Časopis družbe Mercator, d.d. I September 2011 I št. 3 www.mercator.si INT E RV J U mag. Žiga Debeljak: Brez sprememb ni napredka in uspešnega poslovanja INT E RV J U Jože Sadar: Kupcu naproti – z osvežitvijo market programa INTERVJU Peter Zavrl: Področje Tehnika s smelimi cilji na pot samostojnega razvoja Spremembe so neizbežne, kaj pa uspehi? 03 / September 2011 Spoštovani sodelavke in sodelavci, nedavni 5. kolegij ključnih kadrov Mercatorja v Ljubljani je v središče pozornosti odločno postavil misel, da brez sprememb ni napredka. Neprestano prilagajanje razgibanemu poslovnemu okolju, iskanje novih priložnosti, posluh za želje in potrebe naših kupcev ter takojšnje odzivanje na spremenjene okoliščine – vse to je zapoved uspešnih. V Mercatorju to dobro vemo. Ne nazadnje smo Odzivnost soglasno sprejeli kot eno izmed naših korporacijskih vrednot. Spremembe so edina stalnica, kot pravimo. Pa vendar včasih prehajamo skozi obdobja relativnega miru in stabilnosti, ko je okolje predvidljivo in si lahko privoščimo nekaj več lagodnosti, drugič pa se znajdemo v viharju; in takrat je treba napeti vse sile in sprejeti izziv. Prav v težavnih razmerah se pokaže, kaj kdo velja. Čas, ki ga živimo, ponuja veliko tovrstnih izzivov. Od nas terja oblico smelosti in pogum za sprejemanje sprememb, kar marsikdaj ni lahko. Saj poznate pregovor, ki pravi, da je navada železna srajca. Temu lahko pritrdi vsak izmed nas. Zelo udobno je namreč iz dneva v dan ponavljati preizkušene vzorce vedenja. Naše ravnanje je tako predvidljivo, počutimo se varni. To zagotovo velja tudi za opravljanje našega dela. Vsaka novost pa s seboj prinaša negotovost in tveganje, zato je razumljivo, da spremembe pogosto sprejemamo z zadržki, če seveda prednosti, ki jih prinašajo, niso dovolj prepričljive. V Mercatorju se novih preizkušenj ne bojimo. Čas občutnih sprememb, ki določajo pogoje našega poslovanja, razumemo kot priložnost: da svojo ponudbo vedno znova in vse bolje prilagajamo našim kupcem. V Sloveniji prav s tem namenom pričenjamo dva pomembna strateška projekta: Osvežitev ponudbe market programa in Oblikovanje tehnične verige. Oba projekta se bosta z zamikom razširila tudi na druge trge v Skupini. O njiju obširno pišemo v nadaljevanju časopisa. Spet smo torej na pragu nekoliko večjih izzivov. Ti bodo v začetku morda spremenili utečeni red in nekatere med nami postavili pred nove preizkušnje. A najbolj pomembno je, da verjamemo vanje in se zavedamo prednosti, ki nam jih prinašajo. Predavatelj na 5. kolegiju ključnih kadrov v Ljubljani dr. Aleksander Zadel pa nas je vendarle v živo zadel, ko nas je kar naravnost povprašal: Kaj pa vi, ste za spremembe? Kaj mu lahko odgovorimo, vsak zase, čisto iskreno? Spremembe so neizbežne, uspehi pa ne. Za to so potrebni odločnost, volja, znanje in izkušnje. Prepričana sem, da bomo z znanjem in izkušnjami skoraj 24.000 sodelavcev v Skupini Mercator tudi cilje teh dveh projektov uspešno uresničili. Mag. Vera Aljančič Falež Članica uprave Interni časopis Mercatorja, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 107 ∙ Glavna urednica: mag. Marijana Jazbec ∙ Odgovorna urednica: mag. Breda Sivec ∙ Uredniški odbor: mag. Melita Kolbezen, Mojca Briščik, Miha Sekne, Tina Petkovšek Pirc ∙ Oblikovanje in priprava za tisk: Zvone Kukec ∙ Tisk: Delo – TČR, d.o.o. ∙ Časopis prejemajo zaposleni in upokojenci Poslovnega sistema Mercator, d. d., in zaposleni v odvisnih družbah v Sloveniji ∙ DDV: po stopnji 8,5 % ∙ Naklada: 21.500 izvodov ∙ Časopis je natisnjen na okolju prijaznem papirju. ∙ Na naslovnici: Tjaša Kocjan, prodajalka iz Supermarketa II v Kopru. ∙ Fotografija: Ciril Jazbec 02 I N T E R V J U • Mag. Žiga Debeljak: Brez sprememb ni napredka in uspešnega poslovanja • Jože Sadar: Kupcu naproti – z osvežitvijo market ponudbe • Peter Zavrl: Področje Tehnika s smelimi cilji na pot samostojnega razvoja 09 M E R C A T O R J E V A K U L T U R A Vsak je odgovoren za svoje delo 12 D O G O D K I • 5. kolegij ključnih kadrov: pripravljeni na spremembe! 14 A K T U A L N O • Novoustanovljeni svet delavcev že deluje s polno paro • Z En Plus še celovitejša ponudba za naše kupce • Za bolj varne službene poti 19 I T K O T I Č E K BPM - Brez učinkovitih poslovnih procesov smo mrtvi 20 D O G O D K I • Vogel: krepimo timske vezi • Veselje in praznično vzdušje v naši Pekarni Grosuplje • Odprli prenovljeno prodajalno na Kongresnem trgu v Ljubljani • Dan odprtih vrat za naše otroke 25 M O J S O D E L A V E C Rudi Meglič: Maxi mi je zlezel pod kožo 28 M O J A Š E F I N J A Mihaela Meze: Za doseganje ciljev naredimo vse 29 D R U Ž I N I P R I J A Z N O P O D J E T J E • Dan odprtih vrat za naše otroke • Zdravo samospoštovanje – najboljša popotnica za otroka 35 N A T E Č A J Reciklaža: staro + moderno = reciklirano 03 I 2011 Č A S OM E R 1 INTERVJU SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL Intervju s predsednikom Mercatorjeve uprave, mag. Žigom Debeljakom Brez sprememb ni napredka in uspešnega poslovanja Ker želimo ostati uspešni, moramo biti poslovno prožni in se hitro odzivati na spremenjene potrebe potrošnikov in druge spremembe v okolju. Spremembe izkoriščamo kot poslovne priložnosti. V prvih šestih mesecih leta 2011 Skupina Mercator posluje stabilno, prihodki so zrasli za 6,1 % glede na enako obdobje lani. Smo torej lahko zadovoljni z doseženim? V teh izjemno težkih časih poslujemo stabilno in v skladu z načrti, s čimer smo lahko zadovoljni. Seveda pa to ne pomeni, da smo lahko zdaj manj prizadevni, saj smo še precej daleč od ravni poslovne uspešnosti, kot smo jo dosegali v preteklosti, v časih pred gospodarsko krizo. So pa razmere, v katerih delujemo na vseh trgih, resnično še vedno zelo zahtevne. Kljub temu smo v prvem polletju leta 2011 ustvarili 1,4 mlrd EUR prihodkov, kar je približno 48 % načrtovanih prihodkov za celotno leto 2011 in dobrih 6 % več kot v enakem obdobju lani. Posebej smo zadovoljni z več kot 18-odstotno rastjo prihodkov od prodaje blaga, materiala in proizvodov na naših tujih trgih. Ob tem smo nemoteno izvajali kar ambiciozen investicijski načrt, Skupina pa je ustvarila za 18,5 mn EUR čistega dobička. Poslovanje je torej v vseh vidikih stabilno, kar je v teh kriznih časih ključno, saj se moramo hitro in učinkovito prilagajati razmeram in se še naprej razvijati. Stabilno poslovanje zagotavlja tudi dolgoročno socialno varnost zaposlenih, saj je Mercator zanesljiv delodajalec. Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem je Mercator nemoteno posloval tudi na razvojnem področju. Katere so bile glavne prioritete na tem področju? Tudi letos je prioriteta na vseh trgih razvoj maloprodajne mreže v skladu z našimi strateškimi načrti. V prvi polovici letošnjega leta smo investirali približno 68 mn EUR, pretežno v nove trgovine. Tako z lastnimi investicijami kot tudi z najemi smo v tem obdobju pridobili več kot 30 tisoč m2 novih bruto površin. Prav tako iščemo tudi nove priložnosti za strateške povezave, ki nam omogočajo utrjevanje naših 2 Č A S OMER 03 I 2011 tržnih deležev; tako smo recimo nedavno sklenili dogovor o strateški povezavi z Robnimi kućami Beograd oz. Familijo marketom. Letos bomo na letni ravni investirali okoli 120 mn EUR, kar pomeni, da kljub težavnim gospodarskim razmeram normalno nadaljujemo z razvojem na vseh trgih. Nadaljevanje razvoja tudi v času krize kaže na našo finančno moč in razvojne sposobnosti. nili zmanjševanju posledic podražitev surovin za potrošnike. Ves čas smo se tudi povezovali z lokalnimi pridelovalci hrane in njihove izdelke vključevali v našo ponudbo. V avgustu je Mercator vstopil tudi na trg prodaje naftnih derivatov v Sloveniji preko samopostrežnih bencinskih servisov. Nam lahko kaj več poveste o načrtih na tem področju? Seveda. Eden od elementov naše strategije Ker se na vseh trgih poslovanja Skupina Merca- na treh trgih – Slovenije, Srbije in Hrvaške tor še vedno sooča s posledicami gospodarske – je poleg maloprodajnih in veleprodajnih dejavnosti tudi razvoj dopolnilnih trgovskih krize, ki se odražajo v zmanjšanju obsega in storitev, s katerimi se povečuje atraktivnost spremembi strukture potrošnje, smo izjemno naše celovite ponudbe za potrošnike in ki jih veliko investirali tudi v ugodnejše cene za povezujemo s sistemom zvestobe Mercator potrošnike. Res je, to je bila naša politika že od začetka Pika. V tem okviru smo po vzoru trgovcev v Zahodni Evropi v preteklosti v Sloveniji že krize v letu 2009 dalje. Ocenili smo, da je v razvili ponudbo mobilne telefonije M-Mobil in teh težkih časih, ki so težki tudi za naše potrošnike, ključno, da potrošnikom omogočimo potovalnih storitev M-Holidays. Z omenjeno strateško povezavo pa bomo potrošnikom čim bolj ugodne nakupe in s tem ohranjamo njihovo zvestobo. Kupna moč naših potrošni- ponudili še možnost nakupa naftnih derivatov » Skupina Mercator uresničuje zastavljene načrte in ostaja vodilni trgovec ter eden največjih zaposlovalcev v celotni regiji jugovzhodne Evrope s skoraj 24.000 zaposlenimi. « kov je za nas namreč zelo pomembna. Z željo biti njihova prva izbira pri nakupu izdelkov vsakdanje rabe in v oteženih gospodarskih razmerah omogočiti ugodnejši nakup življenjskih potrebščin je Mercator v prvem polletju leta 2011 v Sloveniji zaklenil cene več kot 300 izdelkom lastnih znamk ter znižal cene več kot 2.000 izdelkom. V ugodnejše maloprodajne cene za naše potrošnike smo v prvi polovici letošnjega leta investirali skoraj 12 milijonov EUR in tako del svoje marže name- v okviru samopostrežnih bencinskih servisov. Te nameravamo glede na prostorske in urbanistične možnosti postaviti na parkirišča naših večjih trgovskih centrov, tako da s tem povečamo atraktivnost lokacij, omogočimo potrošnikom, da na enem mestu opravijo čim več stvari, s tem pa povečamo tudi frekvenco obiska. Načrtujemo, da bomo prve samopostrežne črpalke na naših parkiriščih v Sloveniji odprli že letos, če bomo seveda lahko pravočasno zagotovili vsa dovoljenja, zagotovo pa v začetku naslednjega leta. Z omenjeno strateško povezavo smo namreč pridobili možnost za postavitev samopostrežnih bencinskih servisov ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Srbiji in na Hrvaškem. Po razširitvi dopolnilnih trgovskih storitev s ponudbo naftnih derivatov na samopostrežnih bencinskih servisih pa nas čaka še zadnji korak na tem področju: to je ponudba osnovnih finančnih in zavarovalnih storitev, s čimer se tudiže ukvarjamo. S tem bomo ponudbo dopolnilnih trgovskih storitev celovito zaokrožili z namenom čim bolj privlačnega spleta za naše potrošnike. Že dlje časa je aktualna tema tudi Mercatorjeva lastniška struktura. Je kaj novega na tem področju? Ker je več kot polovični delež družbe Mercator na prodaj, je konzorcij lastnikov, ki ga pretežno sestavljajo poslovne banke, oblikoval mednarodni prodajni postopek, s katerim bodo lastniki iskali kupca za večinski paket delnic. O tem, komu bodo svoje delnice prodali in pod kakšnimi pogoji, se bodo odločali lastniki. Vsekakor pa si v Mercatorju želimo stabilne lastnike, ki bodo podpirali nadaljnji razvoj Mercatorja. Ocenjujem, da bo na tem področju kaj več znanega do konca letošnjega leta, in o tem bomo takoj informirali tudi vse zaposlene. Kupec je za Mercator na prvem mestu. Da bi mu svojo ponudbo čim bolje prilagodili, sta se s 1. septembrom v Sloveniji začela dva nova strateška projekta, in sicer »Osvežitev ponudbe market programa v Sloveniji« ter »Oblikovanje tehnične verige«. Kakšne konkretne spremembe prinašata? V zadnjih letih so se nakupne navade potrošnikov pomembno spremenile, zaradi česar želimo ponudbo v naših trgovinah osvežiti I Mag. Žiga Debeljak, predsednik uprave Skupine Mercator tako, da bo še bolj privlačna za naše zveste potrošnike. Prilagodili in racionalizirali bomo asortiment, povečali bomo delež izdelkov lastnih znamk, omogočili bomo lažje in hitrejše nakupovanje z modernizacijo prodajaln in novih promocijskih aktivnosti. Posebej želim poudariti, da namen projekta Osvežitev ponudbe market programa ni zmanjšanje števila zaposlenih, temveč osvežitev ponudbe za potrošnike na omenjenih področjih. Naš drugi strateški projekt pa je oblikovati verigo trgovin z izdelki za dom kot samostojno podjetje po vzoru uspešnega preoblikovanja tekstilne in športne verige v družbi Modiana in Intersport. Tako bomo zagotovili še večjo fleksibilnost delovanja tega trgovskega programa, izboljšali in dopolnili ponudbo ter tako še bolje zadovoljevali potrebe naših potrošnikov. Poleg tega poteka podoben projekt kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem, kjer gre za prestrukturitanje naše ponudbe za potrošnike. 03 05 I 2011 2010 ČČAASSOM OME R 3 INTERVJU SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL I Organizacijska shema vodstva Skupine Mercator d.d. Kako se omenjena strateška projekta v Sloveniji vklapljata v našo organizacijsko strukturo? Oba omenjena strateška projekta sta zelo obsežna, zelo zahtevna, potekala bosta dalj časa, poleg tega pa sta oba povezana z dejavnostmi področja Mercator trgovina Slovenija, ki je bilo že doslej največje poslovno področje v Skupini Mercator. S tema dvema projektoma sta se obseg in kompleksnost področja Mercator trgovina Slovenija še povečala, zaradi česar je Kolegij uprave po tehtnem premisleku sprejel odločitev, da se z namenom večje enostavnosti vodenja in povečanja učinkovitosti to ogromno in zelo kompleksno področje razdeli na dve organizacijsko bolj homogeni poslovni področji: področje Maloprodaje market programa in področje Tehnike, veleprodaje in dopolnilnih dejavnosti, ki skupaj sestavljata Mercator trgovino Slovenija. Prvo področje – Maloprodaja market program – od 1. 9. 2011 vodi dosedanji pomočnik člana Uprave Jože Sadar, ki je bil s 1. 9. 2011 imenovan na mesto pomočnika predsednika uprave za omenjeno poslovno področje, poleg tega pa je postal tudi član Kolegija uprave. Drugo poslovno področje, Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti, ki vključuje tudi interno proizvodnjo, gostinstvo, potovalne storitve in po novem tudi koordinacijo tekstilnega in športnega programa, pa enako kot doslej vodi član uprave Peter Zavrl. Podrobneje je ta razdelitev prikazana na organizacijskih shemah obeh področij ob intervjujih z vodjema obeh področij, kolegoma Jožetom 4 Č A S OMER 03 I 2011 otepa s težavami. Na enak način se moramo Sadarjem in Petrom Zavrlom, ki v pogovorih za to številko Časomera podajata več informa- tudi sedaj pravočasno odzvati na spremembe v našem poslovnem okolju, kar je ključno cij o obeh navedenih strateških projektih. za nadaljevanje našega uspešnega razvoja. Zato imata omenjena strateška projekta ob So se ključni strateški cilji zaradi omenjenih doslednem uresničevanju naših načrtov tudi projektov spremenili? Ne. Naša vizija in strategija ostajata nespre- na vseh ostalih poslovnih področjih izjemno velik pomen. menjeni, želimo biti prva izbira potrošnikov pri nakupih izdelkov vsakdanje potrošnje in Kljub zahtevnim razmeram smo torej lahko izdelkov za dom, s tem pa ohraniti mesto optimisti? vodilnega trgovca v regiji, v kateri delujemo. Vsekakor. Okoliščine moramo presojati dolSe je pa treba zavedati, da so se pričakovanja goročno in spremembe izkoristiti za nadaljnji in navade potrošnikov zaradi kriznih razmer, razvoj. Vedno znova moramo potrjevati, da ki trajajo že dalj časa, spremenile in moraznamo in zmoremo biti najboljši tudi v zelo konkurenčnih in zahtevnih razmerah, kar smo dokazali tudi doslej. Prav v takih okoliščinah » Poslovanje Skupine najdemo potrditve, da je naše poslovanje na zdravih in močnih temeljih, da je naša straMercator je stabilno, kar je tegija prava in da so naši cilji uresničljivi. Ob v teh kriznih časih ključno. « tem se želim ponovno zahvaliti vsem Mercatorjevkam in Mercatorjevcem za pripadnost, prizadevnost in trdo delo, ki jih vlagate v naš mo tudi mi svoj model delovanja čim bolj skupni uspeh. Čaka nas »vroča jesen«, v kateri moramo uspešno zaključiti letošnje poslovno prilagoditi spremenjenim razmeram na trgu. Če se spomnite, smo v letu 2009, ko se je go- leto. Zagotovo tudi leto 2012 glede na nove, ne preveč optimistične napovedi globalnih spodarska kriza prvo leto razmahnila v regiji, oblikovali ukrepe 2 x 3 za premostitev krize, ki gospodarskih gibanj ne bo enostavno, a sem smo jih nato v letu 2010 dopolnili z ukrepi 3 x prepričan, da bomo z osredotočenostjo na zadovoljevanje potreb naših kupcev, s spo3, in sicer na področju prilagoditve naše ponudbe za potrošnika, poslovne racionalizacije štovanjem naših korporacijskih vrednot in z in povečanja naše prožnosti. Pravočasen odziv doslednim uresničevanjem strategij in načrtov tudi v bodoče uspešno poslovali in se razvijali. na spremenjene razmere nam je omogočil stabilno in normalno poslovanje tudi v kriznih časih, ko se je in se še marsikatero podjetje MOJCA BRIŠČIK INTERVJU Kupcu naproti – z osvežitvijo market ponudbe Z Jožetom Sadarjem, ki je s 1. septembrom 2011 prevzel funkcijo pomočnika predsednika uprave za področje Mercator trgovina Slovenija, Maloprodaja market program in postal tudi član KUSM, smo se pogovarjali o novostih, ki jih prinaša projekt Osvežitve ponudbe market programa v Sloveniji. I Jože Sadar, pomočnik predsednika uprave za področje Mercator trgovina Slovenija, Maloprodaja market program. Kateri razlogi so privedli do odločitve za osvežitev naše ponudbe market programa? Mercator se je vseskozi s svojo ponudbo, storitvijo oz. svojimi pristopi prilagajal potrebam kupcem, nakupovalnim navadam, trendom, skratka, vsakokratnim njihovim pričakovanjem, ki se stalno spreminjajo. Vendar se je zgodilo v zadnjem obdobju na trgu oz. na strani kupca veliko zelo izrazitih sprememb. Zato je bilo potrebno zasnovati in izpeljati bolj globoke in sistemske spremembe, ki bodo omogočile, da bo Mercator še naprej najboljši sosed našim zvestim kupcem oz. potrošnikom in da bomo še bolj kvalitetno izpolnjevali njihova pričakovanja glede ponudbe in storitve v naših prodajalnah. Ob spremenjenih nakupnih navadah, padajoči kupni moči, spremenjeni lojalnosti do različnih blagovnih znamk in predvsem še zaradi večje razpoložljive ponudbe je kupec še kako ozaveščen in pričakuje še bolj kakovostno in cenovno dostopno ponudbo, saj ima široko možnost izbire. Mercator želi biti tudi z ukrepi, ki smo jih zasnovali in jih bomo izpeljali, še naprej njihova prva in najboljša izbira. Kateri so torej glavni cilji projekta? Vsi cilji, ki jih želimo doseči s projektom Osvežitve Mercatorjeve ponudbe market programa v Sloveniji, so povezani izključno z našimi kupci. Kupcem želimo prilagoditi ponudbo tako, da bomo povečali njihovo zadovoljstvo, in sicer s prilagojenim sortimentom in razporeditvijo na policah, s še bolj tržno zanimivimi cenami, privlačnimi in za kupca ugodnimi promocijami ter s prostorsko ureditvijo trgovin. Posebno pozornost bomo namenili programu zvestobe oz. kartici Pika, ki že danes pomeni pomemben element zvestobe in povezavo med kupci in nami kot največjim trgovcem za izdelke vsakdanje rabe v Sloveniji. Projekt je pravkar, tj. s 1. septembrom, stopil v fazo realizacije. Kako bo potekal oziroma kakšna bo njegova dinamika? Projekt vodi projektna skupina, ki jo sestavljajo Mercatorjevi strokovnjaki. Ti imajo dolgoletne izkušnje s posameznimi področji oz. poslovnimi procesi s področja maloprodaje, upravljanja z blagovnimi skupinami, marketinga, razvoja, logistike itd. Projektna skupina s sodelavci specialisti na posameznih področjih pripravlja spremembe na področju asortimenta, trgovske znamke, cen, promocij, razporeditve blaga, videza trgovin, kartice Pika itd. Te spremembe bodo jeseni najprej uvedene v testnih trgovinah, v začetku naslednjega leta pa jih bomo vpeljali v celotno maloprodajno mrežo, tako da bodo novosti dostopne vsem Mercatorjevim kupcem. Glede na to, da gre za večje spremem- be, ki zahtevajo tudi investicije v prenovo prodajaln, se bodo nekateri od teh ukrepov odrazili v celostnem videzu, in sicer postopno, v naslednjih nekaj letih, ko se bodo trgovine prenavljale. Kaj spremembe pomenijo za naše kupce? Te spremembe pomenijo, da bomo ponudili kupcu še boljši asortiment, da bodo najljubši izdelki še bolje vidni in lažje dostopni. Še večji poudarek bomo namenili svežim programom, po katerih smo že danes zelo prepoznavni, s posebnim poudarkom na svežem sadju in zelenjavi. Kupci bodo še več izdelkov lahko kupili na samopostrežni način. Pri tem bomo našim manjšim trgovinam, ki jih imamo največ, posvetili še posebno pozornost. Poleg tega bomo ponudili kupcem še več kakovostnih izdelkov različnih linij trgovskih znamk, katerih prodaja se povečuje iz dneva v dan, kar pomeni, da kupci zaupajo kakovosti, ki je naša ključna skrb na tem področju. Na področju cen bomo prodajni pristop še bolj poenostavili. V znižanje prodajnih cen bomo vložili dodatna sredstva. Na področju promocij pa si bomo prizadevali, da bodo akcije še bolj jasne, enostavne ter predvsem asortimentsko in cenovne zanimive. Poskrbeli bomo tudi za dobro prepoznavnosti v vseh medijih. Pomembna pridobitev za kupce bo tudi 03 I 2011 Č A S OM E R 5 INTERVJU SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL I Organizacija področja MTS, Maloprodaja market program, ki velja od 1. septembra 2011 dalje poenostavljeno poslovanje s kartico Pika, ki bo kupcu kar največ ugodnosti prineslo na prodajnem mestu samem; kupec bo tako za zvestobo nagrajen takoj ob nakupu, in ne šele ob koncu bonitetnega obdobja. Nekoliko bo posodobljen tudi videz naših prodajaln. Kakšne spremembe načrtujete na tem področju? Na tem področju načrtujemo delno prenovo prodajaln, delno drugačna pa bo tudi razporeditev posameznih blagovnih skupin oz. oddelkov; spremenjeno bo razmerje med postrežno in samopostrežno prodajo. Kako bomo prilagoditev naše market ponudbe občutili zaposleni? Pričakujem, da boste »osvežitev« občutili kot poenostavitev procesov in še bolj ciljno naravnanost nalog. Pogoj za spremenjene pristope, ki so v našem primeru zelo široki in sistematični, so tudi organizacijske prilagoditve. Te so že narejene, saj brez njih ne bi mogli izpeljati začrtanih sprememb. Naj poudarim, da imajo vsi sodelavci zaposlitev tudi po novi makro in mikro organizaciji. To, da so sodelavci v vseh enotah zelo pozitivno sprejeli načrtovane spremembe in bodo pri njih aktivno sodelovali, je dobra popotnica za realizacijo tega projekta. V Mercatorju je veliko znanja in izkušenj, kar se kaže pri dnevnem delu in pri vseh posebnih razvojnih projektih. Zgoraj je prikazana makro organizacija poslovnega področja, ki ga vodite. Katere bistvene spremembe prinaša in kakšna je njihova vloga? 6 Č A S OMER 03 I 2011 Makro organizacija omogoča še večjo osredotočenost naših aktivnosti oz. ukrepov na našo ključno dejavnost maloprodaje izdelkov dnevne rabe v vseh poslovnih funkcijah, od maloprodaje, marketinga, upravljanja z blagovnimi skupinami, logistike itd. Trgovine bodo vodene po načelu prodajnih formatov oz. trgovin. Tako bodo imeli hipermarketi svoje vodstvo, supermarketi in preostale trgovine pa bodo vodene posebej. Zmanjšali smo tudi število maloprodajnih območij. Izvršno področje Upravljanje z blagovnimi skupinami po novem sestavljata dva sektorja, Upravljanje z blagovnimi znamkami in Upravljanje s trgovskimi znamkami, s čimer dajemo še večji pomen trgovski znamki. Povečuje se tudi vloga marketinške funkcije in logistike. Nova makro organizacija predstavlja torej osnovo za uspešno realizacijo temeljnih ciljev osvežitve naše ponudbe za potrošnike na področju asortimenta, cen, promocij, zvestobe, komunikacije s kupci, videza trgovin idr., nikakor pa ne pomeni zmanjševanja števila zaposlenih. Z izvajanjem projekta začenjamo v Sloveniji. Kaj pa drugi trgi v okviru Skupine? Se bo projekt razširil tudi na družbe znotraj Mercator trgovine Jugovzhodna Evropa? S projektom osvežitve ponudbe smo intenzivno pričeli tudi na hrvaškem trgu. Seveda bomo vse novosti, ugodnosti in dobre prakse, ki se bodo pokazale na slovenskem trgu, takoj prenašali v izvedbo tudi na preostale trge JVE, tako kot je tudi sicer praksa v Mercatorju. Prenovljen sitem zvestobe kartice Pika se bo na trge JVE, kjer je kartica Mercator Pika v uporabi, prenesel v letu 2013, intenziven razvoj in širitev izdelkov linij trgovske znamke Mercator pa že poteka. Pravkar začenjate novo obdobje na svoji poklicni poti: poslali se pomočnik predsednika uprave za poslovno področje MTS, Maloprodaja market program, ki je srce naše družbe. Kako gledate v prihodnost oz. kaj sporočate sodelavcem? Vesel sem, da se mi je ponudila ta priložnost. Menim, da moramo zaposleni proaktivno sodelovati pri spremembah, ki jih narekuje dinamično tržno okolje. Novih kariernih izzivov se ne smemo bati, čeprav ti zahtevajo dodaten napor, velikokrat tudi podreditev osebnih ciljev. Sam sem v Mercatorju že 16 let. Delal sem na različnih področjih in imel priložnost sodelovati pri razvoju družbe; aktivna vloga v teh procesih je zahtevalo ogromno vloženega truda, energije in časa. Nikoli ni bilo prav enostavno, vendar mi je bilo zmeraj v zadovoljstvo, ko mi je uspelo osebno navdušenje nad spremembami prenesti tudi na sodelavce in doseči zastavljene cilje. V spremembe, ki smo jih zastavili s projektom osvežitve ponudbe market programa, verjamem. Prepričan sem, da jih boste, ko se boste bolje seznanili s prednostmi, ki jih prinašajo, z navdušenjem sprejeli tudi vi, spoštovani sodelavke in sodelavci. In prav to je pogoj za uspeh. Kot vodja projekta pa lahko rečem, da se bom tudi tokrat zavzemal za pozitivno in tvorno delovno ozračje, da bomo kos ambiciozno, a realno zastavljenim ciljem. BREDA SIVEC INTERVJU Področje Tehnika s smelimi cilji na pot samostojnega razvoja Član uprave Skupine Mercator Peter Zavrl od 1. septembra 2011 vodi poslovno področje Mercator trgovina Slovenija: Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti. Sočasno prevzema tudi pristojnosti za upravljanje družb Modiana, d.o.o., Intersport ISI, d.o.o., in Mercator-Emba, d.d. Z njim smo se pogovarjali o novih delovnih nalogah, predvsem o projektu oblikovanja področja Tehnika v samostojno podjetje. Kaj je vizija in kateri so ključni cilji strateškega projekta oblikovanja področja prodaje tehničnega blaga kot samostojne verige? Naša osnovna vizija je, da na področju prodaje izdelkov za dom in opremo doma, izdelkov po načelu »naredi si sam« ter gradbenih in drugih tehničnih izdelkov postanemo največji trgovec v Jugovzhodni Evropi. Na ciljnih trgih, kjer realno lahko dosežemo pomemben tržni delež, bomo razvili stabilno prodajno mrežo in zagotovili pogoje nadaljnje kontinuirane rasti. Tržne cilje bomo dosegli tudi s prevzemanjem konkurenčnih podjetij iz tehnične branže. Ob samostojnem razvoju in specializaciji bomo hkrati uresničevali obojestranske sinergije – ekonomijo obsega do preostalih delov Skupine Mercator. Od ključnih strateških ciljev pa bi izpostavil, da lastnikom zagotavljamo pričakovane donose na vloženi kapital, poslovne rezultate skladno z letnim poslovnim načrtom in evropsko primerljivost ter uspešnost v primerjavi s konkurenčnimi podjetji. Kateri razlogi so privedli do odločitve o samostojni nadaljnji razvojni poti področja tehnike? Kakor je v pogovoru za Časomer poudaril že predsednik uprave, Žiga Debeljak, želi biti Mercator prva izbira potrošnikov pri nakupih izdelkov vsakdanje potrošnje in izdelkov za dom. Ohraniti želimo pozicijo vodilnega trgovca v regiji. Da nam bo to uspelo, pa moramo poznati navade, želje in pričakovanja naših kupcev, ki se skozi obdobja spreminjajo, ter se spremembam znati pravočasno prilagoditi. Med tovrstne spremembe in prilagajanje na trgu sodijo tudi sedanje organizacijske spremembe – dejansko se z njimi le odzivamo na spremembe, ki se dogajajo v našem okolju. Sprememb se ne smemo bati, so namreč edina možnost, da dolgoročno uspemo in da uresničimo zastavljene cilje. Pozitivne izkušnje in izboljšanje rezultatov poslovanja smo že pridobili z organiziranjem samostojnih podjetij Intersport in Modiana, kar nam kaže, da ima projekt oblikovanja področja Tehnika v samostojno podjetje lepo prihodnost. Čaka pa nas obilo dela, saj je področje tehnike v Skupini Mercator bistveno večje kot Intersport in Modiana skupaj. Kakšna bo dinamika uvajanja sprememb? Bo projekt sočasno potekal tudi na drugih trgih v sestavi Skupine Mercator? Z reorganizacijo v Sloveniji, kar pomeni najprej organiziranje samostojne tehnične divizije in zatem še ustanovitev pravne osebe, pričenjamo že v tem letu, nato v skladu s kadrovskimi možnostmi čim prej tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori. Interno smo se organizacijsko že strukturirali ter opredelili ključna področja dela in strateške smernice. Tako da po tej plati že normalno delamo. Navzven pa se spremembe seveda ne bodo zgodile čez noč. Povezane so namreč še z nekaterimi strateškimi odločitvami na ravni Skupine Mercator, med katerimi bo najpomembnejša uskladitev pristojnosti in odgovornosti za t. i. non food 2 »tehnično blago« v market programu. Kako bo organizirano novo poslovno področje in katere bodo glavne funkcije posameznih podpodročij? Shema na naslednji strani prikazuje makro organizacijo poslovnega področja MTS, Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti, ki je začela veljati 1. septembra. V obstoječi organizaciji tehničnega stebra znotraj PSM (izvršno področje Mercator Tehnika) s podobnim prodajnim programom, kakor ga bo imela Skupina Mercator Tehnika (SMT), ima program tehnike v svoji strukturi trenutno skupaj na vseh trgih 124 lastnih prodajnih enot, večino v Sloveniji, ter 1.114 I Član uprave Skupine Mercator Peter Zavrl, vodja področja Mercator trgovina Slovenija: Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti. 03 I 2011 Č A S OM E R 7 INTERVJU SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL I Organizacija področja Mercator trgovina Slovenija, Tehnika, veleprodaja in dopolnilne dejavnosti. Področje Tehnika se v tem času intenzivno kadrovsko oblikuje; ta del sheme je zato začasen. sodelavcev v Sloveniji in 343 na trgih JVE (brez podpornih služb in veleprodaje tehničnega blaga). V nadaljevanju bo področje za celotno regijo organizirano kot Skupina Mercator Tehnika, ki jo bo upravljalo vodstvo družbe v Ljubljani, vsaka država pa bo imela svojega direktorja odvisne družbe. Družbo bo vodil naš novi sodelavec Goran Čelesnik. V Sloveniji bomo po ustanovitvi samostojne pravne osebe organizirani tako, da bodo pod vodstvom Tehnike tri izvršna področja, in sicer Upravljanje produkta, Trženje in Logistika. Področje Upravljanje produkta, ki ga bo predvidoma vodil Robert Surina, je razdeljeno na programske sklope gradbeno-instalacijski materiali, pohištvo in ambienti, hišni aparati in zabavna elektronika, les in lesni izdelki ter metalurgija. Področje Trženja, ki ga bo predvidoma vodila Saša Grm, bo odgovorno za prodajo, marketing ter upravljanje in razvoj prodajnega prostora, področje Logistike, ki ga bo predvidoma vodil naš novi sodelavec Slavko Očko, pa za celotno logistično podporo – od skladišč do prevozov, reklamacij, uvoza/ izvoza, oskrbne verige in vzdrževanja. Z novimi sodelavci bomo dopolnili tudi marketing in razvoj. Poleg izvršnih področij načrtujemo v samostojni pravni osebi tudi podporna področja, in sicer finančno-računovodski sektor, splošno-kadrovski sektor ter organizacijo in IT, pa seveda operativno podporo, kamor sodi tajništvo vodstva in posameznih izvršnih področij. Katere so po vašem mnenju glavne prednosti, ki jih bo projekt prinesel našim kupcem? 8 Č A S OMER 03 I 2011 Kupci bodo na enem mestu v prijetnem okolju trgovskih centrov oz. specializiranih tehničnih prodajalnah lahko izbirali med najboljšo ponudbo kakovostnih tehničnih izdelkov v različnih cenovnih razredih, ob tem pa jim bodo na voljo tudi visoko usposobljeni svetovalci. Naša glavna skrb bo veljala kakovosti ponudbe in dodatnih storitev; ponudbo bomo tudi stalno posodabljali. Tako sem prepričan, da bodo naši kupci zadovoljni in da se bodo k nam radi vračali. Kako potekajo prvi dnevi, ko projekt iz faze snovanja prehaja v fazo realizacije? Čemu posvečate največ pozornosti? Projekt je v polnem teku, nanj smo se dovolj dolgo in dobro pripravljali. Trenutno največ pozornosti namenjamo kadrovskim popolnitvam ekipe izvršnega področja Tehnike. na trgu, hitro prične stagnirati. Enako velja za posameznika – če predolgo opravljaš eno in isto delo, se ujameš v določene vzorce, ki ne generirajo novih idej, in se pričneš dolgočasiti. V današnjih časih pa si ne podjetja ne posamezniki tega ne moremo privoščiti. Vaše sporočilo zaposlenim: Spremembe morda niso prijetne, saj od nas, vsaj v prvi fazi, zahtevajo več energije in več dela. Vendar pa se zavedajmo, da jih uvajamo zato, da bomo še boljši, na trgu še konkurenčnejši in še močnejši. Osebno sem v svoji dolgoletni uspešni karieri vodilnega delavca sprejel nekako vsakih deset let pomembno odločitev o zamenjavi dejavnosti ali delodajalca. Pri sebi sem vedno upošteval izrek, da so spremembe gibalo napredka. Veselim se dodatnih novih izzivov in hkrati sem zadovoljen, da vodenje market maloprodaje v odlični kondiciji in z dobrimi rezultati prepuščam mlajši ekipi. Sami imate na svoji uspešni in razgibani službeni poti za seboj zelo številne preizkušnje, ko ste bili postavljeni pred nove izzive. Kako tokrat gledate na spremembe, ki iz faze načrto- Na novem začetku vam želimo srečno! vanja pravkar prehajajo v prakso? BREDA SIVEC Upam, da ne bo zvenelo preveč klišejsko, ampak moram reči, da se tovrstnih sprememb, pa čeprav s seboj prinesejo zelo veliko dela, veselim. Veselim se jih zato, ker vem, da so to Ob tej priložnosti se zahvaljujem Samu spremembe na bolje oz. spremembe, ki jih deGorjupu za predano in uspešno delo v vlogi lamo izključno z namenom zadovoljitve naših mojega dosedanjega pomočnika za malokupcev, njihovih želja in pričakovanj. Veselim prodajo, veleprodajo in marketing. Želim pa se jih tudi zato, ker je ekipa, ki jo imam ob enakih uspehov tudi na novem delovnem sebi, oz. sodelavci, ki se nam bodo v kratkem mestu pomočnika predsednika uprave naše priključili, strokovna in motivirana, tako da družbe Mercator – H, kjer ga čaka obilica nam zagona ne manjka. Če podjetje stoji na izzivov. Peter Zavrl mestu, se ne razvija in prilagaja spremembam SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL MERCATORJEVA kultura Vsak je odgovoren za svoje delo Odgovornost je za nas pomembna vrednota. O tem pričajo izjave naših sodelavk in sodelavcev z različnih področij dela in z vseh trgov Skupine. Odgovornost povsem upravičeno zaseda visoko mesto na lestvici naših korporacijskih vrednot. O njej lahko govorimo z več zornih kotov. Občutek Za delo na finančnem področju je odgovornosti je nekaj, kar mora odgovornost izjemno pomembna vsak človek vgraditi vase kot vrednota. Če želimo učinkovito svojevrstno vrlino, bodisi da upravljati denarna sredstva Mergre za odgovornost do samega catorja, moramo pravilno planirati sebe, družbe, v kateri živimo, denarne tokove, da poravnamo dela, ki ga opravljamo, ali poobveznosti v dogovorjenih rokih. membno lastnost, na podlagi Pri tem pa seveda ne smemo katere vrednotimo sebe in ljudi, pozabiti na upravljanje finančnih ki nas obkrožajo. Menim, da je tveganj, s katerimi se soočamo odgovornost ključna za dobro vsak dan. Naše delo tako od nas opravljeno delo. zahteva natančnost in odgovorEdita Milišić, poslovodja SM Galenost, da kar najbolje uresničurija okusa, Mercator BH jemo zastavljene strateške cilje Skupine Mercator. Boštjan Kralj, Strateške finance Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem s sprejemanjem odločitev in delegiranjem delovnih nalog. Sliši se sicer lepo in lagodno, vendar je to zelo odgovorno in zahtevno delo. Poskrbeti, da so vse naloge opravljene kakovostno, pravočasno s čim manjšimi stroški, pri tem pa biti pravičen do vseh sodelavcev, ni lahko. Takšno delo mi je zaupano in skušam ga opravljati po svojih najboljših močeh. Na vsakem koraku moramo biti pozorni na to, ali se vedemo odgovorno, in to do sodelavcev, blaga, delodajalca, okolja in še bi lahko našteval. Zlasti vodje moramo svoje delo opravljati z veseljem in dobro voljo ter slednjo prenašati tudi na sodelavce. Aleš Slabe,vodja skladiščnega sistema, Logistika, Mercator trgovina Slovenija Če se želimo držati načrtov in dokončati naloge, morajo zaposleni opravljati svoje delo kot dober gospodar, kar pomeni, da se morajo zavedati, da vsako delo, ki ga dobro opravijo, vpliva na celotno blaginjo podjetja, ne glede na majhnost in navidezno nepomembnost opravljenega dela. Zato je pomembno, da se naši delavci odgovorno lotevajo svojih vsakodnevnih obveznosti. Esnar Šehović, vodja Mercator Centra Sarajevo, Mercator BH se vestno in odgovorno lotevajo svojih delovnih obveznosti. Menim, da je ta lastnost danes izjemno pomembna, saj je na marsikaterem področju vse manj odgovornih ljudi. Teži se k življenju brez obveznosti ter doseganju ciljev ob čim manjšem trudu. Za uspešne ljudi je značilno, da prevzemajo odgovornost tudi za tiste odločitve, ki so videti strah vzbujajoče in nemogoče. Če odločno ukrepamo in se ob tem zavedamo obveznosti izvajanja delovnih nalog, za katere smo plačani, bomo pri uresničitvi slednjih tudi uspešni. Načelo dela, povezano s preglednim in odgovornim poslovanjem, neposredno vpliva tudi na učinkovitost, delovno disciplino in dobro delovno vzdušje. Opravljanje nalog znotraj zastavljenih časovnih okvirov, kot eden od izrazov odgovornega pristopa k izpolnjevanju obveznosti, mora biti ključen dejavnik pri vrednotenju delovne uspešnosti vsakega zaposlenega v določenem sektorju. Amra Salić, vodja programa neživil, Mercator BH Poleg značaja in drugih elementov, kot so znanje, delovne izkušnje, poštenost pri opravljanju delovnih nalog in dobro sodelovanje s sodelavci, je odgovornost eden najpomembnejših elementov, ki prispevajo Odgovornost je lastnost, ki je h kakovosti opravljenega dela. nepogrešljiva sestavina kakršnega Je nepogrešljiva. Le odgovoren koli uspeha v življenju. Je odločiposameznik, ki ceni svoje delovno mesto, ljudi, s katerimi sodeluje, len dejavnik uspešnega poslovanja podjetja, saj k poslovanju zaupana delovna sredstva, kupce prispevajo odgovorni ljudje, ki in dobavitelje ter zlasti roke za dokončanje delovnih nalog, lahko napreduje na svoji poklicni poti in prispeva k uspehu podjetja. Slobodan Vlajić, vodja C&C v Mladenovcu, Mercator-S Odgovornost je pri vsakem delu samoumevna, ko delate z denarjem, pa je še toliko večja. Neposreden stik z ljudmi in delo z denarjem sta najobčutljivejša, a obenem tudi najboljša načina, da pokažemo, kdo smo. Pri blagajni delam že več kot pet let, v tem času pa sem doživela različne situacije, v katerih je bil odgovoren in iskren odnos do kupca nagrajen z najljubšo nagrado – nasmehom in iskreno hvaležnostjo. Naj ob tej priložnosti omenim le en primer. Na kraju, kjer se kupljeno blago pakira, sem našla pozabljeno polodprto ovojnico, v kateri je bila očitno večja količina denarja. Nemudoma sem poklicala nadrejene in varnostnike, ki so ugotovili, da je v ovojnici 35.000 dinarjev in 160 evrov. Le slabo uro za tem je prišla oseba, ki je izgubila omenjeno ovojnico in jo dobila nazaj. Zdaj me vsakič, ko obišče našo prodajalno, poišče in se mi vnovič zahvali. To so trenutki, ki vas izpolnijo. Borka Sučević, blagajničarka v Megamarketu Novi Sad, Mercator-S Odgovornost je ena temeljnih vrednot, ki bi morala odlikovati vse zaposlene v Mercatorju. Zame je, s stališča položaja v prodajalni MM Roda v Varni, najpomembnejše biti sposoben prevzeti odgovornost tako za lastno delo kot za delo podrejenih. Vsak od nas ima svoje odgovornosti. Prelaganje odgovornosti mi ne diši in je pri mojem delu tudi nesprejemljivo. Za svoja dejanja 02 I 2011 Č A S OM E R 9 MERCATORJEVA kultura SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL odgovarjam sodelavcem, kupcem in poslovnim partnerjem. Zame je odgovornost lastnost, ki bi jo moral imeti vsak posameznik, saj lahko le tako skrbno izpolnjuje svoje obveznosti ter skrbi za rezultate in posledice svojih dejanj ter njihov vpliv na druge. Posameznika ni mogoče naučiti odgovornosti; gre za lastnost močnih osebnosti, ki je ključen dejavnik pri oblikovanju posameznikovega značaja. Svoje delo jemljem resno in v njem uživam. Mislim, da je lahko vsak, ki zna biti odgovoren do sebe in družbe, dober zgled, starš in učitelj drugim, ki nimajo te dragocene lastnosti. Na kratko, zame je odgovornost skrb, zvestoba in predanost. Elka Burnazova, nadzornica na oddelku neživil, Varna, Mercator BG gotovi produktivno in brezhibno delovanje, saj še tako neznatno zamaknjena opeka lahko z leti poruši betonski zid. Odgovornost, skrb, predanost in resen pristop k delu so med najpomembnejšimi gradniki uspešnega sodelovanja, ki lahko pripelje do blagostanja. Vera Dimitrova, pomočnica v administraciji, Sofija, Mercator BG V skupnosti s skupnim ciljem je zelo pomembno, da vsakdo pozna, prevzame in izvršuje svoje odgovornosti ter s tem za- vsak odgovoren tako zase kot za del ekipe, ki ji pripada. Vsakdo se mora zavedati odgovornosti svojega položaja, biti mora cenjen glede na opravljeno delo in čutiti zadovoljstvo, ki mu ga delo prinaša. Najbolj odgovorni smo našim kupcem, ki so naš korektiv – vsa naša prizadevanja so 10 Č A SOMER 03 I 2011 02 Odgovornost razumem kot zavezo in predanost uresničevanju ciljev družbe. Delo v trgovski dejavnosti je dinamično, ne dopušča zaostajanja ter zahteva prožnost in veliko energije. Ena njenih zelo pomembnih značilnosti je povezovanje, kar pomeni, da je usmerjena v zadovoljstvo kupca. Poleg tega smo mi tisti, ki se moramo odzvati, se organizirati, in sicer ne le z namenom ustrezno zadovoljiti potrebe kupcev in jih pritegniti, temveč tudi zato, da vzbudimo njihovo zanimanje in jih obdržimo. Reneta Ilieva, namestnica vodje sektorja suhega programa, St. Zagora 1, Mercator BG posameznik je odgovoren za svoje delo, zlasti pa to velja v maloprodaji, kjer se vsakodnevno srečujemo s kupci in dobavitelji. V Mercatorju je prostor le za odgovorne in vestne delavce, kar izjemno cenim. Menim, da lahko le s takšnim kadrom dosežemo uspešne rezultate in obdržimo zadovoljne kupce. Darija Lukajić, prodajalka v SM Starčevica, M-BL Odgovornost pri delu je podlaga za uspešno delovanje vsakega kolektiva ter obenem osebna dolžnost in privilegij vsakogar med nami. Verjamem, da z odnosom do dela kažemo tudi svoje stališče do vseh drugih razsežnosti življenja. Glede na to, da v našem kolektivu vladata uspešno in pozitivno vzdušje, bi rekla, da odgovornost tukaj ni tujka. Vesna Tubić, mlajša strokovna V komercialni službi smo osredotosodelavka v Službi za trženje, M-BL čeni na kakovostno in pravočasno opravljanje sprejetih nalog. Naše stranke, poslovni partnerji in soNa delovnem mestu moramo biti delavci se lahko vselej zanesejo na odgovorni, saj bi neizvajanje denas in na dejstvo, da bomo izpolnili lovnih nalog, neupoštevanje rokov njihova pričakovanja. Za sprejeali zamujanje v službo vplivalo na te in opravljene naloge vedno naše delo; kupci bi to začutili in prevzemamo polno odgovornost. se ne bi več vračali k nam. Vsak Svoje delo opravljamo po svojih MERCATORJEVA najboljših močeh skladno s pravili Odgovornost Mercatorja, stroke, metodologijami je v sodobnem in najboljšimi praksami. Ob tem se poslovanju zavedamo, da sta kakovost izdelkov nepogrešljiv in storitev ter njihova pravočasna del vsakega dobava potrošniku odvisna od resnega vodje. kakovosti opravljenega dela posaPoleg tega meznega člana naše ekipe. verjamem, da Milan Radulj, samostojni komerciima vsak svoj alist, M-BL slog vodenja in moj slog je, kar zadeva odgovornost, povezan z določanjem rokov. Določiti sebi Odkar delam, rok z namenom, da opravim delo si prizadevam dan pred predvidenim rokom, je biti enako zame pravi primer odgovornosti odgovorna pri delu. Delo regionalnega vodje v vsakem zahteva veliko odgovornost, saj trenutku. To je regionalni vodja pristojen za je temeljnega določeno število maloprodajnih pomena, saj objektov, katerih redno poslovače ne bi tako nje pa je pogojeno ravno s tem razmišljali, ne bi prišli nikamor razmerjem. in ne bi ničesar dokončali. Vseh Zame je odgovornost enako delovnih obveznosti se lotevam pomembna tako v poklicnem kot resno in si prizadevam pravočav zasebnem življenju. sno ter kakovostno opraviti tisto, Miloš Pižurica, regionalni vodja, kar se od mene pričakuje. Ker ne- Mercator-CG rada čakam s poročili do zadnjega dne, saj bi bilo to neodgovorno, se ravnam v skladu s življenjskim Odgovornost vodilom: kar lahko storiš danes, mi daje oporo ne odlašaj na jutri. Čeprav je vseh pri vsakodnevšest korporacijskih vrednot enako nem delu. Na pomembnih, bi kot zase najpoodgovornost membnejši vrednoti izpostavila bi se moral odgovornost in poštenost. zanesti vsak Radmila Šarac, prodajalka na član kolektiva, oddelku delikatese v Supermarketu saj je odgovorPivnica, Mercator CG nost vrednota, ki nam omogoča iskreno delovanje na svojem delovnem mestu. Odgovornost nas spodbuja, da izpolnjujemo svoje delovne obveznosti, brez nje pa je kakovost naše osebnosti močno okrnjena tako v poklicnem kot zasebnem smislu. Ivana Artuković, vodja službe za micromerchandising, Mercator-H Občutek odgovornosti je izjemnega pomena za kakovostno in dobro izvedbo zastavljenih delovnih nalog. Je občutek, ki ga nosimo v sebi. Tako do sebe kot do svojega dela bi morali biti enako odgovorni. Z odgovornim opravljanjem dela sporočamo, kako pomembno je za nas delo ter kako zadovoljni in srečni smo. Čim močnejši je občutek odgovornosti, tem bolj kakovostno in tem bolje bomo opravili delovne naloge ter ob tem ne bomo dovolili, da dela, ki smo ga začeli, ne bi znali dokončati. Čim višja je funkcija, tem večja je odgovornost, ki obsega tudi sprejemanje zahtevnih in kompleksnih odločitev. Do dela je treba imeti odgovoren odnos ne glede kultura na položaj in področje, saj bodo le tako vsi udeleženci delovnega procesa na koncu zadovoljni. Marina Šporčić, v.d.vodje kadrovske službe, Mercator-H Menim, da je odgovornost značilnost oseb, ki imajo razvita moralna načela ter jasen pogled na to, kaj je in kaj ni pravilno. Odgovorna oseba ima visoke standarde razumevanja drugih oseb iz svojega delovnega okolja, spoštuje delo, ki ga opravlja, ter ceni sistem vrednot družbe, v kateri deluje. Takšna oseba si prizadeva zagotoviti popoln nadzor nad svojim delom in prevzema tveganja ter je pripravljena soočiti se s posledicami, kadar gre kaj narobe. Čeprav se jo najpogosteje povezuje z bolj ali manj kakovostnim izpolnjevanjem delovnih obveznosti, je odgovornost po mojem mnenju nekaj veliko širšega, nekaj, kar se kaže v našem ravnanju v vseh življenjskih situacijah. Renata Bučić Milovac, vodja službe za ustvarjanje odnosov s kupci, Mercator-H 02 I 2011 Č A S OM E R 11 DOGODKI I Udeleženci Kolegija so zbrano prisluhnili predsedniku uprave, ki je predstavil ključne aktivnosti do konca leta in podal temeljne razvojne usmeritve za naprej. 5. kolegij ključnih kadrov: pripravljeni na spremembe! 2. septembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekal 5. kolegij ključnih kadrov Mercatorja, na katerem se je zbralo okoli 1.500 ključnih Mercatorjevih sodelavk in sodelavcev. Prišli so z raznih koncev Slovenije, z različnih področij našega delovanja, a s skupnim ciljem: da bi iz prve roke, tj. od vodstva družbe, izvedeli, katere pomembne aktivnosti nas čakajo do konca poslovnega leta in katere so glavne usmeritve za naprej. K zase, zares zavzeli za to, da nove projekte, ki smo jih zastavili, uresničimo v praksi. olegij je s predstavitvijo ključnih ciljev, vpogledom v okoliščine našega poslovanja in usmeritvami za nadaljnji razvoj družbe pričel predsednik uprave mag. Žiga Debeljak, ki je na kratko očrtal tudi za nas razvojno in strateško pomembna projekta Osvežitev Mercatorjeve ponudbe market programa v Sloveniji in Oblikovanje tehnične verige. Oba projekta se bosta z zamikom razširila tudi na družbe v okviru Mercator trgovina Jugovzhodna Evropa. in udeležencem Kolegija kot vodja projekta predstavil glavne iztočnice Osvežitve ponudbe market programa v Sloveniji. Drugi del Kolegija, ki je sledil po kosilu v Veliki sprejemni dvorani, ki so ga pripravili naši sodelavci iz Mercator Gostinstva, je začel Peter Zavrl, od 1. septembra v novi funkciji, in sicer kot član uprave za področje Tehnika, logistika in dopolnilne dejavnosti. Udeležencem Kolegija je orisal temeljne postavke projekta Oblikovanje tehnične verige. Udeleženci Kolegija so v nadaljevanju z zanimanjem prisluhnili Jožetu Sadarju, ki je 1. septembra postal pomočnik predsednika uprave za področje Maloprodaja market program in s tem član KUSM. Ta je udeleženkam Veliko navdušenje je požel gost-predavatelj dr. Aleksander Zadel, ki je navzoče v živo zadel z motivacijskim predavanjem z naslovom Kaj pa vi, ste za spremembe? in nas soočil z BREDA SIVEC, Foto: BARBARA VIDER vprašanjem, ali se bomo kot posameznik, vsak 12 Č A SOMER 03 I 2011 Piko na i je temu našemu največjemu internemu dogodku postavil predsednik uprave Žiga Debeljak, ki je udeležence s kratkim filmčkom o rdečem morskem psu, ki brez milosti drugo za drugo pospravlja ribe drugih barv, na igriv in metaforičen način pozval, da se moramo iz upočasnjenega in okornega kita preleviti v hitrega, napadalnega in odzivnega morskega psa, da bomo lahko uspešno poslovali v zahtevnih okoliščinah, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih mesecih. DOGODKI I Pomembnim informacijam je z zanimanjem sledilo tudi vodstvo Mercatorja. I Cankarjev dom je bil 2. septembra, na dan 5. kolegija ključnih kadrov, obarvan v Mercatorjeve barve. I Naše korporacijske vrednote so nas spremljale tudi na tem našem največjem internem dogodku. I Pogled s Prešernove ceste, kjer je bil glavni vhod na prizorišče Kolegija. I Udeleženci kolegija so se zbrali v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, kjer so jim sodelavci iz Mercator Gostinstva postregli s kavo in rogljički. 03 I 2011 Č A S OM E R 13 AKTUALNO Novoustanovljeni svet delavcev že deluje s polno paro Predstavljamo njegove temeljne naloge in zaveze ter posamezne člane, na katere se lahko obrnemo zaposleni. Svet delavcev predstavlja in zastopa interese vseh zaposlenih v družbi. Naloge in pristojnosti sveta delavcev so podrobno opredeljene v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je bil sprejet leta 1993. Kot je povedala predsednica Sveta delavcev Vesna Stojanovič (njen namestnik je Donat Piber), si bo novoustanovljeni svet delavcev v Mercatorju skladno z zakonskimi pooblastili prizadeval za: • sodelovanju pri razvojnih ciljih družbe; • delovanje na področju varnosti in zdravja pri delu; • ustvarjanje boljših pogojev za delo in • ustvarjanje boljših medsebojnih odnosov. »Dosežki na področju delovanja SD so vidni tudi v primeru vzpostavitve dobrega povezovanja in sodelovanja s predstavniki delavcev v nadzornem svetu, za kar si bomo seveda prizadevali,« je še poudarila Vesna Stojanovič. Zaposleni se lahko na svojega predstav- nika obrnejo z vprašanji in pobudami oz. s problematiko, ki jo zaznajo v svoji delovni sredini, seveda pa so zaželeni tudi predlogi za izboljšanje delovnih procesov ali pogojev dela ter izboljševanje medsebojnih odnosov. Ker je za učinkovito delovanje sveta delavcev najpomembnejše učinkovito komuniciranje članov sveta delavcev s sodelavci, skladno s sklepom 3. redne seje SD objavljamo imena in priimke članov sveta delavcev, ki delujejo na posameznem maloprodajnem območju. Člani sveta delavcev so (po abecedi): Štefanija Bezgovšek Metod Brodnik Metod Cigut Matjaž Grošelj Lara Gričar Jerkovič Antonija Jakopič Barbka Klinar Nataša Klinec Matej Kotnik Metka Kramer Alenka Kraševec Tomaž Kumar Daniel Lajnšček Sandi Leban Alenka Mar Mihaela Meze Tatjana Nagode Stanko Ogorelc Miroslava Pejović Donat Piber Josip Pranjić Blanka Radislav Vesna Stojanović Sandi Škodnik Veljko Tatić Lovro Telban Helena Tolar Ivan Valand Dora Valant Snežana Zorec Karel Zorko Sindikat delavcev Mercator, d. d. KS/90, predsednica Market MO 5, vodja hipermarketa Market MO 13, vodja hipermarketa Podpora maloprodaji, veleprodaji in marketingu, vodja oddelka Maloprodaja, veleprodaja in marketing, samostojni poslovni svetovalec 14 Č A SOMER Market MO 1, vodja hipermarketa MP Tehnika, poslovodja Logistika, voznik tovornega vozila 03 I 2011 Market MO 3, namestnik poslovodje MP Tehnika, poslovodja Market MO 1, prodajalka Operativno računovodstvo, referentka Logistika, vodja distribucijskega sistema Veleprodaja, komercialist Logistika, skladiščni kontrolor Market MO 3, vodja hipermarketa Market MO 13, oddelkovodja MP Tehnika, prodajalec MP Tehnika, prodajalec Market MO 13, prodajalka Market MO 8, poslovodja Market MO 12, strokovni sodelavec Market MO 3, poslovodja MP Tehnika, prodajalka Market MO 9, samostojna strokovna sodelavka Market MO 3, poslovodja ZSSS - Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Sindikat Mercator, d.d., predsednica MP Tehnika, prodajalec Market MO 12, poslovodja Market MO 11, poslovodja Splošne zadeve in NTBS, operativni referent AKTUALNO Z En Plus še celovitejša ponudba za naše kupce Družbi Poslovni sistem Mercator, d.d., in En Plus, d.o.o., sta podpisali pogodbo o strateški povezavi, s katero bo po izpolnitvi vseh dogovorjenih pogojev Mercator postal lastnik 100-odstotnega poslovnega deleža družbe En Plus, d.o.o. D ružba En Plus, d.o.o., z mrežo avtomatskih samopostrežnih bencinskih servisov opravlja dejavnost trgovine z naftnimi derivati. Samopostrežni bencinski servisi so trenutno na voljo na 18 različnih lokacijah po Sloveniji in omogočajo prodajo naftnih derivatov omejenega asortimana brez prisotnosti zaposlenega osebja na lokaciji, k čemur pripomoreta arhitekturna zasnova in uporaba najsodobnejše tehnologije. Ta strateška povezava pomeni nadaljnji razvoj dopolnilnih trgovskih storitev za potrošnike, kar je Mercator opredelil tudi v svojem srednjeročnem gospodarskem načrtu. Trendi v svetu namreč kažejo, da trgovci na drobno z izdelki za vsakdanjo rabo svoje blagovne znamke širijo na področja dodatnih storitev, kot so finančne in zavarovalniške, pravne storitve in mobilne storitve ter energetika, telekomunikacije, turizem in podobno. Mercatorju bo strateška povezava omo- I Sodelavke in sodelavce vabimo, da med prvimi preizkusijo avtomatske samopostrežne bencinske servise in se prepričajo o njihovi praktičnosti. I Krmilo družbe En Plus je 1. septembra prevzel Miha Kravanja. gočila širitev ponudbe dopolnilnih trgovskih storitev s prodajo naftnih derivatov in še večjo prepoznavnost in privlačnost prodajnih centrov s celovito ponudbo za končnega potrošnika na eni lokaciji. Pomeni pa tudi nadaljnje možnosti širitve poslovne mreže bencinskih servisov na obstoječe lokacije večjih Mercatorjevih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, saj bo Mercator v okviru transakcije pridobil tudi ekskluzivne pravice za uporabo tehnoloških in prostorskih rešitev za umestitev bencinskih servisov na parkirišča trgovskih centrov v vseh treh omenjenih državah. Bencinski servisi delujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, preprost in hiter način točenja ter plačevanja pa zagotavlja visoka tehnologija, ki potrošnika na daljavo vodi skozi celoten postopek, ki je zelo enostaven. Kot je povedal direktor En Plus, d. o. o., Miha Kravanja, ima družba za cilj zavzeti pomembno mesto med naftnimi trgovci in sčasoma razširiti področje delovanja na energente nasploh. Prednosti umestitve bencinskih črpalk v naše trgovske centre pa vidi predvsem v tem, da kupcu ponudimo čim več storitev na enem mestu. Gre torej za podporo Mercatorjevi osrednji dejavnosti, za kar verjame, da bo med potrošniki dobro sprejeto. »V energiji in čistem okolju je prihodnost. Temu v Mercatorju namenjamo vse večjo pozornost. Aktivno sledimo svetovnim trendom in prihodnost gradimo na načelih trajnostnega razvoja. S tem krepimo svoje komparativne prednosti tako doma kot v mednarodnem okolju. Verjamem, da bomo vsi prepoznali priložnosti, ki smo si jih ustvarili z aktivnim vstopom na trg energije, in pripomogli k uspešnemu razvoju in širitvi naše nove dejavnosti,« je še poudaril Miha Kravanja. TANJA DURIN 03 I 2011 Č A S OM E R 15 AKTUALNO Za bolj varne službene poti Za vse tiste, ki so med delovnim časom pogosto na cesti, so v sektorju Splošne zadeve in nabava netrgovskega blaga poleti organizirali tečaj varne vožnje. C elodnevni tečaji so pod budnim očesom izkušenih inštruktorjev potekali v sodobnem Centru varne vožnje na Vranskem, in sicer od julija do septembra 2011. Prva se je tečaja varne vožnje, že aprila, udeležila uprava. Skupaj bo tečaj varne vožnje obiskovalo preko 150 naših sodelavk in sodelavcev, med drugim vsi napoteni, ki delo opravljajo v družbah v tujini in so zato še posebej veliko na cesti. Tečaj varne vožnje je obsegal krajši teoretični del, v katerem so udeleženci pobliže spoznali vozno-fizikalne osnove, zavorno tehniko, možne reakcije vozila, predvsem pri izpeljavi ovinkov, vzroke, ki povzročajo zanašanje vozila, ter pasivne in aktivne varnostne naprave vozila. Glavnino tečaja je obsegal praktični del, v katerem so se v posebej neugodnih okoliščinah – na mokri in spolzki podlagi – vozniki preizkusili »v živo«. Tem okoliščinam so bile dodane tudi posebne vodne ovire, ki jih upravlja računalniško podprt sistem; tako so bile udeležencem na zelo realističen način prikazane različne prometne situacije, v katerih je še posebej pomembno, da jih znamo pravilno oceniti, jih predvideti in v njih ustrezno ukrepati. Udeleženci tečaja so bili med praktičnim delom prek prenosne radijske postaje ves čas v neposredni zvezi z inštruktorjem. Ta jim je posamezne vaje pokazal, razložil in opozoril na napake pri izvedbi. Direktor sektorja Splošne zadeve in NTBS Miha Kravanja je povedal: »Že nekaj časa spremljamo trende pri nabavi službenih vozil, ki na splošno kažejo na varnejšo in bolj ekonomično vožnjo voznikov. V Mercatorju pa želimo stroške vzdrževanja našega voznega parka še znižati oziroma optimizirati. Že samo z malenkostnimi ukrepi, kot so pravilno ogrevanje motorja, postopna obremenitev, pravočasno menjavanje prestav, upoštevanje varnostne razdalje in zgodnje zaviranje, vožnja brez strešnih dodatkov (prazni strešni kovčki, držala za kolesa ipd.), upoštevanje priporočil stroke in varnostnih predpisov, varno reagiranje v prometu ipd., lahko znižamo stroške pogonskega goriva tudi do 20 odstotkov, povečamo ohranjenost vozil oziroma znižamo stroške vzdrževanja in – kar je najpomembnejše – pripomoremo k večji varnosti v prometu. Ne smemo pa pozabiti, da z racionalnejšo vožnjo aktivno pripomoremo tudi k manjšemu onesnaževanju okolja. Iz- brani projekt je bil med udeleženci izredno pozitivno sprejet, zato se ob tem iskreno zahvaljujem Upravi za izkazano zaupanje in polno podporo pri izvedbi.« Kot kažejo izkušnje izvajalcev, postanemo po udeležbi na takem tečaju občutno bolj varni vozniki. Želimo, da bi se to izkazalo tudi pri nas! BREDA SIVEC I Prva se je tečaja varne vožnje udeležila uprava. Foto: Aleš Franetič I Najprej teorija, potem praksa. Foto: Aleš Franetič 16 Č A SOMER 03 I 2011 AKTUALNO Mercator že drugič prejel evropsko priznanje »Častni trak« V drugem krogu izbora podjetij za prestižno evropsko poslovno nagrado European Business Award je Mercator konec julija v Londonu že drugič prejel priznanje Častni trak (Ruban d' Honneur) za področje korporativnega in okoljskega trajnostnega delovanja. Evropsko poslovno priznanje je namenjeno spodbujanju odličnosti, najboljše prakse in inovacij v evropski poslovni skupnosti. V skladu s širšimi cilji Evropske unije je odbor za podelitev nagrade spremljal reprezentativna podjetja v 30 evropskih državah in najboljša, ne glede na tekmovalne kategorije, povabil k tekmovanju za poslovno priznanje. Neodvisna žirija prestižnih ekonomistov, akademikov, poslovnežev, politikov in publicistov (več o žiriji na www.businessawardseurope.com/judges) je ocenila prijave več kot 220 podjetij in izbrala najboljša v vsaki od desetih kategorij, ki so prejela priznanje Častni trak (Ruban d' Honneur). Nagrada za korporativno in okoljsko trajnostno delovanje V tej kategoriji se ocenjuje delovanje uspešnih podjetij tudi na socialnem, kulturnem, ekonomskem in okoljskem področju. Med strateškimi usmeritvami takih podjetij so na visokem mestu tudi razvoj odnosov s kupci in zaposlenimi ter pozitivnih vplivov na širše okolje. Najboljša podjetja v tej kategoriji stremijo k presežkom ne le na poslovnem področju, ampak delujejo z visoko moralno, socialno in okoljsko ozaveščenostjo za skupno dobro. Prejemniki priznanj Častni trak bodo svoje dosežke osebno predstavili posebni komisiji septembra v Londonu, razglasitev podjetji, ki prejmejo priznanje European Business Awards, pa bo 22. novembra v Barceloni. TANJA DURIN Spoštovani sodelavke in sodelavci, obveščamo vas, da bodo Nagrade Mercator za leto 2010 zaradi prestavljenega datuma 5. kolegija ključnih kadrov podeljene na posebnem dogodku, ki bo ob koncu leta. Natančen datum in kraj bosta pravočasno sporočena. Breda Sivec, koordinatorka Odborov za podelitev Nagrad Mercator 03 I 2011 Č A S OM E R 17 AKTUALNO Kako se soočamo s spremembami V sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu, ob vsakdanjem dinamičnem tempu večkrat slišimo rek, da so edina stalnica življenja spremembe. Spremembe, s katerimi se srečujemo, v nas sprožajo različne občutke; nanje se odzivamo različno. Odzivu našega telesa na spremembo lahko z drugo besedo rečemo tudi stres. Med najpogostejše pokazatelje stresa sodijo: Telesni kazalniki · Glavobol · Nemir · Izpuščaji · Utrujenost, izčrpanost · Težave z želodcem · Pospešeno bitje srca · Kratko in plitko dihanje · Povečan/zmanjšan apetit · Pogostejše odvajanje vode · Driska/zaprtje · Tresoče se dlani · Povečano znojenje · Napete mišice, zlasti vrat in ramena Foto: iStock Duševni kazalniki S premembe izhajajo iz občutij, situacij, ljudi. Stres lahko na primer sprožijo spremembe, kot so selitev, zamenjava delovnega mesta, začetek šolanja, upokojitev in podobno. Spremembe, ki se nam v življenju zgodijo ali se zanje odločimo, so lahko bodisi pozitivne bodisi negativne. Ločimo lahko med »dobrim« in »slabim« stresom. Naše doživljanje, občutki, misli in prepričanja v zvezi s situacijo so tista, ki stres napravijo »dober« (pozitiven) ali pa »slab« (negativen). Za primer vzemimo odločitev za menjavo delovnega mesta. Ta odločitev pomeni spremembo, ki pri posamezniku avtomatsko sproži nekaj stresa, saj gre za »spremembo«. Če se dogodka veselimo in si menjave delovnega mesta želimo, bomo spremljajoči stres zaznali kot pozitiven. Če nas skrbi in nas sprememba ne razveseljuje, bomo ob tem doživeli negativni stres. Preveč stresa ima lahko negativen učinek na posameznikovo telo, misli, čustva. Kako se soočamo s stresom, je tesno povezano z našim 18 Č A SOMER 03 I 2011 zdravjem. Če stres postane preveč obremenjujoč za nas in traja daljše obdobje, se pokažejo njegove negativne posledice. Tako, kot je za učinkovito zdravljenje in okrevanje pri bolezni, npr. pri diabetesu, pomembno, da dovolj zgodaj prepoznamo njene znake in ukrepamo, je enako pomembno, da se naučimo prepoznati zgodnje znake stresa in pravočasno ukrepamo. Slednje lahko na dolgi rok bistveno izboljša kakovost našega življenja. · Zmanjšana zmožnost koncentracije, težko se zberete · Pozabljivost · Težko se organizirate · Upad delovne/šolske učinkovitosti · Odmaknjenost, ni vam do družbe · Težko zaspite ali pa bi le spali Čustveni kazalniki · Razdražljivost, prepirljivost · Težave z nadzorovanjem jeze · Hitro spreminjanje razpoloženje · Tesnobnost, potrtost · Nočne more · Žalost, depresija · Strah, zaskrbljenost · Apatičnost, zdolgočasenost Kaj pa vi? Ali znate pri sebi prepozna- prehranjevalnih, spalnih navad in podobno. ti znake stresa? Vse skupaj lahko vodi v stanje telesne, duStres se zrcali na različnih ravneh našega delovanja. Posebej pozorni moramo biti, če so znaki stresa prisotni zelo pogosto. Prekomerno nakopičenje stresa lahko vodi v izgorelost. V procesu izgorevanja se zgoraj navedeni simptomi okrepijo, postanejo bolj pogosti in intenzivni, pogosto se jim pridružijo tudi drugi, npr. padec odpornosti imunskega sistema, pogostejše zbolevanje, občutek premaganosti, nemoči, izgube nadzora nad situacijo, občutek osamljenosti, sprememba ševne in čustvene izčrpanosti oziroma do t. i. psihofizičnega zloma. Ne pozabimo, da lahko za svoje zdravje, zadovoljstvo in dobro počutje največ napravimo prav sami. Če so pri vas znaki stresa prisotni zelo pogosto, je morda čas, da si namenite nekaj trenutkov in premislite, kaj lahko naredite, da bi preprečili negativne posledice stresa, ki nas lahko na dolgi rok stanejo zdravje. ANITA CELAREC AKTUALNO BPM – brez učinkovitih poslovnih procesov (smo) mrtvi Foto: iStock Poslovni procesi krojijo naše delo. Ker so podprti z informacijsko tehnologijo, je ključno, da so optimalni. Z a nami so uspešna leta uvajanja »velikih« ERP sistemov, s katerimi smo podprli ključne poslovne procese v podjetju. S SAP-om uspešno računovodimo, kontroliramo, kadriramo…, preko GOLD-a in trgovin uspešno prodajamo, s PSBP uspešno analiziramo prodajo izdelkov po blagovnih skupinah, dobaviteljih, kupcih … Vse to smo podprli s trdno infrastrukturo, ki se kaže v enotnih strežnikih, centralnem nadzoru in urejanju dostopov ter ustrezni varnostni politiki. Uporabo standardnih rešitev širimo tudi na nove družbe. Ali to pomeni, da smo sedaj končali in so naši poslovni procesi optimalni? Seveda ne, saj bodo procesi zahtevali nadgradnje, prilagoditve novim poslovnim in zakonskim potrebam. Vse to in še več bomo morali urejati na način, ki ne bo motil redne produkcije in delovanja, izpeljano pa bo čim manj boleče. Kaj pa, če v poslovnem procesu potrebujemo podatke iz različnih »velikih« sistemov, tako da je proces izpeljan do uporabnika prijazno, enovito? Ali mora uporabnik sočasno imeti dostop do različnih sistemov, če želi izpeljati določeni proces/nalogo? Kako takšen proces »pokriti z IT-rešitvijo«, da bo uporabnik imel standarden in prijazen pregled nad izvajanjem? Seveda tudi takim zahtevam lahko zadostimo; na kratko se odgovor skriva v kratici BPM (business process management), ki pomeni upravljanje poslovnega procesa optimizirano, standardizirano, avtomatizirano, kar vodi k učinkovitosti oziroma večji storilnosti. Seveda je BPM tudi vrsta programske opreme, ki večino navedenega podpira. Ker govorimo na eni strani o procesih, na drugi pa o IT-rešitvi, lahko BPM razumemo kot most med organizacijo (procesi) in tehnologijo. Največkrat rešitev BPM vsebuje procesni modul (modeliranje, izvajanje nalog procesa), nadzorno-analitični modul (pregled stanja naloge procesa, obveščanje, monitoring), vsebinski modul (upravljanje elektronskih dokumentov) in modul za sodelovanje (komunikacijo med udeleženci procesa, povezovanje z drugimi sistemi). Sliši se zapleteno, zato bom pojasnil, kako smo v Mercatorju realizirali prve BPM-projekte. Ciljev, ki smo si jih zadali, je več, primarni pa je izvajanje procesov čim bolj standardizirano na vseh tržiščih (v vseh družbah), povezati »velike« ERP sisteme prek osrednjega portala (Microsoft Sharepoint), uporabniku zakriti kompleksnost in celotni obseg rešitve, mu omogočiti prikaz samo tistih informacij, ki jih v posameznem procesu potrebuje, in oblikovati BPM (ter portal) kot hrbtenico za upravljanje dokumentov v ključnih procesih podjetja. V produkcijskem delovanju že imamo rešitev BPM-UMP–Delotok_Dokumentacije, ki omogoča evidenco, pravilno usmerjanje dokumentacije (novi/spremenjeni artikli, ceniki, projekti, ostalo …) za Sektor UMP, enotno področje za dokumentacijo na portalu in enostaven proces za distribucijo dokumentov (med komercialo, ključnimi uporabniki in skrbniki matičnih podatkov). V izgradnji pa je projekt BPM-TZ, ki omogoča internacionalizacijo in obnovo poslovnega procesa razvoja lastnih znamk. To je primer kompleksnega, vendar celovitega sistema, ki se razvija večfazno, z različnimi vlogami uporabnikov in z integracijo različnih sistemov (SAP, GOLD, PSBP). Dober glas seže v deveto vas, zato smo skupaj z IT-partnerjem predstavili koncept BPM tudi na letošnji Microsoft NT konferenci 2011 v Portorožu. Provokativen naslov predavanja (enak kot v članku, ki ga berete) je pritegnil veliko število slušateljev, pozitiven odziv in diskusija pa sta pokazala, da smo na pravi poti, da imamo pravo strategijo na tem področju. V projektnem načinu dela lahko nadaljujemo in načrtujemo nove BPM-projekte. ROBERT SINTIČ 03 I 2011 Č A S OM E R 19 DOGODKI Vogel: krepimo timske vezi Izobraževanje je ena od oblik motivacije zaposlenih, še posebej, če poteka zunaj delovnega okolja, ko lahko za trenutek pozabimo vsakdanje skrbi in probleme. P rav s tem namenom, pa tudi zato, da bi se zaposleni, ki delajo na istem delovnem področju, med seboj bolje spoznali in okrepili timske vezi, smo junija začeli izvajati delavnice timbildinga na Voglu. Gre za sproščene učne delavnice v osrčju Triglavskega narodnega parka, na višini 1535 m, v prijetni Mercatorjevi koči, kjer za pravo planinsko gostoljubje poskrbita zakonca Ani in Franci Brezar. Kaj je SDI? SDI je teorija zavedanja odnosov, ki jo je v 30-tih letih prejšnjega stoletja pod močnim vplivom spoznaj o čustveni inteligenci razvil psiholog Elias Porter ter jo razvil v praktično in uporabno orodje za spoznavanje svojih močnih plati in razumevanje drugih, ki svet lahko vidijo v drugačnih barvah in govorijo druge jezike. nih delavnic, pri čemer je prvi dan namenjen druženju; udeleženci se podajo po t. i. Mercatorjevi srčni poti, kjer jih na posameznih postajah čaka nekaj preizkušenj. Drugi dan je namenjen spoznavanju samega sebe z orodji SDI, kjer udeleženci na podlagi rešenih vprašalnikov spoznajo svoje osebne in timske značilnosti. To jim omogoči, da se zavedajo, kako sami delujejo v timu, pa tudi laže razumejo vedenje sodelavcev. Prav Udeleženci delavnice smo prišli do spoznanja, da teorija zavedanja odnosov ni teorija o ljudeh, temveč teorija za ljudi. Ugotovili smo, da problemi nastanejo, kadar imamo različne poglede na iste stvari. Ko se srečamo z nekom, katerega način ali proces dela je drugačen od našega, predvidevamo, da dela druga oseba nepravilno. Ob spoznanju lastnega motivacijsko vrednostnega sistema laže razumemo svojo zaznavo in obenem presojo vedenja drugih, kar vpliva na našo odzivnost. Sonja Hiršman, Logistika 20 Č A SOMER 03 I 2011 Foto: Jože Toličič Delavnice so namenjene spoznavanju značilnosti tima in delovanju posameznika v njem, odkrivanju močnih točk tima, možnosti za izboljšave in večjo učinkovitost ter iskanju poti do enostavnejšega in kar se da harmoničnega delovanja tima. Celoten program poteka v obliki iger, diskusije, predvsem spoznavanja teorije, podkrepljene s praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja in delovnega okolja. Delavnice izvajajo notranji trenerji, usposobljeni za orodja SDI, za animacije in spremljanje na pohodih pa skrbijo zunanji animatorji. Timbilding poteka v obliki dvo- ali tridnevtako spoznajo pomen dvosmerne komunikacije, poti za soočanje s konflikti in možnosti za preprečevanje le-teh. Pri tridnevnih delavnicah zadnji dan vodstva sektorjev svoje zaposlene seznanijo z vsebinami, ki so aktualne za njihova področja dela. Po kosilu se udeleženci vrnejo v dolino, kjer si ogledajo znamenitosti Bohinja in Hudičev most, nato pa se na poti domov ustavijo v Kranju, kjer si ogledajo MC Primskovo in zaključijo delavnico s poznim kosilom v tamkajšnji restavraciji. Delavnice bodo potekale še do 27. septembra. Skupaj bo izvedenih 21 delavnic, na katerih bo sodelovalo 400 zaposlenih, od tega polovica iz maloprodaje. VESNA WEISSEISEN Iz anonimnih anket: • Pridobila sem koristne informacije, ki jih bom uporabila zasebno in poslovno. Timbilding je dobra osnova za boljše poznavanje sebe in zbliževanje s timom. • Še posebej mi je bilo všeč, da smo se spoznavali, se sprostili, se odklopili in naužili svežega zraka, vse super. DOGODKI I V Mercatorjevi Pekarni Grosuplje izdelava kruha po dolgem postopku poteka kar nekaj ur, zato pa so hlebci sočni in sveži več dni. Veselje in praznično vzdušje v Mercatorjevi Pekarni Grosuplje Pekarna Grosuplje letos praznuje svojih prvih šest desetletij obstoja. Njena zgodba je tista o kruhu in ljubezni do peke, častitljivo obletnico pa bodo obeležili 24. septembra z Dnevom odprtih vrat in s slovesnostjo. P ekarna Grosuplje je bila ustanovljena 25. septembra 1951 kot Krajevna pekarija Grosuplje. Obratovati je začela 1. oktobra istega leta z dvema zaposlenima v prostorih nekdanje Novakove pekarne na Kolodvorski ulici v Grosupljem, že po devetih mesecih obratovanja pa se je preselila v bližnje, večje in primernejše prostore nekdanje Potočnikove pekarne. Ključne prelomnice grosupeljske pekarne odražajo tudi razvoj slovenskega pekarstva: najprej širitev in posodabljanje proizvodnje v 50. in 60. letih, po razvojnih preobratih v 70. in 80. letih pa se je Pekarna Grosuplje z izboljšanimi delovnimi pogoji, višjo izobrazbeno ravnjo in razvojno sposobnostjo zavihtela v sam vrh slovenskega pekarstva. Sodelovanje z Mercatorjem, ki mu je Pekarna Grosuplje v 70. letih najprej dobavljala kruh, se je širilo – leta 1978 sta se družbi prvič povezali in ostali povezani vse do danes. Pred štirimi leti je Pekarna Grosuplje postala neposreden del družbe Mercator. Prevzela je skrb za Mercatorjevo interno proizvodnjo živil in tako danes s krušnimi izdelki oskrbuje preko 500 Mercator- I Na Dnevu odprtih vrat bodo obiskovalci lahko poskusili krušne izdelke, ki jih sicer domačini lahko kupijo v Hiši kruha, lani odprti prodajalni na sedežu proizvodnega obrata v Grosupljem. jevih živilskih prodajaln po vsej Sloveniji. Zanimivo, na trenutke pa tudi zahtevno 60-letno pot Pekarne Grosuplje sta zaznamovala povezanost zaposlenih, ki povečini prihajajo iz lokalnega okolja, ter njihova zavzetost in ljubezen do kruha. Vseskozi si prizadevajo za združevanje ohranjanja krušne dediščine z inovativnostjo pri vpeljevanju novih izdelkov, ob tem pa zagotavljajo visoko varnost živil ter dobro poznavanje okusa kupcev. Z upoštevanjem tradicije in znanj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, je že več kot polovica izdelkov Mercatorjeve domače pekarne narejenih brez dodanih aditivov, po starih dolgotrajnih postopkih in z dodajanjem naravnega kislega testa. Tako Mercatorjevo Pekarno Grosuplje odlikujejo kakovostni in raznoliki izdelki polnega okusa, po katerih jo kupci vedno znova prepoznavajo. Izredno ponosni so, da so bili ob letošnjem valentinovem v Mercatorjevi praznični ponudbi posebnost iz slovenskega krušnega izročila, testeni ptički. Ob letošnjem praznovanju 60. obletnice v Pekarni Grosuplje 24. septembra organizirajo Dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko med 12. in 16. uro ogledali proizvodnjo, ko bodo deležni tudi prikaza postopka priprave izdelkov. Ob tem ne bo manjkalo številnih spremljevalnih dejavnosti, degustacij in zabave za otroke, za katero bo poskrbel Pek Matevž. NUŠA KERČ 03 I 2011 Č A S OM E R 21 DOGODKI Odprli prenovljeno prodajalno na Kongresnem trgu v Ljubljani K SANATURA – nova specializirana prodajalna v srcu Ljubljane Od 1. avgusta v pasaži Maxija deluje naša nova prodajalna Sanatura, ki se ponaša s pestrim izborom izdelkov za varovanje in ohranjanje zdravja ter kakovostno storitvijo. Naj vzamem tableto, ki mi jo je predlagal zdravnik, ali naravni izdelek, tableta ali narava, tableta ali narava ... tik tak tik tak … Strinjam se, moramo upoštevati nasvet zdravnika, ko nastopijo zdravstvene težave, a da do težav in bolezni ne bi prišlo, je najboljša prevetiva. In ravno preventiva ja drugo ime za našo novo specializirano prodajalno SANATURA v pasaži Maxija. Tukaj so na voljo domači zdravilni čaji in čajne mešanice, različni dodatki k prehrani, naravna kozmetika, sredstva za nego zob in ustne votline, pripravki iz medu, pripomočki za manikuro in pedikuro, ortopedska obutev in še mnogo drugega. Namesto da naštevam dalje, vas raje prav lepo povabim, da se sami prepričate o bogastvu ponudbe. Če pa se je morda tudi vam porodila skeptična misel: “Kaj mi vse to pomaga, če mi ne znajo tudi svetovati!”, vam zagotavljam, da so naši farmacevski tehniki s strokovnim izpitom za to dobro usposbljeni. Znanje, nasveti in predlogi kar vrejo na plano. Verjetno nas velika večina obožuje pico. In na pici je običajno tudi artičoka. Pa veste, da ima artičoka zdravilni učinek? Da pomaga pri zniževanju ravni holesterola v krvi? V SANATURI dobite artičoko kot čaj, v kapsulah ali pa kot tinkturo. SANATURA ima v svoji ponudbi tudi posvetovalnico za srce. Izmerijo vam holesterol, trigliceride, krvni tlak, sladkor, obseg pasu, izračunajo indeks telesne mase in vam svetujejo. Strokovnjaki so vam na razpolago vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure in vsako sobota od 10. do 13. ure. DAMJAN VESELIČ 22 Č A SOMER 03 I 2011 onec junija sta Ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik Mercatorjeve uprave mag. Žiga Debeljak odprla prenovljeno prodajalno na Kongresnem trgu v Ljubljani. Prenovljena prodajalna zdaj predstavlja nov prodajni format, specializirano priročno prodajalno z živili, za katero je značilna osredotočenost na priročne izdelke na urbanih, frekventnih lokacijah v mestnih središčih. Posebnost trgovine je ponudba, prilagojena mikrolokaciji in ciljni skupini kupcev. mimoidočim, zaposlenim v bližini, turistom ter okoliškim stanovalcem. Ključna prednost prodajalne je ponudba svežih in kakovostnih izdelkov za takojšnje zaužitje oz. porabo, kot so tople pripravljene jedi iz toploteke, bogat izbor v trgovini pripravljenih svežih sendvičev, pečeno pekovsko in sladko pecivo, pica, burek, slaščice, čoko kebab, delikatesne solate, pakirano rezano sadje in zelenjava, suši, smutiji, topli napitki iz avtomata in izbor drugih priročnih izdelkov. V prodajalni bo možno kupljeno tudi zaužiti. I Predsednik Mercatorjeve uprave mag. Žiga Debeljak, poslovodkinja prenovljene prodajalne na Kongresnem trgu Irena Javornik in ljubljanski župan Zoran Janković. Župan Zoran Janković je izrazil zadovoljstvo, da je Mercator tudi tokrat prisluhnil potrebam mesta in meščanov in se prednostno lotil prenove te manjše, a središčne trgovine v mestu, saj sta odprta tudi bližnja garažna hiša in park. Zato je trgovina pomembna za podobno in ponudbo mestnega jedra. Član Mercatorjeve uprave za področje Mercator trgovine Slovenija Peter Zavrl pa je poudaril, da gre za specifično prodajalno, ki jo obiščejo zelo raznoliki kupci, ki želijo kakovostno ponudbo in sodobno ter hitro storitev. Zato smo s prenovo prodajalne pohiteli in upoštevali potrebe in pričakovanja kupcev. Ponudba v prodajalni je na 83 kvadratnih metrih prodajne površine v celoti prilagojena ciljnim kupcem, torej študentom, dijakom, Prodajalna pa ponuja tudi tipične slovenske izdelke za turiste, kot so vina, čokolade, darilni program, spominki. V okviru prenove trgovine je pomembna tudi nadgradnja tehnologije in opreme, ki je varčnejša s porabo energije; tudi nova okna pripomorejo k manjši porabi energije. Notranjost prodajalne je oblikoval arhitekt Milan Pogačnik, ker pa je objekt, v katerem je prodajalna, spomeniško zaščiten, smo pri prenovi posebno pozornost namenili tudi fasadi, oknom ter vratom. Poslovalnica je odprta od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8.00 do 15.00 ure. V prodajalni je 8 zaposlenih. DARKA KOŠIR DOGODKI Novo, bolje – Maxi! Prenova Maxijevega pritličja, prve in druge etaže ter gostinskih lokalov v pritličju bo zaključena še pred iztekom koledarskega leta. Večje prenove notranjosti ali zunanjosti Maxija so za Ljubljano vedno pravo doživetje. Maxi ima prav pestro zgodovino svojega burnega nastanka, razvoja in velikih prenov. Podobno kot je bila zasnovana njegova vloga v srcu Ljubljane že ob nastanku (Maxi kot prispodoba blaginje v deželi “na sončni strain Alp”), se pričakuje od njega tudi v današnjih časih. V letu 2008 so bili popolne prenove deležna Maxijeva ploščad, celotno pročelje in kletna etaža s pasažo. Letos se prenavljajo Maxijevo pritličje, I. in II. nadstropje ter I Od leve proti desni: Marjan Bagari, samostojni strokovni sodelavec v Mo 3, Metka Kuhar, oddelpritlični gostinski lokali, ki bodo z novimi kovodja v Hipermarketu Murska Sobota, Uroš Jud, poslovodja Hipermarketa Murska Sobota, in prehodi povezani s trgovino tako horizontalno mag. Manica Zupanič, direktorica MO3, so skupaj zarezali v praznično torto. kot vertikalno. Za lažje in hitrejše napredovanje od nadstropja do nadstropja bo odslej v Maxiju na voljo dvigalo, ki bo ob stopniščnem jedru hiše povezovalo vse prodajne etaže – od kleti do II. nadstropja. Z novimi storitvami lepotilnega in frizerskega salona v II. nadstropju, Maxi klubom za naključna in organizirana MC Ptuj je z zabavnim programom obeležil srečanja, prebiranje dnevnih časopisov, revij 3. rojstni dan, MC Murska Sobota pa že 12. in aktualnih knjižnih novosti v I. nadstropju obletnico delovanja. bo postal Maxi tudi hiša za aktivno preživljaOba rojstna dneva sta potekala na lepo nje prostega časa. sončno sobota, kar je privabilo številne obiskovalce. Ti so se pred Mercator centrom pogostili na Mercatorjevem pikniku in uživali v celodnevnem zabavnem programu. Simpatične maskote Lumpiji so navdušile najmlajše, pa tudi odrasle, saj so s svojo pojavo in igrivostjo prisrčna razvedritev. Učili smo se Lumpijevega plesa in se sladkali z rojstnodnevno torto, v ustvarjalnih delavnicah pa risali tatuje in izdelovali rojstnodnevne čepice. Obletnici smo poleg zabavnih prireditev in pokušin, ki so jih pripravili naši dobavitelji, obeležili tudi s številnimi ugodnostmi, ki smo I Prvi obrisi Maxijeve etaže ženske mode v jih pripravili za obiskovalce. prvem nadstropju. Novost bo tudi dvigalo. DIANA OBLAK Vsekakor pa sta vsa pozornost in strokovno znanje namenjena ureditvi ambienta in prodajne tehnologije površin, kjer nastaja pravi slovenski center aktualne svetovne mode, obutve, modnih dodatkov, parfumerije in kozmetike. Ponudba prestižnih blagovnih znamk, ki se je skoraj podvojila, bo odraz kupčevih nakupovalnih potreb in visokih pričakovanj. V podobni smeri so začrtane tudi spremembe ambienta in ponudbe restavracije “Romansa 1971” ter Maxi slaščičarne in kavarne. Na končno podobe letošnjih obnovitvenih presenečenj pa moramo vendarle počakati do izida prihodnjega “merilca našega časa”, v I Praznično v katerem bomo o vsem obširno poročali. Soboti Besedilo in foto: RUDI MEGLIČ Na Ptuju in v Murski Soboti so praznovali 03 I 2011 Č A S OM E R 23 DOGODKI MC Novo mesto: v poletje z novim otroškim igriščem I Na sliki od leve proti desni: Metka Kramer, vodja MC Koper, Emanuela Bertok Valečič iz operativnega marketinga, Natalija Štimec, takrat še direktorica MO 13 (zdaj direktorica MO 1), Veljko Tatić in Franko Parovel, namestnik vodje MC Koper Pred Mercator centrom Novo mesto smo sredi junija odprli novo otroško igrišče. Ob tej priložnosti smo pripravili zabavni program s številnimi animacijami. Animatorka Maja Kokolj, Lumpi maskote in plesalci iz Plesnega studia Novo mesto so poskrbeli za super Sredi julija smo v Kopru praznovali 13. obletnico tega našega prvega trgovskega centra. zabavo, skupaj z obiskovalci pa smo zarezali Dogajanje na dveh prizoriščih se je pričelo že dopoldne. Pred vhodom v center je dišalo po tudi v Lumpi torto velikanko. dobrotah z žara, ki so jih pripravili naši zaposleni. Poleg mesa se je pekla tudi zelenjava, za Na 657 m2 velikem igrišču je deset igral (vedobro vzdušje pa so poskrbeli fantje skupine Roxie. Pripravili smo tudi pestro dogajanje za naj- liko kombinirano igralo, gugalnica s košaro, mlajše: obiskali so nas Lumpiji, za zabavo pa sta poskrbela še klovn na hoduljah in animator z previsna gugalnica na vzmet, vrtiljak, tobogan modelirnimi baloni. V avli centra smo lahko prisluhnili glasbenikom, se nasmejali Teti Tončki, za manjše otroke, hiška, tabla s števili, 3D vrteli kolo sreče in razdelili številne nagrade. Izvedli pa smo še žrebanje nagradne igre in tri igrali za guganje …), ki so namenjena otrokom srečne izžrebance nagradili z električnim skuterjem Eskuter Alpha, ženskim mestnim kolesom do 14. leta starosti. Večina igral je zavarovana Esperia in toboganom Slippy. z mehko gumo, preostala pa s prodom. Igrala V hipermarektu seveda ni manjkalo pokušin in promocij naših dobaviteljev, prodajala se je imajo ustrezne certifikate in ateste skladno z odlična torta velikanka Kranjskega kolačka, poskrbeli pa smo tudi za dekoracije iz sadja, ki so veljavno zakonodajo. Za mamice in očije sta bile prava paša za oči. Naše kupce so razveselile tudi dvojne pike pri plačilu z Mercator Pika na razpolago dve klopci. Igrišče, ki je v bližini kartico in druge ugodnosti v izbranih prodajalnah. parkirišča, je za večjo varnost otrok ograjeno. MC Koper – trinajstletnik EMANUELA BERTOK VALEČIČ 10. rojstni dan Trgovskega centra Slovenska Bistrica Zadnjo soboto v juliju je bilo v Trgovskem centru Slovenska Bistrica veselo. Praznovali smo 10. rojstni dan. Poleg dopoldanskega zabavnega programa za velike in male smo poskrbeli za pokušine in promocije izdelkov naših dobaviteljev. Dobrote z žara so ob živi glasbi še posebej teknile. Otroci so se zabavali v družbi Lumpi junakov. Vsem kupcem, ki so opravili tega dne nakup v izbranih prodajalnah našega centra s kartico Mercator Pika, smo podarili dvojne pike. Rojstnodnevna zabava je bila s strani obiskovalcev, kupcev in naših najmlajših lepo sprejeta. Nekateri so komaj dojeli, da je minilo že 10 let, odkar obiskujejo Mercator trgovski center v Slovenski Bistrici. SUZANA KOŠTOMAJ, Foto: DRAGO JARIČ 24 Č A SOMER 03 I 2011 ANJA PETROVIČ JARC MOJ SODELAVEC Maxi mi je zlezel pod kožo Rudi Meglič, ki se že vrsto let udejstvuje v Maxiju, hiši mode, lepote in okusov, je z menoj obujal spomine na začetke svoje službene poti in me skozi 70. leta pripeljal do danes, ko je tik pred upokojitvijo. Maxi ostaja ena izmed njegovih ljubezni, čeprav mu življenje trenutno prinaša tudi druge radosti, rojstvo prvega vnuka in pričakovanje drugega v začetku naslednjega leta. R udi se spominja svojih prvih korakov v Maxiju, ko je takoj po odsluženem vojaškem roku, leta 1972, začel v gostinstvu, v restavraciji Gril. Gril je bil takratno zbirališče slovenske glasbene špice. »Takrat smo bili še delovni entuziasti. Nič nam ni bilo težko,« se spominja Rudi in hkrati pravi, da mu je žal, da danes ni več tako. 70. leta so bila zanj zelo prijetna in rad misli nanje. Že od nekdaj je imel veliko interesov, bil je izjemno radoveden, vse ga je zanimalo, povsod je rad sodeloval. Tako ga je njegova vedoželjna narava kmalu popeljala tudi v druge sfere Maxija, v sektor takratne ekonomske propagande. »Vedno sem bil rad ustvarjalen,« pravi Rudi. Kar nekaj časa se je izobraževal, najprej na Dnevniku, kasneje na RTV in nazadnje tudi pri Delu. Tam si je nabiral nova znanja in izkušnje s področja marketinga in oglaševanja. Po opravljenih izobraževanjih je prevzel oglaševanje za celotno takratno trgovino Emono. »Najpomembnejše je učenje na mestu samem,« verjame Rudi in dodaja, da se je sicer največ samoizobraževal. Prav tako zase pravi, da je izjemno ambiciozen, vendar ne v smislu položaja v službi. Kasneje je Rudi prevzemal različne naloge in vloge v Maxiju. Skrbel je za marketing, sodelovanje z Mercatorjevimi oddelki, koordinacijo znotraj Maxijevih oddelkov ter organizacijo skoraj vseh Maxijevih dogodkov (koncertov, modnih revij, obletnic itd.). »V Maxiju smo med prvimi začeli z uvajanjem dogodkov,« pravi Rudi, ki je bil tudi prejemnik Nebčeve nagrade in Jubilejnega zlatnika za delo ob 25. obletnici Maxija. Od preteklega leta je Rudi zaposlen v Modiani, kljub temu pa se še vedno udejstvuje tudi pri oblikovanju ponudb in tiskov za Mercator Gostinstvo in Maxijev market program. Prav tako skrbi za pripravo vsebin in ponudb Maxi kluba in Vrtiljaka. Večina ga pozna po fotografiji, ki je trenutno njegov najdražji hobi, saj skoznjo išče in izraža motive neodkritega. Svojo foto- je poglobil tudi v zgodovino Maxija, in sicer iz različnih zornih kotov. Ker pa je letos dobil tudi prvega vnuka, je njegovo naslednje poslanstvo napisati zgodbo o njem. »Jaz jo bom napisal, drugi dedek pa bo napravil ilustracije,« mi pove. Družina je zanj najpomembnejša vrednota. V Maxiju je slovel tudi kot »špricer« (pa ne zaradi belega vina, pač pa zaradi navidezne nezainteresiranosti za preveč vnete predstavnice ženskega spola), pravi, da je v teh letih spoznal izjemne kolege in sodelavce, kar mu je v največje veselje. Tudi mnogih zanimivih in smešnih prigod se spominja. Ena od njih je tista, z belim vinom, ki se je zgodila pred leti v Maxiju. V trgovini so se za skladovnico zabojev skrili snemalci, ki so snemali oddajo »Skrita kamera«. Ena izmed strank se je suvereno zrinila med zaboje, ki so zakrivali kamero, prav do snemalcev, in jih povprašala: »A bel'ga pa nimate?« grafsko žilico, »neslužbeno«, s pridom izkorišča tudi v Maxiju. Tako ima shranjenih za več kot 100 TB fotografij, od fotografij živil, jedi in notranjih ambientov do dogodkov, vendar samo od leta 2005. Žal mu je, da so vse preostale fotografije, narejene pred digitalno ero, pomotoma odšle v neznano. Rudi se označi za romantika in entuziasta. »Stvari me zanimajo bolj globalno in široko,« pravi. Arheologija in zgodovina ga navdušujeta že od mladih nog. V prostem času tako brska po arhivih in knjižnicah ter raziskuje svoj rojstni kraj Stično in njene ljudi. Njegova velika želja je, da bi ti zapisi kmalu dobili končno obliko in bili na vpogled vsem, predvsem pa rojakom iz Stične. Z raziskovalnimi deli se je ukvarjal celo življenje; tako se Sicer se bo Rudi kmalu upokojil, a Mercatorja še ne bo zapustil; po upokojitvi bo, kot upa, z nami še sodeloval. Vseeno pa se veseli, da si bo lahko vzel čas, da bo podoživel, opredelil in razvrstil vse trenutke svojega zasebnega in službenega življenja in pri sebi napravil seznam stvari, zaradi katerih je lahko ponosen nase. Rudi ima še vedno mnogo idej, ki jih želi nekoč realizirati. Med vrati še pove, kako zelo se zavzema za osvežitev Plečnikovega trga poleg Maxija. Njegova zamisel zadeva razstave umetnikov na stojnicah ob vikendih. »Tako bi ponudili priložnost raznim umetnikom, da se predstavijo in prodajajo svoje izdelke. Trg bi lahko na novo zaživel, ker se občasno okrog Maxija zbira preveč tistih, ki ne vedo, kaj bi počeli s svojim življenjem. Upam, da bo ideja nekoč uresničena. Morda že naslednje leto.« Sam namreč verjame, da je Maxi obsojen na uspeh, »z nami ali brez nas«. LUCA STANČIČ KODARIN 03 I 2011 Č A S OM E R 25 NOVICE – TUJI TRGI Srbija SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL Črna gora V novo strateško partnerstvo za hitrejšo nadaljnjo rast Dvigujemo kakovost storitev ob družbeno odgovornem delovanju Familija market, Robne kuće Beograd in Mercator-S so 29. julija podpisali pogodbe o strateškem partnerstvu, na podlagi katerih bo Mercator-S dolgoročno najel 27 Familijinih objektov v Beogradu, Vojvodini ter osrednji in južni Srbiji. Gre za objekte v okviru poslovnih prostorov družbe Robne kuće Beograd s skupno površino 22.000 kvadratnih metrov. Posel vključuje tudi pogodbo med družbama Familija market in Mercator-S o prevzemu zalog in opreme v zadevnih prodajnih objektih ter zaposlitvi kadrov družbe Familija market. Pogodba o najemu objektov bo začela veljati, ko jo odobri Komisija za varstvo konkurence Srbije. „Nenehna rast in razvoj ob enakomerni regionalni širitvi sta del srednjeročne strategije Skupine Mercator na trgu Republike Srbije. Z načrtovanimi naložbami v Srbiji za leto 2011 v skupni vrednosti 24 milijonov evrov bomo zagotovili 50.000 kvadratnih metrov novega poslovnega prostora. S tem strateškim partnerstvom Mercator-S sledi uresničitvi zastavljenih ciljev in dodatni krepitvi položaja druge maloprodajne verige po velikosti v državi. Širitev maloprodajne mreže, ki poleg objektov v Beogradu in Vojvodini vključuje tudi prodajne objekte v mestih, kjer doslej nismo bili prisotni, kot so Zaječar, Valjevo, Vranje, Pirot, Užice, Bajina Bašta, Bor in Knjaževac, prinaša obenem tudi zaposlitev 300 novim sodelavcem,« je povedala mag. Stanka Čurović, članica uprave Skupine Mercator za področje Mercator trgovina JVE. Kot družba, ki je prepoznavna po tem, da nenehno vlaga v izboljšave poslovanja z namenom odzvati se na potrebe potrošnikov, smo v preteklem obdobju nadaljevali naložbe v dvig kakovosti maloprodajnih objektov. Kontinuiteto prenavljanja maloprodajnih objektov je tako dopolnilo odprtje prodajnega objekta Roda center Podgorica. Ta sodobni center v prenovljeni podobi ponuja svojim kupcem v Roda Supermarketu širok asortiment blaga široke potrošnje, poleg tega pa so jim v speci- NATALIJA ŠAŠVARI Odprtja prenovljenih objektov pospremili z donacijo in dogodki v lokalni skupnosti I Donacijo je direktorju zavoda, Zoranu Boškoviću, v imenu Mercatorja-CG izročil izvršni direktor družbe, Ivan Karadžić alizirani prodajalni M Tehnike in M Piceriji na voljo tudi dodatne vsebine. Ob novem začetku in novem videzu Roda centra Podgorica smo našim kupcem ponudili Bolgarija več kot 500 artiklov po znižanih cenah. Dan odprtja so zaznamovale številne promocije, degustacije in darila, obiskovalci pa so uživali v zabavnem programu za otroke in tiste starejše. Prek trgovine kot glavne dejavnosti si priZ namenom odzvati se na potrebe naših kup- zadevamo krepiti in izpopolnjevati družbeno cev smo sredi julija začeli s projektom Naše odgovorno ravnanje do okolja, kjer delujemo. najnižje cene. Cilj projekta je izboljšati cenov- Z željo, da podpremo razvoj lokalne skupnosti no zaznavo in našim strankam ponuditi širok ter prijetno zaznamujemo vnovično odprtje asortiment blaga, vključno z izdelki z izjemno Roda centra v Podgorici, je Mercator-CG konizko ceno, a odlično kakovostjo. Megamarket nec julija izročil Zavodu za šolanje in poklicno Roda zagotavlja vsem kupcem zelo ugodne rehabilitacijo invalidnih otrok in mladine cene in jim omogoča, da v naših prodajalnih iz Podgorice donacijo v vrednosti 3.000 nakupujejo tako vsakodnevno kot tedensko. evrov, ki je bila v celoti porabljena za nabavo opreme za likovno delavnico. Donacijo je VELISLAVA ANASTASOVA direktorju zavoda, Zoranu Boškoviću, v imenu Kupcem naproti s projektom Naše najnižje cene 26 Č A SOMER 03 I 2011 Mercatorja-CG izročil izvršni direktor družbe, Ivan Karadžić, ki je ob tej priložnosti povedal: „Želim poudariti dejstvo, da družba MercatorCG namenja posebno pozornost družbeno odgovornemu ravnanju in krepitvi dobrih odnosov z lokalnimi skupnostmi. V preteklosti smo si vedno močno prizadevali pomagati tistim skupinam in ustanovam, ki so najbolj potrebne pomoči. Tudi tokrat je naša pomoč namenjena otrokom in mladini. Naj vas ob tem spomnim na naše dosedanje donacije porodnišnicam v Črni gori, ki smo jih izpeljali lani. Verjamemo, da bo tudi ta naša donacija olajšala delo ustanovi, ki skrbi za naše otroke in mladino, na katerih temelji vsaka družba.“ Do konca avgusta sta kupcem odprla vrata še dva maloprodajna objekta s prenovljenim, sodobnim in prijetnejšim prodajnim prostorom, in sicer Roda market Straševina v Nikšiću in Roda supermarket Masline v Podgorici. Dneve odprtja prenovljenih prodajaln Roda smo zaznamovali z akcijskimi znižanji cen številnih izdelkov in 10-odstotnim popustom za vsak nakup, prvih 100 kupcev pa je prejelo darila presenečenja. Pozne popoldanske ure so bile že tradicionalno rezervirane za uživanje obiskovalcev v brezplačnem žaru in druženje z Rodino maskoto. Nadaljujemo dobro prakso ob dobrem odzivu kupcev. VESNA JOVANOVIĆ SLO I SRB I HR I ČG I BiH I BG I AL Hrvaška V Rovinju odprt nov trgovski center Trgovski center Mercator v Rovinju se razprostira na več kot 8.000 kvadratnih metrih, njegovo odprtje pa je Rovinju prineslo več kot 80 novih delovnih mest. Z odprtjem trgovskega centra in hkrati svojega prvega prodajnega mesta v Rovinju je Mercator-H izpeljal svojo največjo letošnjo posamično naložbo na Hrvaškem, vredno 9 milijonov evrov. Rovinjski trgovski center je 21. Mercatorjev center ter skupaj 135. prodajalna, ki jo je vodilna maloprodajna veriga v jugovzhodni Evropi odprla na Hrvaškem. Rovinjski center so ob navzočnosti številnih gostov slovesno odprli župan Rovinja, Giovanni Sponza, predsednik uprave Skupine Mercator, Žiga Debeljak, in predsednik uprave Mercator-H, Stanislav Brodnjak. Slednji je ob tem spomnil, da je Mercator svoje poslovanje na NOVICE – TUJI TRGI Bosna in Hercegovina V športnem duhu – MC Brčko gostitelj Poletnih iger MC Brčko je letos ponovno gostil športno prireditev Poletne športne igre z Mercatorjem. V sodelovanju s športnim društvom Distrikt je bilo organizirano tekmovanje v ulični odbojki (street volleyball) ter košarki (streetball) v moški ter ženski kategoriji. Tudi tokrat je prišlo do izraza dobro sodelovanje Mercatorja z najemniki in dobavitelji, ki so podprli ta veliki športni dogodek. Poleg Mercatorja so bili pokrovitelji dogodka Intersport, Modiana, Carmen line in Cool Cat, ki so zagotovili nagrade za najuspešnejše tekmovalce in tekmovalke. Prireditve se je udeležilo 120 fantov in deklet, starih od 10 do 17 let, ki so pokazali svoj športni duh in veliko zavzetost. Udeleženci so se zahvalili Mercatorju in vsem pokroviteljem, ki so omogočili izvedbo I Zadovoljni udeleženci II. športnih poletnih iger z Mercatorjem tega športnega dogodka, ter izrazili upanje, da bodo naslednje Poletne igre z Mercatorjem pritegnile še večje število udeležencev in postale del tradicije. Številni Mercatorjevi obiskovalci in kupci so na športnih igrah uživali tudi v pestri ponudbi akcijskih artiklov v hipermarketu in sezonskih znižanjih v drugih prodajalnah v MC Brčko. TATJANA RAKOVIĆ I Predsednik uprave Skupine Mercator mag. Žiga Debeljak, rovinjski župan Giovanni Sponza in predsednik uprave Mercator-H Stanislav Brodnjak Hrvaškem začel ravno v Istri, ko je v Pulju leta 2000 odprl prvi center. „Potem ko smo v prvem trimesečju vložili 3 milijone evrov in odprli več kot 2.000 kvadratnih metrov prodajnih prostorov v Zagrebu in Osijeku, danes odpiramo trgovski center z več kot 8 tisoč kvadratnimi metri prodajne površine. Prepričan sem, da naša naložba v višini 9 milijonov evrov in 80 novih delovnih mest pomenijo pomemben prispevek k razvoju in nadaljnjem napredku trgovske dejavnosti v Rovinju, enem najpomembnejših hrvaških turističnih središč,“ je poudaril gospod Brodnjak. Trgovski center se odlikuje po najsodobnejših ekoloških rešitvah z vidika trajnostnega razvoja, ki mu zagotavljajo izjemno energetsko učinkovitost. Uporabljene so bile najnovejše tehnologije na področju hladilnih sistemov. Ob odprtju trgovskega centra v Rovinju je Mercator-H podaril hrvaškemu in italijanskemu vrtcu dve toni živil za potrebe najmlajših Rovinjčank in Rovinjčanov. LEA MARCIJUŠ V Mostarju in Čapljini so praznovali MC Mostar je poleti s celodnevnim zabavnim programom praznoval peti rojstni dan, TC Čapljina pa tretjega. V bogatem zabavno-glasbenem programu so uživali vsi obiskovalci, zlasti malčki, ki se jim je ob tem ponudila priložnost udeležiti se tekmovanja za najboljšo risbo na rojstnodnevno temo, odrasli pa so z veseljem spremljali program, poln nagradnih iger, kot so Kolo sreče, Najhitrejši nakupi ter Kviz znanja, in sicer ob odlični glasbi ter tekmovanju v namiznem tenisu, poleg tega pa so lahko izvedeli marsikaj zanimivega o balonskem modeliranju. Mercator je ob svojem rojstnem dnevu že tradicionalno obdaroval več kot 1.000 obiskovalcev s priložnostnimi darili ter slastno M torto, ki je največ občudovanja požela pri malčkih. Darilno presenečenje v obliki dvojnih pik za posamezen nakup je razveselilo vse imetnike kartice Pika. Za naše kupce vselej najboljše! INDIRA HEĆIMOVIĆ 03 I 2011 Č A S OM E R 27 MOJA ŠEFINJA Za doseganje ciljev naredimo vse Z Mihaelo Meze, vedro in energično poslovodkinjo supermarketa v TC Cerknica, ki je tudi dobitnica najprestižnejšega priznanja v naši družbi, Nagrade Mercator za leto 2009, smo se pogovarjali o njenem uspešnem delu v Mercatorju. V TC Cerknica nakupujejo tako domačini kot vikendaši, poleti pa tudi številni turisti, ki na poti na Hrvaško odkrivajo tudi manj razvpite lepote naše dežele. Jezero je v teh dneh skoraj presahnilo in ponuja čisto drugačen pogled kot pozimi, ko ga prekriva ledena skorja, ali pomladi in jeseni, ko njegove kotanje spet obilno preplavi podtalnica. Mihaelo Meze so na mesto poslovodje supermarketa v TC Cerknica povabili kot sposobno in obetavno namestnico poslovodje v naši prodajalni na Vrhniki, ko je Center pred skoraj petimi leti odpiral svoja vrata. Izziv je sprejela brez oklevanja, z veseljem. Kot pravi, ima rada spremembe, saj le-te prinašajo nove možnosti. Svojo ekipo je spoznala ob prihodu in skupaj so začeli graditi sedanjo prodajalno. Njen tim šteje 24 sodelavk in sodelavcev in kot pravi, se dobro razumejo in odlično sodelujejo. To se vsekakor odraža v uspešnem poslovanju in pozitivni delovni klimi, ki jo obiskovalec zazna že ob prihodu. V Mihaelini prodajalni, se zdi, vse gladko teče. Delo je dobro organizirano, zaposleni so zadovoljni in motivirani, kupci radi prihajajo, bolniških odsotnosti je malo, medsebojni odnosi pa so dobri in spoštljivi. Pri njih niti kadrovskih zadreg, ki se marsikje pojavljajo, ni. Kot izvem, so poleti dve sodelavki celo »posodili« v sosednje prodajalne v MO, s katerimi tudi predstavilo prav svetu delavcev in ki se bo po poskusnem uvajanju z novim letom razširil na celotno mrežo naših prodajaln, navdušeno podpira. Čeprav supermarket že zdaj dobro posluje in dosega zastavljene cilje, Mihaela pričakuje, da bodo spremembe v marsičem olajšale delo v prodajalni, z nižjimi cenami in preglednejšimi akcijami pa jih bodo toplo pozdravili tudi kupci. Poleg tega, da dobro poslujejo, so nam Mihaela in njen tim lahko zgled tudi z zavzetim sodelovanjem na letošnji Mercatoriadi, saj so – komaj nekaj več kot dvajsetčlanski kolektiv – prispevali kar dve kegljaški ekipi. »Navdušenje je nalezljivo,« se pošali Mihaela, ki ta recept uporablja tudi, ko gre za resnejše zadeve – ko je treba s svojo pozitivno naravnanostjo in energijo sodelavce motivirati, da dosežejo (in presežejo) plan. Ker se mnogi med njimi v tej športni disciplini prej še niso uspeli preizkusiti, so najeli dvorano in vadili. Kaj zato, če letos niso osvojili kolajne; pomembno je, da so se dobro imeli in še utrdili medsebojne vezi. Ko jo povprašam po kakem smešnem ali nenavadnem dogodku, ki se je pripetil v času obratovanja TC Cerknica, se spomni praktikanta, ki je poskrbel za obilo smeha, ko je v svoj delovni dnevnik med drugim zapisal: »Lovili smo lastovico in pili kavo.« Kot mentorica se je najprej od srca nasmejala, saj je bilo treba lastovico, ki je zašla v skladiščne prostore in bi lahko sprožila alarm, res spraviti » V Mihaelini prodajalni je delo dobro organizirano, zaposleni so zadovoljni in motivirani, kupci radi prihajajo, bolniških odsotnosti je malo, medsebojni odnosi pa so dobri in spoštljivi. « T ega vročega poletnega četrtka je bilo v TC Cerknica zelo živahno. Parkirišče pred Centrom je bilo zasedeno do zadnjega kotička, pa tudi vse blagajne našega hipermarketa so poslovale s polno paro. Vprašanje o tem, kako gre našim sodelavkam in sodelavcem v Cerknici, ki sem ga želela zastaviti svoji sogovornici, se je zazdelo skorajda odveč: očitno je bilo, da kupci k njim zelo radi zahajajo in da je delovni utrip prodajalne zelo dinamičen. 28 Č A SOMER 03 I 2011 sicer dobro sodelujejo. »Mercatorjeve vrednote pri nas resnično živijo v vsakodnevni praksi,« mojo misel prehiti sogovornica. »Kot vodja moraš predvsem dobro organizirati delo in zaupati sodelavcem,« je prepričana Mihaela. »Imamo plan in tega moramo realizirati, skupaj. To je naša odgovornost. V odnosu do strank pa največ štejeta prijaznost in ustrežljivost.« Mihaela Meze je tudi članica sveta delavcev. Projekt osvežitve Mercatorjeve market ponudbe, ki ga je vodstvo med prvimi na prosto, a v dnevniku bi tak zapis deloval precej neresno. V svojem poklicu je srečna in težko si predstavlja, da bi delala kaj drugega. Delo in družinske obveznosti uspešno usklajuje, ko pa si vzame čas zase, sede na motor in raziskuje lepote Slovenije. Tudi v službo se iz 25 kilometrov oddaljenega Logatca, kjer živi, marsikdaj pripelje na svojem jeklenem konjičku. Šefica na motorju, to pa ni kar tako! BREDA SIVEC DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Dan odprtih vrat za naše otroke V sklopu certifikata Družini prijazno podjetje smo ob koncu avgusta izvedli Dan odprtih vrat Mercatorja. Obiskalo nas je 28 otrok, starih od 8 do 14 let, katerih starši so zaposleni v maloprodajnem območju 8. Dan odprtih vrat je bil namenjen predvsem temu, da otroci spoznajo naše podjetje, naše tipične poklice in da skupaj z njimi preživimo prijeten dan. Otroci so dan pričeli na Dunajski 107, v naši poslovni stavbi, kjer jih je sprejela članica uprave, Vera Aljančič Falež. Nato smo se skupaj odpravili na Slovenčevo 25, kjer jih je že čakala animatorka Lea. V dopoldanskem času smo jim z igro predstavili nekaj za Mercator tipičnih poklicev: delo prodajalca, peka in mesarja. Otroci so se pomerili v mesarskem pikadu, pripravljali so omleto brez jajc in se preiizkusili na prodajalskem poligonu. Obiskali so jih tudi naši sodelavci, ki opravljajo delo mesarja, peka in prodajalca, jim odgovorili na njihova vprašanja ter jim predstavili poklic, ki ga opravljajo. V spomin na obisk v Mercatorju so si otroci porisali majice. Po skupnem kosilu smo se odpravili na ogled našega največjega skladišča in si za konec skupaj ogledali HM Šiška. Po zaključenih aktivnostih smo utrujene, a zadovoljne otroke izročili njihovim staršem, ki so jih varno pospremili domov. I Otroci s članico uprave Vero Aljančič Falež. NATAŠA JELOVČAN I Za konec druženja smo si skupaj poslikali majice. I Pekli smo omleto brez jajc; za jajce smo morali narediti ustrezno zaščito, da se ob padcu ni razbilo. K o b o m v e li k , b o m .. . I Kako dobro nam je uspela naša omleta brez jajc, je ocenjevala naša sodelavka Jerneja iz Pekarne Grosuplje. I Skupaj z Mercatorjevim mesarjem Boštjanom smo se pomerili v mesarskem pikadu. 03 I 2011 Č A S OM E R 29 DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Zdravo samospoštovanje – najboljša popotnica za otroka Starši se kar naprej sprašujemo o pravilnosti vzgoje naših otrok. Želimo jim lepo in brezskrbno otroštvo, hkrati pa nas skrbi, kako se bodo znašli v življenju, ko bodo morali biti zreli, odgovorni, delavni, skrbni ... O tem, kaj je najvažnejša popotnica za življenje, smo vprašali strokovnjake iz Familylab Slovenija, ki je domači odganjek mednarodne organizacije Family Lab International. Ta družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. Projekt "družinskega laboratorija" je na podlagi štiridesetletnih izkušenj iz družinske terapije in svetovanja zasnoval znani danski družinski terapevt in pisec Jesper Juul. Starši se kar naprej sprašujemo o pravilnosti vzgoje naših otrok. Želimo jim lepo in brezskrbno otroštvo, hkrati pa nas skrbi, kako se bodo znašli v življenju, ko bodo morali biti zreli, odgovorni, delavni, skrbni ... O tem, kaj je najvažnejša popotnica za življenje, smo vprašali strokovnjake iz Familylab Slovenija, ki je domači odganjek mednarodne organizacije Family Lab International. Ta družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. Projekt "družinskega laboratorija" je na podlagi štiridesetletnih izkušenj iz družinske terapije in svetovanja zasnoval znani danski družinski terapevt in pisec Jesper Juul. Danes lahko pogosto slišimo starše, ki otroka hvalijo na vsakem koraku z namenom, da bo odrasel v samozavestno osebo. Dobro je poznati razliko med samozavestjo in samospoštovanjem, ki je veliko pomembnejša lastnost pri premagovanju težav in pri čemer pohvala ni bistvenega pomena. Pri zdravem samospoštovanju gre za notranji občutek, da smo vredni sami po sebi, takšni, kakršni smo. Ni nam treba ničesar posebnega doseči ali narediti, pa vseeno sprejemamo in čutimo spoštovanje do sebe. V odnosu do soljudi nimamo ne občutka manjvrednosti ne večvrednosti. Samospoštovanje je pomembno, ker gre za neke vrste psihološki imunski sistem. V kriznih situacijah se take osebe seveda lahko počutijo neprijetno, vendar se ne bodo sesule. Ob padcih pa se znajo hitreje pobrati. Samozavest pomeni, da smo dobri na nekem določenem področju, npr. v glasbi, pri 30 Č A SOMER 03 I 2011 DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Starši so pomembnejši od trenerjev svojih otrok, zato jim lahko ponudijo več kot samo samozavest na enem ali dveh področjih. Otrokovo zdravo samospoštovanje pomagajo krepiti takole: 1. Osebna govorica staršev: otroku jasno povejte, kaj hočete in česa nočete, namesto npr. znanih fraz, kaj je prav in kaj narobe. 2. Povejte otroku, kako je vaše življenje bogatejše, odkar je on v njem ter zakaj ste mu hvaležni. 3. Iskreno in radovedno se zanimajte za notranji svet vašega otroka, brez želje, da bi ga popravljali. 4. Zaupajte svojemu otroku, da vas ima rad, a da se morda včasih ne zna izraziti drugače kot tako, da izpade ‘težaven’. MERCATOR – DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Ugodnosti za vas in vašo družino po l n i c e r t i f i k at Karolina Radovanović, specializantka psihoterapije, in Viktor Jovanoski, magister računalništva, sta partnerja še iz študentskih dni in starša dveh otrok. Starševske in partnerske izzive vidita kot priložnosti za osebno rast, ki se kaže v globlji medsebojni povezanosti ter bogatejšem skupnem življenju. Oba sta se usposobila za vodenje Familylabovih seminarjev in skupin za starše. Več o njiju lahko izveste na spletnem naslovu www.familylab.si. kuhanju, športu. Samozavestni kitarist lahko obvlada igranje na kitaro, a če nima zdravega samospoštovanja, se še vedno lahko zlomi ob npr. ločitvi. Za razvijanje samozavesti potrebujemo poleg realne pohvale tudi realno kritiko, nekaj podpore in spodbudnih besed. Podobno počnejo trenerji s svojimi varovanci. Upoštevajte tudi, kaj zavira razvoj samospoštovanja: · Nasilje (psihično, fizično, spolno) · Kritika na osebo oziroma etiketiranje (npr. “butec”, “lenoba”, “tečnoba”). Namesto “Ti si len!” raje uporabite: “Hočem, da pospraviš sobo!” · Kadar je otrok “projekt” staršev, ki ga vzgajajo za določen šport, vlogo ali položaj. Otrokova celotna osebnost je celovitejša in pomembnejša od katere koli njegove lastnosti. · Vzgojni prijemi, ki temeljijo na sramu ali krivdi. Otrok dobi občutek, da ni dober sam po sebi in da mora biti drugačen. Mnogi starši smo odrasli z nizkim samospoštovanjem. Ker je starševstvo dvosmerni proces, pri katerem se razvijamo tako otroci kot starši, lahko hkrati z otrokom tudi sami krepimo svoje samospoštovanje s pomočjo omenjenih predlogov. Gre za največje darilo, ki ga lahko ponudimo tako otrokom kot sebi. KAROLINA RADOVANOVIĆ in VIKTOR JOVANOSKI Familylab vabi na izobraževanja Kompetentni starš – skupina za starše, ki hočejo biti “dovolj dobri” Pričetek: 27. septembra, na 14 dni, od 18h do 20h Prijave in informacije na: karolina.radovanovic@familylab.si ali familylab.si Debatna skupina za očete, ki hočejo biti “prisotni” Pričetek: 29. septembra, na 14 dni, od 20h do 22h Predstavitveno srečanje bo 15. septembra 2011 ob 20h. Prijave in informacije na: viktor.jovanoski@familylab.si ali familylab.si Obe skupini potekata v Familylabovi učilnici, Koblarjeva 34, Ljubljana. Cena: 25 € na srečanje. Posebna ponudba samo za zaposlene v Mercatorju 18 € na srečanje (pogoj je udeležba na vseh srečanjih). Ali poznate ugodnosti za vas in vašo družino? Spoštovane sodelavke in sodelavci, obveščamo vas, da smo izdali brošuro Mercator - družini prijazno podjetje. Ugodnosti za vas in vašo družino. Brošura bo od 1. 9. 2011 sestavni del Lumpi paketa, s katerim obdarimo novorojenčke in njihove starše. Za vse preostale starše pa je na voljo na intranetu, in sicer v rubriki: Skrb za zaposlene/ Družini prijazno podjetje/Gradivo. V brošuri so predstavljeni ukrepi certifikata Družini prijazno podjetje, ki nas kot delodajalca vodijo k skrbi za zaposlene in njihove najbližje. Na enem mestu smo zbrali vse ugodnosti, ki jih zaposleni lahko koristimo (ugodnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, možnosti za sklenitev različnih zavarovanj, dodatni dnevi izrednega plačanega dopusta, počitniške kapacitete, predstavili smo Ustanovo Humanitarna fundacija Mercator, možnosti aktivne skrbi za zdravje, Športno-kulturno društvo Mercator, Planinsko društvo, boniteto za okulistični pregled, na koncu pa dodali poglavje o skrbi za otroke z Lumpi paketom in novoletno obdaritvijo). Pri vsakem poglavju smo navedli vse potrebne kontakte, tako da boste iz prve roke lahko dobili še več informacij o možnostih in pogojih koriščenja ugodnosti. V upanju, da vam bo brošura priročen vodnik za še boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, vas lepo pozdravljamo. Projektna skupina Družini prijazno podjetje 03 I 2011 Č A S OM E R 31 ZDRAVJE Pravilna in varna uporaba zdravil Zdravilo ali prehransko dopolnilo? Napovedujemo: FARMACEVT SVETUJE Knjižica z nasveti, posebej za zaposlene Zdravje je največje bogastvo. To je stavek, ki smo ga prav gotovo izrekli že vsi. Vendar ali se tega ne zavemo šele, ko zbolimo? Če nam je zdravje res največje bogastvo, se bomo potrudili, da ga bomo ohranili. V okviru projekta Promocija zdravja bomo oktobra izdali knjižico z naslovom Farmacevt svetuje, v kateri bomo predstavili nekaj bolezni, ki se med zaposlenimi v Mercatorju, po ugotovitvah pooblaščenih zdravnikov, najpogosteje pojavljajo. Tako boste v knjižici lahko našli informacije o bolečinah v vratu in hrbtenici, boleznih oči, hiperlipidimiji - ko je v naši krvi preveč maščob, povišanem krvnem tlaku, krčnih žilah, uroinfektih, alkoholizmu, pravilni uporabi zdravil ter opozorila za voznike in upravljavce strojev. Farmacevti iz Lekarne Ljubljana bodo v sodelovanju z dr. Marjanom Bilbanom vsako bolezen najprej predstavili, navedli, kateri so dejavniki, ki do bolezni privedejo, kaj lahko storimo sami, da se jim izognemo, ter kako bolezen zdravimo. Upamo, da boste v knjižici našli koristne informacije, ki vas bodo spodbudile za še večjo skrb za vaše zdravje in zdravje vaših najbližjih. V nadaljevanju vam predstavljamo del enega izmed poglavij iz knjižice. Projektna skupina Promocija zdravja v Mercator, d. d. 32 Č A SOMER 03 I 2011 Po definiciji zakona o zdravilih je zdravilo vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Ločimo zdravila, ki jih dobimo le na podlagi zdravniškega recepta, ter zdravila, za katera recept ni potreben. Zdravilo, ki ga predpiše zdravnik, je namenjeno le posamezni osebi z določeno boleznijo. Pri uporabi zdravila se mora ta natančno držati zdravnikovih navodil. Prehranska dopolnila so skupina izdelkov, ki mejijo na področje zdravil, saj se pogosto pojavljajo v obliki, ki se običajno uporablja za zdravila (tablete, kapsule, praški, šumeče tablete …). Pripravljena so tako, da se jih odmerja v majhnih količinskih enotah. Njihov namen je dopolnjevanje običajne prehrane v primeru povečane potrebe telesa po določeni snovi (npr. pri nosečnicah, športnikih, otrocih). Kot že ime pove, vsebujejo sestavine hrane (vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, mikroorganizme, rastline in rastlinske izvlečke). V Evropski uniji prehranska dopolnila spadajo med živila, vendar pa morajo biti glede na zakonodajo označena kot 'prehransko dopolnilo'. Kaj je treba vedeti? Zdravilo, ki vam ga je predpisal zdravnik, je namenjeno le vam. Pomembno je, da veste: - kako se imenuje vaše zdravilo, - čemu je namenjeno, - kako in kdaj ga morate uporabiti (odmerek zdravila, kako ga jemljete glede na hrano/pijačo), - kako dolgo ga morate uporabljati, - ali lahko med zdravljenjem vozite vozila oziroma upravljate stroje, - kako zdravilo shranjujete. Pri nakupu zdravil brez recepta in prehranskih dopolnilih je potreben posvet s farmacevtom. Ta vas bo vprašal, s kakšnim namenom želite določeno zdravilo/prehranski dodatek, komu je zdravilo namenjeno (otrok, nosečnica, starostnik), katera zdravila ali prehranska dopolnila ste že preizkusili za to težavo in s kakšnim uspehom, ali že jemljete kaka druga zdravila, imate kako kronično bolezen ali alergijo … Tako bosta skupaj izbrala pravo zdravilo/prehransko dopolnilo, pri čemer bo farmacevt upošteval tudi možne nevarnosti in interakcije (medsebojno delovanje zdravil), ki I Jerneja Klemenčič, mag. farm., farmacevtka iz lekarne Metelkova, Lekarna Ljubljana bi se lahko pojavile ob sočasni uporabi zdravil in prehranskih dodatkov. Tudi pri zdravilih brez recepta in prehranskih dopolnilih se je treba držati navodil proizvajalca glede pravilnega dnevnega odmerjanja, jemanja glede na zauživanje hrane ter pravilnega shranjevanja. Če se stanje ne izboljšuje ali pa se celo slabša, je treba obiskati zdravnika. Zdravila in sposobnost vožnje in upravljanja strojev Nekatera zdravila lahko zmanjšajo psihofizične sposobnosti posameznika, kar vpliva tudi na njegovo sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Ali zdravilo vpliva na naše psihofizične sposobnosti, nam pove že znak na zunanji ovojnini zdravila: poln trikotnik v rdeči barvi – trigonik – absolutna prepoved upravljanja vozil – upravljanje z vozili in s stroji je popolnoma prepovedano, prazen trikotnik v barvi besedila – trigonik – relativna prepoved upravljanja vozil – tako zdravilo lahko različno vpliva na posameznike in lahko pri nekaterih vpliva na sposobnost vožnje in upravljanja strojev. Poleg oznake na zunanji ovojnini se ta podatek nahaja tudi v navodilu za uporabo, v poglavju Kaj morate vedeti, preden boste vzeli zdravilo? ZDRAVJE V današnjem informacijskem času je vsem dostopnih mnogo informacij tudi o zdravilih in prehranskih dopolnilih. Te informacije laik včasih težko kritično ovrednoti, zato se še vedno svetuje, da se za verodostojne informacije o zdravilih in prehranskih dopolnilih obrnete na zdravnika ali lekarniškega farmacevta. Prav tako se odsvetuje nakup zdravil na medmrežju (razen če gre za internetne lekarne), saj obstaja nevarnost nakupa ponarejenih zdravil, ki lahko škodijo vašemu zdravju. JERNEJA KLEMENČIČ, mag. farm Pozornost je potrebna predvsem pri uvajanju novega zdravila oziroma spreminjanju odmerka. Sočasno pitje alkohola še poveča neželene učinke zdravil na psihofizične lastnosti. Shranjevanje zdravil Zdravila vedno shranjujemo v originalni embalaži skupaj z navodilom za uporabo. S tem zmanjšamo možnost zamenjave ali napačnega jemanja zdravila. Praviloma se shranjujejo pri temperaturi do 25 ˚C, v suhem in temnem prostoru. Vlažnost, visoka temperatura in izpostavljenost svetlobi lahko zmanjšajo učinkovitost zdravil (saj se lahko pospeši razgradnja zdravila). Kuhinja in kopalnica tako nista najprimernejša prostora za shranjevanje zdravil (prisotnost vlage, dodatnih virov toplote). Treba je biti pozoren tudi na navodila proizvajalca, ki so na embalaži. Nekatera zdravila je namreč treba shranjevati na hladnem (med 2 in 8 ˚C ali med 8 in 15 ˚C). V takem primeru zdravila shranjujemo v hladilniku, ne smejo pa zamrzniti (v hladilniku se shranjujejo inzulini, nekateri sirupi, nekatera ampulirana zdravila). Vsa zdravila je treba shranjevati tako, da so nedosegljiva otrokom. Najprimernejše so tako omare ali predali, ki se jih da zakleniti. Novost na slovenskem tržišču so homeopatska zdravila. Tudi ta zdravila shranjujemo na suhem mestu, ki ni neposredno izpostavljeno sončni svetlobi, pri temperaturi od 15 do 25 ˚C. Vendar pa je tu treba upoštevati še zahtevi, da jih je treba shranjevati daleč od virov elektromagnetnega sevanja (mobilni telefoni, radio, računalnik, mikrovalovne pečice ...) ter daleč od snovi in proizvodov z močnimi vonji, kot so parfumi, eterična olja … Viri: - Zakon o zdravilih UL RS 31/2006 - Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini UL RS 86/2008 - Pravilnik o prehranskih dopolnilih UL RS 82/2003 - Pravilnik o označevanju zdravil in navodilu za uporabo UL RS 54/2006 - Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili UL RS 105/2008 - www.lek-zbor.si - www.efsa.europa.eu - www.lekarnaljubljana.si/si/lekarna-ljubljana Kam z neuporabljenimi zdravili? Vsako zdravilo ima na embalaži naveden rok uporabe. Običajno sta navedena mesec in leto, do preteka katerega proizvajalec zagotavlja, da je zdravilo varno, kakovostno in učinkovito. Navedba uporabno do: 05.12 tako pomeni, da je zdravilo uporabno do zadnjega dneva meseca maja 2012. Pri nekaterih zdravilih pa je naveden tudi rok uporabe po prvem odprtju (kapljice za oči, sirupi ...), ki ga je prav tako treba upoštevati. Tako je treba zdravila, ki jih imamo doma, redno pregledati tudi z vidika roka uporabe. Po preteku roka uporabe zdravila ne smemo več uporabljati. Takih zdravil se ne sme odvreči med navadne odpadke. Enako velja za zdravila, ki jih zaradi različnih razlogov (zamenjava terapije, kopičenje zalog zdravil doma) ne porabimo. Odpadna zdravila se lahko oddajo v lekarnah, v zbirnih centrih komunalnih podjetij ali zbiralcem odpadnih zdravil ob kampanjah, namenjenih zbiranju odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila so potem strokovno uničena. Komu je bil namenjen žreb? V prejšnji številki Časomera smo objavili anketo za kadilce, zaposlene v Mercator, d. d. Anketo nam je izpolnilo 29 sodelavcev, izmed njih pa smo izžrebali štiri, ki jim bomo nudili brezplačno odvajanje od kajenja z lasersko terapijo in članstvo v Športnokulturnem društvu Mercator za obdobje od 1. 9. 2011 - 31. 8. 2012. Izžrebanci so: · Nika Lah, Logistika · Nataša Perko, MO 9 · Milena Planinc, režija · Renata Štimac, MO4. Čestitamo! 03 I 2011 Č A S OM E R 33 PLANINCI Na najvišjem vrhu Balkana PL A NI O DRUŠT VO SK CATOR ER PL A N M CATOR ER NI O DRUŠT VO SK M N Avgusta smo se planinci PD Mercator zopet podali v tujino, to pot v Bolgarijo. I Na vrhu pa obvezna "gasilska" B olgarija je država neverjetnih kontrastov, bogate tradicije in neokrnjene narave. Oblikuje jo izjemna raznolikost pokrajine, ponaša se s čudovitimi gorskimi masivi, živopisnimi dolinami in gorskimi jezeri. Želeli smo videti vsaj delček te dežele in osvojiti najvišji vrh Balkana, to je 2925 metrov visoko Musalo. Za začetek smo obiskali Mercatorjev center v Sofiji, kjer so nas prijazno sprejeli. Pot smo nadaljevali do Rile, kjer smo si ogledali Rilski samostan. Nastanek samostana, ki je največji sakralni objekt v Bolgariji, sega v 10. stoletje. Menih Ivan, ki se ni strinjal s ta- kratnim posvetnim življenjem, se je umaknil v samotno gorsko dolino, na višino 1147 metrov. Po ogledu samostana, etnografskega muzeja in bogate cerkvene zbirke smo ta dan zaključili v znanem smučarskem središču Borovec. Naslednje jutro nas je čakal vzpon na vrh Musale. Zjutraj nas je gondola popeljala na izhodišče pohoda, do postaje Jastrebec na višino 2369 metrov. Prva ura hoje je bila lagodna, nekaj spusta, nato ravnina, skoraj sprehod in že smo bili pri koči Musala na višini 2389 m. Med potjo smo lahko opazovali del Rilskih gora, ki so najvišji visokogorski masiv Rodopskega gorovja. I Jezera v Rilskem gorovju I Samostan Rila 34 Č A SOMER 03 I 2011 Od tu naprej vzpon mimo jezer, ki jih je v Rilskem gorovju veliko, vmes minutni postanki za razgled in globok vdih. Srečujemo veliko ljudi, ki se že vračajo, pozdrav, dobra volja, zopet jezero in kmalu koča pri Ledenem jezeru. Za kočo je najvišje ležeče jezero na Balkanu, to je na 2709 metrih nad morjem Ledeno jezero. Od koče pri Ledenem jezeru pa do vrha smo morali premagati še 200 višinskih metrov, kar pomeni še uro vzpona. Tudi to smo zmogli in cilj je bil osvojen. Ponosno smo razgrnili obe zastavi, slovensko in zastavo Planinskega društva, naredili posnetek in se začeli vračati. Velikokrat je pogled zajel gore okoli nas, občutek je bil čudovit. Dan po vzponu na Musalo smo izkoristili bolj turistično. Odpeljali smo se v Sofijo, si spotoma v Kazanalki, mestu vrtnic, ogledali muzej, ki prikazuje izdelavo olja in mila iz vrtnic. V okolici Kazanlaka smo si ogledali tudi eno izmed 19 tračanskih grobnic. Pot smo nadaljevali do Koprivshtitsa, ki leži na 1060 metrov nad morjem. V tem mestu se je leta 1876 začel organiziran upor proti Turkom. Ogled mesta, ki je danes etnografski muzej, je bil nekaj posebnega. V notranjosti hiš je ohranjeno originalno turško pohištva in dekor, ki sodi zraven. Zadnji dan smo si ogledali še Sofijo, glavno mesto Bolgarije, staro več kot 7000 let. Sprehodili smo se do katedrale Aleksandra Nevskega, cerkve Sv. Sofije, po kateri je mesto dobilo ime, ter rotunde Av. Jurija. Z zanimanjem smo si ogledali tudi menjavo častne straže pred predsedniško palačo. Tako, sedaj pa na avtobus in domov. Ne, ne, smo že doma. KATJA SLEMENŠEK I Narodni park Rila RECIKLAŽA Staro + moderno = reciklirano Z željo po razvijanju enovitega koncepta elegance, racionalnosti in ekološke osveščenosti se Simona Lampe, modna oblikovalka, posveča eko poslovni modi in širjenju zavesti o racionalni potrošnji oblačil med poslovnimi ženskami. Leta 2009 je prvič v javnosti predstavila projekt uporabe rabljenih oblačil Reciklirane I. Svoja oblačila so za ta namen prispevale številne slovenske poslovne PREJ ženske in rezultati, predstavljeni tukaj na fotografijah, rezultati so poželi veliko odobravanje. Ta projekt trajnostnega razvoja mode, ki se letos v razširjeni obliki nadaljuje, je podprl tudi Mercator. Ideja nas je navdušila, saj sovpada z našo vizijo širjenja zavesti okoljsko odgovornega ravnanja. In sploh, ker smo pri tem projektu videli svojstven način vključitve vseh vas zaposlenih. POTEM ečaju! Sodelujte na nat Vabimo vas, da sodelujete na natečaju za recikliranje svojih starih oblačil. Kako? Pošljite nam opis s fotografijo oblačil(a), za katero bi želeli, da se preoblikuje. Kaj? Bodite izvirni! Lahko je to poročna obleka vaše mame, dedkov plašč, tetina maturantska obleka, trideset let star kostim, večerna obleka, ki jo ne morete obleči več kot enkrat, itd. Zakaj? Izbrali najbolj domiselno obleko in jo reciklirali po domišljiji Simone Lampe. Lastnica obleke bo imela priložnost postati fotomodel za en dan. Modne fotografije bodo predstavljene v našem časopisu. Kdaj? Predloge do 10. oktobra pošljite na naslov: breda.sivec@mercator.si, zadeva Reciklaža. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete neposredno na oblikovalko simona.lampe@ gospodicna.si. Več o oblikovalki pa najdete na spletni strani www.gospodicna.si. Sindikat delavcev Mercator, d.d./KS 90 v Sarajevu in Mostarju Sindikat delavcev Mercator, d.d.,/KS 90 je letos konec maja organiziral tridnevni izlet v Bosno in Hercegovino. Nanj se je lahko prijavil vsak delavec Mercatorja, ki je član tega sindikata, s seboj pa je lahko povabil še družinskega člana. Druženje 27 mercatorjevk in mercatorjevcev se je pričelo še sredi noči, ko smo se z avtobusom odpeljali proti Bosni in Hercegovini. Naša prva postaja je bil izvir reke Bosne, kjer smo lahko uživali v prelepi naravi ob manjšem pikniku s tipičnimi bosanskimi jedmi. Sarajevo nas je prevzelo zaradi svoje razdeljenosti na več delov ter posledic vojne, ki še niso povsem odpravljene. Tu so nas pričakali lokalni vodiči, ki so nas popeljali po prelepem starem mestnem jedru. Sprehod skozi mesto nas je popeljal daleč nazaj v zgodovino: videli smo Begovo džamijo iz 16. stoletja, Cerevo džamijo z medreso z arkadnim dvoriščem in kupolasto streho, staro pravoslavno cerkev, Univerzitetno knjižnico iz 19. stoletja, ki je bila nekoč mestna hiša, Svrzino kučo ter Principov most, ki ima danes staro ime Latinska čuprija. Sledila je nastanitev v strogem mestnem jedru, le streljaj od znamenitega trga Baščaršija. Po tem smo imeli čas za sprehod po ulicah Sarajeva, ki so živopisne, polne prodajaln s tipičnimi bosanskimi izdelki ter čudovitimi kavarnicami, kjer se lahko posladkaš z njihovimi specialite- obdelujejo les, lahko pa smo tudi nakupili njihove izdelke. Pot smo nadaljevali proti mestu Mostar, kjer smo si ogledali slikovito staro mestno jedro, kjer je veliko džamij, mostov, cerkev, s čaršijami in drugimi arhitekturnimi objekti, kjer se prepleta orientalski slog in se že čuti mediteranski vpliv. V Mostarju smo si ogledali pravo turško hišo in znameniti most, ki je bil porušen, sedaj pa je na istem mestu zgrajen nov. Za nas so lokalni skakalci v vodo izvedli nekaj fascinantnih skokov z mostu. Tretji dan smo se po zajtrku iz lepega hotela počasi začeli vračati proti domu. Med potjo smo se ustavili, na pobudo vseh nas, v romarskem središču Medjugorje, ki je znano po celem svetu. Prav tu pa se je zgodilo, da so sodelavki ukradli denarnico z vsemi dokutami in spiješ pravo bosansko kavo. Ob zvokih menti. Zaplet je pomagal rešiti član uprave lokalnega ansambla smo si na prelepi točki nad Peter Zavrl, ki je poleg moralne podpore za Sarajevom privoščili tipično bosansko večerjo - okradeno kolegico priskrbel tudi poseben meso z žara in njihove odlične čevapčiče. prevoz domov, za kar se mu zahvaljujemo Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali proti tudi na tem mestu. mestu Konjic, ki je atraktivno zaradi bogaSkupaj smo preživeli lep podaljšan vikend, te narave, ki ga popolnoma obkroža. Reka za katerega se zahvaljujemo turistični agenciji Neretva teče skozi sam center, planina Prenj Condor travel, vodičem in seveda naši Štefki, pa lebdi v ozadju mesta, ki je sicer poznano ki je pobudnica in organizatorka naših druženj. po svojih umetninah iz lesa. Ogledali smo si delavnico, kjer so nam mojstri pokazali, kako VERICA SENIČAR 03 I 2011 Č A S OM E R 35 AKTUALNO Bandolera Tommy Hilfiger Taifun Digel Modiana vam svetuje Kakšne so modne smernice za sezono jesen–zima 2011? N e glede na to, da imamo še zmeraj visoke temperature za ta letni čas, se jesen približuje in z njo nove modne smernice. Ženska garderoba bo v znamenju lahkotnosti šestdesetih let, ekscentričnosti in elegance sedemdesetih in formalnega stila devetdesetih. Barvni toni so nevtralni – od bež do kamel, večne rjave, od sive do črne in modre. Ne manjkajo niti dotiki močnih barv, kot so rumena, pink, rdeča in modra. Kombinacija svile, krzna in denima ustreza novemu trendu. Hlače so nagubane z ravnim sprednjim delom, cevasta v težkih materialih in visoko vsebnostjo elastana, jeggings hlače, chinos in cargo hlače. Še zmeraj imajo pomembno vlogo obleke, s katerimi poudarimo ženstvenost. Te naj bodo kratke, zvončaste, preproste, pletene s kombinacijo preširokih zgornjih delov (široke bluze in blazerji). Pika na i slogu bo dodatek popularnega klobuka. Rdeča nit sezone jesen–zima 2011 je vsestranskost – doseganje elegantnega in modnega videza s pridihom glamurja, kot tudi sproščen, udoben videz, a zmeraj s stilom. Tako ne boste zgrešili s kavbojskim stilom (kariraste srajce, džins in škornji ali gležnarji s široko visoko ali nizko peto). Pri spodnjem perilu je moto novih trendov manj je več. Čisti grafični vzorci, kakovosten žakard, ravni in čisti kroji z namenom izpo36 Č A SOMER 03 I 2011 staviti ženstveno silhueto v vsej veličini. Še vedno gladke košarice v nedrčkih v pastelnih naravnih barvah ali pa v intenzivnejših jesenskih barvah: močna ciklamna, temno modra, siva in koralna. Tudi pri nogavicah se moda vrača v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta, zre pa v prihodnost. Živalski vzorci, veliki potiski, melanži – nosi se to, kar nam je všeč. Nogavice v poslovni modi so nevtralnih pastelnih barv v kombinaciji s hladnimi barvami, npr. nežno roza ali različnimi odtenki sive. Odlikujejo jih kakovostni materiali, diskretni vzorci, brezčasna urejenost z modernimi vplivi, preproste podrobnosti, kot so volani, razporki. Ličila to jesen izražajo ženski pogled, ki očara, zapeljuje in preseneča. So kot ogledalo duše. Ličila, ki oči naredijo sijoče, definirane in intenzivne. Poudarimo jih z naravnimi, grafitnimi, pastelnimi, vijoličnimi ali roza gozdnimi barvnimi kombinacijami. Poudarite le del obraza – oči, lica ali ustnice, vendar nikoli vsega trojega hkrati. Moška garderoba ne bo več sledila idolom, temveč bo usmerjena v izražanje sebe s težnjo biti divji, tvegati in v to verjeti. Večplastno oblačenje si bo utrlo pot tudi v svet moške mode. Barve bodo temne; vključevale bodo vinsko rdečo, zelo intenzivno zeleno, mornarsko črno in kavno rjavo. Modra barva je tudi letošnjo jesen vroča barva v moški modi. Silhueta še vedno ostaja ozka v vseh kosih oblačil, ki pa vendar omogoča udobno nošenje in izredno dodelane kroje. Tudi poslovna moda vse bolj pomlajuje – sakoji so prefinjenih materialov, obvezen je našitek (zaplata) na rokavu, okoli vratu pa moden šal. Materiali so perma black in perma blue, ki se ne izpirajo med pranjem. Najvažnejši je rebrasti žamet. Obvezen kos garderobe ostaja večni džins v srednje temnih in v indigo odtenkih, vrača pa se tudi srajca iz tega materiala. Otroška oblačila so obarvana v bolj temne barve: pri deklicah barvi fuksije in lila, pri dečkih pa rdeča, modra in siva. V garderobi deklic ne sme manjkati tunika, z rožicami potiskana majčka in pajkice ali hlače na korenček, pri dečkih pa karirasta srajčka, poslikana in črtasta majčke, cargo hlače in oprijeti modeli oblačil. Če se še zmeraj ne morete odločiti za svoj stil in pravilno izbiro, vam priporočamo, da nas obiščete v naših prodajalnah po vsej Sloveniji. Tam vam bodo naše modne stilistke in svetovalke s svojim znanjem poskušale kar najbolje pomagati pri ustrezni izbiri oblačil za vse priložnosti in vam omogočile celostno podobo po vaši želji. Vaša Modiana VARSTVO OKOLJA Skrbno z odpadnimi baterijami Baterije so pomemben vir energije v naši družbi, zato je prav, da v Časomeru namenimo nekaj besed pravilnemu ravnanju z njimi. Prvo baterijo je že leta 1798 izumil Alessandro Volta, vendar pa zgodovinski dokazi o baterijah segajo več kot 2000 let nazaj. V Iraku so namreč odkrili glinen lonec, ki je vseboval bakren valj, obdan z železom, kar naj bi bila starodavna oblika baterije. Zaradi pospešenega razvoja na področju električne in elektronske opreme porabimo vedno več baterij in tako letno v povprečnem gospodinjstvu nastane 21 odpadnih baterij, katerih odlaganje med mešane komunalne odpadke je prepovedano. Pri odlaganju odpadnih baterij lahko namreč kovine pronicajo v izcedne vode z odlagališč, kar lahko povzroči onesnaževanje tal in podtalnice, ki je vir pitne vode. Odpadne baterije lahko oddate: · brezplačno, · če so prenosne (niso avtomobilske in industrijske), · v neomejenih količinah, · tudi če nakup v poslovalnici ni opravljen, · če ste fizična ali pravna oseba in baterije uporabljate za privatne namene. Odpadnih baterij ne morete oddati: · če so avtomobilske, · če so industrijske, · če ste pravna oseba in baterije uporabljate v procesu izvajanja dejavnosti. Že od septembra 2009 smo v vseh Mercatorjevih poslovalnicah, v katerih prodajamo baterije, postavili nove 5-litrske zabojnike, v katere lahko oddate odpadne baterije. Ko se zabojnik v poslovalnici napolni, ga izprazni vzdrževalec, odgovoren za posamezno poslovalnico v okviru rednih obiskov. Vzdrževalec odpadne baterije dostavi na zbirna mesta v za to posebej namenjenih prenosnih posodah, jih odda v 120-litrski zabojnik in zabeleži oddajo. Ko je 120-litrski zabojnik na zbirnem mestu poln, se naroči brezplačen odvoz odpadka pri podizvajalcu družbe za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ZEOS d.o.o. Pred kratkim smo prenovili interne dokumente; natančnejše informacije o ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji najdete v novi verziji dokumenta Tehnološki postopek ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji (TP-14-0001 v-2), ki je krovni sistemski dokument in natančno obravnava celoten postopek ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji v Mercator, d.d. I Zabojnik za odpadne baterije na prodajnem mestu Odpadne baterije lahko oddate v naših poslovalnicah market in tehničnega programa, poslovalnicah Intersport in poslovalnicah Cash&Carry, seveda pa morate pri oddaji upoštevati nekaj pravil. Odpadnih baterij ne odlagajte med komunalne odpadke, ampak jih zbirajte ločeno in oddajte v naših poslovalnicah; poskrbeli bomo za njihovo predelavo in pravilno odstranitev. Vabimo vas tudi, da sodelujete v nagradni igri na spletni strani www.zeos. si in si prislužite praktične nagrade. LUČKA KAVKLER & SENTA ŽEKAR I Ravnanje z odpadnimi baterijami na zbirnem mestu Odpadne baterije v Mercatorju torej na enoten način in sistematično zbiramo že dve leti in zadovoljni smo z zbranimi količinami, saj so vsako leto večje. Skupaj smo tako v letu 2010 zbrali skoraj 4,5 ton, v prvem polletju leta 2011 pa že več kot 5 ton odpadnih baterij, oddanih s strani naših kupcev. 03 I 2011 Č A S OM E R 37 UPOKOJENCI Živim popolno življenje! »Smisel življenja so odnosi, vezi, prijatelji in prijateljice. Oni namreč dajejo poseben čar mozaiku našega življenja in prav vsak od njih predstavlja biser, ki bo zmeraj ostal v mojih mislih,« pravi zgovorna in nasmejana sogovornica Iva Pajek. I va, ki je upokojena dve leti, je našla odgovore na vsa, tako zapisana kot nezapisana vprašanja. Predvsem pa mi je radostno razkrila delček mozaika svojega življenja in se dotaknila vprašanj, ki si jih kdaj pa kdaj zastavljamo prav vsi ljudje. V računovodstvu Mercatorja je bila zaposlena natanko 19 let, 4 mesece in 1 dan. Danes je razpeta med Ptujskim okolišem, Stično in Trento v iskanju svojega sanjskega lesenega domovanja. Sanja o hiški na hribčku, z lepim pogledom na vse strani, kjer bo lahko živela in delovala v harmoniji z naravo, živalmi in seveda ljudmi, bitji srca in ljubezni. V Mercator se še vedno pogosto vrača; obišče svoje sodelavce ali pa pomalica v restavraciji. »Ekipa vlaga veliko truda v pripravo odlične hrane. Za to sem jim vedno hvaležna.« Pravi, da zmeraj začuti neke vrste nostalgijo ob misli na Mercator. Upa, da je med sodelavci pustila pozitivno energijo in v času dela ustvarila vsem skupno vizijo: »Gremo naprej, pozitivno, skupaj lahko naredimo več«. Iva pravi, da so pogoj za to, da boš v službo hodil z veseljem, dobri odnosi. Dobre odnose pa krojijo dobrovoljni zaposleni. »Vedno sem bila igriva in humorna. Rada sem se družila s sodelavci,« pravi Iva, ki je še vedno gostja na prednovoletnih zabavah in obletnicah. »Vedno se razveselim tovrstnih povabil«. Ob vsaki vrnitvi v Mercator Iva opazi določene spremembe. Veseli jo, da je v podjetju veliko več mladih. »Pomembno je, Iva sodelavcem sporoča: »Ne izgubite otroške radosti v sebi, kljub vsem resnim opravilom in dolžnostim, ki vam jih življenje nalaga, in seveda letom, ki vas lovijo. (Smeh.) Zaupajte vase, bodite zadovoljni, dajte od sebe čim več dobrega in hodite po svetu nasmejani.« Vsem želi veliko zdravja, novih poti, kreativnosti, ustvarjalnosti in predvsem čim manj strahov. Tistim tik pred upokojitvijo pa svetuje naj se ne bojijo stopiti na novo pot. Predvsem pa naj ne prelagajo stvari češ, »bom že, ko bom upokojen«. »Naredi zdaj! Nikoli ni prepozno za iskanje novih talentov!« 38 Č A SOMER 03 I 2011 I Iva Pajek na dobrodelni misiji v Braziliji. da na mlade gledamo kot na sebi enake in ne zviška. Vsakemu je treba dati priložnost, sploh pa mladim. Dolžni smo jim pomagati,« pravi. Razumeti moramo, da lahko z dobrimi medgeneracijskimi odnosi obogatimo obstoječe znanje, tako mlajši kot starejši. Iva meni, da se ljudje preveč bojijo sprememb, in to zaradi strahov pred novim. In vendar se moramo vsi neprestano spreminjati. »Največji izziv pa je spremeniti samega sebe.« Zanimivih doživetij v Mercatorju je bilo veliko. Sodelavci se je najbrž spominjajo po valentinovem, ko jih je presenetila z bomboni. Njej pa se je v spomin najbolj vtisnil dogodek, ko sta se s sodelavko odločili, da malce popestrita pustni čas mercatorjevcem. Na pustni torek sta si vzeli dopust in se oblečeni v klovna podali po trgovinah, potem pa po Slovenčevi in poslovni stavbi na Dunajski. »V vseh etažah so naju sprejemali z veseljem. To je bilo res zabavno doživetje,« se spominja Iva. Danes zase pravi, da se uči, nadgrajuje, predvsem pa raziskuje svoje življenje in išče v sebi tisto, kar lahko podeli z drugimi. Odkrila je že kar nekaj svojih talentov in verjame, da jih bo v prihodnje še več. Lansko leto je tako naredila izpit za motorno kolo kategorije A, prav tako pa se je podala na misijo v Brazilijo. Dober mesec je kot prostovoljka s skupino mladih deklet pomagala otrokom v zavetiščih, šolah, vrtcih itd. Pravi, da je bila to res čudovita izkušnja v smislu razvoja medgeneracijskih odnosov, predvsem pa jo je prevzela hvaležnost ljudi. »Občutek, ko z nekom podeliš svoj čas in znanje brez vsakih pričakovanj, da bi kaj dobil v zameno, je neopisljiv.« Iva je letos naredila tudi izpit za gorsko vodnico in avgusta že opravila prvo samostojno planinsko turo. Popeljati ljudi v naravo, da se soočijo sami s seboj, daleč stran od vsakdana in z njim povezanega stresa, pomagati ljudem, da se vidijo, občutijo in spoznajo, je Ivino naslednje poslanstvo. »Živim popolno življenje,« pravi Iva. »Večkrat se zjutraj zbudim in čestitam sama sebi, da sem, kjer sem, in predvsem, da sem našla samo sebe, tisto še bolj pristno Ivo, ki se ima rada in lahko zato deli ljubezen z drugimi.« LUCA STANČIČ KODARIN LUMPIJI Dragi Lumpiji, Pia je v zadregi: katera pot jo bo pripeljala do flavte, ki si jo tako zelo želi? Pobarvajte jo rdeče. Njen prijatelj Iki se zabava z igranjem na ksilofon. Po kateri poti naj Pia čim hitreje pride do njega? Označite jo z modro barvo. Ne bo pretežko, kajne? Rešitev nam pošljite na naslov Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana, uredništvo Časomera, s pripisom »Lumpijeva križanka«, in sicer do 2. novembra 2011. Izžrebali bomo 5 pravilnih rešitev in jih nagradili z Lumpi presenečenjem! Nagrade za pravilno rešene naloge v Časomeru 2/2011 prejmejo: • Sara Novak za sina Alexa IME IN PRIIMEK STARŠA OZ. ZAKONITEGA ZASTOPNIKA • Dušanka Plohl za sina Marka IME IN STAROST OTROKA • Sonja Bergelj za hčerko Špelo NASLOV • Ibro Alibašić za hčerko Nino POŠTNA ŠT. IN KRAJ • Benjamin Jurgec za sina Žana 03 I 2011 Č A S OM E R 39 Foto: iStock KRIŽANKA Za pravilno rešitev nagradne križanke v Časomeru2/2011 prejmejo nagrade: Zlata Šmid iz Kranja, Danica Hrastar iz Ljubljane, Metka Zupanc iz Bohinja, Dora Tomaduz iz Postojne in Lojzka Zupan iz Naklega. Nagrajencem iskreno čestitamo! 40 Č ASOMER 03 I 2011 Rešitev tokratne nagradne križanke pa nam pošljite do 2. novembra 2011 na naslov: Mercator, d.d., Uredništvo Časomera, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana s pripisom "Križanka". PRIIMEK IN IME: ULICA: POŠTA: »Čas je za akcijo! Mislimo in živimo spremembe!«, nam narekuje smeli možiček z inovativno frizuro. Morski pes na njegovem trebuhu pa opozarja, da mora nekdaj lagodno, počasno delovanje nadomestiti bolj odločna, hitra akcija.
© Copyright 2024