1. No category

Avgust 2013
2
Avgust 2013
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Kazalo
4
»Čas je za odločnejše ukrepanje«
6
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
8
V Soro bolj prečiščena voda
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
9
Kopalci v Puštalu pozdravljajo gradnjo
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
10
35 ‘zlatnikov’
12
Zaslužna občana
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
13
Planinstvo za vsa življenjska obdobja
14
Kako lahko pomagamo sami?
15
Dobimo se ob pol desetih
16
Pomen blagovnih znamk v turizmu
18
V sozvočju s srednjeveško in baročno podobo mesta
20
17. geografski raziskovalni tabor
22
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
24
Žirovske novice
25
Priljubljena pot dobila vsebino
26
Od svetlega lika Jurija Plavca se lahko tudi danes marsičesa naučimo
28
Knjiga, ki govori o lepoti
30
Prijateljstvo in pošteni odnosi, pa gre
31
Sodobna umetnost je dobro sprejeta
32
Plesal bom, dokler bodo zdržala kolena
34
Evropa združuje ... v Škofji Loki
34
Rock v Lok’
36
Prireditve v avgustu
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Elektronski naslov uredništva:
bogataj@freising.si
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov
in fotografij ne vračamo, če to ni
izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
bogataj@freising.si
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Barbara Tušek,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
Loški utrip z vami že 17 let.
utrip@freising.si
3
Avgust 2013
»Čas je za odločnejše ukrepanje«
Župan mag. Miha Ješe je na novinarski konferenci, ki je potekala kar na Spodnjem trgu, odločno dejal, da je čas za
ukrepanje. Zaradi zadnje razveljavitve razpisne dokumentacije je občina napovedala pritožbo na ustavno sodišče.
Naj spomnimo: ko je bil po propadu podjetja Primorje ponovno objavljen razpis za drugo in
tretjo fazo poljanske obvoznice
(predor in cesta do Zminca), je
eden od neizbranih izvajalcev
vložil zahtevek za revizijo. DRSC
je morala razpis ponoviti in 15.
maja je bil rok za odpiranje ponudb. Prispele so tri ponudbe,
samo štiri minute pred rokom za
oddajo pa je DRSC prejela zahtevek za revizijo zoper razpisno
dokumentacijo s strani podjetja
SEFO gradbeništvo.
Zavrelo je, ko je državna revizijska komisija za revizijo postopkov
oddaje javnih naročil (DRK) zahtevku ugodila v določilih pri referencah in pri zavarovanju resnosti
ponudbe. DRSC je bila primorana
objaviti novo razpisno dokumentacijo, rok za oddajo ponudb pa je
12. avgust. To je torej že tretji (po
vrsti) razpis po prenehanju dela v
predoru pod Stenom.
»Vse skupaj meji že na sabotažo«
»Danes smo se dobili v avtentičnem okolju, sicer v času, ko
je promet relativno miren, a še
vedno je čutiti, kaj morajo prenašati tukajšnji prebivalci. To je
glavna tranzitna pot za Poljansko
dolino in severno Primorsko. Čas
je, da zaradi naših občanov, ki že
desetletja prenašajo nevzdržne
razmere, nekaj spremenimo. Čas
je, da po tolikšnih neuspešnih razpisih tudi občina ukrepa, saj vse
skupaj meji že na sabotažo oziroma zaroto,« je bil odločen mag.
Ješe. Poudaril, da občina kot taka
nima veliko možnosti pri vplivanju,
vendar da bodo ukrepali v mejah
pravne države, in sicer je občina
napovedala pritožbo na ustavno
sodišče, ker so »kršene pravice
občanov, ki ne morejo normalno
živeti«. Glavni investitor, DRSC, pa
je napovedal prijavo na protikorupcijsko komisijo
»Na razpis, katerega odpiranje
ponudb je potekalo 15. maja, se
je pritožilo podjetje, ki sploh ni
oddalo ponudbe, ki ima zaprte
vse transakcijske račune, nima
plačanih prispevkov in davkov,
je na seznamu dolžnikov države,
nima referenc … In pritožbi je bilo
ugodeno. To presega mero dobrega okusa,« je bil ogorčen župan.
Podžupan Robert Strah je
dejal, da so ogrožena evropska
sredstva in da bodo, v kolikor dela
ne bodo zaključena v roku, posledice nosili davkoplačevalci. »Država bi morala pospešiti spremembo
zakonodaje javnega naročanja
in obvezati DRK, da prioritetno
odloča o tistih zadevah, pri katerih se črpajo evropska sredstva.
Računamo na zdrav razum,« je še
dejal Strah.
Prebivalci Spodnjega trga in
Poljanske ceste nevzdržne razmere prenašajo dostojanstveno.
Pred kratkim so na Spodnjem trgu
v znak mirnega protesta oz. še
bolje opozorila izobesili zelene
zastave, s katerimi opozarjajo, da
na poljansko obvoznico čakajo že
več desetletij. »Pred štiridesetimi
leti smo se začeli pogovarjati o
obvoznici, danes pa nekateri iščejo
Dela na prvi etapi obvoznice potekajo po načrtu, nenehni zapleti pa
nastajajo pri drugi in tretji etapi, ki vključujeta izgradnjo predora
pod Stenom in cesto do Zminca. Fotografija je nastala v začetku
julija. (Foto: K. Š. K.)
načine, kako bi prekinili projekt.
Dejansko je ob prometnih konicah,
torej med 14. in 17. uro, na Spodnjem trgu nepretrgana kolona in
je nemogoče priti čez cesto. Najhuje je, ko se srečata dva tovornjaka.
Ne moremo več, naveličani smo.
4
Ne moremo odpreti oken na cesto,
zaradi prometa se dela škoda na
naših stavbah. Da o kvaliteti življenja niti ne govorimo,« sta povedala
prebivalca Spodnjega trga Milka
in Janez Sušnik.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
Zadovoljstvo s potekom del na Centralni
čistilni napravi Škofja Loka izrazil tudi
minister za kmetijstvo in okolje
Občina Škofja Loka se je zavezala, da bo
zagotovila svojim občankam in občanom
višjo kakovost bivanja, a hkrati ohranila
čisto okolje in naravo. Slednje bo uresničila tudi s posodobitvijo in nadgradnjo Centralne čistilne naprave Škofja Loka na Suhi. V začetku julija je občino obiskal minister za kmetijstvo in
okolje mag. Dejan Židan, ki si je ogledal potek del na
Centralni čistilni napravi Škofja Loka in izrazil zadovoljstvo z izvajanjem del. »Tudi to je za občino Škofja
Loka potrditev, da delamo dobro in v pravi smeri,« je
ob tem zatrdil župan mag. Miha Ješe.
mag. Dejan Židan v okviru delovnega obiska na Gorenjskem.
Z obiskom gradbišča Centralne čistilne naprave Škofja Loka
je potrdil pomen našega projekta, kot enega izmed večji kohezijskih projektov v Sloveniji. Minister je bil zelo zadovoljen s
potekom del kot tudi z dejstvom, da bo gradnja končana v zastavljenem roku, kar nam bo omogočilo pravočasno črpanje
nepovratnih sredstev Evropske unije.
Jesensko deževje in dolga zima sta pustila posledice, saj so
bila dela večkrat prekinjena in zaradi tega so nastale tudi
zamude. Kako boste to rešili?
Nekaj zamujenega bo mogoče nadoknaditi v poletnem
času. Zato bodo tudi gradbena dela potekala celo poletje,
medtem ko dela na biološkem bloku že potekajo v dveh
izmenah.
Sprašuje: Mateja Saksida, Dialog-si.net
Posodobitev in nadgradnja Centralne čistilne naprave
Škofja Loka je v polnem teku. Kako poteka gradnja? So
se pri gradnji pojavile kakšne posebnosti?
Kako se na gradbena dela odzivajo občani in občanke?
Občani in občanke se zavedajo pomena in koristi posodobitve in nadgradnje Centralne čistilne naprave Škofja Loka.
Zaradi omejenega prostora okoli čistilne naprave je sicer
potrebna dobra organizacija gradbišča, izvajalec pa zaplete
sproti rešuje.
Gradnja na Centralni čistilni napravi na Suhi pri Škofji Loki
se je izkazala za zelo zahtevno, saj je ob izvajanju del potrebno zagotoviti nemoteno delovanje s čim manjšimi odstopanji na območju, ki je zaradi obstoječe čistilne naprave
zelo omejeno. Nekaj težav pri gradnji je povzročilo zalitje
gradbene jame s podtalno vodo, ki so jo delavci SGP Pomgrad morali črpati, in strojno rušenje žive skale. Trenutno
poteka polaganje drenaže (podobjekt), nasutje in priprava
talnih plošč, ki mu bo sledilo armiranje betonskih sten.
V izkopu gradbene jame izvajalec gradi prezračevalni bazen (del naknadnega usedalnika), deževni bazen z vtočnimi
grabljami, ki odvajajo grobe delce, iz kanalizacije, ter izvaja sanacijo linije blata (primarni in sekundarni zalogovnik
blata, gnilišče, strojnica zalogovnikov in gnilišč).
Po izgradnji objektov na Centralni čistilni napravi Škofja
Loka bo izvajalec izvedel zasip in zvišanje terena z namenom zaščititi občane pred poplavami, saj gre za poplavno
območje.
Kako je s prometnim režimom in cestnimi zaporami v Škofji
Loki?
Zaradi posodobitve čistilne naprave ne prihaja do prometnih zastojev. Zaradi gradnje novega krožišča neposredno
ob napravi pa je potrebno sprotno usklajevanje obeh izvajalcev del. Občanke, občani in drugi uporabniki cest si
lahko natančne informacije o lokacijah kot tudi o vsebini in
načinu sprememb prometne ureditve ogledajo na spletni
strani http://www.porecje-sore.si.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za
obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja
– področje voda«; prednostne usmeritve »Odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih vod«.
V začetku meseca julija si je potek gradnje ogledal tudi
minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan
Občino Škofja Loka je obiskal minister za kmetijstvo in okolje
Odvajanje in čiščenje
odpadnih voda v porečju Sore
5
Avgust 2013
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Sprejetje občinskega prostorskega
načrta do konca leta?
Celotna vrednost obnove Cankarjevega trga in Blaževe ulice znaša slabih 2,4 milijona evrov, od tega so pridobili 1,4
milijona evrov nepovratnih sredstev – Za izgradnjo južne dovozne ceste v industrijsko cono na Trati iščejo dodatne
vire financiranja, mogoče tudi v javno-zasebnem partnerstvu
Na zadnji občinski seji ste dejali, da bo v začetku julija že bolj
znano, kdaj se bo začela graditi
južna dovozna cesta v industrijsko cono na Trati. Kaj nam lahko
poveste o tem projektu in kdaj
lahko pričakujemo nadaljevanje
projekta, torej navezavo na Mejo?
Na Direkciji Republike Slovenije
za ceste smo imeli sestanek, na
katerem smo obravnavali tudi to
tematiko. Konec julija smo pridobili zadnja zemljišča, čakamo še na
gradbeno dovoljenje. Sledi izbira
izvajalca. Glede na to, da je predračun za gradnjo južne dovozne
ceste precej narasel, investicija je
ocenjena na 1,8 milijona evrov, v
proračunu pa je za ta projekt predvidenih 600 tisoč evrov, iščemo
dodatne financerje, mogoče tudi
v javno-zasebnem partnerstvu.
Kar zadeva navezavo naprej na
Mejo, je v pripravi idejni projekt,
na podlagi katerega bo Direkcija
Republike Slovenije za ceste to
cesto vključila v državni program
investicij.
Medtem ko so trgovski centri
v Škofji Loki zrasli kot gobe po
dežju, pa tisti, ki ima resnično
najdaljšo brado, in sicer na Kapucinskem predmestju, še vedno
ni zakopal prve lopate. Kakšna je
časovnica tega projekta?
Projekt vodi zasebni investitor,
občina pa mora zagotoviti priključek na dovozno cesto do tega
območja, kar je v fazi dogovarjanja. Investitor načrtuje določene
spremembe tako pri vsebini kot
pri obliki teh objektov.
Postopno urejate parkiranje po
občini. Že na majskem t. i. Jane's
walk so udeleženci opozorili na
neprimerne razmere za pešce
pred Pošto v Kapucinskem predmestju, kjer kljub coni za pešce
parkirajo številni avtomobili, najšibkejši udeleženci v prometu pa
so po sili razmer primorani hoditi
po cestišču za avtobuse. Ali bo
tudi ta del kdaj bolj nadzorovan?
Potekajo razgovori z lastniki zemljišč, saj tam ni lastnik občina.
Računam, da bomo do jeseni –
predvsem zaradi šolarjev – uspeli
zadevo urediti. Sedaj imamo na
voljo dovolj parkirišč v Kapucinskem predmestju in ni potrebe za
parkiranje na tej ploščadi.
Aleja zaslužnih Ločanov bo v naslednjih letih dobila še dve obeležji, in sicer dr. Kocjančiča in dr.
Ranta. Na seji je bilo omenjeno,
pa tudi sicer je več Ločanov in
predvsem Ločank izrazilo željo,
da bi v omenjeno alejo sodila tudi
kakšna ženska. Zagotovo je v bogati loški zgodovini tudi kakšna
znamenita Ločanka …
Tudi sam sem mnenja, da bi v
Alejo zaslužnih Ločanov sodila
kakšna Ločanka. Dobiti moramo
dober predlog, da ga skladno s
pravilnikom lahko uvrstimo v seznam, skladno z odlokom pa ga
mora potrditi občinski svet. To
je poleg občinskih nagrad ena
od zadev, na katere župan nima
neposrednega vpliva. Presoja je
v pristojnosti občinskega sveta.
Predlogi za zaslužno Ločanko so
dobrodošli in če bom sam našel
kakšno primerno osebo, jo bom
predlagal z velikim veseljem.
Župan mag. Miha Ješe v družbi letošnjih občinskih nagrajencev
(Foto: K. Š. K.)
mi namenskimi sredstvi v višini
1,4 milijona evrov iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj bomo
sofinancirali večinski del stroškov
projekta, in sicer kar 85 odstotkov
potrjenih upravičenih stroškov, saj
celotna vrednost projekta znaša
slabih 2,4 milijona evrov.
Projekt zajema ureditev Cankarjevega trga z obema klančinama do Spodnjega trga, oba kraka
Blaževe ulice, ki vodita do novega
parkirišča na Nunskem vrtu oz.
do Kamnitega mostu, 'Ta usrano
gaso' in območje cestišča med
obzidjem in brežino Selške Sore na
severu, kjer bomo pred nekdanjimi
Selškimi vrati in razširjenem delu
poti v Vincarje uredili dve manjši
razgledni ploščadi. V sklopu obnove je predvidena ureditev nove
komunalne infrastrukture: zgradili
bomo novo kanalizacijsko in vodovodno omrežje, uredili odvajanje
meteorne vode, napeljali plinsko
omrežje in uredili novo, varčnejšo
javno razsvetljavo. Po končanih
gradbenih in inštalacijskih delih
bo sledilo tlakovanje z granitnimi
kockami.
Vsebinsko je najbolj pomemben spodnji ustroj, ker to območje
nima kanalizacije. Tudi v severnem delu starega mestnega jedra
bomo dobili sodobno komunalno
Konec junija je občina prejela
1,4 milijona evrov nepovratnih
evropskih sredstev za obnovo
Cankarjevega trga in Blaževe
ulice …
Že v lanskem letu smo pričakovali
nepovratna sredstva za omenjeni
projekt, zdaj pa je prišlo do odobritve. Ker smo sredstva pričakovali, smo zelo pohiteli z razpisom
za ureditev starega mestnega
jedra. S polno paro pripravljamo
gradbeno dokumentacijo, tako da
bomo v teh dneh objavili razpis
za pridobitev izvajalca. Dela na
Cankarjevem trgu in Blaževi ulici
naj bi bila končana naslednje leto.
S pridobljenimi nepovratni6
infrastrukturo, istočasno pa tudi
podobo tlaka, kakršna bo v prihodnje enotna v celem starem
mestnem jedru. Računam, da je
to prva etapa, druga etapa bo verjetno ureditev trga in amfiteatra
pred stavbo upravne enote, za kar
projektiranje že poteka, in sicer
skupaj z umestitvijo otroškega
igrišča. Nato, upam, bo na vrsti že
Spodnji trg, ki je nujno potreben
prenove. Seveda pa je treba še prej
narediti obvoznico.
Del se je lotil tudi investitor na
kopalnem območju v Puštalu.
Kakšna je vloga občine pri tem
projektu?
Vloga občine je pravzaprav samo
svetovalne narave, razen seveda
na tistem delu, kjer je lastnik. To je
predvsem zidani del obrežja, ki je
skoraj v celoti v občinski lasti. Pri
zadnji povodnji je prav na tem
mestu voda odprla del kamnite
zložbe na pobočju, kar smo že
uspeli urediti. Za jez je bila pobuda, da bi zamenjali samo nekaj
desk, vendar smo bili s strani upravljavca oziroma lastnika Agencije
Republike Slovenije za okolje opozorjeni, naj tega ne delamo, ker je
vprašanje, kakšen je spodnji ustroj,
in ko se menja, je pametno menjati
v celoti. Smo v dogovorih, da drža-
Avgust 2013
va to vključi v načrt za naslednje
leto, tako pričakujem prenovo dela
jezu do špičke naslednjo pomlad.
V letošnjem letu je občina izvedla čiščenje nanosov v predelu
nad jezom v Puštalu. Material
smo porabili pri gradnji protipoplavnih ukrepov na Podnu.
Obnovili smo lesene obrobe na
jezu, podnice pa bodo, kot je bilo
omenjeno, po predvidevanjih
obnovljene v prihodnjih letih
iz sredstev ARSO. Opravljene
so bile tudi sanacija in čiščenje
skalometa na brežini ter meritve
kakovosti kopalne vode, ki so pokazale ustreznost vode. Urejeni
bodo tuši za kopalce, nameščena
bo opozorilna tabla z napisom
'Kopanje in zadrževanje na jezu
na lastno odgovornost'.
Lastnik zemljišča na območju
nekdanjega kopališča pri urejanju
območja sledi rešitvam javnega
natečaja. Dokončna ureditev kopalnega območja bo izvedena v
nekaj letih.
dinskega centra v Podlubniku?
Za mladinski center v Podlubniku
se dogovarjamo že nekaj mesecev,
saj se tudi na občini zavedamo
pomena takšnih oblik druženja.
Mladinski center Blok je naša pozitivna pričakovanja samo potrdil
in resnično moramo pohvaliti njihovo delo. Ravno zaradi izredno
pozitivnih in vsestranskih učinkov
želimo vzpostaviti tudi mladinski
center v Podlubniku, kjer se moramo še fiksno dogovoriti, kdo ga
bo prevzel in na kakšen način bo
deloval. Računam, da bo mladinski
center v Podlubniku začel delovati
v jesenskih mesecih.
Tudi v poletnih mesecih Mladinski
center Blok dela s polnim zagonom in kaže, kako je tak center
dobrodošla popestritev za mlade.
Kako pa kaže vzpostavitvi mla-
Občane zelo zanima, kdaj lahko
pričakujejo sprejem občinskega
prostorskega načrta.
Sprejem slednjega pričakujemo
do konca leta. Pridobiti moramo še
dve soglasji, in sicer od ministrstva
za kmetijstvo ter Zavoda za zaščito
kulturne dediščine. Ob zadnjem
obisku ministra za kmetijstvo v
Škofji Loki smo ga prosili, če lahko
ministrstvo pospeši odgovore.
Odgovoril je, kako se bodo trudili
še naprej delati po svojih močeh,
da pa nismo edini, saj kar precej
občin izdeluje občinske prostorske načrte. Spoštovati pa je treba
vrstni red.
Klavdija Škrbo Karabegović
Pridobili sredstva iz
Sklada Si.voda
Razvojna agencija Sora je v sodelovanju z občinama
Gorenja vas-Poljane in Žiri ter Planinskim društvom
Žiri v decembru 2012 pripravila projekt Varujmo naše
okolje in oddala prijavo za pridobitev sredstev
Sklada Si.voda.
Kakšen je bil odziv na razpis za
obnovo fasad v ožjem in širšem
območju starega mestnega
jedra?
Prejeli smo deset vlog. Računamo,
da bodo vsi vlagatelji, v kolikor so
vloge popolne, lahko pridobili
sofinancerska sredstva. Odločitev
bo znana ravno v teh dneh.
»Sklad Si.voda je nepridobitna
organizacija, ki skozi strokovni
pristop ozavešča o pomenu
voda in našem vplivu nanje
ter se z investiranjem aktivno
loteva reševanja problematike kakovosti voda v Sloveniji.
Sklad zbira finančna sredstva iz
prispevkov fizičnih in pravnih
oseb ter družbe Si.mobil,« je
pojasnila Samra Šećerović iz
Razvojne agencije Sora.
Projekt je bil s strani sklada
potrjen v juniju 2013. Partnerji
projekta so tako pridobili sredstva v skupni višini dobrih 15
tisoč evrov, od tega 8800 evrov
občina Gorenja vas-Poljane in
približno 6400 evrov občina Žiri.
V okviru projekta bo do konca
septembra pri podružnični
osnovni šoli Lučine vgrajena
7
mala čistilna naprava tipa BIOROCK kapacitete petnajst populacijskih ekvivalentov. »Gre
za biofilter oziroma čistilno napravo, ki deluje brez električne
energije. Za planinsko kočo na
Mrzlem vrhu bo izdelana projektna dokumentacija in do konca
oktobra 2013 zgrajena rastlinska
čistilna naprava kapacitete deset
populacijskih ekvivalentov, ki
bo prvi primer rastlinske čistilne naprave na planinski koči na
Škofjeloškem. Na obeh čistilnih
napravah bo potekalo spremljanje delovanja v obliki odvzemov
in analiz vzorcev odpadne vode,
v projekt pa bomo vključili tudi
mlade z izdelavo filma,« je o
sami investiciji povedala Samra
Šećerović.
Klavdija Š. K.
Avgust 2013
V Soro bolj prečiščena voda
V začetku julija so organizirali voden ogled gradbišča na centralni čistilni napravi na Suhi. S posodobitvijo in
nadgradnjo slednje bo v reko Soro odtekala bolj prečiščena in sveža voda.
Dela je predstavil vodja gradbišča
Drago Kalamar iz podjetja SGP
Pomgrad, pri čemer je poudaril,
da je gradnja otežena, saj poteka
v več sklopih. Največjo težavo,
tako Kalamar, predstavlja omejenost prostora okoli obstoječe
čistilne naprave ob hkratnem zagotavljanju njenega delovanja in
gradnji novih objektov. Udeleženci vodenega ogleda so takšno
gradnjo primerjali z obnovo in
dograditvijo stare hiše, medtem
ko v njej še živiš.
Delavci v izkopu gradbene
jame trenutno gradijo prezračevalni bazen in deževni bazen z
vtočnimi grabljami, katere odvajajo grobe delce, ki prihajajo s
kanalizacijo, ter izvajajo sanacijo
linije blata (primarni in sekundarni
zalogovnik blata, gnilišče, strojnica
zalogovnikov in gnilišč). Največje
težave jim povzroča nepredvideno
zalitje gradbene jame s podtalno
vodo, ki jo je treba črpati, in strojno
rušenje žive skale. Za črpanje so
Gradnja zadrževalnega bazena deževnih voda (Foto: K. Š. K.)
saj gre za poplavno območje. Vsa
večja gradbena dela bodo izvedena letos do pozne jeseni, pozno
pomladi prihodnje leto pa je predvideno odprtje in nato poskusno
obratovanje. Kot zanimivost velja
povedati, da bodo za izgradnjo
celotne centralne čistilne naprave
potrebovali približno pet tisoč kubikov betona in 600 ton armature.
morali namestiti osem črpalk, ki
črpajo dvanajst tisoč litrov vode
na minuto. Poleg črpanja podtalne
vode in rušenja skale že poteka
polaganje drenaže, nasutje in
priprava talnih plošč, ki mu bo
sledilo armiranje betonskih sten.
Po izgradnji objektov na centralni čistilni napravi bodo izvajalci
izvedli še zasip in zvišanje terena,
8
Posodobljena čistilna naprava
s 45.600 populacijskimi enotami
bo vključevala zadrževalni bazen
deževnih voda, mehansko čiščenje
in prečiščenje, upravno zgradbo,
biološke bloke, zalogovnike blata
ter gnilišč s plinohramom. Omogočala bo tretjo stopnjo čiščenja, ki je
do sedaj ni imela (odstranjevanje
dušikovih in fosforjevih spojin), prevzemala greznične gošče in blato iz
malih komunalnih čistilnih naprav
ter s tem dosegala boljše parametre
od predpisanih in povečala učinek
čiščenja, kar pomeni, da bo v reko
Soro odtekala bolj prečiščena in
sveža voda, ki bo tako zadostila
strogim okoljskim predpisom in
standardom. Poleg tega bo posodobljena in nadgrajena čistilna
naprava omogočila priključevanje
novih kanalizacijskih sistemov in
s tem čiščenje komunalnih odpadnih vod iz naselij, ki do sedaj še
niso imela urejenega odvajanja in
čiščenja odpadnih vod.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
Kopalci v Puštalu pozdravljajo gradnjo
Sora v Puštalu je že tradicionalno priljubljeno mesto kopanja številnih Ločanov. Stare fotografije pričajo, da je bilo
tam včasih še posebno živahno, vendar tudi danes v Puštalu vidiš številne kopalce, ki si želijo boljše ureditve prostora.
Prvi korak bo zagotovo postavitev gostinskega objekta novega lastnika območja.
Novi lastnik Nedeljko Rodić,
ki je od Zavarovalnice Triglav
kupil preko pet tisoč kvadratnih
metrov kopalnega območja na
Puštalu, je želel manjši gostinski
objekt postaviti še pred poletno
turistično sezono, vendar so postopki nekoliko dolgotrajnejši.
Ker gre za območje, na katerem
lahko pride do poplav, je tudi
nekoliko omejen pri gradnji,
vendar še vedno lahko naredi
objekt, v katerem bo ponujal
pijačo in jedačo kopalcem, pa
tudi drugim obiskovalcem, ki
bodo lahko uživali v bližini Poljanske Sore.
»Pri zasnovi objekta, ki je se-
stavljen iz naravnih materialov,
predvsem lesa, in tako na nek
način vstavljen v prostor, je pomagal arhitekt Primož Žitnik.
S postavitvijo smo pričeli maja,
računamo pa, da bomo z deli
zaključili v teh dneh. Objekt je
sestavljen iz lokala in kuhinje,
posebej pa so nameščene sanitarije in tuši,« je povedal Rodić
in dodal, da bodo ene sanitarije
namenjene gibalno oviranim
osebam. Prednost stavbe bo tudi
velika terasa. Med ponudbo je
posebej omenil točen sladoled,
v kuhinji bo dišalo predvsem po
ribah, ljubitelji hitre hrane pa
bodo lahko posegli po picah.
Objekt na kopalnem območju v Puštalu med gradnjo
(Foto: K. Š. K.)
Najkvalitetnejša Sora
v Puštalu
Odprto bo vse letne čase, čeprav
se največ obiskovalcev nadejajo prav poleti. Že sedaj številni
kopalci pozdravljajo gradnjo in
komaj čakajo, da bodo v Pušta-
V juniju so iz Sore na treh lokacijah odvzeli vzorce
kopalne vode za mikrobiološko preiskavo in opravili
terenske meritve ter senzorične analize. Za najkvalitetnejšo se je izkazala Sora v Puštalu.
Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV)
Kranj je odvzel vzorce na treh odvzemnih mestih, in sicer iz Selške Sore
v Podlubniku, iz Poljanske Sore v
Puštalu in iz Sore v Retečah. Kvaliteto
kopalne vode so ocenjevali v skladu
z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Priporočilom o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi
zaradi prepovedi ali odsvetovanja
kopanja na naravnih kopališčih oz.
kopalnih območjih, ki jih je izdelal
Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) RS.
Rezultati mikrobioloških preiskav, terenskih meritev in senzoričnih analiz z oceno skladnosti v
primerjavi z veljavno slovensko
zakonodajo kažejo, da so vsi trije
vzorci skladni. Prav tako vsi trije
vzorci dosegajo standarde kakovosti za dobro kemijsko stanje
po predpisih, ki urejajo kemijsko
stanje površinskih voda.
Selška Sora v Podlubniku in
Sora v Retečah sta razvrščeni v
dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo ekološko stanje
površinskih voda, Poljanska Sora
v Puštalu pa je razvrščena v zelo
dobro ekološko stanje.
ZZV Kranj je izdal mnenje, da
so vzorci kopalne vode, odvzeti
na zgoraj omenjenih treh mestih,
skladni s priporočili o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi
prepovedi ali odsvetovanja kopanja
na naravnih kopališčih oz. kopalnih
območjih, ki jih je izdelal IVZ RS.
»Na splošno pa na kopališčih,
kjer je kopalna voda skladna s priporočili o varnosti kopanja, svetujemo, da ljudje vode ne pijejo oz.
zaužijejo, saj lahko to povzroči
različne okužbe s povzročitelji črevesnih nalezljivih obolenj, ki se pri
kopalcih lahko izrazijo s povišano
telesno temperaturo, bruhanjem,
bolečinami v predelu trebuha in
drisko. Posebej ogrožena skupina
kopalcev pri kopanju v vodah z
mikrobiološko neskladnimi vzorci
so otroci, ki nenamerno popijejo
več vode, in starejši (posebej tisti z
oslabljenim imunskim sistemom).
Svetujemo, da se po kopanju kopalci čim prej oprhajo s čisto pitno
vodo,« so še zapisali na ZZV Kranj.
Klavdija Škrbo Karabegović
9
lu imeli dodatno ponudbo. Po
ureditvi objekta pa je Rodić za
naslednjo pomlad napovedal
postavitev otroških igral.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
35 ‘zlatnikov’
Zadnji petek v juniju so v Kongresnem centru Brdo podelili zlata priznanja MEPI (mednarodno priznanje za mlade).
Podelitve sta se udeležila tudi princ Edward, grof Wesseški in predsednik republike Borut Pahor. Kar 35 od 51
dobitnikov zlatih priznanj je prišlo iz Gimnazije Škofja Loka.
Vsi prejemniki zlatih priznanj, t.
i. 'zlatniki', so se najprej udeležili
zlatega zajtrka, ki ga je organiziralo
društvo GAHA Slovenija (društvo
prejemnikov zlatega priznanja
MEPI), ki ima sedež v Škofji Loki.
Na zajtrk so bili povabljeni podporniki programa, ki so uspešni v
poslovnem svetu. Spregovorili so
o prednostih programa in o možnostih zaposlitve, saj se številni
delodajalci zavedajo, da mepijevci
veljajo za perspektiven kader in
si jih želijo imeti v svojih vrstah.
V nadaljevanju je svoj pogled
na MEPI predstavilo sedem različnih deležnikov programa v Sloveniji, in sicer ravnateljica, mentor,
udeleženka programa, sponzor,
predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, predstavnica lokalnega urada MEPI
ter predstavnica Nacionalnega
urada MEPI. S tem so predstavili
zaokroženo celoto in hkrati povedali, kako lahko MEPI pozitivno
vpliva na različne sfere v družbi, ne
samo na posameznika.
Zlato priznanje
Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da je zibelka MEPI-ja v Sloveniji prav v Škofji Loki. Da je tako,
govorijo tudi številke: letos je kar
35 dobitnikov zlatih priznanj od
51 prihajalo iz škofjeloške gimnazije, ki že vrsto let podpira in
vidi pozitivne plati omenjenega
mednarodnega programa.
Udeleženci se v programu
srečajo z izzivi na štirih različnih
področjih: prostovoljno delo,
praktične veščine, rekreativni
Prejemniki zlatih priznanj MEPI (Foto: Gašper Kocjančič)
šport in odprava. Na zlati stopnji
je dodan projekt neznani prijatelj. Mladi si cilje na posameznih
področjih postavljajo glede na
starost, sposobnosti in prednostne naloge. Opisana področja
se medsebojno kombinirajo in
glede na zahtevnost kombinacije, ki si jo udeleženci oblikujejo
po svoji meri in v sodelovanju z
mentorjem, so mladim v programu na voljo tri težavnostne stopnje – bronasta, srebrna in zlata.
Vsa področja prinašajo pozitivne
učinke, še posebno je pohvale
vredna prostovoljna nota, kot
zanimivost pa velja omeniti, da je
na zlati stopnji na odpravi treba
prehoditi najmanj 80 kilometrov.
priznanj. Razlika pa je v tem, da ste
prejemniki to zares naredili. Zato
danes odidite iz dvorane vsaj za
kak inč višji – bodite ponosni na
to, kar ste dosegli.«
Predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor: »Kako to, da sem za
MEPI slišal šele pred nekaj dnevi?
Promovirajte se, promovirajte program, ki je odličen. Vsako mesto bi
moralo imeti MEPI, saj so prostovoljstvo, čut za soljudi, zdravo in
aktivno življenje ter učenje veščin
naša prihodnost.«
Župan občine Škofja Loka mag.
Miha Ješe: »Škofja Loka je pravi
slovenski MEPI-center. Svoje znanje, prostovoljstvo, ekipno delo,
ekološko osveščenost razvijajte
naprej. Zase in za družbo. 'Zlatniki', naj vas zlati lesk spremlja celo
življenje!«
Izjave
Princ Edward, grof Wesseški:
»Mnogi bodo skušali zmanjšati
vrednost današnjega slavja in
bodo dejali, da bi se lahko tudi
sami vključili v program in bi počeli, kar ste počeli prejemniki zlatih
Mateja Hafner Dolenc, mama
prejemnice zlatega priznanja Eve
Dolenc: »Za otroke, mladostnike,
ki skozi celo šolsko leto izvajajo
naloge in izpolnjujejo določila
programa MEPI, je to velika preizkušnja. Pri tem je predvsem pomembno, da preizkušajo sami
sebe in izkazujejo odgovornost
do sošolcev, prijateljev, družbe, narave – okolja, pa tudi do
sebe. Program MEPI je izjemen
projekt, v katerem bi se morali
preizkusiti prav vsi mladi. Starši
prav po zaslugi MEPI-ja presenečeno spoznamo, kaj vse zmorejo
naši otroci, kajti nič ni pretežko
in nič ni nemogoče. In to zmore
le MEPI.«
10
Tina Goršek, dijakinja Gimnazije Škofja Loka: »MEPI je način
življenja, ki ga začeš živeti s tem,
ko prvič opraviš prostovoljno delo,
se fizično pripravljaš na odpravo,
pridobivaš veščine, analiziraš načrt
poti in s tem, ko prvič zakorakaš
s polnim nahrbtnikom hrane
in oblek. Naučiš se, kako ostati
nasmejan, tudi ko se ulije kot iz
škafa, ti pa si s svojo ekipo sredi
najstrmejšega klanca in se smeješ
temu, kako uspeš teči kljub palicam, pelerini, težkemu nahrbtniku, s kartami in kompasom v
roki. Naučiš se, kako najti energijo
za noro plesanje na plaži, tudi ko
imaš za sabo štiri dni naporne hoje.
Naučiš se uživati v majhnih stvareh, kot so topel čaj, ko se zbudiš,
in instant makaroni, ko prideš v
tabor.«
Andrej Hoivik, dijak Gimnazije
Škofja Loka: »S programom MEPI
sem se prvič seznanil v 9. razredu
osnovne šole in takrat še nisem
vedel, kaj naj od njega pričakujem.
Vendar sem se pridružil tej ekipi
in ni mi žal. MEPI mi je pokazal,
da v življenju ne smemo nikoli
obupati, pa če tudi ne dosežemo
vseh načrtovanih ciljev. Spoznal
sem, da je pri uspehu pomemben
vsak korak in da pri tem nikoli nisi
sam – s teboj so vedno prijatelji in
družina. Tudi v najtežjih trenutkih,
ko se zdi 18-kilogramski nahrbtnik
težak eno tono in ko nad tabo bije
nevihta – takrat spoznaš, kakšen
v resnici si. Pomembno je samo
to, kako rešiš nastalo situacijo. In
z MEPI-jem sem se takšne in drugačne probleme naučil reševati.
Hvala MEPI-ju za štiri nepozabna
leta, ki se jih bom vedno spominjal.
In še naš skupinski moto: 'U easy
si ga tejkamo!'«
Gašper Murn, dijak Gimnazije
Škofja Loka: »MEPI je nekaj, brez
česar bi bilo življenje brez smisla.
Uči te na področjih, ki te jih ne uči
šola. Da ti spomine, ki jih nikoli
ne izbrišeš. Nauči te vztrajnosti
in potrpežljivosti in te pripravi na
odgovorno prihodnost, ki jo kot
mepijevec začiniš z zabavo in s
polno avanturami.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
Nova lokacija, boljši pogoji
Po dvajsetih letih delovanja na Spodnjem trgu se je podjetje AVTO MARKOVIČ, d. o. o., preselilo na novo lokacijo v
Stari dvor, kjer so pridobili boljše pogoje, parkirni prostor, večjo preglednost in predvsem še bolj zadovoljne kupce.
Pričetek poslovanja podjetja Avto
Markovič, d. o. o., sega v začetek leta 1993. V Škofji Loki ni bilo v
tistem času nobene trgovine, ki bi
nudila kupcem potrebne dele za
njihova vozila, zato so se odločili za
tovrstno dejavnost. Začetek je bil
težak, saj so bili potencialni kupci
vajeni kupovati rezervne dele v
Ljubljani ali Kranju. A z močno
voljo, predvsem pa s kvaliteto,
znanjem in spoštovanjem kupcev
je podjetje kmalu postalo znano
po vsej Sloveniji.
Ni naključje, da je bila ravno dvajseta obletnica delovanja za podjetje na nek način prelomna in da so
ravno ob jubileju pričeli delovati na
novi lokaciji. Želja po širitvi in selitvi
je sicer zorela že dlje časa, saj dobrih
sto kvadratov na Spodnjem trgu ni
več zadostovalo. Primerno lokacijo
so našli pred tremi leti. Jože Markovič je vedel, kaj želi, Adam Berčič
pa je njegovim željam ugodil ter jih
še nadgradil. Rezultat je objekt, ki se
lahko pohvali ne samo s svojo odlično založenostjo ter usposobljenim
in prijaznim osebjem, ampak tudi
s primerno arhitekturno vpetostjo
v prostor.
Svečano odprtje
Svečana otvoritev nove lokacije
podjetja Avto Markovič, d. o. o.,
je potekala 1. julija 2013. Prišlo
je lepo število rednih strank in
lahko so občudovale nov objekt,
ki se razprostira na 300 kvadratnih
metrih. Sicer vedno dobro založena trgovina z avtomobilskimi
deli je na novi lokaciji zadihala
s polnimi pljuči, saj je ponudba zdaj veliko bolj pregledna.
Poleg klasične ponudbe so svoj
razstavni kotiček dobili še strešni
kovčki Thule. Namesto tradicionalnega rezanja traku ob odprtju
so sodelavci podjetja simbolično
posadili drevo.
Simbolična posaditev drevesa ob odprtju
torna vozila. Njihovi dobavitelji
so vrhunski, tako iz Slovenije kot
tudi iz tujine. Tako v trgovini dobite
izdelke svetovno znanih proizvajalcev, izogibajo pa se cenenim in
kvalitetno vprašljivim izdelkom.
Na zalogi imajo več tisoč različnih artiklov – tako avtomobilskih rezervnih delov, različnih
motornih olj, dodatne opreme in
avtomobilske kozmetike.
Kupci v trgovini Avto Markovič
Ponudba
Avto Markovič, d. o. o., je trgovina z
avtomobilskimi rezervnimi deli,
motornimi olji, dodatno opremo in avtomobilsko kozmetiko.
V njihovi ponudbi so kvalitetni
rezervni deli, ki lahko brez pomislekov nadomeščajo originalne
rezervne dele za skoraj vsa mo-
so navajeni, da njihove želje
uresničijo takoj, zahtevnejše
pa v dnevu ali dveh. Zaradi tega
jih poznajo po celotni domovini
in tudi že v tujini. Njihova odlika
so tudi usposobljeni zaposleni,
ki znajo kupcem primerno svetovati.
Oglasite se v trgovini na novi
lokaciji, več informacij pa lahko
pridobite tudi na njihovi spletni
strani www.avtomarkovic.si.
Odlična založenost trgovine z avtomobilskimi deli in izkušeni
prodajalci, ki vam bodo znali svetovati.
Podjetje Avto Markovič, d. o. o., na novi lokaciji
11
Avgust 2013
Zaslužna občana
Na javni razpis za postavitev spominskega obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov je prispelo pet vlog. Enako,
najvišje število točk, sta prejela dva predloga, in sicer predlog za postavitev spominskega obeležja
dr. Viktorju Kocijančiču ter prof. dr. Jožetu Rantu.
Dr. Viktor Kocijančič
Predlog za postavitev spominskega
obeležja v Aleji zaslužnih Ločanov
dr. Viktorju Kocijančiču sta podala
Združenje borcev za vrednote NOB
Škofja Loka in Muzejsko društvo
Škofja Loka. Dr. Kocijančič je bil rojen
leta 1901 v Studencu pri Ljubljani,
ustreljen pa je bil med talci za Kamnitnikom 9. februarja 1944.
»V Škofjo Loko je prišel leta
1933 kot diplomiran in oblikovan
zdravnik z izkušnjami, usposobljen
za delo v ambulanti in na terenu
(še posebej na področju varstva
otrok in žensk) in z veliko željo, da
bi pomagal ljudem v stiski. Takoj
po prihodu v Škofjo Loko na delovno mesto zasebnega zdravnika
splošne medicine je dr. Kocijančič
začel delovati na preventivnem
področju boja proti tuberkulozi,
varstva nosečnic in porodnic ter
otrok in šolske mladine,« je med
drugim zapisano v obrazložitvi.
Sicer pa lahko zasluge dr. Kocijančiča razdelimo v tri skupine.
Njegova temeljna dejavnost je bila
razvoj osnovnega zdravstva na
Loškem. Vrhunec dela na razvoju
osnovnega zdravstva je ustanovitev prvega zdravstvenega doma
v Škofji Loki. Dr. Viktor Kocijančič
upravičeno velja za ustanovitelja
zdravstvenega doma v Škofji Loki,
čeprav je prišlo do njegove uresničitve šele po drugi svetovni vojni.
Ob rednem delu se je dr. Kocijančič
še posebej ukvarjal s protituberkulozno ligo. V Škofji Loki so jo ravno
zaradi njegovega osebnega prizadevanja ustanovili že leta 1936.
Pionirskega dela se je dr. Kocijančič
deseti obletnici ustrelitve.
Prof. dr. Jože Rant
Predlog za postavitev spominskega obeležja v Aleji zaslužnih
Ločanov prof. dr. Jožetu Rantu
sta podala Muzejsko društvo Škofja Loka in Inštitut za zgodovino
medicine Medicinske fakultete
Univerze v Ljubljani. Prof. dr. med.
Jože Rant, dr. stom., je bil rojen leta
1896 na Godešiču, umrl pa je leta
1972 v Ljubljani.
»Bil je pobudnik in ustanovitelj Stomatološke klinike v
Ljubljani, utemeljitelj in organizator študija stomatologije ter
odločilna osebnost strokovnega
in organizacijskega razvoja celotnega zobozdravstva v Sloveniji.
Prvi je opozoril na pomembnost
preventive in zmanjšanje kariesa
ter na zdravljenje zobnih in čeljustnih nepravilnosti. S svojim
prodornim razumom in visoko
strokovnostjo je postavil temelje razvoja slovenskega zobozdravstva, čeljustne kirurgije in
ortodontije. Postavil je pravilno
doktrino strokovnega in organizacijskega koncepta razvoja
zobozdravstva na Slovenskem,
s tem, da je upošteval trojni pristop: preventivni, kurativni in
socialno-medicinski,« so med
drugim zapisali predlagatelji.
Bil je ustanovitelj, graditelj in
devetnajst let predstojnik Stomatološke klinike v Ljubljani, glavni
organizator javne zobozdravstvene
službe v Sloveniji, prvi profesor stomatologije od leta 1945 dalje in prvi
profesor na Katedri za ortodontijo
Aleja zaslužnih Ločanov na
Šolski ulici (Foto: K. Š. K.)
lotil tudi na področju zmanjševanja
alkoholizma in odprave njegovih
hudih posledic. Ustanovil je prvo
skupino zdravljenih alkoholikov.
»Med ljudmi je bil zelo priljubljen, česar ni dosegal samo z visoko strokovnostjo, ampak tudi z
odločnostjo, dopadljivim značajem
in dosledno poštenostjo. Reagiral
je na krivice, pa naj jih je povzročil
kdorkoli. Med vojno je zdravil vse
zdravniške pomoči potrebne ljudi,
med njimi tudi partizane. Pri svojem delu ni poznal ideoloških razlik
med ljudmi. S svojim ravnanjem je
tvegal tudi svoje življenje. Poudarjal
je, da mu zdravniška vest preprečuje, da bi se odloči za eno ali drugo
stran v času vojnih dogajanj. Delal
je tudi v odboru Rdečega križa in
dosegel, da je prej krajevni odbor
prerasel v okrajnega,« so še zapisali
predlagatelji.
Čas postavitve spominskega
obeležja v Alejo zaslužnih občanov
je predviden leta 2014 ob sedem-
12
na ljubljanski univerzi do leta 1967.
V letih 1950 do 1954 je bil dekan
Stomatološke fakultete in prorektor
Medicinske visoke šole, ki se je preimenovala v Medicinsko fakulteto.
Kot matičar je pomagal ustanoviti
Stomatološko fakulteto v Sarajevu
in Skopju. Za svoje delo je bil dr.
Rant nagrajen s številnimi priznanji
in odlikovanji, kot so red dela, red
zasluge za narod z zlato zvezdo in
s Kidričevo nagrado za življenjsko
delo na področju znanosti.
V Škofji Loki je bil med najbolj
dejavnimi telovadci in voditelji Sokola, aktiven je bil med planinci,
bil je član nadzornega in upravnega odbora Okrajne hranilnice
in posojilnice v Škofji Loki, član
pripravljalnega odbora za ustanovitev Muzejskega društva in njegov
ustanovni član. Dr. Rant je bil tudi
med ustanovitelji Gorenjskega lovskega društva (LD) v Kranju, med
ustanovitelji Društva ljubiteljev
ptičarjev, ustanovni in častni član
LD Škofja Loka, ustanovni član LD
Križna Gora ter ustanovni in častni
član LD Sorško polje. Deloval je v
odboru Lovske zveze Slovenije in
Kinološke zveze Slovenije ter prejel
vsa odlikovanja obeh organizacij.
Prof. Rant je bil tudi eden prvih
naravovarstvenikov. Zavzemal se
je za loški turizem in za gradnjo
hotela v Škofji Loki. Dr. Rant je bil
med drugim tudi ustanovni član
Numizmatičnega društva Slovenije.
Čas postavitve spominskega
obeležja v Alejo zaslužnih občanov
je predviden leta 2016 ob 120. letnici rojstva oziroma po dogovoru.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
Planinstvo za vsa življenjska obdobja
Jože Stanonik je prejel zlati grb Občine Škofja Loka za večletno uspešno prostovoljno delo, za zgledne uspehe in
požrtvovalen prispevek na različnih področjih družbenega življenja, predvsem za njegov izjemen prispevek
v Planinskem društvu (PD) Škofja Loka.
V letu 1950 je Stanonik postal član
TVO Partizan Škofja Loka kot aktivni telovadec in vaditelj za mlajše
skupine. V letih 1957–1959 je v
Škofji Loki uvedel igranje rokometa. Kot športnik se je ukvarjal še z
atletiko, streljanjem, kegljanjem
in planinstvom. Za planinstvo kot
ključno dejavnost se je odločil že
zelo zgodaj in pristopil v članstvo
PD Škofja Loka leta 1957. Od tedaj
dalje je opravljal vrsto odgovornih
nalog v planinski organizaciji na
ravni PD Škofja Loka, Meddruštvenega odbora PD Gorenjske
in Planinske zveze Slovenije. Več
kot deset let je sodeloval z rehabilitacijsko skupino Projekt Človek iz
Sopotnice, pri kateri je navduševal
za planinske izlete in jih vodil.
»Pri svojem delu je kot predsednik PD Škofja Loka izredno vesten
in skrben gospodar društvenega
planinskega imetja. Pod njegovim
vodstvom je planinsko društvo
pridobilo veliko nujnih objektov
in naprav. Veliko je še drugih del,
nalog in programov, ki jih je kot
predsednik ali član planinske organizacije naredil v teh letih in so
pripomogle k razvoju in napredku planinstva na Škofjeloškem in
širše na območju Slovenije, kar
dokazujejo tudi do sedaj prijeta
priznanja,« so med drugim zapisali
predlagatelji.
Kaj vam osebno pomeni prejeto
priznanje?
Priznanja nisem pričakoval. Ko je bil
podan predlog na občnem zboru
društva in ko je dobil podporo, sem
čutil, da društvo ceni moje delo. Ko
pa je predlog doživel še podporo
občinske komisije in kasneje občinskega sveta, sem spoznal, da je moje
delo in delo društva ter aktivnosti v
preteklih desetletjih imelo tudi širši
smisel in odmev. Prav prijetno sem
bil presenečen, ko se je na podelitvi
zbralo tako lepo število občanov,
ki so mi stisnili roko in čestitali za
opravljeno delo. Prejem zlatega priznanja pa pomeni tudi obveznost
za dobro aktivno delo v prihodnje,
kolikor ga bom lahko zmogel glede
na svoja leta.
V utemeljitvi priznanja smo slišali
za številne dosežke in zasluge. Kaj
pa za vas pomeni največji uspeh?
vedno znova presenetijo naravne
lepote, pa tudi družba planincev
je prijetna.
Kakšne načrte ima PD Škofja Loka
v prihodnje?
V društvu se bomo še naprej trudili, da bomo s svojim imetjem
dobro gospodarili in ohranjali
visoko raven dejavnosti članstva
na vseh področjih. Posebej se
bomo prizadevali za vključevanje čim večjega števila mladih,
saj slednji pomenijo prihodnost
društva.
Klavdija Škrbo Karabegović
Zlati grb Občine Škofja Loka za leto 2013 je prejel Jože Stanonik.
(Foto: K. Š. K.)
obdobjih – letom, zdravju in kondiciji primerno. Rad imam naravo,
planinsko okolje, v katerem me
Kot najbolj pozitiven dosežek
bi ocenil to, da smo v Škofji Loki
uvedli igranje rokometa in da je ta
naletel na dober odziv pri mladih
in se obdržal v isti kvaliteti vse do
zdaj. Sicer so bili vzponi in padci,
vendar je dobrih rezultatov veliko
več in na te smo lahko v loški sredini ponosni.
Potem je tu področje planinstva, na katerem aktivno delujem preko štirideset let in kjer mi
je bila zaupana naloga vodenja
društva, kar opravljam že 28 let. V
tem času smo postopno in temeljito obnovili Dom na Lubniku ter
zgradili in kasneje obnovili Kočo
na Blegošu. Obe sta popolnoma
komunalno opremljeni z dobro
ponudbo in dobrimi poslovnimi
rezultati. Zahvala za to gre predvsem dobrim sodelavcem, ki jih
imamo na obeh postojankah, in
politiki zmernih cen, ki prav tako
vpliva na lep obisk. Posebej bi
tu omenil Lubnikarje in Blegoške
korenine, ki veliko prispevajo k
obisku obeh planinskih postojank.
Pomemben dosežek je tudi to, da
smo za dejavnost društva kupili
lastne prostore.
Radi imate vse vrste športa in v
številnih ste prav tako aktivni,
a na prvem mestu daleč pred
ostalimi ostaja planinstvo. Zakaj?
Za planinstvo in pohodništvo sem
se odločil predvsem zato, ker si
lahko aktiven v vseh življenjskih
13
Avgust 2013
Kako lahko pomagamo sami?
Čeprav smo že vsi naveličani nenehnega govorjenja o krizi, pa je dejstvo, da je ne glede na nizko brezposelnost v
Škofji Loki v primerjavi z ostalimi kraji po Sloveniji ta prizadela tudi naše občane. Vedno več jih, žal, potrebuje pomoč.
Tudi sami lahko pomagamo, ne nujno materialno. Dobrodošla bo vsakršna pomoč.
Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Škofja
Loka
Kot so dejali na OZRK Škofja Loka,
od materialnih stvari trenutno najbolj potrebujejo prašek in šolske
potrebščine. »Dobrodošla je hrana,
saj so potrebe tistih, ki pomoč potrebujejo, vedno večje. Veseli bi
bili tudi kakšne finančne donacije,
saj je prosilcev za plačilo položnic
v zadnjem času vedno več. Na žalost ne moremo vsem ugoditi, ker
smo tudi mi finančno omejeni. Ob
tem nam zelo veliko pomagajo
naše krajevne organizacije Rdečega
križa,« je povedala sekretarka OZRK
Škofja Loka Fani Mikš.
Oblačila in obutev lahko občani
oddajo v režo na vratih skladišča
v vojašnici. V Rdečem križu prosijo, če čevlje zavijete v manjše
pakete, da ob oddaji ne umažejo
oblačila. Reža je odprta stalno od
ponedeljka zjutraj od 8. ure do
petka do 12. ure. Sprejemajo vsa
oblačila, še posebno pa so dobrodošle večje konfekcijske številke.
Oblačila in obutev naj bodo čista in
še vedno uporabna. Raznih kosov
pohištva ne sprejemajo na zalogo.
Če karkoli potrebujejo, objavijo na
spletni strani ali preko Radia Sora.
Hrano lahko občani oddajo v
skladišču v času odprtosti, in sicer
vsako prvo sredo v mesecu od 8.
do 12. ure ter od 15.30 do 16.30 ure,
ostale srede pa od 11. do 11.30 ure
in od 16. do 16.30 ure. Zaradi letnih
dopustov v avgustu prosijo, da jih
predhodno pokličete na telefon
04/51 70 650.
Šolske potrebščine, ki so jih uspeli zbrati
v Župnijski Karitas Škofja Loka.
»V času poletnih počitnic
bomo na morje odpeljali več kot
sto otrok. Da bi staršem prihranili
stroške letovanja in čim večjemu
številu otrok nudili brezplačno
letovanje, smo se za finančno in
materialno pomoč obrnili na škofjeloška podjetja, občine in naše
krajevne organizacije. Vsem, ki so
se odzvali in nam namenili pomoč,
se najlepše zahvaljujemo,« se je
zahvalila Mikševa.
živi na nekoliko odmaknjenem območju in si ne more privoščiti izletov.
»Zbiramo tudi uporabna oblačila
in obutev, in sicer takšna, da bi jih
vsak od nas še oblekel oziroma obul.
Vedno potrebujemo otroška oblačila, premalo pa imamo tudi moških
športnih oblačil in obutve. Zelo smo
veseli moških bund. In seveda igrač,
ki izredno razveselijo naše najmlajše,« je povedal Mur. Zbirajo še plenice za otroke in odrasle, otroško
opremo, ortopedske pripomočke
za odrasle, delujočo belo tehniko
(predvsem pralne stroje, hladilnike
in štedilnike), manjše garderobne
omare, enojne postelje in jogije.
Zelo iskani so kakršnikoli elementi
za ogrevanje, še posebno štedilniki
na drva. Oblačila in opremo lahko
oddate v skladišču na Blaževi ulici
12 (nunski samostan) vsako delovno
sredo med 16. in 17. uro.
»Izredno smo veseli tudi zapakirane hrane in pralnega praška.
Župnijska Karitas Škofja
Loka
Tudi tajnik Župnijske Karitas Škofja
Loka Milan Mur je dejal, da trenutno
najbolj potrebujejo šolske potrebščine, čeprav je njihovo zbiranje
aktualno preko celega leta. Pri tem
je Mur pohvalil izreden odziv škofjeloških osnovnih šol, ki pomagajo
pri akciji 'Podari zvezek'. Veseli so
tudi večjih otroških igral. Tako so
zbirali zunanja igrala za družino, ki
14
Pozna se namreč, da je na vseh
področjih manj pomoči. Trudimo se
sicer, da naši prosilci tega ne čutijo,
a dejstvo je, da dobimo vedno manj
hrane in posledično moramo več
sredstev nameniti za njen nakup,«
je dejal Mur. Hrano lahko oddate
v prostorih na Mestnem trgu 38.
»Najraje vidimo, če nam oblačila,
opremo, hrano in podobno naši
darovalci prinesejo sami, vendar
to ni ovira. Tudi naši prostovoljci
bodo uredili prevzem. Pokličite nas
na telefon 04/512 33 00 ali pišite na
e-naslov karitas.skofjaloka@volja.
net,« je dal napotke Mur.
Posamezniki lahko pomagajo
tudi s svojim delom. Na škofjeloškem Karitasu so veseli vseh prostovoljcev, saj raznolikega dela ne
manjka. Pomagajo lahko v skladišču, pri pisarniških delih, veseli
so učne pomoči tako za otroke
kot za starejše, primanjkuje jim
prostovoljcev za družabništvo in
obiskovanje starejših, vedno potrebujejo prostovoljce, ki poskrbijo
za prevoz in razlaganje opreme, za
sestavljanje pohištva, hišna opravila … Pomagate lahko tudi pri organizaciji in izvedbi akcij itd. Možnosti
za pomoč in človekoljubno delo
pri škofjeloškem Karitasu je veliko.
Tako pri škofjeloškem Rdečem križu kot pri Karitasu bodo
veseli vaše pomoči, materialne in/ali nematerialne. Številni
vam bodo hvaležni … Lepšega
plačila ni.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
Dobimo se ob pol desetih
Ravno pravšnja ura, da se počitnikarji od prvega do petega razreda dobro naspijo, pojedo najpomembnejši obrok
dneva, nato pa se zberejo pred OŠ Ivana Groharja v Podlubniku ali pa OŠ Cvetka Golarja na Trati.
Letos je škofjeloško društvo prijateljev mladine v sodelovanju z društvi
in ustanovami iz bližnje okolice že
devetnajstič pripravilo počitniški
program, ki so ga poimenovali kar
po uri začetka dnevnega dogajanja.
V Škofji Loki so otroci imeli možnost
zabavno preživeti velik del počitnic,
saj so se od 1. julija do 14. avgusta
lahko udeležili različnih počitniških
dejavnosti. Na Trati je bil program
nekoliko krajši, a nič manj raznolik,
potekal pa je do konca julija. Torej
pet dni zabave na teden po tri ure
dnevno ne glede na vreme. Delavnice so bile za vse udeležence brezplačne, za finančno plat so poskrbeli
različni donatorji in sponzorji ter
Občina Škofja Loka.
Jelka Jelovšek iz Društva prijateljev mladine Škofja Loka je z
obiskom zelo zadovoljna, saj so
imeli dnevno v vsaki skupini več
kot štirideset otrok. »Tako pred devetnajstimi leti kot danes so otroci
v času poletnih počitnic velikokrat
prepuščeni samim sebi. Projekt
Dobimo se ob pol desetih ponuja
dejavnosti, ki so primerno sproščujoče za čas počitnic, zanimive
in prilagojene otrokom. Slednjim
veliko pomeni tudi možnost druženja in preživljanja počitniških dni s
prijatelji ob aktivnostih, prilagojenih
prav njim. Novost letošnjega leta je
vzpostavitev spletne strani društva,
na kateri je tudi program dejavnosti, ki se odvijajo v okviru projekta
(http://dpm-skofjaloka.envo.si/).«
Kaj vse počitniški projekt ponuja
otrokom? Program je sestavljen iz
različnih dejavnosti, ki vključujejo
športno-rekreativne in družabne
igre, delavnice v knjižnici, muzejske
in ustvarjalne delavnice ter delavnice s taborniki. Delavnice pripravijo
in izvedejo tudi zaposleni v škofjeloški knjižnici, v Loškem muzeju, v
Centru rokodelskih dejavnosti DUO,
zavzeto pa pomagajo še taborniki iz
Rodu svobodnega Kamnitnika. Le
kdo se ne bi tabornikom pridružil pri
različnih kvizih, pri lovu na lisico in
pri kurjenju taborniškega ognja, na
Nasmejani otroški obrazi ob koncu ustvarjalne delavnice
katerem se spečejo najboljše hrenovke? V Loškem muzeju so otroci
uživali ob pletenju zapestnice na
star način in pri izdelovanju lastnega
grba. V knjižnici so pokazali veliko
zanimanja za knjige, v katerih so
lahko našli tudi nekaj idej za kasnejše ustvarjanje knjižnih kazalk.
Všeč jim je bilo, da so lahko s tem
prispevali k ureditvi nove knjižnice, saj so eno kazalko naredili za
domov, eno pa so podarili knjižnici.
Na otroških rokodelskih ustvarjalnih
delavnicah v Centru DUO, ki bodo
potekale v avgustu, bodo otroci
zašili lubniškega škrata in izdelali
škratkovo deželo.
»Glavne zasluge za uspeh projek-
15
ta gredo mentorjem delavnic – Maji
Dobrajc, Marku Karničarju, Emi
Lukan, Jaku Šiberletu in Juretu
Šinku. Mentorji so tisti, ki poskrbijo
za dejavnosti in ustvarjajo prijetno
okolje, v katerem se otroci dobro
počutijo. Odraz njihovega dela je
tudi dobra obiskanost delavnic. Dejavnosti ne bi uspeli organizirati brez
sodelovanja z osnovnimi šolami, ki
nam omogočajo uporabo telovadnic, Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja
Loka, Muzeja Škofja Loka, tabornikov
Rodu svobodnega Kamnitnika in
Centra DUO, ki sodelujejo z delavnicami,« se je ob skorajšnjem zaključku
projekta vsem sodelujočim zahvalila
Jelka Jelovšek. Barbara Tušek
Avgust 2013
Pomen blagovnih znamk v turizmu
Mesec junij je v Škofji Loki tradicionalno prazničen. V njem se zvrsti lepo število raznovrstnih prireditev, ki privabijo
domačine, pa tudi turiste od drugod. Popestritev junijskih dogajanj je bila tudi mednarodna konferenca,
ki je govorila prav o mestnem turizmu.
Občina Škofja Loka je v okviru programa Evropa za državljane gostila
drugo mednarodno konferenco
projekta SEN-ACT z naslovom 'Dediščina preteklosti kot osnova za
razvoj mestnega turizma'. Poleg
nje so kot nosilci sodelovali še
Fakulteta za turistične študije – Turistica, Fakulteta za humanistične
študije, Visoka šola za hotelirstvo
in turizem Bled, Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Društvo
upokojencev Škofja Loka. Gostili
so preko deset partnerskih mest
in raziskovalnih institucij.
»Program je bil zastavljen tako,
da smo predstavili sodelovanje
partnerskih mest pri projektu, pri
čemer smo izpostavili predvsem
medgeneracijsko sodelovanje in
prostovoljstvo ter kako se posamezniki in društva udejstvujejo
pri oživitvi mest. Predstavili smo
Bralnico na vrtu Sokolskega doma
in sodelovanje z Marinkino knjižnico, ki deluje v okviru izredno aktivnega Društva upokojencev Škofja
Loka. Razvejano mrežo na področju medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in turizma je
predstavila tudi naša pobratena
belgijska občina Maasmecheln
in dala dobre ideje tudi drugim
sodelujočim pri projektu,« je na
začetku povedala vodja projekta in organizacije mag. Andreja
Ravnihar Megušar.
Prof. dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije – Turistica je na zanimivem predavanju
poudarila, kako je turizem stroka,
pravzaprav gospodarska dejavnost,
ki se je je treba lotiti profesionalno.
Razložila je pomen turističnih destinacij in njihovih blagovnih znamk.
Mag. Janez Damjan z Visoke šole
za hotelirstvo in turizem Bled pa je
predstavil, kakšen bi bil potencial
škofjeloške blagovne znamke. V
mislih je imel predvsem loškega
zamorca, kot možnost pa tudi Groharjevega Sejalca. Podal je vprašanje, po čem so prepoznavni Idrija,
Ptuj in Piran ter nenazadnje Škofja
Loka. Pri slednji je dobil več odgovorov, kar po njegovem mnenju
sicer ni nič narobe, poudaril pa je,
da se mora Loka odločiti, kaj bo
njena glavna blagovna znamka,
na kateri bo gradila svojo podobo.
Sladice 'loški zamorec', ki jih je pripravil kuharski mojster
Andrej Goljat. (Foto: K. Š. K.)
Pri razvoju blagovne znamke morajo akterji biti enotni in delovati
povezovalno. »Kako so enotni in
kako dobro sodelujejo, pa so nam s
primeri dobrih praks pokazali gostje
iz Idrije in Ptuja,« je dodala Ravnihar
Megušarjeva.
Ena od zanimivih aplikacij
razvijanja blagovne znamke je
bila predstavitev sladice 'loški
zamorec', ki jo je pripravil kuhar-
ski mojster Andrej Goljat. Vodja
projekta Škofjeloški pasijon 2009
Romana Bohinc je opozorila na
omenjeni pasijon s preko tisoč
prostovoljci, ki je prepoznavna
blagovna znamka Škofje Loke.
Dotaknila se je možnosti njenega
razvoja, še posebno, če pasijonu
uspe uvrstitev na Unescov seznam
nesnovne svetovne dediščine.
Klavdija Škrbo Karabegović
Turisti zadovoljni s prijaznostjo
Škofja Loka je turistično zanimivo mesto. V večini primerov gre sicer za turiste, ki se odločijo za kratkotrajni obisk
srednjeveške lepotice. Navdušeni so nad prijaznostjo in prisrčnostjo mesta.
Kot je dejal strokovni sodelavec Turističnega društva Škofja Loka Marko Pleško, tudi
letos beležijo največ turistov
iz evropskih držav. »Čutiti je
nekoliko večji porast turistov s
špansko govorečega področja,
tudi Izraelcev je precej, nekaj
jih je bilo iz Moldavije itd. Poleg
tega imamo sklenjeno pogodbo z ameriško turistično agencijo, ki na leto v Škofjo Loko
pripelje približno trideset skupin,« je še dejal Pleško. Pogosti
obiskovalci mesta na sotočju
dveh Sor so tudi Nizozemci, ki
so navdušeni nad prospektom
Škofje Loke v nizozemskem
jeziku, za kar ima, kot pravi
Pleško, največ zaslug Jef Albrechts iz pobratenega mesta
Turistično društvo Škofja Loka na Mestnem trgu (Foto: K. Š. K.)
Maasmecheln. Sicer je omenjeni
prospekt 'Sprehodi po mestu
in okolici' dostopen v sedmih
jezikovnih različicah, ker pa je v
primerjavi z lanskim letom večji
obisk rusko govorečih turistov, v
Turističnem društvu Škofja Loka
razmišljajo, da bi pripravili prospekt tudi v ruskem jeziku.
»Turiste zanima predvsem staro
mestno jedro in zgodovina mesta,
večina pa pride na kratek obisk,
16
in sicer za nekaj ur. Turisti pohvalijo prijaznost in prisrčnost
mesta, predvsem tisti, ki v Loko
pridejo prvič,« je povedal Pleško
in dodal, da si želijo več stacionarnega turizma.
Turistično društvo na Mestnem trgu poleg obilo koristnih
informacij turistom ponuja tudi
veliko izdelkov domače umetnostne obrti. Turisti segajo
predvsem po drobnih spominkih, kot so magneti, razglednice
in kruhki ter različni simboli Slovenije in Škofje Loke, pri čemer
je zelo priljubljen loški zamorec.
Za nakup izdelkov domače umetnostne obrti pa se odločajo
predvsem domačini, in sicer jih
zelo radi kupujejo za darila.
Klavdija Škrbo Karabegović
NOVO!
Avgust 2013
V sozvočju s srednjeveško in baročno
podobo mesta
Do konca maja so bili v Sokolskem domu na ogled postavljene natečajne rešitve za ureditev odprtih javnih površin
starega mestnega jedra Škofje Loke in ureditev obrežja obeh Sor. Prvo nagrado je prejel elaborat iz
Ravnikar Potokar arhitekturnega biroja.
Omenjeni elaborat je prejel prvo
nagrado za naslednje sklope:
odprte javne površine starega
mestnega jedra, odprte javne
površine grajskega kompleksa
in ureditev obrežja obeh Sor ter
priznanje za del ob Blaževi ulici
in kopalno območje ob Puštalu.
Kot je večkrat poudaril Robert
Potokar, zmagovalna rešitev nikakor ni bilo delo posameznika, temveč dobre ekipe – poleg
zaposlenih v arhitekturnem biroju je sodelovala še krajinska
arhitektka. Za urbano opremo,
ki je rešitvi dala piko na i, pa je
poskrbel domači Studio Miklavc. Pri tem velja povedati,
da je tudi Potokar tesno povezan
s srednjeveško lepotico, saj je
v njej preživel svoja otroška in
študentska leta, zato mu je bil
projekt tudi osebni izziv.
Predsednica ocenjevalne komisije izr. prof. Maruša Zorec je
pohvalila vse prispele predloge
in dejala, kako vsak od njih ponuja kakšno zanimivo rešitev, a
da zmagovalni prinaša celovit
pristop in odlično ujame pravo
mero med novim in starim. »Zmagovalna rešitev je v sozvočju s
srednjeveško in baročno podobo
mesta. V prostor vnaša dva nova
prostorska koncepta – Pravljično
Loko in koncept urbane Forma
vive. Glavna odlika elaborata je
zadržan pristop tako v urbanih
kot krajinskih ambientih, novi
posegi se subtilno vklapljajo v obstoječ prostorski kontekst. Rešitev
je preprosta, a s premišljenimi
prostorskimi poudarki. Elaborat
prinaša v območje obravnave
dobre rešitve, ki nadgrajujejo
kvalitetno in občutljivo območje starega mestnega jedra ter
odnos do njegove neposredne
okolice,« je med drugim zapisala
ocenjevalna komisija.
Glavno vodilo ekipe zmagovalne rešitve je bilo torej ravnovesje
med modernimi novimi elementi
ter srednjeveško in baročno podobo mesta. Posebnost, na katero
je opozoril Potokar, je 'črna in ne
rdeča nit'. »In sicer je kovano železo reinterpretirano v tleh. Iz teh
črnih linij pa zraste urbana oprema,« je zanimivo zgodbo pojasnil
Potokar.
V nadaljevanju natančneje
predstavljamo posamezne sklope zmagovalne rešitve.
vesa in obstoječi vodnjak. Osnova
tlaka so granitne kocke v dveh
dimenzijah, vanjo so vpeti tanki
kovinski pasovi. Izčiščen prostor
Cankarjevega trga dopolnjuje bronast relief mesta nad stopnicami,
v vogalu na severnem delu trga
predvidi novo lipo, s katero zapolni
prazen, nedefiniran prostor.
Zmagovalna rešitev Spodnji trg
ureja z enosmernim prometom
in enotno tlakovano površino iz
granitnih plošč. Na prostoru pred
Odprte javne površine starega mestnega jedra
Ureditev Mestnega trga ustvarja
ustrezno podlago srednjeveški
urbani dediščini. Prostor zalije z
enotnim tlakom, ki dobi gostejšo
strukturo na robovih, v liniji nekdanjih pločnikov, kamnite predpražnike pred hišami in zgoščeno
strukturo kovinskih črt v pasu, ki
povezuje Kužno znamenje, dre-
18
Kaščo predvideva ureditev trga s
tremi drevesi, ki v prostoru ustvarijo nov rob in merilo. Z diskretnimi
poudarki izpostavlja posebne prostore na Spodnjem trgu – ob lipi in
vodnjaku. Na stičišču Spodnjega
trga in Pepetovega klanca predvideva ureditev manjšega trga.
Zasnova urbane opreme ima
jasen koncept, ki oblikovno poveže vse elemente urbane opreme,
od pasov v tlaku, talnih oznak,
klopi, količkov, obrob za drevesa
Avgust 2013
Kopalno območje v Puštalu
Parkovna ureditev s posameznimi
skupinami dreves in posamičnim
drevjem ohranja odprtost prostora, a ga obenem ustrezno členi na
podenote. Predlog ohranja travnate površine, za ležanje so v prostor
umeščene lesene in delno kamnite
do košev za smeti in svetil. Koncept, oblikovanje in izbor materialov so bili med vsemi elaborati
prepoznani kot najkvalitetnejši.
Avtorji izčistijo neposredno okolico gradu in jo z grajskim parkom
povežejo s tlakovano ploščadjo.
Odprte javne površine
grajskega kompleksa
Rešitev predlaga sprehajalno pot
na levem bregu Selške Sore med
brvjo Novi svet in do mosta pred
Šeširjem. Prav tako predvidi nove
dostope do vode. Tudi pri oblikovanju bregov ob območju klavnice
avtorje vodi zadržan pristop, ki
izpostavlja poglede na reko, ureditev na območju sotočja pa zasnuje
na razbiranju kvalitet okoliškega
prostora.
Elaborat ureja grajski trg z enotnim
tlakom, v katerem se ponovno
pojavlja ritem kovinskih črt, v ta
ritem vpenja strukturo novih luči
ob obodu nekdanjega grajskega stolpa. Prostor dvorišča preko
nove klančine poveže s parkovno ureditvijo. Parkovna ureditev
po mnenju žirije predstavlja najustreznejšo rešitev med vsemi
prispelimi natečajnimi rešitvami.
Zasnova upošteva zgodovinska
izhodišča in izoblikovanost terena,
naslanja pa se tudi na preprostost
vzdrževanja. Park sestavljajo štirje
smiselno povezani deli. V nekdanjo os je postavljen slivov vrt,
kar vzpostavi ustrezno razmerje z
obstoječim zavarovanim lipovim
drevoredom. Ob obzidju dodaja še
dišeči vrt, ohranja pa tudi območje
amfiteatra, kamor postavi paviljon.
Ureditev obrežja obeh Sor
Del ob Blaževi ulici
Za Blaževo ulico rešitev predvideva oblikovanje enotnega objekta
z dvokapno streho, z gostinskim
lokalom in mladinskim centrom.
Območje Pogorišča na Pepetovem klancu
Predlog ureditve Pogorišča na Pepetovem klancu predvideva dvoetažno garažno ploščad z novim,
prečno postavljenim objektom.
19
ploščadi. V območje kopališča je
postavljen zabojnik, dvignjen nad
nivo terena. Objekti so premični in
se lahko pozimi začasno odstranijo. Nad jezom rešitev umešča
dodatno brv.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
17. geografski raziskovalni tabor
Društvo mladih geografov Slovenije je letos organiziralo že 17. geografski raziskovalni tabor, ki je tokrat potekal
v škofjeloški občini pod geslom 'Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa'.
Tabor se je pričel 6. julija v popoldanskih urah s prihodom udeležencev in nastanitvijo v podružnični osnovni šoli v Retečah. Prvi
večer je bil posvečen spoznavanju,
saj se je tabora poleg štirih organizatorjev udeležilo še 26 študentov
geografije od prvega letnika dodiplomskega študija do drugega
letnika magistrskega študija. Raziskovalno delo v času tabora je bilo
razdeljeno na dva dela. Začelo se
je z dvema strokovnima ekskurzijama, nato pa je sledilo delo po
raziskovalnih delavnicah.
Strokovni ekskurziji
V nadaljevanju sta bili organizirani
strokovni ekskurziji z namenom,
da bi se udeleženci tabora, ki prihajajo iz različnih delov Slovenije,
pobliže spoznali z osnovnimi značilnostmi občine. V nedeljo je tako
potekala družbenogeografska ekskurzija pod vodstvom Marjana
Luževiča, upokojenega profesorja
geografije in nekdanjega ravnatelja Gimnazije Škofja Loka. Predstavljene so bile osnovne geografske
značilnosti občine in njene okolice.
Med drugim so si udeleženci tabora ogledali industrijsko cono na
Trati, gradnjo poljanske obvoznice,
ureditev osrednjega dela mesta
(Spodnji in Mestni trg), smučarsko
središče Stari vrh in dvorec Visoko
ter spoznali značilnosti kmetijstva
in kolonizacije tega dela Slovenije.
Udeleženci geografskega tabora so s Svetega Ožbolta imeli dober pregled na območje
škofjeloške občine. (Foto: M. Luževič)
V ponedeljek je potekala fizičnogeografska ekskurzija, ki sta jo
vodila profesor dr. Karel Natek z
Oddelka za geografijo Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani in
absolvent geologije Rok Brajkovič. Na ekskurziji so se pobližje
spoznali s problematiko poplav
in zemeljskih plazov. Pregledali
so različne dele občine in poiskali
dejavnike za določeno stopnjo
ogroženosti pred naravnimi nesrečami. Na območju Lubnika je Rok
Brajkovič predstavil podroben geološki pregled in razvoj območja.
tabora je delo potekalo v štirih
tematskih delavnicah. Prva delavnica se je ukvarjala z lokalno
oskrbo s hrano v škofjeloški občini.
Najprej so izvedli analizo kmetijske
dejavnosti in pregledali ukrepe lokalnih akterjev. Udeleženci tabora
so stopili v stik z javnimi ustanovami in se pozanimali o deležu
in izvoru hrane za zelena javna
naročila. Pregledali so katalog po-
OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA
PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI
Pozirno
Delo po delavnicah
V drugem delu raziskovalnega
nudnikov pridelkov in izdelkov iz
škofjeloškega območja. Sinteza je
pokazala, da visoko produktivno
kmetijstvo na preučevanem območju predvsem zaradi naravnih
danosti ni mogoče, zato je ponudba lokalno pridelane hrane
nižja od pričakovane. Kljub temu
se zadnje čase izvaja veliko dokaj
uspešnih projektov, ki povezujejo območje škofjeloške upravne
Knape
Ševlje
Forme
Bukovica
Praprotno
Zg. Luša
Sv. Duh
Pevno
Sv. Tomaž
Vešter Trnje
Trnje
Virlog
Grenc
Binkelj
Gabrovo
Breznica pod Lubnikom
Trata
Reteče
Draga
Gabrk
Škofja Loka
Na Logu
±
0
So
ra
500
0
1,000
m
stanje l. 1985
Kartografska podlaga: GURS, 2013
Kartografija: Simon Koblar, Miha Brkinjač
Viri: Franciscejski kataster, 1825;
Kataster stavb, 2013; Register nepremičnin, 2013
stanje l. 2013
17. geografski raziskovalni tabor, Škofja Loka, julij 2013
1
±
Sv. Ožbolt
2
3
km
Pasja ravan (1020)
Tveganje za pojav zemeljskih plazov
zelo nizko tveganje
zemeljski plazovi
Namenska raba prostora
nizko tveganje
Faze prostorskega razvoja naselja Škofja Loka z okolico
stanje l. 1945
Pungert
Zminec
Stara Loka
stanje l. 1825
Sv. Duh
Virmaše
Trata
Stara LokaVincarje
Suha Lipica
Puštal
Stari vrh (1217)
Virmaše
Dorfarje
srednje tveganje
visoko tveganje
zelo visoko tveganje
20
Tošč (1021)
17. geografski raziskovalni tabor
Škofja Loka, julij 2013
območja stavb
Kartografska podlaga: GURS, 2013
Kartografija: Perkon, Klemenčič, Seifert, Glojek, Vidgaj, Koblar
Viri: Beguš in sod., 2013; Občina Škofja Loka, 2013
Avgust 2013
enote. Lokalna akcijska skupina
Loškega pogorja in Razvojna
agencija Sora sta lansirali mnogo
uspešnih projektov: Ko vem, kaj
jem; Okusi loškega podeželja;
Moj eko vrt in blagovno znamko
Babica Jerca in dedek Jaka – naravni izdelki iz škofjeloških hribov.
K spodbujanju uporabe lokalno
pridelane hrane veliko prispeva
tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Škofja Loka z Loško mlekarno,
Loškimi mesninami in Domačim
kotičkom v svoji trgovini. Svoje
prispevata tudi Ekološka tržnica
in tržnica Škofja Loka ter Ekološka
trgovina.
Druga delavnica se je ukvarjala
z naravnimi nesrečami v škofjeloški občini s posebnim poudarkom
na poplavah in zemeljskih plazovih. Za začetek so od občine
pridobili karte ogroženosti pred
poplavami in plazovi, ki so bile
podlaga za nadaljnje delo.
Nato so pregledali stanje nekaterih ogroženih območij na terenu
in morebitne sanacijske ukrepe. S
pomočjo najnovejšega katastra
stavb iz leta 2013 so izračunali število stavb in prebivalcev, ki živijo
na območju, ogroženim bodisi
zaradi zemeljskih plazov bodisi
zaradi poplav, in starost stavb,
zgrajenih na teh območjih. Analiza
je pokazala, da je bila večina ogroženih zgradb zgrajena po drugi
svetovni vojni. Ugotovili so, da
so obstoječe karte ogroženosti
občine pred zemeljskimi plazovi
dober prikaz dejanskega stanja
na terenu, da v škofjeloški občini
hudourniške poplave povzročajo
najvišjo stopnjo ogroženosti in da
namenska raba prostora predvideva širjenje stavbnih zemljišč na
poplavna območja, kar bo ogroženost prebivalstva še dodatno
povečalo.
Tretja delavnica je preučevala
geografski vidik prostorskega širjenja mesta Škofja Loka. Zastavili
so si hipotezo, da se je naselje
Škofja Loka skozi stoletje prostorsko širilo ob prometnicah in
se sčasoma z okoliškimi naselji
zraslo v prostorsko in funkcijsko
povezano urbano aglomeracijo.
V raziskavo so vključili območje
naselja Škofja Loka in okoliških
naselij Puštal, Vincarje, Vešter,
Trnje, Binkelj, Stara Loka, Virlog, Grenc, Sv. Duh, Virmaše in
Trata. S pomočjo literature so
prostorsko širjenje razdelili na
štiri obdobja: freisinško obdobje
(10. stoletje–prva polovica 19.
stoletja), obdobje začetka razvo-
ja industrije (druga polovica 19.
stoletja–konec 2. svetovne vojne),
socialistično obdobje (konec 2.
svetovne vojne–osemdeseta leta
20. stoletja) in prehod v tržno
gospodarstvo (osemdeseta leta
20. stol.–danes). Za štiri časovne
preseke so bile za lažjo predstavo
izdelane karte. Za lažjo prostorsko
predstavo je bila izdelana tudi videoanimacija, ki prikazuje širjenje
poselitve skozi različna obdobja.
Zadnja delavnica se je ukvarjala s trajnostno ureditvijo prometa
v škofjeloški občini. Glavni poudarek je bil na mehki mobilnosti
(uporabi koles, hoji) in uporabi
javnega potniškega prometa.
Člani delavnice so se s kolesom
odpravili na teren, saj so tako
najlažje pregledali obstoječe kolesarske poti in njihovo stanje.
Preverili so tudi opremljenost javnih ustanov in podjetij s stojali za
kolesa in vse zbrane podatke prikazali s sintezno karto. Rezultati
kažejo, da je kolesarska infrastruktura na določenih mestih izredno
pomanjkljiva, mnoge ustanove
nimajo zadostnega števila stojal
za kolesa, ponekod pa teh sploh
ni. V nadaljevanju so izvedli krajšo
anketo med prebivalci, s katero
so pridobili podatke o prevladujočem načinu prevoza v občini
(kolo, avtomobil, vlak, avtobus)
in vzrokih za manjšo uporabo
trajnostnih oblik mobilnosti (kolo,
avtobus). Rezultati ankete so pokazali, da se večina kolesarjev
vozi na krajše razdalje in da se
zaradi pomanjkljive kolesarske
infrastrukture med kolesarjenjem
počutijo ogrožene. Veliko anketirancev meni, da je vozovnica za
medkrajevni avtobus predraga in
si želijo več linij, ki bi mesto Škofja
Loka povezovale s Poljansko in
Selško dolino ter Ljubljano, in
ponovno vzpostavitev linije na
Grenc. Rezultati ankete so prikazali le mnenje anketirancev, ki
ni vedno strokovno utemeljeno,
zato je pred upoštevanjem njihovih predlogov treba izvesti še
strokovne analize predlaganih
ukrepov in rešitev. Spodbujanje
s strani občine v obliki projekta
'Loško je ekološko' se je izkazalo
za zelo učinkovito, saj so se potovalne navade prebivalcev občine
do določene mere že spremenile, kar dokazuje tudi pogostejša
uporaba avtobusa.
OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA
PRED 100–LETNIMI POLAVAMI
Se
lš
ka
S
or
a
Bukovica
Sv. Duh
Stari vrh (1217)
Lubnik (1025)
Škofja Loka
So
ra
Reteče
Brode
s ka S
Poljan
0
1
±
2
3
km
ora
Pasja ravan (1020)
Tošč (1021)
preostala nevarnost Namenska raba prostora
17. geografski raziskovalni tabor
Škofja Loka, julij 2013
območja stavb
velika nevarnost
srednja nevarnost Kartografska podlaga: GURS, 2013
Kartografija: Perkon, Klemenčič, Seifert, Glojek, Vidgaj, Koblar.
majhna nevarnost
Viri: Garzarolli, H., 2013; Občina Škofja Loka, 2013
potekala javna predstavitev delnih rezultatov dela vseh delavnic
in celotnega raziskovalnega tabora. Po predstavitvi je potekala diskusija, ki bo udeležencem
tabora pomagala pri oblikovanju
končnih ugotovitev njihovega
raziskovalnega dela. V začetku
oktobra jih čaka še ena javna
predstavitev, in sicer v okviru
tradicionalnega zborovanja slovenskih geografov, ki bo tokrat
potekalo na Bledu.
Končen rezultat 17. geografskega raziskovalnega tabora bo
tiskani zbornik, ki bo izdan v začetku prihodnjega leta. Zbornik
bo na približno dvesto barvnih
straneh vseboval izsledke raziskovalnih delavnic in petnajst
strokovnih člankov z geografsko
vsebino, od naravnogeografskih
Predstavitev rezultatov in
izdaja zbornika
13. julija je v Sokolskem domu
21
in družbenogeografskih značilnosti, stanja okolja, gospodarskih
panog in zgodovinskega razvoja
območja do pregleda naravne in
kulturne dediščine. Članki bodo
tudi strokovno pregledani in lektorirani.
Zbornik bodo prejeli vsi udeleženci tabora in ustanove, ki so
pomagale pri izvedbi projekta.
Prav tako ga bodo prejele vse loške
knjižnice, tako bo dostopen tudi
širši javnosti. Organizatorji tabora
se na tem mestu še enkrat zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali
pri izvedbi projekta. Dodatne informacije o slednjem dobite na:
skofja.loka.2013@gmail.com.
Maja Gostenčnik,
Alenka Jelen,
Simon Koblar,
Valentina Pajk
Avgust 2013
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Na obisku pri županu Milanu Čadežu
Julija je občinski utrip zaznamovalo kar nekaj pomembnih dogodkov: 1. julija so bili na obisku na slovenskem konzulatu v Celovcu, kjer so se predstavili lokalni pridelovalci hrane, 13. julija so gasilci s Trebije praznovali osemdeseto
obletnico delovanja, 20. julija pa je potekala že tradicionalna kolesarska dirka na Stari vrh.
Gradnja gorenjevaške obvoznice
je tik pred vrati. Boste z deli začeli
še letos?
Imamo že pravnomočno izbranega izvajalca, čakamo le še na
pravnomočno gradbeno dovoljenje. Za projekt so pridobljena
evropska sredstva, 90.000 evrov
pa bomo prispevali iz občinskih
sredstev za gradnjo pločnikov in
javne razsvetljave.
Gradilo pa se bo tudi proti Trebiji?
Za gradnjo kanalizacije v tej smeri
imamo že pridobljeno gradbeno
dovoljenje. Zgradili bomo sedem
kilometrov primarnega kanala od
Gorenje vasi, preko Hotavelj in
Podgore do Trebije s tremi vmesnimi črpališči in tri kilometre
sekundarnega kanala. Samo gradnja primarnega kanala znaša 1,2
milijona evrov, investicija pa mora
biti zaključena v prihodnjem letu.
Naj ob tem dodam, da bo 76 odstotkov investicije sofinancirane iz
kohezijskega sklada in prispevka
države, ostalo pa bomo morali
prispevati sami. Celoten sistem
se navezuje na čistilno napravo
v Gorenji vasi. Tudi njena širitev
je v polnem teku. Gradijo se tudi
vodovodni podsistemi na relaciji
Trebija–Podgora, Trebija–Gorenja
vas–Todraž in Poljane. Pridobili
bomo štiri vodohrame, tri črpališča in cevovode v skupni dolžini
16,47 kilometra. Sredi meseca smo
poskusno zagnali čistilno napravo
Dolenčice, na katero je priključenih 33 objektov in 131 prebivalcev.
Kaj pa se dogaja s plazom pod
osnovno šolo na Sovodnju?
Kot vam je mogoče znano, se je
Vroče vam je bilo tudi na 13. kolesarski dirki na Stari vrh?
Res je, a so bili zmagovalci drugi:
Goran Ikič v moški konkurenci in
Valerija Mrak v ženski.
Praznovanje upokojencev
Poljanske doline
Petra in Mitja med najboljšimi v Gornji Radgoni
Kmečki glas je tudi letos v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije,
Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in s Pomurskim sejmom pripravil že dvanajsti izbor
mlade kmetice in gospodarja leta
2013. Sodelovalo je enajst kandidatk in šest kandidatov, med njimi
sta bila tudi dva iz Poljanske doline, Petra Potočnik iz Hotavelj in
Mitja Gantar z Malenskega Vrha.
Pomerili so se v znanju iz
kmetijskih veščin ter v treh spretnostnih igrah, pri katerih se je
med ženskami najbolje odrezala
Damjana Žogan iz Bodrišne vasi,
na odlično drugo mesto pa se je,
z le majhnim zaostankom za zmagovalko, uvrstila Petra Potočnik, ki
je ob tem povedala: »Odgovarjati
premikanje plazu ustavilo, na
vrsti je trajna sanacija z gradnjo
obsežne pilotne stene, utrditvijo
temeljnih tal in sanacijo objekta.
Vrednost sanacije znaša 563 tisoč
evrov in ga bo kril državni proračun, na naša pleča pa je padla
izbira izvajalca in priprava obsežne
dokumentacije.
Društvo upokojencev za Poljansko dolino letos praznuje
štirideseto obletnico ustanovitve. Obeležili so jo z
druženjem na velikem slavju na Gorenji Dobravi.
Kulturni program, sledila mu je podelitev diplom
in priznanj, je navduševal prisotne, ki so se zbrali
skoraj v polnem številu.
smo morali na vprašanja o vinogradništvu, kravah molznicah, o
bučah, kuhanju žganja. V praktičnem delu se je bilo treba lotiti
drobtin, stepati jajčni beljak, in
sicer ročno, pri čemer me je kar
pošteno bolela roka. A nič ne de,
na koncu, ko so razglasili najboljše, je bilo vse pozabljeno.«
Mitja je dodal, da malo promocije Posečnikovi kmetiji, ki je
usmerjena v mlečno proizvodnjo
na Malenskem Vrhu, ne bo škodilo.
Dobra uvrstitev v Gorenji Radgoni
mu pomeni tudi potrditev, da je
na pravi poti. Ob štirih otrocih in
starših, ki mu pomagajo pri delu,
verjame, da se bodo marsikateri
načrti, ki jih ima za prihodnost, uresničili. Najprej, da dokončajo hlev.
»V našem društvu je trenutno okoli
750 članov. Organizirani smo v
enajstih enotah, za katere skrbijo
poverjenice društva, edina prava
vez med vodstvom in članstvom.
Več je ženskih članic, so precej bolj
aktivne kot moški, to se je poznalo
tudi pri podeljevanju priznanj,
saj so bile na odru v večini. Naj
povem, da pokrivamo vso občino,
razen Sovodnja, kjer imajo svoje
društvo. Organiziramo avtobusne in pohodniške izlete, tečaje,
predavanja, razstave in podobno.
Redno obiskujemo tudi jubilante, bolne in pomoči potrebne. V
evropskem letu medgeneracijskega sodelovanja smo organizirali odmevno prireditev, ki smo jo
posvetile povezanosti starejših z
vnuki. Gospe se sestajajo enkrat
na teden in si izmenjujejo izkušnje o pletenju, vključujemo se v
računalniško usposabljanje,« se je
pohvalil predsednik Jože Novak.
Pavel Čadež je v preteklosti kar
Petra Potočnik in Mitja Gantar - skrajno desno
22
osem let vodil društvo, ki ga je prevzel za Francem Frankom. Povedal
je: »V društvu smo se zmeraj dobro
razumeli. Moram se pohvaliti, da
sem vpeljal pohodniško sekcijo,
prizadeval sem si, da bi v polnosti
zaživela tudi športna dejavnost. Z
ženo imava že sedmega vnuka, ki
ga paziva, delava na manjši kmetiji,
za dušo pa poskrbijo čebele. Če
ostane še kakšna ura časa, skočim
na kolo ali grem v hribe.«
Vida Kokalj, doma iz Volče,
ki je prejela plaketo za svoje
delo, je dodala: »Že 21 let sem
poverjenica, zelo dobro poznam
upokojence iz Volče, Podobena,
Jazbin, Loma in Zakobiljka. Praznovala sem sedemdeseti rojstni
dan, a še zmeraj iz vsega srca rada
planinarim. Letos sem bila že na
Golteh, v Italiji na dvatisočaku.
Našlo se nas je pet žensk, skupaj
obredemo hribe in gore blizu
in daleč. Nikoli nimam časa za
sedenje, vedno sem v gibanju.«
Avgust 2013
23
Avgust 2013
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Nihče ji ni enak
11. julija letos je bilo na Selu pri
Žireh ponovno zelo svečano in
živahno: predstavniki občine, društva upokojencev in sovaščanov
so obiskali Anco Gantar, ki je dopolnila 104 leta!
V uvodni zdravici je Tone Klemenčič, predsednik žirovskih upokojencev, poudaril: »Slavljenka je
podrla vse rekorde starostnikov v
zgodovini Žirov. Njena sestrična
Marjana je sicer tudi dočakala 104
leta, a jo je Ana po mesecih že
prehitela.«
Anca je obiskovalcem zapela
pesem o zaljubljenem vrtnarju,
namesto nje pa je nekaj besed
povedala vnukinja Margareta
Špeglič, ki za svojo babico zelo
lepo skrbi: »Radi se družimo z
njo, saj nam na svoj način zna
popestriti marsikatero uro. Zelo
rada posluša poročila, radio, gre
ven, pred hišo, kjer se guga na
gugalnici. Vse hoče vedeti, predvsem vleče na ušesa zadnje novice o tem, kaj je novega v Žireh,
v politiki. Je zelo zdrava, pojé za
dva, zdravil ne pozna, po kosilu
pa popije kozarček vina. Spi celo
noč, močna lunina svetloba pa jo
rada zbudi, takrat me pokliče, da
se sprehajava. Pogosto pridejo
trenutki, ko pozabi na sedanjost,
začne obujati spomine, tako na
primer kot zadnjič, ko je trdila,
Anca Gantar, Anton Klemenčič in Angelca Jezeršek
da so na cesti Kozaki, ki nas bodo
napadli, in naj se skrijemo.«
Po dobri uri je imela Anca obi-
Dvojna zmaga
Eme Klinec v Beljaku
Netopirji na porodniški
Malokdo ve, da je cerkev sv. Ane na Ledinici nekaj
posebnega tudi zaradi netopirjev, ki so si v njenem
zvoniku ter na podstrešju ustvarili svoje domovanje.
Samice so čez poletje na 'porodniški', saj se v netopirskih kolonijah takrat rojevajo potomci.
Dr. Maja Zagmajster z Biotehniške fakultete je na Ledinici
reden gost, ki ob pomoči sodelavcev in žirovskih tabornikov
prešteva netopirje.
Povedala je: »Netopirji so
med najbolj ogroženimi sesalci
pri nas. Če jih želimo ohranjati,
moramo zanje ustrezno skrbeti.
Netopirji se odpravljajo na lov za
žuželkami zvečer, ko pade mrak.
Žal pa smo z močnimi svetlobnimi telesi, s katerimi osvetljujemo
cerkve, zmotili njihov naravni
bioritem, s čimer smo prekinili
tudi njihovo parjenje.«
V Žireh so letos prisluhnili strokovnjakom in žaromete, nameščene okoli cerkve na Ledinici, zamenjali z bolj prijaznimi reflektorji. Z
novo osvetlitvijo so zadovoljni tudi
vaščani, predvsem tisti, ki živijo v
neposredni bližini, saj jim premočna svetloba, ki lahko na dolgi rok
slabo vpliva na zdravje in počutje,
ne sili več v spalnice.
»Projekt 'Življenje ponoči'
traja od septembra 2010, zaključil pa se bo februarja 2014. Sofi-
skovalcev vrh glave, vstala je in
zagodrnjala, da je čas za posedanje minil, da se bo treba lotiti dela.
Avstrijski Beljak je julija gostil letošnje prvo tekmovanje v smučarskih skokih za točke pokala FIS. Med
udeleženci so bili tudi slovenski skakalci in skakalke.
Uspešnejše so bile predstavnice nežnejšega spola. Na
obeh preizkušnjah je slavila Ema Klinec iz Smučarskega
skakalnega kluba Alpina iz Žirov. Njena sestra Barbara
je bila enajsta.
nancirata ga Evropska komisija
v okviru programa Life+ ter Ministrstvo za okolje in prostor,« je
še dodala dr. Maja Zagmajster.
Bolj naravno bodo poslej živeli tudi žirovski nočni metulji,
ki so pomembni opraševalci,
obenem pa hrana netopirjem
in ostalim nočnim živalim.
Ema je o tem povedala: »Premagala sem tudi vse slovenske A-reprezentantke. Žal pa sem po novih
pravilih Mednarodne smučarske
organizacije premlada za nastop
na tekmah največjega ranga, saj
bodo v svetovnem pokalu in na
olimpijskih igrah lahko nastopala
le dekleta, ki bodo v tistem koledarskem letu dopolnila 16 let.«
Vseeno ni vrgla puške v koruzo,
poletje namenja treningu in – ne
boste verjeli – kuhanju.
Skakalka, ki je letos končala
deveti razred osnovne šole in se
vpisala na škofjeloško gimnazijo, rada igra tudi košarko. Njena
sestra Barbara pa se 14. avgusta
odpravlja v Francijo, na tekmo
svetovnega pokala.
Ema Klinec
www.gredice.si
Čakajoč na netopirje
24
Avgust 2013
Priljubljena pot dobila vsebino
Konec junija je Razvojna agencija Sora – Turizem Škofja Loka predstavila nov turistični produkt,
in sicer tematsko pot 'Pot v Crngrob'.
»Nekdanjo romarsko pot, na katero opozarjajo številna znamenja
in kapelice, smo v okviru projekta
Leader – 'V zgodbe odete poti'
obogatili z zgodovinskimi dejstvi,
zgodbami in legendami. Tako smo
pot, ki je že sedaj zelo priljubljena
med sprehajalci in kolesarji, na nek
način izpostavili in jo naredili še
bolj zanimivo,« je povedala Marija
Demšar iz Turizma Škofja Loka.
Pot v Crngrob se začne pred
Namo, kjer je na zelenici postavljena
informativna tabla z napotki in informacijami. Nato pelje mimo Aleje
zaslužnih Ločanov in mestnega pokopališča levo po Partizanski cesti.
»Če se na križišču ozrete levo, boste
na vogalu ugledali Dolenčevo hišo,
na kateri se nahaja zadnji ostanek
nekdanjega zidanega krvavega
znamenja, ki je stalo na kraju, kjer
so nekoč izvajali krvavo rihto. Pot
nadaljujete desno proti Crngrobu,
pri Bidetovi kapelici nasproti gasilskega doma izberete levo pot. Čez
približno petdeset metrov boste na
desni strani pod vrhom pozidanega
Gavžnika opazili križ,« je začetek poti
opisala Demšarjeva.
V nadaljevanju se držite poti
naravnost, lahko pa naredite prijeten ovinek v vas Papirnica, kjer
boste na kapeli Jezusovih blagrov
občudovali dela akademske slikarke
Maje Šubic. Zavijete lahko tudi v vas
Pevno, kjer stoji cerkev sv. Uršule.
Sicer pa je bilo Pevno nekoč znano
tudi pod imenom Jägerndorf oz.
Lovska vas, saj so nekoč tamkajšnji
prebivalci za freisinškega gospoda
opravljali lovsko službo. Za pomoč
pri lovu so uporabljali sokole.
Pot vodi naprej mimo znamenja
Pieta, na katerem je Ivan Grohar
Že tako priljubljeno pot so obogatili z zgodbami in zgodovinskimi
dejstvi. (Foto: Jana Kuhar)
preslikal Gosarjeve podobe. Sredi
gozda, na križišču dveh cest, se
ustavite pri Rdečem znamenju, ki
spada med najstarejša znamenja
na Slovenskem in spominja na
čas kuge. Tu je postavljena tudi
druga informativna tabla, tretja
pa se nahaja pred cerkvijo v Crngrobu. »Nekoliko naprej, ob stari
stezi po gozdu, se nahajata dve
skali, kjer naj bi po legendi počivala
Marija, ko si je prišla ogledat svoje
svetišče. Takoj ko pridete iz gozda,
prispete v vas Crngrob in pred sabo
vidite zvonik cerkve Marijinega
oznanjenja. Romarska cerkev je
ena najlepših srednjeveških cerkva
v Sloveniji. Nastajala je v daljšem
časovnem obdobju, od konca 13.
do sredine 19. stoletja. Ker je cerkev
v primerjavi z velikostjo vasi zelo
velika, velja, da je bila že od samega
začetka namenjena romarjem, zaradi priljubljenosti pa so jo večkrat
povečali. Če boste pozorni, lahko
v cerkvi opazite številne romarske
podpise,« je zaključek poti opisala
Marija Demšar. Sicer cerkev ni od-
prta za javnost, a za voden ogled
se lahko dogovorite na Turizmu
Škofja Loka. Poleg lepo ohranjenih fresk notranjost cerkve krasi
večinoma baročna oprema. Kot
izredno zanimivost pa velja omeniti
'rebro ajdovske deklice', ki se v cerkvi nahaja že od 15. stoletja dalje.
Odprtja poti se je udeležilo približno sto ljudi. Dogodek so pope-
Odprtje Poti v Crngrob so popestrili tudi sokolarji. (Foto: Jana Kuhar)
25
Postanek pri Rdečem znamenju,
ki spominja na čas kuge. (Foto:
Jana Kuhar)
strili še sokolarji, pripovedovalka
zgodb Breda Benedik ter pevci iz
Glasbene šole Škofja Loka. Izdali so
tudi dvojezično zloženko, v kateri
so predstavljene podrobnosti poti,
zgodovinski poudarki in zanimive
legende. Na pot se lahko odpravite sami ali pa se dogovorite za
voden ogled.
Klavdija Škrbo Karabegović
Avgust 2013
Od svetlega lika Jurija Plavca se lahko tudi
danes marsičesa naučimo
Konec junija so slovesno odprtje prenovljenega trga pred cerkvijo sv. Antona popestrili tudi igralci Kulturnega
društva Scena s krstno uprizoritvijo zgodovinske gledališke predstave na prostem Boj fužinarja Jurija Plavca,
ki jo je napisal domači avtor Jože Tavčar.
»Rdeča nit v igri je Jurij Plavec, ki
se je kot pomemben fužinar na vso
moč trudil prepričati oglejskega
patriarha, da Železniki potrebujejo
samostojno župnijo. To mu je v
letu 1622 nazadnje uspelo. Fužinarji so bili lastniki fužin in plavža,
iz njihovih vrst so prišli izobraženci,
ki so zaznamovali svoj čas. V igri je
predstavljeno življenje fužinarjev
iz zornega kota posla, družine in
žebljarjev. Od svetlega lika Jurija
Plavca, ki se je trudil za skupno
dobro, se tudi danes lahko marsičesa naučimo,« je povedal avtor.
Kako je igra nastala?
Povod za nastanek igre sega v čas,
ko smo bili z Robertom in Matejem
v upravnem odboru Turističnega
društva Železniki. Zadolžen sem
bil predvsem za kovanje žebljev.
Večkrat je bila potreba, da sem za
različne priložnosti napisal predstavitev ali kratko igro, v kateri je bila
vedno poudarjena petstoletna železarska tradicija kraja. V letu 2004
je iz sosednje Krope prišla pobuda, da bi prijavili projekt Evropske
unije, v katerem bi sodelovali kraji
ob tovorniški poti za žeblje, ki je
potekala od avstrijske Koroške, prek
Krope in Železnikov do tržaškega
morja. Takrat se je rodila ideja za
žebljarsko igro z naslovom Al' je
bol'š žebl'ar al' tovornik (objavljena
v Železnih nitih, 2010). S projektom
ni bilo nič, žebljarsko igro pa smo
z več ponovitvami uprizorili v letu
2007 v Egrovem vrtu na Racovniku. Veliko navdušenje igralcev in
zelo dober odziv pri gledalcih sta
bila povod, da je že v dveh tednih
po zadnji uprizoritvi v moji glavi
zaživela nova igra. V prvi igri so bili
predstavljeni žebljarji in tovorniki,
sedaj so stopili na prizorišče fužinarji. Ko sem vzel v roke knjigo
Antona Globočnika Sorodolskega z naslovom Železniki (prevod
Jožeta Dolenca), je v kronološkem pregledu zgodovine kraja
čas fužinarja Jurija Plavca najbolj
podrobno predstavljen. Treba je
bilo le še splesti zanimivo zgodbo.
Na kakšen način se lotite pisanja?
Ekipa, ki je delček preteklosti obudila v sedanjost. (Foto: Bojan Rihtaršič)
Vlogo Jurija Plavca je odlično odigral član Kulturnega društva Scena, Matej
Šubic.
Osnovni cilj igre je predstaviti življenje in zgodovino kraja na privlačen
način. Pri tem sem se v največji meri
naslanjal na zgodovinska dejstva.
Prebral sem dostopne knjige o
kraju in deželi ter o žebljarstvu in
si sproti delal zapiske, ki bi lahko
koristili pri pisanju. Ko je postavljen
okvir zgodbe in so zbrani podatki,
mi pisanje prve verzije gre razmeroma hitro od rok. Bolj zamudno
je piljenje dialogov in dodajanje
hudomušnih 'ocvirkov', ki popestrijo dogajanje. Eno od dejanj iz
fužinarske zgodbe sva tri leta nazaj
zaigrala kar z ženo, z namenom, da
se je besedilo prečistilo.
Da igralec obudi v življenje tako
markantno osebnost, najbrž potrebuje nekaj izkušenj. Že dolgo
časa stojite na odrskih deskah?
Moje igranje nekako sovpada z
nastankom Kulturnega društva
Scena pred dvajsetimi leti. V teh
letih se je nabralo že kar nekaj
gledaliških predstav, ki pa jih ne
štejem več. V zadnjih letih jih je
bilo nekoliko manj, ampak upam,
da nam bosta predstava Boj fužinarja Jurija Plavca in obnovljen
kulturni dom v Železnikih dala
novega poleta. Rad bi poudaril,
da smo kot društvo sodelovali tudi
pri vseh predstavah Škofjeloškega
pasijona, kjer smo bili zastopani z
okrog šestdeset igralci in statisti.
Sam sem sodeloval tudi s Kulturnim društvom Janez Evangelist
Krek iz Selc s predstavo na prostem, Turški križ.
Ali ni nenavadno, da igre piše
doktor strojništva?
Ne bi rekel (smeh). Zaposlen sem
namreč kot predavatelj na Fakulteti za strojništvo in pravzaprav je
moj kruh pisanje, res da strokovnih
besedil. Ko sem v vlogi mentorja
pri diplomski nalogi, pa je treba
nalogi dati vsebino, rep in glavo,
podobno kot pri gledališki igri.
Vsako predavanje študentom je
predstava v malem, v kateri sem
režiser in igralec hkrati. Zgodovinsko obarvane igre in kovanje
žebljev so tudi droben prispevek
k širjenju zanimanja za tehniko
pri mladih in to je del mojega poslanstva.
Kako dolgo ste se pripravljali na
uprizoritev?
Vaje so potekala dobra dva meseca, kar je za tako igro malo časa.
Moram reči, da je bilo v začetku kar
težko. Mogoče tudi zaradi letnega
časa, saj maja ni tako preprosto
26
vzpodbuditi petnajst ljudi, da hodijo na vaje in se doma še dodatno
učijo. Ampak vztrajnost in energija
režiserja Roberta Kuharja se je
izplačala. Ko se je z vaje na vajo
vedno bolj kazala podoba predstave, smo vsi sodelujoči z njo dihali
in se je vedno bolj veselili. Vaje
so bile zelo intenzivne, približno
trikrat tedensko. Bralne vaje smo
v začetku imeli v novi turistični
poslovalnici na Češnjici, kasneje pa kar na Placu pred cerkvijo.
Pri nekaterih je bil prisoten tudi
avtor igre Jože Tavčar, kar je bil
še poseben privilegij. Z njim smo
na začetku morali uskladiti kar
nekaj stvari. Zares veliko časa smo
porabili, da smo celotno besedilo
postavili v domače narečje.
Kaj vas je pri igri še posebej navdušilo?
Najprej najbrž že to, da smo se lotili
predstave, ki je še nikoli nihče ni
odigral. Sam sem zelo počaščen,
da mi je bila zaupana vloga Jurija
Plavca, ki je bil zelo močna, povezovalna in plemenita oseba. Igrati
v predstavi, ki jo je spisal domačin
in temelji na zgodovinskih dejstvih
izpred skorajda štiristo let, res ni
majhna stvar. Na to smo vsi sodelujoči v tem projektu zelo ponosni.
Premierna uprizoritev ob odprtju
prenovljenega Placa pred cerkvijo
Avgust 2013
sv. Antona pa ima tudi posebno
težo in zgodovinski trenutek. S to
igro smo domačinom in širši javnosti predstavili fužinarja Jurija Plavca
in takratno življenje v Železnikih.
Tudi na novem spomeniku na Placu
je Jurij Plavc upodobljen v trenutku,
ko prejema listino o ustanovitvi
nove župnije v Železnikih leta 1622.
Kakšen zalogaj predstavlja postavitev take igre
na oder, je pojasnil režiser
Robert Kuhar.
»Vsaka nova igra je izziv za igralce
in še poseben za režiserja. Tudi z
krstno izvedbo Joževe druge igre
je bilo tako. Vsi smo bili postavljeni v časovni izziv igro premierno
odigrati v roku dveh mesecev. Pri
prebiranju igre sem imel mešane
občutke, kako igralce postaviti v
prostor in dokaj statično dogajanje v drugem in tretjem dejanju
razgibati in gledalcem napraviti
zanimivo. Že po prvih bralnih vajah
in dokončni določitvi vlog igralcem
sem začutil, kako igro tudi scensko
umestiti v prostor pred cerkvijo.
Potem se je vse skupaj z igralci
samo še nadgrajevalo do premierne uprizoritve. Še poseben izziv
pa je voditi in naučiti igralce – debitante, mlajše in malo starejše, igre
in pravil igranja na odru. Vsakdanje
življenje, ki ga živimo v družini, med
prijatelji …, je tisto, kar naj bi igralca
vodilo pri prebiranju teksta, učenju
le-tega na pamet in pri igranju na
odru. Prej ko igralec to stori, prej
se lahko sprosti in resnično zaigra.
Potem pa je treba vaditi in vaditi, po
korakih od stavka do stavka. Včasih
je to za igralca zelo naporno. Vsak
trud pa se na koncu poplača, ko
gledalci zaploskajo in s tem dajo
priznanje igralcem«.
Prva, že omenjena igra o žebljarjih in tovornikih izpod peresa Jožeta Tavčarja, je doživela med
občinstvom izjemen odziv. Nima
vsak režiser priložnosti, da izvede
krstno uprizoritev igre.
Posebno vesel sem, ker smo bili
povabljeni, da uprizorimo drugo
Joževo igro. Želel sem, da bi tudi
vsi igralci in statisti začutili, kako
so soustvarili poseben dogodek. S
tem se je obrnil nov list, na katerega
smo zapisali nekaj stavkov zgodovine Železnikov. Malce poetično
bi lahko dejal, da smo uprizorili
zgodovino, za zapis v zgodovino …
Bomo v prihodnosti videli še
kakšno ponovitev igre in ali že
pripravljate novo?
Vsaka premierna uprizoritev igralcem in režiserju da novega zagona.
Najprej bodo sledile ponovitve v
septembru, potem pa se bomo v
jeseni pričeli učiti novo igro. Vaje
za novo igro pa želimo imeti v
novih prostorih kulturnega doma.
Nina Drol
Poletja ni brez dobre knjige
Seveda tudi ne brez sonca, morja, hladne pijače, sladoleda in še bi lahko naštevali, a ob vsem naštetem se zraven
prileže dobra knjiga. Pravi naslov, da boste to poletje lahko prosti čas izkoristili tudi za branje,
je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka.
Kateri so hiti poletja, knjige, ki
se to poletje v škofjeloški knjižnici največ berejo? O tem vedo
največ povedati tam zaposlene
knjižničarke. »To poletje se lahko
sproščeno nasmejemo ob branju
knjige švedskega avtorja Jonasa
Jonassona z naslovom Stoletnik,
ki je zlezel skozi okno in izginil.
Novi romani, ki so takoj navdušili
naše bralce, so knjiga Novorojen
avtorice Margaret Mazzantini, Ob
tebi avtorice Jojo Moyes in roman
V Sibirijo norveškega avtorja Per
Pettersona ter Mansfield park
in Prepričevanje angleške pisateljice Jane Austin. V poletnem
času je veliko povpraševanje po
kriminalnih romanih avtorjev,
kot so Jo Nesbo, Harlan Coben,
Tess Gerritsen, Phillip Margolin,
Dan Brown in James Patterson.
Med ljubitelji fantazijskih zgodb
je največ zanimanja za roman
Novi mladinski oddelek v veleblagovnici Nama je dobro
obiskan tudi med počitnicami.
Pesem ledu in ognja ameriškega
avtorja Georga R. R. Martina, ki je
do sedaj izšel v petih delih. Med
ljubezenskimi romani je največje
povpraševanje po delih avtoric Lise
Kleypas, Suzane Elizabeth Phillips,
Kathleen Woodiwiss, Sandre Brown,
Rachel Gibson, Kresley Cole, Nore
Roberts in še mnogih, še vedno pa
je izrazito zanimanje za erotično trilogijo Petdeset odtenkov. Bralci zelo
radi posežejo tudi po biografijah,
prednjačijo športne: Messi, Ronaldo,
Guardiola. Biografski roman Cavazza je še vedno zelo bran, prav tako
novi biografski roman igralca Žarka
Lauševića Leto mine, dan nikoli ter
pustolovca Beara Gryllsa Blato, znoj
in solze.« Poleg omenjenih naslovov
pa knjižničarke priporočajo v branje
zgodovinske romane v več delih Imperator, Osvajalec in Otroci zemlje,
romana Volčji totem, Fielin otrok ter
biografska romana V objem korenin
in Angel pozabe.
Na mladinskem oddelku otroci
največ posegajo po Groznih Gašperjih, po Gospodu Gnilcu, Mavričnih
vilah, po Mali čarovnici Lili, zelo bran
je tudi Kapitan Gatnik, Dnevnik nabritega mulca, Vampirkin dnevnik,
Vampirski sestri, Zguba dnevnik ...
Za najstnike in mlade priporočajo
Katere knjige skriva maček v žaklju? Žaklji so seveda namenjeni
izposoji, knjige v njem pa so presenečenje.
27
Solze so za luzerje avtorice Neli
Kodrič Filipić, Ajdo in Razbojnikove pisateljice Siri Kolu, Osupljivo
zgodbo Barnabyja Brocketa, avtor
John Boyne, in Kot v filmu Vinka
Möderndorferja. Slikanica poletja je Metka Veter in Peter Šilček
avtorja Aaron Blabeyja. Mladinski
oddelek ponuja še Mačka v žaklju,
srednjeveške uganke, družabne
igre, knjigo za evro, pomagate jim
lahko poslikati teraso knjižnice
itd. Podrobnosti o omenjenih
počitniških popestritvah seveda
izveste na mladinskem oddelku.
Letošnje poletje so na obeh oddelkih uvedli tudi novost, ki so jo
poimenovali Z revijami na oddih.
To je mapa s petimi revijami, ki si
jih v kompletu lahko izposodite za
tri tedne. Barbara Tušek
Knjižnica Ivana Tavčarja
Škofja Loka obvešča, da bo
krajevna knjižnica v Železnikih od 22. avgusta do
predvidoma 15. septembra
zaprta. Vsi uporabniki ste
med tem časom vabljeni, da
nas obiščete v osrednji enoti
v Škofji Loki. V tem času bo
lastnik stavbe Kmetijskogozdarska zadruga izvedel
adaptacijo prostorov, s čimer
bo knjižnica po zaključku
del dobila dodatnih skoraj
60 kvadratnih metrov prostorov.
Avgust 2013
Knjiga, ki govori o lepoti
Na dan praznovanja občinskega praznika je luč sveta zagledala dolgo pričakovana monografija fotografa in arhitekta
Petra Pokorna. Knjiga, ki je lahko odlično protokolarno darilo, saj opozarja na lepote Škofje Loke in Slovenije,
nosi naslov Svetloba in čas.
Predstavitev monografije Petra
Pokorna je napolnila Sokolski
dom, saj so prišli številni ljubitelji
fotografije in Škofje Loke. »Knjiga
je najlepša predstavitev Škofje Loke
in tega, kako Peter gleda na starodavno lepotico. Mislimo, da naše
mesto dobro poznamo, a Peter nas
vedno znova opozori na določene
detajle. Brez fotoaparata ga redko
vidimo. Če sredi viharne noči, ob
narasli vodi ali ob luninih menah
srečaš človeka na cesti, je velika
verjetnost, da je to Peter. Fotografska monografija Petra Pokorna je
kronika njegovega fotografskega
ustvarjanja in Škofje Loke. Edini
živeči slovenski imetnik najvišjega
mednarodnega priznanja HonEFIAP je z njo ovekovečil svoj bogati
slikarski opus. Dolgo smo čakali to
pomembno knjigo, vendar je bilo
vredno čakati,« je povedal škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Ob
tem je poudaril Pokornove zasluge, da je ime Škofje Loke ponesel
po Evropi, pa tudi po drugih delih
sveta. Še posebno vlogo je imel pri
promociji Škofjeloškega pasijona, ki
ga je preko fotografij predstavil številnim evropskim mestom. Ravno
zato pomemben del monografije
predstavlja Škofjeloški pasijon.
»Knjiga je visoka pesem
slovenske zemlje«
Nekaj besed je spregovoril tudi dr.
Damjan Prelovšek, veliki poznavalec Plečnikovega dela, ki je prav
tako zapisal nekaj misli v Pokornovo
knjigo. »To je knjiga različnih razpoloženj slovenske narave. To je knjiga,
ki govori o lepoti. Večina fotografij je
posnetih v Škofji Loki in njeni okolici.
V njih je skrita vsa ljubezen do tega
koščka naše domovine. Pozna vsak
kot mesta in ve, kdaj vanj posije
sončni žarek in ga napolni z zlato
svetlobo. Kolikokrat smo tudi sami
prehodili take in podobne travnike
in griče, pa še zdaleč nismo videli
vseh njihovih oblin, senc, ne odbleska senenih kopic ali beline kmečkih
domov. Knjiga o Petru Pokornu je
visoka pesem slovenske zemlje,«
je na pomen knjige opozoril dr.
Prelovšek.
V monografiji Svetloba in čas je
v uvodnem delu po predgovoru
župana in dr. Prelovška objavljen
še življenjepis avtorja ter nekaj zanimivejših dejstev o Loki. Slikovni
del je razdeljen na trinajst sklopov:
Pogledi na Loko, Mesto, Loka pozimi, Dogodki, Škofjeloški pasijon,
Okolica Loke, Sorško polje, Selška
dolina, Poljanska dolina, Šport,
Pobratene občine, Etnografija in
Etnologija. Vsak sklop je celota zase
in pove več, kot bi bilo mogoče z
besedami. Za oblikovanje knjige je
poskrbel Peter Pokorn ml.
Peter Pokorn s svojo monografijo (Foto: K. Š. K.)
povezovanju poklica in ljubezni do
fotografije, o skromnih fotoaparatih,
s katerimi je naredil vrhunske fotografije. Seveda je beseda nanesla
tudi na razvoj fotografije in Pokorn
je priznal, da se je sprva digitalizacije
otepal, potem pa spoznal njene
prednosti, čeprav je poudaril, kako je
treba poskrbeti za trajnost fotografij.
Sam ima filmoteko lepo urejeno,
prav tako diapozitive. Košir in Pokorn sta se dotaknila tudi začetkov
delovanja Foto kluba Anton Ažbe
Škofja Loka (eden od ustanovnih
članov je tudi Pokorn). »Fotografiranje je neke vrste terapija, še posebno
naravoslovna fotografija, ki zahteva
veliko potrpljenja in osredotočenost
na motiv, pri čemer pozabiš na vse
tegobe,« je Pokorn omenil pozitivni
učinek fotografije.
Pokorn je zaslužen, da se je ime
Škofje Loke in predvsem njenih
lepot ter dogodkov, kot so Škofjeloški pasijon in Historial, ponesel
v različne dele sveta. Prav tako je
Pogovor z mag. Tonetom
Koširjem
Sledil je iskriv pogovor dveh vrstnikov in družinskih prijateljev, in sicer
se je s Petrom Pokornom pogovarjal
mag. Tone Košir, dr. med. Med
drugim sta se dotaknila češko-slovenskega prijateljstva in simbolične
posaditve lip, pri čemer ima veliko zaslug prav Pokorn, ki skrbi, da
predvsem češko-škofjeloške vezi
že vrsto let ostajajo trdne in vedno
močnejše. Pokorn je spregovoril o
Fotografija z naslovnice knjige Svetloba in čas
(Foto: Peter Pokorn)
v Pokornovih fotografijah čutiti
ljubezen do zemlje in kulturne
dediščine. »Ko sem pošiljal fotografije Loke in Slovenije v Ameriko,
mi je eden od Američanov dejal,
da živim v raju. To bo definitivno
držalo,« je povedal Pokorn. Ob
tem dogodku se ni pozabil zahvaliti – najprej županu in občini
za pomoč pri izdaji monografije,
pa tudi drugim sodelujočim. Posebno hvaležnost je namenil ženi,
ki je ravno zaradi njegove ljubezni
do fotografije velikokrat ostajala
sama doma.
Koširja je za konec zanimalo,
zakaj se na zadnji strani knjige
nahaja prav fotografija kolesa. »Ta
fotografija ni naključno zadnja.
Veliko stvari se da 'zabremzati' –
kolo, avto…, časa pa ne moremo
zaustaviti. Prav tako se krog povsod začne, pa nikjer ne konča. Naj
se tudi vaša volja nikjer ne neha,«
je zaključil Peter Pokorn.
Klavdija Škrbo Karabegović
Sončni zahod – pogled s Križne gore proti Ratitovcu in Triglavu, 2012
(Foto: Peter Pokorn)
28
Avgust 2013
29
Avgust 2013
Prijateljstvo in pošteni odnosi, pa gre
Roman Demšar iz Hotavelj sodi med tiste, ki so nenehno v gibanju. Če ni v službi, razmišlja, kaj spremeniti na bolje v
vlogi predsednika KS Gorenja vas. Je tudi aktiven občinski svetnik. Nenehno lovi proste minute, da se lahko igra z
vnuki, ali pa snuje načrte o tem, kako organizirati prostovoljne akcije, s katerimi se Hotaveljčani med seboj
povezujejo, da potem svoj vzoren kraj postavijo na ogled obiskovalcem.
Zakaj so Hotavlje nekaj posebnega?
Že v minulih desetletjih smo živeli v
veliki slogi, bili pa smo povezani tudi
s kulturo. Vrsto let je imela vse niti v
rokah Nackova mama. Bedela je nad
gledališko skupino, pisala je igre, ki
so gledalcem izvabljale solze v oči,
ko pa smo v obdobju 1970–1972
pričeli praznovati Semanje dneve
pod lipo v središču vasi, je pristopila
zraven. Ljudje so prihajali od blizu in
daleč, ker je šel glas o močni sporočilnosti njenih gledaliških iger, ki so
se po novem odigravale pod lipo,
daleč naokoli. Imela je svoj stil, ki
je bil ljudski in blizu poljanski duši.
Z njenim odhodom je nastopilo
nekaj predaha. Semanji dnevi
so se pričeli odvijati z bolj skrčenim programom, obiskovalci so
protestirali, tako da ste morali
razmišljati o novemu animatorju.
Med sovaščani smo kaj hitro poiskali takšne, ki so bili vnovič pripravljeni igrati. Imeli smo srečo, da se je
za režijo in vse, kar sodi zraven, javil
Maticov Karel, ki je takoj zatem
poprijel za delo. Napisal je dve igri,
Mlekarno in Na kmetih. Igri sta bili
tudi scensko enkratni, saj je vse
naredil sam, zanju je žrtvoval celo
svoj dopust. Ljudi se je vnovič trlo,
bilo je polno smeha in dobre volje.
Nepozabni so bili utrinki, ko je v igri
živ maček dirkal skozi vrata ali ko
so se na odru znašle kokoši. Žal se
je potem zgodilo tisto, česar nismo
pričakovali niti v najbolj drznih sanjah: nekoč je šel zdrav na Blegoš,
nazaj grede je umrl. Spet je nastala
vrzel, ravno smo se navadili nanj,
na njegovo vztrajnost, spodbude,
ideje. Potem so se obrnili name in
me vprašali, če bi nadaljeval tam,
kjer je Karel nehal.
Ste privolili?
V veseljem. Napisal sem šest kratkih igric, ki so bile pri ljudeh dobro
sprejete. Ogledalo se jih je več
tisoč obiskovalcev. Spoznal pa
sem, da pri takšnem delu en sam
ne zmore postoriti vsega. Režiser
mora imeti ekipo, ki dela s srcem,
igra pa se izkristalizira na odru, ko
vsak igralec doda svojo piko na i.
Pisati igre za takšno lokalno oko-
Nasledila me je Dvojmočeva
Anica, ki je že na začetku vse presenetila z igro Orožne vaje. Letos
piše že svojo drugo in – kot vidite,
tradicija našega poslanstva gre
naprej. Eden odide, drugi pride.
Kar se mi zdi dobro, kajti časi za
prostovoljstvo niso najbolj rožnati,
vsak, ki se sam javi, je dobrodošel.
Če sva že pri prostovoljstvu,
kakšne so razlike med danes in
včeraj?
Na Hotavljah niti niso opazne. Kar
precej držimo skupaj. Še danes. Je
pa nekaj res, Hotavlje niso bile nikoli preveč pomešane s priseljenci.
V glavnem smo domačini in tudi
tiste, ki se priženijo, hitro udomačimo. Ko se odločimo, da nekaj
naredimo, kot na primer sedaj
gasilski dom, ki ga postavljamo
na noge prostovoljno od temeljev
do podstrehe in naprej, stopimo
skupaj. Hlavče Njive so, na primer,
na svoja ramena prevzela celotno
kritino tega doma. Hotaveljčani so
darovali les, pripeljali so ga celo
toliko, da smo ga še nekaj prodali
in kupili gradbeni material. Pa še
bi lahko našteval. Drugod takšne
solidarnosti preprosto ni več.
Roman Demšar
lje je verjetno težko in odgovorno
delo.
Najlažje je bilo napisat prvo: v glavni
vlogi se je znašel Vresjakov Jurij.
Tudi v resnici je imel malo govorne
napake, zato ni veliko govoril, a kar je
rekel, je bilo tehtno in je dalo misliti.
Bil je krasen lik, zelo hvaležen in prirasel se mi je k srcu. Osnovni namen
iger je bil v tem, da so zabavale, a
se je skozi dialoge dalo povedati
marsikatero univerzalno resnico.
Poljanski človek jo je razumel in o
njej še lep čas razpredal. Dogodki
v igri so se odvijali v gostilni Lipan,
kamor so ženske hodile po svoje
moške, če so pregloboko pogledali
v kozarec. Ne smem pozabiti na
Turističnega Franceljna, ki je bil prav
tako nepozaben in zelo sočen lik, in
ne na Kobala, ki smo ga poznali po
tem, da je pobiral denar za izlete,
na katerih sta z Zajcovim Janezom
družno zabavala vse prisotne.
V kraju imate le tri društva?
Res je, a ta veljajo za deset. (smeh)
Športniki skrbijo za rekreacijo (akcija Grča), pod njihovim okriljem je
pešpot do Slajke, na kateri redno
organizirajo akcije za pobiranje
smeti. Gasilci v tem času brezplačno čistijo prepuste. Neurja naredijo
zaradi tega manj škode. Delavcem
Katera igra vam je najbolj uspela?
Bili sta dve: Mama Monika in Keudar.
Običajno – in tako tudi v teh dveh –
je bilo na odru od dvajset do trideset
nastopajočih, deset jih je imelo večjo
vlogo, ostali so bili na pol statisti.
A po šestih letih sem začutil, da
sem se izpel. Likov domačinov – od
Maticovega Korlna in Toneta do
Podrobarjevega Toneta, Vresjakovega Jurja in Kobala iz Poljan, likov,
ki so kar prosili, da jih oživim, mi je
pričelo zmanjkovati, pa sem se odločil, da vajeti predam nasledniku.
Spet je bila ženska tista, ki je prevzela odgovornosti.
30
postrežemo le s klobaso in kosom
kruha, vsi skupaj pa se zavedamo,
da tudi občina kot taka, posredno,
precej prihrani.
Turistično društvo skrbi za semanji dan, pustno veselico, dan
šmarnic. Preko obiskovalcev se
nam vračajo vložena sredstva. Na
ta račun smo kupili zastavo, ki je
ena največjih in vidna daleč naokoli. Zadovoljni smo tudi z blagovno
menjavo: za podjetje Marmor smo
v delovni akciji 'pogolcali' teren,
oni so dali vasi kamnito mizo. Vsi
imamo koristi, dober občutek, pa
še prijatelji smo.
Letošnji semanji dan že trka na
duri. Boste pripravili kaj posebnega?
Kaj vse bomo ponudili obiskovalcem, še ne vem, želim si pa,
da bi prišli vsi poljanski ansambli
– od Študientov in Kolednikov do
Hotaveljskega kvinteta. Slednji so
obudili Oglarje in njihovo Poljansko dolino, ki jo je, mimogrede,
napisal moj oče Rajko Benedik.
Je še kaj, na kar sva pozabila?
Pohvaliti vse, ki delajo prostovoljno,
vse, ki za dobro Hotavelj žrtvujejo
na stotine udarniških ur, pa zmeraj
ostajajo nekje v ozadju. Težko bi bilo
zapisati imena vseh tistih, ki so pri
aprilski delovni akciji, več kot štiristo
jih je bilo, očistili kraj. Za povrhu pa
še poskrbeli za nove koše za smeti,
korita za rože, očistili bunke javne
razsvetljave. Besede hvala smo ob
takšnih priložnostih najbolj veseli,
ker seže do srca.
Milena Miklavčič
Avgust 2013
Povabili smo se na kavo
Sodobna umetnost je dobro sprejeta
Škofjeloško kulturno umetniško društvo NUM, katerega ustanoviteljice in aktivne članice so Nina Jan, Urša Sekirnik in
Maja Matić, je bilo ustanovljeno septembra 2010. Društvo, ki deluje med Slovenijo, Španijo in Nizozemsko,
poleg drugih dejavnosti na področju glasbe in sodobnih scenskih umetnosti nadaljuje tudi delo ARWE –
skupine za eksperimentalni gib.
Vidve, Urša in Nina, sta se spoznali že v vrtcu. Bi lahko torej trdili,
da so se zametki KUD NUM začeli
že v vrtcu Čebelica?
Nina: Hmm, ne vem, če ravno zametki KUD NUM, vsekakor pa zametki prijateljstva, na katerem KUD
NUM danes nedvomno temelji.
Urša: Na nek način zagotovo.
Že v vrtcu in nato v osnovni šoli
sva izkoristili vsako priložnost za
nastopanje, pa naj bo to igranje,
no, bolj praskanje na napihnjene
balone, priredba lutkovnih igric
ali pa skupni nastopi z violino in
flavto. O KUD NUM sicer takrat
še nisva razmišljali, sva pa veliko
skupaj ustvarjali.
Kako bi opisali delo KUD NUM?
Nina: Naše delo v glavnem temelji
na umetniški produkciji in ustvarjanju na področju sodobnih scenskih umetnosti, glasbe, instalacije
in filma. Pri projektih večinoma
sodelujemo članice društva, včasih pa k sodelovanju povabimo
tudi zunanje sodelavce. Trenutno
z Uršo začenjava internetni projekt Arriving.2./Prihajajoči.2., ki
se ukvarja s področjem spletne
trgovine kot platforme za ‘prodajo’
del sodobne scenske umetnosti.
Kako pomemben faktor za delovanje KUD NUM je vajino več kot
20-letno prijateljstvo?
Nina: Verjetno je to najbolj pomem-
Nina: Jaz vedno z veseljem pridem
nazaj. Škofja Loka vedno prinese
spomine na najine začetke, na
velike želje in upe, na vso mladostno zagnanost in naivnost. Spet
srečava ljudi, ki so naju podpirali
od samega začetka in na nek način
nama prav prikaz dela tem ljudem
pomeni največ. Zdi se mi, da je
sodobna umetnost v Škofji Loki
dobro sprejeta, vendar je je premalo oz. je premalo vidna.
Nina Jan in Urša Sekirnik (Foto: Vid Jan)
ben faktor, brez katerega KUD NUM
ne bi bilo. Sploh te dni, ko vsaka od
naju živi na svojem koncu Evrope.
Sicer bi verjetno brez najinega legendarnega prijateljstva že davno
izgubili stike. Tako pa je KUD NUM
tudi izgovor in razlog, da se redno
srečujeva, potujeva ena k drugi in
se vračava v Škofjo Loko.
Urša: Res je, zdaj, ko živiva na
različnih koncih sveta, je delo malo
težje usklajevati. Vendar pa se zdaj
prijateljstvo dopolnjuje z delom za
društvo in ustvarjanjem: pokličeva
se za kavo in se sproti pogovoriva
še o delu za društvo.
Rdeči ostrigi, sicer pa najino delo
lahko vidite tudi v Plesnem teatru
Ljubljana, v tujini pa se udeležujeva
različnih festivalov in organizirava
dogodke v lastni režiji. V zadnjih
letih je bil poleg predstav v Amsterdamu, Barceloni, Bruslju, Sittardu
in Salzburgu med drugim na festivalu plesnega filma Cinedans v
Amsterdamu premierno prikazan
eden izmed najinih plesnih filmov
dream.the.down., s predstavo Arriving.Soon./Prihajajoč.Kmalu. pa
sva gostovali na festivalu 100° v
Berlinu. Del najinega dela je vedno
dostopen na www.arrivingsoon.
org, sicer pa je trenutno v izdelavi
tudi uradna stran KUD NUM.
Kje lahko vidimo delo KUD NUM?
Urša: Tu v Škofji Loki s predstavami
največkrat nastopava v MKC pri
Se radi vračata v Škofjo Loko? Se
vama zdi, da je sodobna umetnost v Škofji Loki dobro sprejeta?
Arriving Soon (Foto: Jože Pristavec)
31
Kakšni so vajini načrti – kratkoročni in dolgoročni? Vidita prihodnost KUD NUM v Sloveniji?
Kratkoročni načrti: Avgusta se dobiva v Škofji Loki in začneva delo na
projektu Arriving.2./Prihajajoči.2. V
tem času načrtujeva tudi nekaj brezplačnih delavnic, ki bodo odprte
za vse Ločane (več o delavnicah na
www.arrivingsoon.org). Novembra
načrtujeva snemanje za Arriving.2.
v Amsterdamu, nato pa s predstavo
Arriving.Soon. predvidoma sodelujeva na festivalu Živa v Ljubljani.
Decembra bi radi nove predstave,
sproducirane v tujini, pripeljali v
Škofjo Loko. To so načrti do konca
leta. Sicer pa želiva delo KUD NUM še
bolj uveljaviti doma in v tujini. Prihodnost KUD NUM seveda vidiva tudi
v Sloveniji, vendar pa brez delovanja
v tujini, mednarodnih sodelovanj in
koprodukcij ne bomo mogli obstajati. Vedno pa se bova trudili, da bova
delo KUD NUM redno in vztrajno
predstavljali tudi v Škofji Loki.
Katja Bernik
Avgust 2013
Plesal bom, dokler bodo zdržala kolena
Step je oblika plesa, karakterizirana z uporabo zvokov, ki so proizvedeni z udarjanjem čevljev za step kot vrsto tolkal.
Rok Pfajfar iz Železnikov ga še predobro pozna, saj je član step formacije, ki je letos dosegla
prvo mesto na državnem prvenstvu v Šenčurju.
Step je zelo znana oblika plesa,
pa je tudi tako priljubljena?
Prav gotovo ne. V Sloveniji je približno le okoli sto plesalcev stepa.
Največ v Ljubljani in Krškem.
Kaj je navdušilo tebe, da si začel
trenirati to zvrst plesa?
Predvsem so mi bili všeč nastopi
irske skupine Lord of the dance. Na
podlagi tega sem se odločil, da najprej poskusim, kakšen je občutek,
če se resno začneš ukvarjati s tem
plesom. In občutek je bil dober, saj
sedaj plešem že trinajst let.(smeh)
Pri dvaindvajsetih sem se vpisal na
tečaj stepa v Kazini, ki ga je enkrat
tedensko vodil Mitja Popovski.
Čez nekaj časa so zaradi premajhnega zanimanja ta oddelek ukinili. Celotna skupina 'amaterjev'
je odšla v Pro Dance, kjer smo z
učenjem nadaljevali pod budnim
očesom Jadrana Živkoviča. Zaradi
istega razloga se je čez nekaj časa
zgodba ponovila tudi tam. Nato
sem začel plesati v Boleru, kjer
je poučeval Jadran. Prvič sem se
srečal s tekmovanji, ki se jih odtlej
kot član plesnega kluba Bolero in
zadnje leto plesnega kluba Forma
iz Ljubljane redno udeležujem.
So začetki težki?
Najbrž je tako kot z vsako stvarjo,
ki se je lotiš na novo. Prvo leto
se učiš samo osnovnih korakov
oziroma kako udariti z nogo. Praviloma naj bi pri pravilno izvajanih
korakih noge ne trpele, vendar
se sčasoma začnejo pojavljati
bolečine, predvsem v kolenih.
Pri stepu poznamo 250 različnih
Kategorija step produkcije 2010, naslov točke Toy shop, državni
prvaki, evropski prvaki, peto mesto na svetovnem prvenstvu (Rok
drugi z desne) (Foto: osebni arhiv)
Rok Pfajfar (Foto: Nejc Dulmin)
korakov, ki se izvajajo v različnih
ritmih in hitrostih, tako da izzivov
ne zmanjka. Naj naštejem nekaj
step korakov: shuffle, shuffle ball
change, flap, flap heel, cramp roll,
riffle, wings, stamp, stomp, scuff,
time steps …, vseh pa res ne bi
…(smeh). Za korake uporabljamo angleške izraze, zaradi lažje
komunikacije s tujimi koreografi
in plesalci. Seveda brez čevljev
ne gre. S kovinskimi ploščicami,
pritrjenimi na podplatu (na prstih
in peti), ustvarjaš zvočne poudarke. Dobro je vedeti, da ima
step svoje korenine v angleškem
plesu s coklami, irskem plesu in
plesu črnskih sužnjev, imenovanem juba dance. Plesalci stepa
redno uporabljamo sinkopiranje.
Koreografija se običajno začne na
osmi ali prvi poudarek v glasbi.
Spet nova veja step plesa je improvizacija, ki jo lahko izvajamo
z glasbo ali brez. Večina starejših
bralcev se najbrž spominja Freda
Astaireja, ki je veselo poplesaval
v filmih. Broadwayski stil je tako
posledica Astairejevega stila, ki
je standardne plese prikazal kot
step. Med mlajšo populacijo pa je
zanimanje za step povečal animirani film Vesele nogice.
Plešeš v skupini, s katero vsako
leto dosegate lepe rezultate.
Naša skupina sicer nima imena,
po navadi se predstavljamo pod
imenom kluba, na tekmovanjih v
tujini pa kot slovenska nacionalna
ekipa. Plešemo v kategoriji formacije, kar pomeni, da je v skupini
od 8 do 24 plesalcev. Plesal sem
tudi v kategoriji produkcije (25
plesalcev in več) in v mali skupini (od 3 do 7 plesalcev). Sem pa
aktiven plesalec, kar pomeni, da
moraš vsaj enkrat letno nastopiti
na državnem oziroma evropskem
prvenstvu in doseči nek rezultat. Velika prednost slovenskih
plesalcev je tudi ta, da je pri nas
ples priznan kot šport in spadamo
pod okrilje Olimpijskega komiteja
Slovenije. S tem si plesalec lahko
pridobi status športnika in lažje
krmari čez vse obveznosti, ki jih
ima. Mislim, da smo edina država
v Evropi, v kateri je ples priznan
kot šport, največ zaslug za to pa
gre našim starejšim kolegom plesalcem, ki so se več let borili za
te pravice.
Diplome in medalje (Foto: Rok Pfajfar)
Čevlji za step (Foto: Rok Pfajfar)
32
Avgust 2013
Naša sezona se prične z januarjem in traja do zaključka leta.
Do maja oziroma junija pripravimo točko, s katero se predstavimo na državnem prvenstvu
v stepu. V začetku julija gremo
na evropsko, začetek decembra
pa še na svetovno prvenstvo v
stepu v Rieso v Nemčiji. V eni sezoni pripravimo eno točko, ki se
potem iz prvenstva v prvenstvo
bolj pili in oblikuje, tako da je na
svetovnem prvenstvu izvedena
zares profesionalno. Pred leti
smo s produkcijo brez glasbe,
ko smo ustvarjali zvok samo s čevlji, dosegli krasen uspeh, četrto
mesto na svetovnem prvenstvu.
To nam je dalo novega poleta,
saj se svetovnega prvenstva
udeležijo res samo najboljše
formacije iz vsega sveta: Amerike, Avstralije, južne Afrike …
Sedem sodnikov opazuje nastop,
nato pa ocenijo točko kot celoto,
usklajenost, težavnost korakov
ali se koraki ujemajo z glasbo,
kostumografijo … Da sodniki
lažje presodijo, če so plesalci formirali pravilne postavitve (krog,
kvadrat, zvezda …), jih ocenjujejo tako izpred odra kot z vrha
dvorane, v pomoč pa jim je tudi
Rok s koreografinjo Chloe Arnold v Dubrovniku 2012
(Foto: Nejc Dulmin)
Trenutno imaš 'plesne počitnice'.
Poleti namreč nimate vaj. Kako
vzdržuješ stik s plesom?
V avgustu se odpravimo na vsakoletni enotedenski Step Camp
(plesne delavnice) v Dubrovnik.
Učitelja Chloe Arnold in Jason Samuel Smith iz Amerike nas učita
novih plesnih korakov in ritmov.
Chloe nam posreduje bolj pedagoški pristop, Jason pa nas uči im-
kamera. Letos smo s točko Hotel
California že osvojili prvo mesto
na državnem prvenstvu in upam,
da bo sledila še kakšna dobra
uvrstitev. V točki smo prikazali
zgodbo, kako zapuščen hotel
oživi: oživijo natakarji, sobarice,
gostje … Pri stepu je odlično tudi
to, da lahko plešeš na katerokoli
glasbo in zato dopušča nešteto
možnosti za kreiranje točke.
33
provizacije. Zvečer imamo na ladji
tudi 'dvoboje', seveda plesne. Po
dva plesalca se pomerita v stepu
in ljudje potem odločijo, kdo gre
naprej. Tako dobimo zmagovalca v
improvizaciji. Na koncu pa imamo
tudi jam na Stradunu, v starem
delu Dubrovnika. Pred cerkvijo
postavijo deske in celotna skupina
daje nek enoten ritem, nato pa
vsak posameznik zapleše v sredini
in nadgrajuje ta ritem s svojimi
koraki. Ta nastop si radi ogledajo
tudi turisti. Tukaj šele vidiš, kako
zaprt narod smo Slovenci, saj mi
je bilo prvič kar precej nerodno, ko
sem moral zaplesati sam. Ampak
ko enkrat 'padeš noter' v svojo
točko, postane zabavno in izkušnja
mi vsekakor koristi tudi na drugih
področjih življenja.
Pa načrti?
Plesal bom še, kolikor se bo dalo
oziroma kolikor bodo kolena
zdržala. (smeh) Step lahko plešeš
sam ali v skupini – jaz sem izbral
'družabno verzijo', saj sem med
soplesalci našel veliko prijateljev.
Vse nas druži ljubezen do te zvrsti
plesa in plešemo zgolj zato, ker ob
tem uživamo in se imamo lepo.
Nina Drol
Avgust 2013
Evropa združuje ... v Škofji Loki
Zavod škofjeloške mladine to sezono gosti že četrto generacijo prostovoljcev evropske prostovoljne službe. Jānis in
Anastasiya bosta Škofjo Loko spoznavala še do konca leta, Erhan odhaja februarja prihodnje leto, Silvija se bo poslovila
predvidoma avgusta in Viktorija dva meseca za njo. Zagotovo pa bodo ostali vsaj lepi spomini.
Pri Zavodu O delujejo trije prostovoljci, in sicer Erhan Kurtuluş iz
Turčije, ki pomaga pri delu MKC pri
Rdeči ostrigi in je trenutno odšel
na krajši oddih nazaj domov; Silvia
Prieto iz Španije, katere glavna
sekcija je MMC Pulsar, njena naloga pa je snemanje kratkih videoreportaž dogodkov; ter Viktoria
Shnurova iz Ukrajine, ki obnavlja
spletne strani omenjenega zavoda, piše blog o svojih vtisih v
Sloveniji, vključila pa se je tudi v
plesno skupino Lonca, pri kateri
pleše historične plese. Poleg njih
gostijo še dva prostovoljca, ki pa
delujeta v drugih organizacijah.
Jānis Aizpurietis iz Latvije od
januarja dalje pomaga pri delu
Mladinskega dnevnega centra
Blok v Frankovem naselju, v začetku maja pa se mu je pridružila
še Anastasiya Chervenjakova
iz Bolgarije, ki dela v Dnevnem
centru za otroke in mladostnike
in Škofjo Loko že dobro pozna, saj
je kot EVS-prostovoljka sodelovala
skupaj še z devetimi prostovoljci
pri obnovi parka v škofjeloški vojašnici lansko poletje.
V malem mestu kulturni
dogodki, neverjetno!
Španka Silvia Prieto si je v juliju privoščila popotovanje po
Balkanu, saj so ravno potovanja
ena izmed mnogih stvari, ki jih
rada počne. Glede na izobrazbo,
je diplomantka multimedij in
oblikovalka filmskega zvoka, je
logično, da jo zanima zvok oz.
glasba, zbira vinilne plošče in
igra basovsko kitaro, rada ima
kinematografijo, branje knjig,
pisanje ter mačke. Tako tudi
med svojim bivanjem enkrat
do dvakrat tedensko pomaga
v zavetišču Mačji dol. Sicer pa
skrbi za kakovostne videoposnetke dogodkov, realiziranih v
organizaciji Zavoda O, pomaga
tudi pri fotografiranju. V Škofjo
Loko je prišla točno zato, saj jo
je predstavitev projekta takoj
pritegnila, hkrati pa si je želela
preizkusiti življenje v tujini. Zdaj
je tukaj že devet mesecev in v
vsem tem času je izkusila proces
vključevanja v majhno lokalno
skupnost, spoznala mnogo stvari
o sebi in s pomočjo kolegov dopolnila svoje strokovno znanje o
snemanju in urejanju videoposnetkov ter ne nazadnje doživela
pravi stik z naravo. Predvsem
je navdušena nad lepoto reke
Soče. »Moja najljubša stvar tu je
narava, direkten, neposreden stik
z njo. Če se odpraviš na sprehod
iz mesta, si lahko v nekaj minutah
že v čudovitih krajih. Pa tradicija
vrtnarjenja je osupljiva. Skoraj
vsakdo obdeluje svoj vrtiček,
ima košček zemlje, na katerem si
lahko vzgoji domačo zelenjavo.
Tukaj ljubim mirno in tiho življenje ter to, da brez težav lahko
vozim kolo. Prav tako imam rada
nekatere kulturne dejavnosti,
koncerte, razstave, predstave
itd., ki so na voljo v Ljubljani in
tudi v Škofji Loki, čeprav je majh-
Vtise Vike, kot jo kličejo prijatelji, o dogodivščinah v Sloveniji lahko
preberete tudi na njenem blogu na http://feelslovenija.com/.
no mesto. V moji državi kaj takega v manjših mestih preprosto
ni mogoče. Po drugi strani pa
moram povedati, da sem in tja
pogrešam utrip velikega mesta,
tisti občutek, da se lahko zgodi
vse. Slaba stvar je morda tudi
ta, da se je včasih težko vključiti
v lokalno skupnost.« Ljudje v
Sloveniji se po njenem mnenju
razlikujemo glede na pokrajine
in znotraj teh opaža še razlike
glede na posameznike. »Srečala
in spoznala sem zelo prijazne
ljudi pa tudi zelo zaprte oziroma
težko dosegljive,« pojasnjuje in
z nasmehom doda, da bi z ve-
Silvia obožuje mačke, zdravo prehrano in naravne proizvode
ter potepe, kar je razvidno tudi na njenem blogu na
http://sloveniarules.tumblr.com/
seljem ostala v Škofji Loki, če bi
našla pravi razlog za to.
Srednjeveško mesto
zleze pod kožo
Viktoria Shnurova prihaja iz Ukrajine, kjer je študirala izdelavo spletnih strani in nato nekaj let svoje
znanje prodajala enemu izmed
tamkajšnjih informacijsko-tehnoloških podjetij. Same sebe sicer
ne mara opisovati, to raje pusti
drugim, zagotovo pa lahko reče, da
se trudi biti prijazna in odgovorna,
predvsem pa jo zaznamuje to, da
ljubi potovanja: »Nekaj je v meni,
kar me žene, da se sprašujem o
Jānis je glasbenik, ki ima rad ljudi in naravo.
34
Avgust 2013
EVS-prostovoljci so si skupaj s prijatelji ogledali številne kotičke
Slovenije, med drugim so odšli na Blegoš.
Ani uživa v delu z otroki.
krajih, v katerih še nisem bila. Ni
pomembno, ali so to neznane vasi
ali znana mesta.« Tako je bila že
večkrat na prostovoljnih delovnih
taborih v različnih državah, kjer je
med drugim srečala EVS-prostovoljce, ki so jo navdušili s svojimi
zgodbami. Ko se je po sedmih
letih naveličala vsakodnevnega
dela v istem podjetju in je videla
opis projekta v Škofji Loki, je vedela, da bi bila to zanjo izvrstna
priložnost. »Biti EVS-prostovoljec
namreč ni enako, kot biti plačani
zaposleni. Kot prostovoljci imamo
veliko več možnosti delati stvari, ki
jih imamo radi.« Viktoria skrbi za
fotografiranje na različnih delavnicah v Ateljeju Clobb in nekaterih
dogodkov v MKC pri Rdeči ostrigi,
prav tako pa izdeluje plakate za
dogodke, ki jih organizira Atelje
Clobb. Ena izmed njenih glavnih
nalog je izdelati spletno stran Zavoda O, prenovitev strani Ateljeja
Clobb in če ji bo ostalo kaj časa, bi
rada naredila še novo spletno stran
za Zavod O International, stran o
EVS v Škofji Loki. Sicer Viktoria piše
blog, kamor, odkar je prišla v Loko,
beleži pomembnejše dogajanje.
Tako je zbrala že za osem mesecev
vtisov o novih ljudeh, različnih
mentalitetah in tradicijah, pa ne
samo o slovenskih, ampak tudi
o ostalih prostovoljcih, ki živijo
skupaj. »Ob tem sem počela vrsto
novih stvari. Še nikoli prej nisem
zakurila peči, to zimo pa smo z njo
ogrevali naše stanovanje, tako da
sem prvič kurila na drva. Moj mentor Gašper Doljak me je naučil
smučati. Od januarja obiskujem
pouk srednjeveških plesov, ki jih
organizira Kulturno društvo Lonca.
Z njimi smo imeli že tri nastope,
in sicer v hrvaškem Karlovcu, na
Bledu in v Škofji Loki.« Sicer pa so
vsi EVS-prostovoljci navdušeni
nad izleti v druge slovenske kraje.
Viktoria je najbolj navdušena nad
slapom Savica, ki so ga obiskali v
začetku maja, ter Predjamskim
gradom ponoči, ker je bilo v temi
nekoliko strašljivo. Slovenija ji je
všeč, ker je dobro izhodišče za
potepe po Evropi, tako da se je že
podala na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo ter Francijo.
»Veliko stvari v Sloveniji je, ki so mi
hkrati ljube in neljube. Obožujem
slovensko naravo, zlasti razglede
z visokih gora, včasih pa me utesnjujejo, saj je, kot bi bili izolirani
od ostalega sveta. Drug primer je
izvrstna hrana, ki je res okusna, a
ni mi všeč, da ljudje veliko časa
preživijo v kuhinji in za kuhanje
potrošijo toliko energije.« Slovenci
smo po mnenju Viktorie kar prijazni in gostoljubni. »Menim, da so
nekoliko sramežljivi, tako da včasih
dobimo napačen vtis o njih, kot
npr., da se ne želijo družiti s tujci.
No, tisti ljudje, ki nas tukaj obkrožajo, pa so res super, v mislih imam
mentorje in še nekatere, ki delajo
z EVS-ovci.« Vsekakor je prihod v
Škofjo Loko pozitivna izkušnja za
mlado Ukrajinko. »Domov se bom
zagotovo vrnila z novimi izkušnjami in lahko rečem, da drugačna,
boljša oseba. Zdi pa se mi, da bom
nekega dne prišla nazaj. To malo
srednjeveško mesto je namreč zdaj
del mojega življenja.«
še več, trudi se, da bi znali biti
bolj ustvarjalni in bi koristno porabili svoj čas. Nekaj prostega
časa pa ostane tudi njemu, tako
da je že imel možnost obiskati
veliko skritih kotičkov Slovenije. Najlepši in najbolj zanimiv se
mu zdi Triglavski narodni park.
Na vprašanje, kaj mu je v Sloveniji najljubše, odgovori kratko
in jedrnato: »Slovenci.« Ob tem
doda, da so ljudje tukaj res prijazni: »Ločani so miroljubni, izvrstni
organizatorji in dobri prijatelji.«
Škofja Loka ima po njegovem
mnenju tudi pomanjkljivost, to
je, da je zelo težko kupiti morsko
hrano, kar pa ga zagotovo ne bo
odvrnilo od želje po povratku, v
kar je v tem trenutku popolnoma
prepričan. »Ta izkušnja mi je in mi
še bo pomagala zgraditi sanje v
prihodnosti. Imam dovolj časa
za razvijanje idej o tem in trudim
se vlagati čim več energije v to
smer.«
Vaša država je tako
lepo zelena
Iz Bolgarije, natančneje iz Sofije,
se je v Škofjo Loko še enkrat vrnila
Anastasiya Aleksandrova Chervenyakova, študentka hidrogeologije, sicer pa trenerka taekwondoja, vegetarijanka, ki ima neizmerno
rada živali, glasbo, ples in petje ter
evropske filme. Obožuje potovanja, z veseljem pa se poda tudi na
kolesarski izlet. Kot prostovoljka je
že lani dva meseca sodelovala pri
obnovi parka v škofjeloški vojašnici, tako da je tokrat vedela, kam se
podaja. »Poznam kraj in ljudi tukaj,
res sem navdušena nad tem, kako
lepa je Slovenija, zato sem si želela
priti nazaj. Potem pa se je ponudilo
še delo z otroki, kar je bila dodatna
pika na i.« Zdaj že dva meseca z
veseljem dela v Dnevnem centru
za otroke in mladostnike, ki deluje
Slovenci so super
Jānis Aizpurietis iz Latvije je glasbenik, igra na bobne in kitaro.
Njegova strast so psihologija, izobraževanje in delo z otroki. Za
EVS-program se je odločil, ker je
želel bolje razumeti sebe. Tako
je 7. januarja prišel in od takrat
se uči poslušanja in razmišlja,
kako karseda najbolje svetovati drugim. Njegova dolžnost je
namreč delo z mladimi v centru
Blok. Uči jih igranja na glasbila,
35
v okviru Centra za socialno delo
Škofja Loka. Za otroke pripravlja
delavnice in se igra z njimi, ob tem
pa dela v Ateljeju Clobb. Tako se je
že veliko naučila, saj je sodelovala
pri določenih projektih in je spoznala, kako poteka sam proces
od začetka do konca. Bila je del
ekipe pri organizaciji nekaterih
festivalov ter dogodkov po Sloveniji. »Spoznala sem slovensko kulturo – veliko bolj kot prvič, ko sem
bila tukaj. Pri delu z otroki se učim
slovenščine, ki se jo trudim tudi
uporabljati. Spoznala sem ljudi iz
Francije, Turčije, Ukrajine, Španije,
kar mi daje boljši vpogled v različne kulture,« pove Anastasiya. Ob
tem doda opažanje o Slovencih:
»Obstajata dve skupini. V prvi so
ljudje odprtega duha, ki z veseljem pomagajo in so nasmejani ter,
lahko bi rekla, naravni, v drugi, ki
je precej manjšega obsega, pa so
zaprti ljudje, ki se bojijo govoriti angleško.« Kljub vsemu je prepričana,
da bo v teh osmih mesecih bivanja
v Škofji Loki zgradila močne prijateljske vezi. Predvsem pa se želi
naučiti drugačnega pogleda na
stvari, na svet, sprejeti drugačno
kulturo in se bolje naučiti jezika.
»Želim prenehati razmišljati o tem,
da so moji prijatelji daleč stran in
se bom raje potrudila najti dobre
prijatelje tukaj, v Sloveniji, ki je
tako lepo zelena.« Anastasiya je
sicer malo manj navdušena nad
slovensko hrano, jo pa privlačijo nekomercialni, nekoliko bolj
divji kraji, zato se je navdušila nad
nekaterimi bohinjskimi kotički in
ostalimi deli Triglavskega narodnega parka. Ker je pravzaprav
šele na začetku svojega bivanja
tukaj, pušča času čas, ampak že
zdaj verjame, da se bo v prihodnje
zagotovo še vrnila. »Konec koncev
je Bolgarija zelo blizu!«
Katja Štucin
Avgust 2013
Po poteh majevskih ruševin
Letošnje novo leto je Rok Pfajfar iz Železnikov pričakal na drugem koncu sveta. Sredi decembra 2012 se je namreč
odpravil na popotovanje po Mehiki, Gvatemali in Belizeju, po poteh majevskih ruševin.
Si dolgo načrtoval to potovanje?
Sploh ne. Odločitev je padla v zadnjem trenutku. Že dlje časa sem
se nameraval udeležiti trekinga v
Nikaragvi, Hondurasu, Kostariki in
El Salvadorju. Ker je odprava zaradi
premajhnega števila prijavljenih
odpadla, sem se v zadnjem trenutku odločil, da 'grem raziskovat'
majevske ruševine. (smeh) To potovanje je bilo sicer bolj turistično
obarvano, v organizaciji agencije,
vendar je bila skupina osemnajstih
udeležencev iz cele Slovenije tako
prijetna, da smo se imeli res čudovito. Vodička Ajda, ki dobro pozna
tiste konce, nam je predstavila
realno podobo dežel, ki smo jih
obiskali. Na pot smo se odpravili
18. decembra leta 2012. Z avtobusom smo se odpeljali do Benetk,
od tam pa z letalom najprej v Pariz
in od tam v Mexico City, glavno in
hkrati največje mesto v Mehiki.
Iz našega zimskega si skočil v
malo toplejše podnebje.
Kar prijetne temperature so bile,
tam okoli 20 do 30 stopinj Celzija.
Mesto se nahaja na južnem koncu
60 kilometrov dolge in 100 kilometrov široke Mehiške doline, ki
se nahaja na približno 2308 metrih
nadmorske višine in je s treh strani
obkrožena s hribi, od tega tudi z
vulkanoma dvojčkoma Popocatepetl in Iztaccihuatl ter z gorsko
verigo Sierra Nevada. Zaradi tega
položaja je mesto velikokrat ovito
v smog. Kljub tako visoki nadmorski višini pa so prebivalci sneg
videli nazadnje pred petdesetimi
leti. V Mexico Cityju smo se zadržali tri dni. Mesto je zanimivo, saj
lahko doživiš preplet zgodovine
in moderne dobe. Ogledali smo
si precej kulturnih znamenitosti,
omenil bi osrednji trg Zocalo, glavno katedralo in vladno palačo, v
kateri so res lepo ohranjene freske
slikarja Diega Riviere. Tudi prvi
mehiški nebotičnik iz leta 1956 z višino 183 metrov nas je kar prevzel,
četudi sedaj nima več zvenečega
imena – prvi nebotičnik srednje
Amerike. Od vsega mestnega
vrveža smo si malo oddahnili v
plavajočem parku Xcochimilo na
obrobju mesta, ki ga imenujejo
tudi 'plavajoči vrtovi'. Meščani hodijo v park, da se sprostijo, nekateri
prepevajo, igrajo, plešejo ali pa
si privoščijo kosilo v eni izmed
restavracij ali na tržnici. Specialiteta je ocvrta svinjska koža, ki ima
okus po naših ocvirkih. V enem
izmed slikovitih čolnov, imenovanih 'trajinera', ki imajo vsi ženska
imena, se lahko popelješ po sicer
malce umazani reki. S svojimi plavajočimi trgovinami, tržnicami in
barvitostjo nobena druga mestna
četrt ne spominja tako močno na
nekdanji Tenochtitlan (prestolnica
azteške države, stari Mexico City)
kot ravno Xcochimilo. Ker smo
poleg ruševin odkrivali zgodovino
Aztekov in Majev, smo se ustavili
tudi v antropološkem muzeju. Izvedeli smo, da je celotno mesto
zgrajeno na nekdanjem jezeru
Texcoco. Pod mestom je tako še
vedno voda, ki ob močnejšem
deževju povzroča poplave, kar ob
tako številčni populaciji v mestu
predstavlja še dodatno težavo, saj
nimajo dobro urejene kanalizacije.
Mesto so gradili s pomočjo mnogih kanalov in predorov in se je v
zadnjih sto letih na nekaterih predelih pogreznilo za devet metrov.
Obiskali smo tudi narodno svetišče
baziliko Guadalupe, kjer se vsak
dan zbira na tisoče domačinov in
pripadnikov drugih narodov – vsi
zato, da bi počastili temnopolto
guadalupško Marijo, zavetnico latinske Amerike. Marija se je namreč
na tem mestu leta 1531 prikazala
poljedelcu Juanu Diegu.
Obiskali smo tudi Teotihuacan,
nekdanje bleščeče azteško mesto.
V času polnega razcveta je pokrivalo površino dvajsetih kvadratnih kilometrov in štelo 200.000
prebivalcev. Veličastna citadela
in piramidi, posvečeni Soncu in
Mesecu, človeka ne moreta pustiti
ravnodušnega. Četudi sem poto-
36
vanje izbral na hitro, me je začelo
vse skupaj vedno bolj zanimati in
privlačiti. Eno je namreč, če gledaš
slike v knjigi ali na internetu, drugo
pa je dejansko stati na taki ruševini
in začutiti veličino starodavnih
ljudstev, ki so jo zgradile. Zanimivo je, da so odkriti samo trije
odstotki ruševin, pa še te odkrivajo
večinoma tujci. Še vedno je žal
tako, da so v družbenem sistemu
največ vredni Španci, nato belci,
mešanci …, čisto na dnu lestvice
pa se nahajajo zatirani Maji. Ko
smo obiskali Palenque, ostanke
starodavnega majevskega mesta,
je to mogočnost kar težko povezati s sedanjim položajem, s
katerim se morajo soočati potomci
Majev. Kar nekako spočili smo se
ob pogledu na Misul Ha in Agua
Azul, dva prečudovita slapova,
ki smo ju obiskali v nadaljevanju
poti. Tudi podeželje, na katerem
se mirno pase živina, deluje zelo
spokojno. V mestu San Cristobal
de Las Casas smo pričakali božični
večer. Mesto imenujejo tudi Pueblo Magico ali Magična vas, saj
zaradi barvitih pročelij hiš resnično
deluje nekako čarobno. Na božični večer na ulicah zakurijo ogenj
in naredijo pravo fešto z muziko
in obveznimi pokajočimi pasjimi
bombicami. Tujce kličejo gringo in
so zelo prijazni in ustrežljivi, ko se
enkrat prepričajo, da nisi Španec
ali Američan. (smeh) V naslednjih
dneh smo obiskali San Juan Chamula, avtonomno majevsko naselje. Mehiške oblasti jim pustijo, da
živijo po svoje. Imajo svoj 'občinski
svet', ki je videti tako, da možakarji
stopijo skupaj in se prepirajo toliko
časa, da so vsi enotni glede dolo-
Avgust 2013
čene težave. Četudi v naselju stoji
krščanska cerkev, prebivalci častijo
več bogov. Krščanski duhovnik se
oglasi samo na nekaj let, da krsti
ljudi in vpiše število 'novih vernikov'. Sicer je v cerkvi namesto klopi
po tleh raztresena slama, na oltarju
pa občasno zakoljejo kakšnega
piščanca, za dar bogovom. Molijo
kleče in pri tem pijejo kokakolo, ker
verjamejo, da bolj če se ti spahuje,
več slabih duhov gre iz tebe. V
naselju je tudi slikovita tržnica.
Fotografiranje je prepovedano in
turisti so se že znašli v kar velikih
težavah, če so jih pri tem zalotili.
Naslednja na tvoji poti je bila
Gvatemala.
Polni najrazličnejših občutkov, ki
jih je v nas pustila Mehika, smo se
pripeljali v Gvatemalo. Skoraj polovica prebivalstva je staroselskega,
zato je na vsakem koraku občutiti
tradicijo. Pot smo nadaljevali z
avtobusom. Tudi to je posebno
doživetje, saj iz Združenih držav
Amerike v Srednjo Ameriko pripeljejo stare, rumene odslužene
šolske avtobuse, ki jih novi lastniki
nato predelajo v slikovite turistične
avtobuse in se z njimi prevažajo
nadaljnjih trideset ali še več let.
Zanimivo je, da je v Gvatemali na
cesti res ogromno ležečih policajev, t. i. vibradoresov. Tako slikovito
poskakujoči smo priropotali do
mesta Panajchel, kjer se odpre razgled na jezero Atitlan, obkroženo z
verigo treh vulkanov – San Pedro,
Atitlan in Toliman, ki kraljujejo
na južni strani jezera. Nastanek
le-tega povezujejo z ogromno
vulkansko eksplozijo pred več kot
85.000 leti, zaradi katere naj bi se
površina Zemlje vdrla, luknja pa
napolnila z vodo. Tolažilno je, da
je trenutno samo eden aktiven.
Pot nas je vodila v Chichicastenango, krajše kar Chichi, kjer smo
obiskali tradicionalno tržnico z avtohtonimi izdelki. Polni spominkov
smo pot nadaljevali proti Antigui,
stari gvatemalski prestolnici. Od
tod so Španci in njihovi politični
nasledniki politično obvladovali
celotno področje Srednje Amerike. Prestolnica je bila kar trikrat
porušena zaradi izredno močnega
tektonskega delovanja. Danes je to
turistično obarvano mesto s skoraj
evropskim načinom življenja. Ker
smo doslej na poti občudovali že
toliko vulkanov, je bil že skrajni
čas, da se na enega tudi vzpnemo.
Naš izbor je bil Pacaya, visok 2552
metrov, katerega oblika se spreminja glede na reke lave, ki mezijo iz
vulkana. Ognjenik je še aktiven in
ravno zaradi tega vzpon prav do
vrha ni mogoč. Večina nas je šla
peš, nekaj starejših udeležencev
pa je nanj pojezdilo na konjih. Vulkanski pesek je zelo drseč in zato
je vzpenjanje kar precej naporno.
Ob poteh, kjer iz špranj uhaja vroč
zrak, domačini na lesene palice
natikajo bele penice (marshmallows – ki jih sicer vidimo v filmih) in
jih v nekaj sekundah popečejo. Iz
tega prvinskega zlitja z naravo smo
se skozi Gvatemala City odpravili
v narodni park Rio Dulce (Sladka
reka), ki je dolg 43 kilometrov.
Lahko smo poslušali vriskajoče
opice in opazovali tukane. Sledil
je obisk dragulja v majevski kroni,
starega mesta Tikal. Tukaj smo
v vseh osemnajstih dneh imeli
edini deževen dan. Ob prihodu
na lokacijo me je spet prevzel tisti
občutek, ko se sprašuješ, kako jim
je brez sodobnega orodja uspelo zgraditi tako lepe in mogočne
stvaritve. Piramide niso bile namenjene bivanju, ampak večinoma
čaščenju bogov. Pri gradnji so
upoštevali letne čase oziroma so
jim zgrajene strukture pomagale
določiti poljedelska obdobja (položaj sonca). Tempelj 1 je nekako
zaščitni znak Gvatemale, viden v
reklamah, filmih …Tempelj IV pa je
najvišji, saj meri v višino približno
64 metrov.
Belize je majhna, a najbrž tudi
zelo zanimiva dežela?
V Belize smo kar hiteli, saj 31.
decembra ob peti uri popoldne
zaprejo mejo z Gvatemalo za
dva dni. Ne vem, prazniki najbrž. (smeh) Cela država leži ob
morju in je angleška kolonija,
zato je nekoliko dražja od Mehike in Gvatemale, ki sta španski.
Najprej smo se s čolnom odpeljali na Caye Caulker, kjer smo
preživeli silvestrski večer in ob
odojku, dobri družbi in šumenju
Karibskega morja pričakali novo
leto. Naslednje jutro smo dobesedno zaplavali v novo leto, saj
smo šli snorklat na koralni greben.
Korale sicer niso tako pisane kot
v Turčiji ali Avstraliji, so pa lepe in
dobro ohranjene. Plavali smo tudi
med mantami in dvometrskimi
morskimi psi, ki smo jih lahko
pobožali, saj je to vrsta, ki ljudem
ni nevarna. Čeravno najprej ni
prijeten občutek. (smeh) Ta otok je
tudi raj za ornitologe, saj na njem
biva res veliko raznovrstnih ptic.
Ko zapuščaš Belize, plačaš tudi pet
dolarjev, ki jih namenijo za ohranjanje ptic. Naslednjega dne smo
se odpravili še naprej na otok San
Pedro in od tam naprej z letalom
nazaj na celino. Iz letala je čudovit
razgled na Veliko modro luknjo,
ki jo je odkril Jacques Cousteau,
eden najbolj znanih potapljačev.
Premer luknje je neverjetnih 300
metrov in sega 123 metrov globoko. Spet smo prestopili mejo
z Mehiko. Imajo zanimiv način,
kako se odločijo, da pregledajo
potnike: ko pritisneš na gumb
in posveti zelena luč, greš lahko
naprej, če pa posveti rdeča, te
pregledajo. Seveda so mene pregledali. (smeh) V starodavnem
mestu Chichen Itza smo občudovali slavno piramido El Castillo, ki
37
spada med sedem čudes sveta.
Visoka je 24 metrov in jo sestavlja
devet stopničastih nadstropij.
Na vrhu se nahaja astronomski
laboratorij, do katerega vodijo
štiri stopnišča s po 91 stopnicami, kar je skupno 365 stopnic, ki
ponazarjajo dni v letu. Piramida je
posvečena pernati kači, imenovani Kukulcan. Na dan, ko naj bi bil
po medijskih napovedih nastopil
konec sveta, se je menda tam
trlo 50.000 obiskovalcev. Prepolni
vtisov iz zgodb o Aztekih in Majih
smo se v zadnjih dneh našega
popotovanja odpravili še na Playa
del Carmen in Cancun, turistični
obmorski destinaciji, kjer smo
si še enkrat pregreli kosti pred
odhodom nazaj v evropsko zimo.
Ker prihajaš iz gostinske stroke,
si med potjo najbrž spremljal prehranjevalne navade v deželah,
skozi katere ste potovali.
Povsod je hrana odlična: v Mehiki
prevladujejo quesadilla – tortilje,
polnjene s sirom, tacos, buritos,
empanada – polnjeni z mesom in
sirom in globoko ocvrti žepki, gorditas – koruzna tortica, chile relleno – polnjena velika čili paprika z
mesom, sirom. Pa seveda fižola in
omake guacamole ne gre izpustiti. Zanimive jedi lahko za majhen
denar preizkusiš na tržnicah in pri
domačinih, najpogosteje so res
odlično pripravljene. Imajo pa
strašno pekoče feferone, vendar
če naročiš hrano kot tujec, že tako
ali tako dobiš za nekaj stopenj
manj pekoč obrok. (smeh) Ključne
sestavine hrane v Gvatemali so
koruza, paprika, fižol. Značilni so
tamales – žepki iz različnih vrst
testa, polnjeni z mesom, sadjem
ali oreščki, puranja juha cak-ik,
picado de rabano – solata iz redkvic, chuchitos – koruzni cmoki
s svinjino, salpicon – nasekljana
govedina s pomarančo, čebulo in
začimbami. V Belizeju pa smo uživali ob fry jacke – ocvrtem testu z
različnimi dodatki za zajtrk, sicer
pa prevladujeta riž in fižol. Tudi
morskih sadežev je na pretek, poizkusil sem conch fritter – ocvrte
morske polže, bile up – enolončnico iz jajc, rib, prašičjega repa
in z zelenjavno-sadnimi dodatki
ter granache – tortilje s fižolom,
zeljem, korenjem, sirom, kisom
in soljo. Tudi jedi posamezne
dežele namreč pripovedujejo o
načinu življenja njenih prebivalcev, zato je na takih potovanjih
obvezno treba poskusiti lokalne
specialitete.
Nina Drol
Avgust 2013
Rock v Lok’
Julijski večer starega rocka v Pubu je privabil ogromno oboževalcev te glasbe, ki so obujali spomine na davne čase
ali pa zgolj uživali ob muziki, rojeni v Škofji Loki. Nekateri so bili še pod vtisi koncerta z dne 23. marca, ko so se prvič
zbrale glasbene skupine, ki so nastopile v okviru dogodka 'U Lok se špila rock'.
Ideja za organizacijo takega večera
starega rocka se je kalila približno
deset let. Zvone Tomac in Jure
Krajnik sta začela zbirati stare
posnetke, ki naj bi jih zbrali na
zgoščenki, ob tem pa bi se organiziral tudi koncert. O slednjem je
Jure večkrat razpravljal z Iztokom
Polakom, saj sta si predstavljala
predvsem dogodek z namenom
druženja in ponovnega srečanja
glasbenih kolegov. Olje na ogenj
je prilil Rajko Gartner iz skupine
Joker, Drago Stojković – Gešo,
lastnik Loškega puba, pa je predlagal, da bi koncert izvedli pri njem,
in klopčič se je vendarle začel odvijati. Podoben dogodek vsako leto
organizirajo v Sevnici, kar je bila
dodatna spodbuda, saj so tamkajšnji odzivi neizmerno dobri.
In zakaj ne bi takšnega koncerta
imeli tudi v Škofji Loki? V letu 2013
se je zgodil prvič, ideja pa je, da
bi dogodek postal tradicionalen,
in sicer naj bi ga realizirali enkrat
letno, prvi konec tedna v juniju.
Uvertura v marcu
23. marca je bil prvi koncert v Loškem pubu, kjer so nastopili tako
trenutni rock izvajalci kot starejši
glasbeni mački. Predstavniki prvih
so Fireflies, skupina, ki deluje od
leta 2007, v njej prepeva Marko
Štibelj, za ritem z bobni skrbi
Martin Doljak, s kitaro v roki dirigira Vid Vraničar, oder pa trese
Matic Žagar na basovski kitari. Za
njimi so se občinstvu predstavili
Wookies ter nato še Vanished, ki
ga sestavljajo štirje fantje, in sicer
Žan Bajželj, Miha Mali, Tadej
Poljanšek in Peter Polakso. Dve
generaciji sta se združili v skupini
2GEN z Juretom in Petro Berglez
ter Bojanom Pristavcem na čelu
skupaj s pravo mlado osvežitvijo
Klemenom Berglezom ter Robijem Buhom. Slednja sta člana
zelo obetavnega najstniškega trashmetal benda Moshead. Jure je
bil sicer nekoč član benda Visoka
napetost, vendar se ob tej priliki
niso odločili za sodelovanje, tako
da so skupino sestavili iz dveh
generacij, o čemer priča že samo
ime. Vsi skupaj so dodobra ogreli
oder za stare rockerje, med njimi
Joker band z vodilnim Janezom
Begušem, Simboli z idejnim vodjem Simonom Jamnikom, ki so
mu ob strani stali še Roman Ažbe,
Jure Pustavrh in Uroš Doljak, ter
Zeus v postavi Domna in Uroša
Rakovca, Davorja Tavčarja in
Braneta Kalana. Za njimi se je prilegla Skodelica kave, katere okus
so krojili Simon Jamnik, Uroš
Doljak, Boris Koprivnikar, Tjaša
Polak ter Simon Krek, Lipov list,
ki ga oblikujejo Simon Gartner,
Janez Fajfer, Gašper Poženel,
Polona Kandus, Uroš Doljak,
Janez Beguš in Sebastijan Cegnar, ter skupina Sirius oz. Iztok
Skupino Gong so tokrat sestavljali: Bojan Pristavec, avtor glasbe,
druga kitara in vokal, Srečo Verčič, bas kitarist, Peter Camarello,
bobnar ter idejni ata skupine in avtor imena, Vido Kristanc, prva
kitara in vokal, ter Andrej Volčjak na klaviaturah.
(Foto: Slavko Meglič)
Polak, Jure in Matija Krajnik,
Tine Kalan ter tokrat tudi Blaž
Pipp. Sklop starih bandov je zaključila skupina Over Forty, sestavljena iz članov, ki sicer igrajo v že
prej omenjenih skupinah.
Kako nastane rock band?
Stari rock večer v Pubu so odprli
gostje iz Sevnice Kitarzani, ki so
pripravili dobre muzike željno občinstvo na izvrsten večer. Za njimi
pa je zadonel Gong. Ustanovitev
te skupine se je zgodila prve dni
avgusta 1981 na taborjenju v Funtani Valkaneli pri Vrsarju, kamor
so odšli fantje, takrat stari od 20
do 30 let. »Poleg kasnejših članov
skupine Gong Petra Camarella,
Sreča Verčiča in Bojana Pristavca
(Past, Sveder) je bil v tej počitniški
odpravi še Tomaž Žontar – Matič'k
(Naša stvar, Pomaranča, Tom Tom
itd.). Pero je v band povabil Vida
Kristanca (Dar, Naša stvar itd.),
le-ta je pripeljal klaviaturista Jožeta Pukmajstra iz Ljubljane, pa
smo začeli,« se spominja Bojan
in dodaja, da so po tem igrali na
različnih plesih in prireditvah po
vsej Sloveniji. Čez čas so k tipkanju po klaviaturah povabili Jureta
Hawlino, ki pa je – ne povsem na
svojo željo – takrat še igral v nekdanji jugoslovanski armadi. Zato
je vskočil Andrej Volčjak, ki je od
Prepiha, skupine, ki je igrala na
rednih tedenskih plesih v hotelu
Transturist, preko Gonga, Californie
in Napoleona pristal pri Avia bandu,
današnjem Atlantixu. »Vido in Andrej sta do danes redno vzdrževala
Skupina X-Ray je nastala leta 1976 kot produkt mladih fantov, željnih rock ritmov. Svoje prve ritme so pravzaprav proizvedli v kleti, kjer so
bile stene obdane s kartoni za dostavo kokošjih jajc. V tistem času se je hard rock (Deep Purple, Led Zeppelin, itd.) prelevil v neko povsem
novo, svežo obliko rocka, to je heavy metal, in ravno eni bolj prepoznavnih izvajalcev AC/DC so bili glasbeni vzor X-Rayev, tako da je bil
večji del repertoarja sestavljen iz njihovega programa. Kasneje so igrali tudi pesmi Billy Idola, tako da je nastop v juniju vseboval predvsem
udarne skladbe, kot so Hells Bells-Highway too hell, Rebell Yell. »Najboljši spomini iz takratnega obdobja so vsekakor koncerti na šolskih
zabavah in, seveda, nastop s skupino Pomaranča v Kranju, kjer smo kot mulci doživeli nepozabne odzive,« se spominja Gešo.
38
Avgust 2013
Skupina Sirius leta1983, ko so bili fantje stari približno 15, 16 let, ter ista postava leta 2013.
svojo glasbeno kondicijo z javnim
nastopanjem, drugi trije približno
trideset let nismo igrali kaj več kot
za vzorec,« je povedal Bojan. In
dodal: »Svoje prvo morje smo torej
odigrali v zasedbi, ki smo jo sestavljali Peter, Vido, Srečo, Andrej in
Bojan. V Punatu na Krku. In počasi
postajali kar dober band. Igrali smo
tako rekoč vse, na kratko pa bi se
lahko opredelili kot pop-rock skupina. Naslednje leto je Andrej odšel,
v band pa je vstopil Jure Hawlina.
Ta se je znal in zmogel prilagoditi
vsaki situaciji, kar je v bandu neprecenljivo, ko pride – in vedno
pride – do kakšnih nesoglasij. Z
njim smo odigrali tudi drugo morje
v Punatu, kup nastopov vmes in na
koncu leta silvestrovanje na Bledu
v hotelu Golf. Kmalu po tistem sem
jaz band zapustil in me je zamenjal
Slavc Meglič, ki je že prej igral pri
bandu Naša stvar. Gong je leta 1984
še odigral koncert za pusta in zgodba se je – za takrat – končala.« Band
je torej obstajal in deloval med leti
1981 in 1984. Na plesih so igrali
izključno tujo glasbo, čeprav so
imeli tudi svojo, katere avtor je bil
Bojan Pristavec. Zato so v letu 2013
v Pubu odigrali nekaj pesmi, ki jih
občinstvo na splošno ne pozna.
»Nekoliko smo bili v dvomih glede
nastopa 8. junija v Loškem pubu,
poskusiti z udarnimi tujimi komadi
ali tvegati z neznano lastno glasbo.
Pa smo si na koncu rekli, da ne gre
tako hudičevo zares, nismo na tekmovanju mladih talentov. Nastopili
bomo torej s svojimi komadi, vmes
pa se bo najbrž znašel tudi kakšen
tuj, bolj znan,« je zaključil Bojan.
ustvarjalno-glasbeni nagibi in izvajalske potrebe. »Dobivajo se in
pišejo ter igrajo svoje nove pesmi.
Če se kdo naveliča, pač odide in
njegovo mesto kaj kmalu nadomesti nov glasbenik.« Tako je bilo
v večini takratnih skupin, ki so med
drugim vzor iskale v Deep Purple,
Uriah Heep, Nazareth, Wishbone
Ash itd., hard rocku, katerega so
igrali tudi člani zasedbe Naša stvar,
vendar so mu, kot je zapisal Mohar,
dodali nekaj več: »… Že doslej jim
je uspelo napraviti nekaj osvežujočih stvari. To dokazujejo številni
detajli v aranžmajih njihovih skladb,
malce pa tudi koketiranje s punkom
in narodno-zabavno godbo.«
Iz ene skupine v drugo
V Loškem pubu je nastopila tudi
že omenjena Naša stvar, in sicer
Peter Camarello, Ljubo Kozic, Vido
Kristanc, Slavko Meglič in Jure Krajnik. Fantje, takrat Vido Kristanc,
Tomaž Žontar, Drago Štekovič
in Peter Camarello, so sicer band
ustanovili leta 1978 in je izhajala
iz skupine Tempo, ki je delovala že
dve leti pred tem. Jeseni leta 1979
so nastali celo posnetki njihove
glasbe za RTV, in sicer so takrat
sodelovali Brane Smole, Vido Kristanc, Srečo Verčič, Ljubo Kozic
in Peter Camarello. Kot je o Naši
stvari pisal že Kazimir Mohar v
Zabavniku, so fante takrat vezali
U Lok' se res 'špila' …
Občinstvo v Pubu je bilo torej dodobra razgreto, saj so lahko slišali
marsikaj zanimivega. Večer so dopolnili še X-Ray, ki ga sestavljajo
Zdravko Harbaš, Gešo, Sandi
Kržišnik, Marko Bertoncelj in
Simon Božnar, ki je za to priložnost
zamenjal Tomaža Ravnikarja, ter
Sirius, ki so sicer imeli prvi koncert
leta 1979, ko so bili stari približno
trinajst let, tokrat pa so nastopili s tremi spremljevalnimi vokali,
člani nekdanjega škofjeloškega
komornega pevskega zbora. Kot
rečeno, so se vse omenjene skupine
sčasoma razšle. Najdlje je zdržal
prav Sirius, ki je nastopal do leta
1992. Takrat še ni bilo skupine Over
Forty, ki pa je na tisti junijski večer
v letu 2013 v zmanjšani postavi
dodala še nekaj rock klasike, ki jo
sicer izvajajo Pink Floyd, Eagles,
Santana, Clash, Iggy Pop, Status
Quo, Rolling Stones, Lynrd Skynrd, CCR, ZZ Top, David Bowie,
Meredith Brooks, Eurythmics itd.,
ter tako zaključila prijeten večer.
Navdušeni obiskovalci so se domov
vračali polni vtisov in spominov na
loško rock sceno v preteklosti. V
tem okviru velja omeniti še nekaj
skupin, ki tokrat niso nastopile, so
pa zaznamovale glasbeno podobo
»Ideja oz. osnovni namen rock dogodka v Pubu je bila druženje. Ne
nastop bendov, kot bi se dejansko zdelo, ampak to, da se dobimo
na kupu po tolikih letih. Mislim, da nam je namen uspelo uresničiti.«
Jure Krajnik, na fotografiji v sredini. (Foto: Slavko Meglič)
39
Škofje Loke v šestdesetih in sedemdesetih. To so Mumije s kitaristom
Milanom Cankarjem in basistom
Stanetom Reškom – Strupom;
Freising, pri katerem je kitaro igral
danes znani čelist Miloš Mlejnik;
Albatros oz. Marko Pleško, Sandi
Čemažar, Marko Derling, Jani
Polak ter t. i. Lui; in ne nazadnje
skupina Sveder, v kateri so sodelovali Andreja Wastl, Bojan Pristavec,
Blaž Kavčič, Tomaž Primožič in Lado
Skale. V osemdesetih letih so med
drugim obstajali še Hudičeva brv,
Luft vafl, Up in Past in potem še F
plus z ustanoviteljem Andrejem
Kržišnikom, v skupino pa sta bila
vključena tudi Stane in Rafael
Vidmar, Fresh (nekdanji Sirius),
Visoka napetost in Sexapil. Za njimi
so v devetdesetih letih obstajali
Sarkazem, Žiga band, Ulixes, Kit art,
Arizona, Melodica, Flegmatiki, Bluzon, Hubbups, Brain Death, Color
taste in drugi. Nekateri med njimi
delujejo še danes, ko jim družbo delajo že omenjeni Fireflies, Wookies
in Vanished ter nenazadnje Chatte
Noire s Tino Veselinowitch, ki ji ob
boku stojijo Grega Prosen, Andi
Smole ter Davor Tavčar. V Loki se
torej je, se in se bo igral rock.
Katja Štucin
3. LUFt
SOBOTA 3. 8. 2013
Cankarjev trg, od 9. do 19. ure,
Vabljeni na tržnico z unikatnimi izdelki, kulinaričnimi
dobrotami in s spremljevalnim programom.
Ob 10 .uri - branje pravljic.
Ob 17. uri - plesna delavnica s plesno šolo Jay Dance
Studio (letošnji finalisti KAOS
v oddaji Slovenija ima Talent).
Vabljeni na LUFt!
Avgust 2013
Prireditve v avgustu
2.–4. 8.
Bachova cvetna terapija
Litostrojska
koča, Soriška
planina
2.–4. 8.
Fotografska delavnica
Litostrojska
koča, Soriška
planina
Romanje Žiri–Zaplaz nad
Čatežem (do 5. 8. 2013)
Žiri – pri cerkvi
sv. Martina
8.00–12.00
Sejem starin:
Starinarnica na Plac'
Mestni trg
nedelja,
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Mestni trg
19.–23. 8.
9.00–19.00
Loški umetniški festival – LUFt
Cankarjev trg
Brezplačna vodenja: Prisluhnite
zgodbam starodavne lepotice!
Info točka
Turizem Škofja
Loka, Kidričeva
cesta 1a
sobota,
3. 8.
5.00
11.00
nedelja,
4. 8.
10.00
Semanji dan s 17. srečanjem
ljudskih pevcev in godcev
Sv. Ožbolt
12.00
42. Dan oglarjev: pričetek prireditve z domačim ansamblom,
ob 15. uri prikaz oglarjenja, drvarjenja in kovaštva, ob 16.30 uri
zabavna prireditev z Ansamblom
Toneta Rusa in skupino Kingston
in ob 17. uri tekmovanje dvojic v
pajsanju hloda
Stari vrh – Grebljica
Otroške delavnice:
Reciklirajmo 4
Trgovina Kostn,
Mestni trg
sreda,
16.00–19.00
Ekološka tržnica
Mestni trg
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Trg Ivana Regna
Gorenja vas
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Pri BC Mercator
Železniki
10.00
Pisana Loka: otroška plesna
delavnica s Piko in Poko
Kavarna Vahtnca
11.00
Brezplačna vodenja:
Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice!
Info točka
Turizem Škofja
Loka, Kidričeva
cesta 1a
sobota,
10. 8.
20.30
nedelja,
11. 8.
19.00
Pisana Loka: Joe Cocker Tribute
Mestni trg
Rovtarski bal
Grebljica na
Starem vrhu
Pisana Loka: Alenka Godec
(predskupina Damir Kovačić)
Mestni trg
Ekološka tržnica
Mestni trg
sreda,
16.00–19.00
petekl
19.00
Pisana Loka:
Lutkovna pravljica Medenka
Kavarna Štenge
20.30
Pisana Loka:
Primož Grašič Quartet
Mestni trg
Dan teric v Davči: zabava z
Veselimi Štajerkami, prikaz od
bilke do platna in razstava starih
pogonskih motorjev in zabava z
ansamblom Saša Avsenika
Pr' Vrhovc v
Davči
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Pred Zadružnim
domom Žiri
7. rekreativno kolesarjenje
okrog Ratitovca
Odhod izpred
športne dvorane
v Železnikih
14. 8.
16. 7.
17. in 18. 8.
sobota,
17. 8.
8.00–12.00
9.00
18. 8.
10.00
Pisana Loka: otroška ustvarjalna
delavnica poslikave obrazkov
Kavarna Homan
11.00
Brezplačna vodenja:
Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice!
Info točka
Turizem Škofja
Loka
17.00
Pisana Loka: II. Loka Blues fest:
Emšo blues band, Bluzon, Prismojeni prof. bluesa
Loški pub
19.00
Pisana Loka: Hamo & Tribute
2 Love
Mestni trg
Kiparska delavnica za otroke in
odrasle
Litostrojska koča
Soriška planina
torek,
10.00–12.00
Otroške delavnice:
Reciklirajmo 5
Trgovina Kostn,
Mestni trg
sreda,
16.00–19.00
Ekološka tržnica
Mestni trg
14.00
Kiparska delavnica za otroke
Staro župnišče,
Mestni trg
20.30
PISANA LOKA: Zlata jesen
(gledališka predstava)
Dvorišče
Loškega gradu
23. 8.–6. 9. 17.00–20.00
Bralnica na vrtu Sokolskega
doma
Vrt Sokolskega
doma
19.00
Razstava fotografij: Trenutki
(Andrej Tarfila)
Galerija Muzeja
Železniki
20.00
Koncert Janeza Škofa
Litostrojska
koča, Soriška
planina
20.30
Pisana Loka: Dan D – »Tiho«
(predskupina Duet Accordon)
Dvorišče
Loškega gradu
8.00
5. pohod bosonogih s Prtovča
na Ratitovec
Lovska koča na
Prtovču
9.00
Festival konjev in zabave
Domačija
pr' Brodarju,
Gorenja Dobrava
10.00
Pisana Loka: otroška ustvarjalna
delavnica papirnatih rožic
Kavarna Vahtnca
11.00
Brezplačna vodenja:
Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice!
Info točka
Turizem Škofja
Loka, Kidričeva
cesta 1a
15.00
2. igre Javnega zavoda Ratitovec: Agility
Športni park
Dašnica
20.30
Pisana Loka:
Jan Plestenjak
Dvorišče
Loškega gradu
21.00
Koncert: Bluzon
Sorica – Dvorana
Ivana Groharja
10.00
9. tek na Dražgoško goro
Start na Rudnem
10.00
Festival konjev in zabave
Domačija
pr' Brodarju,
Gorenja Dobrava
12.00
Pohod z mašno daritvijo
Podklanec pri
Žireh
19.00
Pisana Loka: Klapa Cambi – Split
Dvorišče
Loškega gradu
Musica Locopolitana
Škofja Loka
16.00–19.00
Ekološka tržnica
Mestni trg
16.00–20.00
Škofjeloške spominčice:
Po poti treh gradov
Srednjeveški
vrt Loškega
gradu in njegova
okolica
20. 8.
21. 8.
četrtek,
22. 8.
23. 8.
10.00–12.00
7. 8.
17. 8.
petek,
torek,
6. 8.
sobota,
sobota,
24. 8.
nedelja,
25. 8.
sreda,
28. 8.
40
Avgust 2013
Musica Locopolitana
Škofja Loka
Škofjeloške spominčice:
Zelišča in ognjišče na prostem
Srednjeveški
vrt Loškega
gradu in njegova
okolica
Musica Locopolitana
Škofja Loka
Škofjeloške spominčice:
Mitološka bitja Škofje Loke
Srednjeveški
vrt Loškega
gradu in njegova
okolica
18.00
Ljudska veseloigra:
Dve nevesti (premiera)
Stara Loka 150 –
pri Mruščevih
19.00
Pisana Loka:
Klapa Cambi – Split
Dvorišče
Loškega gradu
19.00
Tekma za pokal Žirov
Nordijski center
Žiri
četrtek,
29. 8.
16.00–20.00
petek,
30. 8.
16.00–20.00
sobota,
31. 8.
9.00
11.00
16.00–20.00
18.00
nedelja,
1. 9.
6.00
18.00
41
Musica Locopolitana
Škofja Loka
12. žirovski kolesarski krog 2013
Center Žirov
Brezplačna vodenja:
Prisluhnite zgodbam starodavne lepotice!
Info točka
Turizem Škofja
Loka
Škofjeloške spominčice:
Ljudske igre
Srednjeveški vrt
Loškega gradu in
njegova okolica
Ljudska veseloigra:
Dve nevesti
Stara Loka 150 –
pri Mruščevih
Musica Locopolitana
Škofja Loka
37. rekreativni pohod na
Ratitovec
Krekova koča na
Ratitovcu
Ljudska veseloigra: Dve nevesti
Stara Loka 150 –
pri Mruščevih
Avgust 2013
42
Avgust 2013
1/1 GREDICE
43