjigo ne bom dobila Nobelove nagrade, prepričana pa sem, da vsak, ki je ne prebere, veliko zamuja!« Aktivnosti na več področjih Sicer pa Milenino pisanje lahko spremljate na blogu 'Mica' na MMC-ju, v Gorenjskem glasu, Žirovskem občasniku, Vzajemnosti, Idrijskih novicah, v Nedelu odgovarja v rubriki Nedelova svetovalnica, piše uvodnike v Odprti kuhinji, vrsto let pa v Loškem utripu 'pokriva' občini Žiri in Gorenja vasPoljane. Na Radiu Sora sodeluje že več kot dvajset let. V Kaščo v Škofjo Loko je v osmih letih pripeljala ogromno posameznikov s sveta kulture. Med drugim pa Mileno, ki je blazno radovedna in izvrstna poslušalka, zelo zanima tudi preteklost. Naredila je kar nekaj raziskav, med njimi o spolnosti na Žirovskem v začetku dvajsetega stoletja, o življenju hlapcev in dekel, zanimalo jo je tudi, kako so rojevale ženske na Žirovskem, Milena Miklavčič pa otroštvo na začetku dvajsetega stoletja ter gradnja individualnih hiš po drugi svetovni vojni. »Po nebesnem znamenju sem dvojček, kar pomeni, da uživam, če delam več stvari hkrati. Edina stalnica v mojem življenju je moja družina. No, največja ljubezen pa je trimesečni vnuk Žiga,« pripoveduje Milena, ki zadnje čase pospešeno zbira spletne zgodbe in končuje kriminalko o ženski z več obrazi, konec leta pa bo izšla še slikanica Bosopetka pri zdravniku. Upa, da ji bo radovednost, zakaj je tako in ne drugače, še dolgo dajala energijo. »Tudi takrat, ko sem na kolesu, ko pešačim, potujem, rada opazujem okolico, ki me nenehno spodbuja k pisanju. Zgodb in kolumn. Srečna sem, da sem bila na dosegu roke, ko so bogovi delili domišljijo,« se zasmeje in dodaja, da se njena prihodnost oblikuje spontano. »Tudi v prihodnje bom pripravljena na izzive. Nikoli ne načrtujem. Če se zgodi in dobim priložnost, da jutri odpotujem na Dunaj, grem pripravljat kovčke in to je to!« Katja Štucin Gorazd Porenta Sv. Duh 112, 4220 [k. Loka tel.: 04/5132-045 GSM: 041/829-877 odprto od 9.00 do 17.00 hru{ke jablane slive ribez josta maline marelice breskve ~e{nje S prodajo sadik za~nemo konec oktobra! 38 Oktober 2011 Upokojenka, ki želi, da se življenje živi Minka Likar je leta 2005 izdala knjigo z naslovom Odmevi izpod Blegoša, tri leta kasneje je izšlo njeno drugo delo Sopotnik v svojem avtu, zdaj pa še povsem sveža knjiga Mladost na preizkušnji. »Življenje je treba polno živeti tudi v tretjem življenjskem obdobju, ker ne vemo, koliko časa bo trajalo,« pravi Minka, ki sicer živi na podeželju in je med drugim precej ekološko usmerjena, saj meni, da ji narava vrača njen vložek. Vsak dan izkoristi tako, da poskusi storiti kaj koristnega za svoje okolje in zase. Največja Minkina strast pa je pisana beseda. »To je pravzaprav že nuja, da človek razvija svoje misli in jih zapiše. Najprej sem pisala ročno, potem na star pisalni stroj, ki ga imam še danes, zdaj pa s pomočjo računalnika, ki se mi zdi čudovit pripomoček. Mogoče je zapisana beseda tudi to, da nekaj ostane za teboj, ker smo hitro minljivi.« Sprva je Minka preko ustnega izročila zbrala preko štiristo anekdot iz domačega okolja, ki jih je z njo delil oče. Da ne bi utonile v pozabo, sta jih s profesorjem Janezom Dolencem zbrala sto, ki so izšle v prvi knjigi. V drugi knjigi pa je izbor zgodbic, ki jih je večinoma objavila v Pisani njivi. Za zadnje, tretje besedilo je bil osnutek napisan že pred tridesetimi leti, zdaj pa se je zaradi zdravstvenih težav, ki so se dobro končale, odločila, da ga opravi do konca, saj je imela veliko energije in volje do ustvarjanja. Tako je nastala Mladost na preizkušnji, v kateri se osrednje dogajanje vrti okrog petčlanske družine Krajnc s podeželja. Živijo popolnoma klasično, dokler se mama Elca v Abrahamovih letih ne odloči, da se bo zaposlila v mestu. S tem se podre hišni red, mož je prepričan, da bo vse vzel hudič, hči Justina pa prav tedaj zaključuje osemletko, vendar mora voditi gospodinjstvo, kar ji povzroča veliko težav. Obenem doživi prvo 'popolno' ljubezen in potem popolno razočaranje. Ženske so v tem času bojevnice in se borijo za enakopravnost, zato obe vztrajata pri svojih načelih in se borita, kar je razvidno iz zgodbe. Povest je etnografsko obarvana, - prevozi - `arni pogrebi - klasi~ni pogrebi - ureditev vseh potrebnih dokumentov - prekopi - obnova obstoje~ih grobov - prodaja nagrobnega peska in zemlje Ko ugasne `ivljenje do izraza prideta poljansko okolje in način življenja v času pred pol stoletja. Predvsem se opazi, kako se razlikujejo odnosi med moškim in žensko ter sam način razmišljanja takrat in sedaj. Nekaj več o knjigi lahko bralci Minka Likar Specializirani smo za prevoze v tujino in iz tujine de`urstvo 24 ur na dan delujemo po celi Gorenjski Mi{a~e 1, Kamna Gorica tel.: 04/530-85-30, fax: 04/530-85-31 E-mail: akris akris.si GSM: 041/756-173 Uradne ure na mestnem pokopali{~u v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 12. ure www.akris.si tel. v [k. Loki: 04/512-30-76 39 Loškega utripa izveste enajstega oktobra, ko bo Društvo upokojencev Škofja Loka v Marinkini knjižnici pripravilo Čaj ob petih, na katerem se bo Minka predstavila skupaj s soustvarjalkama knjige Marijo Draškovič in Nevenko Mandić Orehek. »Zares sem vesela, da sem dobila tako ekipo, ki mi je pomagala pri knjigi. Tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka je ogromno pozitivnosti, veliko se da naučiti. Prav tako sem zadovoljna, da mi je stala ob strani občina Gorenja vas – Poljane,« je povzela Minka, ki je bila ob izidu svoje prve knjige prepričana, da je to njeno življenjsko delo in da ne bo nikoli izdala ničesar več. »Bilo je ogromno dela. No, pri drugi knjigi je bilo nekoliko lažje, saj sem imela srečo, da sem dobila sponzorje v domačem okolju. Zdaj pa ponovno pravim, da je Mladost na preizkušnji moje zadnje življenjske delo,« je v smehu zaključila Minka Likar. Katja Štucin Oktober 2011 Leta zanj niso nobena ovira Edo Dolenc iz Srednje vasi v Poljanski dolini svoje ljubezni do starodobnikov in tehnike ne more skriti. Ko stopiš v njegovo delavnico, se nasmeje izza motorja, ki ga ravnokar obnavlja, nato te z dvigalom, ki ga je naredil sam, popelje v prvo nadstropje, v sobo, ki predstavlja nekakšno središče kluba Leteči Kranjci. Pred kratkim ste v krogu družine in prijateljev praznovali svojo 70-letnico, pa vendar ste še zelo aktivni. Od kod vam toliko energije? Energija pride od dela, treba je biti fizično aktiven. Veliko delam v delavnici ter okrog hiše. Treba je imeti zanimanje, veselje do tehnike ter srečo, da ti zdravje služi. Ne smeš razmišljati negativno, kot da je potem, ko si enkrat v pokoju, vsega konec. Meni se je z odhodom v pokoj odprla možnost, da imam več časa za to, kar me veseli, torej za starodobnike. Prej nekaj časa ni bilo možno, ker je bilo od 1974. leta v Škofji Loki dirk konec, ko se je zgodila nesreča. Nato sem se nekaj časa ukvarjal tudi z avtokrosom. Dogajati se je začelo spet po letu 1990, ko smo ustanovili klub in se je scena starodobnikov odprla. Nastalo je veliko klubov, začeli smo organizirati dirke in od takrat aktivno dirkam. Motorji starodobniki so vaša strast. Od kod izvira ta ljubezen? Moj osnovni poklic je avtomehanik. Učil sem se pri Paulusu v Škofji Loki, ki je včasih tudi dirkal. Tudi oče je imel motorje. Pripeljal jih je iz Avstrije. Prvi motor, ki ga je pripeljal v Slovenijo, je bil Puch, letnik 1939. Vedno sem poskušal kakšnega dobiti, da bi mi ga posodil ali pa sem ga celo sam vzel. V garaži imate pravo malo zbirko motorjev, ki ste jih obnovili. Za obnovo verjetno porabite kar nekaj časa. Koliko jih je? Kateri je najstarejši? Kateri vam je najbolj pri srcu in zakaj? Da, veliko sem v delavnici, saj stari motorji zahtevajo veliko dela, da jih sestaviš skupaj, posebno, če dobiš razstavljenega. Stare motorje sem začel obnavljati leta 1980. Prej je bilo pravzaprav tako, da stari motorji niso imeli vrednosti. Zunaj meja je bila ta dejavnost Edo Dolenc ter sovoznik Silvo Habat na dirkalni stezi aktualna že dalj časa, posebno v Angliji, pri nas pa šele po letu 1990. V vsak motor, ki ga obnavljam, gre ogromno časa, tudi okrog tristo ur. Največ časa sem vložil v prikoličarja, s katerim sedaj dirkam, ker ga je treba stalno pripravljati na dirke in potem po dirki popravljati. Stalno moram skrbeti za izboljšave. Sedaj Edo Dolenc s kristalno čelado dobljeno za naslov petkratnega državnega prvaka v panogi starodobni motociklizem. Ob strani so police, na katerih hrani vse osvojene pokale. 40 je moja zbirka motorjev že precej manjša, mislim, da imam osem ali devet motorjev. Imel pa sem jih tudi že 38. Najstarejši je Triumph 350, letnik 1938, s katerim sem nekaj let tekmoval na državnem prvenstvu starodobnikov. Pri srcu pa so mi predvsem prikoličarji. Imam enega cestnega, ki je primeren za vsakdanjo uporabo in za daljša potovanja, pa tudi dirkalno prikolico, s katero sedaj dirkam. Poleg tega, da motorje obnavljate, že dolgo dirkate. Koliko let? Se spominjate svoje prve dirke? Vedno sem užival v vožnji, v tekmovanju in v adrenalinu. Prva moja dirka je bila na Žirovski vrh leta 1959, torej dirkam že 52 let. Seveda z vmesnimi prekinitvami. Takrat sem imel osemnajst let in niti svojega motorja še nisem imel. Oče je imel Pucha, letnik 1952, in pri kosilu sem ga prosil, če bi mi ga posodil za dirko. Očetu ta ideja ni bila ravno najbolj všeč, bal se je, da bom motor razbil ali poškodoval. Za šalo pa je rekel, da mi ga bo posodil, če bom prvi. Sam sem bil prepričan, da bom. Oče se je nazadnje le vdal mojim prošnjam in mi dal nekoliko časa, da sem z motorja odstranil luči in izpušne cevi. Skupaj z očetom, ki je sedel Oktober 2011 zadaj, sva se odpeljala na dirko. Ko sem prišel v Gorenjo vas, so z dirko že pričeli. Nihče ni hotel iti prvi na progo, zato sem to storil jaz. Oče je šel z motorja, jaz pa sem pritisnil na plin. Štart je bil v Gorenji vasi pri nekdanji osnovni šoli. Proga je potekala naprej skozi vas Lajše ter nadalje proti Žirovskemu Vrhu. Sploh nisem vedel, kje je cilj. Cesta je bila makadamska in ovinkasta, po njej sem se peljal prvič. Vem pa, da je tisti, ki je na cilju meril čas, moral zbežati proč, da ga nisem povozil. Najbolj zanimivo je bilo, da sem na dirki res zmagal. Mnogi verjetno ne vedo, za kakšne dirke gre in s kakšnim motorjem dirkate. Koliko dirk približno imate v eni sezoni? So vse v Sloveniji ali odhajate tudi v tujino? Dirkam z nizko prikolico, to pomeni, da ima kolesa do petnajst col. Če ima kolesa večja kot petnajst col, gre za visoko prikolico. Zato imamo prikoličarji dve kategoriji. Prikolic ni tako veliko, so pa bolj atraktivne, zato dovolijo, da lahko kaj naredimo tudi sami. Starodobnik je samo motor, vse ostalo pa se lahko priredi, vendar mora biti na videz kot takrat. To velja samo za prikolice, za ostale motorje pa ne, ti morajo biti originalni, kot so bili takrat. Lahko pa so olajšani, ker se z njimi tekmuje. Letos je bilo šest dirk. Štiri so bile na Vranskem na poligonu, dve pa gorski. Sedaj veliko hodimo tudi na Češko. Tam so ulične, krožne dirke, podobno kot so bile v Škofji Loki včasih. Krog je dolg približno štiri kilometre. Tekmujejo tudi z motorji mlajših letnikov, tako da so dirke hitrejše. Organizacija je zelo dobra. Na dirke pridejo predvsem iz sosednjih držav: Italijani, Nemci, Madžari, Slovaki, Poljaki. Moj sovoznik je Silvo Habat, enkrat sva bila tretja lansko leto, kar je tudi najin najboljši rezultat na Češkem. V času vaše kariere se je na vaših policah nabralo že veliko odličij, priznanj in pokalov. Morda veste, koliko? Kateri uspeh bi posebej omenili? Mislim, da je vseh blizu dvesto. Največ mi pomenijo vaze, ki sem jih prejel za naslov državnega prvaka, do sedaj sem ga osvojil šestkrat. Nazadnje lansko leto, letos pa sem bil drugi. In pa kristalna čelada za osvojeni petkratni naslov državnega prvaka v panogi starodobni motociklizem. Vse to podeljuje Avto-moto zveza Slovenije. Trikrat sem bil državni prvak, ko sem vozil še s Triumphom, in pa trikrat, odkar tekmujem s prikolico. Leta 2009 sem dobil občinsko priznanje občine Gorenja vas-Poljane za dolgoletne dosežke na področju avtomobilizma. dober tudi v evropskem merilu. Rekli so mu Leteči Kranjec in po njemu imamo ime. Medse smo povabili njegovega sina, ki je sedaj častni član kluba. Kaj pa članstvo, koliko vas je? Ali je za pristop h klubu treba izpolnjevati kakšne posebne pogoje? Imate veliko novih, mladih članov? Članov je okrog trideset. Zaželeno je, da imaš star motor. Od začetka smo bolj gledali na to, ker smo veliko hodili na zbore, srečanja starodobnikov. Sedaj ga kdo izmed članov nima več, ker ga je prodal ali pa ga ne registrira. Mladih ni veliko, imamo pa dve ženski članici. Mladi imajo raje Prej ste verjetno dirkali pod okriljem drugih klubov, nato pa je leta 1996 padla ideja, da bi ustanovili svojega. Ste ustanovni član Moto kluba Leteči Kranjci in tudi njegov predsednik. Prej je bila samo Avto-moto zveza, včasih klubov sploh ni bilo, ker niso bili dovoljeni. Nastali so šele po osamosvojitvi. Klub smo ustanovili prej, vendar smo ga šele leta 1996 registrirali. Takrat smo klubi organizirali dirke na lastno pest. Imeli smo svoje državno prvenstvo. Naš klub je najprej organiziral dirke na Križno Goro in pa na Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Dirke so bile precej divje, nismo imeli nobene licence, nobenega zavarovanja ... Do sprememb je prišlo, ko je k dirkam pristopila Avto-moto zveza. Potem si za dirkanje potreboval vse potrebne dokumente. Klub Leteči Kranjci ni nastal samo zaradi dirk, ampak tudi zaradi druženja ljubiteljev starodobnikov in stare tehnike. Za članstvo v klubu ni pomembno, od kod si. Imamo tudi člana iz Sežane. Je pa bolj priročno, če si bolj blizu, zaradi mesečnih sestankov. V okviru kluba ste skupaj s člani zelo aktivni. Organizirate več dejavnosti – katere? Organizirate tudi dirke starodobnikov – zadnja v vaši organizaciji je potekala od Todraža do Lučin. Samih dirk ne organiziramo več, ker ni denarja. Potrebni bi bili sponzorji, ki pa jih ni. Klub se financira samo na prostovoljni bazi in iz članarin. Večkrat pa se dogovorimo in organiziramo različne vožnje, lahko tudi z novejšimi motorji, ter kakšen izlet. Vsako leto imamo piknik in občni zbor, sproti imamo mesečne sestanke. Pred kratkim smo štirje klubi z Gorenjsko zvezo in občino Gorenja vas-Poljane organizirali vožnjo, ki je potekala med občinami. Bilo je Letošnja vožnja starodobnikov, ki je potekala 17. 9., se je končala v Gorenji vasi na vaškem trgu z razstavo motorjev. novejše motorje. Zaželeni in dobrodošli so novi člani, predvsem mladi, da jih naučimo bolj umirjene vožnje. Dirka se seveda lahko, ampak na pisti, ne na cesti. Po cesti se peljemo po omejitvah. Žalosti me tudi, da v Sloveniji še vedno nimamo dirkališča. Druge države imajo več dirkališč, pri nas pa je samo Vransko, ki ni namenjeno dirkam, gre bolj za poligon varne vožnje. Mladi bi tako lahko svoje sposobnosti pokazali na dirkališču in ne na cesti. Moto klub ima zanimivo ime. Od kod izvira? Ob ustanovitvi kluba sem moral pridobiti deset podpisnikov. Takrat sem spraševal, če ima kdo idejo za ime kluba. Večinoma so bile tujke, ki pa mi niso bile všeč. Nato sem se spomnil, da imam doma knjigo Letečega Kranjca Ludvika Stariča, ki sem jo kupil v tretjem razredu osnovne šole. To je bil predvojni dirkač, ki je bil zelo Ena izmed dirk, ki so včasih potekale v Škofji Loki. 41 trideset voznikov starih motorjev. Vožnjo smo imeli iz Kranja, na Kropo in Dražgoše, na Starem vrhu in v Žireh smo imeli postanek. Končali smo v Gorenji vasi, kjer so imeli obiskovalci priložnost, da so si ogledali motorje. Seveda pa Leteči Kranjci tudi dirkamo, sedaj je takih sedem naših članov, dirkalo pa jih je tudi že trinajst. Verjetno se za lastno veselje radi z motorjem zapeljete naokrog po Sloveniji in po tujini. Sami ali v družbi žene ter prijateljev? Ti izleti verjetno niso le enodnevni. Da, rad pokažem motor. Gremo tudi v tujino. Raje z novejšimi motorji, ker se s starim motorjem vozimo samo v lepem vremenu. Z ženo greva skupaj s cestno prikolico. Dvakrat sva šla na srečanje motoristov z vsega sveta, slednje organizira Mednarodna motociklistična organizacija (FIM), vsako leto v drugi državi. To ti vzame cel teden. Sam sem bil tudi na Nizozemskem, v Nemčiji, Italiji ter še kje. Barbara Tušek Oktober 2011 S fotoaparatom pod vodo in v steni Tosja Novak iz Frankovega naselja se ukvarja s številnimi zelo zanimivimi dejavnostmi, med njimi so fotografiranje, plezanje in potapljanje. Nad slednjim je navdušen tudi njen oče Borut Novak, ki je bil (med drugim) do pred kratkim predsednik Društva za podvodne dejavnosti Bled, zdaj pa je častni član Potapljaškega društva Plavutka. Oba smo poprosili, če nam pobližje predstavita svoje konjičke. je vsekakor navdušil oče, plezanje pa je prišlo po potapljanju skupaj 'v paketu' z mojim partnerjem. Začnimo s potapljanjem. Kako lahko nekdo, ki si tega želi, postane potapljač? Borut: Prvi pogoj, da postaneš potapljač, je dobro zdravstveno stanje. Za astmatike in ljudi z okvaro srca potapljanje ni priporočljivo. Ker se potapljanje z jeklenko razlikuje od potapljanja na dah, lahko vsakdo opravi spoznavni potop na bazenu ali morju še pred vpisom v potapljaški tečaj. Sledi potapljaški tečaj, na katerem se tečajnik spozna z vso potapljaško opremo, fizikalnimi lastnostmi, veščinami sporazumevanja pod vodo ter uporabo potapljaškega računalnika in tablice za preračunavanje časa potopa, ki je odvisen od globine. Kakšne aktivnosti potem lahko izvaja vsak posameznik, ki je opravil zahtevane izpite za potapljača? Borut: Lahko ostane rekreativni potapljač, s tem da lahko po določenem številu potopov nadgrajuje svoje znanje in napreduje v višjo kategorijo. Rekreativni potapljač se lahko potaplja v reki, jezeru in seveda na morju. Potapljanje je možno tudi ponoči ob uporabi podvodne svetilke. Sicer pa lahko potapljač opravi tečaj za določeno specialnost: potapljač reševalec, jamski potapljač, tehnično potapljanje. Se vam zdi, da je v Sloveniji tovrstna dejavnost priljubljena ali vas je bolj malo navdušencev? Borut: V Sloveniji je potapljanje kar priljubljena dejavnost. Večina se jih potaplja samo v toplih morjih, in ne pri nas in na Jadranu. Prav tako je malo potapljačev, ki bi se potapljali v jezerih in rekah. Letos poleti ste z Društvom za podvodne dejavnosti Bled med drugim odšli na potapljanje na Mali Lošinj. Kakšen je tamkajšnji podvodni svet? Ga lahko primerjamo s slovenskim? Tosja: Podvodni svet je na nekaterih območjih zelo pester in poln življenja (hobotnice, jate sardel in črnik, rakovice, polži dalmatinci, škarpene in škarpoči, ugorji …). Pojdiva lepo po vrsti. Kot sem že omenila, rada fotografiraš. Si to kdaj združila s tvojima drugima ljubeznima, plezanjem in potapljanjem? Tosja: Seveda. Pod vodo sem fotografirala vse, dokler se mi ni pokvaril fotoaparat, za katerega imam tudi podvodno ohišje. Trenutno sem pod vodo samo opazovalec, ne pa tudi fotograf. Pri plezanju velikokrat fotografiram razgled, ko pridem na vrh preplezane smeri. Med samim plezanjem pa, seveda, ne fotografiram. »Fot'r je ob nastanku fotografije prvič in zadnjič poskusno plezal,« je povedala nasmejana Tosja, ki ga je pri tem edinem poskusu skrbno varovala. Kaj ti je najbolj všeč pri omenjenih dejavnostih? Zakaj se tako rada ukvarjaš z njimi? Tosja: Pri plezanju mi je najbolj všeč to, da si večino časa zunaj v naravi. Prav tako je šport, ki je primeren za vse letne čase. Potapljanje pa je svojevrstna dejavnost. Videti je mogoče potopljeno ladjo Tihany. Tam kraljujejo ugorji in velike rakovice. Potopi so primerni tudi za ljubitelje podvodnih jam in razpok, saj jih je na tistem območju kar nekaj. Opisanega ne moremo primerjati z našim morjem, a tudi slovensko ima svoje lepote. Naj omenim, da sem do sedaj samo pri nas videla morskega konjička. Kaj lahko človek vidi pod vodo? Borut: Pod vodo se da videti marsikaj zanimivega. Različne ribe, školjke, rastline, potopljene ladje, razbrazdane stene, plankton, ki se sveti v temi, korale, ožigalkarje, rake, pa tudi smeti. Pa je potapljanje nevarno? Borut: Je, če se ne upošteva pravil varnega potapljanja. Na potop se odpravimo takrat, kadar smo psihično in fizično stabilni, predvsem pa se vedno potapljamo v paru. Tosja, kako to, da si se odločila za dokaj nenavadne aktivnosti? Kdo te je navdušil? Za potapljanje bržkone oče ali se motim? Tosja: Tako je. Za potapljanje me Pogled iz razpoke, kamor se potapljači večinoma zelo radi podajo. 42 Oktober 2011 letne čase. Najmanj mi je seveda všeč na umetnih stenah, vendar se pozimi in v slabem vremenu ni pritoževati nad umetnimi oprimki. Plezanje v hribih je ponavadi plezanje v daljših smereh, kjer si plezalec sam namešča varovanje – kline in ostale pripomočke. Je bolj izpostavljeno, z več dostopa in več sestopa, v sami smeri pa te lahko preseneti tudi nevihta. Plezanje v plezališču je bolj urejeno. Vse smeri so navrtane in so ponavadi veliko krajše. Kaj bi svetovala vsem tistim, ki bi želeli začeti plezati? Tosja: Vsekakor naj se udeležijo tečaja športnega plezanja ali alpinističnega tečaja, če želijo kasneje plezati tudi v gorah. Tosja združuje svoje strasti in tako pri dostopu do plezalne smeri lahko nastane tudi čudovita fotografija. Tam se prepustim toku, ko se vmes spogledujem z različnimi ribami. Všeč mi je, da je zaradi raznolikega podvodnega življenja vsak potop drugačen. seveda Paklenico na Hrvaškem, ki je med plezalci zelo priljubljena, in Dolomite v Italiji, kjer je uživaško plezanje po odlični skali skupaj s prelepimi razgledi. Plezala sem tudi na švicarskemu granitu, kjer je plezanje zelo drugačno v primerjavi s plezanjem po naših Alpah. Kot sem omenila, je plezanje šport, ki je primeren za vse Za konec še malce težje vprašanje. Kateri od omenjenih hobijev ti je najljubši? Če bi se npr. morala odločiti, ali boš odšla za konec tedna na potapljaški izlet ali plezati, kaj bi izbrala? Za konec tedna bi si vsekakor izbrala plezanje, pri katerem si lahko dejaven cel dan. Ker si pri potopu v vodi običajno do ene ure, ti preostali čas ostane za druge dejavnosti. V kolikor je v bližini še kakšno plezališče, imaš znotraj vikenda možnost za potapljanje in plezanje. Katja Štucin Imam občutek, da je plezanje v zadnjem času zelo aktualno. Zakaj je po tvojem mnenju prišlo do tega? Tosja: Plezanje je v zadnjem času res aktualno. Morda je razlog v tem, da pri plezanju kupiš opremo, nato pa brezplačno plezaš na zunanjih stenah, poleg tega si v naravi, stran od mestnega vrveža. Plezanje je tudi šport, pri katerem lahko uživaš skozi vse leto. Pozimi se utrjuješ na notranjih stenah v plezalnih centrih, jeseni in pomladi je čas za obisk plezališč, poletje pa je čas za plezanje v gorah. Kako postaneš plezalec? Si obiskovala kakšno izobraževanje? Tosja: Priporočeno je obiskati tečaj športnega plezanja ali se udeležiti alpinističnega tečaja. Sama sem se udeležila prav slednjega. Kje vse si že plezala? So ti bolj všeč umetne stene, plezališča ali ti je ljubše plezati v hribih? Tosja: Največkrat sem plezala v naših plezališčih, tudi na Kamnitniku v Škofji Loki. Omeniti je treba Pogosto se člani omenjenega društva odpravijo na skupne potope, največkrat na Hrvaško. Odšli so tudi v zahodno Indijo, južno Francijo, Turčijo ter Egipt. Podvodna fotografija je nastala v Rdečem morju. 43 Oktober 2011 Utrinki z odprtih vrat PŠC RitmoLoko Obiskovalci Plesno-športnega centra RitmoLoko so na dnevih odprtih vrat od 8. do 10. septembra lahko brezplačno preizkusili vse programe in novosti, ki jih bo center izvajal skozi celo sezono. Na začetku je ekipa izkušenih in energičnih vaditeljev predstavila programe za otroke, ki so navdušili malčke zaradi energičnosti voditeljic in zabavnih koreografij. Otroci so se zabavali na plesni urici, športno-gibalni urici in Zumbi Tomic, ki je pravi hit v ponudbi za najmlajše. Prav tako so se spoznali s karatejem in baletom. Sledile so predstavitve skupin- skih vadb na katerih so se obiskovalci pošteno namigali in zabavali ter naredili nekaj koristnega zase. Letošnji novosti – funkcionalni trening s TRX pripomočkom ter Cycling pa sta po pričakovanjih zelo navdušili obiskovalce. Poleg že poznane in priljubljene Zumbe so predstavili svetovno uspešnico Zumbo Toning, ki jo v RitmoLoko izvajajo edini z originalnimi Zumba ročkami. V bogati ponudbi vadb lahko prav vsakdo najde nekaj za sebe, tako tisti, ki si želijo visoko intenzivne vadbe za »kurjenje« kalorij in krepitev telesa, kot vsi ljubitelji bolj umirjenih, a zato nič manj učinkovitih vadb za sprostitev duha in telesa. Center nudi tudi tečaj trebušnega plesa in tečaje družabnih plesov. Ker življenje potrebuje gibanje je moto Plesno-športnega centra RitmoLoko, ki svojim obiskovalcem nudi najkvalitetnejše programe s strokovno podkovanimi inštruktorji ter sodobnimi rekviziti, največje zadovoljstvo centra pa so odlični rezultati zadovoljnih obiskovalcev. U. O. TNZ step in Ritmofit Zumbatomic (Zumba za otroke) Cycling TRX Zumba Body Pump 44 Zumba Toning ( z ročkami) Oktober 2011 45 Oktober 2011 OKTOBER 2011 www.škofja-loka.com DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ BrezplaËni podjetniški krožki za osnovnošolce Osnovne šole 08.00 - 12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg 09.00 - 13.00 Dnevi turizma na Loškem - zakljuËna prireditev Mestni trg 11.00 Slavnostna otvoritev Centra domaËe in umetnostne obrti Mestni trg 19.00 Gimnazijski mozaik Sokolski dom 19.30 Gledališka predstava - Vražji fant zahodne strani (za abonma rdeËi) Loπki oder “Po poteh Rapalske meje” Soriπka planina ZaËetek v oktobru 01. 02. 8.30 03. 03. 18.30 - 20.00 09.00 Pot skozi Zalo - otvoritev novih vsebin poti Æirovski vrh TeËaj meditacije - Meditacija za sprostitev > do 24.10. Osnovna πola ©kofja Loka - Mesto Gledališka predstava - Hop v pravljico (za O© ©kofja Loka - Mesto) Loπki oder KulinariËne delavnice: Jesenske kremne juhe in enolonËnice Osnovna πola ©kofja Loka - Mesto 17.00 Ura pravljic - “Deklica brez rok”, ljudska Knjiænica Gorenja vas 17.00 Ura pravljic - “Za devetimi gorami”, ljudska Knjiænica Poljane 17.30 Ura pravljic - “Jež in lisica” Knjiænica Ivana TavËarja 14.30 - 17.00 S športom veselo popoldne Osnovna πola ©kofja Loka - Mesto 16.00 - 19.00 09.00 in 10.30 17.00 - 20.30 04. 05. 06. 07. 08. Ekološka tržnica Mestni trg 17.00 Ura pravljic - “SkoËimo v pravljice” VeËnamenski prostor O© Æiri 17.00 Delavnice za spretne prste - Plodovi jeseni (4 - 10 let) Knjiænica Æelezniki 10.00 Gledališka predstava - Magnetni deËek (za O© ©kofja Loka - Mesto) Loπki oder 17.00 Ura pravljic - “»udežni vrt” Knjiænica Trata 15.00 Mala šola podjetništva - Start!up 2011 Velika sejna soba ObmoËne obrtne zbornice 18.00 Ura pravljic - “Jesenska pravljica” Knjiænica Sovodenj 18.00 Otvoritev razstave Agate Pavlovec “Odtekanja” Galerija Muzeja Æelezniki 18.00 31. ©portno rekreacijske igre - Ekipno in posamiËno tekmovanje v plavanju Plavalni bazen Æelezniki 19.00 Gledališka predstava - Vražji fant zahodne strani (zakljuËena) Loπki oder 08.00 - 12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Na trgu pri poslovnem centru v Gorenji vasi 08.00 - 12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Pred BC Mercator, Æelezniki 09.00 Mala šola podjetništva - Start!up 2011 Velika sejna soba ObmoËne obrtne zbornice 09.00 31. ©portno rekreacijske igre - Ekipno tekmovanje v malem nogometu > do 9.10. ©portna dvorana Poden 19.30 09. 10. 11. 12. Gledališka predstava - Vražji fant zahodne strani (za izven) Loπki oder Razstava Crngrobski zaklad na ogled > do 16.10. Galerija v Zvoniku 17.00 - 20.30 KulinariËne delavnice: Slani in sladki prigrizki iz polnovrednih sestavin Osnovna πola ©kofja Loka - Mesto 13.00 - 16.15 Seminar - Sodobni menedžment motivacije - Kako motivirati sebe in zaposlene? Velika sejna soba Upravne enote ©kofja Loka 17.00 Ura pravljic - “Pravljica o jeseni” Knjiænica Ivana TavËarja 18.00 ©ola za starπe ObËina ©kofja Loka 16.00 - 19.00 Ekološka tržnica Mestni trg 17.00 Delavnica za spretne prste - Jesenski plodovi (4 - 8 let) Krajevna knjiænica Æiri 17.00 Ura pravljic - “Od enega PavelËka”, ljudska Knjiænica Æelezniki d.o.o. Razvoz pizz: 051/221-200 46 Oktober 2011 47 Oktober 2011 DEBELOST NAS OGROŽA! Andreja Širca Čampa Energijsko in hranilno uravnotežena ter specifičnim potrebam posameznika prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja. Porušeno ravnovesje med vnosom in porabo energije ima za posledico naraščanje telesne mase, ki ob neukrepanju vodi v debelost. Sloveniji v zadnji nekaj desetletjih izrazito spreminjajo. Podatki, zbrani v okviru nacionalnega programa preventive bolezni srca in ožilja, ki so zajeli 278.185 preiskovancev, ugotavljajo povišano telesno težo kar pri 74 odstotkih in debelost pri 29 odstotkih pregledanih odraslih Slovencev. Nadalje ima zvišane vrednosti krvnega holesterola kar 70 odstotkov pregledanih, zvišan krvni tlak 49 odstotkov, moteno presnovo glukoze pa več kot 20 odstotkov pregledanih oseb. Tako prekomerna telesna masa kot debelost sta pomembna dejavnika tveganja za nastanek številnih kroničnih zapletov in bolezni, kot so: dislipidemija, ateroskleroza, druge bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tip II, osteoartritis, določene vrste raka, težave z dihali, prekinitve dihanja med spanjem in druge. Kako shujšati? Glavnina 'modernih' redukcijskih diet, ki na žalost dosežejo zelo širok krog populacije, je usmerjena k izboljšanju estetskega videza uporabnika in ne v izboljšanje njegovega dejanskega zdravstvenega stanja ter preprečevanja kroničnih obolenj. Kdaj govorimo o prekomerni telesni masi? Prekomerno telesno maso opredeljujemo kot indeks telesne mase (ITM) med 25,0 in 29,9 kg/m2, o debelosti pa govorimo, ko je ITM nad 30,0 kg/m2. Posebej zdravje ogrožajoča je visceralna debelost, pri kateri se maščevje kopiči v notranjosti telesa in ne le v podkožju. Najpogostejša mesta kopičenja visceralnega maščevja je okolica trebušne slinavke in jeter. Telesna zamaščenost igra pomembno vlogo v mehanizmu nastanka inzulinske rezistence in metabolnega sindroma. Za ugotavljanje tovrstne debelosti je najpomembnejši kazalec obseg pasu. Za Evropejce velja, da visceralno debelost opredelimo pri ženskah, katerih obseg pasu je večji od 80 cm in pri moških večji od 94 cm. Standardni, s strani medicinske stroke podprti programi za zmanjševanje telesne teže, temeljijo na negativni energijski bilanci (energijska poraba je 500 kcal/dan večja od energijskega vnosa), spremembi sestave posameznih obrokov, povečanju telesne aktivnosti. Torej na koreniti spremembi prehranjevalnih ter gibalnih navad. Kot uspešna se po naših izkušnjah kaže prehrana z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (manj kot 50 odstotkov), s poudarkom na sveži zelenjavi, sadju in škrobnih živilih z nizkim glikemičnim indeksom (GI), z nekoliko povečanim vnosom beljakovin (do 20 odstotkov), maščobe pa naj bodo v varnih mejah (do 30 odstotkov), seveda s poudarkom na kvalitetnih maščobah rastlinskega izvora. Prehranski vzorci Slovencev Tako kot v drugih razvitih državah sveta se prehranski vzorci tudi v Dobrodošla doma pri Snelly , v centrih za oblikovanje in razvajanje telesa Linea Snella. Družim se z ženskami po vsem svetu, ki mi zaupajo že 25 let. Zame so Superženske. Zato, ker so zadovoljne same s sabo. od 5 - 95 % popusta pridobiš Center LS ŠenËur pri Kranju Andreja Širca, »ampa s.p. Poslovna cona 18 A 04/279 19 67 sencur@lineasnella.si www.lineasnella.si od 5 - 95 cm obsega izgubiš PokliËi in pridi na brezplaËen pregled. Zanesljivo pridobiš od 5 % do 95 % popusta na vse programe Linea Snella. 48 Oktober 2011 PREDAVANJE »JESENSKE ZASADITVE ZA BALKONE IN TERASE« IN OTVORITEV RAZSTAVE SLIK UČENCEV ŠKOFJELOŠKIH OSNOVNIH ŠOL Vljudno vabljeni na predavanje »Jesenske zasaditve za balkone in terase« pod vodstvom predavateljice Kluba Gaia, ga. Lorete Vlahovič. Predavanje je brezplačno in bo potekalo v sredo, 19. oktobra 2011, ob 18. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Po končanem predavanju bo sledila še otvoritev razstave slik učencev škofjeloških osnovnih šol, ki so po končanem poletju pridno ustvarjali na temo cvetlic. Razstava bo na ogled v Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka do 08. novembra 2011. Vljudno vabljeni! Skupina za lepšo Loko Historial Škofja Loka 2011, 25. - 28. junij 2011 V okviru Historiala Škofja Loka 2011 se bodo v štirih dneh, pod pokroviteljstvom Občine Škofja Loka, zvrstili številni zgodovinsko in etnološko obarvani dogodki, s poudarkom na lokalni dediščini škofjeloškega območja. PODELITEV PRIZNANJ SKUPINE ZA LEPŠO LOKO V nedeljo, 26. junija 2011, bo na domačiji Polenčevih v Puštalu, poznani kot Nacetova hiša, potekal animacijski program za družine, večer pa se bo zaključil v duhu festivala historične glasbe in predstavo Coprniška krvava rihta v Loki. torek bosta v znamenjusvojega strokovnega Tudi letošnjo jesen bo Skupina za lepšo Loko podelila priznanja tistim, ki so Ponedeljek vse letoinskrbeli zaminila urejenost posveta ob 500 letnici potresa, na temo ”Leto ribe faronike” Osrednji dogodek letošnjega prograbivalnega in delovnega okolja inmakatere jeŠkofja ocenjevalna Skupine za lepšo Loko po večkratnem ocenin festivala Musica Locopolitana. Historiala Loka 2011 bo komisija v soboto, 25. junija 2011, ko se bo Škofjevanju izbrala kot najlepše. ja Loka vrnila v svojo bogato preteklost. Rokodelski sejem, ki bo obudil skorajda že pozabljene obrti, bo s Izbor dobitnikov priznanj bodopromenado širši javnosti predstavili na Mestnem trgu odprl na slavnostni podelitvi, ”freisinški škof”. Ob kulinarični poki bo v četrtek, 27. oktobra 2011, obse 18. v veliki dvorani Sokolskega doma. nudbi bodo uri zvrstili še ustvarjalna muzejska delavnica, pravljice za otroke, na ogled bodo historični plesi, po- Vljudno vabljeni! Skupina za lepšo Loko janje bo namenjeno družinam in otrokom. Na sporedu bodo številne rokodelnice in igrarije, dan pa se bo zaključil v okviru Festivala historične glasbe Musica Locopolitana z večernim koncertom. 49 Foto: Jana Jocif slušali bomo tolkalno skupino Otroci Priznanja bo podelil ritmov. Popoldne bo pestro na grajžupan Občine Škofja Loka, mag.skem Miha vrtuJeše. Škofjeloškega gradu, doga- TURIZEM ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 1a 4220 Škofja Loka T: 04 517 06 00 M: 051 427 827 F: 04 517 06 05 E: info@skofja-loka.com W: www.skofja-loka.com JOGA - ZA TELO IN DUŠO Joga za dušo in telo je skop vaj, ki ga sestavljajo asane (jogijske vaje), dihalne tehnike in tehnike za harmoniziranje pretoka univerzalne energije po celotnem telesu. Namenjena je izboljšanju umskega ter telesnega počutja in zdravja. Skop vaj povečuje in ohranja gibkost telesa ter krepi živčni sistem. Izboljšuje prožnost sklepov in mišic v telesu, obenem pa masira notranje organe. Zaradi izboljšanja krvnega obtoka med samim izvajanjem vaj so telesne celice bolje preskrbljene s hrano in kisikom. JOGALATES Pilates joga ali jogalates je kombinacija fit joge oz. power joge in pilatesa, idealna povezava vzhodne in zahodne filozofije. Je vadba za ohranjanje in povečanje gibljivosti, moči in sprostitev. Težavnost posameznih vaj je prilagojena vadečim, ki prihajajo na vadbo in zato se lahko k vadbi priključi prav vsakdo. Vadbo začnemo s preprostimi ogrevalnimi vajami iz joge, ki jim počasi dodajamo lateralno (pilates) dihanje. Z dihanjem aktiviramo in ogrejemo naš center in nato lahko pričnemo s pilates vajami za krepitev. Pred tem lahko naredimo še nekaj vaj iz joge za ravnotežje, s čimer treniramo koncentracijo. PILATES Pilates je odlična vadba, sestavljena iz vaj za krepitev in gibljivost telesa in je primerna za vse starosti. Vadba krepi mišice in jim daje tonus, zagotavlja gibljivost in ravnotežje. Vadba se prične postopoma, da dobro osvojimo principe pilatesa, kjer je zelo pomembno pravilno dihanje. Intenzivnost in tempo treninga pa se počasi stopnjuje glede na napredek skupine. VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Je skupinska vadba, ki ima predvsem preventivni in rehabilitacijski namen, saj s pomočjo specifičnih terapevtskih vaj zmanjšujemo možnost poškodb in lajšamo bolečine v hrbtenici. Z redno vadbo popravimo držo telesa, učvrstimo vse plasti mišic ob hrbtenici in povečamo gibljivost med vretenci. Bolečine v hrbtenici bodo izginile in kontrola nad vašim telesom se bo povečala. VADBA ZA STAREJŠE S telesno dejavnostjo v zrelih letih lahko povečamo gibčnost, ohranimo elastičnost tkiv in povečamo dotok krvi do celic ter s tem poskrbimo za hitrejše izločanje odpadnih produktov. Starejši imajo običajno največ težav z vratnim delom hrbtenice, s sklepi rok, kolki in koleni. Ravno zato je pomembno, da s pravilnim izvajanjem vaj omilimo omenjene težave. Vaje je priporočljivo izvajati pod strokovnim nadzorom usposobljene osebe, ki bo znala svetovati in udeležence pravilno voditi skozi program. S telovadbo tako starejši okrepijo telo z vajami za moč, gibljivost, koordinacijo, ravnotežje in sprostijo celo telo. URNIK skupinskih vadb in plesa (sezona 2011-2012) Ponedeljek rdeča oranžna 16.15 Karate Ines zelena Torek rdeča oranžna Sreda zelena rdeča oranžna 16.00 Balet Liza 9.00 Vadba za starejše Saša S. 9.00 Vadba za mamice z dojenčki zbiramo prijave 16.30 Hip-hop Tina P. 16.45 Balet Liza 16.30 Športno gibalna urica Vesna 16.30 Hip-hop Tina P. 17.30 Hip-hop Tina P. 17.45 Balet Liza 17.30 Zdrava hrbtenica Anja 17.30 Hip-hop Tina P. 17.15 Zumba (za otroke) Tina K. 18.30 Tina K. 18.45 Cycling 19.30 Jogaza telo in dušo Suzana 19.30 TNZ/Step Tjaša 20.30 Body pump Tjaša 18.30 Pilates Saša S. 20.00 Cycling pričetek 10. oktobra Četrtek zelena oranžna 16.15 Karate Ines 16.30 Plesne urice Aida zelena rdeča oranžna 20.40 TRX Sergej 18.30 Pilates Saša S. 19.30 19.30 Ritmo Power Martina Body pump Tjaša 20.00 Cycling (z ročkami) Tina K. zelena Nedelja rdeča oranžna 19.30 Ritmo Power Martina Jogalates zelena 16.30 Vadba za nosečnice zbiramo prijave Anja 18.30 Nataša 19.0020.30 Ples Karmen 19.30 Step/ dance/ TNZ Tjaša 19.30 Jogaza telo in dušo Suzana 20.30 20.30 Ritmofit Tanja Sobota 17.3019.00 Ples 18.30 TNZ/Step Tjaša 19.00 - 20.30 Trebušni ples Saša K. rdeča Petek 19.00 Anja 20.30 20.40 TRX Tjaša 20.00 Cycling 20.30 Ritmofit Tanja 20.40 TRX Sergej 20.45 Cycling 21.00 Plesni večeri Body pump Martina Plesno-športni center RitmoLoko, Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka, telefon: 041 710 310, info@ritmoloko.si, www.ritmoloko.si 20.00 Cycling Oktober 2011 52 Oktober 2011 53 54 Oktober 2011 55 Oktober 2011 56 Oktober 2011 57 Oktober 2011 58 Oktober 2011 59 Urejeni v jesen @elite popraviti obla~ilo pri simpati~ni {ivilji? Na Mestnem trgu 28 `e nekaj let deluje TEKSTILNI SERVIS, kjer vam prijazna in izredno komunikativna {ivilja Vesna Klemen~i~ nudi popravilo vseh vrst obla~il. MODNO KREIRANJE ŠIVANJE PO MERI POPRAVILA ( krajšanje, o`anje, menjava zadrg, …) Na va{o `eljo vam bo Vesna lahko zamenjala pokvarjeno zadrgo, `epe in podlogo, skraj{ala hla~e in rokave ali pa zo`ila va{e obla~ilo. POSLIKAVE (pralno do 60°c) MODNI DODATKI Z njenim delom so stranke zelo zadovoljne. Vesna Klemen~i~ s.p. Mestni trg 28 4220 [kofja Loka INDEEGO Viktorija Štancer s.p. Novi Svet 12, 4220 Škofja Loka Tel.: 040/211-321, E-mail: indeego.wiki@gmail.com fb: indeego viktorija štancer tel.: 070/811-210 Kozmeti~ni salon Petra Belan~i~ s.p. [kofjelo{ka cesta 8, 4000 Kranj Telefon: 040/833-094 Delovni ~as: Pon., ~et. 15.00 - 20.00 Tor., sre. 8.00 - 16.00 Pet. 14.00 - 20.00 Sobote po dogovoru diamantni peeling, nov na~in obnovitve in ~i{~enje ko`e gelish, nova metoda za naravne ali umetne nohte gelirani umetni ali naravni nohti Magnetic kavitacija, oblikovanje postave vakuum terapije, pedikura, manikura, depilacija, nega obraza 60 DELOVNI ^AS: ponedeljek-petek 9 -12 in 15 - 19 letni delovni ~as (od maja do avgusta) ponedeljek-petek 9 - 12 in 13 - 17 st u p o p artikle % brane 0 3 na i z UR po 1 E e j i z a lu . je ` e in DDV n a r ` t a o t N on zm bre 61 PRILOGA GRADIMO ‒ OBNAVLJAMO PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo Alge - Problem zaključnih slojev na fasadi in Alge in plesniinovativnih – težava zaključnih slojev in nove rešitve proizvajalcev. nove rešitve inovativnih proizvajalcev Vse, ki se odločajo za izdelavo nove fasade skrbi, da se bodo tako kot na sosednih objektih, tudi na zaključnem sloju njihove fasade pričele Vse, ki se odločajo za izdelavo nove fasade, skrbi, da se bodo na zaključnem sloju fasade pričele razvijati alge in plesni. Le-te se razvijejo na razvijati alge in plesni. Le-te se razvijejo na vseh površinah, ki so v stiku z vlago, ne glede na vrsto. Na nekaterih (kot je npr streha) so vseh površinah, ki so v stiku z vlago, ne glede na vrsto. Na nekaterih (kot je npr. streha) so samoumevne, na fasadnih površinah pa predstasamoumevne, na fasadnih površinah pa predstavljajo problem – predvsem estetski. vljajo težavo – predvsem estetsko. V preteklosti se s tem problemom nismo srečevali zaradi dveh razlogov: V preteklosti se s to težavo nismo srečevali zaradi dveh razlogov: 1. Na objekte se je vgrajevalo apnene mineralne zaključne sloje. − na objekte se je vgrajevalo apnene mineralne zaključne sloje; 2. Objekte se ni izoliralo. − objektov se ni izoliralo. V hladnejših obdobjih, ko se omočena fasadna površina težko posuši, je toplota iz notranjih prostorov prehajala skozi steno in sušila zaključne V hladnejših obdobjih, ko se omočena fasadna površina težko posuši, je toplota iz notranjih prostorov prehajala skozi steno in sušila zasloje. Danes pa zaradi energetske učinkovitosti in izboljševanja bivalne klime, objekte izoliramo in preprečimo toploti, da bi prišla do ključne sloje.sloja. Danes pa zaradi energetske učinkovitosti in izboljševanja bivalne klime objekte izoliramo in preprečimo toploti, da bi prišla zaključnega do zaključnega sloja. Od kar so se pojavile alge na zaključnih slojih pa se proizvajalci fasadnih materialov borijo proti tej težavi. Z znanim vzrokom v mislih – vlago so se pojavile alge na zaključnih slojih, proizvajalci fasadnih materialov bojujejo s to težavo. Proizvajalci so v več fazah poskušali –Odkar so proizvajalci v večih fazah poskušali priti dose rešitve: priti do rešitve: V prvem koraku so poskušali z dodajanjem algicidnih sredstev v zaključne sloje, ki na podoben način kot apno v mineralnih zaključnih slojih zvišujejo Ph podlage na tako visok nivo, da zavira razvoj alg in plesni. Rešitev pa se je izkazala le za kratkoročno učinkovito. Na žalost so algicidi V prvem koraku poskušali z dodajanjem algicidnih sredstev v zaključne ki nanjihovo podoben način kot zmanjšuje. apno v mineralnih zaključnih slojih UV neobstojni inso neglede na količino dodanega algicida v zaključni sloj se sloje, ščasoma učinkovanje Po določenem obdobju, zvišujejodolžina pH-podlage na tako visoko raven, da(umestitve zavira razvoj alg inv plesni. se je izkazala le zasončnim kratkoročno učinkovito. Na žalostzloji so katerega je odvisna od vrste dejavnikov objekta prostor,Rešitev izpostavljenosti površine žarkom itd.), vsi zaključni algicidi UV-neobstojni in ne glede na količino dodanega algicida v zaključni sloj se sčasoma njihova učinkovitost zmanjša. Po določenem izgubijo umetno zaščito in postanejo dovzetni za razvoj alg in plesni. obdobju, katerega dolžina je odvisna odfasado, vrste dejavnikov objekta v prostor, izpostavljenosti žarkom itd.), vsi Drugi korak je iskal način, kako omočeno čim hitreje (umestitve posušiti. Razviti so bili popolnoma vodoodbojnipovršine zaključnisončnim sloji (s tako imenovanim zaključni sloji izgubijo zaščito in postanejo dovzetni za razvoj algimeni). in plesni. lotusovim učinkom, nano tehnologijo oz. drugimi komercialnimi Ideja, ki se je skrivala v ozadju je bila v tem, da vlagi, ki pride v stik s fasadno površino pomagamo, da čim hitreje odteče z zaključnega sloja. Na žalost pa se na fasadnih površinah, na enak način, kot to opazimo V drugem koraku so iskali način,kondenzacija kako omočeno hitrejefasadni posušiti. Razvili so popolnoma vodoodbojni slojkondenzacijaska (s t.i. lotusovim zjutraj na avtomobilu, ustvarja (nafasado ponočičim ohlajeni površini) v jutranjem času segrevanjazaključni ozračja. Ta učinkom oz. nanotehnologijo). Idejanimajo je bila, tako da vlagi, ki pride stik sda fasadno površino, pomagamo, da čim hitreje odteče z zaključnega sloja. vlaga oz. kapljice, ki tako nastanejo, velike lastnevteže, bi jih gravitacija odvedla s površine. Kapljice, ki ostanejo v razbrazdani Na žalost pa se jepanadelujejo fasadnih (na enak način kotalg zjutraj na avtomobilu), ustvarjal kondenz. Tasvoj kondenzacijska vlaga oz. kapljice fasadni strukturi kotpovršinah lepilo in nase vežejo spore in plesni ter jim takoj omogočijo pogoje za razvoj. nimajo tako velike lastne teže, da bi jih gravitacija odvedla s površine. Kapljice, ki ostanejo v razbrazdani fasadni strukturi, delujejo kot lepilo in nase vežejo spore in plesni terrešitev, jim takoj omogočijo pogoje za razvoj. Pred nekaj leti, pa se jealg pojavila nova ki izkazuje izredno dobre rezultate. To so tako imenovani higroskopični tankoslojni zaključni sloji, ki imitirajo še eno lastnost mineralnih ometov. Pred nekaj pa se je pojavila nova rešitev, ki kaže izredno dobrevrezultate. To so t.i. higroskopični tankoslojni sloji, ki20 posnemajo Znano je daleti apno, ki predstavlja naravni repelent za alge in plesni, mineralnem ometu (npr. praskani terranovi)zaključni »zori« približno let. V tem še eno lastnost mineralnih Apno, ki neugodno preprečujepodlago nastanekzaalg in plesni mineralnem (npr. terranova), »zori« pričasu ima taka površina visokometov. Ph in prestavlja razvoj alg invplesni. Po časuometu zorenja pa praskana se Ph zniža na nevtralno raven. bližnotemu 20 let. tem času ima površina pH in predstavlja neugodno podlago razvoj algkapilarnega in plesni. Povpitja času zorenja se pH zniža Kljub paVimajo mineralni ometi ševisok eno dobro lastnost – higroskopičnost. To je za sposobnost odvečnepa količine vlage,na ki nevtralno zastane naraven. fasadni površini. Kljub pa imajo ometi še eno dobro lastnost – higroskopičnost. je sposobnost kapilarnega odvečnevpijejo količinekapljico vlage, In pravtemu to lastnost somineralni proizvajalci dodali novodobnim tankoslojnim zaključnim To slojem. Ti inovativni zaključni vpitja sloji kapilarno ki zastane naustavila fasadnina površini. prav toinlastnost so proizvajalci dodali novim tankoslojnim zaključnim inovativni sloji vode, ki se je fasadni In površini jo razporedijo na večjo površino. Na tako veliki površini se vlagaslojem. odvedeTi s fasade tudi zaključni do 10x hitreje vpijejo kapljice vode, ki se ustavijo na fasadni površini in jih razpršijo po večji površini. Na tako veliki površini se vlaga odvede tudi vkapilarno primerjavi z enako količino vlage v kapljični obliki. do desetkrat hitreje v primerjavi z enako količino vlage v kapljični obliki. Suha fasadna površina pa je predpogoj za boj proti algam in plesnim. Suha fasadna površina pa je predpogoj za boj proti algam in plesnim. Proj weberMatija marketing weber.pas topDry weber.pas topdry Prvi pastozni zaključni sloj z lastnostmi mineralnih ometov! Revolucionarni weber.pas topdry kot papir razpusti površinsko napetost vodne kapljice in jo s pomočjo množice kapilar na površini ometa razporedi po celotni površini. Ta fizikalni proces z razporeditvijo vlage po površini predstavlja inteligenten nadzor nad vlažnostjo površine in izjemno pospeši sušenje zaključnega sloja. Ko dež poneha in se zrak posuši, weber.pas topdry pospešeno suši površino in tako eliminira prvi pogoj za nastanek alg in plesni - vlago. HIGROSKOPIČNI ZAKLJUČNI SLOJ evolucija tehnologije na fasadi PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo STROJNI TLAKI - ESTRIHI strojni ometi Bo{tjan 031/689-832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik HITRO, KVALITETNO IN UGODNO Pe~arstvo @eleznik polaganje keramike adaptacija kopalnic manj{a zidarska dela Stanislav @eleznik s.p., Vinharje 14, 4223 Poljane GSM: 031/505-468, E-mail: pecarstvo.zeleznik gmail.com [kofja Loka STORITVE - adaptacija stanovanjskih in poslovnih prostorov - hitra in kvalitetna adaptacija kopalnic - finalizacija novih objektov IZDELKI - parketi - kopalni{ka oprema - gradbeni material - orodje Z vami `e 46 let SVETOVANJE - projektiranje - ideje - na~rti Va{e zadovoljstvo je na{ uspeh. Obrtnik d.o.o., [kofja Loka Bla`eva ulica 3 4220 [kofja Loka 63 ija tradic a n t e l o g l o d PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo Prodaja, monta`a in servis gara`nih vrat ! o Nov Zelo ugodna enotna cena belih, rjavih, srebrnih in antracit vrat V ponudbi tudi industrijska in rolo vrata l a n i Origdska {ve liteta! kva Obla~ek d.o.o. GSM: 031/608-089 www.oblacek.si 64 PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo HITRA VGRADNJA SALON KERAMIKE IN KOPALNI[KE OPREME TRGOCEV, d.o.o., Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec Tel.: 01/ 754 24 85, 01/ 754 33 98, fax: 01/ 754 35 22, www.trgocev.com -15% do konca oktobra na vse zunanje plo{~ice (tudi po naro~ilu) PRI PRI NAS NAS NAJDETE NAJDETE VSE, VSE, OD OD MATERIALA MATERIALA DO DO IZVEDBE: IZVEDBE: centralno plo{~ice, centralno ogrevanje ogrevanje plo{~ice, granitogresi granitogresi vodovodne armature, vodovodne instalacije instalacije armature, kopalni{ko kopalni{ko pohi{tvo pohi{tvo plinske strokovno plinske instalacije instalacije strokovno svetovanje svetovanje in in izris izris [U[TAR ROMAN S.P. Draga 16a, 4220 [kofja Loka GSM: 041/721 570 www.knauf-sustar.com Delovni ~as: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure 65 PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo CENTER TALNIH OBLOG Trgovina Lisjak I tel.: 04/23-53-810 Lisjak d.o.o., Kranj I Cesta talcev 67, 4000 Kranj PVC podi preproge itisoni teka~i laminati prodaja I dostava I monta`a 66 ZNIZANE CENE DO -30% PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo 67 PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo tapetni{tvo BOKAL Na{ proizvodni program: izdelava sede`nih garnitur po naro~ilu izdelava masivnih sede`nih garnitur popravila sede`nih garnitur francoske postelje vzmetnice “BOKAL” oprema lokalov, hotelov … Ko udobje sre~a kakovost V mesecu novembru vas vabimo na hi{ni sejem, kjer vam bomo nudili 10% popust. Imeli bomo tudi razprodajo opu{~enega programa s 30% popusta. Zminec 23a, 4220 [kofja Loka E-mail: info tapetnistvo-bokal.si www.tapetnistvo-bokal.si Ivan BOKAL s.p. MOJSTER TAPETNIK IN DEKORATER tel./fax: 04 51 20 160 salon tel.: 04 51 55 677 GSM: 041 941 205 O VA[A PARTNERJA PRI GRADNJI Telefon.: 04/2364-070, 04/2364-030 Tel.: 03/7000-500 www-lindap.si GSM: 040/349-992 info@ lindap.si SUPER CENE PLO^EVINASTE KRITINE Kritina iz reciklirane plastike 14,5 + DDV m2 betonarna vse vrste betonov granulatni pesek (gramoz) za betonske me{anice in estrihe razvoz betona v najkraj{em ~asu z najsodobnej{im avtome{alcem z `e vgrajeno roko s ~rpalko na kamionu (doseg roke 25 m), popolna izraba materiala, zelo primeren za te`ko dostopne kraje, kjer je dostop ve~ kamionom ote`en, za manj{e betona`e, greznice, {karpe, brez razsipavanja betona v okolico kiperski prevozi notranja in mednarodna {pedicija izkopi z lahko in te`ko mehanizacijo razvoz najmanj{ih mo`nih koli~in materiala Najbolj{a kritina v Evropi, novo tudi v Sloveniji TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM ope~ni izdelki betonski in modularni bloki poroterm betonske cevi, ja{ki, pokrovi cement, apno, maltit, mivka tlakovci, robniki betonsko `elezo, armaturne mre`e PVC program O Cena kvadratnega metra od 6 dalje + DDV Odslej tudi JE SEKALNIKI NAJVI[ E ET IT AL KV KE EVROPS BEGRAD, Kranj, d.o.o., Pre~na ul. 24, 4000 Kranj NIKO TRANS Sodnikar Niko s.p. Pre~na ul. 24, 4000 Kranj e-mail: nikotrans siol.net Sede` podjetja: Savska loka 23, 4000 Kranj 68 PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo 69 PRILOGA Gradimo ‒ obnavljamo KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. [KOFJA LOKA Kidri~eva c. 63a NOVO! od 21. 9. 2011 Doma~i koti~ek "KO VEM KAJ JEM" www.kgz-skloka.si Poljane Delovni ~as: ponedeljek - petek 7.00 - 9.00 sobota 7.00 - 12.30, nedelja 7.00 - 11.30 tel.: 04/51 83 608 V koti~ku boste lahko izbirali med: EKO mle~ni izdelki kruh iz kru{ne pe~i doma~e pecivo in potica mesni izdelki EKO jajca, suho sadje doma~i sokovi in marmelade doma~e `ganje in likerji ~aji iz {kofjelo{kega hribovja med, ... Prijazno prodajno osebje na ~elu s poslovodjem Ivanom Kav~i~em VABIMO VAS TUDI V TRGOVINE: Stara Loka tel.: 51 30 333 Mle~ni butik tel.: 51 24 368 ^e{njica tel.: 51 46 363 Gorenja vas tel.: 51 84 280 Hotavlje tel.: 51 83 650 Vse za vrt in polje pestra izbira ~ebulnic in sobnih lon~nic, okrasni lonci rastline za jesenske zunanje zasaditve ma~ehe, zemlja in pesek za grobove gnojila in zemlje za sobne ro`e ~ebul~ek in ~esen sadike sadnega drevja, grmovnic in trajnic vse za jesensko spravilo pridelkov (posode za vino, kadi za zelje, zaboji, stiskalnice za sadje, ...) drobno orodje hrana in oprema za male `ivali VESELIMO SE VA[EGA OBISKA V NA[IH TRGOVINAH: Trata tel.: 51 30 333 Poljane-Repro tel.: 51 83 607 Sovodenj tel.: 51 95 003 GSM: 041 207 446 70 Lu~ine tel.: 51 82 537 Selca tel.: 51 46 333 GSM: 041 728 925 71 Oktober 2011 72