1. No category

subvencije
delo
inpomoči
štipendije
zdravstvo
ŠKISova
popotnica
za študente
6SUBVENCIJE
6
Subvencionirano bivanje
11
Subvencionirani javni prevoz
15
Subvencionirana prehrana
7
Študentski domovi
11
Medkrajevni potniški promet
11
Mestni potniški promet
13prevoz.org
13BICIKELJ
ŠTIPENDIJE
18
18
Splošni pogoji za pridobitev štipendije za stare štipendiste
26
Splošni pogoji za pridobitev štipendije – novi štipendisti
19
21
23
27
29
31
33
Državna štipendija za stare štipendiste
Zoisova štipendija za stare štipendiste
Kadrovska štipendija za stare štipendiste
Državna štipendija za nove štipendiste
Zoisova štipendija za nove štipendiste
Kadrovska štipendija za nove štipendiste
Štipendije za deficitarne poklice
KAZALO
KAZALO
35
OSTALE OBLIKE POMOČI ZA ŠTUDENTE
35
Občinska pomoč
35
Fundacija Študentski tolar Študentske organizacije Univerze v Ljubljani
36
Pomoči v okviru fundacije Solidarnostni sklad
36
Študentske organizacije Univerze v Mariboru
37Preživnina
37
Otroški dodatek
37
Denarna socialna pomoč
39
Izredna denarna socialna pomoč
41
42
43
ŠTUDENTSKO DELO
Kako začeti s študentskim delom
Napoved za dohodnino in davčne olajšave
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
45
ZDRAVSTVO
47
ŠTUDENTSKE DRUŽINE
53
ŠTUDENTJE INVALIDI
58
SUBVENCIJE
Subvencionirano bivanje
Avtor: Larisa Tomšič
Prva skrb vsakega študenta je imeti v času študija streho nad glavo. Da bi se študentom pomagalo pri reševanju problematike iskanja finančno dostopnega in od univerze ne preveč oddaljenega bivališča, je v Slovenji prvi študentski dom zrastel že leta
1950 v Rožni dolini v Ljubljani. Do danes je bilo v Ljubljani zgrajenih 28 domov (letos
razpisanih 7.459 postelj), v Mariboru 15 (2.867 postelj) in na Primorskem 2, skupaj
torej 226 postelj. Ker je v študentskih domovih premalo prostora za vse študente,
ti država ponuja možnost pridobitve subvencije za bivanje pri zasebnikih (razpisanih
730 ležišč). Lahko pa izbereš tudi tretjo, finančno najmanj ugodno možnost, ki je bivanje v stanovanju oziroma v sobi brez subvencije.
5 6 Študentski domovi
poceni, družabno, blizu fakultete,
veliko dogajanja in zanimivih ljudi.
premajhna kapaciteta,
neznan datum prve vselitve.
Med iskanjem postelje v študentskem domu boš
naletel na nekaj izrazov: 'tihi dom' je dom, v katerem ni dovoljeno organizirati zabav, vendar so tudi
izjeme; 'apartma' je, ko imata, najpogosteje, dve
sobi skupno kopalnico in kuhinjo; če pa boš bival v
'sobi', si boš kopalnico in kuhinjo delil s celim nadstropjem; zaprosiš lahko tudi za 'samsko sobo', kar
pomeni, da si v sobi sam. Večino težav, s katerimi se srečaš v študentskem domu, lahko reši že
hišnik, sicer pa so ti v pomoč pisarne študentskih
domov. Cene postelj v študentskih domih se gibajo
med 40 in 120 €, glede na študentski dom in vrsto
sobe.
Kako do
subvencionirane sobe v
študentskem domu?
RAZPIS
Na spletni strani študentskih domov je v
začetku julija objavljen razpis za pridobitev
subvencije za bivanje in za bivanje v študentskem domu (glej spletne strani študentskih
domov). Glede na to, ali si že prej prejemal
subvencijo za bivanje ali ne, obstajata dva
različna roka, oba v sredini avgusta! V obeh
primerih pa obrazec izpolniš na http://portal.evs.gov.si/bivanje/.
POZOR:
po prijavi ne pozabi v ustreznem roku
priporočeno poslati na pisarno študentskih
domov vseh obveznih prilog.
PROŠNJA ZA SPREJEM BIVANJA
V ŠTUDENTSKEM DOMU
(prvi vpis)
Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki v
prejšnjem študijskem letu niso bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri
zasebnikih s subvencijo, kandidati, ki so po
lastni volji prekinili nastanitveno pogodbo,
in tisti, ki v prejšnjem študijskem letu pridobljene pravice do subvencioniranega bivanja
niso koristili. Ker je po navadi prijav na razpise več, kot je prostih postelj v študentskih
domovih, se oblikuje prednostna lista, ki je
objavljena 30 dni po preteku roka za prijave. Na njej so razvrščeni vsi tisti, ki jim je bila
prošnja odobrena, poleg pa je naveden še
predviden termin vselitve. Zgodi se lahko, da
boš dobil poziv za vselitev v študentski dom
med študijskim letom.
PODALJŠANJE BIVANJA V
ŠTUDENTSKEM DOMU
Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v prejšnjem študijskem letu bivali
v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali
pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili
oziroma niso prekinili nastanitvene pogodbe. Študenti, nastanjeni v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo, ter tudi
lastniki stanovanj morajo vsako leto svoj
status podaljšati.
LETOŠNJA NOVOST:
prošnjo lahko oddajo tudi študenti, ki imajo
status študenta, a se jim je izteklo trajanje
študijskega programa – so absolventi.
PRESELJEVANJE
Študentski domovi vsako leto (med študijskim letom) razpisujejo preselitvene roke,
v katerih je mogoče iz različnih razlogov
zamenjati sobo v študentskem domu. Informacije o preselitvenih rokih so objavljene
na spletni strani študentskih domov in po
samih študentskih domovih. Med letom se
je mogoče (glede na razpoložljive postelje
v študentskih domovih) tudi preseliti v študentski dom, kljub temu, da ste v tekočem
študijskem letu že prejemali subvencijo za
bivanje pri zasebniku. Za to možnost se pozanimajte v pisarni študentskih domov tvoje
univerze.
Spletne strani
študentskih domov:
http://www.stud-dom-lj.si/zavod/razpisi/
http://studentskidomovi.um.si/
http://www.sd.upr.si/
7 8 Zasebniki
zasebnost, večji trg, svoboda,
več samostojnosti, izbira sostanovalcev.
večji strošek, manjša družbena mreža.
Če se odločiš za bivanje pri zasebniku, bodi pozoren
na pogodbo ali dogovor, ki ga skleneš z lastnikom
stanovanja. Navada je, da lastnik pri prvem najemu
zahteva kavcijo (po navadi v višini mesečne najemnine) za morebitno poškodbo pohištva v času
bivanja v stanovanju. Pri višini najemnine bodi pozoren, saj mesečni stroški, kot so voda, elektrika,
ogrevanje in internet, po navadi niso vključeni in se
plačujejo posebej. Svetujemo ti, da zahtevaš potrdilo o plačilu kavcije in stroškov saj se lahko zgodi, da
lastnik stanovanja ne bo priznal plačila kavcije ali pa
bo zahteval več, kot je dejanska vrednost položnice.
Od lastnika lahko tudi zahtevaš račun za morebitna
popravila in vrnitev razlike kavcije, če si ob izselitvi
do te upravičen.
Kako do subvencionirane
postelje pri zasebniku?
RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANO
BIVANJE
Če izpolnjuješ pogoje za sprejem v študentski dom, vendar bi raje bival pri zasebnikih s
prijatelji ali sam, lahko prav tako oddaš prošnjo za bivanje in se namesto za študentski
dom opredeliš za bivanje pri zasebniku ter
na ta način kandidiraš za subvencijo bivanja.
Obrazec izpolniš na http://portal.evs.gov.si/
bivanje/.
POZOR:
študenti, ki boste izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, lahko
uveljavite subvencijo le pri tistih zasebnikih,
ki se prijavijo na javni razpis za zasebnike, ki
ga objavijo študentski domovi. Zato morate
lastnike stanovanj že poleti opozoriti, da se
morajo prijaviti na ta razpis! Višina subvencije znaša 32 € mesečno.
SKLENITEV POGODBE
Da se zavaruješ pred izkoriščanjem in prevarami, ti svetujemo, da so v pogodbi, ki jo
skleneš z najemodajalcem, poleg obveznih
sestavin najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona, zapisani vsi ustni dogovori, odpovedni rok (tj. čas med napovedjo
izselitve in dejansko izselitvijo), ki naj bo dovolj dolg, da lahko v tem času najdeš novo
nastanitev, in podobno. Najemno pogodbo
mora najemodajalec (lastnik) ali najemnik
(študent) z najemodajalčevim soglasjem
registrirati pri pristojnem registrskem organu, na območju katerega leži nepremičnina
(npr. v Ljubljani je to Javni stanovanjski sklad
MOL) ter jo prijaviti pri pristojnem davčnem
uradu.
Najkasneje tri dni po začetku bivanja moraš
prijaviti začasno prebivališče na pristojni
upravni enoti, pod katero spada novo bivališče.
Pozoren bodi na stanovanja in sobe, ki se
oddajajo na črno, brez subvencije in brez
možnosti prijave začasnega bivališča. Naš
nasvet je, da si urediš svoj status v najetem
stanovanju, saj ti bo le tako zakon ščitil pravice. Ker pa je iskanje stanovanj na trgu velikokrat težavno, so študentske organizacije
pripravile spletne strani, kjer lahko najdeš
stanovanja, ki jih oddajajo zasebniki.
Svojega najemodajalca opozori, da je od 1. 7.
2013 naprej obvezno posredovanje informacij o najemnih pravnih poslih v evidenco trga
nepremičnin (ETN).
To pomeni, da mora tvoj najemodajalec ETN
sporočiti, da ima najemojemalca ter kolikšna
je mesečna najemnina.
Najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji
(tel. 01/220 10 00). Po informacije se lahko
obrne tudi na Javni stanovanjski sklad MOL
na Zarnikovi 3 v Ljubljani (tel. 01/306 14 36),
ki je registrski organ za ljubljansko območje.
Najemniku je v skrajnem primeru na voljo
tudi sodno varstvo, ki pa predstavlja velik
strošek in je časovno precej zamudno.
UPORABNE POVEZAVE
Oglasi na Bolhi:
http://www.bolha.com/nepremicnine/stanovanja/
Borza študentskih sob in stanovanj:
http://www.uni-info.si/
Javni stanovanjski sklad Mestne občine
Ljubljana:
http://www.jssmol.si/domov/
Stanovanjski zakon:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=3312&urlid=200369/
9 10 Subvencionirani
javni prevoz
Avtor: Janja Hren in Marko Ruperčič
Za subvencije prevozov za dijake in študente se od 20. avgusta 2012 uporablja Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Do subvencionirane mesečne
vozovnice so upravičeni tisti dijaki, vajenci in študenti, katerih prebivališče je od izobraževalne
ustanove oddaljeno vsaj 5 km.
Pozor:
kljub uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev še vedno določa brezplačen prilagojen prevoz
težje ali težko gibalno oviranim osebam.
razred
mesečna vozovnica
polletna vozovnica
oktober-januar
polletna vozovnica
februar-junij
polletna vozovnica
oktober-junij
2km-60km
25€
90€
112,5€
180€
60-90km
35€
130€
162,5€
270€
90km ->
55€
210€
262,5€
450€
vozovnica za 10
voženj/mesec
20€
70€
87,5€
135€
ljubljana
10€
40€
50€
90€
MARIBOR
5€
20€
25€
45€
JESENICE
15€
60€
75€
135€
KRANJ
0€
0€
0€
0€
KOPER
0€
0€
0€
0€
NOVO MESTO
0€
0€
0€
0€
mestni prevoz
Medkrajevni potniški promet
Splošna subvencionirana mesečna vozovnica: namenjena je tistim študentom in dijakom, ki se
dnevno vozijo od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja. Cena subvencionirane
mesečne vozovnice je odvisna od oddaljenosti kraja bivanja od kraja izobraževanja.
Mesečna vozovnica za 10 voženj: namenjena je vsem dijakom in študentom, ki jim zadostuje 10
voženj v enem mesecu. Predvsem je namenjena tistim študentom in dijakom, ki začasno bivajo
v kraju, kjer se izobražujejo. Cena mesečne vozovnice je neodvisna od razdalje.
Mestni potniški promet
Tisti študenti in dijaki, ki v kombinaciji z medkrajevnimi vozovnicami koristijo vozovnice za mestni
potniški promet, morajo te ponekod doplačati.
11 kako do?
Kako do subvencionirane
mesečne vozovnice?
Pred začetkom šolskega leta (najbolje
čimprej, že od konca avgusta naprej, da se
izogneš gneči) izpolniš vlogo za izdajo subvencionirane mesečne vozovnice (vloga je
dostopna preko http://subvencije.ijpp.si/portal/1&cat=3&type=2&news_id=55). Odneseš
jo na svojo izobraževalno ustanovo, kjer jo
potrdijo.
Z vlogo odideš do svojega prevoznika, pri
čemer ne pozabi osebnega dokumenta!
Tam boš kupil vozovnico, ob tem pa pridobil
tudi potrdilo o nakupu medkrajevne vozovnice. S tem potrdilom se potem odpravi do
ponudnika mestnega prometa, kjer potem
kupiš oziroma brezplačno pridobiš mestno
vozovnico (odvisno od mesta, kjer koristiš
vozovnico za mestni promet – glej prejšnje
poglavje). Če boš koristil samo vozovnico za
mestni promet, se z originalno vlogo odpravi direktno k izvajalcu mestnega prometa.
Opisani način pridobitve mesečne vozovnice
velja le za prvo pridobitev vozovnice v šolskem letu. V naslednjih mesecih vse poteka
enako, le vloge ti ni potrebno vsak mesec
sproti potrjevati, tako da se k izvajalcem prevoza odpraviš le z elektronsko vozovnico.
Kaj torej potrebuješ za prvi
nakup subvencionirane
vozovnice v šolskem letu:
·· veljavni osebni dokument,
·· izpolnjeno in na izobraževalni ustanovi
potrjeno vlogo za izdajo subvencionirane
vozovnice,
·· elektronsko izkaznico oziroma čip kartico, če ti je ta ostala še od prejšnjega leta.
V primeru, da je to tvoje prvo študijsko
leto, jo kupiš pri izvajalcu prevoza.
Pozor:
datum, od katerega si lahko prvič urediš mesečno vozovnico za naslednji mesec, ter rok
veljavnosti vozovnice (do katerega v naslednjem mesecu vozovnica velja) sta odvisna od izvajalca prevoza. Najbolje, da se pri
svojem izvajalcu oziroma izvajalcih prevoza
pozanimaš, kateri datumi veljajo zate. Pri
tem bodi pozoren tudi na to, da se vozovnici
za medkrajevni in mestni potniški promet po
roku veljavnosti lahko razlikujeta!
12 prevoz.org
Za enkratne vožnje po Sloveniji predlagamo, da si ogledaš portal prevoz.org, kjer
lahko ponudiš ali dobiš najcenejši prevoz med kraji po Sloveniji.
BICIKELJ
Bicikelj je sistem izposojanja koles v Ljubljani, podoben sistem v Kopru vodi tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem. Prednost tega je, da ti je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu
in ti zagotavlja preprosto uporabo tako podnevi kot ponoči. Na voljo je kar nekaj postajališč, kjer
si lahko izposodiš kolo in ga na drugi (ali isti) postaji vrneš. Slabost je, da postaje niso v bližini
vseh fakultet in študentskih domov, zato preveri, katera je tebi najbližja. Dobre strani pa so, da
se pri kolesarjenju razmigaš, ne onesnažuješ okolja, ker kolo vrneš na postajo, ne tvegaš kraje
kolesa, pa tudi nasploh je transport s kolesom v mestih bolj tekoč. Cena pa je naslednja, za 3 €
na leto si lahko kolikokrat hočeš izposodiš kolo v kosu do ene ure, tudi večkrat na dan. V kolikor
kolesa ne vrneš na postajo po eni uri, ti Bicikelj naslednje ure zaračuna (prva in druga ura sta
vsaka po 1 €, tretja je 2 € itd.).
Kaj moraš storiti, da lahko začneš uporabljati Bicikelj?
Imeti moraš kreditno kartico, ki jo bo Bicikelj bremenil, v kolikor boš uporabljal kolo več kot
eno uro in za prvi prispevek (tedenski-1€ ali letni-3€). Na spletni strani www.bicikelj.si/narocanje
slediš napisanim navodilom, ki so enostavna, bodi pa previden pri uporabi kreditne kartice na
spletu!
13 14 Subvencionirana
prehrana
kako do?
Avtor: Marko Ruperčič
Subvencionirana prehrana študentov je ena najkoristnejših socialnih pravic študentov. Do brezplačnega subvencioniranega obroka so upravičeni vsi
študenti. Vsakemu pripada ena subvencija na delovni dan, kar nanese okoli 22 subvencij mesečno.
Koristiš jih lahko vsak dan med 8.00 in 20.00 v eni
izmed ponudnic subvencionirane študentske prehrane. Nabor restavracij najdeš na spletni strani
studentska-prehrana.si. V enem dnevu lahko koristiš več subvencij, vendar morajo med koriščenji
miniti štiri ure. V času poletnih počitnic, med 15.
julijem in 15. avgustom, pa je subvencionirano prehranjevanje onemogočeno.
Višina subvencije države je 2,63 €, najvišja vrednost obroka v restavraciji pa 7 €, kar pomeni, da
nikjer ne bi smeli za subvencionirani obrok plačati
več kot 4,37 €. Obrok mora vsebovati glavno jed +
dva hoda (juho, solato, sadje ali sladico). Ob obroku
ti pripada tudi 2 dcl vode ali katere druge pijače.
Kako podaljšati upravičenost
do subvencije?
Kako do subvencionirane
študentske prehrane?
Vpis v sistem si uredi čimprej po vpisu v študijski program. Nekatere točke SŠP omogočajo predvpis v sistem že septembra, pred
začetkom študijskega leta, in če takrat že
imaš potrdilo o vpisu, svetujemo, da se izogneš gneči in to opraviš že takrat.
Kako poteka prvi vpis?
Ob vpisu v višji letnik moraš upravičenost
do subvencije podaljšati, saj vpis velja samo
za eno študijsko leto. To storiš tako, da se
zglasiš na točki SŠP z veljavnim dokazilom o
statusu študenta za tekoče leto in osebnim
dokumentom.
Izbiraš pa tudi med dvema načinoma koriščenja subvencije: preko mobilnega telefona
ali preko brezkontaktne kartice. V prvem
primeru je storitev brezplačna, medtem ko
moraš, v primeru da se odločiš za kartico,
zanjo plačati 15 €.
·· Preko portala www.studentska-prehrana.si oddaš prijavo za prvi vpis s tem, da
vpišeš zahtevane podatke.
·· Z apiši si številko prijavnice.
·· Osebno stopi do najbližje točke SŠP, s
sabo prinesi številko prijavnice, osebni
dokument, dokazilo o statusu študenta
(študentska izkaznica, indeks ali potrdilo
o vpisu) za tekoče študijsko leto in telefon.
15 16 ŠTIPENDIJE
Avtor: Janja Hren
Splošni pogoji za pridobitev štipendije za stare štipendiste
Štipendijo lahko po starem Zakonu o štipendiranju pridobite dijaki in študenti, ki ob
prvem vpisu v srednjo, višjo ali visoko šolo oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo
ali tretjo stopnjo izobraževanja niste bili starejši od 26 let. Štipendije (Zoisova, kadrovska, štipendija za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene dvostranske ali večstranske
sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na
podlagi vzajemnosti) se tudi medsebojno izključujejo – študenti lahko naenkrat prejemate le eno izmed naštetih štipendij, ne smete pa prejemati tudi štipendije ali drugih
prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih. Poleg tega študenti, ki želite prejemati štipendijo, ne smete biti v delovnem razmerju oziroma biti vpisani v evidenco
brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Študenti lahko v nekaterih primerih pridobite državno ali Zoisovo štipendijo tudi za
izobraževanje v tujini, če se v tujini izobražujete na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa za pridobitev stopnje izobrazbe, in če:
·· izobraževalnega oziroma študijskega programa v Republiki Sloveniji ni ali
·· g re za mednarodno izmenjavo.
stari štipendisti
»Novi« Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) se začne uporabljati s 1.1. 2014, veljal pa bo samo za
študente, ki boste na posameznem izobraževalnem programu za štipendijo prvič zaprosili
po 1.1.2014 (v nadaljevanju: »novi štipendisti«). Tisti študenti, ki ste štipendijo za posamezni izobraževalni programi prejemali že pred 1.1.2014 (v nadaljevanju »stari štipendisti), jo
do konca izobraževalnega programa prejemate v skladu s »starim« Zakonom o štipendiranju (ZŠtip).
17 18 kako do?
Državna štipendija
za stare štipendiste
Pogoji za pridobitev in nadaljnje prejemanje državne
štipendije – pred 1.1.2014
Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujete in izhajate iz socialno šibkejših družin.
Do državne štipendije ste upravičeni študenti, pri katerih povprečni mesečni dohodek na
družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53% neto povprečne plače.
Kateri dohodki in premoženje se štejejo pri izračunu upravičenosti do državne štipendije,
določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Kako do državne štipendije (stari štipendisti)?
Tisti, ki ste že pred 1.1.2014 prejemali državno štipendijo za izobraževalni program, na katerega ste trenutno vpisani, morate vsako študijsko leto znova zaprositi za državno štipendije z
Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente http://www.mddsz.
gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_dijak_student_
obr_8_44_www.pdf. Vlogo lahko oddaš na pristojni center za socialno delo osebno ali po
poštikadarkoli tekom študijskega leta, vendar pa če želiš štipendijo prejeti že za oktober, moraš
vlogo oddati najkasneje septembra.
Vlogi priloži potrdilo o vpisu ter dokazilo o študijskem uspehu (izpis vseh opravljenih izpitov
oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu), če je potrebno, pa tudi potrdilo o prijavljenem začasnem prebivališču.
Študenti, ki študirate v tujini in ustrezate pogojem za pridobitev državne štipendije, vlogi priložite tudi dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in akreditiranosti izobraževalnega
programa.
Višina državne štipendije za stare štipendiste:
dohodkovni razred
povprečni mesečni dohodek na
družinskega člana
osnovna višina v EUR
1.
do 30%
190
2.
nad 30% do 36%
160
3.
nad 36% do 42%
130
4.
nad 42 % do 53 %
100
K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli tudi:
·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča: 85,53 € (upravičenost se izkaže s potrdilom o prijavi začasnega bivanja oziroma potrdilom o bivanju v študentskem domu,
ki naj velja najkasneje od 1. oktobra dalje);
·· dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31 EUR;
Več informacij o
pridobitvi državne štipendije:
·· dodatek za učni oziroma študijski uspeh:
·· za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več: 20,56 € ter
Skupnost centrov za socialno delo Slovenije
·· za študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več: 37,90 €;
·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 €.
http://www.scsd.si/drzavna-stipendija.html
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_
zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije
19 20 Zoisova štipendija
za stare štipendiste
Zoisovo štipendijo lahko prvič pridobite študenti, ki ustrezate splošnim pogojem in ki ste
se ali vpisali v prvi letnik in ste bili zlati maturantali dosegate povprečno oceno minimalno
8,5 ali ste uvrščeni med 5% najboljših študentov posameznega letnika na posameznem
študijskem programu ali pa izkazujete izjemni
dosežek. Pri tem se za izjemne dosežke na
posameznem področju družbenega življenja
štejejo zlasti:
·· najvišja mesta na državnem tekmovanju,
·· priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
·· udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umetnosti in športa,
·· nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali
mednarodni ravni,
·· objava znanstvenoraziskovalne naloge v
strokovni reviji ali zborniku,
·· drugi izjemni dosežki.
Pri tem je povprečna ocena 8,5 pogoj za pridobitev Zoisove štipendije, ne pa nujno tudi
zagotovilo. Če dosegate povprečno oceno 8,5,
torej za Zoisovo štipendijo lahko kandidirate, ni
pa nujno, da jo tudi pridobite. Med kandidati, ki
boste izpolnjevali pogoje za pridobitev Zoisove
štipendije, bo Javni sklad RS za razvoj kadrov
in štipendij namreč izbral tiste, ki boste izkazali
boljše rezultate oziroma dosegli boljšo povprečno oceno ali izkazali boljši dosežek.
Pogoji za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije
– pred 1.1.2014
Do nadaljnjega pridobivanja Zoisove štipendije ste upravičeni tisti študenti, ki ste za izobraževalni program, na katerega ste vpisani
trenutno, že pred 1.1.2014 prejemali Zoisovo
štipendijo in dosegate povprečno oceno minimalno 8,5 ali ste uvrščeni med 5% najboljših
študentov posameznega letnika na posameznem študijskem programu ali pa izkazujete
izjemni dosežek.
Razlika med pogoji za prvo pridobitev Zoisove štipendije in pogoji za nadaljnje prejemanje
Zoisove štipendije je predvsem v tem, da povprečna ocena 8,5 prve pridobitve Zoisove štipendije ne zagotavlja, zagotavlja pa nadaljnje
prejemanje le-te.
Višina Zoisove štipendije za
stare štipendiste
Kako do Zoisove štipendije za stare štipendiste?
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij vsako leto junija objavi Javni poziv za
dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendij.
Objavo razpisa lahko spremljaš na http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/.
V razpisu je dostopna tudi Vloga za uveljavitev pravice oziroma nadaljnje prejemanja Zoisove
štipendije. Vlogo izpolniš in jo skupaj s prilogami (s potrdilom o vpisu v izobraževalni program in
dokazilom, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodnimaturi dosegel izjemen splošni uspeh,
ali dokazilom o študijskem uspehu,torej izpisom vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen
v zadnjem študijskem letu, z dokazilom izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših 5%
študentov v svoji generaciji, ali dokazilom o izjemnem dosežku ter, če je potrebno, s potrdilom o
prijavljenem začasnem prebivališču) priporočeno pošlji ali osebno vloži na naslov Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom
»Zoisova štipendija«, najkasneje do roka določenega v razpisu.
Zoisova štipendija znaša 101,78 € za študenta,
ki se izobražuje v Sloveniji, ter 203,56 € za študenta, ki se izobražuje v tujini.
K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli
tudi:
·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega
prebivališča v višini 85,53 € (upravičenost se izkaže s potrdilom o prijavi začasnega bivanja oziroma potrdilom o
bivanju v študentskem domu, ki naj velja
najkasneje od 1. oktobra dalje);
·· dodatek za vrsto in področje izobraževanja,
ki jih glede na potrebe trga dela določi
minister, pristojen za delo: 30,31 €;
·· dodatek za učni oziroma študijski uspeh: 19
€ za dijake in 35 € za študente;
·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 €.
21 kako do?
Več informacij o pridobitvi
Zoisove štipendije:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij:
http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/zoisove-stipendije/
Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/t
rg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/zoisove_stipendije/
22 Kako do posrednih
kadrovskih štipendij preko
enotnih regijskih štipendijskih
shem?
Kadrovska štipendija
za stare štipendiste
Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev štipendije, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.
Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od 36 € (poleg tega pa ste kadrovski
štipendisti upravičeni tudi do pripadajočih dodatkov).V primeru, da višina kadrovske štipendije presega višino minimalne plače v Sloveniji, pa se presežek
šteje v davčno osnovo za izračun plačila dohodnine.
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij izvaja sofinanciranje kadrovskih
štipendij na dva načina:
·· sofinanciranje posrednih kadrovskih štipendij preko nosilcev enotnih regijskih štipendijskih shem in
Regionalne razvojne agencije izvedejo poziv
delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih
štipendistih. Potem, ko jim delodajalci sporočijo želene profile študentov, regionalne razvojne agencije avgusta in septembra objavijo
razpis za študente. Seznam je dostopen tako
na strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov
in štipendij kot tudi preko posameznih objav
regionalnih agencij. V razpisu je priložena tudi
vloga, ki jo mora študent, ki želi za posamezno
štipendijo kandidirati, poslati na regionalno razvojno agencijo.
Več na:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij:
http://www.sklad-kadri.si/?id=575
kako do?
Kako do neposrednih
kadrovskih štipendij?
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij
izvede poziv delodajalcem za prijavo potreb
po kadrovskih štipendistih. Študenti se lahko
z delodajalci povežejo preko spletne strani
Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij na http://www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica/.
Ko se študent odzove na ponudbo delodajalca in ga ta izbere kot primernega, se delodajalec z izbranim štipendistom prijavi na javni
razpis sklada za do 50 % sofinanciranje kadrovske štipendije, vendar največ do višine
30 % minimalne plače.
·· sofinanciranje neposrednih kadrovskih štipendij delodajalcem.
Delodajalec lahko prejema sofinanciranje kadrovske štipendije eno leto za
posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja štipendista, razen v zadnjem
letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust kadrovske štipendije ne
izplačujejo.
Če se odločiš za kadrovsko štipendiranje, vedi, da si se, potem ko zaključiš izobraževanje, obvezan zaposliti pri delodajalcu za najmanj toliko časa, kolikor je
trajalo štipendiranje. Poleg tega štipenditor in štipendist uredita medsebojna
razmerja v pogodbi o štipendiranju, zato bodi še posebej pozoren na vsebino
pogodbe!
Več o neposrednih
kadrovskih štipendijah:
·· RRA Pomurje: web.rra-mura.com,
·· RRA Koroške: www.rra-koroska.si,
·· Posoški razvojni center: www.prc.si,
·· RRA Ljubljana: www.rralur.si,
·· RRA Posavje: www.rra-posavje.si,
·· RRA Notranjsko-kraške regije: www.rra-nkr.si,
·· RRA Celje: www.rra-celje.si,
·· RRA Severne Primorske: www.rrc-kp.si,
·· RRA Gorenjske regije: www.bsc-kranj.si,
·· RRA Jugovzhodne regije: www.pc-nm.si,
·· RCR Zasavje: www.rcr-zasavje.si,
·· Mariborska razvojna agencija: www.rra-mura.si.
23 24 Splošni pogoji za pridobitev štipendije – novi štipendisti
Štipendijo lahko po novem Zakonu o štipendiranju pridobite upravičenci, ki ste bili pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega
poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljate pravico do štipendije, ali upravičenci, ki ste pred dopolnjenim
27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve
ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini
niste:
·· v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
·· vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
·· poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Starostni pogoj se ne upošteva pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah.
Vlagatelji lahko pridobite pravico do štipendije pridobite tudi za izobraževanje v tujini.
Študenti lahko pridobite več vrst štipendij hkrati:
·· kadrovska štipendija se lahko dodeli hkrati s katerokoli štipendijo, razen hkrati s štipendijo
za deficitarne poklice,
·· štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s
kadrovsko štipendijo.
novi štipendisti
25 26 Državna štipendija
za nove štipendiste
Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujete in izhajate iz socialno
šibkejših družin.Do državne štipendije ste upravičeni tisti študenti, pri katerih povprečni mesečni
dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53% neto povprečne
plače. Kateri dohodki in premoženje se štejejo pri izračunu upravičenosti do državne štipendije,
določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Višina državne štipendije za nove štipendiste:
dohodkovni razred
povprečni mesečni dohodek na družinskega člana
osnovna višina v EUR
1.
do 30%
190
2.
nad 30% do 36%
160
3.
nad 36% do 42%
130
4.
nad 42 % do 53 %
100
kako do?
Kako do državne štipendije (novi štipendisti)?
Vsako leto moraš znova zaprositi za državno štipendije z Vlogo za
uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente, ki jo
najdeš na http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_dijak_student_obr_8_44_
www.pdf. Vlogo lahko oddaš na pristojni center za socialno delo
osebno ali po pošti kadarkoli tekom študijskega leta, vendar pa če
želiš štipendijo prejeti tudi za oktober, moraš vlogo oddati najkasneje
septembra.
Vlogi priloži potrdilo o vpisu ter dokazilo o študijskem uspehu (izpis
vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu), če je potrebno, pa tudi potrdilo o začasnem prebivališču v
kraju izobraževanja.
K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli tudi:
·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 € bodi pozoren na to, da
pogodbo o začasnem prebivališču prijaviš najkasneje do 1. oktobra, sicer do dodatka ne boš
upravičen,
1
Študenti, ki študirate v tujini in ustrezate pogojem za pridobitev državne štipendije, vlogi priložite tudi dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti programa.
·· dodatek za uspeh,
··
razred
povprečni ocena študenta
višina dodatka za uspeh v EUR
1.
50 ali več ects, nad 8
17
2.
50 ali več ects, nad 9
22
3.
55 ali več ects, nad 8
30
4.
55 ali več ects, nad 9
40
··
·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,00 €.
Več informacij o pridobitvi
državne štipendije:
Skupnost centrov za socialno delo Slovenije:
http://www.scsd.si/drzavna-stipendija.html
Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja
izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 € mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.
1
Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v
dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.
Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku.
Ministrstvo za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/
trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije
Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane dnevne mesečne vozovnice, je pa upravičen do mesečne vozovnice za 10 voženj.
Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za
tekoče šolsko ali študijsko leto.
27 28 Zoisova štipendija
za nove štipendiste
Pogoji za prvo pridobitev
Zoisove štipendije – po 1.1.2014
Zoisovo štipendijo lahko prvič pridobite študenti, ki ustrezate splošnim pogojem in ste
dosegli izjemen dosežek ter:
·· ste zlati maturant ali ste imeli v zaključnem
razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 – za študenta v prvem letniku
neposredno po prehodu iz srednje šole na
višjo raven izobraževanja ali
·· ste imeli v predhodnem študijskem letu
glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5
ali ste bili v višješolskem ali visokošolskem
izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščeni med najboljših 5 % v svoji
generaciji – velja za študenta od drugega
letnika dalje.
Pri tem za izjemne dosežke štejejo:
·· najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na
državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev,
·· prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja
ali raziskovanja na državnih tekmovanjih,
sofinanciranih iz javnih sredstev,
·· priznanja za najboljše raziskovalne naloge,
·· udeležba in najvišja mesta na mednarodnih
tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti,
·· nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali
mednarodni ravni,
·· objava znanstvenoraziskovalne naloge
ali znanstvenega prispevka v strokovni ali
znanstveni publikaciji ali zborniku,
·· umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo
vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na
območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu,
29 ·· najvišja mesta na področju poklicnega in
strokovnega izobraževanja na državnih in
mednarodnih tekmovanjih.
Vlagatelji lahko za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavljate izjemni dosežek iz
zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja, v vseh ostalih primerih pa izjemni dosežek, ki ste ga dosegli v času
izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero
uveljavljate Zoisovo štipendijo, pri čemer se
posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat.
Uveljavljate lahko individualni izjemni dosežek
oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki
šteje največ pet članov.
Pogoji za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za
nove štipendiste
Upravičenci do Zoisove štipendije morate za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem
izobraževalnem programu za vsako šolsko ali
študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in doseženo povprečno oceno minimalno 8,5 ali izjemni dosežek.
Višina Zoisove štipendije
Višina Zoisove štipendije je 140 € za študenta, ki
se izobražuje v Sloveniji, in 280 € za študenta, ki
se izobražuje v tujini. Štipendistu pripadata tudi
dodatka:
Kako do prejemanja Zoisove
štipendije za nove
štipendiste?
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij vsako leto junija objavi Javni
poziv za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendij. Objavo razpisa lahko spremljaš na http://www.sklad-kadri.si/
si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/.
Več informacij o pridobitvi
Zoisove štipendije:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij:
http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/
zoisove_stipendije/
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti:
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_
dela_in_zaposlovanje/stipendije/zoisove_stipendije/
kako do?
V razpisu je dostopna tudi Vloga za uveljavitev pravice oziroma nadaljnje prejemanja
Zoisove štipendije. Vlogo izpolniš in jo skupaj
s prilogami (s potrdilom o vpisu v izobraževalni program in dokazilom, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel
izjemen splošni uspeh, ali dokazilom o študijskem uspehu, torej izpisom vseh opravljenih
izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem
študijskem letu, z dokazilom izobraževalne
ustanove, da je uvrščen med najboljših 5%
študentov v svoji generaciji, ali dokazilom o
izjemnem dosežku ter, če je potrebno, prijavo
začasnega prebivališča za pridobitev dodatka
za bivanje) priporočeno pošlješ ali osebno
vložiš na naslov Javnega sklada Republike
Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zoisova štipendija«, najkasneje do roka, določenega v razpisu.
·· dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 € 2 (bodi
pozoren na to, da začasno prebivališče
prijaviš najkasneje do 1. oktobra – zaradi
upravičenosti do dodatka);
·· dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,00 €.
2
Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 € mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine.
Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o
bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov.
Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku.
Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem
prometu.
Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega
dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
30 Kadrovska štipendija
za nove štipendiste
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij
ali regionalna razvojna agencija sofinancirata kadrovske štipendije delodajalcem, ki
dodeljujejo kadrovske štipendije za izobraževanje študentom, ki izpolnjujete splošne
pogoje za pridobitev štipendije, razen starostnega pogoja.
31 Kako do prejemanja kadrovske štipendije
za nove štipendiste?
Javni sklad RS oziroma regionalna razvojna agencija objavita javni
razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za naslednje šolsko ali študijsko leto do konca
februarja.
Razpis lahko spremljaš in se nanj javiš preko spletne strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije ali tvoje regionalne razvojne agencije, ki podeljuje kadrovske štipendije v tvoji regiji.
Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred, kot je urejena v zakonu, ki
ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
(100 €). V primeru, da višina kadrovske štipendije presega višino minimalne plače v
Sloveniji, se presežek šteje v davčno osnovo
za izračun plačila dohodnine.
Sofinanciranje se dodeli v višini 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 %
minimalne plače. Če se štipendist izobražuje
na ravni izobraževanja in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, se sofinanciranje dodeli v višini 70 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40 % minimalne
plače. Če sofinanciranje kadrovske štipendije
ne dosega 50 % ali 70 % dodeljene in izplačane kadrovske štipendije glede na določbe
prvega in drugega odstavka tega člena, se
znesek sofinanciranja avtomatično usklajuje
ob spremembi minimalne plače, dokler ne
doseže najvišjega možnega odstotka kadrovske štipendije.
kako do?
Več o neposrednih
kadrovskih štipendijah:
·· RRA Pomurje: web.rra-mura.com,
·· RRA Koroške: www.rra-koroska.si,
·· Posoški razvojni center: http://www.prc.si,
Višina sofinanciranja za posameznega štipendista se lahko za novo šolsko ali študijsko leto poviša do največ 10 % glede na
predhodno šolsko ali študijsko leto na podlagi vložene zahteve delodajalca.
Če se odločiš za kadrovsko štipendiranje,
vedi, da si se, potem ko zaključiš izobraževanje, obvezan zaposliti pri delodajalcu za
najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendiranje. Poleg tega štipenditor in štipendist
uredita medsebojna razmerja v pogodbi o
štipendiranju, zato bodi še posebej pozoren
na vsebino pogodbe!
·· RRA Ljubljana: www.rralur.si,
·· RRA Posavje: www.rra-posavje.si,
·· RRA Notranjsko-kraške regije: www.rra-nkr.si,
·· RRA Celje: www.rra-celje.si,
·· RRA Severne Primorske: http://www.rrc-kp.si,
·· RRA Gorenjske regije: http://www.bsc-kranj.si,
·· RRA Jugovzhodne regije: http://www.pc-nm.si,
·· RCR Zasavje: http://www.rcr-zasavje.si,
·· Mariborska razvojna agencija: http://www.rra-mura.si.
32 Štipendije za
deficitarne poklice
kako do?
Pogoji za dodelitev štipendije za deficitarne
poklice
Štipendija za deficitarne poklice se dodeli študentu, ki izpolnjuje splošne pogoje za dodelitev štipendije in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja. Programi,
na katerih so dijaki ali študenti upravičeni do deficitarne štipendije, se
bodo torej določili naknadno.
Višina štipendije za deficitarne poklice
Štipendija za deficitarne poklice znaša 100 €.
Kako do štipendije za deficitarne poklice?
Štipendije za deficitarne poklice Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij dodeli na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto.
Za štipendijo za deficitarne poklice lahko zaprosiš kadarkoli tekom leta na podlagi razpisa,
vendar pa je najboljše, da za štipendijo zaprosiš do konca septembra, da dobiš štipendijo že za
mesec oktober.
Objavo razpisa lahko spremljaš preko http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni
-razpisi/.
V razpisu bo objavljena tudi vloga za dodelitev štipendije za deficitarni poklic ter vsa ostala
navodila v zvezi s pridobitvijo.
33 34 OSTALE OBLIKE
POMOČI ZA ŠTUDENTE
kako do?
Avtor: Janja Hren
Občinska pomoč
Na nekaterih občinah lahko zaprosiš za občinsko pomoč, namenjeno premestitvi trenutnih socialnih ovir. Za več informacij se obrni na svojo občino. Načeloma gre za enkratno denarno
pomoč v že naprej določenem znesku. Poleg tega pa veliko manjših občin ponuja štipendije za
študente iz njihove občine. O tem se prav tako pozanimaj na svoji občini.
Fundacija Študentski tolar
Študentske organizacije
Univerze v Ljubljani
Enkratna izredna denarna pomoč: razpis za
enkratno denarno pomoč Študentski tolar
navadno poteka dvakrat letno. Namenjen je
tistim, ki imajo status študenta na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavpdu
članice ŠOU v Ljubljani ali so prvo leto brez
statusa študenta in so vpisani na kateremkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani ter niso v rednem
delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu
RS za zaposlovanje v evidenco brezposelnih
oseb. Do dodelitve izredne denarne pomoči
so upravičeni študenti, ki se zaradi razlogov,
na katere sami ne morejo vplivati, znajdejo v
položaju hude materialne ogroženosti.
Kako zaprositi za enkratno
izredno denarno pomoč
Fundacije Študentski tolar?
S priporočeno pošto na naslov »Fundacija
Študentski tolar Ustanova ŠOU v Ljubljani,
Kersnikova 4, 1000 Ljubljana« pošlješ izpolnjeno vlogo za dodelitev enkratne izredne
denarne pomoči, prošnjo za dodelitev in ostale zahtevane priloge.
Subvencionirani jezikovni tečaji, ki jih izvaja Zavod Šolt:
pogoj za prijavo je status študenta, ki ni v rednem delovnem razmerju in je vpisan na katerikoli visokošolski ali univerzitetni zavod članice
Študentske organizacije v Ljubljani. Jezikovni
tečaji so za upravičence delno subvencionirani,
delno pa si jih tečajnik pokrije sam – prispevati
mora 30 €.
Pomoči v okviru fundacije Solidarnostni sklad
Študentske organizacije Univerze v Mariboru3
·· Pomoč pri plačilu deleža stroškov bivanja v študentskih domovih: razpis poteka vsako leto
v začetku oktobra, prijavi pa se lahko študent Univerze v Mariboru, ki je državljan RS in
katerega dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 160 %
bruto zajamčene plače. Razpisna komisija glede na točkovnik izbere 40 kandidatov, katerim
Solidarnostni sklad za bivanje subvencionira pavšalne zneske v enotni višini 40,00 €, preostali del najemnine pa izbrani upravičenci krijejo sami.
·· Pomoč pri plačilu deleža stroškov študentske subvencionirane prehrane: razpis poteka vsako leto v začetku oktobra, prijavi pa se lahko študent Univerze v Mariboru, ki je državljan
RS in katerega dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel
160 % bruto zajamčene plače. Razpisna komisija glede na točkovnik izbere 40 kandidatov,
katerim Solidarnostni sklad za bivanje subvencionira pavšalne zneske v enotni višini 40,00
€, preostali del prehrane pa izbrani upravičenci krijejo sami.
·· Sodelovanje s CSD Maribor: solidarnostni sklad podeljuje pomoči v višini 40€ mesečno
desetim najbolj ogroženim študentom.
·· Sodelovanje z Zvezo veteranom vojne za Slovenijo: otrokom žrtev vojne za Slovenijo, šolajočim študentom in dijakom se pomoč izvaja v obliki delnega mesečnega plačila stroškov
prevoza od kraja bivanja do kraja šolanja za celotno študijsko oziroma šolsko leto.
Kako zaprositi za subvencioniran jezikovni tečaj?
Vsak prosilec mora za pridobitev pomoči oddati
pisno prošnjo – motivacijsko pismo, izpolnjeno
vlogo za dodelitev pravice do brezplačnega jezikovnega tečaja in druge zahtevane priloge na
naslov »Fundacija Študentski tolar Ustanova
ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana«.
Kdaj in kako lahko zaprosiš za pomoč v okviru
fundacije Solidarnostni sklad?
Kandidat se mora v razpisanem roku prijaviti preko spletne prijave, ki je objavljena na spletni
strani http://www.solidarnostnisklad.si/2011/ (tu najdeš tudi vse potrebne informacije o prilogah ipd.). Po uspešni prijavi je potrebno prijavno dokumentacijo natisniti, jo pregledati, ustrezno
dopolniti, dodati obvezne priloge ter vse skupaj v zaprti ovojnici nasloviti na naslov Solidarnostni sklad, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor ali v času uradnih ur osebno dostaviti v
pisarno Solidarnostnega sklada ali v tajništvo ŠOUM.
Vse informacije o zahtevanih
prilogah ter vlogo za dodelitev
subvencije najdeš na njihovi spletni strani:
http://www.studentski-tolar.si/
3
35 Posamične pomoči Solidarnostnega sklada Študentske organizacija Univerze v Mariboru se medsebojno izključujejo!
36 Preživnina
Preživninska obveznost izhaja iz starševske
pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši
preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se
redno šola, ga morajo preživljati do 26. leta.
Po zakonu morajo torej najprej starši preživljati otroka, šele če otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, pa je ta
upravičen do pomoči s strani države.
Kako si urediti preživnino?
Dogovor o preživnini zase (če si starejši od
18 let ter mlajši od 26 let) lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem,
da ste glede zneska preživnine sporazumni.
V primeru, da se glede zneska preživnine ne
morete sporazumeti in nastane spor, moraš
pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.
Študent, ki je mlajši od 26 let in nima prijavljenega lastnega gospodinjstva in ne prejema preživnine, je upravičen do tiste socialne pomoči, za katero zaprosi njegova družina. Cenzus za dodelitev socialne pomoči in višina socialne pomoči sta v tem primeru odvisna od števila družinskih
članov, dohodkov v zadnjih treh mesecih ter premoženja družine.
Za socialno pomoč pa lahko sam zaprosi tudi študent, ki je mlajši od 26 let, vendar le, če si je
pred tem uredil preživnino s strani staršev in zadostil ostalim določilom centra za socialno
delo. Starši so ga namreč, če se redno šola, v skladu z zakonom dolžni preživljati do 26. leta.
Več na: http://www.jps-rs.si/si/
Socialna pomoč in samovzdrževani študenti (študenti z
lastnim gospodinjstvom, ki prejemajo preživnina ali
študenti nad 26. letom)
Otroški dodatek
Če je študent mlajši od 26 let in samovzdrževan (ima prijavljeno lastno gospodinjstvo, ne živi
več pri starših in prejema preživnino oziroma ustreza zakonskim določilom) ali je star več kot
26 let, se mu v izračun cenzusa za pridobitev socialne pomoči po Zakonu o uveljavljanju pravic
iz javnih sredstev šteje samo njegovo premoženje ter njegovi dohodki, načeloma zadnjih treh
mesecev (gre predvsem za dohodke od občasnih del ter preživnine, medtem ko se štipendije v
izračun socialne pomoči ne štejejo, razen štipendije, ki presega višino minimalne plače).
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar
dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v RS. Dodatek se pridobi za
vsakega otroka, ki je mlajši od 18 let, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. V večini primerov so dijaki, ki so mlajši od 18 let, do otroškega dodatka upravičeni.
Študenti od 1. januarja 2012 dalje do otroškega dodatka niso več upravičeni
Denarna socialna pomoč
37 Socialna pomoč in študenti mlajši od 26 let
Denarna socialna pomoč je pomoč, namenjena tistim, ki nimajo dovolj sredstev, premoženja ali
prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje. Pravica do denarne socialne pomoči se ugotavlja na
podlagi premoženja in dohodkov posameznika ali družine – večinoma v zadnjih treh mesecih.
Priporočamo vam, da se,
preden za socialno pomoč zaprosite,
o upravičenosti pozanimate na svojem
centru za socialno delo.
Denarno socialno pomoč je načeloma potrebno vrniti, in sicer ali že za čas življenja ali pa jo ob
dedovanju vračajo dediči posameznika, ki je socialno pomoč prejemal. To seveda v primeru,
da je bil posameznik lastnik premoženja. Če temu ni tako, socialne pomoči ni potrebno vračati.
Študenti pa morate biti pozorni še na eno specifiko denarne socialne pomoči: zaradi vrstnega
reda uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se študentu, ki je do socialne pomoči upravičen, ta
šteje v izračun štipendije, ne glede na to, ali jo študent prejema ali ne.
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/
denarna_socialna_pomoc/
Več na:
38 Kako pridobiti državno
socialno pomoč?
Pravico do državne socialne pomoči morajo prosilci uveljavljati na centru za socialno
delo, in sicer v občini, kjer imajo prijavljeno
stalno bivališče. Pravico uveljavljate z Vlogo
za uveljavljanje pravic do javnih sredstev, ki
jo na center za socialno delo skupaj s potrebnimi prilogami oddate osebno ali preko
pošte. Vloga je dostopna preko http://www.
mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/sociala/vloga_
zupjs_obr_8_45.pdf.
O tem, katere priloge moraš priložiti, pa se
pozanimaj na svojem centru za socialno
delo.
Po pridobitvi socialne pomoči:
Po tem, ko socialno pomoč posameznik pridobi, mora v primeru spremembe centru za
socialno delo, kjer je pomoč pridobil, le to
sporočiti v osmih dneh po tem, ko je sprememba nastala oziroma je zanjo izvedel.
Izredna denarna socialna
pomoč
Izredna denarna socialna pomoč se dodeli, če se oseba znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s
preživetjem, na nastanek katerih ni mogla
vplivati. Dodeli se v enkratnem znesku ali
za obdobje do šestih mesecev. Prejemnik
mora izredno denarno socialno pomoč porabiti v roku 30 dni od prejema za stroške,
opredeljene v vlogi, ki jo je predložil centru
za socialno delo. V roku 45 dni po prejemu
izredne socialne pomoči oziroma najkasneje do vložitve nove vloge za pomoč mora
centru za socialno delo predložiti dokazila o
porabi sredstev.
Kako do izredne denarne
socialne pomoči?
Vlogo za izredno denarno socialno pomoč
(vloga je dostopna prek http://www.mddsz.
gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_idsp_
obr_8_43_cb.pdf ) skupaj s prilogami priporočeno pošlješ ali osebno vročiš na center
za socialno delo v občini, v kateri imaš stalno prebivališče. Za informacije o tem, katere
priloge je potrebno priložiti, se obrni na svoj
center za socialno delo.
39 40 Kako začeti s
študentskim delom?
Avtor: Janja Hren
ŠTUDENTSKO DELO
Študentsko delo je občasno ali začasno in ga
lahko opravljaš preko pooblaščene organizacije (študentskega servisa) na podlagi napotnice te organizacije. Študentsko delo v slovenskem sistemu predstavlja socialni korektiv
za socialno ogrožene študente, hkrati pa tudi
mehanizem za pridobivanje delovnih izkušenj.
Študentsko delo lahko
opravlja oseba:
·· s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki
je dopolnila 15 let,
·· s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
·· s statusom udeležencev izobraževanja
odraslih, ki so mlajše od 26 let,
·· osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi
vpisa na visokošolski zavod) pridobile
status študenta ob začetku novega šolskega leta,
·· študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjav opravljajo študijske
obveznosti v RS,
·· izredni študenti, ki niso zaposleni.
41 Pozor:
študenti, ki diplomirate sredi leta, z dnem diplomiranja izgubite status in od takrat naprej
ne smete več opravljati študentskega dela.
Z delom preko študentskega servisa lahko
nadaljujete, ko ponovno pridobite študentski
status (na primer naslednje leto oktobra, ko
ste ponovno vpisani na študijski program 1.
oziroma 2. stopnje ali če ste mlajši od 26 let in
ste vpisani v izobraževanje odraslih).
Študentsko delo po 26. letu:
osebe s statusom študenta (rednega ali izrednega) lahko tudi po 26. letu opravljate
študentsko delo, če seveda izpolnjujete tudi
druge, prej naštete pogoje (niste vpisani v
evidenco brezposelnih oseb oziroma niste zaposleni). Kljub temu v nekaterih primerih pride
do sprememb pri dohodnini in davčni olaljšavi
(glej poglavje o dohodnini in davčni olajšavi).
Osebe s statusom udeleženca izobraževanja
odraslih po 26. letu ne morete več opravljati
študentskega dela.
Kako začeti s študentskim
delom?
Pred začetkom študentskega dela se moraš včlaniti v pooblaščeno organizacijo za
posredovanje dela dijakom in študentom. Za
včlanitev boš potreboval osebni dokument,
številko osebnega računa, davčno številko
in dokazilo o statusu. (Seznam študentskih
servisov je dostopen na http://www.prosnja.
info/studentski_servisi.html.)
Napotnica študentskega servisa je pravna
podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju. Napotnico je potrebno dvigniti pred pričetkom dela in jo posredovati delodajalcu,
drugače govorimo o delu na črno. Ko je delo
opravljeno, podjetje agenciji za posredovanje dela vrne dva izvoda napotnice in se s
tem strinja s plačilom zneska študentu, ki je
naveden na napotnici in je skupaj z računom
tudi izterljiv.
Poznamo dve vrsti napotnic:
·· navadna se izda, ko delo opravljaš krajši
čas oziroma za enkratno izplačilo,
·· stalna se izda v primeru, ko v določenem
podjetju delaš daljše obdobje.
Pozor:
v primeru, da prejmeš na napotnico enotno
nakazilo, ki bo višje od 400€ (oziroma 88,88€
za tiste, ki presegate dane časovne omejitveglej poglavje o posebni osebni olajšavi) se ti
bo sproti od zneska nakazila odvedla akontacija dohodnine v višini 25% nakazila.
Kaj storiti, če podjetje ne
plača?
Priporočamo, da vedno poskrbiš, da ti delodajalec ob zaključku dela izpolni četrti izvod
napotnice, kamor vnese datum začetka in
zaključka dela ter doda svoj podpis in žig. Ta
izvod ti bo služil za osebno evidenco pa tudi
kot dokazilo v primeru neplačila.
Če želiš prejeti plačilo, mora podjetje nujno
vrniti napotnico na študentski servis najkasneje v roku osmih dni po opravljenem delu.
V tem primeru znesek lahko iztržiš; včasih
študentski servis založi znesek in nato sam
terja plačilo od podjetja. Poleg tega imajo
nekateri servisi oblikovan rizični sklad. To je
sklad, kamor servis da del svojih sredstev
za primere, če delodajalec ne plača. Servis
ti mora omogočiti vpogled vanj oz. povedati,
koliko sredstev je še ostalo in kako se porazdelijo. Za več informacij se pozanimaj na
svojem študentskem servisu.
Če želiš preveriti, ali je podjetje neplačnik,
pa pokukaj na stran http://www.neplacniki.
info/.
42 Napoved za dohodnino
in davčne olajšave
Kako do povračila?
Tako, da sam/a vložiš napoved za odmero dohodnine. Vloga je dostopna preko http://
www.durs.gov.si/. Če si do povračila upravičen/a, je najbolje, da se na svojem študentskem
servisu ter Davčnem uradu RS dodatno pozanimaš, do kakšnega povračila si upravičen/a
ter kako in do kdaj ga uveljaviti.
Olajšave za leto 2013 znašajo:
Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Če vsi tvoji dohodki skupaj (nakazila, honorarji,
pokojnina po starših,...) niso presegli zneska splošne olajšave, ne boš prejel/a informativnega
izračuna dohodnine. Če ti je sproti odvajala akontacija dohodnine, konec leta pa nisi presegel/a
zneska dohodninske obveznosti si upravičen/a do povračila.
·· Splošna olajšava, do katere ste upravičeni tisti študenti in dijaki, za katere starši ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, znaša v letu 2013 3302,70€.
·· Dodatna splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljate tisti študenti in dijaki, ki vas starši ne uveljavljajo in vaši skupni obdavčljivi prihodki niso višji od 12.570,89€.
·· In sicer v primeru, da znesek vaših obdavčljivih prihodkov v letu 2013 ne preseže
10.866,37€, znaša dodatna splošna olajšava 3.217,12€.
·· V primeru, da bo skupni znesek vaših obdavčljivih prihodkov višji od 10.866,37€, vendar nižji od 12.570,89€, pa 1.115,94€.
·· Če presežete znesek 12.570,89€, do dodatne splošne olajšave niste upravičeni.
·· Posebna osebna olajšava velja samo za delo preko napotnice študentskega servisa. Do posebne osebne olajšave ste upravičeni dijaki in študenti, stari do 26 let oziroma starejši od 26
let, če ste se vpisali na študij pred 26. letom in ste na dodiplomski študij vpisani manj kot 6
let oziroma manj kot štiri leta na podiplomski študij. Prav tako velja doba 6 let za študente
enovitih magistrskih programov. Tisti, ki boste v koledarskem letu 2013 dopolnili 27 let in ste
se na dodiplomski študij vpisali več kot 6 let nazaj ali več kot 4 leta nazaj na podiplomski študij
ozirioma več kot 6 let nazaj na enoviti magistrski program, do posebne osebne olajšave torej
niste upravičeni.Za tiste, ki presegate dane časovne omejitve, prav tako velja, da se vam po
26. letu v primeru, da presežete 88,88€ na enotno nakazilo, sproti odvede 25% akontacije dohodnine, zato vam priporočamo, da ko dopolnite 26 let, na matičnem študentskem
servisu preverite, do katerih olajšav ste še upravičeni ter kdaj se vam začne sproti odvajati
akontacija dohodnine za zneske, višje od 88,88€.
Posebna osebna olajšava se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini znižala iz 100% zneska splošne olajšave (kar je veljalo še v letu 2012) na
75% zneska splošne olajšave v letu 2013. V letu 2012 je posebna osebna olajšava tako
znašala 3.228,45€, v letu 2013 pa 2.477,03€. Obračun slednjega bo sledil v letu 2014.
·· Poleg vseh olajšav pa ne pozabite tudi na normirane stroške, ki se vam za delo preko študentskega servisa avtomatsko priznajo kot 10% olajšava.
Več o dohodnini si preberi tukaj:
http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_
za_fizicne_osebe_pojasnila/.
43 44 ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE
Avtor:
Avtor: Janja
Janja Hren
Hren
Na splošno o zavarovanju
V Sloveniji poznamo dve vrsti zdravstvenega zavarovanja, ki se med seboj dopolnjujeta, in sicer:
·· Obvezno zavarovanje, ki ga mora imeti vsak državljan RS in krije večji del stroškov zdravljenja,
preostali del krije dopolnilno zavarovanje. Če si
posameznik dopolnilnega zavarovanja ne uredi,
preostali delež zdravstvene storitve, ki ga obvezno
zavarovanje ne krije, plača sam. V primeru, da posameznik nima urejenega obveznega zavarovanja,
je 100% samoplačnik za zdravstvene storitve, pri
čemer so stroški lahko zelo visoki.
·· Dopolnilno zavarovanje: ker so doplačila zdravstvenih storitev visoka, je najbolje skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in si s tem zagotoviti
kritje celotnih stroškov zdravljenja.
Pozor:
če si posameznik uredi samo dopolnilno zavarovanje,
obveznega pa ne, je 100% samoplačnik, saj obvezno
zavarovanje predstavlja osnovo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje!
45 Kako si urediti obvezno in
dopolnilno zavarovanje?
Kako si urediti zdravstveno
zavarovanje če si dijak ali
študent, mlajši od 26 let?
Dijaki in študenti, ki imajo status, so zdravstveno zavarovani kot družinski člani (torej zavarovani so preko svojih staršev), vse do 26. leta
starosti. Tudi, če ima študent status po 26. letu,
ne more biti več zavarovan preko staršev. Kot
družinski člani so lahko zavarovani tudi izredni študenti, če so mlajši od 26 let, če niso v
rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na
Zavodu za zaposlovanje. Zavarovanje se uredi
tako da potrdilo o šolanju predložijo delodajalcu enega izmed staršev.
Kako si urediti zavarovanje,
če izgubiš status ali dopolniš
26 let?
Ko izgubiš status ali dopolniš 26. let, si moraš
sam urediti zdravstveno zavarovanje. V roku
8 dni, ko postaneš zavezanec za doplačila, si
moraš urediti obvezno zdravstveno zavarovanje in po želji dopolnilno zdravstveno zavarovanje na izbrani zavarovalnici (v Sloveniji to
možnost nudijo Vzajemna, Triglav in pa Adriatic Slovenica). Pri tem je potrebno vedeti, da je
večinska praksa zavarovalnic, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklene s prvim v
naslednjem mesecu. To pomeni, da če npr. s 1.
oktobrom zgubiš status in želiš biti zavarovan
takoj, si moraš zavarovanje urediti do konca
septembra. Prav tako če dopolniš 26 let npr. v
sredini oktobra, je priporočljivo da si zavarovanje urediš do konca septembra.
Brezplačno:
Do 1. januarja 2012, pred uveljavitvijo Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, si je bilo
obvezno zavarovanje možno urediti preko občine in sicer si se lahko zavaroval kot »občan«,
če si za to seveda izpolnjeval pogoje.
Od 1. januarja 2012 naprej to ni več možno, kljub
temu pa si je možno zdravstveno zavarovanje
(tako obvezno kot tudi dopolnilno) urediti brezplačno in sicer na tvojem matičnem Centru za
socialno delo, z Vlogo za uveljavljanje pravic
do javnih sredstev. Do kritja obveznega zavarovanja ter do pravice do kritja razlike do polne
vrednosti zdravstvenih storitev si upravičen, če
izpolnjuješ pogoje, ki so potrebni za pridobitev
denarne socialne pomoči, ne glede na to ali jo
prejemaš ali ne.
Samoplačniško:
V primeru, da do kritja zavarovanja nisi upravičen, si obvezno zavarovanje samoplačniško
urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje
– najkasneje 8 dni po tem, ko postaneš zavezanec za doplačila; dopolnilno zavarovanje pa
na eni izmed zavarovalnic, ki se s tem ukvarjajo
(Vzajemna, Triglav, Adriatic Slovenica). Pri tem
moraš biti posebno pozoren na roke, ki jih imajo
zavarovalnice. Večinska praksa zavarovalnic
je namreč, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklepajo s prvim v naslednjem mesecu. To pomeni, da če npr. s 1. oktobrom zgubiš
status in želiš biti zavarovan takoj, si moraš
zavarovanje urediti do konca septembra. Prav
tako če dopolniš 26 let npr. v sredini oktobra,
je priporočljivo da si zavarovanje urediš do
konca septembra. Paziti je potrebno tudi, da si
dopolnilnega zavarovanja ne urediš več kot en
mesec po tem, ko si urediš obvezno zavarovanje, saj obstaja možnost da padeš v trimesečno
čakalno dobo. To pomeni, da tri mesece sicer
zavarovanje plačuješ, nisi pa upravičen do kritja
stroškov zdravstvenih storitev.
46 ZDRAVSTVO
Ker se zavedamo, da je zdravje zagotovo najpomembnejše v posameznikovem življenju,
smo v tem članku zbrali informacije o tem,
kako si študentje priskrbijo osebnega zdravnika v kraju šolanja, dobijo ustrezno nego v
nujnih primerih, kje najdejo lekarne...
Vsak študent mora poskrbeti, da ima urejeno
ustrezno zavarovanje. Pri rednih in izrednih
študentih zadošča osnovno zdravstveno
zavarovanje, študentje brez statusa in tuji
študentje pa morajo imeti urejene tudi druge oblike zavarovanja, vključno z dodatnim
zdravstvenim zavarovanjem.
Študent, ki študira izven kraja stalnega prebivališča ima pri opredelitvi ali izbiri osebnega
zdravnika dve možnosti. Prva je, da za svojega osebnega zdravnika izbere nekoga iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani (v primeru študija v Ljubljani), zdravnika, ki deluje
v sklopu Dispanzerja za zdravstveno varstvo
študentov Maribor (v primeru študija v Mariboru) ali zdravnika iz Šolskega dispanzerja
v Zdravstvenem domu v Kopru (v primeru
študija na Primorskem). Opredelitev oziroma
izbira osebnega zdravnika v kraju študija študentu omogoča celovito zdravstveno oskrbo
v primeru bolezni, poškodbe ...
Menjavo osebnega zdravnika lahko vsaka
zavarovana oseba opravi po preteku enega
leta od prejšnje izbire. Osebnega zdravnika
lahko zavarovana oseba izjemoma zamenja
tudi prej, in sicer v primeru, ko je njen osebni zdravnik več kot tri mesece neprekinjeno
odsoten zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih
vzrokov ali če je odšel na delo v drug kraj.
Po prenehanju navedenih razlogov lahko
zavarovanec ponovno izbere prejšnjega
47 Avtor: Jasmina Kokol
osebnega zdravnika. Eden izmed razlogov
za menjavo osebnega zdravnika pred pretekom enoletnega roka od prejšnje izbire je tudi
dolgotrajnejša ali stalna preselitev v drug
kraj. Postopek menjave, ki velja, zraven izbire
osebnega zdravnika, tudi za izbiro zobozdravnika in ginekologa, je enostaven – študent
se oglasi v novo izbrani ambulanti in izpolni
obrazec ‘’Izjava o izbiri osebnega zdravnika’’, v
katerem mu razloga za menjavo ni potrebno
navesti. Odjavo pri prejšnjem zdravniku, prenos zdravstvenega kartona, skupaj s kritjem
materialnih stroškov, opravi zavarovalnica. V
tem primeru je v Izjavi potrebno navesti tudi
razlog menjave osebnega zdravnika. Ko študent doštudira, se lahko po istem postopku
vrne k splošnemu zdravniku v kraju stalnega
prebivališča.
Druga možnost je, da se študent ne odloči za
menjavo osebnega zdravnika. V tem primeru
je študent opravičen le do nujne pomoči v primeru nenadne obolelosti ali svežih poškodb,
kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa mora
opraviti pri osebnem zdravniku.
Zdravstvene storitve za
študente v LJUBLJANI
Republika Slovenija je ustanovila Zdravstveni
dom za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ),
kjer zagotavljajo celostno zdravstveno oskrbo študentom, ki študirajo v Ljubljani – torej
dodiplomskim in podiplomskim študentom
ter tujim študentom, in njihovim učiteljem.
Na enem mestu izvajajo programe iz področja tako preventive kot kurative (obvezna
cepljenja, zdravstveno vzgojo, sistematske
zdravstvene preglede, preglede s področja
splošne medicine, zobozdravstva, ginekologije, psihiatrije in klinične psihologije).
Osnovni podatki:
Aškerčeva cesta 4
1000 Ljubljana
http://www.zdstudenti.si/
Telefon: 01/ 200 74 25
E-pošta: zdstudenti@siol.net
Na tej lokaciji so študentom na voljo tri specialistke splošne in tri družinske medicine.
Splošna ambulanta, ki deluje v okviru ZDŠ,
se nahaja tudi v študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII). Prav tako v ZDŠ delujeta
tudi dve ginekologinji, šest zobozdravnikov,
psihiatrinja in psihoterapevtka ter specialistka klinične psihologije. Pred vsakim obiskom
katerekoli ambulatne se je potrebno za termin dogovoriti v času delovnih ur izbranega
zdravnika. Telefonske številke, delovni čas in
ostale informacije najdete na spletni strani
ZDŠ.
Študentom so v Ljubljani na voljo tudi dežurne ambulante, ki jih lahko obiščejo v primerih
potrebe po nujni medicinski pomoči. K nujni
medicinski pomoči spada izvajanje nujnih
ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi,
ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno
življenjsko ogrožena, oziroma pri kateri bi
glede na bolezenske znake v kratkem času
lahko prišlo do takšne ogroženosti.
24 ur na dan deluje v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod z Bohoričeve) ambulanta
splošne nujne medicinske pomoči. V primeru
življenjske ogroženosti pokličejo na 112, urgentnega zdravnika lahko pokličejo na telefon 01/ 522 84 08, za nujne obiske zdravnika
na bolnikovem domu, v primeru nenadnega
poslabšanja zdravstvenega stanja, lahko
pokličejo na 01/ 522 84 08.
Ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in
16. uro v kletnih prostorih Zdravstvenega
doma Ljubljana - Center, Metelkova ulica 9,
deluje ambulanta za zobozdravstveno nujno
medicinsko pomoč. Vsako noč med 21. in 4.
uro deluje v istih prostorih nočna zobozdravstvena ambulanta. Storitve v tej ambulanti
spadajo med nadstandardno dejavnost, kar
pomeni, da ne sodijo med pravice obveznega
zdravstvenega zavarovanja, zato je del stroškov samoplačniških. Telefon ambulante za
nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč:
01/ 472 37 18
48 V primeru, da vam zdravnik predpiše zdravilo na recept ali svetuje nakup zdravila brez recepta
ter v primeru bolezni, za katero smatrate, da ni potreben zdravniški pregled, se po pomoč
odpravite v lekarno.
Na slikah je prikazano nekaj lokacij lekarn v Ljubljani, zemljevid, izdelan posebej s tem namenom, ki prikazuje vse lokacije lekarn v Ljubljani pa si lahko ogledate na: https://mapsengine.
google.com/map/edit?mid=zDKPBZ6LQndM.kuKRwxV60gjk
lokacije lekarn v Ljubljani
lokacije lekarn v Ljubljani
lokacije lekarn v Ljubljani
Legenda:
lokacije lekarn v Ljubljani
49 A
Dunajska cesta 23
g
Kržičeva ulica 9
m
Litijska cesta 43
u Njegoševa cesta 6
b
Prešeren Square 5
h
Gregorčičeva ulica 9a
n
Gasparijeva ulica 2
v Rojčeva ulica 22
c
Metelkova ulica 9
i
Komenskega ulica 11
o
Hrenova ulica 19
x Postojnska ulica 24
d
Preglov trg 14
j
Slovenska cesta 55
p
Železna cesta 16
y Celovška cesta 83
e
Levstikov trg
k
Miklošičeva cesta 24
q
Tržaška cesta 118
z Trg komandanta Staneta 8
f
Ulica bratov Učakar 58
l
Celovška cesta 142
s
Cesta v Mestni log 55
a Trg Mladinskih Delovnih Brigad 2
50 Zdravstvene storitve za
študente v MARIBORU
Tako redni kot izredni študentje Univerze v Mariboru imajo zagotovljeno preventivno in kurativno zdravstveno varstvo, ki se izvaja vDispanzerju za zdravstveno varstvo študentov v Mariboru (DZVŠ) Ob parku 5. Prvo pomoč lahko študenti dobijo tudi v katerikoli ambulanti v Mariboru.V
sklopu študentskega dispanzerja delujejo, zraven preventivne in kurativne ambulante, še zobna
in ginekološka ambulanta, laboratorij in mentalno-higienska posvetovalnica.
Zdravstvene storitve za
študente na PRIMORSKEM
Študentom Univerze na Primorskem so v Zdravstvenem domu Koper, natančneje v Šolskem
dispanzerju, na voljo štiri zdravnice.
Zdravstveni dom Koper – Center
Dellavallejeva ulica 3
6000 Koper
Na Gosposvetski 84 v Mariboru ob ponedeljkih popoldan deluje tudi psihološka svetovalnica za
študente. Potrebne telefonske številke in ordinacijske čase lahko preverite na:
http://www.soum.si/za_studente/zdravje/
http://www.zd-koper.si/sl
Telefon: 05/ 664 71 00
E-pošta: info@zd-koper.si
nekatere lokacije lekarn v mariboru:
Vsaka izmed zaposlenih zdravnic je imenovana zdravnica določene fakultete, kar pomeni, da
študent v primeru bolezni obišče zdravnico, imenovano za fakulteto, ki jo obiskuje, in je, v primeru, da tukaj nima izbranega osebnega zdravnika, upravičen do medicinske oskrbe v nujnih
primerih, v drugih primerih je obravnavan samoplačniško.
Seznam zdravnikov po fakultetah v Šolskem dispanzerju v Kopru na:
http://soup.si/sl/uporabno#tabs_1_4
Študentje na Primorskem so do nujne medicinske pomoči upravičeni še na dveh lokacijah:
Zdravstveni dom Izola
Ulica oktobrske revolucije 11
6310 Izola
http://www.zd-izola.si/
Telefon: 05/66 35 050
E-pošta: info@zd-izola.si
Zdravstveni dom Piran
Cesta solinarjev 1, Lucija
6320 Portorož
http://www.zd-piran.si/
Telefon: 05/ 677 33 20
Legenda:
A
Gosposka ulica 12
p
Lavričeva ulica 1
b
Glavni trg 20
q
Gorkega ulica 18
e
Gosposvetska cesta 41
r
Slovenska ulica 33
f
Partizanska cesta 39
s
Pobreška cesta 18
g
Partizanska cesta 1
k
Ljubljanska ulica 9
Ostale lokacije na: https://mapsengine.google.com/map/edit?mid=zv9qFlR5fedE.kgLMGFT1AjrE
51 Lokacije lekarn na Primorskem
in v drugih krajih po Sloveniji na:
http://www.lzs.si/Mre%C5%BEalekarn/tabid/
55/language/en-US/Default.aspx
52 ŠTUDENTSKE
DRUŽINE
Avtor: Jasmina Kokol
S tem, ko študent postane starš, mu pripadajo določene pravice in ugodnosti, s koriščenjem
katerih se študentom staršem vsaj delno olajša hkratno starševstvo in študij.
Dodatno študijsko leto
70. člen Zakona o visokem šolstvu določa, da vsaki študentki, ki v času študija postane mamica,
pripada enoletno podaljšanje statusa študenta za vsakega živorojenega otroka, kar pomeni, da
lahko študentka mamica ali dvakrat ponavlja letnik ali si na koncu študija podaljša absolventski
staž za eno leto več kot ostali študentje..
Izjemni vpis v višji letnik
Statuti Univerz v Ljubljani, Mariboru, Novi
Gorici in na Primorskem dajejo študentom
v primeru upravičenih razlogov, med katere
se šteje tudi materinstvo, pravico za izjemni
vpis v višji letnik kljub temu, da niso opravili
vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Bivanje v študentskem domu
ali pri zasebniku
Študentske družine imajo posebne ugodnosti pri sprejemu v študentski dom. V študijskih
središčih so jim namenjeni posebni bivanjski
prostori, ki so prilagojeni njihovim potrebam.V primeru rojstva otroka po predpisanem roku za oddajo vlog za sprejem se lahko ta odda tudi kasneje, študentu z otrokom,
ki bo imel otroka v času študija pri sebi, se k
točkam za sprejem dodeli dodatnih 100 točk,
do subvencije za bivanje pa sta upravičena
tudi partner in otrok, pri čemer mora partner imeti status študenta, se izobraževati
po študijskih programih, ki se izvajajo kot
redni ali kot izredni študij najmanj tri dni v
tednu, ter ne sme biti v delovnem razmerju ali samozaposlen. Ni mu pa potrebno pa
izpolnjevati pogoja oddaljenosti stalnega
prebivališča najmanj 25 km od kraja študija. Mati oziroma oče študent ima zaradi
starševstva pravico do podaljšanja bivanja
v študentskem domu, in sicer za eno leto (ne
glede na število otrok). Postopek pridobitve
subvencije za bivanje pri zasebniku je enak
tistemu za pridobitev bivanja v študentskem
domu.
V Rožni dolini v Ljubljani deluje v bloku št. 12
tudi vrtec, namenjen otrokom študentov, ki
je pod okriljem viških vrtcev.
Več o subvencioniranem bivanju
pa na strani 6-10.
53 Najbolj ogroženim otrokom, ki so ostali brez
vrtca (so na čakalni listi), je namenjeno subvencionirano varstvo otrok.
Prehrana
Študentska družina je upravičena do desetih dodatnih bonov za prehrano mesečno za vsakega
otroka. Starš študent, ki ima urejeno prehrano za svojega otroka, lahko koristi dve subvenciji
hkrati. V pisarnah za študentsko prehrano po vsej Sloveniji lahko ob predložitvi rojstnega lista
otroka pridobi potrdilo o upravičenosti do dodatnih subvencij.
Štipendija
Študent, ki hkrati prejema državno ali Zoisovo štipendijo in starševski dodatek, lahko
štipendijo prejema dalj časa, kar pomeni, da
lahko, v kolikor mu je dovoljen ponovni vpis
v isti letnik, štipendijo prejema dvakrat za isti
letnik. To pravico lahko uveljavlja le v času
prejemanja starševskega dodatka. V času
absolventskega staža se ta pravica ne more
uveljavljati, saj Zakon o štipendiranju določa,
da se lahko štipendijo v absolventskem stažu
prejema največ 12 mesecev.Za študente, ki so
poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti
ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka,
se pri ugotavljanju materialnega položaja
upošteva zakonec oziroma oseba, s katero
vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ne
upoštevajo pa se več dohodki staršev. Za pridobitev pravice do državne štipendije lahko
zaprosiš z Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem Centru za socialno delo.
Več o tem si lahko prebereš na straneh 17-34.
Denarni prejemki
Preživninska obveznost izhaja iz starševske
pravice, ki otroku zagotavlja, da ga starši
preživljajo do njegovega 18. leta. V primeru, da se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta starosti. Študent starš
lahko na centru za socialno delo zaprosi za
družinske prejemke in denarno socialno pomoč, a mora najprej pri svojih starših urediti
preživnino zase, če je mlajši oziroma mlajša
od 26 let in če partner družine ni sposoben
preživljati. Prav tako mora prej pri očetu
oz. materi svojega otroka urediti preživnino
zanj, če študentska družina ni prijavljena kot
dvostarševska.
Več o socialni pomoči lahko prebereš na
straneh 37-39.
Pomoč ob rojstvu
Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.Pravico uveljavlja samo eden od staršev, in sicer 60 dni
pred predvidenim datumom poroda oziroma
najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem
roku pravice ni več mogoče uveljaviti. Premoženjski cenzus za pravico do pomoči ob
rojstvu otroka znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana.
54 Otroški dodatek
Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka.Pravica zanj se
uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se
prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če
se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim
dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.
Pravico do otroškega dodatka uveljavljate
na pristojnem centru za socialno delo, s
splošno vlogo za Uveljavljanje pravic iz
javnih sredstev.
Starševski dodatek
Je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica do starševskega dodatka traja eno leto, uveljaviti pa ga je potrebno 30 dni
pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Če se pravico
uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca,
ko je vloga vložena in traja, dokler otrok ne dopolni enega leta (365 dni) starosti.
Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.
Starševski dodatek se uveljavlja na pristojnem centru za socialno delo, z Vlogo za uveljavitev
pravice do starševskega dodatka.
55 Zveza ŠKIS vsako leto organizira projekt
Škisova štorklja, ki je namenjen študentskim družinam. Sestavljen je iz nagradnega
natečaja in brezplačnih plesno ustvarjalnih
delavnic za otroke in starše. Več o projektu si lahko preberete na www.skis-zveza.si/
projekti/skisova-storklja.
Nekateri študentski klubi študentskim družinam omogočajo več oblik pomoči, kot
so denarna pomoč, boni za nakup otroške
opreme, oblačila in obutev. Več informacij
poiščite na spletni strani Zveze ŠKIS (www.
skis-zveza.si) in na strani lokalnega študentskega kluba.
Dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko
uveljavlja eden od staršev, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do
dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi
oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Pravico do dodatka za nego otroka uveljavljate
z Vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za
nego otroka, ki jo najdete na spletni strani
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti.
Izrednega pomena je obveščanje študentskih družin o njihovih pravicah in ugodnostih. V nadaljevanju je še nekaj besed o tem,
kam po dodatne informacije in pomoč.
Več o starševskem
dodatku pa na strani
Klub študentskih družin Slovenije informira,
svetuje in organizira dogodke za študentske
družine. Več na www.studentskedruzine.
com/.
Zavod Študentska svetovalnica med različnimi vrstami svetovanja nudi tudi svetovanje za študentske družine. Več informacij o
njihovem delovanju dobite na www.svetovalnica.com. Eden njihovih projektov je Študentska hiša SRCe, ki deluje kot varna hiša
za študente.
Klub študentskih in dijaških družin Maribor, ki
deluje pod okriljem ŠOU Maribor, s projekti
skrbi za starše dijake in študente v Mariboru.
Več o njihovem delovanju in pomočeh, ki jih
nudijo dobite na spletni strani http://www.
stud-druzine.org/.
Nekatere občine nudijo pomoč ob rojstvu otroka. O tem seje potrebno pozanimati v občini, kamor spada kraj stalnega prebivališča
študenta starša.
Lokalni centri za socialno delo urejajo otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob
rojstvu otroka, dodatek za nego otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo itd. Informacije pridobite na njihovih spletnih straneh.
Karitas na osnovi ugotovljenega stanja in v
sodelovanju z drugimi socialnimi službami
družinam pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Pomaga tudi s pravno pomočjo
in pri urejanju pravic, kot so osnovno zavarovanje, varstveni dodatek in izredne pomoči.
Več informacij na www.karitas.si, študentske družine pa se lahko obrnejo tudi na posebo telefonsko številko 01/300-59-60.
Ministrstva za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti.
56 ŠTUDENTJE
INVALIDI
Avtor: Jasmina Kokol
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami
ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje
in izobraževanja. Po tem zakonu so otroci
s posebnimi potrebami otroci z motnjami v
duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci,
gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci,
dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter
otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno
strokovno pomočjo. Splošnih določil, kdo je
študent s posebnimi potrebami, niopredeljenih niti v Zakonu o visokem šolstvu niti v
Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju.
Posledično ni enotnih pravil za reguliranje
pravice študentov s posebnimi potrebami
s področja štipendiranja, izobraževalnega
procesa ipd. in so tako pogoji za uveljavljanje
pravic urejeni posebej na posameznih področjih. Pri nekaterih pravicah se za študente
s posebnimi potrebami smatrajo, poleg invalidov, tudi tisti, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega
življenja (šport, umetnost), študentje starši
in študentje s šibkim socialno ekonomskim
statusom.Zaradi tega je težje definirati, do
kakšnih prilagoditev so upravičene določene
57 skupine študentov znotraj te kategorije. 211.
člen Statuta Univerze v Mariboru opredeljuje, kdo so študentje invalidi. Kot študent invalid se šteje študent, ki se zaradi dolgotrajnih
fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti,
srečuje z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo
njegovo polno in učinkovito vključevanje in
sodelovanje v izobraževalnih procesih.
Pomembno!
Če je dijak pridobil status kandidata s posebnimi potrebami, mu to ne zagotavlja
avtomatično statusa študenta s posebnimi
potrebami oz. statusa študenta invalida. Ta
status je potrebno po vpisu na fakulteto ponovno pridobiti in nato zanj vsako leto ponovno zaprositi.
V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je
zapisano, da »Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje
otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih
oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije. Članica s pravili opredeli način
opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za
prehod v višji letnik za študente s statusom
študenta s posebnimi potrebami.« Vse informacije o postopku, morebitnih rokih oddaje
prošnje za dodelitev statusa in potrebnih dokazilih pridobite v referatu svoje fakultete.
58 Pravice študentov s posebnimi potrebami so naslednje:
Podaljšanje statusa
študenta, izjemni vpis v
višji letnik
Pravice študentov
invalidov
Študent invalid lahko pridobi določene pravice do prilagoditev študija oziroma študijskih obveznosti. Univerza v Ljubljani sicer še nima enotnega pravilnika, ki bi veljal za celotno univerzo,
kljub temu pa imajo nekatere fakultete svoje pravilnike, ki to področje urejajo. O pravicah, ki vam
jih status prinese, se morajo študentje invalidi pozanimati na svoji fakulteti. Univerza v Mariboru
in Univerza na Primorskem urejata prilagoditve za študente invalide oz. študente s posebnimi
potrebami, poleg statuta tudi s posebnima pravilnikoma.
Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru je dostopen na http://
www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813, Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov
Univerze na Primorskem pa na http://www.fvz.upr.si/cmsfiles/f_429.pdf.
Zakon o visokem šolstvu določa, da se lahko
študentu iz upravičenih razlogov (kamor spada
tudi invalidnost) status študenta podaljša, vendar največ za eno leto.
V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano: »Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in
status študenta s posebnimi potrebami oziroma
zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolez-
Opravljanje izpitov v izrednih rokih
V Statutu Univerze v Ljubljani je določeno, da se lahko študentje s posebnimi potrebami z izpraševalcem dogovorijo o opravljanju izpitov v izrednih izpitih rokih.
Študentska prehrana
Upravičenci s posebnimi potrebami imajo zaradi težke oziroma težje funkcionalne
prizadetosti pravico do desetih dodatnih
subvencioniranih obrokov mesečno. Zaradi ugotavljanja upravičenosti do dodatnih
subvencij za prehrano in za potrebe vodenja
evidenc mora študent s posebnimi potrebami izvajalcu ob oddaji prijave v novem študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki
oziroma težji funkcionalni prizadetosti.
Subvencionirano bivanje
dokazilo o upravičenosti do spremljevalca.
Spremljevalec mora izpolnjevati sploše pogoje za pridobitev subvencije, ni pa potrebno,
da doseže zadostno število točk za sprejem
v študentski dom. Spremljevalec plačuje
posteljo v študentskem domu v enakem
znesku kot vsi ostali študenti.
V kolikor nastanejo izjemne okoliščine (najmanj 80% telesna okvara, najmanj trimesečna neprekinjena odsotnost od študijske
dejavnosti zaradi bolezni ali materinstva v
času študija, prejemnik denarne socialne
pomoči, nezaposleni starši oziroma skrbniki, brez staršev oziroma skrbnikov) po roku
za oddajo vloge za subvencionirano bivanje
lahko študent odda prošnjo za izjemno dodelitev subvencije kadarkoli med študijskim
letom preko elektronske vloge na spletnem
portalu eVŠ.
V postopku pridobitve subvencioniranega
bivanja se lahko študentu invalidu po individualni obravnavi prišteje 100 točk, v kolikor
predloži potrebna dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo,
zdravnik specialist, invalidska komisija,
upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80 % invalid,
težak bolnik).
Če študent živi v posebno težkih socialnih ali
zdravstvenih razmerah, se mu lahko dodeli subvencija za bivanje tudi v primeru, če je
njegovo stalno prebivališče od kraja študija
oddaljeno manj kot 25 km.
Študent invalid ima možnost uveljavitve
pravice do bivanja spremljevalca v študentskem domu. Prošnji za sprejem v študentski dom mora v tem primeru priložiti pisno
59 ni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih
obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status
študenta.«
S 153. členom določa tudi: »Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh
obveznosti, določenih s študijskim programom za
vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne
družinske in socialne okoliščine, priznan status
osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih
prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.«
60 Štipendiranje
Tolmačenje
Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi in naglušni dijaki in
študentje pravico do dodatnih ur tolmača
znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb,
povezanih z izobraževanjem. Namesto 30
ur imajo tako pravico do 100 ur tolmačenja
letno. Teh 100 ur je namenjenih za študentovo osebno uporabo za namene študija,
na primer za skupinsko delo z drugimi študenti, pripravo seminarske naloge, izvajanje
raziskave za seminarsko nalogo, niso pa
namenjene za obiskovanje vaj in predavanj.
Pravico do tolmača gluha ali naglušna oseba pridobi tako, da na pristojnem centru za
socialno delo vloži prošnjo za pridobitev
pravice do tolmača. Obrazci so na voljo na
centrih za socialno delo ali na regionalnih
društvih gluhih in naglušnih.
V nadaljevanju so opisane pravice oseb s
posebnimi potrebami, kot jih opredeljuje nov
Zakon o štipendiranju, ki začne veljati s 1. 1.
2014.
Zagotavljanje potrebne
dodatne opreme
Zagotavljanje potrebne dodatne opreme
3. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami:
»Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in
predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje,
osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in
strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.
Študentom s posebnimi potrebami, ki se
vključujejo v študijske programe v skladu z
zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu
s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja
potrebna dodatna oprema.«
Zakon torej določa, da se študentom s posebnimi potrebami v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna
dodatna oprema. Statut Univerze v Ljubljani
ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju
posebne oziroma dodatne potrebne opreme
študentom s posebnimi potrebami.
Prilagoditve se obravnavajo glede na posameznika.
61 »Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za
katerega je enemu od staršev priznan dodatek
za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in
varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali je usmerjen v prilagojen program
vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom,
ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«
K državni in Zoisovi štipendiji se lahko dodeli
dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 €. Pri državnih štipendijah
je, v primeru, da je štipendist med šolskim
ali študijskim letom izpolnil pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi
potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka
spremembe upravičen do tega dodatka za
tekoče šolsko ali študijsko leto. Velja tudi
obratno-štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi
potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali
študijsko leto. Upravičenost do dodatka se
ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki
urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe
o priznanju dodatka za nego otroka v skladu
s predpisi, ki urejajo področje starševskega
varstva in družinskih prejemkov, ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa
o telesnih okvarah pristojnega organa po
predpisih, ki urejajo področje pokojninskega
in invalidskega zavarovanja.
Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se lahko podaljša za dodatno šolsko ali
študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik
zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, torej neizpolnjenih šolskih ali
študijskih obveznosti zaradi višje sile. Pri
temse za opravičljive zdravstvene razloge
šteje »bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj
najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem
letu, v katerem je štipendist prejemal štipendijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista v tolikšni meri,
da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem
lečečega zdravnika specialista.«
Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo
možnosti štipendista za vračilo štipendije, od
katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti
v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog
za odlog ali obročno vračanje štipendije se
šteje tudi dalj časa trajajoča bolezen, ki je
vplivala na potek študija.
Odpis vračila štipendije je, med drugim, možen, če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, ki zajema najmanj
24 mesecev neprekinjeno trajajočo bolezen
oziroma poškodbo.
62 PRILAGOJENOST IN DOSTOPNOST PROSTOROV
Sistematično reševanje problema bivanja študentov s posebnimi potrebami v študentskih domovih Univerze v Ljubljani se je začelo s tem, ko so prenovili blok V. v študentskem naselju v
Rožni dolini. Tukaj so sedaj zagotovljeni dostop v zgradbo in arhitektonsko prirejeni apartmaji v
pritličju, prav tako je urejeno tudi parkirišče. Prirejeni apartmaji pa niso samo tukaj, temveč tudi
v študentskem domu na Poljanski (Center), Kardeljevi ploščadi (Bežigrad) in na Litostrojski (Šiška). Polegtega imajo študentski domovi v Ljubljani v upravljanju tudi dve prilagojeni stanovanji
na Hacquetovi na Bežigradu. Drugi študentje s posebnimi potrebami, ki ne potrebujejo posebnih
prilagoditev za vsakodnevno življenje, bivajo tudi v drugih študentskih domovih.
Študentski domovi Univerze v Mariboru so apartmaje, prilagojene za gibalno ovirane študente,
pridobili z izgradnjo študentskega naselja na Lentu. Tudi tukaj so urejena parkirna mesta. Dvoposteljni apartma je na voljo tudi v naselju na Tyrševi.
Podrobnejše informacije o pogojih za bivanje in o prilagoditvah lahko dobite:
Študentski domovi v Ljubljani
Študentski domovi Univerze v Mariboru
Cesta 27. aprila 31
1000 Ljubljana
Gosposvetska 53
2000 Maribor
Sprejemna pisarna
tel.: (01) 242 10 19
(01) 242 10 21
Pisarna za sprejem
tel.: (02) 228 42 00
http://www.stud-dom-lj.si
http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=222
e-pošta: umsd.info@uni-mb.si
e-pošta: studentski.domovi@siol.net
Študentski domovi Univerze na Primorskem
Muzejski trg 2
6000 Koper
Slovenija
Finančna pomoč
Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan,
telesno prizadet ali z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju. Pravico do dodatka
uveljavlja eden od staršev, do njega pa je
upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do
otrokovega 18. leta starosti. Več informacij
dobite na centru za socialno delo.
Več informacij si lahko preberete na: http://
www.csd-lj-siska.si/prejemki/dodatekNegaOtroka.asp.
Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni
denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi
v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Do njega je opravičena oseba, ki zaradi
trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za
opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.
Študentom invalidom, razen slepim, dodatek
za tujo pomoč in postrežbo ne pripada. Invalidni osebi ta dodatek pripada ob zaposlitvi.
tel.: (05) 611 75 07
fax: (05) 611 75 31
http://www.sd.upr.si/
e-pošta: info@sd.upr.si
Dostopnost fakultet in tudi mnogih ostalih javnih stavb je za osebe na invalidskih vozičkih
zelo neprimerna. Številne namreč še vedno nimajo klančin, ali pa so le-te arhitektonsko
neprimerne. Največkrat je problem, da so prestrme, dostop do stavb pa otežujejo tudi cestne razpoke in previsoki robniki. Za zagotovitev kvalitetnega študija osebam na vozičkih bi
bilo potrebno zagotoviti dostop v popolnoma vse fakultete, vendar je ta ideal še daleč od
resničnosti.
63 Za ostale informacije o možni finančni pomoči glej poglavje Ostale oblike pomoči za
študente na straneh 35-39, kjer so opisane
vse možne oblike finančne pomoči, k pripadajo vsem študentom, tako študentom
invalidom kot ostalim.
Več na:
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/
dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=745&sid=368
Dodatne
informacije
IInterese študentov invalidov zagovarjajo na
Društvu študentov invalidov Slovenije, kjer
tudi izvajajo programe pomoči in druge aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja
na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja invalidov.
Več na: http://www.dsis-drustvo.si/.
64