Via plitvice z biciklom

Via plitvice z biciklom
Dolgo sem odlašala s pisanjem kratkega potopisa, saj se mi ni zdel vreden zapisa, a me je navdušenje
prijateljev nazadnje le prepričalo.
Torej, zadeva je bila zelo preprosta, v sredini spetembra sem ugotivila, da imam na zalogi še veliko
dela prostih, hkrati pa bolj nizek badget na računu, zato sem iskala nekaj danim razmeram
primernega. In prišla na idejo, da bi šla s kolesom od Ljubljane do Plitvic. Sledil je nakup zemljevida
slo-severna Hrvaška, sposoja kolesarskih torb ter obvestitev šefa, da bom vzela 2-3 dopusta (človek
nikoli ne ve, kaj ga lahko na poti zadrži).
Okrog sobote dopoldne torej krenem via Plitvice.
Predviden čas: nedefiniran oz. nekaj dni.
Dolžina poti (v km): stric via Mischelin je rekel da z avtom po optimalni poti
cca. 250, torej glede na mojo izbiro tanajbolj stranskih poti bi rekla cca. 300.
Zemljevid: avtokarta z označeno potjo, kjer je priročne plastnice zamenjala
zgolj puščica navzgor ali navzdol na zelo strmem klanecu oz. spustu.
Oprema: sestrin gorc (na moj bajk sposojene trobe nikakor niso šle) tudi
šotor ali šotorka se nista udeležili potovanja, saj je za pustolovca na dopustu
dovolj le armafleks in spalka  .
Pri dan prispem do Osilnice, kjer pri prečkanju meje cariniki nikakor ne Orientacija ni bila problem.
morejo verjeti, da je devojka sama. No, pravzaprav to ni točen podatek, saj je bilo sposojeno kolo
vedno prisotno . V Osilnici je poleg zgolj delujočega
bankomata, na srečo odprt še hotel, kjer si privošlim
palačinke, za spanje pa si izberem idealen kotiček na kupu
zloženih desk v bližini cerkve. Sledi jutranje umivanje v Kolpi
in po prihodu sonca v dolino tudi kopanje. Ja, je bilo
potrebno stisnit zobe, ker je voda bila že pošteno hladna,
ampak minimalno higieno je potrebno vzdrževati . Pot
nadaljujem do Broda na Kupi, kjer me cariniki ustrahujejo s
Pajkova dežela v sončnem jutru.
strašnim klancem, ki vodi do Broda na Moravicah. Klanc me ni zdelal in
do večera prikolesarim mimo Ogulina do Salopeki Modruški (beri vas s tremi hišami na vrhu dolega
klanca, ki seveda na zemljevidu ni bil označen). Zaradi bližajoče
hladne noči se začne nabirati močna rosa, zato ugotovim, da spanje
zgolj na armafleksu sredi visoke trave na bo ravno »de luks«. Misel
o kolesarjenu skozi celotno noč uspem zatreti, saj sem na oddihu,
zato se odpeljem do naslednje vasi, kjer začnem iskati primerno
»spalnico«. Razen brutalno glasnih psov, gosk, koz, ki se derejo izza
visoki ograj in neprijaznega prebivalca, ne uspem najdit nobenega
primernega prostora. Ob tem se spomnim vseh zgodbic o medvedih, Apartma s teraso.
ki sem jih tekom poti s prijazno pomočjo domačinov krepko nadgradila. Res divota! Na kocnu se
zadeve obrnejo v moj prid, ko mi prijazen domačin ponudi svojo teraso na vikendu. Izkaže se, da sem
se znašla ob pravem času na pravem mestu se, saj v trenutku ko prispeva, na mizi stoji pekač poln
vročega kromprija in piščanca, kmalu pa se poleg znajde vsa pijača, ki jo premore vikend. Noč
prespim na kavču dnevne sobe.
Fantastično jutro me vodi skozi »pajkovo deželo«, ker mi mobilni prodajalec
kruha podari zajtrk in se ne more načuditi, da človek lahko kolesari tudi v hrib .
V Plitvicah, kamor prispem opoldne, me presenetijo trume obiskovalcev, saj sem
pretekle dni uživala v naravi zgolj ob solo izvedbi . Plitvička jezera me vseeno
navdušijo, a me proti poznemu popoldnevu začne preganjati misel na noč. Zlasti
po krepki nadgradnji zgodbic o vseh medvedjih družinah v bližini. Tokrat se lotim
iskanja »penziona« v dnevni svetlobi
in kmlau najdem opuščen gostinski Dokaz,da mi je uspelo!
kompleks s teraso na sredini. Zadnjo noč se moram
zahvaliti moji bujni domišlji, da mi je res popestrila noč
ter čuvaju kolesu, ki me je zvesto stražil . Zjutraj se po
nasvetih domačinov spustim 30 km do Bihada v Bosni,
kjer po obveznem bureku in kavi, zaključim svoj kratek, a
zanimiv dopust. Kolo vržem na avtobus, v Zagrebu pa ga
prestavim na vlak in že sem nazaj v ljubi Ljubljani .
Zadovoljstvo ob potrditvi ter uresničitvi novega mota, ki me je pričakal prav na koncu poti, še nekaj
časa ne izgine. Kajti res je lepo vedeti, da zmoremo vse!  wihihi
Ajda F.
Ocena:
-ocena vzdržljivosti (2)
-psihični napor (4) - zaradi medota
-orientacijska zahtevnost (3) na zemljevidu je blo skoraj vse ravno
-finančni zalogaj (1)
-maksimalna (2)
-tehnična zahtevnost (2) ker ni blo gumidefekta
-estetska vrednost (5)
-zgodbe, ki ostanejo (veliko)