Januar 2013 - Občina Škofja Loka
Januar 2013 2 Januar 2013 3 Januar 2013 4 Januar 2013 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Spremembe parkirnega režima 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 9 Enovitost ureditve Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 10 Protipoplavna ureditev Podna do poletja? Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Kakšen zrak dihamo Ločani? 13 Nadgrajevanje turistične ponudbe Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 16 Tržnica umetniških izdelkov v Škofji Loki 17 Dijak dijaku 18 Rotarijski Miklavž ponovno razveseljeval 19 Smeh in dobra volja v Dnevnem centru Ω 20 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 21 Živa slika z Lubnika 22 Žirovske novice 23 Mačjedolsko srečanje 24 Mrežo za starejše (MATIjA) predstavili v Škofji Loki 26 S psom prineseta radost 27 Plesno-baletna predstava centra RitmoLoko navdušila gledalce 28 »Življenje je ustvarjanje, umetnost, darovanje …« 30 Hoja za zvoncem na sveti večer 31 Ob punklju se dobimo 32 Uspešni mladi fotografi 33 Severjeve nagrade podeljene 34 »V Maroko se zagotovo še vrnem!« 36 Zaljubljen v pse 38 Prireditve v januarju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 16 let. utrip@freising.si 5 Januar 2013 19. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Spremembe parkirnega režima Sprejeta proračuna za leti 2013 in 2014 – Imenovali člane strokovnega odbora za izvedbo Škofjeloškega pasijona – Sprejeli spremembe in dopolnitve statuta občine – Zbiranje embalaže 'od vrat do vrat' predvidoma od maja dalje Pri kadrovskih zadevah so svetniki med drugim imenovali člane strokovnega odbora za izvedbo Škofjeloškega pasijona, ki so: Klemen Štibelj, dr. Metod Benedik, Jože Faganel, Jure Miklavc, dr. Franc Križnar, Romana Bohinc in Mojca Šifrer Bulovec. Med pobudami in vprašanji so svetniki predlagali, naj se časovna omejitev kratkotrajnega 15-minutnega parkiranja pred vrtci podaljša na pol ure; nadalje želijo imeti na vsaki seji poročilo o delih na projektu izgradnje južne dovozne ceste v industrijsko cono; zanimalo jih je, kaj se bo zgodilo s poslovnimi prostori krajevne skupnosti Trata; kdaj bo zaživel mladinski center v Podlubniku; kaj bo s sodiščem v Škofji Loki; predlagali so ponovno uvedbo odvoza večjih bioloških odpadkov; pohvalili so okrasitev starega mestnega jedra, ki je pripravljena v duhu Loško je ekološko itd. S spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa in spremembo odredbe o določitvi parkirnih površin, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine, so svetniki omogočili pridobitev dovolilnice za parkiranje tudi za poslovne subjekte. Tako bodo slednji pred Šolskim centrom Škofja Loka lahko zasedli 80 odstotkov površin, na parkiriščih Štemarje in Novi svet pa 40 odstotkov. Klemen Štibelj (NSi) se ni strinjal z višino najema ter je predlagal, da bi ta namesto 100 evrov letno znašala vsaj 200 evrov. Župan mag. Miha Ješe je dejal, da so njegovi izračuni cenovno in matematično pravilni, a da se morajo obnašati v skladu s ponudbo in povpraševanjem. Glede na to, da bodo poslovni subjekti po novem imeli možnost zakupa parkirnih mest, je Tomaž Paulus (SLS) predlagal, naj se začetni brezplačni čas na parkiriščih Štemarje in Novi svet z ene ure podaljša na dve uri, kar so svetniki s 14 glasovi za in 8 proti sprejeli. Sledila je druga obravnava občinskih proračunov za leti 2013 in 2014. Direktorica občinske uprave ter vodja oddelka za proračun in finance Špela Justin je na kratko predstavila spremembe od prvega do drugega branja proračuna. V letu 2013 bo dobrih 39 milijonov evrov prihodkov, 38,8 milijona evrov pa bo odhodkov. V letu 2014 je načrtovanih 31,6 milijona evrov prihodkov ter 34,6 milijona evrov odhodkov. V nadaljevanju so svetniki sprejeli županova amandmaja, in sicer da se za 18 tisoč evrov poveča postavka za rekonstrukcijo ceste med Pungertom in Gostečami ter za nadomestno obvozno cesto mimo domačije Debeljak do dvorca Visoko. Z drugim amandmajem so namenili dva tisoč evrov več za galerijsko dejavnost. Niso pa bili sprejeti amandmaji, ki so bili pripravljeni za obe leti, in sicer da se za Škofjeloški pasijon v letu 2013 nameni za 20 tisoč evrov več sredstev, v letu 2014 pa za 50 tisoč evrov več sredstev (predlagatelj Paulus). Zelene luči nista dobila amandmaja, s katerima bi povišali sredstva za tabornike in skavte (predlagatelj Paulus) ter Društvo prijateljev mladine (predlagatelj SD). Slednji naj bi se namreč prijavljali na občinske razpise. Predlog, da bi o amandmaju o Škofjeloškem pasijonu glasovali poimensko, ni bil sprejet. Župan je dejal, da se bo pasijon financiral iz treh virov: iz prodanih kart (300 tisoč evrov), iz občinskega proračuna maksimalno 150 tisoč evrov in od sponzorjev 150 tisoč evrov. Dodal je, da se bo sam angažiral, da bi pridobili enega generalnega in več večjih sponzorjev že v letu 2013. Proračun za leto 2013 so svetniki sprejeli z 21 glasovi za in 3 proti, za leto 2014 pa z 20 glasovi za in 6 proti. 6 Svetniki so brez večjih zapletov v drugem branju sprejeli načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in sprejeli statut občine, v prvem branju pa spremembe in dopolnitve odloka o Aleji zaslužnih Ločanov in postavitvi drugih umetniških del. Kar nekaj časa pa so se zadržali pri tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki. Največja novost je uvedba zbiranja odpadne embalaže (kovinske in plastične) po sistemu od vrat do vrat, zaradi česar bomo imeli dodatno kanto za smeti. Svetniki so sicer pohvalili uvedbo pravilnika, so pa imeli pomislek pri frekvenci odvoza. Ostanek odpadkov in odpadno embalažo naj bi odvažali samo 13-krat na leto, kar se je številnim, še posebno pri ostankih odpadkov, zdelo premalo. Cilj je sicer, da se zmanjša količina ostalih odpadkov, prav tako pa bo lahko vsak naročil pogostejši odvoz, kar bo seveda stvar podražilo. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki je razgrnjen v prostorih občine od 21. decembra do 21. januarja, zato vabijo vse, da podajo svoje pobude in predloge. Spremembe bodo začele veljati predvidoma od maja dalje. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Predstavili rezultate ekoloških meritev in načrte za izboljšanje V podjetju Knauf Insulation so predstavili rezultate ekoloških meritev in načrte, kako razmere še izboljšati. Z namenom boljše seznanjenosti prebivalstva so se v Knauf Insulationu odločili, da medijem, krajevnim skupnostim in drugi zainteresirani javnosti predstavijo rezultate njihovih emisijskih in imisijskih monitoringov, opravljenih v zadnjih letih, ter že izvedene ukrepe in načrt prihodnjih trajnostno naravnanih aktivnosti. Na začetku je glavni direktor škofjeloškega podjetja dr. Saša Bavec predstavil zakonsko ureditev področja emisij v zrak. Maksimalna dovoljena koncentracija izpustov za posamezne substance je zakonsko določena na podlagi evropskih normativov, ki se stalno zaostrujejo. Okoljevarstveno dovoljenje tako podjetju predpisuje izvajanje obratovalnega monitoringa emisij v zrak na vseh izpustih v zrak, in sicer na 19 različnih merilnih mestih. »Glede na to, da so emisije posameznih snovi na 17 merilnih mestih daleč pod dovoljenimi koncentracijami, je določeno, da moramo izvajati redne meritve vseh teh parametrov na vsake tri leta in tudi poročati o rezultatih meritev v obliki letnega poročila emisij snovi v zrak na ARSO in Občino Škofja Loka, kot je določeno z uredbo (ta poročila so tudi javno dostopna). Na dveh merilnih mestih, kjer so emisije nekoliko višje, vendar še vedno pod dovoljenimi koncentracijami izpustov, smo obvezani izvajati meritve dvakrat letno,« je pojasnil dr. Bavec. Meritve izvaja usposobljen inštitut oziroma s strani države pooblaščena institucija za izvajanje tovrstnega monitoringa z akreditiranimi metodami meritev. Poleg obveznega obratovalnega monitoringa pa izvajajo mesečno tudi interne meritve nekaterih ključnih parametrov. Dr. Bavec je večkrat poudaril, da so koncentracije emisij v zrak na vseh izpustih pod zakonsko dovoljenimi mejnimi koncentracijami, kar zagotavljajo s sežigalnimi čistilnimi napravami in sistemi filtrov. Glavne substance v izpustih Glavne substance v izpustih Knauf Insulationa so dušikovi oksidi, žveplov dioksid, fenol, PM10 oz. metrov), s čimer bi dosegli nižjo koncentracijo snovi z neprijetnim vonjem v času neugodnih vremenskih razmer. V decembru je bila vložena prošnja za izdajo gradbenega dovoljenja in upamo, da bomo lahko pričeli z deli najkasneje poleti 2013,« je povedal dr. Bavec in dodal, da je dim iz dimnika videti siv, moder, črn ali bel, kar pa je odvisno, od katere strani prihaja svetloba, glavna komponenta pa da je para. Dr. Saša Bavec med razlaganjem rezultatov ekoloških meritev (foto: K. Š. K.) Knauf Insulation namerava dvigniti dimnik za deset metrov, s čimer naj bi dosegli nižjo koncentracijo snovi z neprijetnim vonjem v času neugodnih vremenskih razmer. (foto: K. Š. K.) Ukrepi prašni delci in formaldehid, ki je uvrščen med dokazane kancerogene snovi za človeka pri zelo visokih emisijah. »Velika večina izmed omenjenih substanc ima izredno oster vonj in jih zato lahko zaznamo že v koncentracijah, ki so več stokrat nižje od tistih, ki jih stroka še pojmuje kot neškodljive za zdravje delavcev, ki so takim koncentracijam teh substanc izpostavljeni 8 ur, 200 dni, 40 let,« je dejal dr. Bavec. Poleg merjenja emisij pa je podjetje od novembra 2009 do januarja 2011 izvedlo neprekinjen monitoring imisij na treh mernih mestih, ki so bila določena s strani ARSO (Sveti Duh 52, Godešič 77 in Gasilski dom Trata, Kidričeva 51a). Izvedli so tudi samoiniciativne izredne meritve smradu. Z izvedbo modifikacije filtrov so sedaj vrednosti smradu na obeh izpustih iz ohlajevalnih con deset in večkrat nižje od mejnih vrednosti za smrad. »V zadnjih dveh letih smo z uporabo še bolj naprednih tehnologij že uspeli zmanjšati porabo fenolformaldehidnega veziva. V letošnjem letu smo tudi uvedli v proizvodnjo vezivo, ki ima precej manj prostih fenolov in formaldehidov, kar tudi vpliva na višino emisij,« je pojasnil direktor. Spomladi nameravajo povečati kapaciteto čistilnih filtrov. »Z občasnim neprijetnim vonjem se želimo spopasti predvsem z zamenjavo obstoječega 'velikega dimnika'. Tega bi zvišali vsaj za dodatnih deset metrov (na 65 7 Pritožbe »Za učinkovito spopadanje z neprijetnimi vonjavami je treba najprej natančno identificirati, katera substanca povzroča moteči vonj, kje v našem procesu se sprošča in kaj je vzrok zanjo. V tem primeru je za nas izredno pomembna pomoč sokrajanov, saj je identifikacija substance, ki povzroča moteč vonj, mogoča le na mestu in ob času ko se le-ta pojavi. Dodati moramo tudi, da je na območju Trate več vrst dejavnosti, ki povzročajo neprijetne vonjave, za kar se včasih krivično obsodi naša proizvodnja,« je za konec dejal dr. Bavec. Sicer pa imajo v Knauf Insulationu stanadardni postopek za sprejemanje in obravnavanje pritožb. Kot pravijo, na osnovi vseh zbranih podatkov poizkusijo določiti pravi vzrok za neprijeten vonj in možnosti za njegovo eliminacijo, kot so na primer spremembe nastavitev proizvodnih linij, predelava opreme oz. zamenjava surovin. Štefan Kalamar iz KS Trata je dejal, da krajani največkrat izpostavijo problem neprijetnega vonja, da pa so motnje, kot je npr. okvara filtrov, v podjetju hitro reševali. Kot je dejal, se je pogosto izkazalo, da za neprijeten vonj ni bilo krivo podjetje Knauf Insulation in da je treba pogledati širše območje, saj sta industrijska in obrtna cona v neposredni bližini. Se pa Kalamar strinja z vse strožjimi predpisi v povezavi z varstvom okolja in tako kot številni krajani Trate in njene okolice upa, da bo podjetje storilo vse za izboljšave na področju ekologije. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom »Sredstev za Škofjeloški pasijon bo dovolj« Občinski prostorski načrt v zaključni fazi – Financiranje Škofjeloškega pasijona iz treh virov – Predvidoma do maja selitev mladinskega oddelka knjižnice na Namo – Energetska sanacija vrtca Najdihojca Občane zelo zanima, na kateri točki se nahaja občinski prostorski načrt (OPN). Kdaj lahko pričakujejo, da bo sprejet? OPN je v sklepni fazi. V glavnem smo pridobili že vsa soglasja, potekajo pa še razgovori z ministrstvom za kmetijstvo, ker so nam izločili večje število zazidalnih površin, tako da bo treba v enem ali dveh krogih približati stališča, da ne bi bili občani preveč prizadeti. Mislim, da bi do dogovora lahko prišlo v dveh mesecih. Moram reči, da so bili odzivi soglasjedajalcev relativno hitri, hitrejši, kot sem predvideval. So komunikativni, po drugi strani pa tudi strogi. Čakamo še soglasje vodarjev, ki bodo odločali na podlagi pridobljene protipoplavne študije, in ne pričakujemo večjih zapletov. Na tem področju gremo v smeri izvajanja ukrepov za zaščito pred poplavami. Kar nekaj polemike je bilo o tem, da je Škofjeloškemu pasijonu namenjenih premalo sredstev ter da je s tem njegova izvedba postavljena pod vprašaj. Sami ne menite tako. Delujemo na štirih različnih nivojih. Skupina za pasijon redno deluje in vzdržuje pasijonsko kondicijo. To je operativna skupina, v bistvu neformalna, a zelo pomembna. Naslednji nivo je strokovni odbor, ki je bil imenovan na zadnji občinski seji in katerega pripravljalno sejo smo že imeli, prva redna seja pa bo takoj po novem letu. Skupina je formalni organ župana. Pri zadnjem pasijonu sem bil tudi sam član tega odbora in bom z njim aktivno sodeloval tudi pri naslednji izvedbi pasijonske procesije. Podpiral bom tista področja kot prej, to se pravi ekonomijo in zdaj, ko sem v drugi funkciji, še pridobivanje sponzorjev in prodajo vstopnic obiskovalcem iz tujine. Tretji nivo je delovna skupina za umestitev Škofjeloškega pasijona na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Potem je pa še četrti del, in sicer občinski operativni del, ki ga obdelujemo skupaj s podžupanoma – to je vizija, kako pasijon predvsem finančno uspešno izpeljati. Kar zadeva financiranje, bo proračun pokril do tri desetine stroškov oziroma do 150 tisoč evrov, od tega 20 tisoč evrov v letu 2013, v naslednjem letu 70 tisoč evrov, v letu 2015 pa razliko med 50 in 70 tisoč evri. Velja poudariti, da moramo sponzorje najti že v letu 2013. Na vsak način moramo za izvedbo Škofjeloškega pasijona zagotoviti dovolj sredstev, začetna osnova bo proračun, vsaj 300 tisoč evrov od prodanih kart, tretji del so pa sponzorska in druga nepovratna sredstva tudi do višine 30 odstotkov. Menim, da moramo vsaj dve predstavi prodati tujcem. Cene vstopnic bodo diferencirane glede na predstavo in glede na prizorišče, tako da bomo praktično vsem omogočili ogled pasijona. Zlasti tujcem bomo skušali organizirati pakete s celodnevnim obiskom Škofje Loke. V vseh teh treh finančnih delih bo imela pomembno vlogo občina, osebno bom tudi sam močno angažiran. Veliko delam na stikih z ambasadami in mislim, da moramo eno predstavo prodati preko njih, eno pa preko naših pobratenih in drugih prijateljskih mest iz drugih držav. Na turističnih sejmih v letu 2014 bomo skušali umestiti Škofjeloški pasijon za glavno temo Slovenske turistične organizacije. tudi za nekaj manjših hotelov v mestnem jedru. Tudi Krona je ena od takih lokacij. Interes investitorjev načeloma je, tudi lokacije so znane. Poleg Krone sta dve še na Spodnjem trgu, najti pa je treba vlagatelja. Občina je tista, ki mora narediti mesto zanimivo, dogodkov polno, predvsem pa urejeno, da bodo investitorji vedeli, kje racionalno nalagati svoj denar. Hotelirska dejavnost je čisto podjetniška dejavnost. Župan mag. Miha Ješe ob odprtju razstave Veliki format na Loškem gradu (foto: N. K.) koliko za ureditev le-tega? Kdaj se bo selil, težko rečem. Cilj je, da bo nekje do marca vse urejeno. Nakup drugega nadstropja bo stal 580 tisoč evrov in bo plačan v dveh fazah. Skladno s plačili bomo tudi zasedali prostor. To se pravi, ko bo prva tranša plačana, bomo zasedli prvi del prostora. Plačana pa bi morala biti do 15. februarja. Računam, da bomo z deli pričeli takoj po novem letu. Adaptacija bo znašala še med 30 in 35 tisoč evri, okoli 40 tisoč evrov pa kvalitetna oprema. Sama urejena zgradba v izmeri 813 kvadratnih metrov pokritih površin in 336 kvadratnih metrov terase bo stala nekaj več kot 600 tisoč evrov. Za občino bo to ugodna naložba. Do kakšnega zapleta pa je prišlo pri izdaji monografije o Škofjeloškem pasijonu? Zapleta pravzaprav ni, saj občina nima vpliva na to, če nekdo izda monografijo ali ne. Bo pa tudi občina izdala monografijo. In pri tej monografiji ne smemo pozabiti naših loških avtorjev, ki so ponesli ime Škofjeloškega pasijona po Evropi in to tudi večinoma z lastnimi sredstvi. Ti avtorji morajo biti na vsak način vključeni v občinsko izdajo monografije. Kot smo že poročali, je bilo prodano kopališče v Puštalu. Kako pa kaže prodaji ostalih dveh nepremičnin, ki sta v lasti Zavarovalnice Triglav? Ste glede prodaje v stikih z lastnikom? Stalno smo v navezi, vendar lastnik sam odloča, kaj bo s svojo nepremičnino. Težava Krone je, da imamo še zmeraj glavno prometno žilo Poljanske doline skozi mestno jedro. Upamo, da bo južna obvoznica čim prej dokončana, kar je nujno za razcvet starega jedra Škofje Loke. Prepričan sem v naše izjemne razvojne priložnosti, Kdaj natančno se bo mladinski oddelek knjižnice selil na Namo? Koliko sredstev boste namenili za nakup drugega nadstropja in 8 V kolikor uspete pridobiti sofinancerska sredstva, se nameravate lotiti sanacije vrtca Najdihojca. Kako pa kaže ureditvi vrtca na Gabrku in v Retečah? Trenutno je v teku razpis za energetske sanacije javnih zgradb. Pregledali smo, kateri projekti so primerni. Sofinanciranje dobimo samo glede na prihranek pri porabljeni energiji, zato nekateri projekti, ki smo jih želeli vključiti, recimo vrtec v Gabrku, za omenjeni razpis niso primerni. Sama toplotna zaščita pomeni relativno manjši delež investicije. Pri vrtcu Najdihojca je zadeva drugačna. Zavedamo se, da tovrstna obnova ni najboljša rešitev, vendar si izgradnje novega vrtca finančno ne moremo privoščiti. Zaščita pa bo podaljšala delovanje vrtca Najdihojca vsaj za deset let. Potrebna občinska sredstva bodo v višini 250 do 300 tisoč evrov, to pomeni, da bo na letni ravni vložek 30 tisoč evrov, s čimer bomo podaljšali in funkcionalno usposobili vrtec, zato je to racionalna naložba. Najprej pa moramo biti seveda uspešni na razpisu. Za vrtca v Gabrku in Retečah pa smo izračunali, da so glede na število novih mest prevelika investicijska vlaganja, tako da je prioriteta gotovo vrtec v vojašnici, za katerega pripravljamo projekt. Kar nekaj prebivalcev Mestnega trga je potožilo, da parkirišče na Nunskem vrtu, ki ga plačujejo, ob prvem snegu v decembru ni bilo primerno spluženo. Glavna pot Januar 2013 je bila sicer splužena, a je bil ves sneg splužen ob avtomobile, tako da so lastniki imeli še več dela, kot bi ga imeli zgolj s čiščenjem svojega avtomobila. Posamezna parkirišča je zaradi zasedenosti težko plužiti. Ob letošnjem prvem velikem sneženju zimska služba ni v celoti in kvalitetno opravila svoje naloge, o čemer smo izvajalca tudi opozorili. Glavne ceste so bile dobro splužene, stranske ceste in pešpoti pa niso uspeli splužiti pred napovedano hudo zamrznitvijo in so plužili zmrznjeni sneg. Tako pluženje, ko sneg zmrzne, ni dovolj učinkovito. Ali ste z uvedbo novega parkir- nega režima zabeležili večjo uporabo mestnega prometa in o kolikšnem porastu govorimo? Prekratek rok je, da bi lahko govorili o neposrednem vplivu uvedbe novega parkirnega režima na mestno avtobusno linijo. Dejansko v novembru beležimo bistveno povečanje prometa. Glavna naloga župana je, da uporabnik v mestnem središču lahko najde prosto parkirno mesto. Če jih je premalo, je to možno urediti samo s plačljivimi parkirišči. Ureditev mirujočega prometa je daljši proces, saj ureditev enega parkirišča vpliva na zasedenost drugih. Urejanje bo daljši proces, tako da bomo parkirišča urejali eno za drugim in verjetno bo to trajalo do konca mandata. Bistveno je, da smo najprej zagotovili nova prosta parkirna mesta pri Tehniku in v vojašnici, šele potem smo omejili parkiranja na obstoječih parkiriščih. Na zadnji seji smo po hitrem postopku šli v rahlo spremembo, zato da bomo lahko na parkiriščih, ki niso popolnoma zasedena, uvedli omejena abonentska parkirišča. Ali razmišljate o tem, da bi Škofja Loka postala invalidom prijazno mesto? Škofja Loka to mora biti. Že od nekdaj je mesto slepih. Na žalost smo ta status nekoliko izgubili, odkar nimamo več srednje šole za slabovidno mladino. Vse, kar projektiramo, mora biti primerno za vse občane oz. uporabnike. Nenazadnje smo tudi Loško hišo uredili tako, da je gibalno oviranim občanom možen nemoten dostop. Ob tem upoštevamo občane, ki nam sporočajo svoje želje in potrebe. Tiste, ki niso povezanimi z večjimi stroški, skušamo takoj realizirati. Naj omenim, da je bil decembra objavljen razpis za projektiranje zunanjih površin starega mestnega jedra, v katerem je poseben poudarek namenjen tudi nemotenemu in boljšemu gibanju invalidov. Klavdija Škrbo Karabegović Enovitost ureditve Občina Škofja Loka je kot naročnik v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) razpisala javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor. Urejanje mestnega prostora se je doslej reševalo večinoma parcialno, zato sta bila obnova odprtih javnih površin in urejanje obvodnega prostora dokaj zapostavljena. »Občina Škofja Loka se je prav zato kot investitor odločila za celovito urbanističnoarhitekturno in krajinsko-arhitekturno urejanje odprtih površin starega mestnega jedra in rečnega obrežja. To vključuje ureditev tlakovanja, osvetlitve, oblikovanje in umestitev urbane opreme in morebitne umestitve nekaterih novih objektov (na Pepetovem klancu, na Blaževi ulici, na območju kopališča). Z vidika urejanja brežin želimo urediti sistem sprehajalnih poti in rekreacijskih površin ob rekah ter ozelenitev in zasaditev posameznih območij in s tem zagotoviti kar najustreznejšo predstavitev kulturne in naravne dediščine mesta,« so pojasnili na škofjeloški občini. Natečaj je bil objavljen v začetku decembra in predstavlja velik izziv in priložnost za celovito zasnovo ureditve odprtih površin starega mestnega jedra, grajskega hriba in obrežja Sor, urejenih na podlagi sodobnih trajnostnih in sonaravnih načel. Šest ureditvenih območij Natečajno območje obsega šest ureditvenih območij. Prva tri območja se obravnavajo le idejno: del ob Blaževi ulici (A1), območje Pogorišča na Pepetovem klancu (A2) in kopalno območje v Puštalu (A3). Preostala tri območja pa v natečaju obravnavajo projektno: - odprte javne površine starega mestnega jedra (B1), ki zajemajo Mestni trg, Spodnji trg, Cankarjev trg, Pepetov klanec, Blaževo in Klobovsovo ulico – z vidika tlakovanja, ozelenitve, osvetlitve, urbane opreme, predstavitve kulturne in naravne dediščine; - odprte javne površine grajskega kompleksa (B2) z vidika ureditve obstoječih in novih poti, zasaditve, tlakovanja, osvetlitve, urbane opreme, predstavitve kulturne in naravne dediščine; - obrežje obeh Sor od brvi na Novem svetu do Sotočja in naprej do kopalnega območja v Puštalu (B3) z vidika urejanja brežin, poti in rekreacijskih površin ob rekah, tlakovanja, osvetlitve, urbane opreme, predstavitve naravne in kulturne dediščine. Natečajno območje (območja A – idejni del natečaja, območja B – projektni del natečaja) Sestavni del natečaja je tudi konceptualna zasnova urbane opreme (klopi, svetila, varovalne ograje ...). Rok za oddajo natečajnih elaboratov je 15. februar. Po objavi izida natečaja bo predvidoma konec marca organizirana po- 9 sebna razstava, na kateri bodo predstavljeni vsi prispeli elaborati. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Protipoplavna ureditev Podna do poletja? Vlada RS je na svoji decembrski seji projekt Ureditev Sore na območju Krevsovega jezu uvrstila v Načrt razvojnih programov (NRP) 2012–2015. Odobreni soinvestitorski delež omogoča začetek izvajanja dolgo pričakovane investicije. Namen investicije je povečanje poplavne varnosti območja tega vitalnega urbaniziranega dela Škofje Loke, na katerem se nahajajo izobraževalni in športno-rekreativni objekti. Investicija poteka v sodelovanju in soinvestitorstvu škofjeloške občine in ministrstva za infrastrukturo in prostor RS. Skupna vrednost celotnega projekta znaša 870 tisoč evrov, od tega bomo iz državnega proračuna prejeli dobrih 360 tisoč evrov. Natečaj za izvedbo del je že zaključen. Prijeli so šest ponudb, komisija pa bo do konca januarja izbrala najustreznejšega ponudnika. »Takrat pričakujemo, da bo tudi gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno. Potem bomo imeli vse pogoje za pričetek del in bodo omejitveni dejavnik lahko samo še vremenski pogoji,« je povedala vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik in dodala, da so bili izredno pozitivno presenečeni nad ponudbenimi cenami za izvedbo del, ki so bile nižje od pričakovanih. Dela je po zagotovitvah strokovnjakov moč zaključiti v treh mesecih. Zadevo lahko podaljša večje deževje. »Naš načrt je, da bi bila dela zaključena do poletja, lahko pa se seveda stvari zapletejo, v kolikor bi imeli pritožbe na izbor izvajalca, na kar pa pravzaprav ne moremo vplivati,« je pojasnila Bernikova. Pri tem velja dodati, da ima občina pooblastilo od ministrstva za vodenje upravnih postopkov, o vseh ostalih zadevah pa ne more odločati samovoljno, ampak v sodelovanju s pristojnim ministrstvom. etapi. Prva etapa se bo izvajala na Starološkem potoku in vključuje nadvišanje obstoječe poti do mostu ter izgradnjo protipoplavnega nasipa in visokovodnega zidu. Zajema še obrežno zasaditev in obnovo obeh mostičkov na Starološkem potoku, postavitev ograje (zaradi varnosti) in vgradnjo protipoplavnih vrat, ki delujejo kot protipoplavna zapora v primeru večjih poplav. Nasip se bo nadaljeval v predelu Mlinščice, kjer je predvidena kombinacija nasipa, poti in ograje. Ravno v tem delu, kjer se Starološki potok združi s Soro oz. z Mlinščico, so predvidene tudi klopce oz. počivališča z razgledom na vodo. Druga faza je bolj usmerjena v posege v Selški Sori. Vključuje poglobitev struge, obrežno zavarovanje ter montažo zapore na vstopu na brv, ureditev v smislu nasipa in poplavnega zidu na pre- Prva in druga etapa Projekt Ureditev Sore na območju Krevsovega jezu je razdeljen na dve delu Mlinščice itd. Tudi na drugi fazi so torej predvidena ena protipoplavna vrata. »Ključnega pomena je, da obe točki prideta na seznam civilne zaščite, ki bo v primeru, ko nastopijo izredne razmere, znala ukrepati in bo poskrbela, da se bodo protipoplavna vrata takoj zaprla in s tem tudi onemogočila razlivanje vode. Poleg tega bodo kot protipoplavni ukrep delovali tudi visokovodni nasip, nadvišanje s škarpo in poglobitev struge,« je pojasnila Tatjana Bernik. Za celotno območje bo istočasno narejena tudi krajinska ureditev in ureditev obrežne vegetacije s sprehajalnimi potkami. Klavdija Škrbo Karabegović Iščemo raznašalce Loškega utripa 041 233 350 Razmere na Škofjeloškem ustrezne Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik je bila 12. decembra na delovnem obisku v Škofji Loki. Razmere je ocenila kot ustrezne in dodala, da se naše mesto zdi prijazen kraj za bivanje. Poslovanje zunaj sedeža v prestolnici je sicer stalna oblika delovanja varuha človekovih pravic, namenjena vsem, ki ne morejo priti v Ljubljano ali se poslužiti katere od preostalih možnosti podajanja pobud varuhu človekovih pravic. Varuhinja je na ta način prvič poslovala v mestu na sotočju dveh Sor. Najprej se je srečala s škofjeloškim županom mag. Miho Ješetom in direktorico občinske uprave Špelo Justin. Z njima je beseda tekla predvsem o tem, kako je poskrbljeno za najbolj ranljive skupine prebivalstva, torej otroke, osebe s posebnimi potrebami, starostnike, invalide oziroma hendikepirane itd. Prav tako jo je zanimala stanovanjska problematika, potencialni onesnaževalci okolja in ali imajo občani dostop do brezplačne pravne pomoči. Sicer pa so se na pogovor pri varuhinji prijavili štirje občani. »Dejansko je v škofjeloški občini drugačno to, da socialna proble- matika ni bila v ospredju. V večini občin, z redkimi izjemami, je v zadnjih dveh letih tema, zaradi katere pridejo na pogovor z varuhinjo, povezana s socialno stisko ljudi, denimo stanovanjska problematika, kako poskrbeti za plačilo stroškov, povezanih z otroki ipd.,« je dejala dr. Zdenka Čebašek-Travnik. Dva posameznika sta se pri varuhinji oglasila zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ ter želela pridobiti informacijo, kdaj se bo o zadevi odločalo na ustavnem sodišču. Enega je zanimalo, če je pri njegovem primeru s strani državnih organov narejena kakšna napaka. »Pomembno je, da državljani izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja pravna država. Upam, da tako majhno število prijav kaže na to, da občina svojo funkcijo dobro opravlja in da bo tako tudi v prihodnje,« je še dodala varuhinja. Klavdija Škrbo Karabegović Kaj lahko stori varuh? Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik na delovnem obisku v Škofji Loki (foto: K. Š. K.) - Varuh ima možnost samostojne in neodvisne preiskave vsakega primera pri organih, ki sodijo v njegovo pristojnost. V ta namen ima možnost pridobiti vse informacije, opraviti vpogled v spise ali izvesti napovedane in napovedane preglede pri organih. Če ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo … - Varuh lahko na Ustavno sodišče RS vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov. V posamični zadevi lahko vloži tudi ustavno pritožbo. Varuh lahko vladi ali državnemu zboru da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov … - Varuh lahko vsakemu organu, torej tudi sodiščem, posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava … - Itd. 10 Januar 2013 Kakšen zrak dihamo Ločani? Strokovnjaki Sektorja za kakovost zraka iz urada za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje (ARSO) so predstavili delovanje mobilne merilne postaje za merjenje kakovosti zraka v središču Škofje Loke. Predstavili so tudi rezultate polletnih meritev kakovosti zraka na lokaciji na Trati. Naj spomnimo, mobilna merilna postaja je bila postavljena v vasi Trata od 12. aprila do 8. oktobra, naslednji dan pa so jo prestavili v center mesta, natančneje nad igrišče ob OŠ Škofja Loka – Mesto. Tudi tam bo stala približno pol leta in merila ekološke (žveplov dioksid, dušikov oksid, ozon, ogljikov monoksid, delci PM10 in lahkohlapni ogljikovodiki) ter meteorološke parametre. Župan mag. Miha Ješe je ob predstavitvi rezultatov dejal: »Škofjo Loko želimo ohraniti in narediti še bolj čisto. Radi bi videli, kakšen zrak dihamo in na kakšen način ga izboljšati. Zato se dogovarjamo, da bi mobilna postaja po izteku dogovorjenega obdobja še nekaj časa ostala v Loki.« Vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik je dodala, da so se skupaj s predstavniki ARSO odločili za dve lokaciji, da bi pridobili informacijo o kakovosti zraka, in ne, da bi zasledovali posameznega onesnaževalca. Vodja sektorja za kakovost zraka pri ARSO mag. Tanja Bolte je predstavila pomen mobilne postaje in poudarila, da so mejne vrednosti merjenih parametrov enake za celo Evropo. »Če so določene mejne vrednosti presežene večkrat, točna številka je za posamezen parameter navedena, je treba sprejeti ukrepe,« je še dodala. prahu v suhem vročem vremenu ter transporta od drugod. Tudi pri ogljikovem monoksidu in lahkohlapnih ogljikovodikih ni bilo odstopanj. Le vsebnost ozona je bila med višjimi v državi, vendar je Planinšek poudaril, da se proti ozonu na lokalni ravni ne da ukrepati. Merilna postaja na Trati torej ni pokazala povečane onesnaženosti zraka, saj niso zabeležili prekoračitev mejnih vrednosti merjenih parametrov, povišan pa je bil ozon. Nekoliko drugačna slika pa se pokaže v zimskem obdobju, vendar je tako v celi Sloveniji. Z večjim mrazom namreč opažajo tudi več delcev PM10 v zraku. Tako so na novi lokaciji ob OŠ Škofja Loka – Mesto samo v enem tednu zabeležili dvakratno prekoračitev dnevnih mejnih vrednosti omenjenega parametra. Meritve je sicer možno spremljati na spletni strani ARSO, na teletekstu in na spletni strani Loško je ekološko. Hkrati je Bernikova Rezultati Polletne rezultate v vasi Trata je predstavil Anton Planinšek (ARSO). Tako je bil žveplov dioksid močno pod mejnimi vrednostmi. Tudi pri dušikovih oksidih ni bilo preseganj. Pri slednjem je bil zanimiv dnevni hod: koncentracija je bila najvišja zjutraj med delavnikom zaradi prometa in zvečer zaradi vremenskih razmer, ob sobotah in nedeljah pa je bila krivulja bistveno nižja. V merjenem času se je dnevna koncentracija delcev PM10 samo enkrat približala dnevni mejni vrednosti, in sicer zaradi dvigovanja Ob dnevu odprtih vrat so si mobilno merilno postajo ogledali tudi številni šolarji. (foto: K. Š. K.) povedala, da so zaključili z izdelavo katastra onesnaževalcev v občini, ki si ga je od novega leta dalje moč ogledati na spletni strani občine. Klavdija Škrbo Karabegović Odpravljena negotovost smučišča Po več mesecih negotovosti smučišča Stari vrh je 12. decembra Hypo Leasing potrdil zadnjo ponudbo občin Škofja Loka in Gorenja vas ter družbe STC Stari vrh. Tako bosta v prvih šestih letih občini vsaka zagotovili 360 tisoč evrov. Novi družbeniki oz. donatorji, ki jih je okoli trideset, bodo prav tako v prvih šestih letih prispevali 438 tisoč evrov, sama družba STC Stari vrh pa 135 tisoč evrov. Od šestega leta naprej pa do dvajsetega leta bo družba zagotavljala 73 tisoč evrov letno, kar vse skupaj znaša 2,315 milijona evrov. Družba STC Stari vrh je bila sicer Hypo Leasingu dolžna 4,2 milijona evrov. Z novim dogovorom so uspeli odpisati slaba dva milijona. »Bistveno je, da je s tem dogovorom odpravljena negotovost in postavljen temelj za stabilno delovanje smučišča na Starem vrhu,« je dejala direktorica škofjeloške občinske uprave Špela Justin. Grenak priokus »Tega razpleta sem vesel z grenkim priokusom. Ko smo dali zadnjih 180 tisoč evrov, smo leta 2010 dobili pod- sodelovanje novih družbenikov oz. donatorjev, ki bodo kot aktivni lastniki lažje skrbeli za smučišče. Sicer pa oba župana vidita v smučišču še veliko potenciala, pohvalila sta nočno smuko in poudarila, da bi smučišče lahko svojo ponudbo razširilo tudi izven smučarske sezone. Zakasnitev sezone Na novinarski konferenci so predstavili zadnji dogovor, s katerim so uspeli rešiti letošnjo smučarsko sezono na Starem vrhu. Na sliki od leve proti desni so Milan Čadež, Špela Justin in mag. Miha Ješe. Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, ki se je zahvalil vsem, ki sodelujejo pri reševanju omenjene problematike, pa tudi občinskim svetnikom, ki ga podpirajo pri tej odločitvi. Tudi škofjeloški župan mag. Miha Ješe se je zahvalil vsem, ki so prispevali k odvijanju klobčiča. Oba sta kot velik dosežek omenila pisan dokument, da je to tudi zadnja obveznost občin. A zgodba se je začela odvijati drugače. Za mene podpis dokumenta nekaj velja, četudi se osebje zamenja. A zakaj smo se kljub temu odločili sodelovati pri reševanju smučišča? Predvsem zato, ker so lokalni učinki smučišča izredno pozitivni,« je dejal župan občine 12 Smučišče Stari vrh je začelo obratovati 22. decembra, poskusno že dan prej. Kot je dejal direktor STC Stari vrh Pavle Logar, si želijo takšno sezono kot lansko leto, torej vsaj 50 tisoč smučarjev. »Zakasnitev sezone se pozna, ker skorajda ni bilo predprodaje vozovnic. Posledično se je veliko ljudi odločilo za nakup kart na sosednjih smučiščih, a pričakujemo, da se bodo drugo leto vrnili,« je optimistično zaključil Logar. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Nadgrajevanje turistične ponudbe Škofjo Loko in obe dolini vsako leto obišče več turistov. Z namenom, da tako ostane oz. da v tisočletno lepotico z okolico pride še več domačih in tujih gostov, so na Turizmu Škofja Loka za leto 2013 pripravili številne aktivnosti in novosti. Promocija V letu 2012 so na Turizmu Škofja Loka odprli svoj profil na facebooku, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj beležijo velik obisk. V letošnjem letu sledi še optimizacija spletne strani in vzpostavitev povezave s spletnim portalom Tripadvisor. Nov promocijski film v štirih različnih jezikih si lahko ogledamo na portalu YouTube, prav kmalu pa bo na ogled tudi na portalu Travel Slovenia. Poleg omenjenega se bodo trudili za čim boljšo promocijo v tujini. Tako bodo obiskali specializirana turistična sejma v Bruslju in Beogradu, promovirali pa se bodo tudi na sejmih v Padovi, na Dunaju, v Münchnu in Celovcu. Nadaljevali bodo s predstavitvijo turistične, kulinarične in rokodelske ponudbe v pobratenih mestih. Lansko leto so s tem razlogom obiskali Tabor in Medicino, letos pa bodo naše lepote in dobrote predstavili v Fre- isingu in Maasmechelnu, od koder Škofjo Loko obišče veliko turistov. S prvim junijem bodo nadaljevali s promocijo celotnega območja še na Letališču Jožeta Pučnika. bo potekal pod pokroviteljstvom občin Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane. Poleg glasbenih in gledaliških delavnic bodo najmlajši lahko spoznavali domače živali ter z varnimi aktivnostmi tudi reko Soro. Del programa bo še izvedba Visoškega teka v sodelovanju s Športnim društvom Poljane, vodenje po gozdni učni poti Visoko, obisk Mačjega mesta in Dežele Indijancev, Adrenalinski park Storž bo pripravil del prizorišča itd. »K sodelovanju bomo povabili tudi knjižnice, osnovne šole in vrtce, saj si festivala brez otrok ne predstavljamo in ga želimo približati geslu Otroci otrokom,« je še dejala Križnarjeva. V letu 2013 bo zaključen projekt Leader – V zgodbe odete poti. Pot v Puštal je naletela na odličen sprejem tako med domačini kot med tujci. V okviru omenjenega projekta bo Škofja Loka z obema dolinama do konca leta bogatejša za sedem tematskih poti. Poleg tega v sode- Novosti »Da bi oživili staro mestno jedro, bomo maja uvedli bolšji sejem oziroma sejem starin. Potekal bo vsako prvo soboto v mesecu na Cankarjevem trgu in se bo odlično dopolnjeval s tržnico kmetijskih izdelkov in pridelkov, ki istočasno že ustaljeno poteka na Mestnem trgu. Med obnovo Cankarjevega trga bomo sejem starin prestavili na trg pred Kaščo,« je prvo zanimivo novost predstavila vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar. Druga novost je otroški Lunin festival, ki ga bodo pripravili 25. maja na Visokem v sodelovanju z Zavodom Fest. Festival, ki bo tesno povezan z doživljanjem narave in ki ga bodo spremljali številni dogodki, 13 lovanju s škofjeloškim turističnim društvom in občino nameravajo vsebinsko dopolniti projekt Pot treh gradov, in sicer z naravnimi danostmi. Vanj bodo tako vključili Marijino in Migutovo brezno ter razlagalne table opremili z glavnimi informacijami in legendami, ki jih na tem območju ne manjka. Do poletne sezone želijo postaviti turistično-informativno tablo na železniški postaji Trata, saj so trenutno turisti, ki pridejo z vlakom, neinformirani in ne vedo niti, v kateri smeri je center mesta. Ena izmed dejavnosti Turizma Škofja Loka pa se odvija v Centru DUO na Mestnem trgu, kjer se septembra 2013 pričenja projekt Leader – Babičina skrinja. Znotraj projekta se bodo odvijale delavnice ročnih del (vezenja, pletenja, polstenja, predenja na vreteno itd.). Stalno pa bo v Centru potekala tudi razstava rokodelcev in prodaja njihovih izdelkov. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje VSE, KAR MORATE VEDETI O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH V okviru projekta LEADER –Očistimo vodo, ki ga izvajajo Razvojna agencija Sora, občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri ter Planinsko društvo Sovodenj in se poleg sredstev partnerjev izvaja ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnih sredstev, bodo v januarju potekale predstavitve z naslovom Ustrezne male komunalne čistilne naprave, ki so namenjene predvsem lastnikom objektov na območju Selc (Kališe, Lajše, Topolje, Golica, Zabrekve), Spodnje, Zgornje Sorice, Dražgoš, Sovodnja in Lučin, ki ne bodo imeli možnosti priklopa na javno kanalizacijo, lahko pa se jih udeležijo tudi drugi zainteresirani občani in občanke. Na predstavitvah boste lahko izvedeli, kakšne so zahteve zakonodaje s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, kakšne vrste malih čistilnih naprav poznamo, kakšne so tehnične zahteve za male čistilne naprave, kdaj ste upravičeni do znižanja okoljske dajatve ter kako do subvencije ali ugodnega posojila za nakup in vgradnjo čistilne naprave. Organizirana bo tudi predstavitev, namenjena vsem lastnikom objektov na Škofjeloškem, ki bodo morali zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih čistilnih napravah, z naslovom Zakaj in kako skrbeti za malo čistilno napravo – praktični nasveti. V sodelovanju z dr. Meto Levstek, vodjo laboratorija v CČN Domžale – Kamnik, bodo predstavljene teme s področja vzdrževanja malih čistilnih naprav: pogoji za optimalno delovanje čistilnih naprav, kaj ne sodi v čistilno napravo in zakaj ne, kako moramo skrbeti za čistilno napravo, vzdrževanje različnih vrst čistilnih naprav, predstavljeni pa bodo tudi primeri iz prakse. Razpored predstavitev Razpored predstavitev Ustrezne male komunalne čistilne naprave Zakaj in kako skrbeti za malo čistilno napravo – praktični nasveti • • • • • • • • • torek, 8. 1. 2013, ob 16. uri, Krekov dom v Selcih sreda, 9. 1. 2013, ob 16. uri, dvorana Ivana Groharja v Sorici četrtek, 10. 1. 2013, ob 16. uri, dvorana OŠ Dražgoše četrtek, 10. 1. 2013, ob 16. uri, Kulturni dom Sovodenj četrtek, 17. 1. 2013, ob 17. uri, Kulturni dom Lučine četrtek, 10. 1. 2013, ob 17. uri, DPD Svoboda Žiri torek, 15. 1. 2013, ob 16. uri, Osnovna šola Železniki torek, 22. 1. 2013, ob 17. uri, Čebelarski dom Brode četrtek, 24. 1. 2013, ob 17. uri, dvorana občine Gorenja vas Poljane Projekt Očistimo vodo se z januarjem 2013 zaključuje. Pomemben rezultat projekta je pridobitev štirih pilotnih čistilnih naprav na podružničnih osnovnih šolah v Bukovščici, Davči in Sv. Lenartu ter Planinskem domu na Ermanovcu. Rezultati meritev, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, so pokazali, da je delovanje pilotnih čistilnih naprav ustrezno in zato predstavljajo primere ustreznih čistilnih naprav. Vzorce odpadne vode je zavod analiziral tudi na nekaterih čistilnih napravah v lasti občanov in občank na Škofjeloškem, ki so sodelovali v projektu. Na vseh čistilnih napravah, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, smo v sodelovanju z Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., merili porabo elektrike. Ugotovitve spremljanja delovanja čistilnih naprav bomo predstavili v brošuri, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva na območjih, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, celotna primerjava pa bo objavljena na spletnih straneh Razvojne agencije Sora www.ra-sora.si. Poleg tega smo v okviru projekta izvajali brezplačno strokovno pomoč na območju vseh štirih občin v obliki svetovanj, ekskurzij z ogledi čistilnih naprav in objav aktualnih informacij v lokalnih medijih. Udeležba na predstavitvah je brezplačna. Za več informacij lahko pokličete na Razvojno agencijo Sora, tel. št. 620 22 26 ali 041/262 303. Vabljeni k udeležbi! 14 Januar 2013 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Projekt Moj eko vrt – brezplačna predavanja s področja ekološke pridelave zelenjave in sadja Na območju občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri se je to jesen začel izvajati projekt Moj eko vrt, v okviru katerega so bila izvedena že štiri vsebinsko različna izobraževanja na temo pridelave zelenjave in sadja. Izobraževanja so namenjena občanom, ki želijo na lastnih površinah pridelati kvalitetno sadje in zelenjavo. Primerna so tako za vrtičkarje kot za kmete. Tako smo gostili Mišo Pušenjak na temo spravila in shranjevanja pridelkov, Jožico Fabjan na temo priprave vrta na zimo, Marijo Novak na temo pomena ekološko pridelane hrane za človekovo zdravje ter Germano Pivk na temo ekološkega sadovnjaka. Predavanja potekajo v vseh štirih občinah in so zelo dobro obiskana. Drugi del projekta se nanaša na aktivnosti KGZ Škofja Loka, ki je to jesen v okviru domačih kotičkov (slednje ima v svojih špecerijskih trgovinah v Stari Loki, na Češnjici in v Poljanah), že ponudila ekološka jabolka. V nadaljevanju želi zadruga svojim kupcem ponuditi tudi zabojčke ekološkega sadja in zelenjave. Tako vabi kmete, da se oglasijo v zadrugi in se pogovorijo o možnem sodelovanju oz. odkupu pridelkov. Projekt se nadaljuje tudi v januarju. Trenutno že poteka predavanje Fanči Perdih z naslovom Pridelava zelenjave od semena do semena na naraven način, na katerem bo možen tudi nakup ekoloških semen Amarant. V Škofji Loki, natančneje v čebelarskem domu v Brodeh, bo predavanje potekalo v torek, 15. 1. 2013, ob 19.00 uri. S predavanji bomo nadaljevali vse do junija, po poletnem premoru pa nadaljevali v jeseni. Še to pomlad načrtujemo predavanja na temo mešanih posevkov in kolobarja (Ana Ogorelec), gnojenja in reševanja problematike s škodljivci na ekološkem vrtu (France Zavodnik), prikaza obrezovanja sadnega drevja (Tatjana Zupan), gojenja jagodičja (Darinka Koron) ipd. V začetku poletja pa si bomo tudi v praksi ogledali samooskrbne ekološke vrtove. 21. februarja v sodelovanju z Gorenjskim glasom pripravljamo Glasovo prejo z dr. Martino Bavec, vodjo direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter nekdanjo izredno profesorico na katedri za ekološko kmetovanje na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru. V nadaljevanju projekta – jeseni – želimo še več aktivnosti nameniti kmetom kot možnim pridelovalcem ekološke hrane. Poskrbeli smo tudi za najmlajše, saj smo skupno z 265 otroki že obiskali ekološke kmetije, na katerih smo jim predstavili, v čem se ekološka kmetija razlikuje od konvencionalne. Informacije o tekočih aktivnostih na projektu Moj eko vrt so dostopne na spletnih straneh LAS Loškega pogorja www.las-pogorje.si, v občinskih glasilih ter v koledarju prireditev. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je ob 9.00 uri na Radiu Sora predstavljeno predavanje, ki bo potekalo v tekočem mesecu. Dostopni smo tudi preko telefona 04/51 20 131 ali e-pošte info@las-pogorje.si. V kolikor želite biti obveščeni direktno po e-pošti, nam to sporočite, da vas vpišemo na seznam prejemnikov e-pošte, po katerem redno obveščamo že kar velik krog občanov. Vabimo vas, da se nam pridružite! LAS Loškega pogorja Projekt vodi LAS Loškega pogorja skupaj s partnerji – Kmetijsko-gozdarsko zadrugo Škofja Loka ter občinami Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Financiran je iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, nacionalnih sredstev ter sredstev partnerjev. 15 Januar 2013 Tržnica umetniških izdelkov v Škofji Loki V Ateljeju Clobb lahko mladi ustvarjalci in umetniki v miru ustvarjajo, poleg tega pa ponujajo zanimiv program, ki vključuje tečaje risanja, sitotiska, otroške delavnice in podobne vsebine. Prostor je mimoidočim, ki se sprehajajo po Mestnem trgu, skrit, nahaja se ob koncu uličice, v katero lahko zaidemo mimo trgovine Trava. Letos decembra je tam zgodil umetniški sejem, na katerem so obiskovalci lahko kupili različne izdelke mladih ustvarjalcev. Sejem je potekal 15. decembra od 9. ure dalje. Kljub začetnim pomislekom ga je čez dan obiskalo veliko ljudi. Zadovoljni so bili tudi razstavljavci. Koordinator Ateljeja Clobb, Gašper Peternel, je poskusil v nabor vključiti čim bolj pestro družbo uveljavljenih in novih perspektivnih mladih umetnikov iz Škofje Loke in iz bolj oddaljenih krajev. Na ogled so bili tako postavljeni najrazličnejši izdelki: kvačkane kape, slike, grafike, nakit iz različnih materialov, ročno izdelane broške, torbe iz recikliranih materialov, blokci in Mladi umetniki so na ogled in naprodaj postavili svoje unikatne, ročno narejene izdelke. podobno. Sejem je bil za razstavljavce dobra priložnost za promocijo, obiskovalci pa so lahko naku- pili darila z dodano vrednostjo mladih oblikovalcev. Tudi organizatorji so bili s potekom sejma zadovoljni, saj je število obisko- Atelje Clobb se je za en dan spremenil v tržnico z umetniškimi izdelki, ki je privabila številne obiskovalce. valcev preseglo pričakovanja. V Ateljeju Clobb pa se že govori o sejmu v maju … Ema Lukan Občina Škofja Loka OO SLS Škofja Loka vas ob 120. letnici ustanovitve SLS vljudno vabi na Na podlagi Zakona o športu (UL RS, št. 22/98) in Meril za izbor in vrednotenje programov športa, ki jih je sprejel občinski svet (sep. 1999, s popravki sep. 2001), Občina Škofja Loka objavlja PREDAVANJE, ki bo V SOBOTO, 12. januarja 2013 ( od 9.30 do 12. ure). JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA in INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ŠPORTNIH OBJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2013 OBČINA ŠKOFJA LOKA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA. DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST Janez Jenko: Predsednik OO SLS Škofja Loka Dr. Peter Pavel Klasinc: PA SLS in predavanja v Škofji Loki Vincencij Demšar: Kratka zgodovina Loke Dr. Stane Granda: Prvi slovenski katoliški shod Predmet in pogoji javnega razpisa so objavljeni na spletnih straneh Zavoda za šport Škofja Loka: www.zsport-skloka.si. Zadnji rok za prijavo je 30. januar 2013. Nepravočasno prejete vloge bo komisija skladno s postopkom zavrnila in neodprte vrnila pošiljateljem. Predavanja bodo v Kašči (1. nadstropje), Spodnji trg, Škofja Loka. Predavanja se bodo nadaljevala 26. 1., 9. 2., 23. 2. Vljudno vabljeni! Mag. Miha Ješe, župan 16 Naročnik oglasa: OO SLS Škofja Loka Dr. Andrej Rahten: Ustanovitev in vzpon SLS Januar 2013 Dijak dijaku V predprazničnem decembru so dijaki in dijakinje Gimnazije Škofja Loka s svojimi mentorji organizirali že tradicionalno dobrodelno prireditev Dijak dijaku. Pripravili so zelo inovativen in zabaven program na temo pravljic. Na prireditvi so se dijaki in dijakinje predstavili v materinščini in tujih jezikih, ki se jih učijo. Med nastopajoče so povabili učence iz škofjeloških osnovnih šol, predvsem tiste, ki so prizadevni pri krožkih tujih jezikov. Tudi tokrat so zbirali sredstva za šolski sklad Gaudeamus. Slednji namreč deluje v okviru Gimnazije Škofja Loka, njegov osnovni namen pa je, da s prostovoljnimi prispevki pomaga socialno šibkim dijakom in dijakinjam, ki potrebujejo pomoč pri plačilu stroškov v času gimnazijskega šolanja. »S tovrstno pomočjo pomagamo dijakom pri plačilih vstopnin in potnih stroškov za gledališke in druge predstave, delno pri plačilih obveznih strokovnih ekskurzij ter maturantske ekskurzije in drugih stroškov, ki jih potrdi odbor sklada,« je pojasnil ravnatelj Jože Bogataj. Dodal je, da poleg dobrodelnih prispevkov, ki jih zbirajo z različnimi prireditvami, lahko posamezna podjetja ali samostojni podjetniki sredstva prispevajo v sklad tudi s pomočjo donatorske pogodbe. Novost pri poslovanju sklada pa je neposredna pomoč posameznikov, staršev in drugih občanov, ki svoja sredstva namenijo določenemu dijaku oz. dijakinji. Sicer pa vsi dijaki v sklad darujejo dva evra, sredstva pa zbirajo tudi v zbornici med člani profesorskega zbora. Gaudeamus deluje uspešno Vsako leto zberejo od štiri do šest tisoč evrov, kar je dovolj za potrebe uspešnega delovanja sklada. Vanj je z decembrsko prireditvijo Dijak dijaku steklo preko tisoč evrov, podobno vsoto pa so namenili tudi donatorji. Poleg omenjene prireditve sicer prvo soboto v oktobru s sponzorsko pomočjo škofjeloške občine v Kristalni dvorani Sokolskega doma organizirajo še dobrodelno prireditev Gimnazijski mozaik – kulturni utrinki z Gimnazije Škofja Loka, na kateri širši javnosti predstavijo najboljše, kar je nastalo v preteklem Društvo Gaudeamus – sklad solidarne pomoči je bilo vpisano v register dobrodelnih društev 20. oktobra 2004. Prvi predsednik društva je bil mag. Miha Ješe, sedanji loški župan. Trenutno skladu predseduje profesor Marko Špolad. šolskem letu. »Želimo si, da bi sklad še naprej uspešno pomagal tistim, ki so pomoči potrebni, vendar se zavedamo, da brez nas, naše pomoči in naše solidarnosti tega ne bo več. Zato upamo, da bomo tudi s takšnimi prireditvami staršem in širši javnosti lahko dokazovali, da so naši dijaki še kako ustvarjalni in delovni, če je v ozadju dober namen,« je zaključil ravnatelj Jože Bogataj. Katja Štucin Trgovina z oblačili iz druge roke tudi v Škofji Loki V srednjeveško kuliso Škofje Loke, natančneje v Homanovo hišo, se je odlično vključila trgovina KOSTN oz. second hand in vintage trgovina. Po prvih vtisih je trgovina med domačini dobro sprejeta. Tako je eden prvih obiskovalcev med drugim dejal: »Končno tudi v Škofji Loki. Zdaj je tudi Škofja Loka postala pravo mesto!« Vsa svetovna mesta namreč poznajo second hand trgovine, sedaj pa jo imamo tudi v srednjeveški lepotici … Second hand ni konvencionalna trgovina s široko ponudbo generičnih izdelkov, ampak v svoji ponudbi zajema posamezne kose iz druge roke. Second hand in vintage trgovine so v tujini vse bolj uveljavljene, saj nakupovanje tovrstnih oblačil prinaša številne prednosti. Tako je vsak posamezen kos zgodba zase, kar omogoča individualnost. Težko se vam bo zgodilo, da bo na pomembnem sestanku ali zabavi nekdo oblečen kot vi. Hkrati boste na ta način izrazili svojstven, samo vaš stil. Kupovanje v second hand trgovini je lahko zabavno in ustvarjalno, razmerje med ceno in kvaliteto pa je optimalno. Pomemben pa je tudi ekološki vidik, saj gre za neke vrste recikliranje oblačil. Trgovina z dušo in vsebino prilagajali tudi potrebam kupcev in dogodkom. Tako boste dobili oblačila za pusta, pred valeto in maturo pa tudi več svečanih oblačil. Ponudbo zaokrožujejo ročni izdelki lokalnih ustvarjalcev. Pri nakupu vam bosta svetovali gonilna sila trgovine, Erika in modna blogerka Tjaša. Ker gre za trgovino z dušo in ne samo za prostor potrošnje, bodo v njej pripravljali različne dogodke: razstave fotografij in likovnih del, 'Kostn' je star izraz za omaro. Odlično ime za trgovino, ki ponuja stvari, katere so bile že v omari, stvari iz druge roke, a odlične kakovosti in po izredno ugodni ceni. Izdelki so tudi očiščeni v čistilnici. Erika Dolenc, ki so jo od vedno zanimale različne stvari, je s postavitvijo izložbe in notranjo opremo trgovini vlila dušo. Nemalo pogledov se ustavi na stari omari, šivalnem stroju, lesenih smučkah … Kar nekaj jih ravno zato vstopi v trgovino in so presenečeni nad ponudbo. Ponujajo oblačila za odrasle, pa tudi za otroke, torbice in druge modne dodatke, nekaj je tudi t. i. vintage oblačil – oblačil, ki so starejša od dvajset let, po katerih je med mladimi po letih in srcu vedno več zanimanja. Pri njih ne boste našli pet istih kosov, ampak si boste vsak kos poiskali sami in se navdušili. Kot pravi Erika, se bodo 17 pa tudi manjše akustične koncerte. Organizirali bodo delavnice stiliranja in fotografiranja. Trgovina KOSTN je svoja vrata že odprla v decembru, uradno odprtje s koncertom in prijetnim druženjem pa bodo pripravili konec januarja. Kdaj natančno, si preberite na vratih trgovine ali pa pokukajte v KOSTN oz. v omaro, kjer boste najverjetneje našli tudi kaj zase. Januar 2013 Rotarijski Miklavž ponovno razveseljeval Že po tradiciji se je Rotary Miklavž šestega decembra odpravil v Osnovno šolo Jela Janežiča ter s svojo prisotnostjo in darili razveselil učence. Škofjeloški rotarijci namreč tesno sodelujejo z omenjeno šolo in razveseljujejo otroke. Miklavževanje je le eno od številnih dobrih del in pika na i ob koncu leta, ko tudi sami vidijo, kaj otrokom pomeni prihod Miklavža. Videti srečne otroke, polne pričakovanja, vedoželjnosti in iskrenosti, je največja zahvala članom Rotary kluba Škofja Loka. A učenci šole so se za ta dan še posebej pripravili. Od prvega do zadnjega so sodelovali pri prazničnem programu in se na ta način zahvalili Miklavžu. Priprave na dogodek so trajale cel mesec, zadnjih deset dni pa so se slednje stopnjevale, prav tako njihovo pričakovanje. V šoli je bilo zaznati srečno razburjenje. »Danes pride Miklavž!« se je razlegalo po hodnikih. Njihovo navdušenje je bilo nalezljivo. »Program, v katerem sodeluje cela šola, je pravzaprav zahvala Miklavžu, da nas vsako leto obišče in obdaruje. To je naše darilo njemu. Hkrati s tem skušamo otroke naučiti, da je treba tudi nekaj dati in ne samo sprejemati. S tem ko se pripravljajo na ta dan, ko pripravijo svojo točko, pokažejo hvaležnost, zadovoljstvo in tudi ponos,« je dejala ravnateljica šole mag. Marjeta Šmid in poudarila, kako so izjemno hvaležni članom Rotary kluba Škofja Loka, ki že vrsto let pripravijo darila in pripeljejo Miklavža. Slednji je tudi tokrat s pomočjo škofjeloških rotarijcev pripravil lična darila za vse učence. »Dogovorjeni smo, da v šoli presodimo, kakšno darilo bi bilo dobrodošlo in letos smo se odločili za brisačke, ki jih učenci potrebujejo za osebno higieno pri športni vzgoji. Ker pa je Miklavž tradicionalen in glede na to, da smo eko šola, ki daje veliko pozornost lokalnim in domačim izdelkom, smo predlagali, naj nam prinese še suho sadje,« je ravnateljica razkrila, kaj se je skrivalo v letošnjem darilu. A prav gotovo je bilo največje darilo prihod Miklav- Nasmejani obrazi učencev so največja zahvala in povedo več kot tisoč besed … ža, ki ga je spremljal parkelj. Ta ni imel veliko dela, saj so otroci na šoli pridni oz. kot je dejal Miklavž: »Jaz sem prepričan, da ste vi pridni. Včasih ušpičite kakšno traparijo, a ne iz hudobije.« Miklavž je vidno užival v programu, na koncu pa so mu otroci poleg tega pripravili še simbolično darilo. »To pot pa sem še jaz darilo dobil. Najlepša hvala. Pa pridni bodite do naslednjega Miklavža,« je dejal Miklavž, na kar so učenci glasno dejali: »Seveda!« Da jih bo res naslednje leto ponovno obiskal Miklavž, je obljubil tudi predsednik Rotary kluba Škofja Loka Franci Bogataj in se je zahvalil za čudovit program, ki so ga pripravili otroci. Klavdija Škrbo Karabegović Kulturni ambasadorji Loke z velikim formatom 13. decembra so v Galeriji na Loškem gradu odprli razstavo z naslovom Veliki format. Na razstavi, ki bo na ogled še cel januar, se predstavlja več kot dvajset sodobnih škofjeloških ustvarjalcev. »Loškim umetnikom smo želeli dati možnost, da se predstavijo z velikimi deli. Podali smo jim eno samo omejitev, in sicer da dela ne smejo biti manjša od 100-krat 70 centimetrov. Nad odzivom sodobnih loških ustvarjalcev smo bili izjemno presenečeni,« je dejala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar. Svoja dela so na ogled tako postavili: Berko, Matej Bizovičar, Rado Dagarin, Barbara Demšar, Tina Dobrajc, Pavel Florjančič, Mito Gegič, Herman Gvardjančič, Silva Horvat, Jurij Kalan, Barbara Kastelec, Tomaž Lunder, Simon Mlakar, Jure Nastran, Franc Novinc, Agata Pavlovec, Mirna Pavlovec, Matej Plestenjak, Marjan Prevo- dnik, Martina Štirn, Maja Šubic in Jasna Vastl. »Za nami je intenzivna galerijska sezona in vesel sem, da smo jo okronali z današnjim dogodkom. Ugotavljam, da so loški umetniki ohranjevalci bogate tradicije, duhovni nasledniki loških impresionistov in ne samo njih … So tvorci novih likovnih vrednot in kulturni ambasadorji Loke,« je povedal kustos Boštjan Soklič. Mlakarjeva je dodala, kako jo izredno veseli, da je med razstavljavci kar devet ženskih umetnic, ter obljubila, da bodo v Loškem muzeju tudi v letu 2013 pripravili veliko kulturnih dogodkov. Prisotne sta pozdravila tudi predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Rado Dagarin in škofjeloški župan mag. Miha Utrinek z odprtja razstave Veliki format v Galeriji na Loškem gradu (foto: N. K.) Ješe, ki je ob tej priložnosti dejal: »Danes je v Škofji Loki spet praznik. Vesel sem, da niz lepih kulturnih dogodkov zaključujemo s takšno impozantno razstavo. Upam, da 18 bomo tako plodni tudi v letu 2013 in da bodo vsi ljubitelji kulture prišli na svoj račun.« Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Smeh in dobra volja v Dnevnem centru Ω V Dnevnem centru (DC) za otroke in mladostnike, ki deluje v prostorih Centra za socialno delo (CSD) Škofja Loka in katerega slogan je 'DC OM – moj drugi dom', so vse leto skrbeli za aktiven in bogat program, poln smeha in dobre volje. S pozitivno energijo nadaljujejo tudi v letu 2013. Pregled »Leto 2012 smo v Dnevnem centru Ω kljub skromni finančni podlagi več kot uspešno zaključili. Skupaj z 72 otroki in mladostniki smo skušali polno izkoristiti vsak trenutek,« je povedala vodja omenjenega centra Vesna Žibert. Tako so se skupaj učili, bili ustvarjalni, se sproščali in veliko pogovarjali, malo pohajkovali, razvijali talente in veščine na različnih področjih, skupno in osebnostno rasli, se medsebojno bogatili, iz majhnega delali veliko, krepili socialne mreže, se vzgajali, se krepili, bili pogumni, vztrajni, skupaj delili tudi težke in žalostne trenutke itd. »Mislim, da sta bila smeh in dobra volja kazalca, da smo na pravi poti in da ves čas delamo dobro. In teh dveh nam nikoli ni manjkalo,« je dodala Žibertova. Krivično bi bilo izpostaviti zgolj nekaj dogodkov ali aktivnosti, saj donatorjem in dobrim ljudem, ki so omogočili ta darila. Odziv je bil nad našimi pričakovanji,« se je zahvalila Žibertova. Načrti za naprej Ena od ustvarjalnih delavnic: iz starih, ponošenih kavbojk so izdelali moderne uporabne torbice iz džinsa in jih okrasili vsak po svojem okusu. je bil vsak nekaj posebnega, pa tudi želje in potrebe otrok ter mladostnikov so različne, tako da tudi oni omenjajo različne stvari. A če se osredotočimo na zadnje obdo- bje, je bil prav gotovo nekaj posebnega makedonski večer, ki so ga otroci oblikovali sami, predvsem tisti, ki prihajajo iz Makedonije. Tako ni manjkala tradicionalna makedonska jed tavče gravče, ki so jo seveda pripravili sami, ob spoznavanju osnovnih podatkov o tej državi pa so zaplesali tudi kolo. December je minil v božičnonovoletnem vzdušju, ki je prevzelo tudi DC Ω. Počivali pa niso niti med počitnicami. Pika na i decembrskih dogajanj je bila Božičkova pustolovščina. Otroke in mladostnike je namreč obiskal Božiček, oni pa so pripravili zanimiv program. »Božiček je ob tej priložnosti obdaroval 79 otrok, in sicer ne samo obiskovalcev DC Ω, temveč tudi otroke iz rejniških družin in vzgojnih zavodov. Zahvaljujemo se vsem V pričakovanju makedonske tradicionalne jedi tavče gravče, ki so jo pripravili mladi sami, so spoznavali še druge makedonske dobrote. 19 »To srečno zgodbo želimo nadaljevati in še naprej slediti poslanstvu našega programa. Ta pa je opremljati mladega človeka za življenje. Želimo si večje finančne in kadrovske stabilnosti, a ne glede na to so in bodo naše vodilo mladi,« je o željah za letošnje leto dejala vodja Dnevnega centra Ω. Tako jih že v januarju čakajo novi športni izzivi, zanimive ustvarjalne ideje, pestre tematske delavnice, različni podvigi na področju razvijanja socialnih veščin, socialne interakcijske igre ter številne druge aktivnosti. Sicer pa redne mesečne programe dogajanj lahko spremljamo na spletni strani CSD Škofja Loka pod zavihkom Dnevni center. Utrinke s skupnih dogodivščin si lahko ogledamo na profilu na facebooku DC OM. Trenutno v Dnevnem centru Ω pomaga deset aktivnih prostovoljcev. »Zelo smo jih veseli, zato vabljeni vsi, ki se čutijo nagovorjene, da se nam pridružijo, kajti prostovoljci s svežino sooblikujejo program in ga močno bogatijo. Za dobro delo bi se na koncu rada zahvalila tudi škofjeloški občini, ki je naš glavni financer,« se je na koncu Vesna Žibert zahvalila prostovoljcem in občini. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Krompir je bil kriv Martina Čadež se je na Gorenjo Dobravo, kjer danes živi z možem Milanom, županom občine, in otrokoma, preselila leta 1998 z Loma nad Poljanami. Na domače in na rojstni kraj pod Blegošem jo še zmeraj vežejo lepi spomini. Odraščali ste na večji kmetiji in zato je bilo vaše otroštvo verjetno precej delovno. Za koso mi ravno ni bilo treba poprijeti, za marsikatero drugo delo pa. Ata nas ni nikoli klical, zmeraj smo vedeli, kdaj moramo biti nared, da mu pomagamo. Življenje v nenehnem stiku z naravo je prinašalo veliko lepih trenutkov. Spominjam se majhnih pujskov, kako težko smo jih otroci čakali! Na srečo je imel ata zelo uporabno 'slabost', mahnjen je bil na šport, in kadar so bili po televiziji prenosi košarke, rokometa, smučanja, smo lahko začasno 'pozabili' na delo. So vam bili decembrski praznični dnevi še posebej pri srcu? Žal sem odraščala v času, ko božič še ni bil praznik. Mama je sicer kaj dobrega spekla, dišalo je po kruhu, šli smo k polnočnici, prej nam je Miklavž prinesel doma spletene kape in podobno. Raje kot zimo sem imela poletje, ko smo nabirali borovnice. Spominjam se, da sem si prve kavbojke kupila s tako prisluženim denarjem. Seveda z ostankom, kajti glavnina je bila namenjena za šolske potrebščine. Potem je bilo treba iti v srednjo šolo. Vpisala sem se v trgovsko šolo, kar je pomenilo, da se je bilo treba vsako jutro peš spustiti do Podobena. Dva kilometra po ozki gozdni stezi sta bila v družbi prijateljev mačji kašelj. Malo drugače je bilo pozimi, ko je zapadlo tudi do dva metra snega. Avtobus, ki je pripeljal iz Javorij, je pogosto zamujal. Učiteljem v šoli v Kranju se ni niti sanjalo, kje je Lom, pa ni nihče ugovarjal, ko sem se opravičila za zamudo. Ko sem šla v službo, mi je ati kupil fička, da je bilo malo lažje. Martina Čadež prispevala vrečo krompirja in prav to srečko je iz velike košare potegnil Milan. Še danes ne vem, ali je krompir sploh kdaj vzel, kajti midva sva imela v glavi druge stvari. Potem sta se poročila, rodila sta se Jaka in Anja, z leti pa ste postali strastni in zagrizeni hokejski navijači. Sin Jaka je vrsto let treniral hokej, tako da smo videli skoraj vse tekme Jesenic, za katere navijam jaz, in Olimpije, zanjo bi šli po kostanj v žerjavico ostali družinski člani. Zelo mi je všeč, Kdaj pa sta se spoznali z Milanom? Oh, na daleč sva se poznala že dolgo, uradno pa sva trčila skupaj na srečanju kmečkih žena na Blegošu. Ne boste verjeli, malo za šalo in malo zares, 'zadela' sem ga na srečelovu. Ne, ne, saj ni bilo nič pregrešnega, ne bojte se. Kmečke žene so ob tisti priložnosti pripravile srečelov, moja mami je zanj Kaj najbolj cenite na možu? To, da je tak, kot je, odkar ga poznam. Pošten. Rad nas ima. Radi smo skupaj in to nam vsem veliko pomeni. Decembrski paberki Marmor gre naprej Hlavče Njive – Fantje iz skupine Štedientje so s prazničnim koncertom napolnili bunker Rupnikove linije na Hlavčih Njivah. Vodilna nit glasbenega večera, ki so ga razpotegnili skupaj s Hotaveljskim kvintetom, je bil 'Enkat sn biu prašan'. Družba Marmor Hotavlje si je v več kot šestdesetletni zgodovini utrdila status kamnoseškega podjetja, ki si zelo uspešno utira pot na tuje, predvsem najzahtevnejše zahodne trge. Z več kot 9,7 milijona evrov zagotovljenih naročil v prvih devetih mesecih leta 2012 je na najboljši poti, da z novo, evropsko usmeritvijo, postane celo eno vodilnih podjetij v panogi. Sredi decembra so svečano predali namenu sodoben stroj za rezanje z vodnim curkom. Trak je prerezal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Radovan Žerjav, ki je ob tej priložnosti čestital podjetju ter poudaril, da ga takšni trenutki navdajajo z optimizmom. Direktor podjetja Marmor Tomaž Kraškovic je ob tej priložnosti poudaril razvoj podjetja, ki je bilo na začetku lanskega leta celo tik pred stečajem. Kriza, ki je še posebej udarila v gradbeništvu, jih je postavila ko se na tekmi sprostimo, bodrimo, vzklikamo. Ob tem človek pozabi na vse. Naj povem, da se doma o službi ne pogovarjamo. Niti o politiki niti o Milanovem županovanju. Tudi zato je šport zelo pogosto na dnevnem redu. Pozimi hodim k aerobiki, poleti pa kolesarim. Oba z Milanom se kakšno deževno popoldne rada spraviva tudi h knjigi. pred zid z okoli 2,5 milijona evrov neizplačanih naročil večjih slovenskih gradbincev (SCT, Vegrad, GPG, SGP Zasavje Trbovlje, Gradbinec GIP Kranj, Primorje). Ob tem je dejal, da so imeli srečo z odprtjem novih tržišč z visoko dodano vrednostjo, na katerih so si utrdili sloves. Primer uspešnega nastopa na tujih trgih je med drugim sodelovanje pri prenovi hotela Ritz Carlton v Kazahstanu. To dokazuje tudi prisotnost Janeza Škrabca iz podjetja Riko Ribnica v Marmorju Hotavlje. Ema Klinec Winterberg – Smučarska skakalka Ema Klinec iz Poljan je bila uspešna na tekmi alpskega pokala, saj je vknjižila prepričljivo zmago. S skokoma 77 in 76,5 metra je zabeležila prvo zmago v tem rangu tekmovanja. Njen 20 uspeh je na tretjem mestu dopolnila njena sestra Barbara Klinec. Poljane – Ob 90. obletnici rojstva slikarja in grafika Iveta Šubica so v Kulturnem centru slikarjev Šubic v Poljanah odprli njegovo razstavo, imenovano Poljane in Poljanci. Vse do 3. februarja bodo na ogled slike in risbe, na katerih je portretiral svoje prijatelje, znance in sorodnike, pa tudi tiste, na katerih je upodobil poljansko pokrajino. Razstavo je pripravil Kulturni center slikarjev Šubic, ki med drugim ohranja slikarjevo dediščino. S pričujočo razstavo so organizatorji želeli obiskovalcem pokazati ljubezen, ki jo je slikar čutil do svojega rodnega kraja. Ljudje še pomnijo, da je bil vedno pripravljen prispevati svoja dela tudi v dobrodelne namene. Januar 2013 Živa slika z Lubnika Lubnik, 1025 metrov visoka gora nad Škofjo Loko, je priljubljena izletniška točka številnih Ločanov ter ostalih okoliških prebivalcev. Z njegovega vrha se ob lepem vremenu odpira prekrasen razgled na osrednjo Slovenijo, od Triglava čez Ratitovec in Karavanke do Kamniško-Savinjskih Alp in Ljubljane ter naprej čez Polhograjsko hribovje proti Nanosu in Škofjeloškemu hribovju. Njegov vrh, na katerem stoji koča Planinskega društva Škofja Loka, se pogosto kopa v soncu, medtem ko se dolina duši v megli. Pogled na vreme ‘od zgoraj’ je pri načrtovanju izletov zelo prikladen za pravilno izbiro cilja ter opreme. Ne glede na to, ali se odpravljamo na Lubnik, Storžič ali Osolnik, nam podatki o vremenu iz prve roke vedno koristijo, sonce nad kotlinsko meglo pa nas dodatno motivira. Do sedaj je bil pogled od zgoraj praktično nemogoč in marsikdo je o vremenu povprašal kar preko telefona, vendar to ni bilo vedno izvedljivo, saj koča na Lubniku ni odprta 365 dni na leto. Od decembra naprej pa tudi telefoniranje ni več potrebno, saj je razgled z Lubnika omogočen 365 dni v letu preko spletne strani http://lubnik.info/. Spletna stran trenutno prikazuje slike s treh kamer, ki so obrnjene Reorganizacija krajevnih skupnosti Občina Škofja Loka sporoča, da so se v okviru reorganizacije in izboljšanja učinkovitosti dela občinske uprave odločili za spremembe v delovanju mestnih krajevnih skupnosti. Administrativna dela za potrebe vseh mestnih krajevnih skupnosti opravlja poslovna sekretarka Desa Luskovec, ki je dosegljiva na telefonski številki 04/51 12 305 ali preko e-pošte ks@skofja-loka.si. Spremenjen je tudi čas uradnih ur. Uradne ure na sedežu KS Trata, Frankovo naselje 74a, po novem potekajo ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in torkih od 8. do 10. ure. Uradne ure na sedežu KS Sv. Duh, Sv. Duh proti Kranju, Škofji Loki in Tošču, osvežujejo pa se vsako minuto. Projekt sta finančno podprla podjetje E-soft, d. o. o., in Planinsko društvo Škofja Loka, izvedli pa smo ga Samo Vodopivec, Martin Trampuš, Jože Stanonik in Matej Kolakovič. V letošnjem letu pa načrtujemo še pokritje preostalih strani neba in pripravo mobilnim napravam prilagojene spletne strani. Samo Vodopivec Ob 80-letnici šole Osnovna šola Škofja Loka – Mesto je svojo 80-letnico praznovala preko celega leta 2012. V počastitev visokega jubileja je organizirala več različnih prireditev, na katerih je predstavila svoje delovanje v preteklosti in danes. Nanje je vse prijatelje šole in ljubitelje umetnosti povabila z vabili, na katerih je kot rdeča nit uporabljena slika šole, ki prikazuje veličastnost in živahnost stavbe. Črtno risbo zanjo je narisal Nejc Pokorn iz 8. C razreda OŠ Škofja Loka – Mesto. 10, so ob torkih od 11. do 15. ure. Uradne ure za KS Kamnitnik in KS Škofja Loka – mesto so po novem ob sredah od 8. do 10. ure in od 14. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure. Uradne ure potekajo na sedežu škofjeloške občine, Mestni trg 15. Uradne ure v KS Stara Loka – Podlubnik potekajo na njenem sedežu v Podlubniku 139, in sicer ob četrtkih od 8. do 10. ure ter od 14. do 16. ure. Sprejem plakatov s priloženo naročilnico je po novem organiziran v sprejemni pisarni (Loški hiši) škofjeloške občine na Mestnem trgu 15, v času uradnih ur. Klavdija Š. K. 21 Naših osemdeset Januar 2013 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Žiri imam rada – tudi zaradi odprtosti in ljudi Pogovor z Andrejo Žakelj, ženo žirovskega župana, je potekal v predbožičnem času. Obiskala sem jo z enim samim razlogom, da enkrat na leto pozabimo na žirovske komunalne zadeve in druge težave ter pobliže spoznamo 'mater županjo', ki jo videvamo na skoraj vseh kulturnih prireditvah v kraju ali pa ji le prijazno odzdravljamo, ko nas nagovori s širokim nasmeškom, obdana s svojimi petimi otroki. Že prvič, ko sva se srečali, me je presenetila vaša dobra volja, smeh, energija. Je takšna odprtost posebnost vaše družine ali je del štajerskega karakterja, saj prihajate iz okolice Ptuja? Res se radi smejimo, moja primarna družina pa je tudi zelo 'pojoča'. Veliko nam pomeni druženje, negujemo dobro voljo in veselje v družini. Moja starša, ki sta že upokojenca, pojeta v treh, štirih zborih, in tudi sama težko čakam, da otroci zrastejo in se bom kakšnemu priključila. Česa se spominjate iz mladosti? Bili smo tipična družina, zaposlena starša z dvema otrokoma. V soseščini je živela tudi stara mama. Še danes sem srečna, ker smo zmeraj našli dosti časa drug za drugega. Odraščala sem ob vrednotah, ki so mi dragocene: poštenost, pošteno delo in poštena nagrada za opravljeno delo. Doma nismo živeli v hotelu, kjer se otrokom streže, vsak od nas je moral kaj postoriti za dobro počutje. Privzgojili so mi delavnost in občutek, da sama skrbim zase. S sestro sva imeli dom v pravem pomenu besede. KOTEL TKU3 Trovle~ni toplovodni kotel na trda goriva Ste diplomirana agronomka, končali ste študij kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva. Mislim, da niste računali, da vas bo 'ugrabil' Gorenjec. (Smeh.) V času študija sem še posebej vzljubila Haloze, priznam. Tisti kraji so mi bili zelo pri srcu. Na Ptuju smo imeli kmetijski kombinat, v katerem so radodarno podarjali štipendije, a ko sem diplomirala, so bili presrečni, ko sem jim povedala, da ostanem v Ljubljani. Z Janezom sva potem videla veliko sveta. V Aziji smo preživeli štiri leta že kot družina. Tam sem se naučila bolj ceniti lepote in danosti domovine, od kakovostne pitne vode do čistega zraka. nad njihovim odnosom do zdravja. Veselje pa me je minilo ob pogledu na nešteto plastičnih vrečk, ki se valjajo na vsakem koraku, na umazano vodo, ob misli na zrak, ki ga pozimi ni bilo moč dihati. Tja se prav zaradi slednjega ne bi nikoli več vrnila. Tam sta se rodila dva otroka, Peter in Ana. Na srečo nisem rodila v kitajski porodnišnici, ampak v ameriški, ki se je lahko pohvalila z visokim standardom. V sobi, kjer rodiš, tudi ostaneš, imaš sestro, ki ti je nenehno na razpolago, porodničarji te ne posiljujejo z umetnimi popadki … Imeli smo gospodinjsko pomočnico, postala je naš družinski član, z njo sem se učila kitajščine. Ni mogla razumeti, kako to, da sva imela več kot enega otroka. Kitajci namreč nudijo otroku čisto vse, kar mu pade na pamet, in tudi zato si več kot enega težko privoščijo. Kakšne spomine imate na Kitajsko, kjer je mož delal v diplomaciji? Ko smo prispeli v Peking, sem se čudila ogromnim in razkošnim limuzinam, a kaj, ko nas je le korak vstran čakala silna revščina prebivalcev. Kitajci so posebni ljudje, težko jim prideš blizu, morda tudi zato nisem navezala kakšnega globljega prijateljstva. Je pa to dežela tisočerih priložnosti, navdušila sem se nad tradicionalno kitajsko medicino, KOTEL Na biomaso (polena) Vidva imata pet otrok. To je dosti skrbi in tudi dosti veselja. Janezu je bila velika družina povsem razumljiva, saj izhaja iz takšne. Otroci se učijo drug od drugega, a je tudi več oblačil, ki so nenehno v pranju in pospravljanju. Andreja Žakelj Je pa res, da so lahko 'samozadostni', saj se znajo igrati skupaj, pospravljati skupaj. So izbirčni pri mizi? Kje pa! Veliki jedci so. Tista dva, ki sta bila rojena na Kitajskem, še zmeraj prisegata na riž tako za kosilo kot za večerjo. Česa si v letu 2013 najbolj želite? Ko pogledam nazaj, si rečem: »Hvala za vse, kar nam je bilo dano.« Živi smo, zdravi, nič posebnega nam ne manjka. Veste, človek je bolj srečen, če ima nekoliko manj želja. KOTEL NA BIOMASO KOTEL ORLIGNO ORLIGNO 250 Z vgrajenim podtla~nim 400 ventilatorjem 22 Na pelete Januar 2013 Žirovska godba na štefanovo praznuje Žirovski občasnik že buri duhove Letos je zagledala luč sveta že 42. številka. S seboj je prinesla tudi Žirovske pravljice, ki jih je po zapisih Darine Konc priredila Olga Vončina. Miha Naglič je na predstavitvi povedal, kako si vsako leto znova želi, da je v Občasniku za vsakega nekaj. Letos je v njem več člankov, ki so povsem naključno povezani s Cerkvijo: »Skupaj z dr. Alojzem Demšarjem sva raziskovala, kdo je bil arhitekt žirovske cerkve sv. Martina, Lojze Poročnik je odkrival skrivnosti podobarja Jerneja Jereba, o tem, kako je bilo na Žirovskem nekoč, pa se bo dalo razbrati iz moževanj Petra Nagliča. Zanimiv je intervju z arhitektko Manco Ahlin, pa tudi zapis o zidarskem mojstru Gabrijelu. Mislim pa, da se bodo mnogi ustavili ob malo bolj provokativnem članku Viktorja Žaklja z naslovom Pogledi z razdalje.« Vzporedno je izšla še ena publikacija, Žirovski enkratnik, v kateri so sopotniki, sodelavci, prijatelji in bližnji uredniku Občasnika ob njegovi okrogli obletnici pripravili zbornik, v katerega je svoja opažanja o Mihu zapisalo različne zgodbe osemnajstih avtorjev, mnogi pa so objavili tudi fotografije. Žirovski godbeniki Pihalnega orkestra Alpina letos praznujejo 65-letnico obstoja. Že tradicionalni božično-novoletni koncert, ki je navdušil obiskovalce, je tako dobil še dodatni namen. Ljubitelje glasbe so presenetili že 22. decembra, ko so pripravili krajšo predstavitev na prostem, pred zadružnim domom. Z obiskovalci so poklepetali in spili kozarček kuhanega vina. Žal so se težki časi dotaknili tudi njih. Z Alpino so zaradi finančnih težav sporazumno prekinili pogodbo (pobuda je prišla z Alpinine strani), tako da so ostali brez sredstev glavnega sponzorja. Godbeniki upajo, da jim bodo vsaj delavci ostali še na- prej zvesti in bodo kljub težkim časom od svoje plače mesečno prispevali za godbo. Vseeno pa intenzivno razmišljajo, kako bi pridobili dodatna sredstva, ki jih nujno potrebujejo za obstoj, za financiranje dirigenta, za popravilo glasbil. Veseli jih, da so po več desetletnih težavah s plačevanjem najemnine za prostore, kjer vadijo, prosti vsaj tega, saj imajo vaje kar v tovarni Alpina. 080 10 10 Mačjedolsko srečanje V decembru se je pri Rdeči ostrigi zgodil prav poseben večer, saj so prostovoljci društva Žverca in mačjega zavetišča predstavili svoje aktivnosti. Obiskovalci so tako s foto-video predstavitvijo obiskali Mačji dol in spoznali najdenčke, ki čakajo na posvojitev. Zgodba se je začela pisati že leta 2008 z ustanovitvijo neprofitnega društva za pomoč živalim Žverca. Tri leta kasneje so ustanovitelji pridobili status društva, ki deluje v javnem interesu. Prostovoljci, ki delujejo v društvu Žverca, so tako vsa pretekla leta v dogovoru s pristojnim zavetiščem pomagali pri ulovu prostoživečih in zavrženih mačk, prevozih do veterinarja ali v zavetišče. V svoje domove so sprejeli številne najdene živali in zanje skrbeli do oddaje v nove domove, pomagali so neštetim zavrženim sesnim mladičem, dokler niso bili primerni za oddajo, financirali pa so tudi veterinarsko oskrbo huje poškodovanih živali in tako preprečili evtanazijo. Ker so z večletnim delom na tem področju ugotovili, da tovrsten način dela ni dovolj učinkovit in da na dolgi rok tako reševanje problematike – preveč zapuščenih živali, premalo zavetišč, premalo prostovoljcev, premalo zbranih sredstev – ne bo možno, je od začetka leta 2011 njihov cilj predstavljala ustanovitev zavetišča za zapuščene mačke. Želja se jim je uresničila maja 2011, ko so po dogovoru s škofjeloško občino dobili prostor za zavetišče in ga s »Če opazite, da 'pri sosedu' živali trpijo, se vsaj vi zavzemite zanje in ne podpirajte neodgovornih in krutih lastnikov. Pokličite VURS in s tem rešite nemočno žival.« zavetišča, se pravi, da ne evtanaziramo nobene živali, razen če ta ni neozdravljivo bolna. Veliko živali je v naši oskrbi po več mesecev, tako da daljše bivanje v zavetišču krijemo sami, prav tako stroške zdravljenja bolnih in poškodovanih živali, zato smo sredstva primorani na različne načine zbirati tudi sami,« pojasnjujejo predstavniki Mačjega dola in dodajajo, da so veseli vsake pomočjo sredstev od prodaje svojih izdelkov ter občine in donatorjev uspeli obnoviti in pripraviti za sprejem ubogih živali. Zaživel je Mačji dol Prvi maj 2012 je bil še posebej prazničen, saj so od takrat naprej v Mačjem dolu pristojni za sprejem mačk iz občin Škofja Loka in Železniki. »Naš zgled so t. i. živalim prijazna 23 pomoči. »Najbolj nas razveseli, če se ljudje odločajo za posvojitev živali iz zavetišč, namesto da ljubljenčke kupujejo. V kolikor se bo v prihodnje kdo odločal za posvojitev mucka, bomo zelo zadovoljni, če si boste izbrali kakšnega od naših varovancev. Fotografije si lahko ogledate na www.macji-dol.si. Ljudje nam lahko pomagajo tudi tako, da kupijo naše izdelke, za katere se trudimo, da so kar se da estetski in uporabni.« Vsa sredstva, zbrana s prodajo izdelkov in donacijami, so namenjena za oskrbo in zdravljenje živali v Mačjem dolu. Predstavniki le-tega neprestano opozarjajo, da je lastništvo živali odgovornost. Neprimerna oskrba, odmetavanje ali celo pobijanje neželenih živali so kazniva dejanja. Prijava kršiteljev na Veterinarsko upravo RS, ki naj postane logična posledica, je lahko anonimna. Sicer pa so za zapuščene živali po zakonu dolžne poskrbeti občine, zato naj ljudje o najdenčkih obvestijo pristojno zavetišče. V prvi vrsti pa naj vsi temeljito poskrbijo za svoje živali. Če tega niso pripravljeni ali zmožni storiti, naj se za (katero koli) žival raje ne odločijo. Katja Štucin Januar 2013 Mrežo za starejše (MATIjA) predstavili v Škofji Loki Ljudje v povprečju dosegajo vse višjo starost, zato se število starejših vse bolj povečuje. Javni sistemi zaradi varčevanja in preobremenjenosti komaj še lahko stabilno zagotavljajo storitve, ustaljeni načini oskrbe starejših pa ne zadovoljujejo več vseh potreb. Nov pristop k reševanju te problematike ponuja mreža aktivnosti, trženja, informiranja in asistence MATIjA, ki so jo predstavili v Škofji Loki. V sodelovanju z občinami Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas-Poljane je bila predstavitev platforme MATIjA 21. decembra 2012 v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, kjer se je zbralo več kot 20 predstavnikov lokalnih ponudnikov in izvajalcev storitev ter nevladnih organizacij. Prišli so predstavniki Centra za socialno delo, škofjeloške občine, doma za upokojence, društva sladkornih bolnikov, Zavoda za šport, Razvojne agencije Škofja Loka in drugih. Zasnovo platforme je predstavil Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), ki je vodilni partner platforme. Slovenija ima slabo razvite storitve na daljavo in oskrbe v domačem okolju, zato je treba posvetiti veliko pozornosti temu, kako starejšim zagotoviti primerne pogoje za kakovostno življenje. Tega so se zavedali tudi snovalci platforme MATIjA iz škofjeloškega podjetja CareDesign in vzpostavili mrežo aktivnosti, trženja, informiranja in asistence, ki preko klicnega centra ter mreže organizacij in posameznikov omogoča dostop do informacij, storitev in pomoči predvsem za starejše. Osnova platforme so koristne informacije za registrirane uporabnike in organizacije, ki se zbirajo v informacijskem sistemu in brezplačno posredujejo na telefonski številki 080/10 10, za informacije o mreži MATIjA pa je na voljo tudi spletna stran www.cd-matija.si. Kaj ponuja MATIjA Temeljni sklopi storitev so informacije in povezovanje za večjo socialno vključenost, storitve za oskrbo in pomoč v gospodinjstvu, zdravstvene storitve in osebna pomoč ter vzdrževanje in prilagoditve doma. Miha Ješe, župan občine Škofja Loka: »Mreža MATIjA je odlična ideja, ki jo je treba čim prej spraviti v življenje.« Ivana Košir Erman, direktorica Centra za socialno delo Škofja Loka: »Center bomo v mrežo MATIjA vpisali kot izvajalca, starostnike pa bomo lahko na terenu pri vsakodnevnem delu seznanili s številko 080/10 10, na kateri bodo lahko dobili vse informacije v zvezi s starejšimi. V mreži MATIjA vidimo samo prednosti.« Tekst in foto: Igor Drakulič 080 10 10 Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije: »V SSZS-ju smo odlično usposobljeni za oskrbo starejših, zato vidimo v mreži MATIjA tudi možnost, da v večji meri širimo dejavnosti na domove starejših v okoljih, kjer ti domovi delujejo.« www.cd-matija.si 24 Januar 2013 Historial Loka 2011, 25. - 28. junij 2011 V Škofja zgodbe odete poti V nedeljo, Resje 26. junija 2011, bo preko na domačiji Polenčevih za razvoj podeželja pripravili zanimivih zgodb vna prijeten kot Nacetova hiša,spoznavali potekal animacijski tematskoPuštalu, pot Potpoznani poljanskih do- način naravno in kulturno program za družine, večer pa se bo zaključil v duhu festivala brot, ki bo povezovala ponudnike dediščino škofjeloškega območja. historične glasbe in predstavo Coprniška krvava rihta domačihvdobrot Projekt je financiran s strani Loki. na območju občine. Razdeljena bo v več etap, Evropskega kmetijskega sklada za in torek peš, bostas minila v znamenju strokovnega ki jih bo Ponedeljek mogoče obiskati razvoj podeželja, sredstev proraob 500 letniciinpotresa, na temo ”Leto ribe faronike” kolesom posveta ali z avtomobilom ki čuna Republike Slovenije ter občin in festivala Musica Locopolitana. bodo obiskovalcu poleg kulinarike Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, predstavile tudi ostale zanimivosti. Železniki in Žiri. S Turističnim društvom SovoMarija Demšar denj in Turističnim društvom Žiri bomo sodelovali pri pripravi poti Ob rapalski meji. Pot bo potekala v dveh odsekih, ki bosta imela stično točko na Mrzlem vrhu. Društvi bosta sodelovali tako pri vsebinski zasnovi tematske poti kot pri izvedbi TURIZEM ŠKOFJA LOKA dogodkov in vodenih ogledov poti. Kidričeva cesta 1a S celostno urejenimi tematskimi 4220 Škofja Loka potmi, na katerih se bodo odvijali T: 04 517 06 00 tudi razni dogodki, želimo domaM: 051 427 827 činom in turistom ponuditi še več F: 04 517 06 05 E: info@skofja-loka.com možnosti za aktivno preživljanje W: www.skofja-loka.com prostega časa. Pri tem bodo lahko Foto: Jana Jocif okviru HistorialanaŠkofja 2011 Avgusta 2012 smoVna Razvojni trženjeLoka novih tematskih poti. se bodo Škofja v štirih dneh, V pod pokroviteljagenciji Sora, PE Turizem Škofji Loki smo v prvi fazi stvompričeli Občinez Škofja Loka, Pot zvrstili pripravili v Puštal, ki je pri Loka, skupaj s partnerji številni zgodovinsko in etnološko obaizvajanjem druge faze projekta domačinih in turistih naletela na rvani dogodki, s poudarkom na lokalLeader – V zgodbeniodete poti.škofjeloškega S lep odziv, v drugi fazi projekta dediščini območja. projektom želimo v sodelovanju z pa bomo tematsko nadgradili že Osrednjitematdogodekzdaj letošnjega progralokalnimi društvi nadgraditi priljubljeno sprehajalno pot iz ma Historiala Škofja Loka 2011 bo v ske poti na ravni vsebine, podajanja Škofje Loke do cerkve Marijinega soboto, 25. junija 2011, ko se bo Škofvsebine in dogajanja poteh in v svojo oznanjenja Crngrobu. ja na Loka vrnila bogato vpretetako obogatene turistične produkte V Selški dolini klost. Rokodelski sejem, ki bo obudilbomo pripravili aktivno vključiti v turistično ponuddve tematski skorajda že pozabljene obrti, poti. bo s V sodelovanju s promenado na Mestnem odprl oblikovali Pot v bo škofjeloškega območja. KTD Zalitrgu Log bomo ”freisinški škof”. Sušo, Ob kulinarični po-z Zalega Loga do Partnerji v projektu, s katerimi ki bo vodila nudbi vsebine se bodo zvrstili še ustvarjalna bomo skupaj pripravljali nekdanje romarske cerkve loretske muzejska delavnica, pravljice za otrotematskih poti, so TD Škofja Loka, Matere Božje v Suši. Drugo tematke, na ogled bodo historični plesi, poTD Sorica, KTD Zali Log, Društvo sko skupino pot bomo pripravili v Sorici slušali bomoza tolkalno Otroci razvoj podeželja Resje, TD Sovodenj, s TD ritmov. Popoldne skupaj bo pestro naSorica. graj- Pot bo vodila vrtu Škofjeloškega dogaTD Žiri in KTD Vigenjc.skem V projektu že po vasigradu, in okolici in bo predstavila janje bo namenjeno družinam in otro- vasi. Skupaj s izvajamo izobraževanje za lokalne tu- glavne zanimivosti kom. Na na sporedu ristične vodnike s poudarkom te- bodo KTD številne Vigenjcrokopa bomo na Fužidelnice in igrarije, dan pa se bo zamatskih poteh, ki ga izvaja projektni narsko-kovaški poti v Železnikih ključil v okviru Festivala historične partner Ljudska univerza Škofja Loka. Locopolitana oblikovali turistične glasbe Musica z večer- pakete. V času projekta bomo pozornost Na pobudo občine Gorenja vasnim koncertom. posvetili tudi promociji in pripravam Poljane bomo skupaj z Društvom Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje 25 Januar 2013 S psom prineseta radost Vedno znova me presunejo in se me na poseben način dotaknejo ljudje, ki sejejo dobroto, a so hkrati tako skromni, da v svojih dobrih delih ne vidijo nič posebnega. Pravzaprav menijo, da sami pridobijo veliko več, ko zagledajo hvaležnost v očeh. To jih izpolnjuje. Ena izmed takih je zagotovo Marinka Leben, ki jo pozna veliko stanovalcev Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. Z Marinko se dobiva v avli centra. Spremlja jo pes Uci, njen zvesti spremljevalec, ki v center zahaja že več kot deset let in ga zelo dobro pozna. Že v avli je slišati številne glasove: »Uci je prišel. Tega psa pa imam rada!« Ja, res, Uci kar naenkrat dobi vso pozornost in se pusti pocrkljati vsakomur. Vidim nasmeške in zaznam dobro voljo. Stanovalka Elizabeta pri tem reče: »Uci in Marinka v center prineseta radost.« Marinka pa za vsakogar najde toplo besedo, ga pozna po imenu, pomaga natočiti kavo, povpraša po zdravju … Nato se vsi trije odpravimo v oddelek Mozaik, kamor tačke Ucija kar same nosijo. Tu je namreč pred desetimi leti domoval Marinkin bratranec in takrat so se začeli njuni obiski centra. Vedno je poznala koga, ki se je razveselil njenega obiska, bodisi soseda, daljnega sorodnika, znanca, številne osamljene. Tako je tudi danes. V Mozaiku štirinožnemu prijatelju ponudijo briket in ta ga z veseljem pohrusta. Na daljši klepet se odpravimo v peto nadstropje, kjer so v skupnih prostorih zbrane stanovalke centra. Ucija in Marinke se zelo razveselijo. Uci je ponovno deležen priboljška in se prav z veseljem pusti božati, kar prinese med stanovalke nemalo veselja. »Uci je naš gost, naš ljubček, veselje, živalica razveseli, nobena ni hudobna, razen če se brani,« so dejale. Marinka in Uci jih obiščeta en- Marinka, Uci, Tončka, Justinka, Minka in Fani (foto: K. Š. K.) prijetna sogovornica, in štirinožnega prijatelja. »Ti obiski mi dajo ogromno moči. Zelo sem prizadeta, ko kakšen stanovalec 'odide'. Nič me ne stane, ko jih obiščem in jim popestrim dan, saj oni meni dajo še več. Na ta način bi rada vrnila dobroto, ki sem jo jaz doživela od drugih ljudi,« je skromna Marinka. krat ali dvakrat na teden, če je le možno. »Pogovarjamo se, pripovedujemo o svojem življenju, vsaka ima svojo zgodbo in od njih se ogromno naučim. Številne med njimi so osamljene in jih nihče ne obiskuje. Želim jim pokazati, da niso same. Ogromno mi pomeni nasmešek, ki nama ga namenijo, ko prideva z Ucijem,« je dejala Marinka, ki nekatere odpelje tudi na sprehod ali na kako prireditev. Osamljenost je težka: občutek, da si sam in da nihče ne pokuka skozi tvoja vrata, zelo boli. Marinka z Ucijem prihaja k takim in k ostalim, vsi se je razveselijo, saj je Pes ji je rešil življenje Ko je bila otrok, je Marinki pes rešil življenje. »Psi vedo, kdo jih ima rad, čutijo dobroto. To sem izkusila. Ko sem bila otrok, je stric v bližini hiše gasil apno. Otroci smo se zunaj igrali in v igri me je neki fant spotaknil. Kotalila sem Štirinožni prijatelj Uci, ki prinaša veselje v Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. (foto: K. Š. K.) 26 se po hribu navzdol in bi pristala naravnost v jami z apnom, v kolikor me ne bi tik nad jamo zgrabil pes in mi rešil življenje,« je dogodek iz svojega otroštva opisala Marinka. To je samo še poglobilo njeno ljubezen do psov. In če slednji, kot pravi Marinka, čutijo dobroto, jo v njej prav gotovo prepoznajo. Kot jo prepoznajo stanovalci centra. Kar jim ona s svojim Ucijem da, se ne more opisati z besedami, lahko samo zaslutiš na obrazih stanovalcev centra, ko pokukata za vrati, ki se včasih tako malokrat odprejo. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Plesno-baletna predstava centra RitmoLoko navdušila gledalce V soboto, 15. decembra, je v Centru plesa, športa in sprostitve Ritmoloko potekala prednovoletna plesno-baletna predstava. Predstavo je z izjemno točko otvorila profesionalna skupina plesalcev hip hopa, zatem so se na odru staršem in prijateljem najprej pokazali mladi plesalci zumbe ter energični plesalci hip hopa centra Ritmoloko in nato še balerine, ki so občinstvo očarale s svojo eleganco in izpiljenimi baletnimi točkami. Obiskovalci so lahko uživali tudi v glasbenih nastopih skupine Generacija 2000 v sestavi treh nadarjenih mladih glasbenikov. Močan vtis na gledalce in bučen aplavz sta požela fanta, ki sta nastopila z break dance plesno točko. Po plesnih in glasbenih nastopih je otroke s poučno in zelo zabavno gledališko predstavo zabaval medvedek Toli. Sladkorna vila je kot zadnja na odru zaplesala baletno točko in otrokom pomagala priklicati Božička, ki je obdaril vse otroke. Hip hop skupina This is it Silfide s točko Snežne kraljice Break dance nastop Generacija 2000 Labodke s točko Snežinke Hip hop skupina Moment 4 life Hip hop skupina Fun time Obisk Božička Do nove kuhinje še nikoli tako enostavno Novo leto je priložnost za nove začetke, za nove obljube in načrte. Prav je, da si zastavimo cilje, ki si jih želimo doseči v tem letu. Seveda pričakujemo, da se nam vsaj del načrtov tudi uresniči. Za naše dobro počutje in zdravje je pomembna kakovost našega bivanja. Temelj kakovostnega bivanja pa je naš dom. Še posebej kuhinja je vedno središče družinskega življenja. Temu primerna mora biti kuhinjska oprema. Zakaj ne bi v letošnjem letu prenovili kuhinje? Velikokrat si ob tem postavljamo kopico vprašanj. Kam s staro kuhinjo? Kdo bo poskrbel za keramiko in talne obloge? Kakšna razporeditev kuhinjskih elementov je najboljša glede na prostor, ki ga imam na razpolago? Ali je treba prenoviti električno napeljavo? In ne nazadnje, ali imam dovolj prihrankov, da si to lahko privoščim? V Salonu pohištva Prevc smo se odločili, da vam ponudimo odgovore na vsa zgornja vprašanja. Ker je po novem letu običajno v denarnici suša, smo v januarju pripravili posebno akcijo za en evro. Samo za en evro vam ob nakupu nove kuhinje omogočamo storitev demontaže in odvoza stare kuhinje. Poskrbimo tudi za vse instalacije, talne in stenske obloge. Na vašem domu izmerimo prostor, namenjen kuhinji, in vam izrišemo novo kuhinjo, po dogovoru vam izrišemo več različnih prostorskih razporeditev in cenovnih možnosti. V tem mesecu imamo tudi posebno akcijsko ponudbo kuhinj slovenskih proizvajalcev. Poskrbimo torej za celovito storitev opremljanja vašega prostora, tako da vam skrajšamo pot do nove kuhinje. V novem letu vam želimo, da se vam uresniči čim več vaših načrtov in da bi vam kuhinja resnično predstavljala središče zdravega in zadovoljnega družinskega življenja. 27 Januar 2013 Povabili smo se na kavo »Življenje je ustvarjanje, umetnost, darovanje …« Diplomirano dramsko igralko Nadjo Strajnar Zadnik je težko opisati v enem samem intervjuju, saj je njen ustvarjalni opus izredno širok. Že nekaj statističnih podatkov govori temu v prid: zaigrala je v preko 110 predstavah, v več TV-nadaljevankah in filmih, pa tudi radijskih igrah, režirala je deset predstav in se v pokoju lotila še baleta. Seveda uspešno. Nadja bo ustvarjala, dokler bo le lahko. Kdaj ste začutili, da želite postati igralka, in kako se je začela vaša igralska pot? Ljubezen do igre me spremlja vse od otroštva. V Škofji Loki je živela moja stara mama in tam nas je nekaj otrok med počitnicami pripravljalo različne dramske igre. Nastopali smo na skednju. Spomnim se, da so nas hodili gledati otroci iz blokov, mi pa smo jim pripravili celo vstopnice. V šoli sem bila včlanjena v dramski krožek, že pri dvanajstih letih pa sem snemala filme. Da se vpišem na igralsko akademijo, mi je sicer predlagal Jože Logar, ki je takrat vodil loško kulturo. Moja generacija je bila zadnja, ki jo je poučeval veliki dramski igralec Stane Sever, na kar sem zelo ponosna. V mojem času je bila Loka zelo gledališko razgibana: takrat sta delovali dve gledališči, in sicer Loško gledališče in Oder – Galerija na Loškem gradu. Nastopala sem v obeh, predvsem pa v slednjem. Svojo poklicno kariero ste zgradili predvsem v Mestnem gledališču Ljubljanskem (MGL). Najbrž je vsaka vloga nekaj posebnega, Nadja Strajnar Zadnik (foto: Boris Primožič) pa vendarle, katere so vam bile najljubše oz. vam pomenijo največji uspeh? Prav gotovo je zame izreden uspeh in simboličen začetek predstavljala vloga nepozabne Germain v Naivnih lastovkah v režiji Jurija Součka, ki je tudi zaigral, poleg njega pa še Duša Počkaj in Dare Valič. Za nekoga, ki šele konča akademijo, pomeni izredno veliko, da lahko igra s takimi igralci. Pesem Lastovke, ki jo poje Elda Viler, je bila narejena prav za to predstavo. Ljuba in zelo prepoznavna mi je tudi vloga Gine v TV-nadaljevanki Mladost na stopnicah po knjižni predlogi Antona Ingoliča. Med ljubšimi mi je tudi vloga Lizistrate v Aristofanesu, ki sem jo igrala v štirih različnih variantah, eno celo z lutkami, s katero smo dobili nagrado na mednarodnem tekmovanju v Minsku. Ena od uspešnic je bila tudi komedija Grobijani v primorskem narečju, ki jo je režiral Miran Hercog. Antigona Dominika Smoleta je bila zame super vloga. Potem S pestjo proti nožu pa Lov na čarovnice. Ena najboljših vlog, nominirana sem bila tudi za Borštnikovo nagrado, je bila vloga Sonje v Španski kraljici. Iz zadnjega časa izpostavila vlogo Tamare v predstavi Na čigavi strani, ki je postavljena v čas po drugi svetovni vojni. Igrala sem Židinjo, ki ji ubijejo moža, znanega glasbenika. Predstavo je režiral Boris Kobal in je bila zelo obiskana. Vsekakor velja zaključiti z Goslačem na strehi. To je muzikal, ki ga je delal Stanislav Moša in je bila v bistvu moja poslovilna vloga v MGL-ju. Igrala sem mamo s sedmimi hčerami. Navihana Nadja Strajnar Zadnik v baletu Navihanka pleše v holandskih coklih. (foto: Ernö Sebastian) brali tekste drugih oseb, sama sem pa govorila svojega. Po določenem številu ponovitev so tudi oni znali celotno igro na pamet. Starejši sin Jaka me je pogosto spremljal na vaje tudi in nemalokrat presenetil prisotne z znanjem besedila. Ker se je na vajah dolgočasil, je sem in tja tudi kaj ušpičil, a vse je bilo tako otroško, prisrčno nagajivo. Moram priznati, da je bil predvsem Jaka zelo zaščitniški do mene, ni namreč prenesel kakšnih ljubezenskih prizorov, hkrati pa je bil zelo ponosen name kot na igralko. Vsem svojim prijateljem je na videokaseti kazal film Pastirci in se hvalil: »Glej, to je moja mami.« Sta pa oba, tako Jaka kot mlajši Vid, z menoj igrala v kakšni od predstav, a se kasneje nista odločila za igralski poklic. No, še vedno sta odru, a bolj v glasbenih vodah. Ko že omenjava glasbo – poklic igralca pogosto zahteva raznolikost in različne sposobnosti oz. znanja. Tako ste morali ne samo igrati, temveč tudi peti in plesati. Kot ste že omenili, je bila vaša poslovilna predstava v MGL-ju prav muzikal Goslač na strehi. Tudi to vlogo ste odigrali odlično … Ja, tudi tu so moji fantje dneve in Kako so potekale vaje in priprave na vloge? Baje ste vanje vključili vse družinske člane, ki so na koncu vaša besedila znali na pamet … Res je. (Smeh.) Družinski člani so 28 noči prepevali z mano in vadili. V tujini obstaja študij za muzikal, pri nas pa se z njim spopadajo tudi klasični igralci. To je bila krasna izkušnja, ki je res predstavljala piko na i mojega ustvarjanja v MGL-ju. Seveda mora biti igralec ves čas v odlični psihofizični kondiciji in zanjo dobro skrbeti. Takšni projekti pa zahtevajo še dodatno delo in urjenje novih sposobnosti. Muzikal Goslač na strehi je bil magnet za gledalce. V njem sem igrala še dolgo po upokojitvi. Nekako v tem času ste se začeli spogledovati z baletom. Ja, na začetku res bolj spogledovati. V sodelovanju z Glasbeno šolo Vrhnika smo se odločili pripraviti glasbeno-baletno pravljico z naslovom Babica in lonec pravljic. Jaka Jerina je napisal glasbo in zanjo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Sodeloval je orkester, baletni ansambel in jaz kot pripovedovalka, ki tudi pleše in poje. Pravljico si je ogledalo ogromno ljudi in vedno je naletela na fantastičen sprejem. Prenesli smo jo v Glasbeno šolo Kranj, s katero bomo prav v januarju nastopali v Prešernovem gledališču. Sin Vid Zadnik v tej glasbeno-baletni pra- Januar 2013 vljici igra volka in pri tem pokaže svoje odlične pevske sposobnosti. Temu spogledovanju je sledilo sodelovanje v priljubljenem klasičnem baletu Navihanka. Maruša in Vojko Vidmar sta me vprašala, če bi želela sodelovati pri baletu. Precej nenavadno je, da se z baletom začneš ukvarjati, ko se upokojiš. (Smeh.) Navihanka je eden najstarejših baletov na svetu, sicer holandski. V njem igram madam Simono, mamo Lize, ki ljubi revnega fanta dobrega srca. Simoni je ljubši bogati Bine, ki pa je malo čuden. Na koncu mama Simona popusti in ko se poročita, mi prinesejo holandske cokle, v katerih imam osemminutni solo ples. S tem sem si prislužila kar nekaj žuljev. Ko je predstavo videla baletka z Dunaja, ki ima svojo baletno šolo, me je pohvalila z besedami, kako jo veseli, da tudi upokojene baletke še vedno plešejo. Kar verjeti ni mogla, da v resnici nisem baletka. (Smeh.) Očitno je, da ne počivate. Poleg tega, da še vedno igrate v omenjenih predstavah, ste se aktivno začeli ukvarjati tudi z režijo. Moja prva režija je bila v letu 1995, in sicer Matiček se ženi, ki smo jo delali v KUD-u Sveti Duh. Sledilo je nekaj režij za dramsko društvo Šentvid in KUD Pirniče, zadnja štiri leta pa režiram v Žireh (DPD Svoboda). Tako sem režirala predstave Vaja zbora, Dundo Maroje in Kaj pa Leonardo?, avtorsko glasbo za slednjo je napisal sin Jaka Strajnar. V januarju bomo imeli premiero predstave Jager Viktor, narejeno po besedilu drame Mož, ki si ne upa, a prirejeno za žirovsko mentaliteto. Prepričana sem, da bodo gledalci uživali. V igrah oz. filmih je kar nekaj rekov, ki so zaradi svoje izvirnosti postali zelo priljubljeni, da ne rečemo kultni, kot 'Najboljša stvar v Ljubljani je tabla za Maribor'. Kateri rek oz. misel pa je vam ostala v posebnem spominu? Gre za legendarno komedijo Toneta Partljiča Štajer'c v Ljubljani, v kateri sem igrala Justiko. Ta poved je res postala nadvse priljubljena. Z omenjeno predstavo smo imeli preko sto nastopov. In ravno iz Partljičeve komedije, imenovane Čaj za dve, izhaja moja najljubša misel, ki je, lahko rečem, pisana meni na kožo. V domu za Baletno-glasbena pravljica Babica in lonec pravljic, okoli Nadje so otroci baletnega oddelka Glasbene šole Vrhnika, v ozadju pa sin Vid Zadnik v vlogi volka. ostarele isto sobo delita igralka in kmetica, dve popolnoma drugačni ženski, ki na koncu postaneta prijateljici. Komedija je polna izvrstnih dialogov. Človek bi si kar želel še kaj takega igrati. In misel, ki je meni ostala v spominu, se glasi: »Življenje je ustvarjanje, je umetnost, je darovanje. Mi, gledališki igralci, to vemo. V čakalnico na smrt se spre- 29 meni, ko ne moreš več ustvarjati. Igral si, doigral, preigral in odigral … za zmeraj.« Ravno zato Nadji Strajnar Zadnik želimo še ogromno ustvarjalnih trenutkov, brez zgoraj omenjene čakalnice, le s čakanjem na zaslužene aplavze, ki naj jih bo čim več. Klavdija Škrbo Karabegović Januar 2013 Hoja za zvoncem na sveti večer Že preko tristo let se v Železnikih na sveti večer ohranja edinstveni običaj 'hoje za zvoncem'. Tako je bilo tudi letos, ko se je precejšnja množica v sprevodu napotila po tej dodobra 'uhojeni poti'. Korenine tega zanimivega običaja segajo vse do časov fužinarja Jurija Plavca. Omeniti velja, da so bili Železniki v 17. stoletju še podružnica selške fare. Leta 1622 se je ugledni domačin Jurij Plavec na pobudo Železnikarjev odpravil k patriarhu v Oglej, da bi izposloval ustanovitev samostojne župnije v Železnikih. Bil je uspešen, tako da je iz Ogleja prinesel listino, s katero je bila potrjena ustanovitev nove župnije v Selški dolini. Prav Jurij Plavec je tisti, ki se je domislil tega lepega božičnega običaja. Po ustanovitvi župnije je namreč prvo leto zaspal polnočnico, saj so se zvonovi iz zvonika farne cerkve slabo slišali v Gorenjem koncu, kjer je prebival. Da bi se to ne zgodilo več, je Jurij mladim fantom kupil poseben zvon, s katerim naj na sveti večer zvonijo po Gorenjem koncu Železnikov ter budijo ljudi k polnočnici. Zvoniti naj pričnejo dve uri pred polnočjo, da bo še dosti časa za pripravo na polnočno mašo v farni cerkvi. Fantje so navodila skrbno upoštevali in priljubljeni običaj se je ohranil vse do današnjih dni. Med drugo svetovno vojno prva tri leta hoje za zvoncem ni bilo. Četrto leto, ko so Nemci zapustili Železnike, pa so fantje spet zvonili. Pridružili so se jim celo domačini, ki so bili takrat še v partizanih. Po končani vojni je sledilo eno daljših obdobij, ko ob božiču izvajanje tega običaja ni bilo dovoljeno. Takratna oblast je prepovedala vse, kar je bilo v zvezi s praznovanjem cerkvenih praznikov. Vendar pa je nekaj domačih zanesenjakov vztrajalo in četudi so s strahom in naskrivaj z zvoncem obšli Gorenji konec, so pripomogli k ohranitvi tega res edinstvenega običaja. Sedaj že pokojna gospa Marija Tavčar iz Ovčje vasi, se je takole spominjala, kako je hodila za zvoncem še kot majhna deklica: »Otroci smo se zelo veselili hoje za zvoncem. Komaj smo pričakali božični večer. Vsi vznemirjeni smo se odpravili do Joževega klanca, kjer je bilo zbirno mesto. Klanec se je tako imenoval zato, ker je tam stala hiša, kjer se je reklo pr' Jož. Zdaj tega klanca nasproti kulturnega doma na Trnju ni več. Cesto so namreč zravnali. Ko so se vsi zbrali, sta dva fanta iz Gorenjega konca, neporočena in z odsluženo vojsko, šla v cerkev po zvonec. Nato so se odpravili na pot proti Gorenjemu koncu. Eden je pritrkaval na zvonec v določenem ritmu. Bilo je tudi nekaj spremljevalcev. Vsi so morali biti neporočeni fantje iz Gorenjega konca, z odsluženo vojsko. Večinoma smo se hoje za zvoncem udeležili otroci, mladina in pa pevci. Pod lipo (pri plavžu) se je povorka ustavila. Zvonec je šel okoli hiš. V hišo niso včasih nikoli vstopili. Pred vrati so se ustavili, pozvonili in počakali, da se je prikazal gospodar. Tako so vedeli, da so v hiši zbujeni in ne bodo zamudili polnočnice. Izjema je bila samo hiša pri Matijovcu ki je bila pod klancem (tudi tega klanca pri plavžu sedaj ni več, cesta je zravnana) in se je zvonec do tja bolj slabo slišal, tako da so tam stopili tudi v hišo. Zvonec s spremljevalci je potem šel še mimo Medveda, za Matičkom, pa naprej 'po ta usran gas' (tako se je reklo, ker so pri hiši imeli kravo in zaradi tega tudi gnoj). Potem so šli spet na cesto, pa naprej 'za Fužinco', mimo Šlosarja in Bunde na Log. Pevci in vsi, ki smo se udeležili hoje za zvoncem, smo ta čas šli nazaj po cesti na Log. Tam so pevci peli stare božične pesmi. Spominjam se, da je solo vedno najprej zapel Španskov Johan, nato pa so mu pritegnili še ostali pevci in pevke. Med hojo za zvoncem so vedno streljali z možnarjem, da je ropotalo kot za stavo. Ko je zvonec s spremljevalci prišel spet na Log, smo se skupaj vrnili do Joževega klanca. Zvonec so nesli nazaj v cerkev, kjer ga je župnik shranil do naslednjega leta.« Že petnajst let je med fanti, ki zvonijo in spremljajo zvon na njegovi poti skozi Gorenji konec, prisoten Tomaž Weiffenbach, novoizvoljeni predsednik Turističnega društva Železniki: »Po osamosvojitvi Slovenije je običaj hoje za zvoncem spet oživel. Priključilo se je tudi naše turistično V starem delu Železnikov je zvonec spet klical k polnočnici. (foto: Andrej Tarfila.) društvo, pevci Mešanega pevskega zbora Domel poskrbijo za vzdušje s prepevanjem božičnih in drugih starih pesmi (nekatere je prav za ta namen napisal nekdanji domači učitelj in organist Jožef Levičnik), člani Lovske družine Železniki pa pripravijo čaj in kuhano vino, s katerim se obiskovalci lahko ogrejejo. Sam običaj hoje za zvoncem se prične tako, da neoženjeni fantje, ki gremo za zvoncem, gremo po zvon, ki se čez leto hrani v domači župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika. Nekaj pred deseto uro se z obiskovalci vred zberemo pred kulturnim domom na Trnju. Ko cerkvena ura odbije deset, fant ki nosi zvon, le-tega dvigne in v taktu koraka zvoni. Pot je dokaj ustaljena: po glavni cesti proti naselju Na plavžu, kjer se množica ustavi ob Plavčevi 30 hiši (današnji muzej). Pevci nadaljujejo s petjem, fantje pa z zvoncem obiščemo bližnje hiše, kjer nas pričakajo gospodarji in nas postrežejo. Ko se vrnemo, se sprevod vrača proti Logu, kjer pevci nadaljujejo s petjem, mi pa gremo pozvonit preko Sore domačinom Ovčje vasi. Nato se vrnemo in skupaj s pevci in množico odidemo nazaj do kulturnega doma, kjer se sprevod zaključi. Fantje z zvoncem odidemo še na domače pokopališče, kjer pozvonimo na grobovih pokojnih, ki so iz roda v rod ohranjali ta stari običaj. Hoja za zvoncem vsako leto privabi večje število obiskovalcev, z veseljem se je udeležijo tudi naši rojaki in potomci domačinov, ki ne živijo v Železnikih, jih pa ta dogodek spomni na prijetne dni, preživete v domačem kraju.« Nina Drol Januar 2013 Ob punklju se dobimo Ko se dnevi skrajšajo in nastopi mraz, se skupina žena vsako sredo v Lovskem domu Železniki zbere 'ob punklju'. Z druženjem in izmenjavanjem klekljarskega znanja in veščin si popestrijo večer, hkrati pa ohranjajo spomin na podobna druženja klekljaric, ki so bila včasih v Železnikih popolnoma običajna. Skupina klekljaric se vsako sredo od novembra pa vse do marca zbira v prostorih Lovskega doma Železniki. Kako potekajo druženja, je povedala Vita Dolenc, vodja klekljarske skupine 'Ob punklju se dobimo': »Skupina klekljaric se je začela zbirati pred dobrimi petnajstimi leti na pobudo takratne tajnice Turističnega društva Železniki, Anči Trojar. Vodja skupine je bila od začetka pa do lanskega leta Mici Koblar. Druženje ob punklju je vsa leta potekalo v sejni sobi kulturnega doma v Železnikih, kar pa je letos zaradi obnove doma neizvedljivo. Lovska družina Železniki nam je prijazno odstopila gornje prostore lovskega doma, tako da se klekljarice tudi letos lahko shajamo. Dobivamo se Klekljarice veže druženje in ohranjanje spomina. vsako sredo od novembra do marca od šeste pa do osme ure zvečer. Skupini se lahko pridruži, kdor ima željo, nobene obveze ali članstva ni. 31 Običajno se nas zbere nekje okoli dvajset žena, starih od štirideset do osemdeset let. Ob punklju se dobimo je nekakšna oblika druženja, na katerem združimo prijetno s koristnim. Izmenjamo si znanje, mojstrici klekljanja Helena Kramar in Marjana Trpin pa nam z veseljem pomagata, svetujeta in pokažeta kaj novega. Klekljarice spodbujamo, da naklekljajo kakšno čipko za razstavo na čipkarskih dnevih. Seveda ob klekljanju tudi malce poklepetamo. (Smeh.) Včasih so se žene v Železnikih shajale na domu in skupaj klekljale ter se družile, me pa na nek način nadaljujemo to tradicijo. Vse, ki jih tovrstno druženje ob punklju veseli, vabim, da se nam pridružijo.« Nina Drol Januar 2013 Uspešni mladi fotografi Na Osnovni šoli Ivana Groharja gojijo veliko ljubezen do fotografije. V fotografski krožek, ki ga vodi Janez Beguš, je vpisanih kar petnajst učencev, ki so uspešni na številnih fotografskih razstavah. »Dobrega fotografiranja se ne da naučiti samo z obvladanjem tehnike, temveč moraš imeti tudi občutek za umetnost. Ta občutek je pri učencih, ki obiskujejo fotografski krožek, zelo dobro razvit,« je dejal Beguš, ki je tudi sam v letu 2012 prejel pet fotografskih nagrad, 30 njegovih fotografij pa je bilo sprejetih na različnih salonih. Ljubezen do fotografske umetnosti Beguš že vrsto let prenaša na učence, ki se tudi sami udeležujejo različnih fotografskih tekmovanj. Tako so se oktobra 2012 udeležili vseslovenske fotografske razstave v Celju z naslovom Bistvo očem skrito, srcu odkrito, na kateri je šola dosegla ekipno četrto mesto. Katja Beguš iz 8. B je prejela drugo nagrado, njen sošolec Žan Križnar pa diplomo. »Tema razstave je izredno težka tudi za izkušene fotografe, zato smo uspeha zelo veseli. Sodelovalo je preko petdeset šol, skupaj je bilo več kot osemsto fotografij. Konkurenca je bila torej zelo močna,« je še dejal Janez Beguš. Že novembra pa je na Jesenicah potekala razstava za mlade fotografe z naslovom Pokrajina 2012, na kateri so se učenci iz OŠ Ivana Groharja ponovno odlično odrezali, saj se je v kategorijo sprejetih uvrstilo kar trinajst fotografij. Vita Orel iz 6. C je prejela drugo nagrado, Lenart Oblak iz 8. A pa tretjo. »Na obeh razstavah je bila žirija zelo stroga. Malo fotografij je bilo sprejetih, naša šola pa je bila daleč nad povprečjem,« je še dejal Beguš in dodal, da se bodo še naprej trudili za takšne uspehe. Klavdija Š. K. Uspešni mladi fotografi od leve proti desni: Katja Beguš, Lenart Oblak, Žan Križnar in Vita Orel Skrito mesto – druga nagrada na fotografski razstavi Bistvo očem skrito, srcu odkrito (foto: Katja Beguš) Puščava – druga nagrada na fotografski razstavi Pokrajina 2012 (foto: Vita Orel) Sanje – diploma na fotografski razstavi Bistvo očem skrito, srcu odkrito (foto: Žan Križnar) Karavana – tretja nagrada na fotografski razstavi Pokrajina 2012 (foto: Lenart Oblak) 32 Januar 2013 Severjeve nagrade podeljene Kot vsako leto so tudi decembra 2012 podelili Severjeve nagrade za igralske dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih ter nagradili izjemno delo študentov dramske igre. Gre za tradicionalno prireditev na Loškem odru, kjer je Stane Sever premierno uprizoril svoje zadnje gledališko delo. V škofjeloškem gledališču so vsako leto zberejo ljubitelji gledališča in z navdušenjem zaploskajo izbranim igralcem, ki s svojimi umetniškimi stvaritvami prepričajo člane žirije, predsednico Damjano Černe, Stašo Mihelčič, Teo Rogelj, Alenko Bole Vrabec in Branka Šturbeja, da si zaslužijo nagrado Sklada Staneta Severja. Tokrat so soglasno sprejeli, da nagradi za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih prejmeta Nataša Barbara Gračner, članica SNG Drama Ljubljana, za vlogi Jelene Nikolajevne Krivcove v Malomeščanih in baronice CastelliGlembay v Gospodi Glembajevih, ter Branko Jordan, član Drame SNG Maribor, za vkonta de Valmonta v Nevarnih razmerjih. Gračnerjeva je med drugim žirijo prepričala s premišljeno, natančno odmerjeno in psihološko pronicljivo igro, Jordan pa je znal podčrtati tako temne kot humorne barve lika, ki ga je upodobil z ustvarjalno in čustve- nepremakljivo energično igralko, ki razume, da ne igramo zato, da bi igrali prav. Ob tem si je velik aplavz za igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču, za vlogo Jonnyštamperledeja v drami Kripl z Inishmaana, zaslužil Miha Zrimšek, ki po mnenju žirije z natančno uporabo igralskih sredstev gledalce opozarja na predsodke in fobije ter zastavlja vprašanje, kdo je v današnjem svetu resnični 'kripl'. Katja Štucin Opravičilo Nataša Barbara Gračner (foto: Peter Uhan) no inteligenco. Nagrado za igralsko stvaritev študenta dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta si delili študentki dramske igre Ana Urbanc za vlogo Filaminte v Molièrovi komediji nravi Učene pičke ali Naj svet šumi in Ajda Smrekar za vlogo Kasije v predstavi Julij Cezar. O prvi so žiranti med drugim povedali: »Igralka poda Filaminto brez zadržkov. Redko igralsko kvaliteto samoironije obvlada že skoraj mojstrsko. Njen angažma je celosten in celovit, a vseskozi oblikovan in nadzorovan.« Smrekarjevo pa so označili kot senzibilno, včasih 33 V decembrski številki Loškega utripa nam je po pomoti izpadel podatek, da je scenarij za izvedbo proslave ob šestdesetletnici Zdravstvenega doma Škofja Loka pripravil Andrej Šubic, za kar se mu opravičujemo. Uredništvo Januar 2013 »V Maroko se zagotovo še vrnem!« Polona Kovač je mlado dekle iz Škofje Loke, ki ne mara klasičnih turističnih aranžmajev. V tujih krajih jo zanimajo domači, pristni ljudje, njihovi običaji, hrana, njihov vsakdan. Bolj kot mesta, v katerih mrgoli turistov, jo privlačijo skriti kotički, kamor ne more vsakdo. Do sedaj je obiskala Gano, Tanzanijo, Turčijo in Španijo, kamor se je podala v družbi prijateljic. Letos poleti pa je s turistično agencijo, ki ponuja malce bolj avanturistične počitnice, obiskala Maroko. Na potovanje se je prijavila sama in odločitev se je izkazala za pravilno. Julija se je podala na 16-dnevno odpravo po Maroku. Kako, da si se odločila ravno za Maroko? Pred leti, ko smo se s prijateljicami potepale po jugu Španije, smo se odločile, da za kratek čas obiščemo še bližnji Maroko. Takrat sem se odločila, da se v Maroko še vrnem. Lansko leto v marcu sem začela razmišljati o tem, da bi bil Maroko lahko moja naslednja destinacija. Ker sem se za potovanje odločala v poletnih mesecih, je bil to letos tudi čas ramadana in sem bila zaradi tega malce skeptična. Takrat je življenje v muslimanskih krajih drugačno, turistom precej nenaklonjeno. Iz praktičnih razlogov sem se odločila, da se na to potovanje ne podam čisto sama. Idejo sem že opustila, junija pa sem našla turistično agencijo s privlačnim in zanimivim programom ter odhodom v času, ki mi je ustrezal, zato sem se prijavila. je vodila še na skrajni zahod do mesta Esaouira in potem nazaj v notranjost do Marakeša. Koliko časa je trajalo raziskovanje Maroka in katere dele države ste si ogledali? Vsega skupaj je potovanje trajalo 16 dni. Po pristanku letala smo se razdelili po avtomobilih, s katerimi smo prevozili vsega skupaj okoli 2500 kilometrov. Prvo mesto, ki smo si ga ogledali, je bilo Fez. Od tam smo pot nadaljevali proti severu v gorovje Rif, nato pa prečkali gorovje Atlas do Sahare. Pot nas Kakšen je bil tipičen dan na vaši odpravi? Ker nisem potovala s klasično turistično agencijo, je bilo potovanje bolj avanturistično, zato težko povzamem le en dan. Vožnja nam je vzela kar precej časa, tako da smo včasih cel dan le potovali po dolgih asfaltnih cestah. Na naši poti smo odšli na trekinge, se kopali v tolmunih rek, prespali na terasi pri domačinih, poskušali tipično V mestu Fez so si ogledali delavnico usnja. Na fotografiji so strehe, na katerih se sušijo živalske kože. maroško hrano, jahali kamele in noč preživeli tudi v Sahari v zavetju berberskih šotorov. Skratka, potovanje je bilo zelo raznoliko in resnično smo videli skrite kotičke Maroka. Kako je videti noč sredi puščave? S kamelami smo se podali v Saharo. Po dveh urah jahanja smo prispeli do našega prenočišča. Prenočišče so nam ponudili v šotoru pri Berberih. Kamele smo pustili pred oazo, pojedli njihovo tipično večerjo in odšli spat. Na tleh smo imeli le tanjše vzmetnice. Stranišča ni bilo, zato smo hodili kar nekaj deset metrov stran v puščavo. Priznam, da je bilo sredi noči kar malce neprijetno sprehajati se po Sahari, saj kilometre okrog ni bilo žive duše. Katere stvari oziroma dogodki so se ti najbolj vtisnili v spomin? Najbolje, da grem kar po vrsti. Ogled delavnice z usnjem si bom zapomnila predvsem po neprijetnem vonju, ki ga niti ne znam opisati, in po kožah, ki jih sušijo na strehah hiš. Pred ogledom so nam razdelili meto, da smo jo lahko vohali, saj je bil smrad res neznosen. Zanimivo je bilo tudi poslušanje tipične maroške glasbe, imenovane 'gnawa'. Domačini po- Polona v Sahari, kjer so s skupino tudi prenočili. 34 Modro mesto, Chefchaouen jejo, plešejo in igrajo na preprosta glasbila. Zanimiv je bil tudi obisk mesta Ourazate, kjer so posneli že vrsto znanih ameriških filmov, kot je Gladiator ali Asterix in Obelix. Gre pravzaprav za kompleks kulis, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo v filmskem studiu. Nepozabna dogodivščina je tudi hranjenje opic ali pa obdarovanje otrok, ki sredi gorovja Atlas nimajo ničesar in so veseli vsakršne drobnarije redko mimoidočega turista. Katero od obiskanih mest je po tvojem mnenju najlepše, najbolj zanimivo, najbolj omembe vredno? Zagotovo mesto Chefchaouen, ki ga prej nisem poznala. Nahaja se pod gorovjem Rif. Vse hiše v mestu so v modri barvi. Zdi se mi fascinantno, da je med ljudmi takšen dogovor sploh mogoč. Gre za posebne odtenke modre barve, ki na ljudi najbrž delujejo prav pomirjujoče. Mesto je mirno, spokojno, prebivalci pa, za razliko od drugih, prijaznejši in nevsiljivi. Seveda je vsako mesto posebno iz določenega vidika, je pa Chefchaouen name naredil največji vtis. Si na potovanju doživela kakšno presenečenje, nepričakovan dogodek? Januar 2013 Najbolj nas je presenetilo, ko smo prispeli na zahod Maroka, torej do morja. Ker smo potovali poleti, je bilo povprečno 40 stopinj. Ko pa smo prišli do morja, se je temperatura kar naenkrat spustila na 18 stopinj. Jaz sem se včasih grela celo s sušilcem za lase, saj ravno naša soba ni imela tople vode v kopalnici. Čez dan smo oblekli vsa dolga oblačila, ki smo jih imeli s seboj, saj mesto Essaouira leži ob Atlantskem oceanu, od koder ves čas piha mrzel veter. Takšne temperaturne razlike res nismo pričakovali. Se boš v Maroko še vrnila? Ja, v Maroko se zagotovo še vrnem, ker je država tako razno- lika, da se vedno najde kaj novega za turista. Dostop do Maroka je preprost, obstajajo redne povezave z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki iz Milana. Drugače pa bi rada obiskala še Kubo, ki se mi že nekaj let kar izmika, vendar vseeno upam, da jo bom kmalu imela priložnost obiskati. Kar se Afrike tiče, bi mogoče obiskala še Namibijo – jug ostaja za nas še neodkrit. Destinacija, ki me tudi privlači, je Južna Amerika, vendar še nisem zbrala poguma, ker gre za nevarnejše dežele. Če se bomo s prijateljicami le odločile za to celino, bo to verjetno Kolumbija, ker ima sestra tam kar nekaj prijateljev. Ema Lukan Na trekingu so spoznavali skrite kotičke Maroka in ugotovili, da gre za zelo raznoliko državo. 35 Januar 2013 Zaljubljen v pse Uroš Ovsenek iz Puštala ne razmišlja, ali bi pomagal sočloveku v stiski ali ne. Preprosto pomaga. »Slovenci smo en čuden narod,« pravi. Ne razume zakaj vsak gleda le nase. Zakaj ne držimo skupaj. Ceni prijateljstvo. Ceni svoje pse, ki so njegova velika ljubezen. Polni energije, adrenalina, zelo ste aktivni, ukvarjate se z različnimi športi, ničesar vas ni strah. Je moja predstava o vas pravilna? Mislim, da ste kar uganila. Nevarnost me je že od malega vlekla. Rad sem plezal po skalah v Puštalu, kjer sem odraščal. Mogoče je o meni napisano le malo, ker se nisem nikoli posebej medijsko izpostavljal in govoril o tem, kaj vse počnem. Tudi zadnja, v medijih odmevna odprava, ko smo s prijatelji omogočili Mihu, da vidi vrh Triglava, je bila moja ideja. To smo naredili zanj in zase. Zadeva je postala medijsko aktivna šele kasneje. Drugače pa sem reševalec. Sedaj res malo manj, ker sem bil lani septembra operiran na hrbtenici in sem se nekoliko ustavil. Pri reševanju pogrešanih oseb sem se zelo trudil, hotel sem vedeti vse o iskani osebi, da sem vedel, kako izpeljati akcijo, hotel sem biti v štabu, tam, od koder se je akcija vodila. To je pri določenih ljudeh izzvalo različne kritike. Ko dobim poziv na akcijo, razmišljam samo o tem, da nekdo nujno potrebuje pomoč. Človek nikoli ne ve, kdaj jo bo potreboval sam. Tudi v zadnjih poplavah sem pomagal. Vozil sem vreče in pomagal ljudem zavarovati njihove domove. Ko sem se peljal proti domu, sem imel prometno nesrečo. K sreči je bila škoda le materialna. Vendar pa je sosed kričal skozi okno, kako je prav, da se mi je to zgodilo. To se mi zdi tipično slovensko. Trudiš se, da bi nekomu pomagal, obenem pa ti nekdo privošči, da se ti ob tem zgodi nesreča. Namesto, da bi držali skupaj, vsak gleda le nase. Drugače je v adrenalinskih športih, s katerimi se dosti ukvarjam, tam so večinoma ljudje, ki jim lahko zaupaš. Če te pri turnem smučanju odnese plaz, imaš le prijatelja, ki te lahko reši. V bistvu ne vem, kje naj začnem, počnete namreč toliko stvari ... Kaj bi vi najprej omenili? Vse me veseli. Še posebno uživam v ekstremnih stvareh. Zelo rad sem v hribih. Tja hodim sam s kužki, malo hodim, malo tečem. Nisem ravno gorski tekač, čeprav se včasih udeležim kakšnega maratona. S prijatelji plezam, turno smučam, letel sem z jadralnim padalom, potapljam se. V bistvu preizkušam svoje telo. Ugotavljam, koliko zmorem. Ob slovenski meji sem šel s kolesom in peš v enem tednu. Prijatelji so mi pri tem pomagali, da so bili z menoj na delih poti. Tudi potapljanje mi je zelo všeč. Vendar je drago, pa še vožnje je ogromno. Pri nas so kotički za potapljanje, vendar jih ni veliko. Še dobro, da rad potujem, saj je treba iti drugam. Sem začetnik gorskega kolesarjenja v Sloveniji, eden prvih sem organiziral dirke. Začel sem 1989. leta. Vse kolesarske poti, ki se danes tržijo, kot npr. Loški kolesarski krog, sem imel sam v računalniku izrisane že takrat. Drugače pa rad grem tudi na osnovne šole, če me povabijo. Otroci so najbolj hvaležno občinstvo. Predstavim jim poklic reševalca s psom, pogovarjamo Uroš Ovsenek z Umo in Bell na Sv. Iliju na hrvaškem Pelješcu se o psih in o pravilnem ravnanju z njimi. Zaljubljeni ste v pse. Živite z njimi. Trenutno z avstralskima ovčarkama Bell in Umo, prej pa je bila z vami še labradorka Gaja. Z njo ste sodelovali na velikih reševalnih akcijah, znala sta se sporazumevati le z očmi. Da, brez psov ne morem biti. Z njimi sem odraščal in so moja velika ljubezen. Doma smo jih imeli zunaj, jaz pa sem se odločil, da bodo del družine in bom z njimi živel. Najprej sem imel Gajo, ki je bila z menoj vedno in povsod. Izšolal sem jo v reševalnega psa. Gaja je bila pri svojem delu zelo uspešna, našla je okrog deset pogrešanih oseb. Posebno dobra je bila v iskanju na vodi. Na žalost je ni več med nami, saj sta starost 36 in bolezen naredili svoje. Jokal sem, ko je odšla. Celotni družini je bilo, kot da bi izgubili družinskega člana, ne le ljubljenčka. Doma imam v jedilnici celo steno njenih slik. Sedaj sam učim in pripravljam na reševanje še Umo in Bell. Koliko časa ste že reševalec s psom? Mogoče veste, kolikokrat ste pomagali? Katera akcija vam je posebej ostala v spominu? Z reševanjem se ukvarjam približno petnajst let. Nekako sem čutil, da moram to postati in pomagati ljudem. Izšolal sem se v Klubu reševalnih psov Kranj. Imam bolničarske tečaje, obvladam orientacijo. V Škofji Loki nas je trenutno šest reševalcev s psi. Bil sem na približno dvajsetih reševalnih akcijah letno. Ko pridem na akcijo, hočem vedeti vse podrobnosti, tudi o pogrešani Januar 2013 Gaja na Poreznu osebi. Najlažje je priti na reševalno akcijo in počakati na navodila, v katero smer je treba iskati. Nihče pa se ne poskusi postaviti v vlogo pogrešane osebe, kaj je ta oseba (npr. samomorilec) razmišljala, kaj se je v njej dogajalo. Ne sprašujem, zato ker bi rad o izgubljeni osebi vse vedel, ampak zato, da bi skrajšal čas reševanja. Npr., ko moški izgine, vprašam tudi, če ima ljubico, da preverijo, če je slučajno pri njej. Ker se nam je že zgodilo, da smo osebo iskali, nato pa smo ugotovili, da z njo ni nič narobe in da je nekje drugje. Taka akcija je bila v Idriji, ko sta se fant in punca razšla in smo našli razbit avto. Fant se je javil čez nekaj dni, ko je ugotovil, da ga iščemo in da se je sprožila obsežna akcija. S kolegom sta šla v Trst. Po rezultatih mi je najbolj v spominu ostala prva akcija pod Joštom, ko je Gaja našla starejšo gospo. Bilo je zelo vroče, akcijo smo že hoteli prekiniti. Potem pa smo našli lonček, v katerega je pogrešana gospa nabirala borovnice, zato smo z iskanjem nadaljevali. Kar naenkrat je Gaja postala vznemirjena, stekla je čez gozd in me pripeljala do gospe. Bil sem vesel, da smo gospo našli, obenem pa sem bil ponosen na Gajo. Imel sem solze v očeh, občutki, ko tvoj pes najde pogrešano osebo, so res neverjetni. Gaja je bila uspešna še v reševalni akciji na Zbiljskem jezeru, v Kočevskem jezeru je našla samomorilca in še bi lahko našteval. Najbolj odmevna akcija, v kateri sem sodeloval, pa je bila nesreča na Savi pri hidroelektrarni Blanca, ko je Gaja nakazala mesta, kjer naj bi bila trupla pogrešanih oseb. Obenem je bil to dokaz, da psi znajo delati na vodi. A to v Sloveniji ni cenjeno. To so moji in ne službeni psi, pa moramo vodniki v veliki meri sami pokriti stroške nakupa Trening iskanja na vodi hrane, vzgoje, cepljenja in ostalega, kar pes potrebuje. Imamo svoje avtomobile, svoj čas, svoje gorivo, vse damo za druge. Vse reševalne akcije so humanitarne. Nihče ti nič ne plača. Edinkrat, ko sem dobil za gorivo, je bilo pri reševalni akciji na Blanci. Če bi živel recimo v Nemčiji, bi s tem veliko zaslužil, ne bi mi bilo treba hoditi v službo, živel bi le od reševalnih akcij. Dobil sem odlikovanje od Civilne zaščite, bronasto, za petnajst let dela, in to mi veliko pomeni. Okolje, v katerem živim, pa mojih uspehov ne prizna. Priznanja ti ne dajo niti ljudje, s katerimi delaš. Včasih se med samimi udeleženci akcije pojavita tekmovalnost in zamera. To se mi ne zdi prav. Zame je akcija uspešna, če osebo najdemo, pa četudi jo najde drug reševalec s psom ali kdorkoli drug. Ko se pri nas zgodi nesreča, je sistem alarmiranja v napačnem vrstnem redu. Če gre za pogrešano osebo, bi morali najprej poklicati vodnike reševalnih psov, vse ostale pa kot pomoč vodnikom. Potem ko se stemni, pa pokličejo še nas. Naloga je potem še težja, ker je teren že prehojen in so sledi zakrite. Včasih je bolje z akcijo počakati, da se vsi zberejo. Tehnična podpora reševanja gre naprej. Mobilni sistemi telefonije lahko po signalu določijo približno lokacijo, kje se pogrešana oseba nahaja. A za te vrste pomoči mora policija vložiti na mobilnega operaterja poseben zahtevek. To se mi zdi absurdno. Če je oseba pogrešana, to ne bi smel biti problem. S približnimi signali bi osebo prej in hitreje našli. izobraževanje, ki ga nisem dokončal. Šlo mi je namreč na živce, ker je bil poudarek na politični organiziranosti Kinološke zveze in ne na samem usposabljanju, zato nisem šel na izpite. Potem sem to znanje uporabil v Klubu reševalnih psov v Kranju. Tam sem več psov uspešno pripravil na izpite. Nato se nisem več tako ukvarjal s tem, saj je prišlo mnogo mladih, mene pa so zanimale še druge stvari, predvsem reševalne akcije. Pri nas hočejo vse pse usposobiti po enem načinu, pri tem ne upoštevajo, da so si psi tako kot ljudje med seboj različni. Potrebni so različni pristopi. Osnova je lahko enaka, a se je treba posvetiti vsakemu psu in tudi vodniku posebej. Psa se mora natančno opazovati. Ste tudi inštruktor reševalnih psov. Kako je prišlo do tega? Nisem več inštruktor, včasih sem svoje znanje prenašal na druge, vendar nimam uradnega naziva. Pri društvu Ovčar so me poslali na Tudi poškodbe vas ne ustavijo. Ste se že kod mlad fant ukvarjali s športom? Ja, že v osnovni šoli sem se pričel ukvarjati s športom, s smučanjem in atletiko. Lansko leto sem imel zah- Adrenalinski športi so vam pisani na kožo. Potapljate se. Kako to, da ste se začeli ukvarjati še s tem športom? V čem je čar potapljanja? To možnost sem dobil pri Kranjskem klubu vodnikov reševalnih psov, ker so dobili občinska denarna sredstva. Povabili so potapljače, pa sem se odločil, da se preizkusim še v tem športu. Vedel sem, da se bojim vode, s potapljanjem sem ta strah premagal. Danes se brez težave potopim šestdeset metrov v globino in sem inštruktor potapljanja. Čar potapljanja je treba doživeti, mogoče je to nek občutek breztežnosti, ko padaš, ko lebdiš. Ko vidiš potopljeno ladjo, živali in veš, da tega ne more videti vsak. Potapljam se na različnih lokacijah v Franciji, Egiptu, na Hrvaškem in seveda ob naši obali, jezerih in rekah. 37 tevno operacijo hrbtenice. Prvi dan, ko se mi je končala bolniška, sem šel s turnimi smučmi na Zelenico, sicer sem bil zelo previden, ker me je skrbelo. Mogoče sedaj naredim malo več zase. Včasih sem reševalno akcijo postavil na prvo mesto. Danes, če sem v službi, na reševalno akcijo ne grem, ker mi narava dela tega ne dopušča. Udeležim se je potem, ko sem prost. Drugače pa še zmeraj tečem, hodim v hribe. Nekaj časa sem preizkušal orientacijske teke. Pa sem odnehal, ker je preveč tekmovalno. Načeloma ne maram tekmovanj. Vse počnem bolj individualno, preizkušam sebe in svojo pripravljenost. Pred odpravo na Triglav sva šla tja sama s prijateljem. Nazadnje sem bil tam pred sedemindvajsetimi leti. Tokrat sem hotel izvedeti, če se lahko na najvišji slovenski vrh povzpnem v enakem času kot takrat. Na začetku sem imel malo smole, saj sem si poškodoval nogo, a sem na Triglav vseeno prišel v skoraj istem času kot takrat, hodil sem le tri minute dlje. Imate kar naporno službo, saj delate tudi ponoči. Delate z ljudmi s posebnimi potrebami. Delam v Varstveno-delovnem centru Kranj, v bivalni enoti Škofja Loka, kjer bivajo ljudje s posebnimi potrebami, ki hočejo živeti samostojno. Sem njihov varuh in njihova pomoč. Pomagam jim pri tistem, česar ne zmorejo čisto sami. Služba je zahtevna in odgovorna, a zame odlična. Opravljam jo z užitkom. Po izobrazbi sem sicer kuhar, vendar sem opravljal že več poklicev. Barbara Tušek Iščemo raznašalce Loškega utripa 041 233 350 Januar 2013 Prireditve v januarju sreda, 09. 01. 16.00 Predstavitev: Ustrezne male komunalne čistilne naprave Dvorana Ivana Groharja, Sorica Ob punklju se dobimo Lovski dom Železniki 16.00 Predstavitev: Ustrezne male komunalne čistilne naprave OŠ Dražgoše 16.00 Predstavitev: Ustrezne male komunalne čistilne naprave Kulturni dom Sovodenj 17.00 Predstavitev: Zakaj in kako skrbeti za malo čistilno napravo – praktični nasveti DPD Svoboda Žiri 17.00 Pod mavričnim dežnikom: Žoga za vse Vrtec Škofja Loka, enota Najdihojca 19.00 Predavanje: Pridelava zelenjave od semena do semena na naraven način OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas 19.00 'Puštuci' v Lok': Razstava puštalskih likovnih ustvarjalcev in koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka Sokolski dom 20.00 Ura za raztezanje Center Ritmoloko 10.00 Alpski pokal v smučarskih skokih (dekleta) Nordijski center Žiri 19.30 Komedija: Tašča.com Kulturni dom Sv. Duh 19.30 Gledališka igra: Šarucova sliva Dvorana na Češnjici 22.00 (začetek pohoda ob 24.00) 14. rekreativni pohod Železniki–Ratitovec–Dražgoše Železniki, pred bazenom 22.00–23.00 34. spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše Pasja ravan– Dražgoše Rekreativni pohod iz Škofje Loke v Dražgoše Škofja Loka– Dražgoše Tekmovanje v sankanju s športnimi (rekreativnimi) sanmi Soriška planina – sankaška proga Drauh 18.00–20.00 četrtek, 10. 01. petek, 11. 01. sobota, 12. 01. nedelja, 13. 01. 9.00 ponedeljek, 14. 01. torek, 15. 01. 17.00–19.30 Tečaj vezenja Rokodelski center DUO 18.00–20.00 Ob punklju se dobimo Lovski dom Železniki 17.30 Theta healing terapevtska delavnica - 2. čakra; sedež kreativnosti, čustev in seksualnosti; Center Ritmoloko 17.00 Predstavitev: Ustrezne male komunalne čistilne naprave Kulturni dom Lučine 19.00 Večer kulture: Predstavitev knjige o energetski medicini Krajevna knjižnica Žiri 19.00 Predavanje: Pridelava zelenjave od semena do semena na naraven način OŠ Železniki petek, 20.00 Gledališka komedija: Moja nit je rdeča (za abonma SMEJMO SE! in IZVEN) Dvorana na Češnjici sobota, 10.00 Otroški glasbeni abonma: Pepelka Sokolski dom 19.00 Predstava: Sem mislil, da sem sam! Sokolski dom Predavanje: Tehnologija in označevanje izdelkov Velika sejna soba na OOZ Škofja Loka 19.00 Potopisno predavanje: Kambodža Kavarna Vahtnca 17.00 Predstavitev: Zakaj in kako skrbeti za malo čistilno napravo – praktični nasveti Čebelarski dom Brode 19.00 Torkov večer s knjižnico: potopisno predavanje – Sirija, Jordanija Kašča 17.00 Ura pravljic in videorisanka Krajevna knjižnica Žiri 17.00–19.30 Tečaj vezenja Rokodelski center DUO 18.00–20.00 Ob punklju se dobimo Lovski dom Železniki 19.30 Kristalni abonma: saksofonski orkester Sequoia, S. O. S Sokolski dom četrtek, 17.00 Predstavitev: Zakaj in kako skrbeti za malo čistilno napravo – praktični nasveti Dvorana občine Gorenja vasPoljane sobota, 10.30 14. mednarodno tekmovanje v smučanju po starem Grajski hrib in Mestni trg Finalna tekma v balinanju z lesenimi kroglami v utrdbi Rupnikove linije Goli vrh Potopisno predavanje: Islandija poleti in pozimi Kavarna Vahtnca 17.00–19.30 Tečaj vezenja Rokodelski center DUO 18.00–20.00 Ob punklju se dobimo Lovski dom Železniki 15.00–17.00 Predavanje: Prikaz obrezovanja sadnega drevja in cepljenja Kmetija pri Jakuc sreda, 16. 01. četrtek, 17. 01. 18. 01. 19. 01. ponedeljek, 21. 01. torek, 22. 01. sreda, 10.00 Alpski pokal v smučarskih skokih (dekleta) Nordijski center Žiri 12.00 56. osrednja slovesnost ob 71. obletnici dražgoške bitke pri spomeniku v Dražgošah 19.00 Potopisno predavanje: Na tekaških smučeh čez Finsko Kavarna Vahtnca 16.00 Predstavitev: Zakaj in kako skrbeti za malo čistilno napravo – praktični nasveti OŠ Železniki 18.30 Predavanje: Društvo paličarjev v Škofji Loki Martinova hiša 19.00 Predavanje: Pridelava zelenjave od semena do semena na naraven način Dom čebelarjev Brode 23. 01. 24. 01. 26. 01. ponedeljek, 28. 01. sreda, 30. 01. četrtek, 31. 01. 38 15.00–18.00 19.00 Januar 2013 39 Januar 2013 Kam drugam kot na splet Miha Lavtar je direktor podjetja Optiweb, ki se od leta 2009 ukvarja s spletnimi rešitvami. Storitve vsako leto dopolnjujejo in izboljšujejo ter s tem povečujejo število strank. Imajo zelo mlado ekipo, saj je povprečna starost okoli 22 let. Ste mlado podjetje, ki kljub recesiji raste. Koliko članov trenutno šteje vaša ekipa? Povprečno nas je v pisarni šest, občasno pa od doma dela še nekaj zunanjih sodelavcev. Sicer sva zaenkrat zaposlena samo dva, toda že v naslednjem letu računam, da se bo ta številka vsaj podvojila. Sicer pa smo do sedaj še vsako leto povečali promet za okoli sto odstotkov. Katere vaše storitve so v zadnjem času najbolj priljubljene? V zadnjem letu so daleč največji hit spletne trgovine in storitve, ki so v povezavi z njimi, kajti prav vsak izdelek je že lahko na spletu in praktično ni več omejitev, kaj vse se da prodati na ta način. Kar pa se tiče storitev za pospeševanje prodaje, je še vedno najbolj popularna optimizacija za iskalnike. Kaj pravzaprav je optimizacija za iskalnike in zakaj je tako pomembna? Uporabniki izdelke in storitve večinoma iščejo preko iskalnikov. Če kdo vtipka produkt, ki ga prodajate, je zelo pomembno, da vas iskalnik takoj najde ter da kupcu vedeti, da je vaša spletna stran zanj relevantna. Optimizacija za iskalnike je zahtevno delo, katerega rezultati so običajno vidni šele po nekaj mesecih. To je torej dolgoročna rešitev, ki lahko v mnogo primerih prinese veliko novih strank in posredno večje prihodke in dobiček. Imamo stranke, ki so že prej dobro delale, s pomočjo optimizacije pa se je promet v nekaj mesecih povečal tudi za več kot sto odstotkov. niso sprejela. Zavedamo se, da je finančna situacija marsikaterega podjetja nezavidljiva, vendar je ravno investicija v splet ena izmed najbolj dobičkonosnih, saj si po nekaterih podatkih že več kot osemdeset odstotkov populacije ponudbo izdelka ali storitve, ki ga išče, najprej ogleda na spletu. Če vas ni na spletu, za to populacijo ne obstajate in tako izgubljate posel. Menite, da se podjetja dovolj zavedajo potenciala spleta? Mislim, da ne. Večja podjetja sicer vse več vlagajo v splet, medtem ko nekatera manjša podjetja tega še Pa je samo spletna stran ali spletna trgovina dovolj? Lahko bi rekli, da je samo spletno mesto brez promocije tako kot hiša brez dovoza – obstaja, a le malo jih lahko pride do nje. Našim strankam poleg izdelave spletišča vedno priporočamo še marketinške pristope, kot je že prej omenjena optimizacija za iskalnike, s katero nimajo kaj izgubiti, saj se storitev plačuje glede na rezultate, ti pa prinesejo tudi dobiček. Obstajajo pa še druge metode, ki so prav tako zelo učinkovite, na primer oglaševanje na Googlu ali vse bolj priljubljeno udejstvovanje na družabnih omrežjih, za kar po želji v celoti poskrbimo tudi mi. Ponudnikov spletnih storitev je zelo veliko. Zakaj izbrati vas? Pri naši panogi se ne potrebuje velikega začetnega vložka, zato se dnevno odpirajo podjetja s to dejavnostjo. Res pa je, da se iz tega razloga tudi dnevno zapirajo. Cene so nizke in z na40 slova same izdelave spletnih strani je zaslužek minimalen ter ni dovolj za dolgotrajen obstoj. Mi smo na trgu obstali zgolj zato, ker svoje znanje iz dneva v dan izpopolnjujemo in strankam nudimo kvaliteten in ugoden servis. Večino strank, ki smo jih dobili na začetku poslovanja, imamo še danes, kar kaže na našo kvaliteto! Kaj svetujete podjetjem, ki se ne spoznajo na splet? Naj stopijo v stik z nami in z veseljem jim bomo predstavili možnosti, jim svetovali in rešitve tudi izdelali. Več podatkov lahko najdejo na naši spletni strani www.optiweb.si, priporočamo pa tudi spremljanje našega bloga, na katerem stalno objavljamo strokovne članke in nasvete z našega področja. Večinoma so napisani tako, da jih bo razumel vsak laik. Kakšni so cilji oz. želje za v prihodnje? Proti koncu gre priprava na našo novo storitev, in sicer se bomo v začetku leta lotili video produkcije – od animiranih video predstavitev pa do snemanja prireditev ter postprodukcije. S tem bomo povečali krog strank in že obstoječim ponudili še širši spekter storitev. Načrtujemo tudi nakup novih, večjih prostorov, saj smo trenutno razdeljeni na dve pisarni, kar ni ravno najbolj optimalno. Januar 2013 41 Januar 2013 42 Januar 2013 43
© Copyright 2024